šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.

šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.

šopek poljskih cvetlic iz Gribelj v Beli Krajini.
t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi.
a r o d n o blago, ki ga tu o b j a v l j a m o , j e
zbrala in zapisala p o k o j n a K a t a r i n a
Z u p a n i č iz Gribelj v letih 1894.—1895.
p o n a g o v o r u svojega sina, ki j e bil ta­
k r a t gimnazijec v N o v e m m e s t u (1889
d o 1897). P o b u d o za zbiranje n a r o d n i h
pesmi, p r i p o v e d k , pregovorov, v r a ž
k a k o r tudi starih oblek in o r o d j a so
dajali d i j a k o m njihovi učitelji, profe­
sorji n o v o m e š k e gimnazije p o s e b n o
Josip Šturm (pozneje osebni in politični prijatelj d u n a j s k e g a žu­
p a n a dr. Luegerja), p a t e r L a c k o H r o v a t , R a j k o P e r u š e k in I v a n
V r h o v e c . N a g o v a r j a l i so dijake tudi za zbiranje n e n a v a d n i h b e s e d
in topografskih imen. P r i r o d n o , da so mladi dijaki d o m a n a v a s i
p r v o vprašali s t a r š e in sorodnike, če bi kaj znali p o v e d a t i . T a k o
se j e t u d i K a t a r i n a Z u p a n i č odzvala želji svojega sina Јд j e
n a r e k o v a l a ali zapisala, k a r j e znala. P o njeni s m r t i (1921) se j e
našel v zapuščini zvezek, v k a t e r e m so bile zapisane n a r o d n e
pesmi, pregovori^ izreki in n e k a j jezikovnega blaga, ki so t u
priobčene. V e r j e t n o j e bilo več n a r o d n e g a blaga, k e r se z v e z k u
p o z n a , da je iz njega iztrgan p r e c e j š e n del.
Griblje, velika vas ob Kolpi, ki šteje 110 d o m o v , ležijo n a
ozemlju b e l o k r a n j s k i h Polj cev, in sicer n a južni strani, t a k o , d a
se d o t i k a j o ozemlja Privršcev v adlešički župniji. Poljci — m o r a
se jih razlikovati od b e l o k r a n j s k i h Poljancev — stanujejo m e d
T r i b u č a m i in Fučkovci n a eni t e r M e t l i k o na drugi strani, n a
levem bregu Kolpe, n a najlepšem in n a j p l o d n e j š e m delu Bele
K r a j n s k e . V politično-upravnem oziru s p a d a ozemlje Polj cev v
občino G r a d a c , ki je d a n e s (1936) teritorialno identična z ž u p n i j o
Sv. M a r t i n a v Podzemlju. D o d a t i bi bilo t r e b a s a m o še K r i ž e v s k o
v a s p r i Metliki in b e l o k r a n j s k o »Poljsko« b i bilo k o m p l e t n o .
Poljci so p o z a n i m a n j u p r a v i k m e t j e , p r i v e z a n i n a b r a z d o ,
ki le v sili n a p u š č a j o svoj dom. N j i h o v e njive so r a v n e b r e z
Katarina Zupanič
(1855-1921)
k a m n a in l a k o t e ni t a m niti v s u š n e m niti v d e ž e v n e m letu. Z r a ­
v e n tega i m a j o v goricah svoje v i n o g r a d e : K r a s i n č a n i in O t o č a n i
v D r a š i č i h n a d Metliko, Gribeljci pa n a Plešivici (366 m ) , v
adlešički župniji. T i ljudje imajo vsega dosti, s a m o t e ž k o p r o ­
dajo svoje pridelke, k e r sta Ljubljana in Z a g r e b predaleč, d o m a
pa ni p r a v e g a k o n s u m e n t a . Polj ci, p o s e b n o Krasinčani, so p o n o s n i
in delavni ljudje, ali m a n j v e d r e g a d u h a in m a n j o k r e t n i nego
n. pr. Privršci ali Poljanci, ki so kaj r a d i hodili k o t »nemškarji«
na »Pajarsko« ( B a v a r s k o ) . Poljci imajo t u d i svoje p o s e b n o na­
rečje, ki ne nosi toliko s r b o h r v a t s k i h o z n a k k a k o r p r i v r š k o a
116
t Katarina Zupanič — Griblje ob Kolpi:
zopet n e toliko slovenskih k a k o r š o k a r s k o ali osrednje belo­
k r a n j s k o m e d Č r n o m l j e m in D r a š i č a m i . N a g l a s b e s e d in r i t e m
govora je hrvatski, ali n i m a j o a za staroslovenski polglasnik т>
k a k o r Privršci, a m p a k je ta ostal. Gribeljci in K r a s i n č a n i n e
p r a v i j o n. pr. volak ali volek, a m p a k v o b k , ne p r a v i j o niti b i l
niti b i w a m p a k : bvL Sicer se pa pri mlajši generaciji d o b r o
p o z n a vpliv slovenske šole, cerkve in slovenskega u r a d o v a n j a ,
k e r že veliko ljudstva u m e govoriti k n j i ž e v n o slovenščino.
V e d e t i j e treba, da je v času t u r š k i h v o j n in n a p a d o v ( X V .
in X V I . stoletje) Belokrajna silno trpela, največ m e d vsemi
deli ozemlja m e d Bihačem in Ljubljano, k e r so T u r k i prehajali
p r e k o Bele Krajine, če so hoteli vpasti. n a D o l e n j s k o ali v kočev­
s k o stran, ali so se pa vračali, dospevši do G o r j a n c e v . N a
k r a j u j e ostalo b e l o k r a n j s k o polje skoraj p r a z n o , brez prebival­
cev, k a r n a m spričujejo tudi listine za leto 1524., k o se n. pr.
piše za Griblje, da ni ostal niti e d e n plug p o t u r š k e m n a p a d u
istega leta. G r a š č a k i , ki so rabili p o d l o ž n i k o v in delavcev, so
vabili begunce iz Bosne in H r v a š k e , da se naselijo n a o p u s t o ­
šenih poljih, ali Srbi, ki so bili pastirji in vojaki in n i k d a r gra­
ščinski p o d l o ž n i k ! so šli rajši v h r i b e n a G o r j a n c e , kjer se j e
ustanovila organizirana v o j a š k a granica za zaščito Kranjskega.
Pač pa so zasedli p r a z n o zemljo h r v a š k i begunci, k m e t j e iz Like
in iiZ p o r e č j a D o b r e in Mrežnice, ki so bili že prej graščinski
podložniki ali i z j e m o m a s l o b o d n j a k ! in vajeni poljedelstva. T a k o
p o v e d o n. pr. stari »prišverki« ( d o m a č a imena) hiš in r o d b i n
v G r i b l j a h in Krasincu, o d k o d so prišle: Šimec (vulgo J u d b i n j a k )
iz U d b i n e ; Pezdirec (vulgo Loparec) iz L o p a r a v Primorju, Starešinič (vulgo Švarščan) iz Švarče pri Karlovcu; b r a t s t v o Brinci
iz Brinja v Liki, K r b a v c i iz C e r k v i š č so prišli iz K r b a v e , Mušici
iz P o d z e m l j a (vulgo G o m i r e c ) iz G o m i r j a itd. N a s p r o t i G r i b l j a m
leži n a d e s n e m ( h r v a t s k e m ) bregu Kolpe vasica Mala P a k a (vulgo
Srbélji) in v n j e m r o d b i n a Srbelj, k a r znači, da so j o ustanovili
Srbiji, ki so prišli od daleč. T o znači, da se je v mali Beli Kra­
jini v miniaturi naselil z a p a d n i Balkan z vsemi etnološkimi
p o s e b n o s t m i . — V a l v a z o r piše o Belokranjcih k o t o H r v a t i h ,
slaveč n j i h o v o h r a b r o s t , k e r so se k o t lahka konjica v b i t k a h
v e č k r a t odlikovali.
R e d a k c i j a objavlja n a r o d n o blago, z b r a n o od K a t a r i n k e Z u ­
panič in d e l o m a od njenega m o ž a t a k o k a k o r je zapisano v zvezku,
s a m o je v n e k a t e r i h krajih postavila polglasnik ә m e s t o e, kjer
j e bilo t o e v i d e n t n o , in je pri n e n a v a d n i h b e s e d a h zapisala v
p o j a s n i t e v tudi tuje, n e m š k e ali latinske besede.
Pri čitanju b e l o k r a n j s k i h pesmi se zapažajo precejšnje raz­
like tako, da jih lahko razdelimo v tri skupine. V p r v o s k u p i n o bi
spadale n a j s t a r e j š e in p r i s t n e pesmi, ki so jih Belokranjci prinesli
Kolpa p o d Gribljami
(Risba I. Vavpotiča)
s seboj z ozemlja m e d U n o in Kolpo, ki p a so d a n e s v e č i n o m a
r a z d e j a n e in r a z k r o j ene z ozirom na vsebino, jezik, naglas in
izraz. T r e b a j e pripomniti, da se v a r i a n t e starih pesmi belo­
k r a n j s k i h Poljcev n a h a j a j o v okolici Karlovca in m e d H r v a t i n a
z a p a d n e m O g r s k e m , k a m o r so se izselili v dobi od X V I . do
X V I I . stoletja isto z ozemlja m e d U n o in J a d r a n o m . * V drugi
skupini so slovenske pesmi, največ pivske in nabožne, ki so jih
prinesli čez G o r j a n c e zlasti organisti, učitelji, d u h o v n i k i in
u r a d n i k i . T r e t j o , n a j m a n j š o skupino tvorijo s r b s k e pesmi, ki se
* Prim. n. pr. knjigo: »Jačke ili narodne
pesme prostoga
puka
hrvat­
skoga po župah šoprunjskoj,
mošonjskoj
i železnoj
na Ugrih. Skupio Fran
Kurelac.
Zagreb 1871. — Cf. str. 11, Nr. 62 (»Divojčica potok gazi«); str. 49,
Nr. 221; str. 117, Nr. 411; str. 119, Nr. 416; str. 295, Nr. 655, 656; str. 299,
Nr. 674; str. 309, Nr. 1; str. 311, Nr. 8 (»Mali je vrtak ograjen, pun mi je rožic
nasajen«); str. 312, Nr. 9 (»Jezus je sadil vinograd«): str. 313, Nr. 12 (»2arki
oganj gori na 'noj črnoj gori«).
p o j e j o največ v molu in ki so se razširile iz Ž u m b e r k a , M a r i n d o l a
in Bojane. T o so p o s e b n o božičnice in n o v o l e t n e kolednice. T r e b a
je p r i p o m n i t i , d a slovenska p e s e m in melodija ruši in izpodriva
z e l e m e n t a r n o silo s t a r o h r v a t s k o z a p u š č i n o t e r t u d i s r b s k e p r i ­
dobitve, k a r se opaža zelo p o svetovni vojni.
N a k r a j u u v o d a naj b o s t a v k r a t k i h p o t e z a h p r i k a z a n i živ­
ljenji o b e h zbirateljev n a r o d n e g a blaga, Katarine in M i k o t a Z u paniča.
K a t a r i n a Z u p a n i č se j e rodila v tistih časih, k o je
Bela K r a j i n a še živela p o starih običajih, k o so še ženice in m o š k i
nosili belo obleko, k o so govorili p a t r i a r h a l n o — t a k o r e k o č v
pregovorih, k o j e znal m a l o k d o pisati (zaznamovali so račune n a
rovaših), k o so s v a t b e trajale p o v e s teden, k o s o poljsko o r o d j e
in d r u g e p o t r e b š č i n e v glavnem izdelovali d o m a in zelo m a l o
kupovali n a sejmih, k o so bili še vsi e n a k o oblečeni, r e v n i in
bogati. T a k r a t si gribelj ski gospodarji n i s o izposojali m e d seboj
d e n a r j a n a dolžna pisma in p r e d pričami, a m p a k tajno, m e d šti­
rimi očmi. Z a u p a l i so m o š k i b e s e d i in obrazu. V o n e m času,
leta 1855. — bila j e K r i m s k a v o j n a — se j e narodila g o s p o d a r j u
J u r e t u Pezdircu* ( p o d o m a č e »Grizinu«) iz G r i b e l j , h. št. 42, hčer­
ka, k i so j o v župni cerkvi v P o d z e m l j u krstili za K a t a r i n o . D a n
r o j s t v a j e t e d a n j i župnik, Jožef G r a h e k , pozabil zapisati, v e n d a r
j e v e r j e t n o , d a se j e mala »Rina« n a r o d i l a v jeseni, n e k j e okoli
godu sv. K a t a r i n e — svetnice mučenice. P o m a t e r i n i s t r a n i j e bila
v r o d u s Starešiniči - Krajači s Krasinca, p o očetovi p a z Jakleviči M a k a r u n i iz Prilozja. T a hiša j e dala šolanega človeka, župnika v
n e k d a j s e k o v s k e m delu j u ž n e Štajerske, I v a n a Jakleviča (1778
d o 1864), k i j e u m r l k o t z l a t o m a š n i k v Selnici n a D r a v i blizu M a ­
ribora. D e k l e t c e j e začelo h o d i t i v šolo (2. X I . 1864) šele z deve­
timi leti v e n o u r o h o d a oddaljeni P o d z e m e l j , kjer j e bila d v e leti
p o n j e n e m rojstvu (1857) u s t a n o v l j e n a ljudska šola. V p r v e m in
d r u g e m r a z r e d u j o j e poučeval učitelj I v a n Barle, a v t r e t j e m letu
učitelj Luka Kožuh. V e r o u k s t a j i razlagala župnik D a n i e l T r č e k
( T e r s h e k ) in k a p l a n R a j m u n d K a l a n . Z d v a n a j s t i m i leti j e Grizin o v a Rina končala šolo (1867) in j e m o r a l a p o m a g a t i d o m a p r i
k m e t o v a n j u . N a j p r e j j e gonila ovce n a pašo, p o s e b n o v breg
Kolpe, a p o z n e j e goveda v brezje, v Šutinko okolu G o r a n j e lokve.
* Ime Pezdirec izgovarjajo Belokranjci Pazdénc, bližnji Hrvati kot Pozderac, kar spominja na muslimanske stare Pozderce v porečju Une, v Bihaču.
Kot Šestnajstletno dekle je začela delati p o polju z m o t i k o in
srpom. Le včasih j e bilo v s a k d a n j e delo in m o n o t o n o življenje
p r e k i n j e n o s p o h o d o m k maši in v v i n o g r a d na Plešivici, kjer
imajo Gribeljci svoje zidanice. Pri k o p a n j u in p r a š e n j u s p o m l a d i
in n a j e s e n ob t r g a t v i se je pelo in vriskalo, da j e gora zvonila in
Griblje: Cerkev sv. Vida
(Akvarel M. Gasparija)
o d m e v a l a . N a v i n o r o d n i holm Priložnik, ki je d o leta 1904. pri­
p a d a l grajščini Pobrežju b a r o n a A p f a l t r e r n a , so zahajali gribeljski
fantje in d e k l e t a na delo, d a si zaslužijo s v o j o d n e v n o »cvancigo«
(33 k r a j c a r j e v ) , pa da se zvečer v r n e j o m e d p e t j e m v d o m a č o
vas. E n a p r v i h dolžnosti m l a d i h deklet pri hiši je bila, t r i k r a t na
d a n p r i n e s t i sveže v o d e iz Kolpe, kar so dekleta e n a k e s t a r o s t i
n a j r a j e storile v družbi. T a k r a t so se m l a d e duše napajale od
p o k r a j i n s k i h lepot, ki so jih ob s o n č n e m z a h o d u slikali blago po­
ložni bregovi Kolpe s k r a n j s k e in h r v a t s k e strani, kjer k r i s t a l n o
čista r e k a p r i j e t n o šumlja p o pesku, a v r b e in topoli se sklanjajo
n a d v o d o k o t d a bi žalovali n a d b e ž n o s t j o časa in reke valov.
G r i z i n o v a K a t a r i n k a je r a v n o dopolnila 20 let, k o j e p o N o ­
v e m letu 1876 zaprosil za n j e n o r o k o p r e m o ž e n p o s e s t n i k in
trgovec, M i k o Z u p a n i č , in se z njo zaročil. Z a d o t o ji je oče
zapisal 250 goldinarjev ( t e d a n j a cena za par velikih volov), »pii«
(ženitovanje) in »skrinjo« (posteljo, p l a t n e n e obleke in bale
platna). N i dolgo nosila z a r o č n e »parte«, k e r so ji že 9. februarja
pokrili glavo z »napletom« iz rdečih svilenih t r a k o v in j o odpeljali
p o debelem snegu ob zvokih koračnic (bas in dve violini) v Pod­
zemelj n a p o r o k o , ki j o je opravil župnik nem. vit. r., F r a n c
D o v g a n . Iz tega z a k o n a se j e rodilo 8 o t r o k : s e d e m sinov in ena
hči, od k a t e r i h je d a n e s še s e d e m živih. P e t jih je ostalo na kmetih,
trije p a so poslani v gimnazijo v N o v o m e s t o . N a j s t a r e j š i sin N i k o
je p o s t a l d o k t o r filozofije, član »Jugoslovanskega O d b o r a v Lon­
donu« in minister »Kraljevine Srbov, H r v a t o v in Slovencev« v
P a š i č e v e m kobinetu (1922—1923). Sin M a t e je u m r l za d o m o v i n o
d n e 25. m a r c a 1917 k o t dobrovoljce s r b s k e v o j s k e , dočim j e sin
Mihalj p o s t a l carinski činovnik. — Življenje gospodinje K a t a r i n e
je bilo p o s v e č e n o vzgoji otrok, hiši, kuhinji in »gredam« (vrt z a
zelenjavo). Četudi j e bilo delo za eno o s e b o s k o r o n e p r e m a g l j i v o ,
v e n d a r ga j e p o ž r t v o v a l n a žena opravljala sama. Spada pač k
n a v a d i in d o b r e m u imenu b e l o k r a n j s k e gospodarice, da dela k o t
črv in se muči, n e da bi mislila na o d m o r in počitek, ki ga zahteva,
fiziološki z a k o n od živega bitja. Z a t o b e l o k r a n j s k e žene že p o
d r u g e m letu z a k o n s k e g a življenja ocvetejo radi p r e t i r a n e g a dela,
ki n i k a k o r ne odgovarja higienskemu življenju. U b o g e B e l o k r a njice pač s a m e sebe zasužnjijo iz n a v a d e , p o lastni volji. G o s p o ­
dinja K a t a r i n a se ni najbolj razumela s svojim možem, k e r s t a
bila p r e v e č različna p o n a z o r i h življenja in p o t e m p e r a m e n t u .
Ž e n a bi bila r a d a živela p o starih p a t r i j a r h a l n i h običajih k a k o r
druge sosede, a n j e n soprog j e bil individualist b r e z s e n t i m e n t a l ­
nosti, ki se ni brigal ni za k m e č k i k o l e d a r p r i obdelovanju polja,,
ni za n a v a d e ob raznih godovih in praznikih, a m p a k si je usmeril
g o s p o d a r s t v o in življenje p o svoje, ne oziraje se n a okolico. K a ­
t a r i n a je imela m e h k o srce za vsakogar, najbolj seveda za s v o j e
o t r o k e , za k a t e r e bi dala vse, t u d i življenje. Revež ali n e s r e č n e ž
ni n i k d a r odšel od Z u p a n i č e v e hiše p r a z e n ali nepotolažen, če s e
je obrnil n a gospodinjo, dočim j e bil gospodar v a r č e n t e r s t r o g
z berači in klateži. Leta 1911. je postala v d o v a in je živela d o
s m r t i z a s e b n o s svojo h č e r k o M a r o . N a j t e ž j e ji ye bilo za časa
s v e t o v n e v o j n e (1914—1918), k o j e odšlo vseh s e d e m sinov v
v o j s k o in j e ostala s a m a d o m a . Štiri leta j e živela v n e p r e s t a n e m
s t r a h u za s e d e m mladih življenj, od k a t e r i h j e bilo e n o d a n o n a
oltar bojnega boga — sin M a t e se ni vrnil — dočim j e sin A n t o n
prišel d o m o v brez noge. N a m e s t o , da bi j o bil k d o tolažil in ji
dajal p o g u m a , so hišo gospodinje K a t a r i n e avstrijski žbiri in
feldžandarji n e p r e s t a n o n a d z i r a h in j o trpinčili z v p r a š a n j i , k j e
se n a h a j a t a oba sinova N i k o in Matija. Grozili so ji z z a p o r o m ,
če tega n e pove. N e š t e t o k r a t so ji prevrnili vse p r o s t o r e in pre­
taknili p o h i š t v o , n e bi li našli k a k š n e veleizdajalske stvari. Č u d n o
je, da se ni n o b e n a od rodoljubnih d a m iz Ljubljane spomnila
gribeljske mučenice in ji prožila tolažbe. Saj je bilo z n a n o in p o
časopisih j e bilo razširjeno, da je bil njen sin, ki j e bil član Jugo­
slovanskega o d b o r a v L o n d o n u , od avstrijskih oblasti o b s o j e n n a
s m r t in da j e bila na njegovo glavo razpisana n a g r a d a . V veliko
veselje ji je bilo, k o se je o Božiču 1. 1919. vrnil p o devetih letih
iz emigracije v d o m o v i n o njen p r v o r o j e n e c N i k o . — R a d i prestanega trpljenja m e d s v e t o v n o v o j n o So ji p o l a g o m a p o p u š č a l e
n j e n e telesne in d u š e v n e moči. N a sv. V a l e n t i n a d a n 1. 1921. j e
legla v bolniško postelj in 21. julija istega leta j e d o t r p e l a s v o j e
življenje.
K a t a r i n a Z u p a n i č j e zadnje t e d n e svojega življenja m i r n o
govorila o bližajoči se smrti, o svojem grobu in o r a z m e r a h v
rodbini, k o ona ne b o več m e d živimi. N a tolažilne b e s e d e sina
N i k a , da b o še l a h k o ozdravela in da naj ne govori o smrti, ki j e
še daleč, j e odgovorila: »Čutim bližajoči se k o n e c ali n e b o j i m
se smrti, ni m e s t r a h zemlje, ki me v z a m e vase, saj je to v s e m
sojeno. M e s t n a gospoda se je odtujila zemlji in z a t o ima s t r a h
p r e d n j e n i m o b j e m o m , a mi k m e t j e p a ne, ker i m a m o n e p r e ­
n e h o m a opraviti z njo. Z o r a n j e m in k o p a n j e m j o n e g u j e m o
k o t d o b r o m a t e r , da bi bila lepša in rodnejša. Z e m l j a j e res n a š a
m a t i in mi k m e č k i ljudje smo njeni zvesti otroci. Življenje j e
lepo in pisano, četudi je p o l n o trpljenja, ali ni večno — u m r e t i
m o r a m o , vse nič n e p o m a g a . Če p a p r i d e za k m e t a čas preselitve
n a oni svet in ga zemlja vabi v svoje n a r o č j e , ni ga t a k o m o č n o
s t r a h k a k o r gospoda, ki se ji j e odtujil.«
K o j e čutila, da se ji bliža konec, j e tri dni p r e d s m r t j o
poklicala s o s e d o - šiviljo in ji rekla: »Mojega z d r a v j a n e b o več,
sešij mi naglo obleko, da ne bo prepozno.« H o t e l a je n a m r e č p o
s t a r e m običaju biti v b e l o k r a n j s k i obleki p o k o p a n a . V s e svoje
p r e m o ž e n j e j e p r e d s m r t j o razdelila, ostal ji j e s a m o še e n p e -
telin. Z a tega j e naročila, naj ga zakoljejo,* k o b o prišel n a j s t a r e j š i
sin iz B e o g r a d a n a pogreb, k a j t i v svoji m a t e r i n s k i ljubezni se j e
še v z a d n j i h t r e n o t k i h svojega življenja bala, da sin mogoče n e
bi bil v l a s t n e m d o m u p o s t r e ž e n . T i s t o poletje, k o j e K a t a r i n a
Z u p a n i č zatisnila svoje t r u d n e oči, j e bila vsa Bela K r a j i n a iz­
r e d n o b o g a t o p o s e j a n a s poljskimi cvetlicami naj p e s t r e j š i h b a r v .
Z njimi so njeni znanci in prijatelji d o b e s e d n o zasuli n j e n m r t ­
vaški oder.
P o k o p a l j o j e p o d z e m e l j s k i župnik G r e g o r C e r a r d n e 25. ju­
nija o b sedmih zjutraj n a pokopališču p r i sv. V i d u v Gribljah,
k a m o r so j o pogrebci nosili skozi slavoloke, p o s t a v l j e n e n a čast
Sokolom. K o j e n a m r e č ležala n a m r t v a š k e m odru, so k o r a k a l e
m i m o hiše žalosti t r u m e Sokolov v s t a r o d a v n o P o b r e ž j e p r i
Adlešičih, kjer j e bil zlet n o v o m e š k e sokolske župe. Po vrsti so
pristopali Sokoli in j o kropili, a sokolska fanfara iz Karlovca ji
je zaigrala t u g o v a n k o »Lipa k o povene«. Skladatelja Emil A d a m i č
in Z o r k o Prelovec p a s t a ji zvečer ob p o v r a t k u iz P o b r e ž j a
zapela o t o ž n o žalostinko v slovo.
K a t a r i n a Z u p a n i č je bila p o z u n a n j o s t i visoke v z r a v n a n e p o ­
stave, bele polti, k o s t a n j e v i h las, m o d r i h oči in blagega pogleda.
N j e n o b r a z j e bil p o d b l g a s t o ovalen s fino r e z a n i m profilom.
Obličje j e izražalo m e h k o dušo in blago srce, p o l n o čuvstva in
r a z u m e v a n j a n e s a m o za svojce, a m p a k tudi za bližnje. N i k d a r n i
n e p o v o l j n o govorila o drugih, za p r a v i c o in p o š t e n j e se j e o d l o č n o
in h r a b r o zavzemala, v e n d a r so bili njeni izrazi o d m e r j e n i in
izbrani, k a k o r so bile t u d i njene k r e t n j e resne in d o s t o j n e . N a j b o l j
n e s r e č n a j e bila, če ni mogla k o m u p o s t r e č i k o t j e treba, da se
z a d o s t i dolžnosti starega b e l o k r a n j s k e g a gostoljubja v polni meri.
N j e j s a m i j e bilo v š k o d o , da je bila p r e v e č d o b r a za druge. G o ­
vorila j e čisto belokranjščino, da je bilo veselje poslušati sintak­
tične p o s e b n o s t i in dialektične s p r e t n o s t i n j e n e g a govora. Bila
j e p r a v a a n i m a Candida. Živela j e k o t svetnica - mučenica.
* T o nas nekoliko spominja na prizor pri Sokratovem umiranju (399 pr. Kr.).
Filozof Platon pravi namreč v svojem Razgovoru o nesm.rtnosti duše (Phaidon),
da je umirajoči Sokrat naročil svjemu učencu Kritonu: »Asklepiju smo dolžni
petelina. D a mu ga ne pozabite žrtvovati!« Z daritvijo bogu zdravilstva je
hotel grški modrijan povedati, da s smrtjo ozdravi ob bolezni življenja. T u je
bil motiv daritve religijska filozofija, tam vroča materinska ljubezen in jugoslovenska gostoljubnost.
Miko Zupanič (1841 — 1911)
P o r t r e t i r a n a je bila d v a k r a t . Prvič j o je narisal 1. 1904. akad.
slikar I v a n Ž a b o t a , drugi p o r t r e t v olju p a j e izdelal k o t p o r t r e t n o
š t u d i j o n a podlagi Ž a b o t i n e risbe, raznih fotografij in l a s t n e m
s p o m i n u akad. slikar I v a n V a v p o t i č . *
M i k o Z u p a n i č , v Beli Krajini in p o sosednjih h r v a t s k i h
k r a j i h splošna z n a n a osebnost, se j e rodil n a Krasincu h. št. 18.
d n e 28. d e c e m b r a 1841 t e r se j e o k r o g 1. 1873. preselil v Griblje,
kjer si j e kupil hišo št. 73 in posestvo. Ker v času njegovega
* Prim. študijo Stanko
VIII.—IX. Ljubljana 1936.
Vurnik,
Belokranjica.
Sep. odtis iz
»Etnologa«
detinstva še ni bilo šole v p o d z e m e l j s k i župniji, ga j e učil čitati
in pisati finančni stražnik T o m a ž Kuhinka, p o r o d u Ceh. P o t e m
ga je oče posai za eno leto v Adlešiče župniku M a r t i n u Skubicu
(1852) v zaseben pouk. K o se j e vrnil na Krasinc je postal v a š k i
»čoban« in je gonil na pašo d r o b n i c o več gospodarjev, za k a r so
ga v jeseni nagradili v denarju ali v naravi. P r i p o v e d o v a l je,
k a k o je bilo tisti čas — okrog polovice X I X . stoletja »vukovito«
p o b e l o k r a n j s k i h stelnikih (Pajki, Z v o n i k i ) in gozdovih m e d
G r a d c e m , Č r n o m l j e m in Cerkviščami. V č a s i h so m u volkovi na
paši poklali k a r p o p e t ali še več ovac in si revež o d žalosti i a
j o k a ni mogel pomoči. P o p a s t i r s k i h letih je šel v G r a d a c d e l a t
v t o v a r n o , kjer so vlivali in izdelovali municijo za A v s t r i j o in
p o z n e j e t u d i za Francijo. O b e n e m j e dobavljal žito in m e s o z a
t o v a r n i š k e delavce t e r si je t a k o že v mladih letih zbral prilično
v s o t o denarja, k a t e r o je p o očetovi s m r t i pomnožil z d e d š č i n o .
K o se j e nastanil v G r i b l j a h je o d p r l špecerijsko t r g o v i n o i n
gostilno, poleg tega p a se j e bavil tudi s poljedelstvom. K e r s o
t a k r a t varovali h r v a t s k o m e j o graničar j i in finančni stražniki,
jih je imel mladi g o s p o d a r M. Z u p a n i č na hrani, k a r j e d o n a š a l o
lep dobiček.
]
|
i
;
i
\
\
;
;
i
Bil j e d v a k r a t poročen. S p r v o ženo, ki mu je po e n e m letu i
skupnega življenja umrla, je priženil celo posestvo, a druga, Ka- •
tarina, m u j e prinesla (1876) r o d b i n s k i blagoslov — hiša se j e
napolnila z otroki. Z v a r č n o s t j o in u m n i m g o s p o d a r s t v o m si j e
g o s p o d a r M i k o ( = N i k o l a j ) ustvaril precejšen kapital, ki je n a r a - i
ščal iz leta v leto. Ker t a k r a t ni bilo v Beli Krajini posojilnic, s o j
se ljudje v sili zatekali k Z u p a n i č u p o denar. P o s e b n o , k o s o |
začeli Belokranjci t r u m o m a h o d i t i v A m e r i k o p o zaslužek, je b i l a i
Z u p a n i č e v a hiša t a k o r e k o č i z p r e m e n j e n a v b a n k o , kjer s o si
ljudje izposojali in vračali denar. K m e t i c e , ki so od svojih m o ž
ali sinov dobivale iz A m e r i k e dolarje, so jih k a r d o m a v G r i b l j a k ;
menjavale. T a k o je p r e m o ž e n j e zelo n a r a s t l o t a k o v gotovini,k a k o r v h i p o t e č n i h obveznicah. M i k o Z u p a n i č je bil v času o d i
1888 do 1900 najbogatejši človek v Beli Krajini. Imel je p o vsej i
priliki v d e n a r j u okolu pol milijona goldinarjev, k a r bi bilo d a n e s
p r e k o 10 milijonov dinarjev. Z a pribl. 320.000 goldinarjev bi bil |
l a h k o (okrog 1. 1903.) kupil, k e r so m u bile p o n u j e n e , g r a š č i n e !
b a r o n a A p f a l t r e r n a (Krupa, Pobrežje, Pusti gradeč), dalje G r a d a c i
in v bližnji H r v a t s k i Ribnik. V e n d a r za velike d e n a r n e t r a n s a k ­
cije ni imel smisla, z a t o tudi do n a k u p a ni prišlo.
Povoljne g m o t n e r a z m e r e so napotile gospodarja M i k o t a , da
je dal svojega n a j s t a r e j š e g a sina v šolo v N o v o m e s t o (1887),
p o t e m p a n a univerzo na D u n a j , kjer j e dovršil svoje študije
Belokranjci XVII. stoletja
( P o Valvazorju)
1. 1903. K e r isti d o 1. 1908. iz političnih razlogov ni mogel dobiti
d r ž a v n e službe, ga je oče vzdrževal vse do emigracije v Srbijo
in m u pošiljal p o m o č še tja d o svoje s m r t i leta 1911. V s e k a k o r
se dr. N i k o Z u p a n i č n e bi bil mogel t a k o odločno z a v z e m a t i za
j u g o s l o v e n s k o ideologijo in n j e n o uresničitev, če ne bi imel o d
d o m a m a t e r i a l n e p o d p o r e in zaslombe.
D o m a č i vasi Griblje, kjer so bile p r e d desetletji hiše veči­
n o m a lesene in t e m n e , j e g o s p o d a r M i k o p o m o g e l do lepšega
izgleda s tem, da j e svojo h i š o povišal »na pero« in da je na
razkrižju štirih cest (za Adlešiče—Vinico, za Č r n o m e l j , za Kar­
lovce in za Metliko) sezidal n o v o e n o n a d s t r o p n o belo hišo (1906).
N a stara leta ga j e začel zapuščati spomin, k a r j e bilo n a
š k o d o njegovemu d e n a r n e m u g o s p o d a r s t v u t a k o , da je p r e m o ­
ženje začelo p o j e m a t i . O b svoji smrti, d n e 15. o k t o b r a 1911 j e v
poslednji svoji volji p r e o s t a n e k svojega p r e m o ž e n j a ostavil svoji
soprogi in o t r o k o m . N a Lukežovo, dlne 18. o k t o b r a ga j e ob m n o ­
gobrojni udeležbi s p r e v o d n i k o v p o k o p a l župnik Josip Rome.**
M i k o Z u p a n i č je bil p o svoji z u n a n j o s t i in n o t r a n j o s t i na­
s p r o t j e svoje žene K a t a r i n e . Bil j e m o ž a k širokih pleč, bolj n i z k e
k o t v i s o k e p o s t a v e , širokega čela in polnega o b r a z a t e r svetlega,
bistrega pogleda, poleg tega p a i z v r s t e n jezdec, ki j e v k r o t i l še
t a k o h u d e g a k o n j a — p r a v a p o d o b a kozaka. Po t e m p e r a m e n t u j e
bil sangvinik, h i t r o se j e k r e t a l in j e t u d i h i t r o mislil. Z a n i m a l e so
ga p o s e b n o p r i r o d n e vede, zlasti ljudska a n a t o m i j a in p a t o l o š k i
pojavi n a organizmih. K a d a r j e d o m a klal prašiče, j e p r i raztelesenju (razčinjanju) porabil vse hišne p r o s t o r e in ves dan, k e r
je študiral skroj o r g a n i z m a in njegovih p o s a m e z n i h delov. Z l a s t i
ga j e zanimalo alkoholno v p r a š a n j e , k a k o r vpliv alkohloa n a
človeški organizem itd. Če bi ga bila u s o d a zanesla v višje šole,
bi bil gotovo postal z n a m e n i t a o s e b n o s t v k a k š n i p r i r o d n i vedi.
I. Narodne pesmi.
1. Sveti meni jasna mesečina.
Sveti meni jasna mesečina,
da bo potom lahko potovati,
da bom videl koju ljubil budem.
Ljubil budem Milico divojko,
milo ljubo, lepo vijohco,
vijolico kako ti rožico.
Lepa roža, ljuba moja ima:
črno oko kakti golobica,
slatka vusta kakti cukorova,
droben hodek kakti grličica.
** »Jutro«, leto II., št. 600; »Iz
ljana 1911.
2. Po Kranjskem, Koroškem...
Po Kranjskem, Koroškem
mi haj da zori,
jo ljubica ženje,
jo glava boli.
Tri dane je žela
tri snope ima,
poglejte ji roke,
kak žulje ima.
3. Lepo moje plavo oko tvoje.
Lepo moje plavo oko tvoje!
N a j je plavo i meni je drago,
tvoje oko, (v)sem junakom drago.
Bele Krajine
(f
Miko Zupanič). Ljub­
popom ljubo, ljubo i dijakom.
Zmotilo bi sunce i oblake,
kam ne bi na zemlji junake!
4. Milka moja duša.
Milka moja
snoč se mi
da je tvoje
kraj moj'ga
duša
sanjalo,
ličce
spavalo.
Kgda se probudim,
žalosten se stanem,
ki tvojega ličca
kraj mojeg ne najdem.
5. Hribčki vsi so mi zeleni.
Hribčki (v)si so mi zeleni,
rožce vse več razcvetene.
Kada se zbudim,
ledik stan častim.
Res je, fanti ljubeznivi,
da ste jako zapeljivi,
ki tak dugo obetate,
da deklice zapeljete;
potem pa se, potem pa se,
nikdar več videt ne date.
6. Kopajte mi grobek.
Kopajte mi grobek,
u moj vinograd!
Nožice okrente
pod vinsko trtico,
glavico okrente
pod vinsko pipico!
Pipico okrente,
naj vince van curi,
naj se telo kripi,
ki se duša ni!
7. M a j o l S i c a . . .
Majol, majol, majolčica,
izvan si lepa pisana
iznoter vinca štrihana!
Ti si zato meni kriva
da mi streha krova nima!
Majol, majol, majolčica,
izvan si lepa pisana,
iznoter vinca štrihana!
Ti si zato meni kriva,
da mi žena čižam nima.
Majol, majol, majolčica,
i. t. d.
8. Ova mala čašica.
Ova mala čašica,
Sem in tam potuje,
našmu Ijuh'mu Juretu
praf lepo nazdravljuje:
saj ti. Jure, dobro znaš
kaj ti je storiti:
vince van ispiti,
A k ispiješ ovo čašo,
glažek obrniti,
vreden ti si ljubo našo,
ki te voli rožica.
Mare, galtrožica.
Živijo, živijo, živijo!
9. Ljub'ca, Ijub'ca, kaj ti delaš?
»Ljub'ca, Ijub'ca, kaj ti delaš
na zelenem travniku?«
»»Kaj ja delam — rožce pleveiu
da ti pušelc naredim
z rožmarina, majarona,
z nagelna rdečega.
S svilo ga bom ovijala,
s svilo ga bom zvezala,
na klobuk ti ga bom pripela,
z zlato to medenčico.
Ti boš hodil tam po N e m š k e m ,
in po Gornjem Štajerskem;
tam te bodo 'spraševali,
kdo ti je ta pušelc dal?
A l 'maš ženo zaročeno,
al maš ljub'co ljubljeno?««
»Nimam žene zaročene,
imam ljubco ljubljeno.«
10. Hoje, hoje, zelen bore!
Hoje, hoje, zelen bore,
širi grane ti na dvoje!
T u se sečem mimo bora,
ja i moja draga.
11. Kiša pada, trava raste.
Kiša pada, trava raste,
gora zeleni;
M o j se dragi na vojnico spravlja
ja sam žalosna.
dan).
Reš'te se, reš'te!
Zdravi i veseli,
tusti i debeli,
kako na Božič,
tako po Božiču!
D a bi tako dugo živeli
da si bi nebesa zaslužili!
13. Juričku se sgnjalo . . .
Juričku se sanjalo,
da so bili
štiri miši
v novi hiši,
slamo sekli,
ljubit sgm se dala.
14. Poslovljenje.
Vi
vi
pa
ki
fanti i dekleta,
ste nam za kratek čas,
nikar mi ne zamerte
jest moram it od vas.
V i slovenske deklice,
vi se boste jokale
za nas mlade fante vse.
soldačka sablja,
moja Ijobica,
bo ljubila,
jast umiral bom.
V i slovenske deklice,
vi se boste jokale
za nas mlade fante vse.
Kaj si, cura, mislila,
kad si fanta videla?
Mislila sem, da je šala,
ljubit sam se dala.
12. N a tepeške (Tepežni
Oj ta
ta bo
ta me
kedar
Oj ta soldačka puška,
ta bo moja svetla luč,
ta mi bo svetila
kadar jast umiral bom.
15. Igraj kolo.
Igraj kolo,
u dvadeset
igraj kolo,
u dvadeset
igraj kolo
i dva;
igraj kolo
i dva!
V u tem kolu, vu tem kolu
mlado momče igra;
V u tem kolu, vu tem kolu
mlado momče igra.
A j to momče, aj to momče
črne oči ima,
da me (h)oče, da me (h)oče
pogledati njima!
A j to momče, aj to momče
medna usta ima,
da me (h)oče, da me (h)oče
poljubiti njima.
Ljubi junak, ljubi junak
koju ti je drago;
ljubi junak, ljubi junak
koju ti je drago!
( V sredini kola stoječi plesalec si izbere
dekle in skupaj zaplešeta v sredini pol­
ko, medtem ko kor poje:)
Sad se vidi, sad se zna
koji koga rad ima;
sad se vidi, sad se zna,
koji koga rad ima.
16. Ko jačmen rumeni.
18. Petelin je zapel.
Ko jačmen rumeni,
se vidi tam z vasi,
k o jačmen rumeni,
s e vidi tam z vasi.
Petelin je zapel,
danica je prišla,
je ljubček slovo vzel
se jokat je začel.
Pa to me veseli,
ki hladni pir
m o j e srce hladi.
N e jokaj ljubica,
ne žali mi srca,
čez sedem kratkih let
se bomo vidli spet.
Ko galtrože cveto,
diši po v s e m sveto,
pa to me veseli,
da njihov duh
p o vsem svet diši.
Sedem let je preč,
kar ljubega ni več,
pred mojo kamro se
že travca zeleni.
Ko grozdje rumeni,
s e vidi tam z vasi
pa to me veseli,
ki hladni mošt
m o j e srce hladi.
T a m v hladni senčici,
pri polni flašici,
pri nji pa jast sedim
in z glažkom govorim.
Prišel bo sodnji dan,
b o sojen [v]sak kristjan,
pa to me žalosti,
k o hladni grob
moje srce hladi.
19. Sedem sel je gledalo . . .
Sedem sel je gledalo
kak je junak gubil glavo
za devojko mlado.
20. Kam če sokol sesti.
Mili Bože, kam če sokol sesti,
če-li v goro ali v ravno polje?
A k o sede v ono ravno polje
vse če polje žitom obroditi.
A k o sede v ono goro črno,
vsa če gora vincem obroditi.
Pevaj mi pevaj sokole,
tebi je л^гете spevati,
meni mladi plakati:
starec mi seda na krila.
17. Mike iz Metlike.
Sike, Mike,
iz Metlike,
torbo nosi
kruha prosi,
kaj izprosi
babi znosi,
kaj baba
ne stere
Mike požere.
Volim se mlada ubiti,
nego starca ljubiti.
21. N i na svetu lepšega.
N i na svetu lepšega
niti veselejšega
nego s prijatelji
koji so veseli
skup živeti.
22. (V)zemte čača čašico.
(V)zemte čača čašico
i napijte zdravico:
Bog zna i k letu,
bomo-li na svetu
skup živeli.
23. Vince t e č e . . .
Vince teče, luč gori
zavolj tebe ženjoh ti.
Kolkor kapljic,
tolko let
Bog nam daj
na svet' živet!
Vince
zavolj
da bi
da bi
teče, luč gori
tebe mlada ti:
živeli prav lepo,
služili večnemu Bogu24. Zora p u c a . . .
Zora puca, dan se beli,
moje srce se veseli.
25. Devojčica vodo gazi.
Devojčica v o d o gazi
noga se ji beli
mimo jaše mlad junak
pa se ji nasmeje:
gazi, gazi devojčica,
da bi moja bila!
Ki bi znala i vedila
da bi tvoja bila,
V mleku bi se umivala,
da bi bela bila;
sir, pogačo bi ja jela
da bi glatka bila;
s čikom bi se preščiknila
da bi tanja bila.
26. Hoja, hoja, Milka moja.
Hoja, hoja! Milka moja,
gde je roža rumena.
Nije meni, kaj ja moram
iz varoša odlazit,
več je meni, kaj ja moram
svojo drago ostavit.
Kupil si bom tri pištole
streljal hudem kraj varoša,
vsim ljudima na veselje
svoji dragi na žalost.
27. Kadar jaz pa umrjem.
Kadar jaz pa umrjem,
dente mene v črni grob.
Meni ferkelj pa na grob:
to je bil vinski brat
pil ga je rad.
28. Lepe moje senokoše.
Lepe moje senokoše,
kadi mi rastejo bele rože,
bele rože, vijolice,
ki jih berejo devojčice,
vsaka svojem milodragu,
a ja tožna nimam komu.
Nabrala sem cvet rožic,
nesla sem jih v ravno polje,
v ravno polje, v Koprivnice;
tam moj dragi perom piše
i za mano premišljuje.
29. Dokler sem ja mlada bila.
Dokler sem ja mlada bila,
lepe gvante sem nosila,
zda tam v skrinjici leži,
ne maram ak mi ves strohni.
Jenga starca sem dobila.
Dokler sem ja
prav po koncu
zda se vlečem
kot da nisem
mlada bila,
sem hodila
kot megla,
mlada bla.
Rastejo rožice rumene
jako dalek proč od mene
Rožice rdeče od mene preč ,
mojega veselja ne bo več.
30. Fanti se zbirajo.
Fanti se zbirajo,
dalek masirajo,
dalek, dalek v tujo stran,
kjer nobenga ne poznam.
Barka
Ljuba
Odrin'
saj se
začne plavati,
začne plakati.
odrin' od kraja preč,
ne bomo vidli več!
Sklenila je bele roke,
točila je grenke solze.
34. Mi smo bratci dva.
Mi smo bratci dva,
pijmo veselico!
Glažek vinca imamo,
(v)sak ga pol popijmo!
Pili, pili, pili
dobre volje bili,
dokle bomo mogh
stajati na noga(h)!
Koji neče piti,
z bučo ga vudriti!
35. Ančice mila, Ančice draga.
31. N a svetu lepši roži ni.
N a svetu lepši roži ni
kot je ta vinska trtica;
p o zimi spi, v spomlad' cvete,
v jeseni vince nam daje.
T e druge rožce tud' cveto,
pa tega le ne storijo,
kaj je storila sama ta,
ki danes nas napojila.
Ančice mila, Ančice draga,
sladek raj ti m o j !
Kaj mi kratiš miH,
dragi pogled tvoj?
Ja ču iti ka 'nom,
tgninem morju tam,
ja ču teba, duša,
iskat noč i dan.
36. Kaj se si ti dušica.
32. Lovska.
Ja sem naš'ga jagra sin
in sem jagal po dolin,
juhe, juhe.
V u k i medved skup stoji
lesica pa ven beži,
juhe, juhe.
Zda pa grem na polje rad,
vidim svoje dekle stat,
juhe, juhe.
33. Bog oča je stvaril žemljico.
Bog oča je stvaril žemljico,
zemlja rodila grozdjice,
grozdje nam daje moštek,
moštek nam daje vinček.
Vince je strilo bratca dva,
pijmo ga bratci obadva!
Kaj se si ti dušica
na me razsrdila,
da več nisi leto dan
z mano govorila,
A k se meni pripeti
v tujo zemljo projti,
tamo meni vmreti —
potrudi se dušica
na moj grobek dojti,
ovak govoriti:
tute počivajte,
moga dragog kosti,
kojim nisam dala
u svoji mladosti
ljubavi zadosti!
Ti zelena travica,
ne budi mu žuhka,
kak mu nisam bila ja,
dok sam ga ljubila.
Oj kopina, kopina,
lepo ga zagrli
kot sam ga grlila
dok sam ga ljubila.
Vdrknila se ta najmlaja.
ona konjca lepo moti,
s prstenki mu škrebeče;
kaj mu ona bolj škrebeče,
(v)se konjiček bliže ide —
popala ga za grivico,
peljala ga kraljeviču.
37. Junak sadi vito jalvo.
Daj nam Bože dobro leto!
Junak sadi vito jalvo,
vito jalvo i zeleno.
Tri je leta ne obajde
a četrto se je šetal gledat.
Kada junak bliže do j de,
j al va ne da vu se gledat
o d lepoti vitki jalvi.
N a jalvi sedi sivi sokol,
na jalvi sedi, v polje gledi,
kadi lovci lovko love.
Pak govori kraljeviče:
do zda si bila devojčica.
od sad budeš moja ljuba.
39. Potekla je hladna voda.
Potekla je hladna voda,
donesla je zelen venec
jako zelen i vzelenjen.
Gledale ga tri devojke,
gledale ga, čudile ga:
»kaj si venec tako zelen,«
Ona njih prelepo prosi:
ne lofte me, lovci moji,
ja vam nisem košutica,
nek ja jesem devojčica.
Mene mama mlado klela,
mlado klela i uklela,
da je (h)čerka odivljala,
odivljala, v goro prošla,
s košutami v o d o pila
i z jeleni travo pasla.
Daj nam, Bože, dobro leto!
38. Vdrknil se je kraljeviče.
Vdrknil se je kraljeviče
čez tri gore nešetane,
čez tri polja zelena,
čez tri devojke nevenčane.
40. Izrasel je zelen trsek.
Fteče konj če kraljeviču.
Vdrknila se najstareja,
ona konjca lepo moti,
kaj ga ona dalje moti,
(v)se konjiček dalje ide.
Vdrknila se je ta srednja,
ona konjca lepo moti,
kaj ga ona duglje motri,
(v)se konjiček dalje ide.
»»Ne čudi se, da sam zelen,
nek se čudi, da nis bolje!
Tri me vile ovijale:
prva me je ovijala
z lepo rožo šipkovico,
druga me je ovijala
z lepo rožo galtrožo,
treta me je ovijala
z lepo svilo bombakovo.
!
j
'
Izrasel je zelen trsek
za oltarom Majki Boži,
na njem jesu tri grozdički.
Čuvala jih lepa Kate.
Mimo ide novomašnik:
»ovo si mi lepa Kate,
podaj meni jen grozdiček.«
»»Neču, neču novomašnik,
zakaj mene grozdja mirak gledi:
(v)saki duši jagodico,
Bogu ocu čehuljico.««
41. Izrasla je runka hruška.
Izrasla je runka hruška,
na nji jesu tri hruščice.
Hiti Peter pahco —
izbalal je tri hruščice.
Prva pala v vinske gore,
da bi gora obrodila:
da bi trta po vedarce
grebenica tri, četiri!
Druga pala v ravno polje,
da bi polje obrodilo:
da bi žito obrodilo,
(v)saki snopek po kopij enik,
rastavica tri, četiri!
Treta pala v naše selo,
da bi selo bilo veselo!
V našem selu devojčica,
ona ima troje prosce:
jedne ima od gospodi,
druge ima od meseca,
tretje ima od sunašca.
42. Pesem petelina in kokoši.
Petelin poje:
»АГ te kaj srček boli - i-i?«
Kokoš odpoje:
»»Pa kako, pa kako - ô-ô!««
43. Pesem basa in gosli.
Bas poje:
dunda bila, dunda boš,
Bog se smiluj, čija boš!
Vijolina (gosle) pojo:
cigo migo, cigo migo,
maček je na brigu,
cigo migo, cigo migo,
mačku figo, cigo migo.
44. Konjenik.
Pec'ga, der'ga, pec'ga, der'ga!
Kaj na konju, to pod konjom!
45. Glavica me boli.
Mi Bože, dragi!
Glavica me boli,
ki moj dragi,
jako dalek služi
vu Čakovskem gradu.
Pri mladome kralju
konja vrana jaše
svitlo sabljo paše.
Jela njega klela.
» N e kuni me ljuba Jela!«
»»Kak te neču kleti,
ki me nečeš (v)zeti.««
»Volil bi te (v)zeti,
ali mi ne daju
vugrska gospoda.
Ti mi nisi. Jela,
roda gospockega,
nego ti si. Jela,
roda poštenoga;
poštena ti majka,
koja te rodila,
koja te kojila;
pošten junak bude
ki te ljubil bude.«
46. Po vrt špancira pobič mlad.
Po vrt špancira
jeden lepi pobič mlad;
na rami nosi
jeden lepi svitel gvir.
N a d njim se suče,
jeden lepi pisan tič:
»ljubi pobič, vstreli me nikar!
Povem ti nekaj lepega,
da se dobro oženil boš.
N e jemlji si ta stare babe,
ker ona zmirom godrnja;
ne jemlji tudi srednje vdove,
ker je zmirom žalostna,
nek si vzemi mlado dekle,
ki je zmirom veselo.«
47. Tičica golobček (svatovska).
Tičica golobček
ljubi mene v gobček!
Ti boš mene,
ja bom tebe
poljubila v gobček!
Rasti, rasti rožica,
rožica rdeča,
bodi, bodi ljubica,
ljubica goreča,
oj, ljubica, rožica!
49. Zdravica.
Ti si bela, ja sem len,
kdo bo naše žito plel?
N a j ga pleve kdo ga hoče,
da le nam dvem ne bo vroče!
Ti si moja golobica,
ja sem tvoj golobček!
Ti boš mene, ja bom tebe
poljubila v gobček!
Iše jedno malo
da se bo kaj znalo:
kušekaj ga, vinčekaj ga
primi ga za vrat!
Ti si moja,
ja sam tvoj.
V s e m nam
Bog pomagaj!
48. Hčerko vam peljamo
(svatovska).
Lahko noč, lahko noč,
dragi prijatelji!
Z vami Bog, z vami Bog,
z nami pa Marija!
Mamica, mamica,
(h)čerko vam peljamo,
nikdar več, nikdar več,
nazaj je vam ne damo.
Rasti, rasti rožica,
rožica rumena,
bodi, bodi ljubica,
ljubica ljubljena.
Rasti, rasti rožica,
rožica ti plava,
bodi, bodi ljubica,
ljubica ti prava!
D a bi iše dugo živeli,
da bi vsi posiveli
v manjem grehu,
večem obilenju!
50. Greh.
Greh
naj gre v meh!
Meh pukne,
greh
van smukne.
51. Jakovi.
Jakovi* so takovi:
na vse strani lakomi,
rit jim je rožena
ni jim dobro složena.
,
i
|
52. Metliški gradi.
V Metliki so lepi gradi,
vu tih gradih sami gladi:
jedu suhe slive i tropine,
da od glada ne pogine.
52. Uspavanka.
Dete hodi spat,
Bog je zlat,
da ti telo počini
dušica ne zgini!
53. Plesna.
Tri korake sem,
tri korake tam,
obrni se moja draga,
ja te rad imam.
* »Jakovi« pridevek rodbine
kovčič v Gornjih Gribljah.
Ja-
54. Štiri godci godejo.
Štirje godci godejo,
štiri rompotajo,
mlado Micko peljejo
doli na Hrvatsko.
Tancala sem tancala
p o hrvatski strani
z jednim dečkom mladim,
brkatim Hrvatom.
55. Svetlo nebo.
Svetlo nebo odprto stoji,
gor se Marija veseli
z eno rdečo galtrožo,
ki je pred suncom trgana.
TrgaU so jo angeH
Mariji so jo šenkali.
Marija plete krancel lep,
dekličom mladim ga daruje:
katera ta krancel obdrži,
ta se v nebesih veseli,
katera pa krancel dol spusti,
ta v dnu pekla leži.
56. Petelinček lepo poje
(svatovska).
Petelinček lepo poje,
saj bo skoraj beli dan!
Stani gori nevesti mlada
saj že sveti beli dan!
Druge dekličke so po koncu
ti pa tako dugo spiš!
Stani gori nevesta mlada,
saj ti sveti beli dan!
(Komaj se ženin in nevesta po prebiti
noči odpravita spat, pa pridejo godci
pred njihovo spalnico pa godejo in po­
jejo to pesem. Med tem razplete kako
dekle nevesti čizmice in po tem šele
lahko ležita nemotena.)
57. Tam u Bosni zlati.
Tam u Bosni zlati,
tam so vsi kosmati,
tam se nič ne brijejo
sam' rakijo pijejo.
58. Božićnica žumberskega Vlaha.
Pomozi vam bog i čestit božič
i N o v o mlado ljeto rodovito!
Rodilo vam žitno polje
i vinska gora:
i svaka dobra sreča!
Svega dosta imali,
najviše božjeg mira i blagoslova,
daj vam ga dragi bog!
59. Božićnica marindolskega Vlaha.
Dobar dan, gospodar!
Danas vam je božji dan,
pred kuču vam zelen bor
i uz bor konjić tvoj,
na konjiću sinak tvoj,
na sinku je kapica,
na kapici grančica,
na grančici tičica.
Tičica vam popevala,
dobro jutro nazivala!
Rodila vam vinska gora,
žitno polje ponajbolje!
Ej, stari čača,
izneste mi komad kruha,
stara mama komad mesa,
mlada snaša povesance
djevojčica dvanajst jabučica!
II. Pregovori in izreki.
1. Kaj oči n e vidijo, t o srce n e boli.
2. [V]se d o b r e m a č e h e l a h k o odpelješ n a valu v Ljubljano.
3. Ki se f tapija se za britve lovi.
4. Ki bi bil Bog bolji p o b r a t u , bi ga imel.
5. D a j času časa!
6. K a d a puše v i n i č a n k a (jug), o n d a b o godina (dež).
7. Reži čas! ( H o d i življenju b r e z s t r a h u n a s p r o t i ) .
8. K a d a se veže, se i m a m u d o b r o zveze.
9. Ja bi tudi [ho] tel bit za ž u p a n a samo n e z n a m kaj b o d o
rekli ljudi (volilci).
10. A k o mož zapravi (imanje) j e grdo čut, ako žena iše grje.
11. T a k o f j e tat, da bi fkral nos izmed oči.
13. V o d a nima duši.
14. O g n j a j e sam duh.
15. [Vjsaka s t v a r je j e n p o t prvič.
16. M l a d i m se s m r t pripeti, stari p a m o r a j o v m r e t .
17. K m e t je k m e t ali ga k u h a j ali peci.
18. [K]do se ne spovrne, n i božji.
19. [Ho]če imet i k r a j c a r i pipac.
20. I m a š m e r a d k o t pas orguljice.
21. D o t a gre p o p o t u vrag o s t a n e f kotu.
22. Z a m a n neče ni p o p b o g a molit.
23. Kaj dojde sodcu p o t p e r o i curi (dekletu) p o t pas, o s t a n e .
(Če s o d n i k podpiše s o d b o ali če dekle zanosi, n i nič za p r e d r u gačiti).
24. K e g a kača vgrizne se i m a r t i n č a k a boji.
25. M u gre stvar n a r o k o k o t ciganu žito.
26. [Vjsaki ga pogazi k o t p a s a f cerkvi.
27. Je nesrečen da bi se i f cerkvi nabol.
28. G a ljubim k o t t r n f peti.
29. T r n izza m l a d a k a ž e k a k o b o špičast.
30. T e š k o je vučit starega vola vozit.
31. P r e s starega vola ni b r a z d i .
32. Kaj j e preveč, ni ni s k r u h o m d o b r o .
33. K a d a se j e n a ofca striže si j e i druga žihr v nadi.
34. P r e k a s n o je p o vojski streljat.
35. Se v b r d i (vpre) k o t štatlif k o n j .
36. V e č j e do k r a j a sit s a m o oči m u iše niso. ( L a k o t n j a k . )
37. J e k o t gmajnska črešnja. (Ker lahko v s a k d o p o nji p o ­
seže.)
38. G d o se f tapija se za k o s o lovi.
39. Se drži k o t zlo v r e m e .
40. Koga sršeni oblezejo ga i p i k n e j o .
41. J e dobra, da bi j o na r a n o privezal.
42. Se j e dinarof n a b r a l k o t slepac m r a z a .
43. G a stiska k o t slepac biihu.
44. L a h k o m u pas n a repu p r i d n o s t nese.
45. A k o se t a t otpravi, gvišno t u d i opravi.
46. Meči p a j s j o nogo na stol, ki (ko) p a z m i r o m doli biži.
47. O s v e t e m Lovrenci [v] se so v o d e zdenci.
48. M a g a r i j e iz b u k o v e g a lesa, s a m o da j e m o š k e g a telesa.
49. A k o praf j e k o t v r b a n (lesen in n e r o d e n ) s a m o da b o
s k r b an.
50. Kaj (kar) nji diši, ni m e n i ne smrdi.
51. Kakof je panj t a k o v e gredo žbele v a n j .
52. Je res k o t a m a n v očenašu.
53. Fina (lena) predica b o naprela k o k o t u (petelinu) hlače.
54. J e zbita k o t t u r s k a fana. (Potepenka.)
55. Ja z o k o m ona s k o k o m . (Skoči n a mig očesa.)
56. Ki t a d l a (graja) ta kupi.
57. P o g o d b a cigajnska, plača m o š k a .
58. [K]do moli boga se n e boji nikoga.
59. B o p o m o g l o k o t i Blažof žegn.
60. Slabo seme n i g d a r n e zataji.
61. K r u h j e najbolji p a j d a š .
62. K a d a j e m o j s o d m o k r , sem [vjsakemu b o t r ; k a d a j e p a
sod suh je [v]sak b o t r gluh.
63. Delaj k o t da b o š vavik žif, moli k o t da b o š j u t r o v m r l !
64. Spanje zaleže več n e k žganje.
65. Bolje j e sebi pepel zgrinjat n e k drugim zlato.
66. Se svetla ali j e iše j a k o rijaf. (Slab zagovor.)
67. N a r a s l a m u j e k r m a — žabi do vuh.
68. Ima dosti kaj i žaba dlak.
69. Snaha d o n e s e največo d o t o v šaka [h] (ako j e d e l o v n a ) ,
70. K a d a kreblja gori je i m e t l a dobra.
71. A k o ni d r e n o v e g a je i bazgof dobar.
72. O t lepega m o ž a večpoti glava boli.
73. So p a r n i k o t cepič i palica.
74. So se sastali k o t kosa i b r u s .
75. P a r p a r a vavik najde.
. „Z6-.Yelika ljubezen gre n a vu^ta van. ^^^^^ .
^ .....
.
77. Veliko p a j d a š t v o iše veče sovraštvo.
78. Bolj se boj j e d n e g a zločestega nek deset dobrih.
79. J a k i n a se n e boji d v e j s e t zvezanih.
80. Beg je s r a m e n ali j e koristen.
81. [K]do n e laže naj m u hiša zgori.
82. Sita v r a n a lačni ne veruje.
83. [K]do si iz drugih b e d a k e dela, s a m b e d a k ostane.
84. Kaj si iskal si i našai.
85. N a drugih vidi prah, n a sebi ni celega b r v n a .
86. N a r e d i l j e iz k o m a r a — konja.
87. D r u g i m se j e špotal a š p o t m u je v n a d r a pal.
88. D e s e t p o t i premisli potle izreci.
89. D e s e t p o t i premeri, o n d a odreži.
90. [K]do jezika špara, k r u h a strada.
91. Koliko je belih vran, toliko j e dobrih mačeh.
92. P r e b e r e se k o t kuzlin ( o d p a d e k ) od pasjega.
93. J e k o t pajsja zdražba.
94. So složni k o t kozji rogi f torbi.
95. J e p o š t e n k o t i vlaška t o r b a .
96. J e p o š t e n k o t cigan f p r a z n i hiši.
97. Se smeje k o t cigan belemu hlebu.
98. J e lepa k o t žabji pildak.
99. J e n e d u ž n a p o d kolenom.
100. D o s t i b u k i m a l o vuni.
101. J e prišel p r e glas n e k pais h (v) vas.
102. Kaj kikljo nosi se [v] se preprosi.
103. O d dela se samo val zdebelij.
104. Z a po[h]falene j a g o d e nosi m a j h e n o košaro.
105. [K]do ima jezik ima i roke.
106. M a l o dinaruf — m a l o muziki.
107. Ima [v]sega samo [pjtičega m l e k a nima.
108. Z a fingrot ljubezni — za k o š besed.
109. Ji pristoji k o t svinji sedlo.
110. Ji pristoji k o t k r a v i boban.
111. O n j e za t o k o t i žaba za lešnike.
112. Boš našel za p a j s j i m zglavljem suhi govedini. (Pri b a h a č u
i n p o ž e r u h u nič n e dobiš.)
113. G l e d a j o se k o t р ә 8 i mačka.
114. J e šla k m u š k r i svilo kupit.
115. Bi Šla b a b a v Rim ki bi imela s čim.
116. O t e p l j e z j e z i k o m k o t k r a v a z repom.
117. N a p r i p o g n j e n o d r v o [vjsaka k o z a p . ša.
118. Se n a r o g a sova senici k a d a ji reče glavanka. (Ker ima
s a m a debelo glavo.)
119. [Vjsaki prizanese, s a m o p u š k a ne.
120. Če v s e f tajiš, starost, refčino i bolezen n e b o š f taj il.
121. Lep j e d o m e k i ako m a j h e n k o t kozji b o b e k .
122. I najbolja- služba je vrajža sestrica. ( T e ž k o onemu, ki
m o r a služiti.)
123. Kaj ni p r e d g o d o m ni ni p o godu.
124. N e špotaj se d r u g e m u teletu ker Bog d a lahko t v o j e m u
detetu.
125. K a k se koscu streže t a k mu kosa reže.
126. Bodi tiho k o t da t e ni!
127. Pozabljen k o t d a se ni narodil.
128. Fletan k o t afin j a.
129. Lep k o t ajngel.
130. Lep k o t dan.
131. D o b a r k o t d o b a r dan.
132. Srce ti zmrzlo!
133. P u š k a te vbila!
134. Strela te vbila!
135. C r k n i l ne da bi!
136. N i v r e d e n tulik kos d r v a kulik je sam.
137. Len je da se m u neče ni oči o d p r e t .
138. M e s t o da bi voli mukali — kola cvilijo. (Če molči oni, ki
trpi, a vpije oni, k a t e r e m u ni nič hudega.)
139. D a r d a r a gleda.
140. Česa[r] ni, ni v o j s k a n e [vjzame.
141. N e glej n a p e s a n e k na gospodara.
142. [VJsakega s p o z n a š p o njegovih k o m o r a t i h .
143. Kakof j e s a m takovega se p a j d a š t v a lovi.
144. Slabi b o d o časi k a d a b o d o popi trgofci i sodci golobradci.
145. Ofefelil se je, ni berdaim* ni rekel. (Zgrudil se je brez
besede.)
146. Z a n j i m ni sleda ni tora. (Brez sledu izginiti.)
* »b e r d Ә m« je postalo najbrže od nemškega vojnega klica »Wer da?«
in je po vojakih prineseno v Belokrajno.
147. M a r bi N e m c u pravil! (Če k e d o stvar t e ž k o in p o č a s i
razume.)
148. Izdghnai je, ni h a m ni rekal.
149. Ima dinarof kaj i žaba dlak.
150. Zlega boga vživajo. ( T r p i j o . H u d o se j i m godi.)
151. Bog zna, je-li t o Bog dal, ali j e t o t a k o sojeno.
152. D o b r o z r n o k o k o š i d o m a pozobljejo, slabo z r n o p a v e t e r
dalek odnese.
153. D e b e l j a č o (koruzo) d o P e t r o v a mrzlica trese. ( P o t r e b u j e
topline.)
154. Je jezen, da bi z njim k a č e troval.
155. Sada m u j e k o s t na p r a v e m mestu. ( Z d a j j e prišel p r a v i
t r e n o t e k zanj. Srbski: pala m u sekira u med.)
156. M u č i k o t žaba p o d l a p u h o m .
157. Izgrižljiv k o t o s e b u n j s k o p r a s e .
158. K o k o š i se ogovarjajo m e d seboj in tožijo pri p e t e l i n u :
»taka j e , t a k a j e , t a - a - a k a - - « , petelin p a veli: »»vse ste glih, v s e
ste glih.««
159. N e m a c izumi, Kranjac n a p r a v i , H r v a t plati.
160. 2 e p i na p o p o v s k i h halj al n i m a j o dna.
161. H a j d e , bajde, lutrjan!*
III. Vraže, š e g e in navade.
1. A k o z n a š za k a k o v e tiče, n e povi tega p o d s t r e h o — b i
ti se skuj aie.
2. Sv. V i d a rosa j e d o b r a ranija za oči.
3. A k o p r e k o r a č i š dete, n e b o več raslo.
4. Kada začnejo j e s t i n o v e pridelke, se reče:
»Križi boži novine.
D a n a m ne b o skomine!
Ciganici mrzlice.
N a m debele g . žice!«
* Hajde je domače ime (prišverek) stare gribeljske rodbine Dragoš —
kar pač pomeni, da se je dolgo držala protestantizma, kar je ostalo narodu
v spominu do danes.
5. Haj da veli:
D e n i m e n e v grebo, (grudo)
ja ću tebe k hlebu.
6. A k o se n a oku j a č m e n n a p r a v i (v)z9mi srp pa ženji n a d
o k o m i reci: j a č m e n ž e n j e m s n o p a ni, j a č m e n ženjem s n o p a ni,
j a č m e n ženjem s n o p a ni; p o t e m pljuni i j a č m e n je otpravljen.
7. A k o j e p o m e n e k ot štakurof i žoharof i mišof, reci: glu­
h a b o d i stvar! D r u g a č i p r i d e j o t e živaHce iz tuje hiše p o d t v o j o
streho.
8. K a d a i m a š k v o č k u n a s a j e n o , ne zvijaj trtic, drugači ti
b o d o p o d s t r e h o v jajcih sami p o d v i t k i .
9. A k o imaš k v o č k u nasajeno, ne pij v o d i iz čabrici, drugači
b o k v o č k a jajca izpila.
10. K a d a čuješ prvič k u k a v i c u popevat, poljubi zemljo, p o t l e
t e n e b o d o boleli zobi.
11. A k o vidiš n a s p o m l a d p r e j m a r t i n č a k a n e k kačo, p o m e n i
veselje; ako pa prej kačo, o n d a žalost.
12. A k o čuješ n a tašče p r v i č k u k a v i c o p o p e v a t , boš celo leto
lačen.
13. A k o n a p o t u p o oprafkih najprej sastaneš moškega, boš
d o b r o opraval, a k o žensko, p a slabo.
14. A k o zagledaš rajfnikara (dimnikarja), se h i t r o p o p a d i za
knjof, da b o š imel srečen dan.
15. A k o se s r a k a dere polak hiši, boš dobil p i s m o .
16. A k o se v r a n a p r i hiši dere, o z n a n j a nesrečo.
17. K a d a goniš voli f s a n j a m (sejm) p a se ogledajo n a z a j , boš
j i h gotovo prodal.
18. K a d a se k r a v a oteli i gre prvič na v o d o , j o p o k a d i j o z
žrjafko p o t r o š e n o z d r o b t i n i c a m i v u z a n s k e g a (velikonočnega)
kruha.
19. Melčak za m l e k o m e s t naj ima palico (držalo) iz k o p i n o vega trna, o n d a n e b o mogla n i j e d n a coprnica k r a v i m l e k a otet.
20. C o p r n i c a h o d i s k o š a r o dojit tujo k r a v o , da s t e m pri­
d o b i m l e k o svoji kravi.
21. K a d a j e pir f hiši, naj g o s p o d a r ali gospodinja z a k o p a
p o d p o d z a k l e n j e n o ključanico, i svati ga n e b o d o p r e v e č otrošili.
22. Pri o d h o d u n a p o r o k o vleče m l a d a ( = nevesta) n a m i z n i
r o b za sabo, dla bi se i n j e n e s e s t r e h i t r o p o v d a l e (omožile).
23. A k o se na piru kaj p o s o d j a razbije, b o sreča.
24. A k o k r u h za pir d o b r o rata, k a ž e sreča.
25. A k o pri p o h o d u na p o r o k o j a k o sneži, b o m l a d a r a d a
strgala ( = čistila) lonce.
26. A k o se m a č k a od juga vmiva, kaže j u ž n o v r e m e , ako o d
severa, mrzlo.
27. A k o lastavice nisko letajo, k a ž e godina ( = dež).
(, 28. K a d a k o k o š i p o s t r e h a h letajo, b o k m a l u sneg.
29. V e č e r n a m a v r i c a — j u t r a n j a godina; j u t r a n j a m a v r i c a —
večerna godina.
30. D o s t i grmljavini — malo godini ( = deža).
31. K a d a sova čovika, se n e g d o narodi, k a d a joče, j e s m r t
bHzu, k a d a vriska — b o pir (svatba).
32. P r i hiši, k a d i začne k o k o š k o k o r i k a t , b o s m r t .
33. A k o na njivi izraste bela debel j a č a (koruza), k a ž e s m r t ;
a k o pisana p a pir ( = svatba).
34. A k o mrle gleda, b o n e k d o od žlahti k m a l u vmrl.
35. A k o m r t v a š k i s p r o v o d n a j p r e sestane žensko, b o p r v o
ženska vrmla, ako p a s e s t a n e moškega, b o m o š k i p r v i vmrl.
36. P o p a d i mrliča za palac na nogi, pa t e ga ne b o strah.
37. A k o je za m r t v i m lepo v r e m e , bi bil iše r a d živel, a k a
p a d a godina, je žedan v m r l ; a k o je p a oblačno, je r a d vmrl.
38. K a d a n a s t a n e h u d a nevihta, velijo, da si je n e g d o (v)zel
življenje.
39. Božično v r e m e od juga — fantovska obljuba.
40. Pri ženitvi ( = omožitvi) grde cure ( = dekleta) ljudje
rečejo: kodelje se v d a v a j o , p o v e s m a ostajajo.
41. A k o se cura (dekle) zvečer vmiva, dobii starega moža.
42. N a pustni d a n se m o r a j a k o plesat, da bi bila r e p a debela.
43. ( K ) d o na p u s t ne je kiselega zelja, ga k o m a r i opikajo.
44. N a pepelnično j u t r o p r e d sunčnim v s h o d o m d e n e j o de­
kleta n a l o p a r večje število v r e t e n c k o š č e n e h r b t i n e in v s a k a si
z a p o m n i svoje v r e t e n c e . N a t o p o z o v e j o pasa in o n o dekle, ka­
tere v r e t e n c e pes n a j p r e j zagrizne, se bo p r v o vdalo (omožilo).
45. K a d a g r e d o r e p o sejat, se m o r a n e k d o debelo zlagat;
da se j e k a k debel človek vbil, p o t e m b o repa debela.
46. A k o se pasa z metlo tuče — b o piščance žrl.
47. N a Veliko m a š o (Veliki Šmaren) p r e d s u n c e m donesi
r o ž o d o l i n a r k o , z a h o d i j o v h i š n o s t r e h o in v a r e n b o š p r e d k u g o .
48. A k o greš sejat na grede, se n e smeš preobleč, drugači
se ti seme izprevrže v drugo seme.
49. K a d a cvete raž, otrgaj klas, deni pecelj h (v) v u s t a i
obračaj ga; kolikor cvetov ti o s t a n e n a klasu, za toliko let se
pomladiš.
50. K a d a z a č n e p a d a t toča, p o b e r i prVo zrno, ga deni h (v)
v u s t a iin pojej — p a b o toča nehala.
51 K a d a se pripravlja h u d a ura, daj n e k o l i k o blagoslovljene
b u t a r e od c v e t n e nedelje n a ogenj — p a te očuva nesreče.
52. N a b a d n j i večer se n e s m e š v s e s t n a mizo, drugači se t e
polotijo mozli (turi).
53. N a b a d n j i večer o polnoči gre gospodinja s krebljo sokat
žareči panj v peči; če iskre veselo :(п j a k o frkajo, b o d o se i
piščanci številno izlegli.
54. Kada d o j d e cura (dekle) od polnočnice domu, naj pri­
n e s e n a r o č j e d r v ; n a t o p a se naj gre h i t r o v špegail p o g l e d a t :
a k o n o t r i vidi svate, se b o p r i h o d n j i p r e d p u s t vdala, če p a vidi
m r t v a š k i oder, b o vmrla.
55. D a n p r e d J a n d r e v o m (sv. A n d r e j e m ) se naj dekle posti,
p o t e m naj dene ponoči p o d postelj k u p i c o v o d e in izmoli t r i
očenaše n a čast sv. Jandričku, p a ji bo p o n o č i p o k a z a l n j e n e g a
bodočega moža.
56. Če si k a m n a m e n j e n in bi r a d imel lepo v r e m e , obečaj
p e t l a r u (beraču) jajce in vslišan boš.
57. Kaida n a V e l i k o s o b o t o p o p o l d a n d e k l e t a t e č e j o z ž e g n o m
iz cerkvi se b o n a j h i t r e j š a p r v a omožila.
58. A k o d o j d e n a N o v o leto v hišo n a j p r e j tuji moški, b o
leto srečno, če p a ženska, b o slabo.
59. M r t v e m u d e t e t u je t r e b a dati p o d o b i c in rožic v t r u g o ,
d a okrasi z njimi n e b e š k a v r a t a ; drugači m u sv. P e t e r ne b i dal
vale v r a j , p a bi se sirotče p o t u k a l o okrog p o t r n j u d o k l e r bi
rožic n a b r a l o .
60. N o ž se n e s m e p o s t a v i t i na h r b e t , k e r bi se n a n j duše
porezale.
61. N a T r i Kralje gre hišni g o s p o d a r n a polje in ga blagoslovi.
62. N a b a d n j i večer se d e n e k r m a p o d mizo in se n a Božič
zjutraj položi blagu (goveji živini).
63. A k o n a piru dosti glažote (steklenic) p o b i j e j o več b o
sreči v zakonu.
64. A k o k r u h z a pir rata, k a ž e sreča za m l a d i par.
65. Če se p o d s t r e h o govori o golaznih (miši, p o d g a n e , žoh a r j i i. t. d.) se m o r a p r i izgovoru živalskega imena reči: gluha
b o d i stvar!
IV. Nenavadne besede in izrazi.
v kolo iti = iti na zabavo, iti v vas
na ples
lasinka = bodeča nit pri pšeničnem klasu, fibrila
sončni prah = najmanjši del te­
lesa (atom); so hudobni duhovi
v podobi krvavega mačka, ki raznesejo grešnika na sončni prah
pun kot jajce = do kraja poln
moker kot žlop = povsem pre­
močen
gorj i nek suh kruh = zelo slab
magarac — navihanec
vragat = vražji, razposajen
kisel kot vrisk = zelo kisel
podmurljiv = potuhnjen
bragi(e)še == široke platnene hlače
buhajiv = poln bolh
štrmilati = pohajkovati
lančenka = veriga za zavoro
smrdôvran =; smrdjivec
pekva, e = Bratpfanne
blazina = obtesan hrast za pod­
logo sten pri lesenih stavbah
na hero = poševno, postrani
zabuzniti se = potopiti se pod po­
vršino vode
stanje na pero = če je streha na
pročelju skrajšana in so okna
podstrešja vidna na podolžni
strani stavbe
dolenka, e = spodnja kiklja
robača, e = srajca, košulja
rajtar, a = širok klobuk iz sredine
XIX. stoletja
na harmak = p o sili, nasilno
suh kot trn = zelo suh
poštrefan =r nagajiv, navihan
široka biti s kom = noseča biti
s kom»
orkl =: Urtheil, sodba
hrsag = ozemlje, dežela
grah, a = fižol
rogaš, a = mali beli fižol s črno
liso
čičgk, a = neka vrsta fižola
škrobotika, e = vrsta jabolk v ka­
terih pri tresenju pečki šušljajo
štulača, e = jabolko zoženo pri
muhi
trdokožnica = vrsta kiselkastih
jabolk, ki s časom porumenijo
klagovati = tarnati (menda od
nem. klagen)
dobr kot materino mleko = zelo
dober
pošten kot suza materina = do
skrajnosti pošten
na dušek = takoj, v eni sapi (n. pr.
na dušek je izpil polič vina)
škuda = dva goldinarja
kolnica = pokrit dodatek pri podu
za vozove in slamo
Belokranjski pozdravi: Dobr dan!
Srečo Bog daj!; Bog!; Bog pomozi! (če se pije iz barilca);
Zdravo!; N a zdravlje!; Bog živi!
brbra = jezičen človek, žlobudra
črnjafka = modrica, podplutba
bradva = široka sekira na krat­
kem držaju (služi za drugo, finejše obtesavanje)
dr(v)nica = sekira z ozko oštro na
dolgem toporišču (za prvo, suro­
vo obtesavanje)
švapla, e = človek nerodnega in
težkega hoda
švaplati = nerodno hoditi; ne­
rodno preiskovati ali otipavati
škalva, e = votlina v skali navadno
napolnjena z v o d o
škrpel, a = kamen
batuda, e = kamen
buzati = lizati
faček, a = nezakonski otrok
mrvo, mrviček = malo, ein Bischen
kosir = malo zakrivljeno rezilo za
kolje belit
zabrajsati = zamazati
japa, e = stari oče, starček
rošnja, e = malo česa, eine Weile
potulen = potuhnjen
prihuljen = sklonjen, ponižen, poniglav, pukljast
šmrdakniti ~ s silo vreči na tla
jafkati = tarnati, ihteti
žrnarji = ljudje v bučnem razgo­
voru ali prepiru
sfabljati = pokvariti
N i k o , Nikica (v Žumberku in na
Bojacih) = Nikolaj, Miklavžek
belahgran = popolnoma bel
konjirati koga = jeziti koga, je­
mand sekieren
pokidrati kaj = ponesnažiti kaj
campati = udarjati z nogami
macola, e = veliko kladivo
kupljenik = mernik
hitati se = metati se, rokoborbo
voditi
balati = metati, lučati kamenje
mikati — čistiti (česati) volno
Miko, Mike, Mikič = Nikolaj (Mi­
klavža Belokranjci ne poznajo)
Jure,, Juraj, Jurič = Jurij
Jandre = Andrej
Jarne = Jernej
Anu.ška. Nuška = Ana. Anica
Talijan = Lah, Italijan
habrika, e = fabrika
luč. i — tenka treska za svetiti
baklja, e = kos brezovega stebla
za tesanje luči
osekniti se =1 opasti, posušiti se
prokšen, a, o = izbirčen v jedi
lučki, a, o = tuj
drokelj, a = tolmun
nehvusiten = lakomen, nenasitljiv
fuga = čop, šop (n. pr. škrjanec
ima fugo)
teleban (telembal) = debel človek.
velik in debel človek, ki počasi
misli
kolisnik = dolg in neroden človek
vojarin, a = deček (pastir), ki se
na »Križe« (Vnebohod) prvi zbu­
di in obleče, prvak, voditelj
lončigloja, e = deček (pastir), ki
na »Križe« zadnji vstane, če je
več dečkov pri hiši
čutan, a = zastaven človek
juš r= pravica
izvišati se = izgubiti moč in okus;
vino se izviša, če ni sod dobro
zatrjen
mrk, a = velik človek; po nemško
Kerl. Rabi se navadno v zvezi s
slabimi lastnostmi: ti grdi mrk
ti! Si videl onega lenega mrka?
Tako velik in zdrav mrk, pa neče
delat!
prasičati se = igrati se neko postirsko igro s palicami
boho = klic zapreženim volom, da
se ustavijo
čo bajt! = poziv volovski pripregi,
da vozi na desno
vr hajs = poziv volovski pripregi,
da vozi na levo
štii nazaj! = klic volovski pripregi
za vmik nazaj
štukniti = zaklicati volom »štu«
bistahar! = klic konju, da vleče na
levo
hôt! = klic konju, da vleče na
desno
éha! = klic za ustaviti konja
čiba, čibica = klic kokošim, da pri­
dejo domov jest
pajce, pajcek = prase, prašiček
zdenec, a = studenec
pir, a = svatba
mazana, e = liter in pol držeči vrč
polič, a (požonc) = vrč, ki drži pol
mazane
trovilo = strup
natraviti koga = inficirati koga
debeljača, e = koruza
žbela, e = čebela
klasunc, a = storž
mravunc, a = mravlja
zabune, a = bela suknena halja
brez rokavov
zaje, a = lesena priprava za sezuvanje čevljev
kobiljača = trinožen podstavek za
škaf; prsno okostje pri perutni­
ni; kameniti pragi v rekah
škriljava, e r= klobuk
izbica, e = zunanji zid (nasip) pri
mlinu, ki omejuje žleb od zunaj
in na katerem leže zunanje osi
mlinskih koles
bis, a r= lesen hram ali doma aH v
vinogradu
nagrohan, a, o = nabran, plesiran
oterač, a = brisača, Handtuch
mezdra, e = prepona med prsno
in trebušno votlino
nebôre = vešl Tako je nebore =
veš, tako je. Ti si nebôre zločestnik = ti si, veš, navihanec,
grabr, a = gaber, a
tâtina, e = velik tat
reber, i = bok, pobočje
plahta, e = rjuha za pokriti po­
steljo
рә әк, a = bet za tlačiti (meždžiti)
grozdje
hiljada, e — tisoč
jezero = tisoč ali pa brezštevilno
mnogo
tapun, a = zamašek na vrhu soda
belan, a = svetloplav človek
brunde kovati = kujati se
birič, a = pandur, policaj
napâriti nekomu = nagajati komu,
jeziti koga
medenka, e = knofljica
kolarin, a =: ovratnik
kasun, a = stojalo za luč
fiškal, a = advokat
brgnjati = nerodno prevračati,
brezobzirno stikati za čem
frbežan = nevstrašen, drzen (mor­
da od nem. verwegen)
lasen, a, o = lahek, spreten (kakor
veverica)
frovati se = prerivati se
kaštiga = kazen (iz italij.)
mirak = mnogo
Krajne se smeje = to se pravi:
Mirna gora in semiški Gorjanci
žarijo od zahajočega sonca, za
temi hribi namreč
stanujejo
Krajnci, dočim Belokranjci zase
nimajo skupnega imena, se ne
prištevajo niti k Hrvatom niti
Slovencem. Če se Kranjc smeje,
bo lepo drugi dan.
Tiho bodi, črni Krajne te bo! —
Tako plašijo v Beli Krajini
pored­
ne in jokave otroke, ker so bili v
starih časih Kranjci
iz krajev
se­
verno od Gorjancev
črno
oblečeni
in tuji po izgledu in govoru, pa so
se jih otroci
bali.
Résumé.
Fleurs des champs de Griblje en Carniole Blanche.
L'auteur publie chancons nationales, proverbes, superstitions et
coutumes de la Carniole Blanche, recueillis, en 1894 environ, par
Catherine Zupanič.