Rešeto, december 2010

DECEMBER 2010
Občinski odbori
sestavljeni
Šola in vrtec še vedno le
z v.d. ravnatelja
Pogovor:
BREDA ORAŽEM
Monika Oražem,
slovenska triatlonka leta
Izbrane fotografije
za nove razglednice
Ribniški vojni predmeti
v kobariškem muzeju
Bioodpad in embalaža
slabo sortirana
Kulturniki brez gnezda
23. Božično - novoletni
koncert
Silvestrovanje
na prostem,
31. 12. ob 22. uri
pred Športnim centrom
23. Božično-novoletni koncert v humornem duhu
DAJTE, DAJTE, SMEJTE SE
Ribniško občinstvo je
160 nastopajočim je treba
nastopajočim poznano kot
izreči zahvalo za njihovo
zelo hvaležno, saj se rado
pripravljenost, da so se
odziva na prireditve in tako
na praznični dan odrekli
nagradi ves trud, ki ga morajo
svojemu prostemu času in
skupine in posamezniki vložiti
ga posvetili drugim – konv to, da je nastop dodelan.
certov in prireditev, kjer so
Božično-novoletni koncerti
gostje, večinoma dobro ne
so že niz let tematski, zato
vidijo, ker jih mnogi spremsmo si letos rekli: Pa naj bo
ljajo v zaodrju, hkrati pa
tokrat smeh! Vedrine, humorjih daje mrzlica tik pred
nosti in zabavnosti nam zdaj
nastopom, da bi bili videti
še posebej manjka in ljudje
in slišati čim bolje. Vse za
dandanes najraje odidejo
druge, tako nekako izzveni
tja, kjer jim je ponujen pronjihov trud.
gram za sprostitev. Medard
Vse se je začelo z božično
Pucelj in Lucija Ćirović sta
poslanico skavtov, poslanise tako šalila na račun malih
co v pozdrav prihajajočemu
neumnosti, ki jih počenjamo Razigrana humorista Medard in Lucija ob petju Bele letu pa je izrekel tudi naš
v svojem vsakdanu in so nam snežinke
župan. Starejše članice
še kako blizu. ‘A sploh opamažoret so odplesale
zite, da se niti poslušamo
udarno skladbo Ramsteina
ne več?’ je ugotavljala Lucija,
Zla dejanja in se šle tatove in
ko je prikazovala nesmiselne
policaje, v gosteh smo imeli
besedne zveze. Medard se je
dve skupini, ki povezujeta
med drugim lotil našega dopusveč občin: Komorni zbor ‘P.
tovanja na Hrvaškem, kamor bi
Stanislav Škrabec’ in Fante
naši ljudje najraje odnesli celo
od fare; slišali smo Nonet
zalogo hrane, kot da tam ni kaj
Vitra in Tabulo raso ali ‘ta
za jesti. Na koncu pa mala harbulo raso’ po ribniško, kot jih
monika in njuna Bela snežinka
je poimenoval ravnatelj GŠ.
po rib’nšku.
Ribniški župnijski zbor se je
To pesem je poprej v izvirniku
lotil božične pesmi in venčka
odpel tudi Vanjo Tomc z ribniške Člani simfoničnega orkestra so za instrukoroških narodnih, simfonični
Glasbene šole. K sreči smo mente uporabili kar sesalec, `mikser` in fen
orkester Glasbene šole
pravočasno izvedeli,
Ribnica je pripravil
da jo je prav on pritočko, ki je navdušila
redil in prvi zapel, še v 'Dober večer! Dajmo en aplavz!' (občinstvo ploska)
z igranjem na sessestavu skupine Veter. 'Neee. Narobe. Rekla sem EN aplavz. To je plosk
alca, fen in ‘mikser’,
In ko smo se spom- in konec'. (občinstvo ploskne) 'Ste opazili, da ne
pihalni orkester pa
nili njegovega glasu, poslušamo, da nismo več natančni pri uporabljanju
se je izkazal že v
smo ga poprosili še za besed – in zato lahko rečemo: 'A pol gremo zdej?' 'Kdaj:
prvem, božičnem
Silvestrski poljub, brez pol al zdej?'... Vedno to delamo! Na primer, malo prej
delu, ko je pesem
katerega se ne začne je Marko napovedal županov govor: 'Sedaj bo župan
Christmas finale
nobeno novo leto. S povedal PAR besed. Kaj pomeni par? DVA! Par besed =
odigral skupaj s
dve besedi. Župan je pa 5 minut govoril! Še dobro, da
tem, da so bili obiskov- Marko ni rekel: »Sedaj bo župan povedal cel stavek.«
štirimi solo pevci ter
alci pred preizkušnjo. Madonca, saj bi bili do enih zjutraj tu! (Lucija Ćirović)
na koncu, ko je kon‘Obrnite glavo levo ali
cert moral zaključiti
desno, poglejte sosez
Radetzkym
da globoko v oči … no,
maršem. Medard
zdaj pa mu podarite en
je dejal, da ne vidi
velik poljub,’ jih je izzvala
podobnosti župana
Sara Horžen, ki je igrivo
z dedkom Mrazom,
povezovala novoletni del
ker slednji vedno kaj
koncerta.
prinese, župan pa z
Je res, da si vsakokrat
davki vedno le vzame.
rečemo, da se je treba
A je res, da je bila tudi
držati ure, da se ne sedi
tokrat Občina Ribnica
predolgo na neudobnih
pokroviteljica konstolih, in je res, da nam
certa in da del tega,
sem ter tja tudi uspe,
kar vzame, tudi vrne
toda dveinpolurna doza
okolju.
zabave bi morala biti
dobra popotnica za leto
Alenka Pahulje
2011, ki naj bo nasmeFoto Mitja Ilc
jano in radostno. Vsem V ozadju ´TABULA RASA´
DECEMBRA
PIŠEMO:
DOGODKI MESECA
Razdeljeni občinski odbori
Kadrovske zamenjave v javnih zavodih
4
5
POGOVOR MESECA
Breda Oražem
6-7
KULTURNE DROBTINICE
200 let prihoda Prešerna v Ribnico
Ptički brez gnezda
ZABAVNE STRANI
8
9
29
ODKRIVAMO ...
Ribniški predmeti v kobariškem muzeju
V POLITIČNIH KROGIH
31
32
BOŽIČNE ZGODBE
Miklavževanja
Adventni oratorijski dan
36 - 37
37
POMAGAJMO
Šest letni Rok iz Lipovšice
39
ŠPORTNI UTRINKI
Slovenska triatlonka leta
23. BOŽICNO NOVOLETNI KONCERT
FOTO ZGODBE V RIBNIŠKI DOLINI
40
2
43
iz hrovače smo v novoletni dar prejeli domače
piškote, ki so jih spekle hrovačanke. kako slastno
in privlačno darilo.
v 2011 vam želimo čim več takšnih in drugačnih
sladkosti, ki vam bodo lepšale vsakdan.
in veliko dobre volje!
rešeto
Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica.
Uredniški odbor:
Alenka Pahulje - odgovorna urednica
Polona Klajič - članica
Zdenka Mihelič - članica
Programski svet: Brane Kozina, Anica Benčina,
Danica Fegic, Marjan Peteh, Anton Ilc, Maruša Prelesnik,
Miha Klun, Janez Mate.
Lektura: Tanja Debeljak
Trženje oglasnega prostora:
Marko Modrej, GSM: 041-536-889
Tisk in prelom strani:
KVM Grafika, Ribnica.
Naklada: 3.300 izvodov
Naslov:
Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica
Tel.: 8369 765/051 641 021
E-pošta: [email protected]
Izid naslednje številke:
28. januarja 2011
Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št.
89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se
obračunava DDV po stopnji 8,5%.
V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
pridržujemo pravico do avtorskega honorarja.
Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska
tiskarskega škrata v našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko
oddajte do
17. januarja 2011
Članki v časopisu niso uradno
mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici (Luka Ileršič)
Pšenično polje
3
DOGODKI MESECA
Nadaljevanje konstitutivne seje Občinskega sveta Občine Ribnica in 1. izredna seja OS.
SDS VODI FINANCE, DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN
MANDATNO KOMISIJO, ZARES PA GOSPODARSTVO IN
KMETIJSTVO
Več kot mesec dni po začetku konstitutivne
seje se je občinski svet zbral na nadaljevanju
prve redne seje. Na dnevnem redu je bila le
še ena točka, in sicer nadaljevanje 7. točke
prve redne seje, z naslovom Imenovanje
odborov in komisij občinskega sveta. Potrdili
so predlog, ki ga je pripravila komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 35
članov sestavlja sedem odborov in komisij.
Razdelitev mest v odborih in predsedniških
mest je prikazana v tabeli:
Število
Število
Število
svetnikov mest v
pred.
odborih
mest
SDS
9
15
3
Zares
3
6
2
SD
2
4
1
L. J. Puclja
2
3
0
L. G. Viranta
1
2
0
NSi
1
3
1
SLS
1
2
0
Skupaj
19
35
7
razdelitve sredstev, namenjenih financiranju Kočevje. Imenovan je bil župan Jože Levstek.
političnih strank. Prav tako so sprejeli sklep o Seznanili so se tudi za dvema vršilkami
začasnem financiranju občine Ribnica v dolžnosti ravnatelja, in sicer z Darjo Šilc, v.d.
obdobju od januarja do marca prihodnjega ravnatelja Vrtca Ribnica, in pa Niko Vrbinc
leta, ker je zaradi volitev zakasnila priprava – Mihelič kot v.d. ravnatelja OŠ Ribnica.
proračuna. Sprejeli so še sklep o določanju Še največ časa so svetniki namenili razplač in drugih prejemkov funkcionarjem in pravi o peticiji »za čimprejšnjo izgradnjo
ostalim, ki sodelujejo pri vodenju občine, ter ustrezne obvoznice mimo Škofljice!«; to so
sklep o financiranju političnih strank v občini soglasno podprli, predlagan in sprejet pa je
Ribnica. Imenovali so novo (deloma tudi bil tudi sklep, da se je občinski svet seznanil
staro) občinsko volilno komisijo.
s peticijo in jo podpira. Peticijo je razen
Na novo so določili vrednost točke nado- ribniškega župana podpisalo še 11 županov
mestila za uporabo stavbenega zemljišča; iz občin ob 3A - razvojni osi.
podražila se je za 2,2 %, od sedanjih
0,002 na 0,002044 EUR, gre pa zgolj za Tekst in foto Primož Tanko
povečanje stopnje inflacije v zadnjem letu.
Nekaj sprememb nas
čaka pri plačilu vrtca, ki
se je nekoliko podražil,
in sicer za malčke do
enega do treh let 2,54
%, za 3-6- letnike pa
0,26 %. Polna cena za
Točka je bila temeljito pretresena že na prvo skupino bo torej
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in znašala 502,13 EUR in
imenovanja, saj je občinski svet večinsko za drugo 365,67. Pri
podprl točko, in sicer kar brez razprave.
tem velja opomniti, da
Zaključku prve redne seje je sledila prva 70 % stroškov vrtca krije
izredna seja, ki je imela na programu deset občina Ribnica, 30 % pa
točk dnevnega reda. Prvih devet so praktično starši.
brez razprave soglasno sprejeli v zelo krat- Pod osmo točko so
kem času. Šlo je za precej pomembne točke, imenovali predstavnika
kot so Rebalans proračuna občine Ribnica lokalnih skupnosti v Svet
za leto 2010, ki je bil potreben na področju zavoda za gozdove OE
Vobčinskem svetu po novem glasujejo z dvigovanjem glasovalnih lističev
POIMENSKA SESTAVA ODBOROV:
Odbor za finance: predsednik Željko Valčič. Člani:
Janez Pirnat, Damjan Adamič, Breda Oražem, Janez
Zobec.
Odbor za gospodarstvo: predsednik Janez Tanko.
Člani: Hermina Oberstar, Sabina Vučemilovič,
Andrej Pucelj, Gregor Virant.
Odbor za okolje in prostor: predsednica Breda
Oražem. Člani: Sabina Vučemilovič, Andreja
Škrabec, Luka Ilc, Zoran Marinkovič.
Odbor za družbene dejavnosti: predsednik Miha
Klun. Člani: Željko Valčič, Jože Šobar, Irma Grbec,
Marjeta Mikuž.
Odbor za kmetijstvo: predsednik Matej Zobec.
Člani: Hermina Oberstar, Fortunat Šilc, Igor Jamnik,
Franc Dejak.
Statutarno pravna komisija: predsednica Irma
Grbec. Člani: Vinko Levstek, Breda Lovšin, Martina
Kljun, Mateja Erjavec Lovšin.
Komisija za mandatna vprašanja in imenovanja:
predsednik Jože Tanko. Člani: Helena Rosa, Andreja
Škrabec, Anton Ilc, Anton Berkopec.
Nadzorni odbor vodi Ana Benčina. Člani: Franci
Prelesnik, France Trdan, Janez Pucelj, Jelena Kljun.
Peticija županov za izgradnjo obvoznice mimo Škofljice
4
Minilo je že - ali komaj - dvajset let, odkar
smo Slovenci z zavidljivo večino izglasovali samostojno slovensko državo. Po toliko letih, ko danes gledamo nazaj, lahko
upravičeno ugotavljamo, da si česa takega,
kar doživljamo sedaj, nismo zaslužili, oziroma predstavljali. Morda je razlog v tem, da
smo detece spravili na svet, pozabili pa smo
poskrbeti za njegovo vzgojo. Pri odločanju
o naši prihodnosti se
obnašamo neodgovorno in
najraje zamahnemo z roko
ter si mislimo, saj je vseeno,
saj ne bo nič drugače. Tako
se nam dogaja ravno tisto,
česar nočemo …
Dvajset let je v zgodovini
nekega naroda zelo kratko
obdobje, a kljub temu se
lahko pohvalimo z nekaterimi pomembnimi dosežki
za našo boljšo in lepšo prihodnost. Znani sociolog je
zapisal, da politični sistem
lahko spremeniš v treh mesecih, gospodarskega v treh
letih, miselnost ljudi pa v
treh generacijah. Zato je vsaka pot do sprememb tlakovana z neprijetnimi spoznanji, ki
jim včasih nismo kos. Naši dedje so sanjali
o svobodni in enotni Sloveniji. Nobenega
razloga ni, da ne bi sanjali še naprej, a bojim
se, da bo to premalo, če se ne bomo oprijeli
dela. To nam končno nalaga tudi zavest,
da za težave našega trenutka in neizpolnjena pričakovanja nimamo pravice s prstom
kazati na druge, ampak moramo najprej
samokritično pomesti pred svojim pragom
in šele nato naj nam bi bilo dovoljeno pogledati »čez plot« k sosedu.
Na svetovni ravni se srečujemo s spremembami, ki kažejo konec obdobja, ko je
prevladoval razviti sever. Evropa se danes
srečuje s krizo svoje denarne enote in
s preurejanjem političnega in gospodarskega sistema. V Sloveniji pa smo priče
zaključku tranzicije, ki jo zaznamuje vedno
globlja kriza, ki se kaže v vseh družbenih
oblikah: ne deluje ekonomski trg, pravna
država deluje po sistemu, kdo je kdo. Glede
na glavne igralce, ki so v njem, je zelo
osiromašen politični trg. Podobno je tudi na
medijskem področju, ki se je znašlo v kriznem krču … Pravzaprav šele sedaj razumem
globoke misli preprostega človeka, ki mi je
dejal: »Vojna je v bistvu preprosta reč, točno
vemo, kdo je nasprotnik, zato se z njim
borimo do zmage ali pa podpišemo mirovni
sporazum. Mir je proti vojni bolj kočljiva
zadeva. Nikoli ne veš, s katere strani prileti
udarec, saj smo prepričani, da se nam kaj
takega ne more zgoditi. In ko se obrnemo,
sledi že drugi, o napadalcu si lahko samo
mislimo, ker dokazov navadno ni … Dejstvo
je, da življenje postaja vse težje in vse bolj
neusmiljeno, zato je prav, da se vsaj v teh
božičnih in novoletnih praznikih ustavimo,
naredimo osebno inventuro in se pripravimo
na naslednje leto. Ali to še znamo in zmoremo? Konec leta je zelo zanimivo opazovati,
kako se soočamo s preteklostjo. Nekateri
krivijo sebe za vse dobro in slabo, drugi pripisujejo sebi vse, kar se je zgodilo dobrega,
za vse, kar je bilo slabo, pa so krivi drugi.
Nekateri so v svojem
razmišljanju zelo glasni
in znajo sočno povedati,
kako na tem svetu ni
nič v redu, drugi zopet
premišljujejo v svoji tišini
in izbirajo besede, s katerimi bi lahko opisali
svoje izkušnje.
Beseda, ki se sliši iz
molka, je zlata vredna,
je zlata beseda. Molk in
govor si nista v nasprotju, drug drugemu se
izmenjaje odpirata. Brez
molka je beseda en sam
»čvek«. Brez besed se
zgodi onemelost. Molk je materno naročje
besede. Besed danes ne zmanjka. Veliko se
govori, ne samo ob kavi in na konferencah,
ampak v medijih, po internetu, telefonu.
Informacija je tako pomembna, da se po
njej imenuje celo današnja doba. Besede,
besede, kar naprej same besede. Mar lahko
od tega živimo? Najnovejše od danes je jutri
zastarelo, in ni je bolj stare reči na svetu, kot
je včerajšnji časopis. Vendar brez izkušenj
preteklosti ne moremo oblikovati drugačne
prihodnosti.
Historia vitea magistra. Zgodovina je
učiteljica življenja. Te besede so nas čakale
na šolski tabli, ko smo sedli v šolske klopi
pri g. Ivancu. Od takrat so minila desetletja,
v katerih sem spoznaval resničnost tega
stavka. G. Ivancu, profesorju in v zadnjih letih
ravnatelju ribniške osnovne šole, se ob izteku
leta iztečejo tudi leta službovanja. Enako tudi
ge. Hojčevi, ravnateljici ribniškega Vrtca.
Obema se zahvaljujem za dobro opravljeno
delo in jima želim zdravja in osebne sreče.
Imela sta dragoceno priložnost sodelovati
pri vzgoji najdragocenejšega, kar imamo
– otrocih.
Konec leta tako tudi pri nas zaznamuje to,
kar je značilnost tega obdobja: odhajanja
leta, časa, oseb, spominov, dogodkov in na
drugi strani sporočilo božiča in novega leta
– prihajanje novih doživetij, izkušenj, oseb,
dogodkov …
1. 1. 2011 dobimo novih 12 mesecev, da
bomo: otroci, starši, bratje, sestre, prijatelji,
sodelavci, sokrajani …
Vsega dobrega vam želim v letu 2011.
Župan Jože Levstek
V teku je razpis za direktorja Rokodelskega centra
Ribnica; prijavilo se je osem kandidatov, pretežno
iz Ribnice, nekateri pa tudi iz kočevskega in ljubljanskega konca. Celoten postopek se je zavlekel
zaradi nenatančno definiranega razpisa, tako da so
bile problematične nekatere prijave, ki so prispele
po elektronski pošti, zato je bilo potrebno pridobiti mnenje ministrstva o upoštevanju teh prijav. O
direktorju bo razpravljala tudi Komisija za volitve,
mandatna vprašanja in imenovanja, tako da bo
postopek izpeljan na najvišji občinski ravni. Tako
še nekaj časa ostaja vršilec dolžnosti direktorja
Jani Mate, za upravljanje RcR pa še vedno skrbi
OZ Ribnica. Razen v.d. RcR je trenutno medvladje tudi v Vrtcu Ribnica, kjer še vedno niso
zaključeni postopki drugega razpisa za ravnatelja
Vrtca. Tako je mesto vršilke dolžnosti zasedla
Darja Šilc. Podobno bo tudi po novem letu v
osnovni šoli, ko se upokoji sedanj ravnatelj France
Ivanec. Odločanje o prvem razpisu se je izteklo
neodločeno, zato je svet šole odločil, da se razpis
ponovi. Mesto vršilca dolžnosti pa je ponudil Niki
Vrbinc-Mihelič, pomočnici ravnatelja, ki na prvem
razpisu ni kandidirala, prav tako tudi ne na ponovljenem, ki se zaključuje v teh dneh.
Tudi na občini bo prišlo do manjše spremembe.
Ker država centralizira vse socialne prejemke na
Centre za socialno delo, bo v ta sklop zapadlo
tudi znižano plačilo vrtca, ki ga prispeva občina.
Samo sofinanciranje vrtca naj se ne bi spremenilo,
delovno mesto pa naj bi se premaknilo iz pristojnosti Občine na pristojnost Centra za socialno
delo. Kot pravi župan, so že govorili z mag. Majdo
Vrh o tej spremembi in tudi z dvema zaposlenima
na tem področju na občini.
Najbrž bo do nekaterih sprememb prišlo tudi po
preselitvi muzejske trgovine in Turistično - informativnega centra v prostore rokodelskega centra,
vendar pa župan o tej temi ni veliko povedal.
Primož Tanko
Prihodnost je ponujena razprta dlan
za dotik – umik – dejanje –
pričakovanje – ali le za sanje …
Spoštovane občanke,
spoštovani občani!
Za leto 2011 vam želim lepe prihodnosti. Naj bo nov začetek dober obet
za uresničitev vseh vaših želja in
pričakovanj. Upam in želim, da bi v
dneh novega leta drug drugemu čim
večkrat podarili topel stisk roke,
prijazen pogled in iskriv nasmeh.
Naj vas novi prihajajoči čas obdari s
trenutki sreče, notranjega miru in
zaupanja – tako vase kot v soljudi - in
naj odpre pot ljubezni in spoštovanja,
ki bo vse nas vodila v novo, polno in
uspešno leto.
Župan Jože Levstek s sodelavci
5
IZPOD ŽUPANOVEGA PERESA
Izpod županovega peresa
Nekaj kadrovskih v zavodih občine
Ribnica
POGOVOR MESECA
Pogovor: BREDA
ORAŽEM
Semkaj je prišla pred 48 leti, ko se je primožila k Oražmovim – bila
je žena zdaj že pokojnega in Ribničanom ljubega zobozdravnika
Andreja. Ribnica ji je bila usojena, je razbrati iz pripovedi o tem,
kako sta se spoznala, na koncu pa niti ni imela druge izbire
kot zapustiti Ilirsko ulico v Ljubljani in oditi z možem. Gospod
Andrej ji je že prvi teden dejal, da je on pa taka rožica, ki se je
ne da presaditi … Petega aprila je diplomirala, šestega, na cvetno
nedeljo, ko je Hitler vkorakal v Jugoslavijo, pa je ona spakirala
kovčke in Ribnico izbrala za svoj dom. ‘In nikoli mi ni bilo žal.’
Breda Oražem je že dva mandata občinska spet vrnila na občino, kjer je ostala sedem
svetnica in tista, ki hitro in zelo analitično let in pol. Na občini jim je prav prišla tudi kot
gleda na zadeve. Celo poklicno življenje je šoferka, saj je bila kot Ljubljančanka vajena
bila v plansko - analitskih službah, zamenjala Ljubljane. Šoferski izpit je hitro opravila in
je pa le tri. Vsakič so jo prišli prosit, da naj predvsem, upala si je. Drugi so se raje pripelpride delat, nikoli se ji ni bilo treba mučiti z jali le do Karlovškega mosta, nato pa presedli
iskanjem službe, čeprav 20 let po vojni, ko na trolejbus … Toda odnosi med zaposlenimi
je bila še mlada ekonomistka in vsa vitalna, so bili dobri, na občini je bilo prav luštno, je
ni bil lahek čas. Vodilne funkcije so dobili povedala Oražmova, čeprav je pristala pri
borci, dokler se ni sčasoma
zahtevala izobrazba in so
se začeli naglo upokojevati
- pri 40 letih z visokimi pokojninami. Oražmova je zelo
zgovorna, a tudi odkrita in
iskrena gospa, zato si upa
zadeve povedati naravnost
in jih tudi pred človekom,
ki ga zadevajo, ponovi. Je
že res, da je včasih nad
nerazumnimi potezami šefov
države, podjetja ali kake
druge oblasti, raje bentila le
pri samem delu, včasih pa
je kdo šel čez rob. Tako se
spomni nekega prvoborca,
ki jo je psoval in poniževal,
ko je bila v svoji prvi službi na
ribniški občini kot referent
za invalidske in borčevske
zadeve. ‘Zdaj pa dovolj!’ je
zakrilila z rokami, potem ko
ga je nekajkrat prosila, naj se
umiri in ga nazadnje poslala
ven z besedami: ‘Vrnite se,
ko boste trezni!’ Na občini
so se bali, da se bo vrnil z
brzostrelko in obračunal z
njimi, a gospa Breda je v svoj
bran dejala le: ‘Če je borec, Breda Oražem z odločbo o prvi zaposlitvi. še sedaj hrani
bi moral biti za zgled!’
vse dokumente, redno pa tudi vodi evidenco vseh stroškov,
Njeno poklicno pot so pravi. na željo moža je ni vodila le dva meseca, a se je hitro
zaznamovale polovičke: izkazalo, da je vseeno bolje natančno videti in vedeti, kam
najprej 6 let in pol na občini odhaja denar ...
in prva odločba jo je postavila za referentko za šolstvo. Nekaj mesecev plači 30.000 dinarjev – natanko še enkrat
zatem je bila z drugo odločbo že imenovana manj, kot so zaslužile njene kolegice za isto
za referentko za šolstvo, kulturo in telesno delo v Ljubljani. Med seboj so bili sodelavci
kulturo in s tem je dejansko končala svoje zelo povezani in čeprav so sleherno soboto
službovanje tudi, ko se je leta 1997 upoko- delali do 12. ure, so si še našli čas, da so se
jila. Vmes je 16 let in pol delala na Inlesu in potem kje vsaj na kratko poveselili. Vladala
da končamo s polovičkami – z Inlesa se je je kolegialnost, celo pravi prijateljski odnos,
6
pravi. ‘Vedelo se je, kdo je šef in nismo
upali nič kaj ugovarjati.’ Še najmanj Maksu
Nosanu; ta je bil strog, se spominja gospa
Breda. Vedno je bila točna in ko je kukavica
zakukala, je ona že stopila skozi občinska
vrata. In tako stopi enkrat noter in jo pričaka
šef, rekoč: ‘Oražmova, zamudila ste. Ko je
kukavica zakukala, bi vi morali imeti že vse
papirje na mizi.’
Tudi dela na Inlesu se spominja z veseljem;
tam je preživela in pridelala pol svoje pokojnine in se je na koncu počutila že kot fascikel. ‘Takrat je bila popularna reklama, da
pri Meractorju lahko dobite vse. Velikokrat
sem se šalila, da tudi pri Bredi dobijo lahko
vse podatke.’
Leta 1986 je bila izvoljena v zbor združenega
dela in takoj nato še za njegovo predsednico
– za tiste čase je bilo to nekaj posebnega,
še zdaj je. Nekdanji direktor Inlesa Šparovec
ji je enkrat med zasebnim pogovorom dejal,
da ženska v Ribnici nima možnosti, zato je bil
njen uspeh toliko večji. ‘Imel je prav. V Ribnici
bi se še vedno raje izbralo moškega, čeprav
ima nižjo izobrazbo kot ženska.’
Pri 45 letih je postala tudi vodja znamenitih
SIS–ov: samoupravnih interesnih skupnosti
oz. finančne službe, preko katere so šle vse
plače, materialni stroški, računi, socialne
pomoči … vseh javnih institucij. Spominja
se jih s posebnim veseljem, ker so se tudi
sodelavci silno dobro razumeli in je komaj
čakala na naslednji dan, da je spet lahko
odšla na delo, čeprav so imeli najprej prostore v bloku, kjer je vsake toliko v pisarno
pogledala meteorna voda, po kateri je bilo
treba zagaziti, če si hotel priti do pisalne
mize. ‘Spominjam se, kako smo prelagali
sredstva, da smo imeli za plače in kako sem
trepetala, če sem kje vzela, ali bo do obljubljenega datuma res nakazan denar in bom
lahko še pravočasno vrnila vzeto. Vedno smo
skrbeli za to, da so do denarja prvi prišli v
zdravstvenem domu, nato lekarni ter nato še
v Domu upokojencev Kočevje.’
Breda Oražem je od blizu in intenzivno
spremljala razvoj našega okolja in opažala
bistvene spremembe, saj je bila slika, ko je
prišla v Ribnico, bolj revna: Riko je imel v
leseni baraki 30 zaposlenih, Inles je še imel
TOZDE, vrtec je bil v šoli. Nato sta se razširili
naši največji podjetji, asfaltirale so se ceste,
napeljali elektrika in telefon, zgradil gasilni
dom, nastajal je tudi zdravstveni dom. Slednji
je takrat predstavljal pomemben preskok
v organizaciji zdravstvene službe in še po
toliko letih so si ga upokojeni zdravniki želeli
ogledati, ko so spomladi prišli k nam na
obisk. Ribničani so večje premike delali tudi
s samoprispevki in dobrim delom največjih
podjetij, naš bruto proizvod pa je bil neko
obdobje med najvišjimi v državi.
A vam to nenehno ukvarjanje s
številkami, izračunavanje plač, prispevnih
stopenj… nikoli ni presedalo? Mnogi se
tega zelo prenajedo.
Nikoli mi niso presedale številke, verjetno
sem kar poklicno deformirana. Mama je
sicer želela, da bi delala v prosveti, a jaz
30 sejmov sem dala skozi, res je, in zadeva je
postala tako rutinska, da mi pred sejmom še
na sestanke ni bilo več treba hoditi, ker sem
točno vedela, kaj je moje delo. Junija, julija,
smo odšli do izdelovalcev in jih prepričevali,
naj se pridejo pokazat. Ko smo enkrat prišli
do ene družine, me je gospa takoj zavrnila,
češ da jim bomo potem pa davek dali, ker
se me je spomnila še iz zelo kratkega časa,
ko sem odmerjala tudi davke za podjetnike
in bila referent za dohodke. A najbolj živo se
spomnim prvih začetkov, ko smo se sploh
menili, da bi se šli sejem. Vsi so se nam
posmehovali, češ da bomo zdaj poskusili pa
suho robo Ribničanom prodajat.
Upravna enota Ribnica obvešča, da so z
veljavo Uredbe o spremembah Uredbe o
upravnem poslovanju (Uradnem listu št.
101/2010) ukinjene uradne ure ob sobotah.
Uradne ure potekajo po naslednjem
razporedu:
URADNE URE
za poslovanje s strankami:
• ponedeljek:
od 8. do 12. in od 13. do 15. ure
• torek:
od 8. do 12. in od 13. do 15. ure
• sreda:
od 7. do 12. in od 13. do 17. ure
• petek:
od 8. do 13. ure
Uradne ure v glavni pisarni in uradne ure
po telefonu (01 837 27 18) potekajo po
naslednjem razporedu:
• ponedeljek: od 8. do 15. ure
• torek: od 8. do 15. ure
• sreda: od 7. do 17. ure
• četrtek: od 8. do 15. ure
• petek: od 8. do 13. ure
Oražmova se je nekdaj pisala tuma. njen praded je prišel iz češke prage v slovenijo, ker
pa gre za zelo mešano rodbino, je njen brat lani napisal tudi kroniko družine tuma.
dokler se ne najde sekretarja. Toda ker je
bila Rusova seznanjena s tem, kako pridobiti
čim več sofinancerskega denarja, sva naredili program Tabor mladih in Socializacija
Romov. In denar je bil nepričakovano odobren, zato se je delo moralo začeti. Na Tabor
mladih sva v Otovec pri Črnomlju prvič peljali
14 otrok, ki so tudi sami prvič užili počitnice,
in zdaj projekt poteka že deset let. Pri programu socializacije Romov pa sva vse Rome
popisali in fotografirali tabora, tako da smo
prvič prišli do nekih realnih podatkov, koliko
jih je med nami. Agitirali sva tudi za romski
vrtec in ta je deloval vse dotlej, dokler ni vanj
zaradi manjše rodnosti prišlo premalo otrok.
Verjamem v to, da je socializacija Romov
prava pot, kar se kaže tudi po tem, da mladi
Romi povzročajo manj nereda, v šolo pa
prihajajo bolj čisti. Toliko sem se ukvarjala z
njimi, da še zdaj, ko gredo mimo hiše, rečejo:
‘Breda, ali imaš kaj zame?’
V letu, ko Turistično društvo Ribnica
obeležuje 35 let, ne bi mogli mimo vas, ki
ste še edini od ekipe, ki je s tem sejmom
leta 1976 začela, in zato živa enciklopedija
podatkov.
Sama sem vseskozi trdila, da v tem ne vidim
nekega problema, saj jo bodo prišli gledat
tudi od zunaj. Všeč mi je bilo tudi, da smo
ves denar vlagali v razvoj in olepševanje kraja
in je le-ta živel.
Je naše mesto zdaj lepo, kaj se vam
zdi?
Gotovo je premalo razsvetljeno in to bo treba
rešiti. Po svoje je mesto izumrlo, posebej
zvečer in tudi trenutna novoletna osvetljava mi ni všeč. Še vedno je preskromna,
zato bi bilo bolje, da jo koncentrirajo le na
trg, da pride vsaj malo do izraza. Zelo me
tudi moti, da izveski niso poenoteni in da
določene stavbe že celo večnost nosijo
preživele napise. Kot nekdanja restavracija,
kjer še piše na zidu, da so tam prenočišča
… Manjkajo nam klopčice ob sprehajalni poti
na Ugar, asfaltirali bi lahko cesto, zdaj ko je
Francetova jama spet odprta. Niz majhnih
stvari, ki bi Ribnico, ki ima svetu kaj pokazati,
naredili lepšo.
Pogovarjala sem se in fotografirala
Alenka Pahulje
Na delovna dneva 24. in 31. decembra, se
poslovni čas in uradne ure začnejo ob 8. uri
in končajo ob 13. uri.
Uradne ure veljajo od 10. 12. 2010 dalje.
Vsi podatki o Upravni enoti Ribnica so
dosegljivi tudi na spletni strani: http://www.
upravneenote.gov.si/ribnica/
Janez Henigman, univ.dipl.org.
Načelnik UE Ribnica
Naslednja
številka Rešeta
izide
28. januarja
Gradivo oddajte
do 18. januarja.
7
POGOVOR MESECA
sem že od malega raje pomagala očetu,
ki je delal na gradbeni direkciji, nato pa na
zavodu za planiranje. Že v gimnaziji sem se
tako spoznala z analitiko in s planiranjem, in
to je bilo moje življenje. Še ko sem kadrovsko komisijo na Inlesu nehote pretentala z
obljubo, da ne nameravam več zanositi, pa
nato po pol leta sem, sem direktorju dejala,
da kmalu pridem delat za štiri ure, ‘ker sem
vse splanirala’.
Tudi socializacijo Romov?
Ta je pa prišla bolj naključno, kot je prišlo
povabilo v Rdeči križ. Štiri leta po upokojitvi
so me prosili, da vstopim v to organizacijo,
a sva z Nado Rus obljubili, da le do takrat,
KULTURNE DROBTINICE
200 let prihoda Prešerna v Ribnico
IZDANA POSEBNA ŠTEVILKA
ZNAMENITE KROŠNJE
Ob tej priliki tudi slovo Franceta Ivanca od učiteljevanja in
ravnateljevanja
Tretjega decembra bi Prešeren praznoval na gledališčnica, so učenci novinarskega
210 let rojstva, dan prej pa je ribniška krožka uprizorili intervju, medtem ko je vodja
osnovna šola obeleževala 200 let njegov- krožka Jelka Mate pa je dobila priznanje za
ega prihoda v Ribnico. Našo šolo v takratni opravljeno mentorsko delo pri posebni izdaji
Štekličkovi hiši je
Krošnje. Ta je izšla v
obiskoval v letih 1810
trdi vezavi in je pose– 12; če je bil še prvo
bej ličen in arhivski
leto zapisan kot drugi
izdelek. Na svoj
najboljši
učenec,
način smo se posloje že naslednje leto
vili tudi od ravnatelja
postal najboljši in zato
Franceta Ivanca, ki
ni čudno, da ima po
po dveh mandatih
toliko letih Ribnica
31. 12. odhaja v
že tretjo zlato knjigo,
pokoj. S knjigo, ki
kamor se vpisuje
ga bo vodila po vinoodličnjake, vodi pa
rodnih goricah, so
se tudi knjiga posebse mu poklonili njenih dosežkov. Velika
govi kolegi, ravnatelji
prireditev ob obletPrešernovih šol, s
nici Prešernovega
katerimi je sodeloval
prihoda v Ribnico
osem let. »Rade volje
bo februarja 2011, v
vas kdaj obiščem,
sklopu praznovanja
saj boste vi, za razpa sta potekala že od
liko od mene, na teh
spomladi tudi literarni
mestih še ostali,« je
in likovni natečaj, na France Ivanec s tretjo zlato knjigo
posrečeno komentikaterega so se prijaral svoj odhod Ivanec,
vile vse šole s Prešernovim imenom (Kranj, ki ni skrival ganjenosti. Ribnica je letos, kot
Maribor, Črenševci, Žirovnica) ter potoška smo že poročali na prvih straneh Rešeta,
šola. Tistega dne so se tako dopoldne zbrali ostala brez dveh ravnateljev, ki sta pomembravnatelji vseh omenjenih šol in si začrtali no zaznamovala šolsko in vrtčevsko doganapotke za bodoča srečevanja, popoldne janje. Andreja Hojč je vseskozi vodila naš
pa so bile podeljene nagrade najboljšim: vrtec, France Ivanec pa je potem, ko nas je
literarno najmočnejši sta bili Potočanka Tina s šaljivim pristopom vodil skozi pouk zgoPugelj na predmetni
stopnji in Sara Mrhar
s podružnične šole
Dolenja vas na razredni. Najlepši ilustracijo
na temo Prešernove
pesmi Pod oknom je
narisala Maja Lovšin z
ribniške šole. 37 spisov
in 93 likovnih izdelkov
je produkt natečajev.
Krona je gotovo posebna izdaja Krošnje, ki jo je
naša šola izdala ob njenem že 42 let dolgem
izhajanju. Prva številka,
oz. kar tri v enem letu,
so izšle v letih 1959-60,
dandanes pa Krošnja Ravnatelji šol s Prešernovim imenom
enkrat letno razveseljuje
osnovnošolce in vse, ki nam pride v roke. Tu dovine, ki je večna učiteljica življenja, svojo
se predstavljajo ribniški osnovnošolci, ki so poklicno kariero zaključil kot ravnatelj.
nastopili tudi na sami prireditvi v avli šole. Pod
mentorstvom Marjane Starc, ki je prekalje- Tekst in foto Alenka Pahulje
8
Razstava likovnih izdelkov in literarnih
del bi lahko gostovala še v kakih drugih
prostorih, še posebej ob obeleževanju
te pomembne obletnice.
Likovnica Maja Lovšin.
‘Smo najbližji, zato nismo prinesli
nobenega darila,’ je dejal potoški
ravnatelj, ‘smo pa zato odnesli prvo
nagrado.’ Na fotografiji Tina Pugelj z
mentorico Bogdano Mohar.
ZAPLEŠIMO Z BOŽIČKOM
V Športnem centru Ribnica se je 18. decembra odvijala plesna prireditev v okviru Društva
mažoret in plesalcev Ribnica. Predstavo so
poimenovali »Zaplešimo z Božičkom«; ta
se jim je pri zadnji, skupni točki devetdesetih mažoret, na veliko veselje najmlajših,
pridružil kar sam.
Celotno prireditev je suvereno in zabavno
vodila njihova zdaj že »stalna« gostja Nuša
Lesar. Gredo ji same čestitke in pohvale.
Predstavilo se je vseh 6 skupin. Točke, ki
so jih posebej za to priložnost sestavile, so
vadile od septembra. Da pa so bili gledalci
navdušeni nad prikazanimi koreografijami,
zaslužijo čestitke mentorice in predsednica
društva. 1.- najstarejša skupina, deluje pod
vodstvom Sabine Ivančič. Na prireditvi so
pokazale točko z akrobatskimi elementi in
zahtevnimi liki s palico. Sabina in Anja Oblak
vodita 2. skupino, ki se je predstavila s
koreografijo na temo ljubezni, in v naslednji
koreografiji so med nas priklicale Božička.
3. skupino vodi Jana Rus. Z njeno pomočjo
je policaj spravil za zapahe tatove, ki so želeli
Božiču ukrasti darila. Maša Grebenc je za
svojo skupino pripravila koreografijo v stilu
hip hopa., 5. skupina pa je uspešno vrtela
palico z Anjo Pajnič. Z njeno koreografijo
so nas deklice popeljale nazaj v čas
Kremenčkovih. Jana, Maša in Anja so tudi
za ta nastop združile svoja dekleta v točko
Golica, s katero so se uspešno predstavile tudi na letošnjem evropskem prvenstvu v Švici. Za najmlajšo, 6. skupino, pa od
maja letos skrbi Bojana Oražem, katere
dekleta so Božička popeljale z vlakcem.
Da v društvu živi pravi timski duh, je bilo
vidno tudi z odlično scensko postavitvijo, ki so jo s pomočjo Janeza Pajniča in
Mateja Pajniča ter Mateja Cebina postavile kar mažorete same. Velika zahvala
gre tudi občini Ribnica in Radiu 1 Urban,
ki sta kot pokrovitelja podprla društvo pri
izvedbi prireditve.
Največjo potrditev uspešnega dela pa
gotovo da zvesto občinstvo, ki je tudi
tokrat skoraj napolnilo dvorano.
Za konec smo se posladkali še z dobrotami,
ki so jih pripravile mamice deklet mažoretk.
Na prireditvi smo tako uživali čisto vsi,
najmlajši, mladi in tisti, ki so mladi po srcu.
V letu 2011 si ribniške mažorete želijo, da
PTIČKI BREZ GNEZDA
Zelo posrečeno je na sestanku kulturnih
društev izzvenela pripoved šefa najstarejšega
kulturnega društva na Ribniškem, ko je govoril o tem, kako živi in diha pihalni orkester,
ki bo v 2011 praznoval 85 let. Več kot 30
članov se gnete v ozki sobici opustelega
TVD Partizana in šef je srečen, da jih pol
manjka na vajah. Da se ne zadušijo in da
imajo ostali kam postaviti svoje inštrumente.
Sposojajo si prostore, ki so jih nekdaj prostovoljno gradili ribniški udarniki in s samoprispevkom, nato pa jih je pograbila Športna
unija, čeprav se ima godba za pravno naslednico tega objekta.
Nič drugače ni, kot je bilo v našem okolju
že pred desetinami let. Vzvode moči je že
davno tega osvojilo splošno veljavno svetovno prepričanje, da kultura ne more drugega
kot životariti, da je odvisna od dobrotnikov
ali pa se obesi na občino in državo, ker se
sama ni sposobna preživljati. Je priteklina, ki
se jo obesi vsem ostalim dejavnostim, ki bi
lahko prinašale denar. Res se je, še posebej
v stremuškem času, težko boriti za to, kar
navidezno le žre denar, a le, če se duši ne
dovoli poleteti. Kultura je tista, ki osvobaja
duha in začne se prav pri osnovnih tonih
in plesnih korakih. Zajame množice, ki se
ubadajo z igro in pozabijo na grenkobe
vsakdana.
Kruha in iger, se je kričalo že v rimskih časih
in to dvoje ohrani vsako oblast. Revolucija
se zgodi, če narod ostane brez enega ali
drugega: fizično se spravi na ulico ali pa si
dopusti ubijati duha, kar vodi v duhamornost
in brezvoljnost naroda, ki nima več razloga
za smeh in kulturno gibanje.
V Ribnici smo, verjamem, vsi na eni strani.
Imamo hvaležno občinstvo, za kulturo pa
se je na koncu vedno našel denar in se je
podprlo projekte, čeprav je res, da bo treba
počasi najti neko bolj dovršeno obliko podpore redni kulturni dejavnosti in nagrajevanja
presežkov. Leto 2010 nam je na vrata prineslo še pomemben tehnični problem: manjka
nam dvorana, še posebej taka, ki bi gostila
nekje do 500 ljudi. Oder Ideala je postal
kurišče, objekt čaka na novega lastnika, ki
se bo odločal med tem, ali podre objekt,
ki naj bi bil celo protiatomsko grajen, ali pa
ga nadgrajuje. Vse dražbe so neuspešne.
Občina se je začela potegovati tudi za TVD
Partizan, ki ima imenitno gledališko dvorano,
z balkončkom in visokimi okni, skozi katere
pronicajo šopi svetlobe. S popisanih zidov
in za strganimi težkimi zavesami na odru še
vedno veje svojevrstna veličastnost. Objekt
bi bil odličen za kulturna društva, ki se še
vedno potikajo po kuhinjah predsednikov,
župniščih in opustelih prostorih. Ko se je
gradil rokodelski center, so po prostorih
največ povpraševali kulturniki. Da bi se imeli
bi še naprej s svojimi plesnimi predstavami
navduševale svoje zvesto občinstvo.
Društvo mažoret in plesalcev Ribnica
le kam dati. Treba je še več kot to: kulturni
center, ki bi bil zasnovan tako, da bi vseskozi
dinamično živel in sprotno prikazoval svežo
kulturno produkcijo.
Športu Slovenija posveča nacionalno pozornost, čeprav so dosežki posameznikov
najprej njihovi lastni, šele potem se lahko
z njimi kiti država. Če pa se govori o tem,
da se nam dvorane gradi zato, da se bomo
bolj rekreirali, je pa prav rekreacija tista, ki
prva sodi v naravo in na svež zrak. Kultura
se tudi dogaja na prostem, a pogosto zato,
ker zanjo ni pravega urbanega prostora,
ker se s specifiko zahtev, ki jih potrebujejo
posamezne dejavnosti, nihče posebej ne
ukvarja.
Zgodaj spomladi se nameravamo iti kulturno
promenado. Da imamo svoj vikend kulture
in da poživimo mestno središče. Za dva
dni bi postavili kulturo na prosto, da se vije
od Miklove hiše, nadaljuje ob Bistrici po
francoskem mostu in se konča v parku ob
gradu. Da skupine vidijo mimoidoči, stopijo
do njih in jih z zanimanjem opazujejo pri
kulturnem predstavljanju. Ali kot je dejal
predsednik Društva likovnega ustvarjanja:
da vidijo društva, tam kjer so, svobodne pod
soncem, ptičke brez gnezda. Tudi to kulturnikov ne bo zmotilo – človek je ustvarjal,
odkar je bil spočet, zato bo za seboj puščal
kulturne sledi, dokler bo živ, le korak bo težji
in počasnejši, če ne bo sprejet tam, kjer si
vsak najbolj želi – na domačem pragu.
Alenka Pahulje
9
KULTURNE DROBTINICE
Društvo mažoret in plesalcev Ribnica
KULTURNE DROBTINICE
PO KONCERTU OB KONCU LETA
Pa smo zopet uspeli z našim obljubljenim, samostojnim,
tradicionalnim letnim koncertom.
Kar nekaj časa smo v orkestru razmišljali o
lokaciji, saj sta Ideal center in dvorana, kjer
smo vsa predhodna leta prirejali naše koncerte, neuporabna in zaradi neodgovornega
odnosa državnih institucij in enega od ministrstev namenjena le še propadanju. Kdo
ve, morda pa ima v tej stavbi zavetje kakšna
miška, pa kakšna večja miš, pa tudi kakšni
ptički brez gnezda si verjetno v njej poiščejo
streho nad glavo, da se izmaknejo mrazu
in slabemu vremenu. Tudi dvorana v TVD
Partizan je pod patronatom državne institucije in je v vseh teh letih izgubila svoj kulturni
navdih, čeravno je bila zgrajena v znoju in z
rokami prostovoljcev kot telovadni in kulturni
dom sokolskega društva, katerega pravni
naslednik naj bi bil prav Ribniški pihalni
orkester, ki izhaja iz Sokolske godbe. Edina
od različic bi bila še Športni center, ki pa je
za tovrstno prireditev prevelik in neprimeren,
zato je tako odpadla še zadnja možnost za
izvedbo koncerta v Ribnici.
»Dolenja vas, DC-16,« je padla beseda in
potrditev izvršilnega odbora društva je bila
tu, čeprav z dvomom o dobrem obisku. Pa
se je uresničilo ravno nasprotno. Obiskalo
nas je presenetljivo veliko obiskovalcev iz
širšega območja Ribniške doline, naših stalnih privržencev, ki vedno radi prisluhnejo
specifičnemu zvoku pihalnega orkestra.
Prav zaradi teh in takšnih imamo v orkestru
dolžnost, da se še posebej pripravimo in
potrudimo.
Upamo, da smo vsem izpolnili pričakovanje,
saj smo na koncertu predstavili glasbo
različnih zvrsti in izvedb. Že ob koncu lanskega leta sva pričela z dirigentom Jernejem
Šmalcem snovati načrt za letošnji koncert,
želi vsem prebivalcem
občine Ribnica
in našim zvestim
obiskovalcem prireditev
VESELE BOŽIČNE
PRAZNIKE
IN SREČNO,
ZDRAVO,
USPEŠNO NOVO LETO
2011
10
Ob tej priliki izražam pevskemu kvartetu s Simonom Korošcem, Matiji Bartolu in solistkama vse čestitke in zahvalo za sodelovanje, posebej pa še zahvalo poslušalcem za aplavz,
pohvale in podporo. Posebej se za uporabo dvorane DC-16 zahvaljujemo ravnatelju OŠ
Ribnica g. Francetu Ivancu in vodji podružnične OŠ Dolenja vas ge. Danici Gorše. Seveda
ne smem pozabiti še na dirigenta, prof. Jerneja Šmalca, in »moje« godbenike, ki so bili zadnje tri mesece močno obremenjeni z vajami, še posebej z dodatnimi ob sobotah in nedeljah,
zato sledi tudi njim zahvala v mojem imenu. Tovrstni program koncerta je namreč možno
izvesti le z resnimi vajami, odrekanjem in trdim delom vsakega posameznika, predvsem pa
z velikim potrpljenjem dirigenta.
na katerem naj bi predstavili tudi kakšnega
solista. Po internetu smo v nemški glasbeni
založbi uspeli najti skladbo s kar zasoljeno
ceno, Rigoletto Fantasie op. 38 za dve solo
flavti in pihalni orkester, ravno pravšnjo za
naš koncert in naši dve študentki glasbe,
flavtistki Barbaro Gorše in Kajo Lešnjak.
Kot slovenskega avtorja glasbe pa smo
predstavili našega, ribniškega rojaka Bojana
Adamiča, s skladbo Cik-cak. V njej se je
kot solist na ksilofonu z neznansko hitrostjo
dobesedno »nacikcakal« domačin, v širšem
slovenskem godbenem in orkestralnem
okolju pa že dobro znani tolkalist Matija
Bartol. Tretja skladba z naslovom Christmas
Finale je bila pravzaprav mišljena kot instrumentalna, vendar nas je notni zapis očaral
tudi z besedilom, zato smo v orkestru stopili v stik z zagnanim pevovodjem Simonom
Korošcem. Na vaji je združil sopranistki Ano
Klavs in Manco Lesar, altistko Ano Pucelj in
basista Jožeta Zobca, ki so s svojim petjem
skladbo dodatno popestrili. Preostali čas
je zapolnjevala instrumentalna glasba v
izvedbi Ribniškega
pihalnega orkestra
samega, od otvoritvene Adam´s song
in pompozne skladbe Arioso, narodnozabavne Zagodimo
si polko do skladbe
filmskega žanra,
James Bond 007.
Nepozabno
in
vedno zeleno klasiko pa je bilo čutiti
s skladbama Johanna Straussa , pravzaprav
obeh, mlajšega z valčkom Emperor Watz,
poznanega tudi pod imenom Kaiser-Waltz,
in starejšega z že tradicionalno Radetzkyjevo
Marsch koračnico.
Stanislav Grebenc, predsednik
Ribniški pihalni orkester
KUD
Turistično društvo
GRMADA
želi v prihajajočem letu 2011
vsem svojim članom, krajanom,
sodelavcem, prijateljem,
sponzorjem in vsem, ki nas radi
obiskujete veliko zdravja,
sreče, uspehov in lepih pogledov z
našega hriba.
Božični prazniki naj vam prinesejo veliko radosti in tihe
družinske sreče.
V Miklovi hiši je 25. novembra potekalo prav
posebno druženje s kranjskim plemstvom
16. in 17. stoletja. Na povabilo muzealk in
knjižničark iz Miklove hiše je v Ribnico prišla
zgodovinarka dr. Maja Žvanut, ki se že celo
raziskovalno kariero ukvarja s slovenskim plemstvom, pretežno v znanstveni obliki, pa tudi
v obliki poljudne in berljive knjige Plemiške
zgodbe, ki jo je predstavila tokrat. Avtorica je
predstavila način raziskovanja preteklosti na
konkretnem primeru plemstva in njegovega
socialnega, družbenega in kulturnega življenja,
ne pa samo iz gledišča politike in vojske, kot
je bilo v navadi predvojnega zgodovinopisja.
Knjiga vključuje materialno in duhovno kulturo, torej pohištvo, oprema doma, kuhinja in
ne nazadnje knjižnica, druženje in
podobno.
V uvodu je na kratko predstavila
pomembnejše politične in kulturne
dogodke v širšem srednjeevropskem prostoru 16. in 17. stoletja,
potem pa nam skozi resnične
zgodbe kranjskih plemičev njihov
vsakdan: od poslov, dela, vodenja
posestva in gospodinjstva pa do
bolj družabnih dogodkov kot so
zabava, snubitev in poroka. Osebe
v Plemiških zgodbah so resnični
plemiči slovenskega prostora. Pri
plemstvu je bila predvsem pomembna poroka, saj je ta definirala položaj
družine v družbi, pri poroki pa je bil
najpomembnejši finančni položaj
družine ter seveda višina njihovega
naziva: torej so se grofične pretežno
Dr. Maja Žvanut je orala ledino na področju poročale z grofi, viteške hčere pa
preučevanja našega plemstva v preteklosti, saj je z vitezi. Sicer slovenski prostor
bila večina povojnega zgodovinopisja usmerjena v ni imel nikoli številnega visokega
proučevanje kmetov oz. podložnikov. Na elito, ki naj bi plemstva, vendar pa je potrebno
bila “tujerodna in izkoriščevalska”, pa smo pozablja- vedeti da je prostor avstrijskega
li. Tako raziskave dr. Žvanutove kot čedalje večjega cesarstva obvladovalo morda 20
števila slovenskih zgodovinarjev mlajše generacije visokih plemiških rodbin, vse ostale
pa vedno znova dokazujejo, kako močno so bili plemiči pa so bile nižje.
povezani z okoljem, v katerem so živeli in kako močan Pomemben vir za zgodovino plempečat, tudi v zvezi z napredkom določenega območja, stva, kot ga raziskuje Maja Žvanut,
so zapuščinski inventarji. To so
so mu dajali.
ŽELIM TE POVABITI
Želeli smo si, da bi ustanovili literarni klub.
Kar nekaj časa smo se pogovarjali o tem.
In Alenka je začela. Naš klub je še mlad in
ima za zdaj le pet članov.
Alenka pripravi teme.
Alenka nas obvesti.
Pošlje gradivo.
Pošlje osnovne napotke za pisanje.
Se z nami pogovarja.
Razume naše različne duše.
Povabi goste.
Poskrbi za prijetno vzdušje ob svečkah.
Razvaja nas s sladkimi dobrotami.
Prilagaja urnik srečanj našim obveznostim.
Alenka … Alenka …
To je tista Alenka, ki piše o nas v Rešetu.
Gospa Alenka Pahulje, ki je najbolj zaslužna,
da lahko na vabilo napiše, da se dobimo v
toplih prostorih Društva upokojencev.
Res, v toplih prostorih.
Ne želim te
navdušiti.
Želim te
povabiti.
Želim, da
v ljubkem vzorcu
najdeš pomanjkljivosti.
Želim, da
se pogovarjaš
z menoj.
Vrnila se bom
na začetek.
Ne želim te
navdušiti.
popisi premoženja, ki so nastali ob smrti in
so služili kot popis predmetov za deljenje
dediščine, vključevali pa so tako popis oblačil,
knjig, premoženja v naravi, pohištva in nakita
pa seveda denarna sredstva.
Precejšnji del gradiva je povezan z ribniškim
gradom, kjer je poznana zgodba grofa Trilleka,
ki se je poročil z gospodično iz gradu Soteska,
nato pa prišel s tastom v spor zaradi poročne
pogodbe. Trillek pa je bil znan po svojih ljubezenskih aferah od Dunaja do Trsta. O tem
lahko beremo celo v zasebnih pismih opazovalcev afer. Grof Cobenzel iz Soteske, Trillekov
tast, je dosegel ločitev od postelje in mize,
obenem pa še izsilil gospostvo Ribnica. Knjiga
ima veliko slikovnega gradiva, ki lepo ilustrira
obdobje, napisana je v berljivem jeziku in je za
branje potrebno le malo radovednosti.
Tekst in foto Primož Tanko
- Kdo pesem pripoveduje?
- Komu je namenjena?
- Ob kakšni priložnosti?
- Kaj je ideja – rdeča nit v pesmi?
(itd.)
PRIDRUŽI SE NAM.
Mojca Jelušić, članica kluba
Ob branju pesmi lahko
razmišljate in si beležite le,
kaj vam pesem sporoča, kako
jo doživljate, lahko pa greste
še dlje in so vam v pomoč
vprašanja:
11
KULTURNE DROBTINICE
Plemiške zgodbe v Ribnici
BRSKAMO PO STARIH ARHIVIH
Nekdaj bil je takšen
ribniški vsakdan…
XI.
Sresko načelstvo v Kočevju,
30.12.1939
Dne 28.12.1939 je ugotovljena v Ribnici slinavka in parkljevka v 4 dvorcih na 9 govedih.
Radi pojave te kuge je ogrožena cela občina
Ribnica in sosednja občina Sodražica, Vel.
Lašče, Dolenjavas, Videm – Dobrepolje in
loški potok, katere je smatrati za ogrožene…
… občine ne smejo do preklica izdajati in
podaljšati živ. pot. listov za nobeno žival razen
konje. Za te občine je do preklica prepovedan
svobodni promet s parkljarji, ki se smejo rabiti
samo za domača dela.
Prepovedano je goniti ali opremljati parkljarje
iz okužene občine in iz ogroženih občin v svobodno področje.
Iz okuženega trga Ribnica se ne sme prodati
ali premakniti v drugi kraj (Hrovača, Jurjevica,
Kot) noben parkljar do preklica.
… na vseh vhodih v Ribnico se morajo postaviti
stalne straže, ki vrše službo noč in dan in katerim je dolžnost, da preprečijo vsak dogon ali
odgon parkljarjev (goved, ovac, koz, svinj) v, iz
in skozi Ribnico…
Trgovce z živino, barantačem (mešetarjem),
krošnjarjem, ciganom, beračem, potepuhom
in vsem onim, ki nimajo v okuženem kraju
stalnega zaposlenja ali neobhodnega opravka
je vsak dostop v okuženo vas strogo prepovedan.
Za straže mora občina postaviti zavetišče za
slučaj deževja.
Na vhodih v trg Ribnica morajo na vidnem
mestu biti postavljene table z napisom:
»Slinavka in parkljevka, vhod in prehod prepovedan«.
V okuženem kraju je prepovedan izgon
parkljarjev na pašnike, prepovedano je tudi
skupno napajanje. Živina se mora hraniti in
napajati v hlevu.
Okuženi dvorci so po strogim nadzorom, živali
se sploh ne smejo puščati iz hleva. V okuženih
dvorcih psi, mačke in kokoši ne smejo prosto
okrog pohajati.
Za konja se ima dovoliti izhod samo v slučajih
skrajne potrebe in pod pogojem, da se kopita
očistijo in razkužijo z lugom ali kakršnim drugim sredstvom.
Iz okuženega dvorca se ne sme izvoziti seno,
slama, stelja, kože, gnoj, in sploh predmeti, ki
so lahko prenašalci te bolezni.
Omenjati se mora promet oseb iz okuženih
dvorcev; tistim, ki gredo iz okuženega dvorca
po njunih opravkih se mora razkužiti obleka z
rastopino liona ali suvlimata 1%, čevlje v razstopini sode ali apnom, a roke razkužiti v lugu
ali drugem razkužilu. Vstop v okuženi dvorec
je prepovedan.
12
BLIZU NAM JE MATERIALNA
REVŠČINA, A DALEČ DUHOVNA
V zborniku JSKD, ki je izšel v letu boja proti revščini, izdan tudi
prispevek sodraškega literata
Leto, ki se bo izteklo, je bilo v evropskem dela vzame smrt. Bosanca Remiza so prav
merilu posvečeno boju proti revščini in tako v krsti odpeljali domov, njegovih nekaj
socialni izključenosti in vanj smo se lahko skromnih stvari pa strpali v potovalko, ki je
vključili tako posamezniki kot institucije. skupaj s krsto romala k domačim.
Koordinacija Javnega
Večina literarnih prispsklada RS za kulturne
evkov je odsev velike
dejavnosti, njen osrednji
materialne revščine, v katdel, ki zajema 12 izpostav,
eri smo se znašli zaradi
se je odločil razpisati litervseobsežne svetovne
arni natečaj, v katerega
gospodarske krize. Veliko
so se vključevali tudi naši
besedil je takih, ki kažejo
literati – torej tisti, ki deluna znižan socialni prag
jejo na področju Ribnice,
razumevanja, na odtujenSodražice in Loškega
ost med ljudmi. Vsekakor
Potoka. Izmed 100 prisppa je premalo takih, ki
elih besedil, ki zdaj tvorijo
bi ugotavljali, da živimo
zbornik z naslovom Blizu
v času nerazumljene
in daleč, je bil izbran
duhovne revščine. Ker je
tudi Remiz avtorja Ivana
ni ali ker se nam ne zdi
Šege.
pomembna, se uvodoma
‘Dobro jutro, majstore, šta
sprašuje ena izmed članic
radiš?’ je Petra tudi to
komisije, ki je besedila
jutro, tako kot do sedaj Ivan Šega
izbirala, Barbara Rigler.
že neštetokrat, pozdravil
Remiz… Tako se začne
Predstavitev zbornika
Šegatova pripoved o
je bila 3. decembra v
južnjaškem delavcu, ki
Španskih borcih, k besedi
nam je blizu, saj so te
pa je bil med štirimi avtorji
krute podobe delavcev
povabljen tudi Šega, ki
iz bivših jugoslovanskih
je prebral del svojega
republik končno odkrili
besedila. Zelo čustveno
tudi mediji in smo jih
nas je nagovorila ambanedavno lahko spremlsadorka boja proti
jali po televiziji. Ljudje, ki
revščini z Ministrstva za
živijo na robu, s skorjo
delo, družino in socialne
kruha in med ščurki, zato
zadeve, sicer aktivistka
da prinesejo nekaj bornih
človekoljubnega in dobroevrov svojim številčnim
delnega društva UP, Faila
družinam, ki jih čakajo
Pašić Bišić.
doma. Kar nekaj izmed
njih se nikoli ne vrne, ker
Alenka Pahulje, JSKD
jih zaradi slabih pogojev Ambasadorka društva UP
Ribnica
Gnoj se mora zbirati na posebnem prostoru in
sproti vsak dan polivati z apnom. Zdravljenje
bolnih živali se mora vršiti po navodilih
živinozdravnika.
Mleko in mlečni izdelki iz okužene vasi se ne
smejo prodajati v tuje kraje, za domačo porabo
pa jih je prej kuhati.
Ob vhodu v okužene dvorce more biti postavljena tablica z napisom:
»Zaprto radi slinovke in parkljevke –vstop
prepovedan.«
Za trg Ribnico se proglaša strogi pasji kontumac. …Kdorkoli prekrši gorenje odredbe
ali ovira poslovanje občinskih in drugih javnih
organov se kaznuje z globo do 900 Din ali
zaporom 30 dni, v kolikor ne spada kaznljivo
v čl. 112 in 115 zak. O pobijanju živ. kužnih
bolezni, kar se kaznuje z globo do 500 Din ali
zapor do 5 mesecev, event. z robijo do 5 let.
* ZAL, OR, 12/1009
Razglas – Županstvo v Ribnici,
2.6.1888
V Ribnici se je osnovala posojilnica, katera
je pričela s t.m. delovati. Ta posojilnica bode
hranilne vloge prejemala in denar izposojevala
vsaki torek dopoldne v hiši gospoda Zottlarja v
Ribnici. Kedor želi tukaj kej denarja obdržati ali
si ga izposoditi naj se k tej posojilnici obrne,
kjer tudi vse natančneje določbe te posojilnice
izve. *ZAL, OR, 23/2116
Brane in kristjan kozina
O DOGAJANJU V NOVEMBRU IN DECEMBRU 2010
Sestanek z rokodelci suhorobarskega območja
Na sestanku smo rokodelce seznanili z možnostjo pridobitve geografske označbe »Ribniška suha roba« in jih pozvali, da prinesejo svoje izdelke v Rokodelski center v oceno komisiji. Seznanili smo jih tudi s sodelovanjem v Rokodelski delavnici, kjer gre za
prikazovanje obrti večjim skupinam obiskovalcev in o možnosti vključitve v program kot mojster suhorobar, kar pomeni praktično
izobraževanje učencev za pridobitev poklica suhorobar, saj je na pobudo Srednje poklicne šole Kočevje, Razvojnega centra
Kočevje Ribnica in Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica, Ministrstvo za šolstvo in šport RS uvrstilo suhorobarja med
poklicne standarde, za katerega je mogoče pridobiti NPK (nacionalna poklicna kvalifikacija).
Srečanje predstavnikov regijskih Rokodelskih centrov DUO
Zbrali so se predstavniki Centrov iz Škofje Loke, Črnomlja, Sežane, Rogatca, Slovenj Gradca, Krope in Veržeja ter akterji, ki
pomembno vplivajo pri njihovem nastajanju – predsednik Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS Slovenije Franc
Kremžar in Goran Lesničar Pučko ter Franc Jaklič, člana odbora pri sekciji za domačo in umetnostno obrt pri OZS. Tema
srečanja je bila predstavitev Rokodelskega centra Ribnica in predstavitev dela drugih centrov, ki so še v nastajanju. Zbrane je
pozdravil župan občine Ribnica, Jože Levstek, ki je povzel dogajanje od odprtja Rokodelskega centra do danes. S ponosom je
poudaril, da je hiša dobila dušo, zastavljene stvari pa potekajo po načrtu. V nadaljevanju sta g. Janez Mate in g. Pavel Hočevar
predstavila gradnjo in vzpostavljanje vsebin, gospod Franc Kremžar pa je pohvalil vse akterje projekta kot uspešno ekipo,
ponovitev take zgodbe pa si želi tudi v drugih regijskih središčih. Sklepi, ki so jih udeleženci sprejeli na srečanju, se nanašajo
na nadaljnje povezovanje in ustanovitve še drugih regijskih centrov po Sloveniji.
Tečaj izdelovanja viter in pletenja podnov za rešeta
Pod vodstvom mentorja Jožeta Belaja smo uspešno izpeljali prvi tečaj, ki je obsegal 10 ur. Udeleženci tečaja so se enkrat tedensko, razdeljeni v dve skupini, srečevali v delavnici Rokodelskega centra, kjer so se seznanili s celotnim postopkom dela, od
priprave leskovih palic, cepljenja viter, do samega pletenja podnov. Na ta način smo dobili nekaj novih »mojstrov« podnarstva,
ki kljub končanemu tečaju še vedno obiskujejo rokodelsko delavnico, kjer samoiniciativno izpopolnjujejo pridobljeno znanje.
Delavnice za otroke in odrasle
• Delavnica izdelovanja adventnih venčkov
• Delavnica izdelovanja ptičjih hišic
• Delavnica sestavljanja lesenih igrač
• Delavnica izdelovanja glinenih okraskov za novoletno jelko
• Šivanje božičnega prta
Delavnice so doživele velik odziv, tako malih kot velikih mojstrov, zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali z organiziranjem tovrstnih vsebin.
Obisk Vrtca Ribnica
V mesecu novembru in decembru nas je obiskalo kar 6 skupin iz Vrtca Ribnica (približno 120 otrok). Mali ustvarjalci so iz gline
oblikovali okraske za novoletno jelko in prašičke za srečo.
Tehniški dnevi
Ker v Rokodelskem centru organiziramo tudi tehniške dneve za osnovne šole, so nas tokrat obiskali učenci prvih, drugih in
četrtih razredov OŠ dr. Franceta Prešerna iz Ribnice (približno 230 učencev), ki so prav tako iz gline oblikovali prašičke za
srečo.
Obiski turističnih skupin
Poleg vsega naštetega pa smo bili veseli tudi številnega obiska. Prišle so skupine turistov iz Strahovice, Ajdovščine, Ivančne
Gorice, Tržiča, Kidričevega, skupina STO … Poleg večjih skupin pa nas vsakodnevno obiščejo tudi posamezniki iz drugih
koncev Slovenije. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi posameznim rokodelcem, ki so ob večjih obiskih v Rokodelskem
centru pripravljeni prikazovati izdelovanje suhe robe in lončarstva. Zahvala gre Jožetu Belaju, Danici Benčina, Andreju Miheliču,
Francu Jakliču, Metodu Jakliču, Antonu Govžetu in Francu Koširju.
Za vse morebitne informacije, predloge in želje
smo vam na voljo na
elektronskem
naslovu
[email protected], telefonu 01 8361104 ali pa se v Rokodelskem
centru osebno oglasite
od ponedeljka do sobote
med 8.00 in 17.00 uro.
Dogajanje pa lahko spremljate tudi na naši spletni
strani http://www.rokodelskicenter-ribnica.si.
NAPOVEDNIK DOGODKOV
• Prednovoletno druženje in bazar mladih ribniških podjetnikov in ustvarjalcev
V četrtek, 30. decembra, se bodo od 16.00 do 20.00 ure na dvorišču Rokodelskega centra predstavljali
mladi ustvarjalci in podjetniki iz Ribniške doline. Poskrbljeno bo tudi za animacijo in ustvarjalnost otrok
ter druga presenečenja. Lepo vabljeni!
• Tečaj pletenja košar
Tečaj bo potekal pod mentorstvom gospe Danice Benčina, ene redkih pletark iz suhorobarskega
območja. Prijave sprejemamo do torka, 7. januarja 2011, na telefon 01 8361 104 ali osebno v
Rokodelskem centru, od ponedeljka do sobote, med 8. in 17. uro. Celotna delavnica obsega 10 ur oz. 5
obiskov. Dnevi tečaja bodo določeni na informativnem sestanku po dogovoru.
Prvo, informativno srečanje bo v ponedeljek, 10. januarja, ob 17. uri, v Rokodelskem centru. Cena
delavnice znaša 50 EUR.
13
IZ ROKODELSKEGA CENTRA
POROČANJE IZ ROKODELSKEGA CENTRA RIBNICA
ZAHVALE OB SMRTI
Niti zbogom nisi rekla
niti roke nam podala,
tiho, mirno si zaspala,
a v naših srcih
večno boš ostala.
Zato naj večna lučka ti gori,
najlepša hvala, hvala ti.
Ni smrt tisto, kar nas loči,
In življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena so razdalje,
Kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre hčerke, mame in babice
VIDE STARC
(1935-2010)
s Škrabčevega trga 38 v Ribnici
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
MILKE KOZINA
Boštjanove mame iz Sušja 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
za besede tolažbe in izrečeno sožalje, podarajeno cvetje in sveče.
Posebna zahvala dr. Alenki Nadler Žagar in patronažni sestri
Darinki Bojc za vso pomoč in oskrbo.
Zahvala gospodu kaplanu Eriku Šviglju in pevcem PZ Lončar za
ubrano petje.
Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji
poti.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom,
prijateljem, sodelavcem in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na
zadnji poti, darovali sveče in cvetje, ki ga je imela tako rada, nam
pa izrazili sožalje.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ŽALUJOČI VSI NJENI
Ko bolečina je prevelika,
se tudi solza posuši,
le srce nemo kliče,
zakaj tebe med nami več ni.
ZAHVALA
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
LOJZA ILCA
MARIJE AMBROŽIČ
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in deda
iz Ribnice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, vsem,
ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, in vsem, ki ste nam izrekli
ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
(21. 3. 1924 – 2. 12. 2010)
iz Sušja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje. Hvala osebju zdravstvenega doma Ribnica, župniku g. Berčanu, pevcem, gasilcem
PGD Sušje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
14
1951 - 2010
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče,
babice in prababice
OLGE ČAMPA
iz Slatnika
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli besede
tolažbe, darovali cvetje, sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala tudi pevcem, gospodu Berčanu za lepo opravljen
obred, gasilcem, komunalni službi in g. Ivanu Škofu.
ŽALUJOČI: MOŽ JANEZ,
HČERKI MARIJA IN ZDENKA Z DRUŽINAMI
Tiho, zelo tiho smo se nedavno v Hrovači poslovili od Milana Felicijana
iz Ribnice. Minilo je komaj dobro leto, kar se je upokojil, a mu je bolezen
preprečila, da bi zasluženo pokojnino užival dalj časa, in ga tudi dokončno
zlomila.
Mik, kakor smo ga klicali prijatelji in znanci, ni bil samo ribniški občan, bil je
tudi nekdanji sodelavec, sosed, prijatelj, znanec in še kaj. Rodil se je 9. januarja 1951 v Ribnici, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Zelo hitro po šolanju
se je zaposlil v tedanji tkalnici žičnih mrež ob Bistrici. Temu podjetju, ki se je v
svojem delovanju večkrat preoblikovalo, je ostal zvest vse svoje dolgo delovno
obdobje in v strokovnem pogledu rasel z njim. Delu, za katerega se je usposobil, je bil zelo predan. Spomnimo se ga, kako je s svojimi sodelavci pogosto
po končanem delu zavzeto razpravljal in reševal probleme, ki so se predenj
postavili v službi. Pri iskanju rešitev je trmasto vztrajal, dokler ni steklo delo na
strojih v normalnem ritmu. Ponosen je bil na nova spoznanja, do katerih se je
dokopal samostojno, vendar jih je znal posredovati svojim sodelavcem.
Poznali smo ga predvsem kot skromnega, povečini tihega človeka, ki pa
se je znal hitro preleviti v ognjevitega, včasih celo bojevitega, zagovornika
svojih načel in ravnanj. Pri tem je vedno opazil tudi stisko drugih in jim po
svojih najboljših močeh ter znanju pomagal iz težav. Ne da bi za to pričakoval
ali celo zahteval povračilo. Vrlina, ki je dandanašnji poredko posejana po
zemeljski obli.
In v spominu ga bomo ohranili kot veseljaka, ki je v družbi ob steklenici piva
rad povedal kakšno resnično anekdoto ter nas tako spravil v smeh. V marsikateri zgodbi s smešno vsebino je nastopal tudi sam in take je pripovedoval
najbolj doživeto. Zato ni presenetljivo, da je rad sodeloval pri vsaki poniglavosti, ki smo jo ob različnih priložnostih pripravili našim vrstnikom.
Takšen je bil Mik. Skromen, nevsiljiv, običajen človek.
Slovo od bližnjega je vedno tudi priložnost za pogovor o njem. Prijatelji in
znanci, ki smo se o tem pogovarjali na pogrebu, smo sklenili: Zapisati je treba!
Naj se ve, da je bil Ribničan, naš sodelavec, sosed, prijatelj, znanec. Odslej
bo le še spomin v ohranjeni zavesti.
PRVIN, V IMENU KROGA PRIJATELJEV
RENATI IN MIRKU REBOLJU V SPOMIN
Lepo je samo tisto,
kar človek ustvari;
in ker je lepota večna,
je tudi človek večen.
(Juš Kozak)
Prišla sta tiho, tiho bivala med nami in tudi tiho odšla.
»Vse, kar je odločilnega in velikega, govori iz molka, iz dna duše, ne pa z jezikom in glasnim
hrupom. V tišini je zemlja, v tišini raste trava, njene rasti ne slišimo.« (Trstenjak)
Toda vsi smo začutili svež in hkrati topel veter, ki je zavel že ob njunem prihodu na Glasbeno
šolo Ribnica. Posijalo je sonce, šola je na novo zaživela. Z njima smo v kolektivu začutili tisto
življenjsko srečo, ki je sestavljena iz trenutkov - majhnih, hitro pozabljenih dobrotljivosti, kot so
nasmeh, prijazen pogled ali iskren poklon.
Prijetnejše je postalo delo v novih prostorih na
Gorenjski cesti 16, ki sta jih pridobila in uredila za
poučevanje. Skrbela sta za vsakega učitelja posebej, da bi se dobro počutil na delovnem mestu.
Pri svojem delu sta bila strokovnjaka, sodelavcem prijatelja, svojim učencem vzorna učitelja.
Vse življenje sta posvetila glasbi, vse življenje sta
se razdajala mladim. Generacije in generacije
mladih glasbenikov sta vzgojila. Glasbena šola
je bila njun drugi dom. Svoj življenjski ritem sta
podrejala njej.
Iz Ljubljane ju je pot najprej peljala v Hrastnik, nato na Rakek, kjer sta
orala ledino ob novoustanovljenih glasbenih šolah; Mirko kot ravnatelj,
Renata kot učiteljica klavirja in harmonike. Na Cerkniškem sta ostala
celih 28 let. Poleg vodenja in poučevanja sta bila aktivna in nepogrešljiva
kulturna delavca v Cerkniški in Loški dolini ter na Bloškem.
Leta 1986 sta prišla v Ribnico in ostala med nami 10 let. Mirko je prevzel vodenje šole in poučeval kitaro, soproga Renata harmoniko in klavir.
Že v prvem letu vodenja je pridobil ustreznejše prostore: 4 dodatne
učilnice, zbornico in pisarno, da je delo potekalo bolj normalno. Skupaj
z Renato sta požlahtnila življenje na ribniški glasbeni šoli.
Vključevala sta se v razne kulturne prireditve,
njuna glasbena spremljava je oplemenitila
dramske predstave in pevske nastope.
Mirko je bil tudi skladatelj. Poleg zborovskih
skladb (med njimi je na Primorskem še vedno
priljubljena Briška pesem) je ustvaril dve opereti: Včasih se zgodi in Preprosta zgodba, balet
Miklova Zala, glasbeno pravljico Markova
čudežna ura ter priložnostne skladbe za različne
instrumentalne sestave.
Pred petimi leti sta Renata in Mirko Rebolj zasluženo prejela nagrado
Frana Gerbiča za življenjsko delo v glasbeni vzgoji in izobraževanju, ki
jo podeljuje Zveza slovenskih glasbenih šol.
V letošnjem letu pa sta oba odšla na večne poljane. Bila sta v pravem
pomenu angela z eno perutjo, ki sta lahko letela le, če sta bila objeta.
Drug brez drugega nista mogla živeti. Zdaj sta zložila krila in se skrila
vanje, zdaj sanjata angelske sanje …
Draga Renata in Mirko Rebolj!
Mi vsi, ki smo ustvarjali skupaj z vama na Glasbeni šoli Ribnica, ki smo
bili deležni vajine dobrosrčnosti in topline, vaju bomo s hvaležnostjo
ohranili v trajnem spominu.
BERNARDA KOGOVŠEK
15
ZAHVALE OB SMRTI
MILAN FELICIJAN-MIK
Nepričakovano je zastalo tvoje ljubeče srce,
zastal je tvoj korak sredi tihe noči.
ostali so spomini
tvojih pridnih rok,
a v naših srcih
bolečina, jok …
NESPREGLEDANO
ČISTILNA AKCIJA V MALI GORI
…a v času pisanja članka je nekdo spet odvrgel veliko število pnevmatik.
V Sloveniji se vsako leto na lokalnih ravneh temu, da se dnevno mimo vozijo uslužbenci
zgodi preko 300 najrazličnejših čistilnih komunale, odvrženih pnevmatik niso videli
akcij. Rezultati so sicer spodbudni, vendar ali pa so jih celo namerno spregledali.
so akcije premajhne,
da bi dosegle trajen
osveščevalni učinek.
Zato smo se prebivalci
naselja Lepovče – po
zelo uspešni vseslovenski čistilni akciji na lastno pobudo zopet zbrali
13. novembra in odstranili kup odvrženih pnevmatik v bližini smetišča
Mala gora. Čistilne
akcije se je udeležilo
15 ljudi, skupno pa smo
pobrali okoli 65 kosov
pnevmatik. Žalostno je Brezvestne onesnaževalce narave je zelo težko odkriti,
to, da so bile pnevma- najbolj pa bi pomagala visoka denarna kazen
tike praktično na očeh
vseh, ki so se VOZILI ali hodili po cesti, Velikokrat je bilo že omenjeno, da se je
ki pelje do sedaj že zaprtega smetišča in na sedežu Komunale odprlo ločeno zbinaprej do izletniške točke Sv. Ana, pa vendar ranje vseh vrst komunalnih odpadkov, ki jih
ni nihče odreagiral in pozval pristojne, naj te prebivalci lahko brezplačno pripeljejo vsak
pnevmatike pospravijo. Udeleženci akcije so delovni dan ter sobote po določenem urniku
zatrdili, da so bile pnevmatike dobro vidne, obratovanja. Naj še enkrat spomnimo vse
dostop do njih pa je bil zelo otežen. Kljub občane, da se odpadki v mejah uporabe za
gospodinjstvo oddajajo brezplačno. Glede
na količino odvrženih pnevmatik smo bili
enotni, da so le-te odvrgli ljudje, ki se s to
obrtjo ukvarjajo profesionalno ali pa samo v
popoldanskem času, in jim je bil prihranjen
kakšen evro za organiziran odvoz. V času
pisanja tega članka smo bili obveščeni, da
je nekdo ponovno odvrgel kar veliko število
pnevmatik. Naselje Lepovče leži neposredno pod Malo goro, tako da se na sprehodih
vsakodnevno srečujemo z odvrženim gradbenim materialom, pnevmatikami, odsluženo
belo tehniko in celo poginulimi živalmi. Taka
dejanja res niso potrebna in, dolgoročno
gledano, se nam bodo vrnila s precej hujšimi
posledicami. Kdor to počne, naj preneha in
premisli ter naslednjič odpelje odpadke v
za to namenjeni zbirni center na sedežu
Komunale Ribnica.
Naj ob vsem tem izkoristimo priložnost, da
še enkrat omenimo, da smo »Lepovčani«
res ekološko ozaveščeni in zato verjetno
še nimamo javne razsvetljave (izguba energije) in še toliko bolj nestrpno pričakujemo
dan, ko bomo dočakali komunalno ureditev
naselja (kanalizacija, razsvetljava, cesta, …).
Od Občine pričakujemo, da nas bo končno
uvrstila v projekt ureditve naselja Lepovče
pred kakšno vasjo, v kateri imajo namen
urediti vaško jedro, čeprav že razpolaga z
igriščem in ostalo infrastrukturo.
Prebivalci Lepovč
Projekt Veseli taxi™
Studio utrip d.o.o. letos nadaljuje s projektom
Veseli taxi™. Projekt, ki ga podpira Evropski
socialni sklad, je bil ob lanskem Veselem
decembru v Kočevju izjemno dobro sprejet,
zato ga letos ponavljamo in nadgrajujemo,
saj smo ga razširili tudi na območje Novega
mesta in Ribnice. Izvedba Veselega taxija
nam je uspela s pomočjo podpornikov, med
njimi je tudi Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu, ki so verjeli v ta projekt,
zato se jim ob tej priložnosti tudi iskreno
zahvaljujemo.
Tudi letos je brezplačni taxi na voljo gostom kočevskih, ribniških in novomeških
gostincev. Akcija je v Kočevju stekla 20.
novembra – ob Svetovnem dnevu spomina
na žrtve prometnih
nesreč, v Novem mestu
27. novembra, v Ribnici
pa 10. decembra in
je trajala vse do 25.
decembra. Brezplačni
taxi je bil v Kočevju in
Novem mestu na voljo
vsak petek in soboto ,
v Ribnici samo v petek,
med 20. in 3. uro.
Glavni namen akcije je
osveščanje javnosti o
16
pomenu odgovornosti vsakega posameznika, ki jo ta nosi kot soudeleženec v cestnem prometu. Z akcijo želimo okrepiti varnost v cestnem prometu, zmanjšati število
prometnih nesreč in obvarovati marsikatero
življenje.
Ker se v času Veselega decembra, pa tudi
že ob koncu meseca novembra, zaradi prednovoletnih zabav in veselega rajanja ni moč
izogniti nazdravljanju in pitju žlahtne kapljice,
posameznikom ponujamo možnost izbire.
Spodbujamo jih k modri odločitvi. Naj bodo
odgovorni in pokličejo Veseli taxi™!
Koordinatorka projekta
Katarina Turkovič
AKCIJA ZBIRANJA
STAREGA PAPIRJA
Ribniški skavti tudi v novem letu
vabimo k zbiranju starega papirja.
Prva akcija bo potekala v soboto,
15. januarja 2011. Papir takrat
lahko pripeljete v prostore JKP
Komunala Ribnica v Goriči vasi,
kjer bo stal zabojnik od 9h do
14h. Tisti, ki nimate možnosti, da
bi sami dostavili papir, se lahko
do srede, 12. januarja, predhodno
“prijavite” pri Eriki Remic (040
253 142) in vam bomo mi odpeljali papir. Prosimo, da ločeno zberete papir in karton. Hvala podjetju Komunala Ribnica in vsem,
ki sodelujete pri skrbi za čistejše
okolje.
Naslednja akcija bo v marcu.
Kaj vse se znajde v posodah za preostanek odpadkov v občini
Ribnica
Ne mine dan, da se ne bi na tak ali drugačen
način srečali s problemom odpadkov lastnega gospodinjstva ali gospodarstva. Hitro
smo se navadili, da nam v trgovinah ponujajo
izdelke, zavite v več plasti embalaže, da za
nakupe ne uporabljamo cekarjev ali košar,
da v trgovine ne prinašamo nakupovalnih
vrečk. Navadili smo se, da kupujemo pijače
v plastenkah ali v tetrapakih in pločevinkah.
Ne skrbi nas, kam z uporabljeno embalažo.
Bioodpad smo na podeželju pred nedavnim,
za razliko od danes, znali koristno uporabiti.
Zaradi načina življenja in vse večjega
potrošništva se ustvarjajo vedno večje količine
odpadkov. V Sloveniji še vedno 71 % vseh
zbranih odpadkov konča na odlagališčih. V
Evropi na deponijah konča samo še 20 %
odpadkov. Če se želimo vsaj približati tem
ciljem in podaljšati življenjsko dobo deponij,
moramo začeti z ločevanjem odpadkov!
V mesecu decembru izvajamo sejalne analize mešanega komunalnega odpadka iz
gospodinjstev v občini Ribnica. Analizirali
smo mešan komunalni odpadek, ki smo ga
pobrali iz individualnih in skupinskih posod,
tako iz samega mesta Ribnica kot tudi iz dru-
Pripeljani nesortirani mešani komunalni
odpadki
gih naselij. Območje pobiranja je zajelo 343
gospodinjstev. Odpadke, pripeljane v zbirni
center, smo sejalno analizirali.
Pripeljano je bilo 287,8 kg mešanega komunalnega odpadka iz individualnih posod v
mestnem naselju.
Vrsta odpadka
delež količina
Bioodpad
34,8 % 100,2 kg
(solata, sadje, olupki, rože,…)
Embalaža
14 % 40,3 kg
(plastenke, tetrapaki, pločevinke, konzerve)
Steklo
5%
14,4 kg
(steklenice, kozarci)
Papir in karton
8,3 % 23,8 kg
Preostanek odpadkov 37,9 % 109,1 kg
(ta dejansko sodi v te posode)
Pripeljano je bilo 373,2 kg mešanega komunalnega odpadka iz individualnih posod v
primestnem naselju
Vrsta odpadka
delež količina
Bioodpad
31,3 % 116,8 kg
(solata, sadje, olupki, rože,…)
Embalaža
17,3 % 64,6kg
(plastenke, tetrapaki, pločevinke, konzerve)
Steklo
3,3 % 12,3 kg
(steklenice, kozarci)
Papir in karton
8,4 % 31,4 kg
stavljajo končno frakcijo odpadkov, – brez
predhodno ločeno zbrane frakcije papirja,
plastike, stekla, organskih – biorazgradljivih
odpadkov, nevarnih odpadkov in kosovnih
odpadkov.
Pred nami je torej zahtevna naloga, da
začnemo zmanjševati količino odloženih
odpadkov.
S tem bomo zmanjšali tudi količino odloženih
odpadkov in posledično tudi zmanjšali ceno
deponiranja. Najpomembnejše je, da so
odpadki pravilno ločeni že na izvoru, torej v
vsakem gospodinjstvu.
Komunala d.d., Ribnica
Zahvala
Plastična embalaža
Preostanek odpadkov 39,7 % 148,1 kg
(ta dejansko sodi v te posode)
Pripeljano je bilo 392,2 kg mešanega komunalnega odpadka iz skupinskih posod blokovskega naselja.
Vrsta odpadka
delež količina
Bioodpad
21,3 % 83,5 kg
(solata, sadje, olupki, rože,…)
Embalaža
16,6 % 65,1 kg
(plastenke, tetrapaki, pločevinke, konzerve)
Steklo
2,6 % 10,2 kg
(steklenice, kozarci)
Papir in karton
10,8 % 42,4 kg
Preostanek odpadkov 48,7 % 191 kg
(ta dejansko sodi v te posode)
Sejalna analiza je pokazala, da se odpadke
ločuje preslabo, saj bi moralo biti v posodi
za preostanek odpadkov samo 30 – 40 %
vseh pridelanih odpadkov v gospodinjstvu.
Še posebej sta problematična bioodpad in
embalaža.
Pri branju članka ste se najbrž vprašali,
Odpadna elektronska oprema
kaj pa potem spada med mešane komunalne odpadke oziroma kaj potem mečemo
v kontejnerje, ki so namenjeni za preostanek
odpadka. Mešani komunalni odpadki oziroma
preostanek odpadka iz gospodinjstva pred-
PGD Dolenji Lazi, Breg, Zapuže
in Grič se zahvaljuje vsem svojim
članom, samostojnim podjetnikom, podjetjem in ostalim prebivalcem vasi Dolenji Lazi, Breg,
Grič in Zapuže za finančne prispevke, ki ste jih vsak po svojih
zmožnostih kljub težkim časom
prispevali za nakupu nove motorne črpalke. To je dokaz, da je še
vedno prisoten duh solidarnosti
in nesebične pomoči gasilcem, ki
delujejo na prostovoljni bazi. Brez
vaše pomoči tega zahtevnega projekta ne bi mogli izpeljati.
Še enkrat hvala vsem in naj vas
pozdravim z gasilskim pozdravom
» na pomoč«.
V letu 2011 pa vam želimo čimveč
zdravja in osebne sreče in da bi
gasilci imeli čim manj dela.
PGD Dolenji Lazi, Breg, Zapuže in
Grič
Branko Dejak predsednik
MALI OGLASI
PRODAM
Prodam sedežno garnituro iz bordo
rdečega tekstilnega usnja ( trosed in dva
fotelja ).
Cena : 90 eur, gsm 041 929 505
Prodam stanovanje, Notranjska, Bloke,
2-sobno, 45m2, na novo adaptirano, na
zelo lepi odprti lokaciji na koncu naselja.
V pritličju, vključeno parkirno mesto.
Priključki: centralna kurjava na plin, telefon, ISDN, ADSL, kabelska TV do objekta. Okolica: pošta, banka, vrtec, OŠ,
trgovina. Cena: 45000EUR ali 990EUR/
m2 z novo adaptacijo ali 700eur/m2
neadaptirano,vseljivo v 20 dneh od
podpisa pogodbe, financiranje Celjska
banka in Probanka Lj. Naslov: Nova vas
29, Nova Vas na Blokah. Parkirišče za
prvo prodano stanovanje je vključeno v
ceno. Tel.:041793090,
email [email protected]
17
OBVEŠČAMO VAS
RAVNANJE Z ODPADKI
(pripravil Marko Modrej)
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom
vpišite v razpredelnico in dobili boste ... pravilno rešitev.
1. Pozdravljeni! Leto se počasi oz. hitro izteka. Zapomnili si ga
bomo po takšnih in drugačnih stvareh, v spomin pa vtisnili
le pozitivne dogodke. Leto, ki je pred nami, bo …
A takšno kot letos
B prestopno
C navadno
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------2. Po lepi obletnici in dobrem poslovanju si bo letošnje leto
zapolnila tudi tokratna pokroviteljica kviza, Cona Bomax.
Katero obletnico
praznuje?
A 10.
O 20.
B 30.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. Cona Bomax je v Ribnici v letošnjem letu razširila …
Č svojo ponudbo s smučarsko opremo
V vhodna vrata
N kvalitetno in zelo ugodno ponudbo otroških oblačil
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------4. V oktobrski številki Rešeta je Cona Bomax na oglasni strani
objavila poseben kupon, s katerim ste za enkratni nakup
vse moške ponudbe lahko izkoristili …
A 25-odstotni popust
M 20-odstotni popust
E brezplačni tedenski najem klimatizirane kapuce
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------5. Verjamemo, da nekateri bodisi
niste imeli časa bodisi raje darila
kupite po decembrski nakupovalni
mrzlici. Za vas imajo v Coni Bomax
…
B darilne bone, s katerimi boste tudi
prihranili
V vrečke presenečenja
Š široko ponudbo smučarskih
vozovnic
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------6. Posebni 10 - odstotni popust lahko v Coni Bomax izkoristite vedno in v vseh poslovalnicah, če …
K pridete v trgovino prvo uro odpiralnega časa
L pomagate pri čiščenju lokala
M imate člansko izkaznico Cone Bomax
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------7. Katere od navedenih blagovnih znamk v Coni Bomax ne
najdete?
N Vigoss
X Siemens
J White sea
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------8. Pod številko osem boste v razpredelnico zapisali številko, ki
predstavlja obletnico plebiscita za samostojno Slovenijo, ki
smo jo praznovali v četrtek, 23. decembra.
9. Ozrimo se še malce po decembrskih prireditvah v Dolini. V
nedeljo je v športni dvorani potekal
Božično-novoletni koncert, ki je bil
že 23. po vrsti. Podnaslov tokratnega koncerta je bil …
L Smejmo se!
M S humorjem v novo leto?
O Na zdravje in srečo v novem letu.
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------10. Jutri, v petek, pa ste po večerji vsi skupaj vabljeni, da
nazdravimo novemu letu …
I pred Cono Bomax v Ribnici
A pred televizorjem
E na silvestrovanju na prostem pred Športnim centrom Ribnica
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------11. Za konec pa še voščilo: Vzemi si čas za prijaznost – to je
pot do sreče. Vzemi si čas za sanje – tako svoj voz pripneš
na zvezdo. Vzemi si čas, da ljubiš in da si ljubljen – to je
privilegij bogov. Vzemi si čas in se ozri okoli sebe – dan je
prekratek za sebičnost. Vzemi si čas za smeh - …
T to je najmanj, kar lahko narediš
T to je glasba duše
T in dan bo lepši
Pravilne rešitve napišite na kupone in jih pošljite v kuverti ali
na dopisnici najkasneje do 15. januarja.
Med pravilnimi rešitvami bomo znova izžrebali pet lepih
nagrad (bone v vrednosti 20 evrov), ki jih poklanja
CONA BOMAX.
Pravilna rešitev 11. številke Rešeta je:
LOČEVANJE JE ZNANJE
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence:
KOMPOSTNIKE V VREDNOSTI 50 EVROV PREJMEJO:
DUŠAN LOVŠIN, GORIČA VAS 63, 1310 RIBNICA
ALOJZIJA LESAR, ZAMOSTEC 15, 1317 SODRAŽICA
GORAZD ŠILC, SAJEVEC 26, 1310 RIBNICA
120-litrski posodi prejmeta:
TINA ZOBEC, Dolenji Lazi 33/a, 1310 RIBNICA
JANA ILC, Struška 22, 1310 RIBNICA
Nagrade poklanja Javno komunalno
podjetje Komunala Ribnica d.o.o.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Obvestilo o prevzemu nagrad boste prejeli po pošti.
29
ZABAVNE STRANI
PRAZNIČNI KVIZ
NE SPREGLEJTE
Zakaj postati član Društva invalidov Ribnica
Društvo invalidov Ribnica (DIR) deluje že od
leta 1976 na področju treh občin, in sicer
v občini Ribnica, Sodražica in Loški Potok.
V svojih vrstah združuje preko 400 rednih
članov, to je delovnih invalidov s kategorijo
ali odločbo in več kot 60 tako imenovanih
podpornih članov, ki pa nimajo kategorije
invalidnosti. DIR ima sedež in pisarniške
prostore na Knafljevem trgu 2 v Ribnici.
Uradne ure so vsak ponedeljek in petek
od 9. do 11. ure, dosegljivi pa smo tudi
na telefon 01/836-11-69, kjer dobite vsa
pojasnila. Veseli bomo tudi vašega obiska v
uradnih urah, kjer boste ob klepetu izvedeli
več informacij.
DIR pestro deluje vse leto po svojih programih in programih Zveze delovnih invalidov
Slovenije (ZDIS). V sklopu programa ZDIS
društvo izvaja 5 socialnih programov, in
sicer:
1. Skrb za neodvisno življenje težkih in
nepokretnih invalidov
2. Prva osebna in socialna pomoč ter
informiranje
3. Pomoč invalidom za ohranjanje zdravja po
težkih operativnih posegih ali po nastanku
invalidnosti
4. Ohranjevanje psihofizičnih sposobnosti
invalidov skozi rekreacijo in šport
5. Skrb za vzpodbujanje integracije v kulturno in družbeno življenje
Na športnem področju imamo zelo dobre
kegljače, pa tudi šahiste. Poskušamo pa tudi
organizirati balinanje in pikado, kar je naša
naslednja naloga.
V sklopu teh in ostalih programov društva
delujemo vse leto.
Terminski plan aktivnosti v letu 2011
Januar: socialno zdravstvena komisija
razdeli počitniške kapacitete za 2011
Februar: obisk gledališča
Marec: zbor članov društva, v nadaljevanju
druženje in zabava
April: enodnevni kopalni dan s terapevtskimi storitvami
Maj: obiski težkih invalidov in izlet v neznano
Junij: srečanje invalidov dolenjsko-belokranjske regije v Črnomlju; 7-dnevno letovanje v
Simonovem zalivu ali Strunjanu
Julij: 1-dnevni kopalni dnevi
September: jesenski izlet
Oktober: srečanje težkih invalidov
November: srečanje in druženje invalidov
na Martinovo soboto
December: obisk in obdaritev težkih invalidov; novoletno srečanje
Ugodnosti, če postanete naš član
- Brezplačna pravna pomoč invalidom ob
kršitvah njihovih pravic
- Popusti v izbranih toplicah, trgovinah
- Oproščeni turistične takse
- Brezplačno kegljanje,
- Brezplačno kopanje v Športnem centru
Ribnica
- Zelo ugodno koriščenje počitniških kapacitet ZDIS-a
- Koriščenje vseh 5 socialnih programov
Na vse bolj poznani Točki vseživljenjskega
učenja v Ribnici, kjer se srečujemo že
polni dve leti, se bodo tudi v naslednjem
koledarskem letu zvrstila nadvse zanimiva
predavanja in ustvarjalne delavnice.
Napovednik za mesec januar – februar 2011 :
Torek, 4. 1. ob 15.00 uri v Domu
starejših občanov Ribnica
Orientalski ples (mentorica Hasna Maja
Šijakof)
Torek, 18. 1. ob 15.00 uri v Domu
starejših občanov Ribnica
JAPONSKI VRTOVI – bonsai (mentorica
Nataša Doutlik)
Torek, 1. 2. ob 15.00 uri v Domu
starejših občanov Ribnica
LEPOTE KRAŠKIH JAM (mentor Toni
Dellasciava)
Torek, 15. 2. ob 13.00 uri v Domu
starejših občanov Ribnica
PREGLED
UMETNOSTNE
ZGODOVINE SKOZI STOLETJA (mentor Janez Tanko)
In sedaj, kako se lahko vključite v naše
vrste?
Z odločbo o kategoriji ali invalidnosti se
oglasite v pisarni društva v uradnih urah, kjer
plačate letno članarino, ki je za leto 2011
10 EUR. To velja tudi za ostale občane, ki
se želijo včlaniti v naše vrste. Takoj po vpisu
se lahko vključite v aktivnosti društva. Lahko
vam zagotovimo, da je med našim druženjem
vedno veselo, pa naj bo to kopalni dan, izlet
ali novoletna zabava.
Še enkrat prisrčno vabljeni v naše vrste
ob delu, zabavi, ohranjanju zdravja ter
psihofizičnih sposobnosti.
Potrudili smo se , da so teme raznolike
in da bo vsak obiskovalec Točke našel kaj
zanimivega zase.
Vsem dosedanjim udeležencem se iskreno zahvaljujemo za obisk in hkrati vabimo
tudi tiste, ki se še niste odločili prisluhniti našim predavanjem ali se sprostiti v
okviru ustvarjalnih delavnic, da se nam
pridružite.
Vse aktivnosti v projektu CVŽU so
brezplačne, saj je projekt financiran
iz Evropskega socialnega sklada ter
Ministrstva za šolstvo in šport.
Vaše Društvo invalidov Ribnica
Za Ljudsko univerzo Kočevje
Milena Petek, koordinatorica projekta
RIBNIŠKI PASIJON ŽE PETIČ ZAPORED
Čeprav je do velikonočnih
praznikov še kar nekaj mesecev,
se je ekipa koordinatorjev tega
velikega projekta v Ribniški dolini
že nekajkrat sestala in začela
delati s polno paro. Med najbolj
razgibanimi sestanki je bil motivacijsko-sproščujoči pohod do
Francetove jame 4. decembra.
Pot po snegu so dodatno popestrili skavti iz ribniškega noviciata, ki so pripravili različne zabavne
igre za krepitev skupinskega
duha. Resnejši del sestanka pa
se je odvijal ob čaju v domu pri
Francetovi jami.
Projekt Ribniški pasijon se je Motivacijsko sproščujoči pohod do Francetove jame
30
Dogodki na Točki
vseživljenjskega učenja
RIBNICA
začel leta 2007 s 112 sodelujočimi, vsako
nadaljnje leto pa je številka rastla in dosegla
več kot 180 sodelujočih. Hkrati se je projekt
razširil tudi izven meja Ribniške doline, saj so
se pasijonski družini pridružili tudi prostovoljci iz župnij od Svetega Gregorja pa vse
do Stare Cerkve. Želja koordinatorjev je ta
obseg sodelujočih še dodatno razširiti in
zaobjeti še druge župnije.
Potrebujemo igralce, pevce, šivilje, krojače,
oblikovalce scene, tehnično ekipo za prevoz
in premikanje scene, pomoč pri okrasitvi
prizorišča ... Zato vabimo vse, ki bi bili pripravljeni kakorkoli sodelovati pri Ribniškem
pasijonu, da se povežite z nami. Svojo pripravljenost za sodelovanje sporočite Alenu
Prelesniku na e-mail alen.prelesnik@gmail.
com ali na telefon 040 211 887.
Upamo, da se vidimo v čim večjem številu!
Ekipa koordinatorjev
Ciril Zbačnik je vnet zbiralec starih predmetov, predvsem tistih iz obdobja pred 1. do druge svetovne vojne. Cirila in
njegovo zbirateljsko žilico, prepleteno z ljubeznijo do zgodovine, ter njegov muzej smo predstavili v januarski številki
Rešeta. Tokrat pa nas je presenetil z drugačno zgodbo.
V začetku decembra je namreč podaril nekaj rajnki Jugoslaviji, je vse to imel pri sebi in ob
svojih dragocenih predmetov Kobariškemu neki priložnosti je predmete podaril Cirilovi
muzeju 1. svetovne vojne. Med predmeti so mami, rekoč, da njej bolj pripadajo. Sama
bili signalna pištola iz leta 1916, fotografije pa je razmišljala o tem, kaj bi Francu veliko
in pisma starega očeta,
ko je bil na vojski.
Za pištolo so Cirilu
povedali, da tako dobro
ohranjene še niso imeli,
kar jih je ob Cirilovi pištoli
zelo prijetno presenetilo.
Prav tako so bili veseli
fotografij, na katerih je
njegov stari oče Franc
Berkopec iz Vavte vasi
pri Novem mestu med 1.
svetovno vojno. Na prvi
je v oskrbovalni enoti, na
drugi pa skupaj s soborci.
V muzeju so že ob prvem
pogledu na slednjo ugotovili, da so na njej prepoznavni Maistrovi borci, Z leve: Dva izmed šestih ustanoviteljev muzeja, Željko Cimprič
kar je vrednost fotografije in Jože Šerbec, direktor muzeja, ter Ciril Zbačnik ob predaji
še dodatno povečalo. Da predmetov.
bi se v to še popolnoma
prepričali, bodo obe fotografiji iz muzeja pomenilo. Material je podarila Cirilu, a z nalposlali na analizo v Zagreb in Split. Na zad- ogo, naj ga preda muzeju. »Naj gre vse to v
nji strani ene izmed fotografij pa je, zanimi- muzej, da bo Franc med svojimi prijatelji,« je
vo, tudi pismo Cirilovega starega očeta. razložila Cirilu. In čeprav si je Ciril že dolgo
Zanimivo je tudi to, kako so sliki in pisma želel ravno fotografij očeta, pa ob mamini
priromala v Cirilove roke. Brat starega očeta, želji ni razmišljal, kaj narediti. Poklical je
Jože, ki je bil španski borec in general v muzej in zgodba se je počasi odvijala do
Tudi letošnje leto je delovanje
Ribniškega pihalnega orkestra
zaznamovala podpora in sodelovanje različnih ustanov, podjetij in posameznikov,
zatonajnašozahvaloprejmejoobčineRibnica,
Sodražica in Loški Potok, JSKD RS in JSKD
območna izpostava Ribnica, Inotherm d.o.o.,
NLB d.d. Ljubljana-podružnica Kočevje,
INLES Ribnica d.d., R.Inženiring d.o.o.,
Turistično društvo Ribnica, MARMORGRANIT Oražem Bogomir s.p., Agrarna
skupnost Mali Log, Anis Trend d.o.o. , Bar
Henigman- Ana Lucija Poje s.p., Gostilna
Mihelič – Branko Kotur s.p., Letni vrt Cene
– Tomislav Blažević s.p., Cvetličarna Špela
– Erika Radosavljević s.p., Tiskarna Linear
– Tomaž Ilc s.p., OŠ dr. Franceta Prešerna
Ribnica, g. Branko Dejak – Dolenji Lazi ter
podporni člani KUD RPO Prevozi Point Ana
Krajec s.p., Posestvo UGAR d.o.o., Pavel
Hočevar, Jože Levstek, Alojzij Gelze, Jože
Tanko, Janez Pelc, Dušan Golob, Marjan
Mohar, Alojz Stritar, Milan Tekavec, Tomaž
Lavrič, Blaž Milavec, Janez Henigman, Vinko
Levstek, Anton Ilc, Alojzij Krže, Franc Bojc in
Jože Kozina. Posebna zahvala velja medijskim pokroviteljem R-kanal+, Radio 1 Urban,
Radio Univox in občinskim glasilom Rešeto,
Suhorobar, Odmevi, za oznanila naših prireditev pa še župnijskim uradom Ribnica,
Sodražica, Hrib-Loški Potok, Dolenja vas in
Frančiškanskemu samostanu Nova Štifta.
decembrske slovesne predaje.
Muzej je tako dobil odlične predmete,
Ciril pa zadovoljstvo, da je lahko pomagal
muzeju, ki je letos praznoval dvajsetletnico
obstoja. Kobariški muzej je bil ustanovljen
leta 1990 z namenom, da predstavi bogato
zgodovino Kobarida in predvsem dogajanje
na soški fronti od maja leta 1915 do novembra 1917. Po svoji usmeritvi spada med
zgodovinske muzeje z vojno tematiko in kar
je pomembno – s protivojnim sporočilom.
V ospredju pripovedi so ‘mali ljudje’, potisnjeni v grozote vojne, pri čemer pa jih barve
uniform ne delijo na dobre in slabe fante.
Muzej je ustanovilo šest zagnanih mož,
ljubiteljev zgodovine, ki jim ni bilo vseeno za
tukajšnje ljudi in pričujoče zgodbe tistega
časa. Med temi šestimi sta Željko Cimprič in
Jože Šerbec, s katerima se Ciril sicer dobro
pozna. Z Jožetom je bil namreč leta 1999
skupaj v Peruju in prijateljstvo ohranjata še
danes.
In smisel zgodbe? »Predvsem bi rad želel
pozvati ljudi, ki doma hranijo predmete iz
prve svetovne vojne, da svoje predmete
darujejo muzeju. Vem, da so ljudem taki
predmeti zelo dragoceni, saj so jim drag
spomin na pokojne sorodnike. Toda gre
tudi za veliko vrednost predmetov kot takih,
ki pripovedujejo o ljudeh, trpljenju, povezanosti, veri in upanju in seveda o tistem času.
Če predmeti ležijo doma, jih morda opazi
kdo le sem pa tja, v muzeju pa bi bili vsem
na ogled, domačim in tujim obiskovalcem.
Na predmet, ki ga podariš in zagledaš
v muzeju, postaneš prav ponosen. Drugi
razlog pa je tudi to, da so v muzeju primerni
pogoji za hrambo takih predmetov še za
nadaljnje generacije,« pravi Ciril. Nanj se
lahko obrnete vsi, ki imate predmete in bi
jim želeli podariti. Slovo od ljubih predmetov
in spominov je gotovo težko, a ko človek
naredi ta korak, pri tem ostaneta samo
ponos in zadovoljstvo, da je to prispevek pri
ohranjanju slovenske zgodovine. Cirila lahko
pokličete (051/ 252 973) ali mu prinesete
predmet neposredno na dom.
Zdenka Mihelič, fotoarhiv Cirila Zbačnika
Veliko je tudi posameznikov, ki niti niso
omenjeni, pa so nam pri naših samostojnih
prireditvah radi priskočili na pomoč, zato
velja zahvala tudi njim.
Stanislav Grebenc, predsednik
Ribniški pihalni orkester
KUD
31
ODKRIVAMO ...
PREDMETI IZ RIBNICE V
KOBARIŠKEM MUZEJU 1. SVETOVNE
VOJNE
V POLITIČNIH KROGIH
POSLANČEVA ZAPISNICA:
Reforme: Prevečkrat zlorabljena beseda
Piše: poslanec SDS Jože Tanko
Predsednik sedanje vlade gospod Borut
Pahor je z velikim žarom poudarjal, kako bo
njegova, po njegovem mnenju kadrovsko
najmočnejša vlada v slovenski zgodovini, naredila razvojni preboj. Da bomo z njeno modrostjo in učinkovitostjo prišli prav med najboljše v
Evropi. Kriza je za to prava (idealna) priložnost,
modernizacije oziroma reforme pa prava pot.
Pred dnevi pa je treščilo kot strela z jasnega. Katarina Kresal je
javno izjavila, da je vlada izgubila
razvojni fokus in s to njeno izjavo so se takoj strinjali v Zaresu
in Desusu, pritegnili pa so ji
tudi poslanci Pahorjeve stranke
(SD). Po Pahorjevem dvoletnem
sajenju rožic o razvojnih uspehih in najboljših vladnih odgovorih na krizo je ta izjava šok, ki
kaže, da tudi vladne partnerice
spoznavajo, da trendi ne gredo v
pravo smer. V koaliciji so končno
le prižgali rdeč alarm in pozvali k najvišji stopnji
mobilizacije, ki naj bi ji sledila razvojna klavzura
Padla bo prva
predvolilna
obljuba
Res nam ni bilo treba dolgo čakati, da se je prelomila prva predvolilna obljuba. Po
neuradnih informacijah naj bi se po
novem letu naša prikupna »muzejska trgovina« selila v Rokodelski
center na Marof. Občinska oblast
je pred volitvami zagotavljala, da se
to ne bo zgodilo, da trgovina ostaja
na Škrabčevem trgu, saj je tam
bolj vidna, polepša naš kraj in privabi tudi kakšnega mimoidočega.
Žalostno je opazovati, kako prijetno
urejen prostor s ponudbo, ki je
skrbno premišljena in izbrana na
podlagi strokovnih meril, z lahkoto
uničijo parcialni interesi trenutnih lokalnih veljakov.
Pred časom sva se z županom Ribnice, g.
Levstkom, srečala na eni od razstav v Miklovi hiši.
Tam mi je med najinim pogovorom zaupal, da se
na »visoko kulturo« ne spozna in je ne razume
najbolje. Kaj pravzaprav pomeni »visoka kultura«,
o kateri toliko slišim predvsem takrat, ko beseda
nanese na Miklovo hišo? Slovar slovenskega
knjižnega jezika tega izraza ne pozna, lahko bi o
visoki oz. nizki kulturi mogoče govorili takrat, ko
opisujemo odnose med ljudmi ali odnose ljudi
do družbe. Če pa govorimo o kulturi kot umet-
32
koalicije.
Kriza vodenja je globoka. Prav vsi pomembni kazalci, ki kažejo stanje družbe, npr. primanjkljaj, javni dolg, nezaposlenost, državni
transferji ... so poskočili za skoraj 100 %.
Gospodarska rast, edina, ki ustvarja nova
delovna mesta in razbremenjuje blagajne, pa
je izjemno nizka. Komaj nekaj nad nič %. Kar je
še huje, je bistveno manjša kot
pri naših največjih gospodarskih
partnericah (Nemčija, Avstrija) in
pri naših največjih konkurentkah
(Češka, Poljska). Simbolično
gledano – evropski vlak, ki ga
poganja Nemčija in mu lahko
sledijo Čehi in Poljaki, je za nas
bistveno prehiter. In železnice
so res primerna primerjava, saj
po evropskih železniških koridorjih tudi vlaki vozijo približno
3x hitreje kot po našem petem
ali desetem koridorju.
Slovenija več ne zmanjšuje razvojnega zaostanka za povprečjem EU, kot se je to redno doga-
V RUBRIKI
‘V POLITIČNIH KROGIH’
ČLANKI NE ODRAŽAJO
MNENJA POSAMEZNIH
POLITIČNIH STRANK,
TEMVEČ GRE ZA
KOMENTARJE AVTORJEV.
nosti, pa govorimo o akademskih
ustvarjalcih in ljubiteljski umetnosti
oziroma kulturi. Torej če besedna
zveza »visoka kultura« označuje
standard obnašanja, odnos do
ljudi in družbe, potem naj povem,
da sem vesela, da vsaj nekdo zna
in ve, kako se temu streže.
Nikakor pa ne smemo dovoliti,
da bi ta izraz zamenjavali z umetnostjo, ki je produkt akademsko
izobraženih umetnikov. Ne trdim,
da je dobro in lepo le tisto, kar
naredi akademsko izobražen umetnik in da je vse,
kar naredi ljubiteljski umetnik nevšečno. Daleč
od tega. Trdim pa, da strokovna javnost ve več
od nas in da jim tu moramo zaupati. Si zamišljate
svet, kjer tisti, ki so stvari preučevali, študirali in
jih spremljali skozi celo svoje delovno obdobje,
ne bi imeli nobene besede več, saj bi vsakokrat
o vsem odločala le trenutna oblast? Vesela sem,
da vedno ni tako, ker bi razvoj na vseh področjih
dobesedno zastal. Zato tukaj in zdaj pozivam tudi
naše občinske veljake, da »le čevlje sodi naj kopitar« in naj prepuščajo takšne odločitve pametnim
in strokovnim glavam, ki o tem nekaj vedo.
jalo v preteklih mandatih, ko naj bi Slovenijo
vodili manj strokovni in sposobni ministri in
predsedniki vlad od Pahorja in njegovih. Prav
nasprotno, Slovenija je začela zaostajati. In le
še kakšno leto tako neučinkovitega upravljanja
z državo je potrebno, da nas po standardu
prehitijo nekatere države, ki so v EU pristopile
izza železne zavese.
Potrebne so korenite spremembe. Vendar, katere reforme in kdaj jih bo predlagala vlada, ne
ve niti njen predsednik. V odgovoru na poslansko vprašanje, ki sem mu ga postavil na zadnji
seji DZ, je dejal, da bodo, če se bodo tako
dogovorili, predlagali nadgraditev zdravstvene
zakonodaje in pripravili reformo trga dela. Kaj
bo z davčno, pravosodno, kmetijsko, administrativno in drugimi potrebnimi reformami,
Pahor ni niti omenil. Kako naj bi, če vsak minister vleče po svoje, predsednik vlade pa nima
niti znanja niti moči, morda tudi ne več volje, da
bi povezal konce razpuščene vladne ekipe.
Tako mu ostajajo le še odmevni fototermini, s
katerimi poskuša ustvarjati bleščavo svojega
mandata. Kaj vse je voljan storiti za kratek
trenutek medijske pozornosti, se je videlo že
ob obiskih upokojenih Clintona in Gora v
Ljubljani. Še bolj očitno pa se je to izkazalo po
objavi depeš, s katerimi se je razkrilo, kaj vse bi
Pahor žrtvoval za svežo fotografijo z Obamo.
Hujše je, kot si mislimo.
Kaj bolje se nam ne godi niti v občinskem svetu.
Kljub praksi večine slovenskih mest, da opozicija
v hramu lokalne oblasti prevzame nadzor nad
njegovim delovanjem, in s tem zagotovi večjo
preglednost nad proračunsko porabo, se to seveda ni zgodilo. Naš predlog je šel celo dlje od tega,
saj smo predlagali, da tistih pet strank, ki so dobile
največ glasov volivcev, predlaga po enega člana
v nadzorni odbor, ne glede na njihovo politično
usmerjenost. Zelo demokratična gesta, ki bi jo
veljalo upoštevati večkrat, vendar je zopet zmagal
zakon premoči. To izraža predvsem negotovost
in strah vladajoče strukture, da bi nadzor lahko
ugotovil nepravilnosti poslovanja.
Začetek tako ni preveč obetaven, a vendar ostajamo optimisti. Še budneje bomo spremljali poteze
koalicije. Predvsem zato, da bodo občinska sredstva porabljena preudarno in pravično. Naša želja je,
da bi bilo sodelovanje v občinskem svetu Ribnice
konstruktivno in v dobro občank ter občanov. To
naj bo naše poslanstvo.
Naj danes zaključim z dobro mislijo in optimizmom, da po vsakem dežju posije sonce. Tudi v
občinskem odboru Zaresa vam želimo, da vam v
prihajajočem letu sije sonce vsakokrat, ko boste to
želeli, in dežuje le takrat, ko bo to zares potrebno.
Nekdo mi je pred dnevi poslal čestitko za praznike
z lepim sloganom, ki pravi: »Drevo spoznaš po
listih, človeka po njegovih dejanjih.« Naj nas prihodnje leto zaznamuje po naših dobrih dejanjih,
ki bodo v korist nam vsem. Pa lepe božične in
novoletne praznike vam želimo.
mag. Andreja Škrabec,
predsednica OO Zares Ribnica
BRALCI PIŠEJO
KMETIJSKO-GOZDARSKA
ZBORNICA IN VREDNOTENJE
NEPREMIČNIN TER KMETIJSKIH
IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ
V septembru in začetku oktobra smo lastniki nepremičnin prejeli od GURS-a obvestila o poskusnih izračunih vrednosti naših
nepremičnin. Poleg smo dobili tudi navodila
za popravo morebitnih napak. Popisana so
vsa zemljišča, ki jih imajo lastniki v svoji
lasti. Nekateri so prejeli povsem napačne
podatke o lastništvu oziroma solastništvu.
Naslovi lastnikov so nepravi. Obvestila so
prejeli tudi že pokojni oziroma bivši lastniki
nepremičnin. Videti je, da je kar v dvojnikih
vse povzeto. Evidence katastra, zemljiške
knjige in geodetske uprave sploh še niso
usklajene. Lastnikom nepremičnin so dali
na voljo vsaj možnost, da sami podamo
pripombe in prave podatke o lastništvu.
Natančno je potrebno pregledati prav vse
podatke in kar sami podati ocenjeno vrednost prav pri vsaki parceli.
Prav tu pa bi morala Kmetijsko-gozdarska
zbornica pomagati kmetom, saj je bila
ustanovljena za njihovo pomoč in zaščito.
Do sedaj ni naredila še prav ničesar, razen
vsakoletnega vestnega pobiranja članarine.
Zanje je seveda veliko boljše, da je vse
prekomerno ovrednoteno, ker bo s tem večji
katastrski dohodek in posledično tudi višji
znesek prispevka (članarina). Zato ni v njihovem interesu, da bi kmetom pomagati pri
reševanju tovrstnih težav. Svetovalec mi je
rekel, da naj na deželi male kmetije čimprej
propadejo, da bodo prej nastale večje. To
pa vsekakor ni pospeševalec, ampak zaviralec kmetijstva. Velikih kmetij po hribih
ne more biti – razen z menjavami zemljišč.
Temu postopku se pravi komasacija. Le-ta
pa se izvaja na kmetom neljub način, saj
BRALCI PIŠEJO
BRALCI PIŠEJO BRALCI PIŠEJO
morajo kmetje določene parcele, ki so v Zdaj je tudi že skrajni čas, da se te nepraviltem področju namenjene za komasiranje, nosti odpravijo in uredijo. S tem bi se odprle
predati na voljo v komasacijski sklad. Potem nove možnosti za bodočnost in bolj pravilno
pa ne boš nič vedel, kje boš dobil drugo ter pravičnejše obračunavanje dajatev od
sicer skupaj združeno površino in ali bo ta dosedanjih.
po vrednosti enaka ter kako bo oddaljena Čas za uskladitev nepravilnih podatkov
in dostopna za novega lastnika. Vse to bi je sedaj podaljšan do 25. januarja 2011.
se lahko sedaj, ob tej priliki, tudi urejalo. Pravilne podatke je potrebno posredovati na
Svetovalci Kmetijsko-gozdarske zbornice bi Geodetsko upravo.
morali biti pri tem zelo aktivni, v nasprotnem
primeru so kmetje le obvezni člani zbornice Vesele božične praznike in srečno novo leto
in zavezanci za plačevanje prispevka. Če se 2011!
ne bo sedaj pričelo s pomočjo kmetom na
Janez Arko, Gora
vseh področjih, ki jih bremenijo,
bo potrebno to zbornico sesuti, ker Zdomar skozi čas je brez potrebe. V njeni upravi se karikature Braneta Žuniča
ugodno pase nekaj šefov, za drugo
jim ni mar. To je naša javna uprava.
In sedaj še nekaj mojih misli o vrednotenju nepremičnin. Pregledati
je potrebno podatke o lastništvu,
številke parcel, površino, kataster
in poti oziroma dostop do parcel. Malce težje bo le določati
ceno nepremičnin, saj ni na voljo
niti ponudbe niti povpraševanja.
Podatke se lahko pregleda in primerja na ortofoto posnetkih, ki jih
imajo kmetje, ko uveljavljajo subvencije. Tam je možen zamik parcel.
V ceno bi moral biti upoštevan dostop, nadmorska višina, razne naravne ujme, potek cest čez zemljišče,
daljnovodi, vodovodi in še nekaj
dejavnikov, ki lahko vplivajo na
določitev cene. Enako velja tudi
za vrednotenje gozdnih zemljišč.
Poznam cesto, ki je bila zgrajena
že leta 1978 in se na posnetku
lepo vidi asfalt. Lastniki še vedno
plačujejo katastrski dohodek od JOHANA, NE TEPI ME! POGLEJ,
KAJ SEM PRINESEL, SEM SAMO
cele parcele.
NATE MISLIL.
Lista Za Ribnčane najbulše
Spoštovane občanke in občani !
Spoštovani
občani!
občanke
in
Bliža se najlepši čas v letu, ko si polni
novega upanja sežemo v dlani in
zaželimo vse dobro.
Tudi mi vam, ob iztekajočem se letu,
želimo, da bi z odločnim korakom in
radostjo v srcu stopili na novo pot .
Naj vas pri tem vodita vztrajnost in
pogum. Novo prihajajoči čas pa naj
vas obdari z obilico trenutkov sreče,
trdnim zdravjem in osebnim zadovoljstvom.
December, advent, je čas pričakovanj, čas, ko se ozremo po
preteklem, predvsem pa čas želja in načrtov za naprej. Leto
2010 je bilo za marsikoga zahtevno, negotovo, čas premagovanja naravnih nesreč – čas preizkušenj. Bil je tudi čas lokalnih volitev, čas ko smo
začutili, da je potrebno nekaj storiti. Skupaj s somišljeniki in prijatelji smo kot nestrankarska lista Za Ribn’čane najbulše s podpisi vas občanov sodelovali na volitvah in
se uspeli prebiti v občinski svet. Ob tej priložnosti se vam za vsak vaš glas in zaupanje
iskreno zahvaljujem. Trudili se bomo, kot smo poimenovali svojo listo - za Ribnčane
najbulše, zagovarjali javni interes in skupno dobro. Prav skupno dobro, odnos do
občana, sočloveka, je v današnjem času hlastanja in plenjenja za ozke osebne koristi, ogroženo. Tudi Ribnica ni imuna pred postavljanjem osebnih koristi pred skupne.
Trudili se bomo, opozarjali in delovali z namenom, da se to spremeni – v naše skupno
dobro. Tako razumemo politiko in delovanje v javnosti.
Želimo vam mirno in prijetno praznovanje božičnih praznikov, v letu 2011 pa zdravja, sreče, zadovoljstva, notranjega miru in vse dobro.
Gregor Virant
OO SDS Ribnica
33
BRALCI PIŠEJO
BRALCI PIŠEJO
MED NAŠIMI LJUDMI
OSEB, KI IMAJO ZMERNO DUŠEVNO MOTNJO, NAJ SE
NE LOČI IZ DRUŽBE
Društvo Sožitje Ribnica bo še naprej vodil Jože Košmrlj, so člani
odločili na rednem volilnem občnem zboru 18. decembra, kjer so
se lotili tudi programa za leto 2011. Besedo so dobili tudi gostje,
ki so imeli priložnost pozdraviti člane Sožitja - teh je bilo zbranih preko 150. Povabilu Društva so se odzvali direktorica Centra
za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančić dr. Valerija
Bužan, tradicionalno pa tudi župana občin Ribnica in Sodražica.
Letni načrt društva je razdeljen na pet sklopov. Tako se bodo v sklopu Program za
usposabljanje in razbremenitev družin člani
udeležili vikend seminarjev za družine ter
tudi raznih predavanj. V sklop Organiziranje
posebnih socialnih aktivnosti v društvu sodijo piknik pri Novi Štifti, obiski na domu,
novoletno srečanje vseh članov, vodenje
aktivnosti pri izgradnji novih prostorov VDCja ter obisk prireditve narodno-zabavnega
ansambla. V Rehabilitacijskem programu
bodo organizirali krajše pohode, plavanje v
morju in v toplicah, telovadbo v Športnem
centru Ribnica ter Kostanjev piknik. V
sklopu programa Vseživljenjsko učenje
oseb z motnjami v duševnem razvoju na
lokalni ravni pa bodo v letu 2011 organizirali
razne delavnice, kot so peka peciva, izdelovanje drobnih izdelkov (glina), ogledali
pa si bodo tudi športne prireditve, vozili se
bodo s kartingi ter tudi tekmovali z društvom
Sožitje Cerknica na športnem tekmovanju v
Loški dolini.
Sklenili so tudi, da bodo starši otrok z
motnjami v telesnem in duševnem razvoju
podpisali izjavo o protestu glede sprejema
zakonodaje, ki ni prijazna osebam z motn-
posledično nobene pravne moči več. Prav
tako pri Sožitju menijo, da se naj osebe z
motnjami v duševnem in telesnem razvoju
šolajo v osnovnih šolah, ne pa v prav posebnih zavodih, (posebnih šolah, oz. šolah s
prilagojenim programom) razen tistih, ki
imajo več motenj. Zahtevajo, da se oseb, ki
imajo zmerno motnjo, ne loči iz družbe.
Po uradnem delu je sledil kulturni program. Za začetek je Tjaša Lesar na klarinet
zaigrala skladbici
Jingle Bells in pa
Dedek Mraz. Za
njo pa so se s plesnim vložkom predstavili varovanci
VDC-ja in Bivalne
enote. Nastopajoči
varovanci so bili
Mojca
Pucelj,
Samo Govže, Atifa
Džeferović, Petra
Kužnik in Mark
Kraljič.
Po predstavi pa je
Plesni vložek je pričaral pravljično idilo, ki je prav klicala bilo vse pripravljeno
za vrhunec tokratDobrega moža.
nega srečanja,za
jami v duševnem razvoju, in bodo podpise
prihod
dedka
Mraza.
Ta
je gojence obdaril
priložili tudi parlamentu. Gre namreč za nesin
z
njimi
poklepetal
ter
prisluhnil njihovim
trinjanje z zakonodajo. Tako se ne strinjajo,
zgodbam
in
petju.
da so v zakonu o socialnih prejemkih otroci
s posebnimi potrebami v isti kategoriji kot Podelitvi daril je sledilo kosilo, po njem pa
reveži oz. tisti, ki nimajo nobenih prejemkov ob zvokih ansambla Srečka Kozine zabava
in s tem invalidnost ni več v zakonu. Člani s plesom.
se tudi ne strinjajo z družinskim zakonikom,
ki hoče omejiti upravno sposobnost članov.
Hoče, da bi osebe imele zastopnika in
BREZPLAČNA SVETOVALNICA ZA
ALKOHOLIKE
Človek si lahko zelo hitro pridobi izkušnjo,
da napetost, težave ter nerešena vprašanja
izginejo, če se opije. Alkohol je omamno
sredstvo, ki lahko po rednem (kar ne pomeni
nujno vsak dan) in prekomernem uživanju
pripelje do zasvojenosti. Problemi alkoholizma so pri vsakem drugačni. Nekatere
temeljne značilnosti zasvojenosti z alkoholom, ki jih lahko opazimo pri človeku, pa
so, da ne zdrži daljše časovno obdobje
brez alkohola, da ga »pijača vleče«, da
se rad pogovarja o pijači in pitju s svojimi »prijatelji«, da poskuša opravičiti pitje
in spremenjeno vedenje pred seboj in pri
domačih, da se počuti nelagodno in ga je
sram zaradi opijanja pred ljudmi, ki so mu
blizu, da je poskušal kontrolirati svoje pitje,
pa ni šlo. Vedenje človeka, ki pije, se spre-
34
meni. Spremenijo pa se tudi njegovi najbližji.
Zasvojenost povzroči spremembe v vedenju
pri vseh članih družine. Zasvojeni človek niha
v razpoloženju, otroci pa so ob takem očetu
ali materi razdvojeni in nemirni. Zasvojeni
človek ne upošteva meja drugih, zato se
njegovi najbližji počutijo ogoljufane in razvrednotene. Posledice pri svojcih so lahko
celo hujše kot pri alkoholikih. Svetovalnica
za ljudi v stiski zaradi lastnih težav v zvezi z
uživanjem alkohola ali svojcev in prijateljev,
Društva Socialni forum za zasvojenosti in
omame iz Ljubljane, nudi: pogovore ljudem,
ki dvomijo o svojem odnosu do alkohola ali
so v stiski zaradi pitja koga od svojcev ali
prijateljev, informacije o preprečevanju zasvojenosti pri mladih, informacije o oblikah
pomoči in samopomoči zasvojenim, partner-
Tekst in foto Kristjan Kozina
ske in družinske svetovalne pogovore, pripravo in pomoč pri vključitvi v psihosocialne
programe za zdravljene alkoholike in njihove
svojce, psihosocialno urejanje v terapevtskih
skupinah, rehabilitacijo v klubih zdravljenih
alkoholikov in prijateljskih skupinah.
Za pogovor v svetovalnici se je treba dogovoriti osebno ali po telefonu 01 438 68 00
ali 01 438 68 05. Svetovalnica je odprta
od ponedeljka do petka med 9. in 15.
uro. Najave pogovorov sprejemamo tudi
vsak ponedeljek od 17. do 20. ure v prostorih Inštituta Antona Trstenjaka, na Resljevi
11, v Ljubljani. Možno se je na svetovalnico obrniti tudi po spletni pošti socialni.
[email protected] ali si več prebrati na spletnem naslovu http://drustvo-socialni-forum.
blogspot.com/. Svetovanje je anonimno in
brezplačno, saj program sofinancirata MOL
in MDDSZ.
Društvo Socialni forum za zasvojenosti
in omame
Mala, a živahna šolska sredina ustvarja kljub slabšim prostorskim
pogojem
Letošnje, že 4. tradicionalne božično novoletne delavnice
na Podružnični šoli
Sveti Gregor so 7.
decembra znova
pripeljale v šolske
klopi vse starše
in otroke, da bi
skupaj ustvarjali.
Dejavnosti, ki imajo
navadno velik razpon – od tistih, ki jih
delajo otroci popolnoma samostojno,
do takih, kjer prevladuje natančnost
in
izkušenost Majhna šola otrokom omogoča pristnejše stike
KOTIČEK ZA ZDRAVJE
pripravila Andreja Pogorelc
Ogenj daje več kot le toploto!
December je v znamenju svetlobe, svečk
in topline … skrivnostna svetloba sveč
osvetljuje romantične večere, praznične
dni in naša srca, čarobna toplota ognja
ogreje dušo in telo …
Ste kdaj pomislili, zakaj je ob topli peči
na drva tako prijetno oziroma kaj je tisto,
kar njeno toploto dela tako drugačno
od toplote iz radiatorja ali električnega
grelca? Odgovor je popolnoma preprost:
ogenj. Še posebno v primerjavi z elektriko
je ogenj telesu veliko prijaznejši vir toplote.
Ko zakurimo v peči, je potrebnega kar
nekaj časa, da se prostor prijetno ogreje, a
ta toplota je veliko bolj »mehka in dišeča«,
se dlje časa obdrži in veliko manj izsuši
zrak, ker je v lesu vedno določen odstotek
vlage. Če pa si, nasprotno, prižgemo sobno
elektroakumulacijsko peč, bo zrak okoli
nas sicer zelo hitro topel, a bo tudi zelo
suh, neprijetnega »kovinskega« vonja in se
bo hitro ohladil, ko bomo peč ugasnili. V
prvem primeru smo tako ne le ogreli svoj
bivalni prostor, temveč naredili tudi nekaj
za svojo sprostitev in prijetno počutje,
medtem ko smo se v drugem primeru s pritiskom na gumb le na hitro pogreli, hkrati
pa še dodatno nahranili občutke naglice,
živčnosti in hladu.
Zelo malo znanstvenikov se je zanimalo,
kako vplivajo na naše telo različne oblike
ogrevanja. Med prvimi, ki so to raziskovali,
je bil dr. Hauschka. Vodo je segreval z
različnimi energenti, jo potem ohladil in
z njo zalival rastline. Vodo je segreval na
ognju in na električnem štedilniku. Potem
je z njo (seveda shlajeno) zalival pšenico.
Rastline so se razvijale različno. Tiste, ki
jih je zalival z vodo, segreto na ognju, so
rasle zelo enakomerno, tako korenine kot
listi. Rastline, zalivane z vodo, segreto na
elektriko, pa so naredile veliko korenin
in zelo malo listov. Hrana, ogrevana na
ognju, enakomerno prehranjuje človeka in
je veliko boljša za presnovo in delovanje
naših prebavil.
V sodobni kuhinji je večina hrane pripravljene na električnih štedilnikih
(steklokeramične in indukcijske plošče),
v električnih grelcih vode, električnih in
mikrovalovnih pečicah. Enako, kot velja
za ogrevanje prostora, namreč velja
tudi za pripravo hrane. To potrjujejo tudi
sodobne raziskave. Električno polje, ki
nastaja na električnih ploščah, grelcih
za vodo in podobnih pripomočkih, se
prenaša na hrano. Juha, na primer, ki jo
pripravimo na steklokeramični plošči v
kovinski posodi, ima drugačen okus, se
hitreje ohladi. Morda se vam vse skupaj
sliši precej ezoterično, a tu so tudi povsem
fizikalno dokazljiva dejstva – ionizacija
zraka. Ogrevanje z lesom in kuhanje na
ognju (tako na kmečkem kot na plinskem
štedilniku) ustvarja negativno ionizirane
delce, ki so telesu prijazni. Nasprotno
pa elektrika hrano in prostor pozitivno
ionizira, kar našemu telesu jemlje moči.
staršev – so navdušile vse obiskovalce. Tako
so najmlajši izdelovali okraske iz slanega
testa, kroglice - obeske, potresene s sladkorjem, barvali so božične mavčne obeske, s
pomočjo različnih predlog izdelali novoletne
voščilnice, starši pa so bili najbolj zaposleni
z novoletnimi aranžmaji ter s pomočjo pri
izdelovanju medvedkov iz orehovih lupin,
arašidov in drobnih dodatkov. Za nas so
bile letošnje delavnice nekaj posebnega, saj
nas je v spremstvu naše ravnateljice Majde
Kovačič Cimperman ter Vinka Levstka obiskal tudi župan občine Ribnica Jože Levstek.
Ni si le ogledal naše šole, ki stoji na območju
Občine Ribnica, z vodstvom se je pogovarjal o pereči problematiki glede dotrajane
strehe, prisluhnil pa je tako staršem kot
delavcem šole ter si z zanimanjem ogledal,
kaj vse znajo napraviti otroci. Obiska smo
bili zelo veseli, saj nam obeta izboljšanje
razmer v naši mali, a ustvarjalni in živi šolski
sredini.
Zapis in fotografije
Zdenka Kljun, Teja Tegelj in Ana Porenta
Prav zato je kuhanje na štedilniku na drva
odlična naložba v zdravje in dobro počutje.
Švicarski znanstvenik dr. Hans U. Hertel je
s študijo dokazal, da hrana, ki je segreta
ali kuhana v mikrovalovni pečici, povzroča
v krvi bolezenske spremembe, podobne
tistim, ki jih povzroča začetna stopnja raka.
Njegovim raziskavam se je pridružil tudi
prof. Bernard Blanc iz švicarske tehniške
šole v Lozani. Poskusnim osebam so dajali
različno pripravljeno hrano. Pred hranjenjem in po njem so jim odvzeli kri za laboratorijsko preiskavo. Pokazalo se je, da je
hrana, pogreta ali pripravljena v mikrovalovni pečici, povzročila, da so se krvne celice
začele zbijati v strdke. Zato je krvna slika
kazala resen padec rdečih krvničk in silovit skok levkocitov, ki so morali »reševati«
nastalo izredno stanje. Ob vsem tem mikrovalovi uničujejo hranilno vrednost živil.
Sposobnost hranilnih snovi v hrani, da
bi jih telo lahko uporabilo, se zmanjša za
60 do 90 odstotkov, zato poskušajte mikrovalovne pečice uporabljati čim manj.
V slovenski Agenciji za učinkovito rabo
energije ugotavljajo, da se v zadnjem
času tudi pri nas vse več lastnikov hiš in
stanovanj odloča za uporabo kaminov, peči
in štedilnikov na drva, četudi le kot dopolnilo centralnemu ogrevanju. Če nimate
dimnika in možnosti za klasični štedilnik,
poskusite s plinom. Če tudi za plin ni
prostora, potem na električnih kuhalnih
površinah uporabite vsaj emajlirano ali
stekleno posodo, v električnih pečicah pa
glinene, porcelanske ali steklene pekače.
Preprosto zato, ker navedeni materiali ne
ustvarjajo električnega polja. V dnevni sobi
pa morda malo večkrat prižgite vsaj svečo.
Zakaj bi si dajali samo toploto, ko pa si
lahko privoščimo toplino …
Srečno, zdravo in uspešno leto 2011 vam
želim.
35
MED NAŠIMI LJUDMI
DOTRAJANA STREHA SLEMENSKE
ŠOLE POTREBNA OBNOVE
BOŽIČNE ZGODBE
MIKLAVŽEVANJE ZA NAJMLAJŠE V
ŽUPNIJSKI CERKVI
Na večer pred godom sv. Miklavža je ta dobri mož obiskal
tudi najmlajše ribniške otroke. Miklavževanje je organizirala
župnija Ribnica, in sicer na pobudo staršev predšolskih otrok,
pri tem pa jih je župnik Anton Berčan z veseljem tudi podprl.
Miklavž je vse otroke, bilo
je preko 60 prijavljenih, v
ribniški župnijski cerkvi sv.
Štefana obdaroval z enakimi
darili. V enega sem pokukala tudi sama. Bil je poln
Miklavževih dobrot – suho
sadje, Miklavževi piškoti,
knjigica, barvice, voščenke
itd. Najlepše pri obdarovanju pa je bil Miklavžev nagovor vsakega otroka posebej.
Za vsakega je našel lepo
besedo pohvale in vzpodbude – kot bi vsakega n njegov trud natančno poznal.
Tako je točno vedel, kdo
se že sam oblači, kdo rad
pomaga mamici, pazi na
Miklavž za vedno
Miklavževanje v
Dolenji vasi ima
dolgo tradicijo
Spominjam se, kako sem bil v otroških letih
vehementno razpoložen, ko so mi starši
govorili, da moram biti priden, da sv. Miklavž
vse vidi, da moja dejanja spremljajo tudi
parklji itd. O, pa ja, sem si mislil, kako pa
naj Miklavž ve za milijone otrok po svetu,
kaj delajo. Bolj pa se je bližal večer pred
Miklavžem, bolj sem bil v dvomih o dvomu
in bolj je hlapela vehementnost. Ko je bilo
treba napisati in oddati na okensko polico
pismo, sem pa v Miklavža že verjel. V drugi
polovici novembra sem bil najbolj priden
otrok.
Potem pa … Miklavžev večer. Joj, kako me
je stiskalo, ob vsakem koraku sem za seboj
videl senco. Sedel sem za mizo pri večerji in
zunaj je zarožljalo. Joj, ne, ne ravno mene,
saj sem bil priden, pa še kako priden! V
trenutku sem znal vse molitve, pa še kako
naglas, da so jih slišali tudi sosedje. In ko
je rožljanje verig potihnilo, sem jo ucvrl
v posteljo, tudi umil se nisem, zaspal pa
ravno tako ne. Nisem si upal pogledati v
okno, nikamor, glavo sem tiščal v vzglavnik
36
bratca, še posebej rad riše, se pridno igra,
gre z veseljem spat … Vsakega otroka so z
Miklavžem v krogu angelcev tudi fotografirali,
fotografijo pa je bilo moč ob koncu dogodka
tudi že prevzeti. Zares, organizatorji so se pri
pripravi zelo potrudili. Njim pa so pomagali,
pravita Marijana Korošec in Urška Duščak, še
kaplan Erik Švigelj, nekateri birmanci pa otroški
pevski zbor naše župnije, člani Mladinske
glasbene skupine I.K.S., Društva katoliške mladine Ribnica in Večernega zvona ter Marija
Peteh, Sabina Vučemilovič, Erna Zabukovec,
Marija Klun in Aleš Lampe.
Posebej pa so se zahvalili
za pomoč Bojanu Kosu,
KVM Grafika.
Na začetku miklavževanja
so si otroci s starši ogledali tudi krajšo uprizoritev
legende o dobroti sv.
Miklavža. Siromašen mož
je imel tri hčere, za katere
pa ni imel primerne dote.
Sramote ga je rešil prav
sv. Miklavž, ki jim je ponoči
na okenski polici pustil tri
kepe zlata oziroma tri zlata
jabolka. Od tod pogosto
tudi jabolka, sveža ali suha,
v Miklavževih darilih.
Tekst in foto Zdenka
Mihelič
in čakal, da bo ura vsaj dve zjutraj. Ob dveh
da bi šel v kuhinjo? Ne, nikakor, kje pa!
Kaj, če je kje kakšen parkelj. Nekako sem
preživel do štirih zjutraj, ko sem z vsemi
razpoložljivimi lučmi, svetilkami razsvetlil
hišo in se pritihotapil do kuhinje in na mizi
zagledal … nebesa.
Ja, to so bili časi, tega človek nikoli ne
pozabi. In takšne čase obujajo, sploh v
zadnjih petih letih, tudi v Dolenji vasi. Ob 17.
uri se je v nedeljo, petega decembra, vse
skupaj pričelo na parkirišču na Hribu, pred
župnijsko cerkvijo. KUD France Zbašnik je
pripravil prijeten program. Prikazali so igrico
avtorja Franca Juvana, Miklavž za vedno.
Priprave, ki jih ni bilo malo, je vodila Tina
Podgorelec, ki se je prelevila tudi v angela. V
igro je bilo vključenih precej mladih in otrok,
s petjem je sodeloval Cerkveni otroški pevski zbor Sv. Rok, za vroč čaj in kuhano vino pa
je poskrbel sam župnik Branko Potočnik.
Dolenjevaški birmanci in animatorji so že
prej izdelali
igrače, ki so jih
skupaj s piškoti
domačih gospodinj zavili
kot darila in
z njimi obdarovali 50 otrok.
Miklavž, ki zadnja leta dogajanja spremlja
z velikimi očmi
in ušesi ter
deli napotke in
celotno ekipo
motivira,
je
po dogodku
pohvalil vse
sodelujoče,
oba angela,
se zahvalil za
izreden obisk domačinov, pohvalil je tudi
parklje, s katerimi je vse do 20. ure hodil po
Dolenji vasi, čeprav se mu je včasih kakšen
izmuznil in odšel po svoje, ampak parklji so
parklji, nepredvidljivi, živahni in, kot pravi sv.
Miklavž, kot otroci tudi ukrotljivi.
Marko Modrej, foto Stane Oražem
Sneg je pobelil našo dolino, termometer se je spustil pod ničlo
in če z občutkom povohamo okrog sebe, bomo že začutili
predpraznični vonj, vonj adventa. Prav ta vonj je pripeljal več
kot 30 otrok na adventni oratorijski dan, 27. novembra letos.
Skupina 20 animatorjev se je dober mesec med rojstnodnevno svečko, novosestajala, premlevala ideje, pripravljala pro- letno iskrico, žarnico in vžigalnikom, Z zanimanjem spremljamo igrico.
gram in ves potreben material, da je na tisto pridružila pa se jim je tudi adventna
sneženo soboto otrokom lahko pričarala svečka. Vsak od naštetih predmetov ima Po malici smo zavihali rokave in se odpravili
prve predpraznične vonjave ter tako sebe svojo pomembno nalogo, skupaj pa smo na delavnice. Vsak otrok je s pomočjo aniin otroke vpeljala v adventno pričakovanje ugotovili, da je adventna svečka, čeprav ni matorjev, katerim so priskočile na pomoč
božiča.
razkošno okrašena, zelo pomembna, saj že nekoliko izkušenejše animatorke, izdelal
Ko je odbilo 9 zjutraj, so se otroci, ki so naznanja čas priprave na prihod/rojstni svoj adventni venček in božične voščilnice
pomahali staršem v slovo, odpravili na prvo dan najpomembnejšega Deteta – Jezusa. različnih oblik in tehnik. Verjemite, da je bil
preizkušnjo okrog ribniškega župnišča. Z O pripravah in praznovanju našega rojst- vsak izdelek nekaj posebnega, saj je bilo v
opravljanjem različnih nalog so iz dobljenih nega dneva ter o pripravah in praznovanju izdelavo vloženega veliko truda in potrpljenčrk sestavili čarobno geslo, ki jim je odpr- Jezusovega rojstnega dneva – božiča – smo ja. Venčki so bili ob koncu blagoslovljeni,
lo vrata oratorijskega dneva – ADVENTNI se pogovarjali po manjših skupinah in svoje obljubili pa smo, da se bomo v družinah
ČAS. Na drugi strani vrat je bilo že slišati adventne sklepe napisali tudi na svečo, ki vsak večer radi zbirali ob njem pri molitvi in
veselo prepevanje bansov in pesmic, med nas bo opominjala, da se bomo dobro prip- se tako pripravljali na božič.
Božiča skorajda ne poznamo brez jaslic,
katerimi nista manjkali slovenska in ora- ravili na božično praznovanje.
zato je po kosilu »iz torbe« sledila velika
torijska himna; se
igra, kjer smo si z uspešno rešenimi nalole spodobi, da se
gami prislužili posamezne figurice, in iz njih
ob dvigu zastav
sestavili jaslice. Jasli z zadnje točke smo
zapoje tudi himna,
napolnili z našimi dobrimi sklepi in tako na
kajne? Za blagonajlepši način pripravili mehko ležišče za
slov dneva smo
Jezusovo rojstvo.
z molitvijo proZ vsako prižgano svečko na adventnem
sili nebeškega
venčku se bo povečeval sij svetlobe, ki bo
Očeta, potem pa
v vsej svoji mogočnosti zažarela na božični
se v pričakovanju
večer, ko bo med nas prišlo Dete. Potrudimo
preselili v malo
se, da bomo tudi mi pripravili mehko ležišče
gledališče, kjer
za Novorojenega tako v naših domovih,
smo bili priča
družinah, kot tudi v svojih srcih.
avtorski igrici, ki jo
je za to priložnost
Animatorji, ki vsem želimo lepo doživete
napisala animatorbožične praznike.
ka Agara. Pokukali
smo v velik predalnik, kjer smo bili S pomočjo animatorjev in spretnih prstkov so nastali izredno lepi
priča pogovoru adventni venčki.
Miklavževanje pod
kozolcem
Društvo Veter Breg je znova organiziralo obisk sv. Miklavža. Letos je
bil še posebej imeniten, saj sta se z
angelčkom pod kozolec, ki je nova brška
pridobitev, pripeljala z zapravljivčkom.
Seveda nista manjkala niti parkeljna,
ki pa nista bila preveč huda, saj pri
nas ni veliko porednih otrok. Miklavž je
malo betežen in pozabljiv, zato je imel
s seboj pismo , kjer je imel zabeležene
vse pomembne zadeve. Prebral ga je
in otrokom razdelil darila. Ker je bilo
zelo mrzlo, smo po obdaritvi pohiteli
na toplo, pogledat, kaj nam je prinesel
prvi od treh dobrih mož.
Ljubi moji!
Spet prišel je tisti čas, da z nebes obiščem
vas. Res, srečen sem, vesel, da danes
sem med vas prišel. Saj srce mi zaigra, ko
ozrem se dol z neba. Ker vidim, da radi se
imate, ste pridni in marsikaj znate. Kot vidim,
ste novi kozolec naredili, da v njem bi se
skupaj veselili. Kapelica res lepa, sred vasi,
tam vam v ponos stoji. Otroci tja
k šmarnicam hitite, z rožnim vencem Marijo častite. Tudi mamicam
vsako leto praznik popestrite, jih s
petjem in igranjem razvedrite. Po
svetu vidim toliko hudih in slabih
stvari, zato sem vesel, da med vami
še prijateljstvo živi. Še naprej v miru
živite, ostanite prijatelji, drug drugemu veselje naredite. Sedaj vas bom
skromno obdaroval, saj še mnogo
otrok rad bi obiskal. Adijo, zbogom,
ljubi svet, pa drugo leto vidimo se
spet.
Vaš Miklavž
Danica Cvar
37
BOŽIČNE ZGODBE
ADVENTNI ORATORIJSKI DAN
OD VRTCA DO ŠOLE
POSKUSI V KEMIJI – ČAROVNIŠKA KEMIJA ‘LONČKI’ NA
Med krompirjevimi počitnicami, ko je večina
dijakov počivala, se je v Gimnaziji Kočevje
odvijal pouk čarovniške kemije. Verjemite, da
je bilo vredno odtrgati si nekaj ur spanja za
tako zanimivo doživetje.
Pred začetkom smo seveda morali ponoviti
oznake za nevarne snovi, poskrbeti za varno
delo v laboratoriju … Razdeljeni smo bili v
majhne skupine, da smo si lahko ogledali čim
več poskusov.
Naš prvi poskus je bil zeleni plamen. Prav
zares smo lahko za nekaj sekund opazili
zelen plamen. V erlenmajerici smo imeli
žveplovo kislino, borovo kislino in metanol,
vse to je bilo zaprto z gumijastim zamaškom,
skozi katerega je bila nameščena cevka.
Snov smo segrevali, ko pa je zavrela, smo
prižgali vžigalnik nad cevko (snov je izparevala) in opazili smo zelen plamen.
OGLED V ŠOLSKEM
MUZEJU
Kaj naj oblečem za v šolo?
Zelen plamen
Ali ste vedeli, da se v vseh skriva
kanček čarovnika?
To je povsem res. S preprostim poskusom Čarobni dotik smo preverili tudi sami.
Opravite ga lahko tudi doma. Vzeli smo
puder in ga posuli v posodo z vodo. Če smo
želeli puder potopiti, nam to ni uspelo. Na
prst smo si kapnili kapljico mila in se dotaknili
pudra. Ta je se je počasi potopil. Tako smo
lahko super čarovniki tudi doma.
Kako je videti vulkan ob izbruhu? Nihče si ne
želi to doživeti v resnici, sploh če je njegovo
življenje v nevarnosti. Radovedni pa smo le in
nas zanima, kakšen je izbruh. Pri poskusih pa
smo si to lahko ogledali. Ne, nismo odšli na
izlet, vulkan smo si ogledali kar v našem laboratoriju. Na stojalo smo dali na kupček kalijev
manganat, vanj naredili majhno luknjico in
vanjo kapnili glicerol. Začelo se ja kaditi, nato
pa se je vžgalo.
Strele pod vodo?! Sliši se nenavadno. Poskus
smo opravili v digestoriju, kjer smo imeli
preprosto aparaturo (stojalo, mufa, prižema,
epruveto). V epruveti smo imeli koncentrirano
žveplovo kislino. Vanjo smo nato previdno
dodali etanol, na koncu pa še kalijev permanganat. Med poskusom se je pojavilo trenje,
zato smo lahko opazili »strele«.
Z mešanjem kemikalij smo dobili kemijske
kameleone. Pripravili smo različne raztopine,
te pa nato mešali med seboj in opazovali
spreminjanje barv.
Ogledali smo si še veliko drugih poskusov,
kot so rdeča sled, termitska zmes, črni smodnik, vijolični bengalični ogenj, mavrične pene
…
Zelo zanimivo se je bilo srečati s kemijo še
na malce drugačen način. Sami smo izvedli
poskuse, kar je bila za nekatere nova izkušnja.
Tudi šolski zvonec nas ni prekinil. Čarovniška
kemija je izvrstna priložnost za tiste, ki jih vsaj
malo zanima raziskovanje , poskušanje novih
stvari in predvsem srečanje z reakcijami, ki so
na pogled privlačne.
Ana Bogovčič R.
38
Vulkan
Otroška folklorna skupina Lončki je bila 23.
novembra povabljena na nastop v Ljubljano,
v slovenski Šolski muzej ob odprtju razstave
Kaj naj oblečem za v šolo.
Razstava je bila na temo oblačilnega videza
učencev in učiteljev skozi čas.
Predstavljena so bila oblačila, ki so jih s
pomočjo starih razglednic in fotografij izdelale učenke četrtega letnika srednje šole za
oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane.
Sodelovala je tudi srednja frizerska šola s
predstavitvijo frizur, ki so jih nosile učiteljice
in učenke v preteklosti, narejene pa so bile
na lutkah z dolgimi lasmi.
Predstavljen je bil šolski razred in učenci v
svojih tipičnih oblekah.
Stara oblačila so ohranjena v skromni meri,
nekaj pa sta jih poleg ostalih, za razstavo
prispevala tudi zakonca Pakiž, ki sta tudi
vsebinsko precej sodelovala pri samem nastajanju razstave.
Del razstave pa je bil posvečen tudi folklorni
skupini Lončki, saj so bili kot skupina slikani
v svojih oblačilih, Marija Levstik je bila pred-
Strele
Mavrična pena
stavljena kot njihova šivilja, bilo pa je tudi
nekaj posnetkov otrok, oblečenih v njihova
oblačila. Nastopili so samo mlajši učenci iz
3., 4.,5. in 6. razreda s koreografijo pesmi
Ob bistrem potoku je mlin in slovensko ljudsko otroško igro.
S svojim nastopom so navdušili obiskovalce
razstave ter na izviren način prispevali k
temu, da so si le-ti lažje predstavljali, kako
so bili oblečeni otroci v preteklosti na našem
koncu. Lončki so bili deležni navdušenja in
pozitivne kritike, veliko pa so jih obiskovalci
tudi fotografirali.
Razstavo je odprl minister za šolstvo Igor
Lukšič, ki je bil tudi slavnostni govornik.
Danica Gorše, vodja PŠ Dolenja vas
Čarobni dotik
Šestletni Rok je učenec 1. razreda. Šolo
obiskuje v Sodražici. Je prijazen, nasmejan
in zgovoren otrok. Rad spoznava nove stvari,
rad se uči in v matematiki sledi svojemu dve
leti starejšemu bratu Jaku. Rad je v šoli, rad
je med sošolci in v ničemer ne želi zaostajati
za njimi.
Rok je invalid. Njegovo mlado življenje je
priklenjeno na invalidski voziček. Diagnoza?
Živčna mišična atrofija tip 2, kar pomeni, da
se je rodil zdrav. Medicina ne pozna zdravila.
Zdravniki ne dajejo upanja, da bi Rok lahko
kdaj zaživel brez vozička.
»Pri njegovih 11 mesecih se mi je iztekel
porodniški dopust in Rok je pričel obiskovati
vrtec. Takrat je že hodil ob opori,« pove njegova mama Marija. Kmalu za tem je zbolel za
Rota virusom in takrat se mu je sesul imunski sistem. Naslednjega pol leta je več ali
manj preživel v bolnici, popolnoma izčrpan.
Sledilo je leto in pol preiskav, ob vsaki drugi
običajni bolezni so pristali v bolnici. Marija
je pustila službo, iz vrtca pa so izpisali tudi
Jako, da ne bi prinašal domov raznih viroz.
Rok veliko časa preživi na terapijah, čemur
je podrejeno celotno družinsko življenje.
Zaradi neprestanih voženj, pregledov, terapij
je Rokov oče Jože menjal službo, s čimer
se je družinski prihodek močno zmanjšal.
»Zaposlen sem bil v vojski, bil sem tudi na
misiji v tujini, kar pa ni šlo več,« pravi Jože.
Novo zaposlitev je dobil v pekarni, v Ribnici,
kjer za dobrih 500 EUR dela veliko nočnih in
dve soboti na mesec. Marija si je sicer uspela urediti nadomestilo za skrb za invalidnega
otroka, vendar njihov mesečni dohodek,
vključno z otroškim dodatkom, ne presega
1200 EUR mesečno, kar je za družino z
invalidnim otrokom, ki se trudi in išče vse
možne rešilne bilke za izboljšanje zdravja
svojega Roka, bolj malo. »Zavarovalnica krije
osnovne pripomočke, za marsikaterega se
moraš prav boriti. Kar koli kupiš sam ali pa
popravilo invalidskega vozička, pa stane
500 EUR in več,« povedo Rokovi starši.
Darja Vetrih
Občina Sodražica in Osnovna
šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica
organizirata humanitarno akcijo za pomoč družini Arko iz
Lipovšice. Osnovna šola že od
septembra vodi akcijo zbiranja
plastičnih pokrovčkov, prihodek
iz tega naslova pa je namenjen
Roku. Občina in šola pa vas skupaj vabita tudi na humanitarni
koncert za Roka, ki bo 7. januarja v pokritem šotoru na igrišču v
Sodražici.
Osnovna šola Sodražica je odprla tudi poseben račun, kamor
lahko nakažete svoj prispevek. Hvaležni bomo že za
najmanjšega.
Pomoč družini za Roka Arka
Cesta Notranjskega odreda 10
1317 Sodražica
Št. računa: 0232 1025 9089 187
Namen: donacija
PRIKLIČIMO
NASMEH
NA OTROŠKE
OBRAZE
Šolski sklad temelji na zbiranju prostovoljnih
prispevkov. Člani upravnega odbora, med
katerimi so tudi predstavniki staršev, iščejo
nove oblike, s katerimi bi za šolo pridobili
dodatna finančna sredstva.
Z ZBRANIMI SREDSTVI UČENCEM
LAHKO NUDIMO NEKAJ VEČ, SO KOT
SMETANA NA SADNI KUPI UČENCEM
ZA POSEBEN POSLADEK.
S položnicami, ki smo jih izdali konec januarja 2010, smo zbrali 1.347,00 EUR. Po
sklepu upravnega odbora smo iz računa
pokrivali prijavnino za tekmovanja DMFA
(486,77 EUR), stroške šole v naravi za
socialno šibke otroke (886,65 EUR) in za
62,79 EUR kupili nova vrata poškodovanih
garderobnih omaric.
Trenutno stanje na računu šolskega sklada
je 1.843,83 EUR. V začetku leta 2011 bomo
staršem poslali položnice za prostovoljni
prispevek, se s prošnjami obrnili na sponzorje in poskušali uvesti še nekatere nove
oblike zbiranja sredstev.
Zbrani denar bomo namenili socialno šibkim
učencem za udeležbo v obvezni šoli v naravi,
za ogled gledaliških predstav, za ekskurzije
ter za nakup knjig za nagrade učencem
ob koncu šolskega leta, za delno sofinanciranje predstave ob sprejemu prvošolčkov
in nakup didaktičnih pripomočkov. Glede na
količino zbranega denarja in glede na delo
ter potrebe, ki se bodo pokazale skozi leto,
pa upravni odbor daje pooblastilo ravnatelju,
da črpa sredstva iz sklada za projekte, za
katere meni, da so upravičeni.
Darovalce naprošamo, da s svojimi prispevki omogočijo nakup nadstandardnih
pripomočkov, igral, učil… in s tem prikličejo
nasmeh na marsikateri otroški obraz.
Hvala vsem, ki se boste odzvali, darovali in
na ta način pokazali pripadnost šoli ter dokazali, da vsi stremimo k istemu cilju.
KO VERJAMETE V LJUDI,
LAHKO NAREDITE NEMOGOČE.
NANCY DORNAN
Pomočnica ravnatelja
Nika Vrbinc Mihelič, prof.
39
OD VRTCA DO ŠOLE
Rok
Nekako jim je uspelo dobiti preko zavarovalnice elektronski invalidski voziček, s katerim
naj bi Rok lažje in bolj samostojno živel. Ko
jim je bil voziček že odobren, so vedeli, da
bodo morali zamenjati tudi vozilo, s katerim
bodo voziček vozili tudi v šolo. Zagotovljeno
jim je bilo, da bo zadoščal karavan, pa se je
izkazalo, da ni res. Sedaj nujno potrebujejo
drugo vozilo, da bo Rok lahko svoj elektronski invalidski voziček uporabljal tudi izven
doma. Za zdaj je Rok v šoli na navadnem
vozičku. Ker se hitro utrudi, hrbtenica se
mu ob dalj časa trajajočem sedenju začne
kriviti, glava pa postaja vedno bolj težka, bi
bilo boljše, da bi bil na elektronskem, na katerem se lahko nastavi tudi naklon, in bi Rok
vmes počival. »Rok se v šoli zelo trudi sodelovati. Riše, piše, običajno noče priznati, da
je utrujen. V šoli ima spremljevalko Heleno,
ki mu pomaga pri oblačenju, na toaleti, pri
šolskem delu,« pove Marija.
Družina Arko živi v Lipovšici. Hišo si delijo
z Jožetovimi starši. Ker je v pritličju hiša
vlažna, starejši sin Jaka pa ima alergijo, živijo
v nadstropju. Prej ali slej bo potrebno hišo
opremiti tudi z dvigalom … »Naša velika
želja je, da bi lahko kupili kombi, s čimer bi
Roku omogočili, da bi lahko povsod uporabljal elektronski invalidski voziček,« pravijo
Rokovi starši. Kombi, vključno s potrebnimi
predelavami za prevoz takega vozička, s
popusti in z oprostitvijo plačila davka, naj bi
stal okoli 25.000 EUR.
Pomagajmo Roku.
ŠPORTNI UTRINKI
Slovenska
TRIATLONKA LETA –
Ribničanka Monika Oražem
V slovenski prestolnici je 20. novembra potekala podelitev priznanj
najboljšim v skupni razvrstitvi slovenskega triatlonskega pokala.
Hkrati pa so predstavniki klubov glasovali še za najuspešnejša triatlonca leta. Naj triatlonka leta 2010 je tako postala naša Monika
Oražem.
Za skupno razvrstitev slovenskega pokala je štelo sedem tekem: tekma na Ptuju,
v Celju, Kamniku, Velenju, pa državni
prvenstvi v Kočevju (sprint) in na Bledu
(olimpik). Zaključna tekma je potekala
v Kopru. Absolutna zmagovalca pokala
sta postala Melita Hajdinjak in Sašo
Meden.
In čeprav se je Monika udeležila le dveh
tekem za slovenski pokal, saj je tekmovala predvsem v tujini na mednarodnih
tekmah, je število točk zadostovalo za
drugo mesto. Kaj je prepričalo predstavnike klubov, da so Moniko popeljali
na triatlonski prestol letošnjega leta? To
so bili zares odlični uspehi v tujini, ki
jih je nizala skozi celo leto. Med njimi
4. mesto na evropskem prvenstvu, 10.
mesto na prvih olimpijskih igrah mladih
ter 1. mesto v skupnem seštevku tekem
za evropski pokal. Pri naslovu za triatlonko leta ji ni mogla konkurirati nobena
tekmovalka. Monika je bila tudi prva
slovenska športnica na OI mladih in
kljub težkim razmeram in še ne čisto
prilagojena na časovni pas, naredila
odličen rezultat.
Sedemnajstletna Monika je bila naslova
triatlonke leta zelo vesela, saj to pomeni,
da ne potrjujejo samo rezultati njene
odlične forme in
talenta, temveč
jima pritrjujejo tudi
triatlonski strokovnjaki. Prav tako so
se uspeha veselili v
Triatlon klubu Inles
Riko Ribnica.
Monika na tekmi na OI mladih v Singapurju, foto Miloš Petelin.
»Tudi to mi daje
nekakšen motiv za
prihodnje treninge
in tekme. In upam,
da si ta naziv
prislužim tudi drugo
leto s še boljšimi
rezultati kot letos,«
je zapisala Monika,
sicer pridna gimnazijka kočevske
gimnazije. Njen
dolgoročni cilj pa
so olimpijske igre
leta 2016 v Riu.
Zdenka Mihelič
40
JANUAR 2011
Datum: SOBOTA, 15. 1.
Kam: na NOČNI POHOD Z
BAKLAMI K SV. ANI.
Odhod: ob 17.30 izpred veterinarske
postaje v Ribnici (pri Riku).
Zahtevnost: LAHKA pot, zimske razmere.
Trajanje hoje: 3 ure.
Prijave: niso potrebne.
Potrebna oprema: Primerna planinska obutev in obleka, palice, bakla ali
baterijska svetilka in varen korak.
Vodja pohoda: Janez Centa, informacije: 031/ 844 910.
Datum: SOBOTA, 29. 1.
Kam: na KRIŠKO GORO (1471 m)
in TOLSTI VRH (1715 m).
Načrt poti: Gozd (889 m) – Kriška
gora (1471 m) – Tolsti vrh (1715 m)
– Kriška gora – Gozd.
Zahtevnost: LAHKA pot, zimska tura.
Trajanje hoje: 5 ur.
Prijave z akontacijo: V torek pred
pohodom, to je 25. januarja, ob 18. uri,
v pisarni PD Ribnica.
Potrebna oprema: Potrebna je primerna planinska oprema, pohodne palice,
veljavna planinska izkaznica (plačana
članarina PZS), osebni dokument in
varen korak.
Vodja pohoda: Roman Petelin, vodnik
PZS, informacije: 041/ 325 664.
Za oba pohoda bodo izobešeni plakati
z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura
odhoda, potrebna oprema …).
Vsem ljudem dobre volje
želimo lepe božične
praznike, v novem letu
2011 pa varno in doživetij
polno obiskovanje gora.
Zdenka Mihelič
V kranjskem olimpijskem bazenu se je 28. in 14 let. V izjemni konkurenci več kot 400
novembra odvijal tradicionalni 27. Špelin plavalcev iz 6 držav so tudi ribniški plavalci
in Vesnin memorial. Na njem so nastopili po zaslugi Jošta Pavlina stopili na najvišjo
najmlajši ribniški plavalci, ki počasi sledijo stopničko. Jošt je slavil na 50 m prsno,
stopinjam svojih uspešnejših starejši kole- poleg tega pa je zasedel še 7. mesto na
gov. Najvidneje se je izkazal Robert Lovšin 50 m prosto. Chad Andoljšek je zasedel 4.
s 4. mestom na 50 m delfin, 5. mestom na mesto na 100 m hrbtno in 10. mesto na 100
50 in 100 m prosto ter 6. mestom na 50 m m prosto. Uspešno so nastopile tudi ribniške
hrbtno. Med najboljše
10-letnike so se s svojimi osebnimi rekordi prebili Gašper
Hlebec, Jan Arko in
Blaž Schonlieb, katerih čas še prihaja.
Med dekleti so svoje
prve nastope na
večjih tekmovanjih
uspešno
opravile
tudi Tinkara Padar,
Kaja Ana Štimec,
Mija Oberstar in Ema
Masterl.
Teden dni kasneje je
potekal v ljubljanskem
Tivoliju najmočnejši
plavalni miting v
Sloveniji za plavalce in
plavalke stare med 11 Ekipa na MM Božičevem memorialu 2010 – Jošt Pavlin zlata medalja
( drugi z leve )
Prehrana telesno
aktivnih
I. del
Piše Natan Hojč,
ISSA Specialist in Performance Nutrition
Inštruktor fitnesa FZS
Trije nivoji prehranjevanja
V različnih medijih pogosto zasledimo različne
shujševalne diete, ki se običajno priporočajo
kar za celotno populacijo in obljubljajo dosego
vseh možnih ciljev od izgube odvečne telesne
teže do zdravja in energije za telesno aktivnost.
Kakor smo si ljudje med seboj različni, tako so
različne tudi naše potrebe po hranilih in cilji,
ki jih želimo doseči s prehrano. Prav tako, kot
ne obstaja univerzalnI čevelj, ki bi ustrezal
vsakomur, tako tudi ne obstaja univerzalnI
način prehranjevanja (oz. dieta), ki bi ustrezal
vsakemu posamezniku in ob vseh pogojih.
Športniki in rekreativci so skupina posameznikov z drugačnimi potrebami od neaktivne populacije in se zato morajo zavedati, da
pri prehranjevanju ločimo tri nivoje:
• prehranjevanje, ki zadostuje za preživetje;
• prehranjevanje, ki omogoča ohranjanje
zdravja telesno neaktivnih;
• prehranjevanje telesno aktivnih.
štafete. Mešana štafeta fantov in deklet v
postavi Chad Andoljšek, Nik Obranovič,
Jošt Pavlin, Ožbe Poje, Veronika Oražem,
Maja Guduraš, Maja Ferko in Patricija Delač
je zasedla 5. mesto. Štafeta dečkov, starih
11 in 12 let, v postavi Jošt Pavlin, Blaž Ficko,
Robert Lovšin in Ožbe Poje je zasedla 6.
mesto, štafeta deklic, starih 12 in 13 let, v
postavi Veronika Oražem, Maja Guduraš,
Zala Žagar in Nika Henigman so zasedle
8. mesto.
Pretekli konec tedna pa so se v Mariboru
na Božičevem memorialu med seboj zopet
pomerili najmlajši plavalci. V ospredju sta
bila zopet Jošt Pavlin, ki je nanizal novo
zmago na 50 m prsno, in Robert
Lovšin, ki je bil 5. na 50 m prosto
in odlično nastopil na 50 m delfin,
a bil zaradi majhne napake na
obratu diskvalificiran.
Čestitamo!
Plavalni klub Ribnica
fotoarhiv PK Ribnica
Prehranjevanje za preživetje
vrednosti v določenih pogojih in pri določenih
Človeški organizem je zaradi zagotavljanja posameznikih.
preživetja v ekstremnih pogojih razvil zelo
pomembno lastnost, ki se imenuje sposob- Prehranjevanje za optimalno
nost adaptacije oz. prilagajanja. Sposobni zdravje
smo preživeti tudi ob ekstremno skromnem Nekateri pionirji na področju raziskav prehvnosu esencialnih hranil, vitaminov in miner- rane, kot je na primer Dr. Shari Lieberman, so
alov. Medicina običajno v svoji praksi operira s kmalu ugotovili, da v določenih primerih stanpredpostavko, da je določeno snov potrebno dard RDA ne zadošča za optimalno zdravje
dodajati takrat, ko nam njeno pomanjkanje že in da so potrebne količine hranil, zapisane v
začne ogrožati zdravje. V ZDA so v ta namen RDA-standardih, večinoma prenizke. Nekateri
leta 1943 postavili standarde minimalnih argumenti, ki jih ti strokovnjaki navajajo, so:
dnevnih potreb esencialnih hranil za človeka večja onesnaženost zraka in pitne vode, večja
in jih imenovali RDA (priporočene dnevne uporaba pesticidov, aditivov in konzervansov
količine). Standard RDA je bil postavljen za v prehrani ter ključna sprememba: vsebinsko
telesno neaktivno, sedečo populacijo. Do leta veliko manj kvalitetna splošna prehrana (hitra
1963 so tako priznali 9 esencialnih hranil, do hrana, konzervirana hrana …). Vsi ti dejavniki
povzročajo v telesu povečano tvorbo prosleta 1989 pa so prišli do števila 26.
RDA je tako postal svetovni znani standard tih radikalov, kar zahteva predvsem povečan
hranil, ki se z leti raziskav in razvoja spreminja, vnos antioksidantov. Esencialna prehrana za
posebej pa je potrebno poudariti, da gre za optimalno zdravje tako zahteva 2- do 3- krat
minimalne in nikakor ne individualno optimalne višji vnos esencialnih hranil, kot je zapisano v
standardih RDA.
količine. Znanost
od dneva postavitve RDA-stanNaročilo na THE Nutrition revijo:
dardov ves čas
Če vas zanima tematika fitnesa
napreduje
in
in prehrane, pošljite svoj naslov
ugotavlja dodatne
na: [email protected]
zdravstvene korisin se naročite na
ti in prednosti www.the-nutrition.com BREZPLAČNO REVIJO.
povišanja RDA-
41
ŠPORTNI UTRINKI
PLAVALCI V LETO 2011 Z
DOBRIMI OBETI
ŠPORTNI UTRINKI
PES JE ŽIVO, ZELO ČUTEČE
BITJE
Nikoli ne bomo zagotovo vedeli, kako se je zgodilo – kako sta
prišla skupaj človek in pes. Prvi udomačeni psi so bili najbrž
volkom podobni mrhovinarji, ki so se podili po kupih smeti okrog
domovanj zgodnjega človeka nekje na Srednjem vzhodu. Mogoče je
homo sapiens lovil te živali za hrano, mogoče si je vzredil mladičke
za igrače, in hitro je spoznal, koliko mu lahko marsikje pomagajo.
Naj je to neverjetno družabništvo nastalo jah pa vam poskušamo prikazati in pokazati
tako ali drugače, med kanidom – pred- v Kinološkem društvu Ribnica. Društvo ima
nikom psa in veliko opico je nastal odnos, dolgoletno tradicijo. Ustanovljeno je bilo
iz katerega je nastalo sožitje, ki je trajno in daljnega leta 1976 z osnovnim namenom
pomembno vplivalo na človeško družbo in šolanja psov in izobraževanja njihovih skrbkulturo.
nikov. V svoji dolgoletni zgodovini delovanČlovek je psa, odkar ga je udomačil, upora- ja društvo beleži tako vzpone kot padce.
bljal za opravljanje številnih nalog. Pri tem Poseben pečat našemu obstoju je pustilo
ima seveda veliko vlogo tudi razvoj pasjih obdobje po osamosvojitvi Slovenije, saj od
pasem. Pes danes ni le čuvaj, varuh ali leta 1991 društvo deluje nepretrgoma. V
pomočnik pri lovu, ampak je zelo koristen tem času se je član našega društva, sedaj
tudi na mnogo drugih področjih človeškega predsednik Andrej Tomšič, udeležil štirih
življenja: pomaga slepim in
telesno prizadetim, uporabljajo ga pri policiji, za reševanje
ljudi, zasutih pod plazovi ali
pod ruševinami, in podobno,
še vedno pa je predvsem
človekov prijatelj.
Ne glede na pasmo, velikost
ali značaj, je pes v naši družbi
predvsem zvest tovariš in
spremljevalec, ki človeku
pomaga, hkrati pa mu izkazuje
iskreno in brezpogojno ljubezen. V zameno zahteva le, da
sme živeti ustrezno svoji nara- Ekipa ljubiteljev kraških ovčarjev
vi in svojim potrebam. Mednje
svetovnih prvenstev v sledenju. Domov je
prišel ovenčan z ekipnim zlatom in srebrom.
Za te dosežke in za delo v KD Ribnica in
tudi v Kinološki zvezi Slovenije je letos prejel
srebrno priznanje KZS.
V okviru naravoslovnih dni se v osnovni
šoli predstavimo s prikazom šolanja psov.
Najmlajši nas ob prikazu na poligonu
navdušeno spremljajo. Niso pa le najmlajši
hvaležna publika, nad našimi predstavitvami
na Ribniškem sejmu so navdušeni tudi obiskovalci sejma. Na sejmu smo že stalnica,
vendar vsako leto prikažemo kaj novega.
Gostili smo že slovensko vojsko, prikazali
tekmovanje v agillitiju, letos pa smo gostili ljubitelje kraškega ovčarja. Predstavili so
nam avtohtono slovensko pasmo – kraškega
ovčarja. Širši javnosti pa smo s pomočjo
Lee pleše z Majo
Maje in njunih psičk LEE IN Bree pokazali,
pa poleg pravilne prehrane, sveže vode kako je videti ples s psom.
in toplega ležišča sodi predvsem čustven Velikokrat je bilo že zapisano in izrečeno,
odnos, Pes ni samo pes in še manj igrača, tolikokrat, da je postalo že obrazec, in venki jo človek po svoji volji vzame in pusti. Pes dar je resnica: PES JE NAŠ NAJBOLJŠI
je živo, zelo čuteče bitje.
PRIJATELJ. Brez njegove pomoči pri varovanPsa kot takega in še v mnogih drugih situaci- ju doma, sodelovanju pri lovu, čuvanju čred
42
Andrej s psičko Ulo
človeštvo ne bi napredovalo tako, kot je,
in zelo verjetno v mnogih delih sveta na bi
preživelo.
Utrinke strnila Karin Kočevar
foto Sebastjan Kočevar
Planinsko
društvo
Ribnica obvešča, da je nare-
jen plan pohodov in izletov PD Ribnica za
leto 2011. Plan je zanimiv in bogat, zajete
so zanimive in različno zahtevne poti
doma in v tujini. Zgibanko pohodov lahko
dobite ob torkih na srečanjih v društvenih
prostorih na Škrabčevem trgu 5 v Ribnici
in ob vikendih v naši Planinski koči pri Sv.
Ani na Mali gori.
Na izletu v neznano, 4. decembra, so
si planici ogledali Kobariški muzej in
se podali na zelo zanimivo Kobariško
zgodovinsko pot, kjer jim je, tako kot
v muzeju, znamenitosti in zgodovinsko
vpetost v prostor razložil in razkazal
direktor muzeja.
Planinsko društvo Ribnica obvešča,
da bo planinska koča pri Sv. Ani kot
vedno odprta za silvestrovo ter 1. in 2.
januarja. Dobrodošli!
Srečno in varen korak!
ZM
Najboljše fotografije natečaja 2010 TIC Ribnica razstavljene v Rokodelskem centru
ZGODBA O RIBNIŠKI DOLINI NA RAZGLEDNICAH
Letošnji fotonatečaj Turistično-informacijskega centra je bil že
drugi. Poimenovali so ga Zgodba o Ribniški dolini. Razpisan je bil
za tri mesece, z namenom, da bi prispeval k večji prepoznavnosti
Doline, izoblikoval dojemanje same turistične podobe kraja in pridobil dobro gradivo za promocijo turistično zanimivih lokacij. Na
natečaj je prispelo kar 49 fotografij 17 avtorjev iz Ribnice, Kočevja,
Ljubljane in Brežic. Sedem izbranih fotografij je bilo odkupljenih.
Kot je povedala vodja TIC Ribnica Helena odslikava vrvež in sejemsko dogajanje; fotoVičič, fotografije, ki so bile poslane na natečaj, grafija kozolcev na Dolenjevaškem polju prav
»pripovedujejo celovito zgodbo o Ribniški tako avtorja Tilna Nosana; fotografija Prerez
dolini, njeni naravi in ljudeh, o vrednotah debla avtorice Maje Perne, ki je na preprost
in dediščini. Pripovedujejo nam o trenutkih, način upodobila les kot vir, ne samo domače
ujetih tu in tam, v različnih prostorih in časih, v obrti, ampak tudi kulture Ribnice in njenih
različnih razpoloženjih. Zgodba pripoveduje o ljudi; ter fotografija Zdenke Mihelič Ribniški
vsem lepem, kar nas obdaja v Ribniški
dolini in nas spremlja skozi dan, mesec,
leto, življenje. To je zgodba, ki jo pripovedujejo tisti, ki so jo ustvarili – avtorji
fotografij.«
V uvodu je svoje pozdravne besede
vsem zbranim obiskovalcem in avtorjem fotografij namenil tudi v. d. direktorja Rokodelskega centra Ribnica Jani
Mate, ki je izpostavil pričujočo, na novo
postavljeno zgodbo, črpano iz preteklosti in oplemeniteno v sedanjosti.
Težko delo izbora najboljših fotografij je
opravila strokovna tričlanska komisija.
Dva njena člana sta bila iz Miklove Helena Vičič, foto Luka Ileršič
hiše, tretji pa je bil samostojni fotograf Boris Gaberščik. Komisija se je
dokaj soglasno strinjala, da je fotografija
Luke Ileršiča, Pšenično polje najboljša,
je izredno doživljajskega (še bolj kot
pripovednega) značaja in močno izstopa
tudi po strokovni dovršenosti. Tudi sicer
sta ostali dve Ileršičevi fotografiji podobno ocenjeni in kažeta na izrazit osebni
jezik. Njegova serija je bila izpostavljena
kot najboljša.
Drugi avtor, pravi komisija, ki bi si
upravičeno prislužil nagrado za celotno
serijo, saj izraža izdelan osebni slog in je Luka Ileršič, foto Zdenka Mihelič
bil deležen visoke
strokovne ocene, je
Aleksander Kozina.
Njegova fotografija
Izvir Ribnice je
uvrščena v izbor za
odkup.
Poleg omenjenih
dveh
fotografij
bodo za potrebe
TIC-a odkupljene
še naslednje: fotografija mestnega
jedra s cerkvijo,
Bistrico, Gradom
in mostom avtorja
Ivana Tomšeta; fotografija sejma avtorja
Tilna Nosana, ki je Avtorji izbranih in odkupljenih fotografij z vodjo TIC Heleno Vičič; z
izredno dokumen- leve: Luka Ileršič, Helena Vičič, Aleksander Kozina, Zdenka Mihelič,
tarna in najbolje Tilen Nosan in hčerka Maje Perne), foto Marija Zupančič
grad, ki zavzema drugačen, svež pristop do
objekta.
Vse izbrane fotografije so razstavljene v zgornjem prostoru RC ter pripovedujejo kar se da
celovito in zaključeno zgodbo. Poleg odkupljenih so razstavljene še tri fotografije, ki so
jih izpostavili zaradi inovativnosti: fotografija
Maje Perne Detajl železniških tirov, Zdenke
Mihelič Miklova hiša in Janeza Podobnikarja
Sejem iz zraka. »Slednja je po strokovni
plati fotografija, ki ji pripada posebno mesto.
Avtor jo je poimenoval En k’p ceharju ter je
načrtno in na igriv način posneta z zvonika
ribniške cerkve. Po oceni Borisa Gaberščika
je ena najboljših. Ima vsebino in je izrazno
zelo močna,« je predstavila strokovno oceno
vodja TIC.
Razstava je domiselno postavljena in je, ne
samo s fotografske, temveč tudi oblikovne
plati vredna ogleda. Na osrednjem zaslonu
se poleg fotografij, izbranih za odkup in razstavljenih, vrtijo še izpostavljene po strokovni
plati in nekatere druge, ki so izredno dobre,
a niso prišle v izbor. Razstava je na ogled do
22. januarja.
Luka Ileršič se s fotografijo intenzivno ukvarja
šele leto in pol, pred tem, pravi, je fotografiral
brez razmišljanja o fotografiji. Njegove fotografije vidimo tudi že v modnih in drugih
revijah. Sebe opiše kot čustvenega in hkrati
realističnega človeka, ki svoja občutenja,
včasih tudi otožna, podaja skozi fotografijo
in glasbo. Na vprašanja, kako se loti fotografiranja, kako izbere motiv in kaj je zanj pri
tem najpomembnejše, dejal: »Tu sta dva dela.
Najprej, da ujamem pravi trenutek, pravi motiv
in da vse skupaj zgradim v pravo in pravilom
primerno kompozicijo. Nato pa se začne
drugi del, obdelava ali postprodukcija, kjer pa
se vsak posameznik tega loti na svoj, unikaten
način. A tu, če ne gre za umetniško fotografijo, so določene meje. Obdelava, kompozicija
in izbira motiva so odsev človekovega značaja
– kako človek ta svet vidi. Tako sem na primer
v izbrani fotografiji želel ujeti otožnost pokrajine, zato sem fotografiral pšenično polje
v večernem soncu. Da sem ujel želeni trenutek, sem hodil na Breški hrib, od koder je
fotografija posneta, približno mesec dni. Na
Breškem hribu sem tudi usvojil vse elemente
fotografije, kajti imel sem mir.«
Aleksander Kozina, 14 let, se s fotografijo
ukvarja tri leta. Ne namerava se ukvarjati profesionalno, vseskozi pa jo želi imeti za hobi
in se tudi v prihodnje udeleževati natečajev.
Najbolj ga privlačijo naravoslovni motivi in
divje živali. Izbrana fotografija predstavlja Izvir
Ribnice v poletnem času. Kako je nastala?
»Kar nekajkrat sem šel na izvir. Že takoj prvič
pa se mi je zdel most zelo fotogeničen. Nato
pa sem hodil tja in slikal, čakal na primeren
trenutek in prave pogoje, to je bila meglica.
Zelenje, vse naokoli in tudi sam izvir predstavljajo čistost, ki je še prisotna v naši Dolini,
meglice in most pa še poživlja fotografijo.«
Zdenka Mihelič