Sava stevilka 3 - Julij 2004.pmd

Poštnina plačana pri pošti 4101 Kranj
3
1
Časopis
asopis Poslovne skupine Sava / Številka 3, julij 2004 / leto XLIV
julij 2004
V ŽARIŠČU
Deveta skupščina delničarjev Save d.d.
Drugega junija je bila v Šmartinskem domu v Stražišču pri
Kranju deveta skupščina delniške družbe Sava. Ob obravnavi
letnega poročila in njegovem sprejemu je skupščina sklenila,
da vrednost dividende na Savino delnico za leto 2003 znaša
560,00 tolarjev.
Skupščina je izvolila tudi nove člane
nadzornega sveta Save, d.d. .
Predsednik uprave delniške družbe Sava,
Janez Bohorič je v uvodu k obravnavi
letnega poročila delničarje seznanil z
nekaterimi poudarki iz poslovanja Poslovne
skupine Sava in krovne družbe Sava, d.d.
ter načrtov za prihodnje.
Poslovna skupina Sava, ki jo je v letu 2003
poleg matične družbe Sava, d.d. sestavljalo
še 19 odvisnih družb, je v letu 2003 ustvarila
54,1 milijarde tolarjev čistih prihodkov od
prodaje, kar je 13 odstotkov več kot leto
poprej. Dodana vrednost na ravni skupine
je naraščala še hitreje kot prodaja in se je v
primerjavi z letom 2002 povečala za 20
odstotkov. Družbe Poslovne skupine Sava
so ustvarile 1 milijardo 614 milijonov tolarjev
čistega dobička, ki pripada večinski
lastnici, Savi, d.d. Čisti dobiček obvladujoče
družbe skupine - Save, d.d., ki je od leta
2002 organizirana kot holdinška družba
za upravljanje in financiranje, je lani narasel
na 1 milijardo 636 milijonov tolarjev, s čimer
je delniška družba Sava presegla tudi
poslovni načrt za leto 2003.
V letu 2004 družbe Poslovne skupine Sava
načrtujejo 14 odstotno rast čistih prihodkov
od prodaje, ki bo po načrtih dosegla
vrednost 61,5 milijarde tolarjev. Savine
družbe s skupaj preko 2920 zaposlenimi
sodelavci bodo ustvarile 15,8 milijarde
tolarjev dodane vrednosti oziroma 5,4
milijonov tolarjev na zaposlenega. Čisti
dobiček Poslovne skupine Sava, ki pripada
delniški družbi Sava, bo po načrtih dosegel
vrednost 2 milijardi 509 milijonov tolarjev,
kar pomeni 55 odstotno rast glede na lani.
Družbe Poslovne skupine Sava bodo tudi v
letu 2004 veliko investirale. Vrednost
naložb se bo glede na lani (3,4 milijarde
tolarjev) povečala za 18 odstotkov in bo
dosegla vrednost 4 milijarde tolarjev.
Medtem, ko je bil lani velik del
investicijskega kolača namenjen
tehnološki prenovi v dejavnosti Gumarstvo,
letos intenzivno investicijsko dejavnost
načrtujejo zlasti v dejavnostih Turizem,
Kemija, Trgovina in Nepremičnine.
Uprava delniške družbe Sava, d.d za leto
2004 načrtuje, da bo holdinška družba
Sava, d.d. v letu 2004 dosegla znaten skok
53 odstotno povečanje čistega dobička, ki
bo po načrtih dosežen v vrednosti 2.509
milijonov tolarjev, čisti dobiček na delnico
Save pa se bo v primerjavi z letom 2003
povečal za 31 odstotkov. Doseženi rezultati
v prvem četrtletju letošnjega leta ter
načrtovani vzpon kazalnikov uspešnosti
poslovanja nakazuje dobre obete za
prihodnjo rast premoženja družbe, s tem pa
tudi za rast tržne vrednosti delnice ter
večanja premoženja delničarjev Save.
Skupščina je sprejela sklep, da se 1
milijardo 122 milijonov tolarjev dobička
delniške družbe Sava za leto 2003 razdeli
za dividende. Dividende v višini 560 SIT
na delnico se delničarjem Save pričnejo
izplačevati v 30 dneh po sprejemu tega
sklepa.
Skupščina je imenovala še revizorja
računovodskih izkazov za leto 2004.
Razgibano
Veliko tega se je zgodilo v Poslovni skupini Sava v zadnjih dobrih dveh mesecih od izida prejšnje številke časopisa Sava. Tako kakor običajno je vsebina številke, ki je pred vami,
tudi zapis dogajanj v tem času.
Spomladi smo pozdravili nove bralce, ki so zaposleni v Termah 3000, tokrat pa naš pozdrav in dobrodošlica v Savino družino veljata sodelavcem v Zdravilišču Radenci. S
podpisom pogodbe o prodaji oziroma nakupu je to zdravilišče, ki se ponaša s kar 130-letno zgodovino, sestavni del Savinega turizma, ki mu njen zdraviliško sprostitveni
del tako zaokroža in razširja ponudbo. Z dodatnimi vlaganji v zmogljivosti in znanje zaposlenih bo imel tako še boljše možnosti za uspešno poslovanje v novih razmerah,
ki jih prinaša vstop Slovenije v Evropsko zvezo. V tej številki že zaznamujemo slovesno odprtje novega bazena s toboganskim sistemom v Ptujskih toplicah.
Poslovna skupina Sava v zadnjih letih doživlja nenehne spremembe. Še pred desetimi leti je bila Sava družba, ki je bila v svetu in doma poznana predvsem kot izdelovalka
kakovostnih avtomobilskih pnevmatik. Uspeh pa seveda ni prišel čez noč; dve desetletji in pol je bila Sava tesno povezana z avstrijskim Semperitom. Z joint venture sta skupaj
načrtovala razvoj in strategijo prodaje. V gumarstvu, kjer je bitka za tržne deleže izjemno trda, so vlaganja v razvoj zelo visoka in jih Sava sama ne bi zmogla. Ob iztekanju 25letne pogodbe je vodstvo Save iskalo primernega partnerja za nadaljnji razvoj tega izdelka. In našlo ga je v koncernu Goodyear, ki je vodilna svetovna izdelovalka avtomobilske
pnevmatike. Pogodba je bila podpisana ob koncu leta 1997. Proizvodnji avtomobilske pnevmatike sta bila tako zagotovljena nadaljnji obstoj in razvoj, Sava pa je stopila na
novo razvojno pot. Sava, d.d., je zdaj holding oziroma družba za upravljanje in financiranje, ki vodi Poslovno skupino Sava z njenimi dejavnostmi. Gumarstvo se je v teh letih
močno prestrukturiralo in zaokrožilo v družbi Savatech, dejavnost Kemija obsega družbo Teol in do nedavna družbo Color. Sava je stopila na pot turizma, ki je danes ena
izmed njenih močnejših dejavnosti. V okvir Poslovne skupine Sava sodijo še dejavnosti Trgovina, Naložbene finance in Nepremičninska dejavnost.
V Poslovni skupini Sava smo priče nenehnim spremembam; prestrukturiranje, vlaganja, združevanja zaradi večjih tržnih možnosti… so pravzaprav stalnica.
O eni takšnih pišemo tudi v tej številki. Iz Savine družine odhaja Color; v okviru projekta združevanja slovenske premazne industrije vstopa v Heliosovo družino. O tem, da
je združevanje potrebno, je bilo jasno že ob vstopu Colorja v Poslovno skupino Sava. Zdaj se je to uresničilo; za boljšo in bolj zanesljivo prihodnost družbe, dejavnosti in
zaposlenih. Del poti smo prehodili skupaj, spoštovani Colorjevci! Na novi poti vam želimo srečno in veliko poslovnih uspehov!
Vera Drašak
julij 2004
2
V ŽARIŠČU
Sklepna seja nadzornega
sveta Save d.d. v dosedanji
sestavi
Kranj, 4. junij 2004 – Osrednja točka včerajšnje, 26. redne seje nadzornega sveta Save,
d.d., je bila pregled poslovanja delniške družbe Sava in Poslovne skupine Sava v času
drugega sestava nadzornega sveta Save, d.d., ki mu 28. junija preneha mandat. Uprava
Save, d.d. se je ob tej priložnosti zahvalila nadzornemu svetu Save, d.d. pod vodstvom mag.
Jožeta Leniča za pomemben prispevek k razvoju Save v štiriletnem obdobju, ki je bilo eno
najintenzivnejših v celotni zgodovini Save, d.d. Člani nadzornega sveta Save, d.d. so se na
seji podrobneje seznanili tudi z rezultati poslovanja v prvem četrtletju letošnjega leta ter s
sklepi skupščine, ki je potekala v sredo, 2. junija 2004.
Obdobje med leti 2000 in 2003 je bilo eno najintenzivnejših v celotni, več kot 80-letni
uspešni zgodovini Save. Po sklenitvi strateškega partnerstva s koncernom Goodyear je bil
čas oblikovanja jasne podobe razvojne vizije, reorganizacija kot obvezna in načrtovana
spremljevalka obširnih premikov v poslovanju pa je še danes sestavni del našega vsakdanjika.
Bistveni dejavniki, ki so zaznamovali poslovanje v tem obdobju, so bili predvsem
naslednji:
• hitra rast skupine, prestrukturiranje dejavnosti in optimiranje procesov;
• preoblikovanje delniške družbe Sava v družbo za upravljanje in financiranje v letu 2002
ter izločitev gumarske dejavnosti v samostojno družbo;
• obsežna investicijska dejavnost tako pri posodobitvi strojev in naprav kakor pri nakupih
zemljišč in strateških nepremičnin, zlasti pa pri nakupu družb skladno z začrtano strategijo
razvoja Poslovne skupine Sava v šestih dejavnostih
• uresničevanje razvojne strategije.
Pomembnejši dosežki Poslovne skupine Sava so bili naslednji:
• prodaja Poslovne skupine Sava se je z 71,1 mio EUR v letu 1999 povečala na 231,3
mio EUR, to je za 225 odstotkov;
• v strukturi prodaje se je povečeval, delež dejavnosti Trgovina, ki v letu 2003 predstavlja
že 35,7 odstotka celotne prodaje poslovne skupine, medtem ko je delež dejavnosti
Gumarstvo z 79,4 odstotka v letu 1999 padel na 30,7 odstotka;
• dodana vrednost Poslovne skupine Sava je s 17,1 mio EUR v letu 1999 narasla na 62,1
mio EUR v letu 2003;
• čisti dobiček Save, d.d., je bil konstantno na višini okrog 7 mio EUR letno, kar je
omogočalo tudi vsakoletno izplačilo dividend delničarjem;
• kapital Save, d.d., je v navedenem obdobju obdržal realno vrednost v višini okrog 220
mio EUR. Donosnost kapitala je bila stabilna in se je povečala z 2,8-odstotne (v letu
2000) na 3,2-odstotno (v letu 2003);
• za investicije v osnovna sredstva so v zadnjih petih letih namenili 96 mio EUR, za
naložbe v delnice in deleže pa 214 mio EUR;
• tržna vrednost delnice je od uvrstitve na borzno kotacijo pa do leta 2003 narasla s 77
EUR na 117 EUR, to je za 52 odstotkov.
Nadzorni svet in uprava Save, d.d.,ocenjujeta, da je bilo poslovanje delniške družbe Sava
v preteklih štirih letih učinkovito in uspešno. Finančni položaj družbe je močan in trden.
Družba je visoko likvidna in solventna ter ima ustrezno kapitalsko moč in strukturo. Zaradi
nizke zadolženosti ima še veliko možnosti kratkoročnega in dolgoročnega zadolževanja,
kar ji bo tudi v prihodnje omogočalo širitev in razvoj dejavnosti.
Novi nadzorni svet Save,d.d. bo odslej devetčlanski. Skupščina delničarjev Save, d.d. je 2.
junija 2004 za nove člane nadzornega sveta imenovala: Gorana Bizjaka, Janeza Bojca,
Mirana Kalčiča, Janka Kastelica, Tomaža Kuntariča in Staneta Valanta, Svet delavcev pa
je kot predstavnike delavcev izvolil: Miha Resmana, Janeza Justina ter Jožefa Copka.
Sava d.d.
Korporativno komuniciranje
Člani nadzornega sveta Save, d.d.
Skupščina Save d.d. je imenovala nove člane nadzornega sveta, ki bodo
svojo funkcijo opravljali v naslednjem štiriletnem mandatu.
Člani so:
GORAN BIZJAK, univerzitetni diplomirani ekonomist; član uprave Casino
Portorož, d.d.;
nekatere vodstvene izkušnje:
- pomočnik direktorja Sklada RS za razvoj malega gospodarstva;
- vodja sektorja za pripravo in upravljanje proračuna RS;
vidnejše sedanje funkcije:
- predsednik UO Slovenske odškodninske družbe;
- član NS Zavarovalnice Triglav, d.d.
JANEZ BOJC, univerzitetni diplomirani ekonomist; namestnik direktorja
KD Holding, d.d.; član dosedanjega nadzornega sveta Save, d. d.;
nekatere vodstvene izkušnje:
- pomočnik direktorja Zadružne kmetijske družbe;
- namestnik direktorja Kmečke družbe, direktor Kmečke družbe
Holding;
vidnejše sedanje funkcije:
- namestnik predsednika nadzornega sveta podjetij Nama, d.d, in
Žito, d.d.;
- predsednik nadzornega sveta zavarovalnice Adriatic, d.d, in član
nadzornega sveta družbe Droga, d.d.
MIRAN KALČIČ, diplomirani pravnik; namestnik generalnega direktorja
Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, d.o.o.; član
dosedanjega nadzornega sveta Save, d.d.;
nekatere vodstvene izkušnje:
- namestnik ministra RS za delo, član izvršnega sveta RS;
- vodja projekta ustanovitve in predsednik začasne uprave Pokojninske
družbe SKB, d.d., Ljubljana;
vidnejše sedanje funkcije:
- predsednik sveta vlade RS za invalide;
- namestnik predsednika nadzornega sveta Zavoda za varstvo pri delu,
ZVS, d.d., Ljubljana.
JANKO KASTELIC, univerzitetni diplomirani ekonomist;
predsednik uprave Triglav, družbe za upravljanje, d.o.o.; član dosedanjega
nadzornega sveta Save, d. d.;
nekatere vodstvene izkušnje:
- pomočnik generalnega direktorja podjetja Slovenijales;
- svetovalec v Zavarovalnici Triglav, d.d.;
vidnejše sedanje funkcije:
- član nadzornih svetov družb Krka, d.d, Terme Čat ež, d.d., Triglav, finančne
družbe, d.d.
TOMAŽ KUNTARIČ, diplomirani univerzitetni pravnik , magister ekonomskih
znanosti; član uprave Kapitalske družbe, d.d.;
nekatere vodstvene izkušnje:
- direktor pravnega oddelka Kapitalske družbe, d.d.;
- svetovalec direktorja sektorja ZPIS;
vidnejše sedanje funkcije:
- član nadzornih svetov družb Tosama, d.d, Goren je, d.d., Kolinska, d.d.,
Delo, d.d.
STANE VALANT, diplomirani univerzitetni ekonomist, magister ekonomskih
znanosti; predsednik uprave NFD, d.o.o;
nekatere vodstvene izkušnje:
- član poslovodnega odbora Ljubljanske banke;
- vodja projekta ustanovitve Ljubljanske borze, d.d.;
vidnejše sedanje funkcije:
- predsednik Združenja družb za upravljanje;
- član nadzornega sveta družbe Petrol, d.d., (v primeru izvolitve bo odstopil);
- častni predsednik NS Ljubljanske borze in predsednik nadzornega sveta
družbe Etol, d.d.
Predstavniki sveta delavcev:
• Miha Resman
• Janez Justin
• Jožef Copek
3
V. D.
julij 2004
DOGODKI
NOVA SVETA DELAVCEV V
GUMARSTVU SAVE IN V SAVI, D.D.
Svetu delavcev družb Save je dne 26. aprila 2004 potekel mandat, zato so bile 22. aprila 2004 izvedene nove
volitve. Na podlagi dogovora, sklenjenega med družbami, svetom delavcev in sindikatom, smo v Gumarstvu in
Savi, d.d., namesto prejšnjega sveta oblikovali dvoje svetov delavcev, in sicer:
• svet delavcev Gumarstva Save, ki šteje 15 članov;
• svet delavcev Save, d.d., ki šteje tri člane.
Za člane sveta delavcev Gumarstva Save so bili izvoljeni:
Drolc Erik, predsednik
Drinovec Matjaž, namestnik predsednika
Belcijan Branko
Čulafič Stanka
Čufer Milan
Drolc Tomaž
Fajfar Branko
Galjot Brane
Žgajnar Zoran
Horvat Boris
Klančnik Anton
Mlinar Aleš
Ogrinc Boris
Skumavc Igor
Zorko Franc.
Za člane sveta delavcev Save, d.d., so bili izvoljeni:
Resman Miha, predsednik
Malovrh Alenka, namestnica predsednika
T. A.
Poslovna konferenca tokrat v Moravcih
Osma poslovna konferenca Poslovne
skupine Sava je bila tokrat prvič v
Moravcih, na sedežu družbe Terme 3000.
Kot običajno, so pregledali poslovanje
skupine in posameznih njenih članic in v
zvezi s tem so svoja stališča strnili v
naslednje sklepe:
1. Napovedi uresničevanja poslovnih
načrtov, ki smo jih pripravili za to
poslovno konferenco kažejo, da
poslujemo veliko uspešneje kot lani.
Večina podjetij tudi napoveduje, da
bodo načrtovane poslovne cilje
uresničila in tudi presegla. V
nekaterih podjetjih pa prihaja do
negativnih odmikov, tako pri prodaji
oz. pokritju kot pri stroških.
da se napovedani odmiki ne bodo
uresničili. Še predvsem nam dosledno
izpolnjevanje programa stalnih
izboljšav obeta, da bomo poslovno leto
zaključili z nižjimi stroški, kot smo jih
načrtovali.
2. Na konferenci smo razloge za
napovedane odmike od načrtov
proučili in enotno ugotovili, da bomo
z dodatnimi ukrepi uspeli zagotoviti,
3. Poslovno konferenco zaključujemo z
ugotovitvijo, da bomo letošnje ključne
poslovne cilje uresničili, ponekod tudi
presegli.
V. D.
SAVA D.D. ODPRODALA ŠE ZADNJIH
20 ODSTOTKOV LASTNIŠKEGA DELEŽA V SAVA TIRES
Delniška družba Sava in koncern Goodyear sta danes sklenila dogovor o odkupu 20 odstotnega deleža Save d.d. v Savi Tires d.o.o.,
mešani družbi za proizvodnjo pnevmatik v Sloveniji. Upravičenost do nakupa (call opcija) je bila dogovorjena že v pogodbi o strateškem
partnerstvu decembra 1997 ko se je Sava, d.d. odločila za prestrukturiranje njene temeljne dejavnosti.. Vodstvo Save, d.d. se je s
koncernom Goodyear že aprila letos dogovorilo za prenos lastništva, do katerega je prišlo danes, ko je Sava d.d. na svoj račun prejela
kupnino v vrednosti 10 milijard tolarjev.
Delniška družba Sava bo prejeto kupnino namenila za razvoj novih strateških naložb, krepitev perspektivnih programov, s tem pa za
zagotavljanje donosne rasti lastnih dejavnosti.
julij 2004
4
DOGODKI
Združevanje slovenske premazne
industrije: Color v Heliosovo družino
Poslovni sistem Helios iz Domžal je sredi junija v skladu z veljavno
zakonodajo objavil namero za prevzem medvoškega Colorja. Vodstvi
Heliosa in kranjske Save, večinske lastnice Colorja, sta pogovore o
uresničevanju integracije slovenske premazne industrije vodili že dlje
časa in jih z zadnjim usklajevanjem o ključnih pogojih nakupa oziroma
prodaje Colorja tudi uspešno sklenili. S Heliosovim prevzemom se
strinja tudi uprava Colorja. Color tako prihaja v Heliosovo mednarodno
družino, v katero so v zadnjih treh letih prišli: hrvaški Chromos,
srbska Zvezda in trgovski podjetji, češki Chedo in domača Mavrica.
Po nekaterih kazalcih se Helios uvršča že med 50 največjih premaznih
družb v svetu.
Poslovni sistem Helios bo z
omenjenim nakupom še korak
bližje k uresničitvi cilja svoje
dolgoročne razvojne strategije,
postati vodilni proizvajalec
premazov v srednji Evropi. Zadnjih
nekaj let beleži Helios tudi izjemne
poslovne rezultate. Prodaja
Skupine Helios se je v zadnjih štirih
letih povečala skoraj za polovico,
čisti prihodki od prodaje za okoli
82 odstotkov. Čisti dobiček, ki za
leto 2003 znaša nekaj manj kot
3,2 milijardi tolarjev, se je v enakem
časovnem razdobju povečal celo
za preko 3,7-krat. Z doseženimi
finančnimi rezultati in nadpovprečnimi donosi na kapital v
tovrstni industriji (v preteklem letu
20,1%) so zadovoljni tudi lastniki.
Omenjene rezultate je bilo moč
doseči z dobro notranjo organizacijo, racionalizacijo stroškov,
motivacijo zaposlenih in nenehnim
tehnološkim posodabljanjem
proizvodnje. Pri tem velja omeniti
tudi Heliosovo skrb za okolje, ki se
odraža v doseganju zahtevnih
evropskih ekoloških standardov in
družbeno odgovornim ravnanjem,
z vlaganjem v Heliosov ekološki
sklad ter podpiranjem množičnega
in vrhunskega športa.
“Helios je imel številne razloge za
nakup Colorja. Med njimi najbolj
izstopa dopolnjevanje obeh
kvalitetnih proizvodnih programov.
Tako bo moč na tržišču dosegati
boljše poslovne učinke, največ pri
količinsko večji, a cenejši nabavi
vhodnih surovin. Predvsem pa bo
potrebno izkoristiti možnosti in
priložnosti številnih sinergijskih
učinkov v vseh poslovnih
funkcijah. Najbolj pri prodaji in
trženju izdelkov na novih in
obstoječih trgih Evrope. Helios je
prišel do stopnje razvoja, ki
dopušča širitev poslovnega
sistema s prevzemi sorodnih
družb. V okviru svojih proizvodnih
kapacitet, predvsem na centralni
lokaciji Količevo, Helios nima
možnosti za zagotavljanje
načrtovane realne rasti proizvodnje.
Nezanemarljivo je tudi dejstvo
prihajajoče zakonodaje EU, ki
postavlja strožje omejitve glede
obremenjevanja okolja. Color je
dobra družba, z razpoznavno
identiteto in uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Načrtujemo vsestransko integracijo in krepitev
družbe z boljšo organizacijo trženja
in prodaje. Poslovni sistem Helios
bo skupaj s Colorjem že dosegel
takšno velikost, da bo pred
morebitnimi tujimi apetiti globalnih
proizvajalcev premazov ustrezno
zavarovan. Prav tako ocenjujemo,
da ne bo potrebno bistveno
zmanjšati števila zaposlenih”, je
izpostavil predsednik Heliosove
uprave Uroš Slavinec.
Delniška družba Sava iz Kranja je
85,04 odstotna lastnica družbe
Color. Delniška družba Sava
uspešno posluje. V zadnjih petih
letih je Poslovna skupina Sava 4kratno povečala obseg poslovanja.
V tem obdobju je Sava v
prestrukturiranje svojih podjetij in
v nove naložbe investirala skupaj
preko 300 milijonov evrov,
zaposlovala 2950 delavcev ter
ustvarila 228 milijonov evrov
dodane vrednosti, 35 milijonov
evrov čistega dobička ter izplačala
svojim delničarjem več kot 16
milijonov evrov dividend, državi pa
135 milijonov evrov davkov in
prispevkov. Družba je finančno
trdna, likvidna in solventna ter vse
bolj utrjuje svoj položaj v turizmu,
na nekaterih področjih gumarstva,
v nepremičninski dejavnosti in v
trgovini, kjer je preko podjetja Sava
Trade tudi večinska lastnica
hipermarketov OBI. Pomembno
vlogo pa s svojimi lastniškimi deleži
igra tudi v razvoju Gorenjske
banke, v Nacionalni finančni družbi
in v Zavarov alnici Triglav.
Sodelovanje vzpostavlja tudi z
drugimi nosilci podobnih dejavnosti v Sloveniji in izven nje.
Janez Bohorič, predsednik uprave
Sava d.d. navaja: “Sava je večinski
delež v medvoškem Colorju leta
2000 odkupila od Kapitalske
družbe, Slovenske odškodninske
družbe in drugih delničarjev, ki so
se odzvali na javno ponudbo z
namenom in v dogovarjanju z
lastniki Heliosa in Belinke, da bi
uresničili projekt združevanja
slovenske premazne industrije ter
tako povečali njeno mednarodno
konkurenčnost, kar je zlasti
zagovarjal CIC (Center za mednarodno konkurenčnost), ki ga je
takrat vodil sedanji minister
Dimovski. Uresničitev tega projekta
je v tistem času onemogočilo
nesoglasje med tedanjimi lastniki
glede vprašanja prevzemne cene,
zato do zaključka druge faze – to je
vključitve Heliosa - v tedanjih
razmerah ni prišlo. Z odločitvijo za
odprodajo Colorja sedaj Sava
Heliosu omogoča uresničenje tega
skupno zasnovanega projekta pod
njegovim okriljem, kar pa je seveda
dobra priložnost tudi za hitrejši in
varnejši razvoj Colorja. Sprejem te
odločitve ima pozitiven vpliv tudi v
smislu optimiranja Savinega
naložbenega portfelja, ki - skladno
s sistemom notranje konkurence
za kapital v okviru Poslovne
skupine Sava - daje primerjalno
prednost projektom z večjimi
možnostmi za dolgoročni razvoj
in donosnost Save. Pridobljena
sredstva bomo vložili v inovativne
projekte s potencialno visokim
donosom in v krepitev ter širjenje
obstoječih dejavnosti Save, zlasti
Gumarstva in Turizma.”
Direktor družbe Color, Tomaž
Bučar, je na konferenci poudaril:
“Menimo, da bo povezovanje za
Color prineslo prednosti na
mnogih področjih, nenazadnje tudi
v povezovanju znanja in izkušenj
strokovnjakov iz obeh podjetij.
Vsekakor bomo skupaj bolj
konkurenčni in močnejši na trgih,
kjer nastopamo, to je v Sloveniji,
drugih trgih Evropske unije,
državah nekdanje Jugoslavije ter
na ruskem trgu.”
Poslovni sistem Helios je za nakup
lastniškega deleža Colorja, ki je bil
do sedaj v lasti kranjske Save,
odštel 15,5 milijona evrov.
5
julij 2004
NAKUP
Panonske terme bogatejše za
Zdravilišče Radenci –
oblikovana največja wellness - zdraviliška destinacija v Sloveniji
Pogodba je podpisana: Andrej Šprajc, direktor Savine dejavnosti
Turizem, Janez Bohorič, predsednik uprave Save, d.d., Dušan
Bencik, glavni direktor Terme 3000 in generalni direktor
Radenske, d.d., Zlatko Vili Hohnjec
Z podpisom pogodbe družba Radenska Zdravilišče Radenci,
d.o.o., prehaja v last Savine družbe Terme 3000,d.d. Namen
odkupa je realizacija druge faze projekta “Panonske terme”, ki
sedaj vsebuje pet kapitalsko povezanih term: poleg Term 3000,
Moravske Toplice s Termami Lendava ter Termami Ptuj še
Zdravilišče Radenci s Termami Banovci in hotelom Jeruzalem
v Ljutomeru.
Projekt sodelovanja vseh vključenih družb pod krovno blagovno
znamko “Panonske terme” predvideva razvoj zaokrožene
ponudbe zdraviliškega turizma v severovzhodnem delu
Slovenije, kar bo ob koriščenju sinergij in obsežnih naložbah
vsem vključenim družbam omogočalo povečevanje lastne
konkurenčnosti, hkrati pa prispevalo k hitrejšemu
gospodarskemu razvoju celotne regije.
Terme 3000, d.d. je za nakup 100- odstotnega deleža družbe
Zdravilišče Radenci d.o.o., ki je bila do sedaj v lasti družbe
Radenska d.d., Radenci namenila 4,25 milijarde tolarjev.
Družba Terme 3000, d.d. je upravljalsko središče in nosilka
razvoja “Panonskih term”, kar bo osnova tudi za kapitalsko
povezovanje znotraj družb te destinacije in nenazadnje tudi za
omogočanje uresničevanja nadaljnjih širitvenih načrtov glede
na nove priložnosti v tem delu Slovenije.
Družba Radenska Zdravilišče Radenci d.o.o. je bila v letošnjem
poslovnem načrtu Radenske d.d. opredeljena kot kratkoročna
finančna naložba, od kupca in prodajalca je bila odvisna
prodaja, ki je na koncu zadovoljila oba interesa – tako na strani
povpraševanja in na strani ponudbe. Posebej še, ker gre v
primeru Zdravilišča Radenci za dolgo tradicijo, uveljavljeno
blagovno znamko ter uspešno družbo, ki ima tudi v naprej
zagotovljeno prihodnost in še izboljšan tržni položaj.
Pivovarna Laško, dosedanja lastnica, se je za prodajo odločila
zaradi dolgoročne usmeritve skupine v proizvodnjo pijač. Ocenili
so, da niso specialisti za zdraviliško in turistično dejavnost,
zato so iskali primernega kupca. V Pivovarni Laško so veseli,
julij 2004
6
da je Zdravilišče Radenci ostalo v
slovenskih rokah in so prepričani, da mu je
v okviru Poslovne skupine Sava zagotovljen
nadaljnji razvoj in obetavna prihodnost.
Z nakupom družbe Zdravilišče Radenci,
d.o.o., ki vključuje tudi Terme Banovci in
hotel Jeruzalem v Ljutomeru, je dosežen
velik korak k uresničevanju projekta
povezovanja ponudbe zdraviliškega turizma
v severovzhodni Sloveniji, ki ga bodo
vključene družbe na skupnem evropskem
tržišču tržile pod krovno blagovno znamko
“Panonske terme”.
Skupina Terme 3000, Moravske Toplice
in sedaj še Zdravilišče Radenci bosta z
združenimi močmi ponujali širši skupni
turistični produkt, sestavljen iz nastanitvenih,
gostinskih, kopaliških, zdravstvenih, športno
rekreativnih in zabaviščnih dejavnosti,
povezanih pod skupno blagovno
znamko “Panonske terme”.
Zdravilišče Radenci s svojimi zdraviliškimi
in wellness storitvami dopolnjuje širok
spekter turističnih produktov, s katerimi
razpolaga skupina Terme 3000, ki v svoji
sestavi poleg Zdravilišča Moravske toplice
združuje tudi Terme Ptuj in Terme Lendava
ter predstavlja pomemben del dejavnosti
Turizem v Poslovni skupini Sava. Indikacije
zdravilne termomineralne vode Zdravilišča
Radenci so namenjene za rehabilitacijo
kardiovaskularnih bolezni (bolezni srca in
ožilja), kar pomeni odlično komplementarno ponudbo osnovni trženjski ponudbi
skupine Terme 3000.
Nakup Zdravilišča Radenci, d.o.o.,
katerega del so tudi Terme Banovci, pomeni
pridobitev vseh nepremičnin in infrastrukture
družbe, koriščenje termalnih vrelcev za
potrebe osnovne dejavnosti družbe ter
uporabo blagovnih znamk zavoljo večje
prepoznavnosti in nadaljevanje tradicije
družbe
Skupina Terme 3000 in Zdravilišče
Radenci si od skupnega nastopa in
delovanja pod krovno znamko Panonske
terme v okviru Poslovne skupine Sava
obetata številne prednosti. Učinke sinergij,
tako na strani povečevanja prihodkov, kot
na strani povečevanja stroškovne
učinkovitosti, bosta družbi črpali na vseh
poslovnih področjih, zlasti pa na področju
trženja (skupni nastopi na trgu, enotna
komercialna politika, skupna krovna
blagovna znamka…), na nabavnem in
finančnem področju ter na področju
kakovosti storitev. Ob tem pa se že
udejanjajo pozitivni učinki poslovnega
povezovanja z drugo Savino turistično
destinacijo - z blejskimi turističnimi
družbami, ki delujejo pod krovno blagovno
znamko Sava Hoteli Bled. Dodatne
konkurenčne prednosti pa se pričenjajo
dosegati tudi z vzpostavljanjem in krepitvijo
sodelovanja s kompetenčnimi centri
matične družbe Sava, d.d.
V Zdravilišču Radenci je trenutno
zaposlenih 339 delavcev, kar pomeni da
bo pod blagovno znamko Panonske terme
v bodoče v turističnih centrih na lokaciji v
Moravskih Toplicah, Lendavi, Ptuju,
Radencih in Banovcih skupaj preko 1000
sodelavcev. Z novimi investicijami, od
katerih so nekatere že v fazi izvajanja, pa
se bo število zaposlenih še hitro povečalo.
V Panonskih termah načrtujejo, da bodo v
naslednjih nekaj letih zaposlovali več kot
1000 zaposlenih, razpolagali s 5000
posteljnimi kapacitetami, ustvarjali
1.000.000 nočitev na leto ter ustvarjali
preko 50.000.000 evrov letnih prihodkov.
Skupina podjetij pod okriljem blagovne
znamke Panonske terme bo že v tej sestavi
(Skupina Terme 3000 in Zdravilišče
Radenci, d.o.o) v letu 2004 predvidoma
ustvarila 720.000 nočitev, kar pomeni 30
odstotkov vseh nočitev, ki jih ustvarijo vsa
slovenska zdravilišča oziroma 10 odstotkov
vseh slovenskih turističnih nočitev. Vrednost
načrtovanih prihodkov znaša 8,5 milijarde
tolarjev, skupna vrednost naložb Save in
družb na tej destinaciji pa bo okoli 14
milijard tolarjev.
V Poslovni skupini Sava v dejavnosti
Turizem bo sedaj 1400 zaposlenih,
razpolagali bodo s skoraj 7.000 ležišči, v
katerih letos načrtujejo 1.170.500 nočitev.
V Savini dejavnosti Turizem bodo skladno z
načrti letos ustvarili 12,9 milijarde tolarjev
prihodkov.
DOSEŽKI
Odprli zunanji del
Termalnega Parka Term Ptuj
Odslej v Termah Ptuj 4000
kvadratnih metrov vodnih
površin
Ptuj, Terme Ptuj, 7. julija 2004 ob 12.00
– V družbi Terme Ptuj, ki v okviru Term
3000 sodi v dejavnost Turizem Poslovne
skupine Sava, so dopoldan odprli zunanji
del Termalnega parka z največjim
toboganom v Sloveniji.
Vrvico sta prerezala direktor Term Ptuj
Andrej Klasinc in glavni direktor Term
3000 Dušan Bencik. Ob otvoritvi je
spregovoril tudi ptujski župan dr. Štefan
Čelan, za kulturni vložek pa so poskrbeli
člani ptujskega KUD Musicology in
Natalija Verboten.
Zunanji del Termalnega parka Term Ptuj
leži tik ob dosedanjih zunanjih bazenih.
Dograjeno je 1400 kvadratnih metrov
dodatnih vodnih površin s počasno vodno
reko dolžine 160 metrov. V sklopu tega
so dogradili velik stolp s katerega se
spušča več toboganov, med njimi največji
v Sloveniji z dolžino 165m.
Z današnjo pridobitvijo Termalnega parka
Term Ptuj je gostom na voljo kar 4000
kvadratnih metrov vodnih površin, kar
uvršča Terme Ptuj med največje tovrstne
ponudnike v Sloveniji in večje v Evropi.
Zunanjih površin je po novem kar 3200
kvadratnih metrov, 800 kvadratnih metrov
pa notranjih.
Cena kompletne investicije v dodatni
zunanjih del vodnih površin s tobogani je
400 milijonov tolarjev, lanska investicija
v notranji del pa je veljala 350 milijonov
tolarjev.
Direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je ob
otvoritvi med drugim dejal: “Držali smo
obljubo in s tem nadoknadili 15 letno
investicijsko praznino, ter postavili trdne
temelje za naslednjih deset let. Lanskega
1. septembra - ob otvoritvi notranjega
dela - sem vam dejal, da smo bili pred
mnogimi, mnogimi leti največji in
najboljši. Z današnjim dnem Termam Ptuj
vračamo staro slavo.”
ZGODOVINA: Terme Ptuj so ustanovili
leta 1975 v okviru Kmetij skega
kombinata Ptuj. Leta 1980 so zgradili
bazene in bungalove, leta 1994 pa še
apartmajsko naselje. Leta 2002 so Terme
3000 iz Moravskih toplic prevzele
večinski delež Term Ptuj. Leta 2003 so
v Termah Ptuj začeli nekajletni
investicijski ciklus v popolno posodobitev
ptujskih term.
Terme Ptuj spadajo v skupino Panonskih
term v okviru podjetja Sava d.d. V
Panonske terme spadajo: Terme 3000
iz Moravskih toplic, Terme Lendava,
Terme Radenci s Termami Banovci in
ljutomerskim hotelom Jeruzalem in
Terme Ptuj.
Andrej Klasinc,
direktor Term Ptuj
7
julij 2004
DOSEŽKI
Sava d.d. in Gea Sol d.o.o. sklenila posel
s solarnimi strešniki
Predstavniki družbe Gea Sol International, hčerinske družbe
Save, d.d. in ljubljanskega podjetja Gea Sol, d.o.o. so sredi
junija podpisali sporazum,
s katerim so prenesli vse pravice za proizvodnjo, trženje in
nadaljnji razvoj solarnega strešnika na novoustanovljeno
podjetje Gea Sol International. Novo podjetje Gea Sol International bo vodil Marko Kompare, dosedanji lastnik patenta za
solarni strešnik Aljoša Pajk in njegov poslovni partner Ervin
Pfeifer pa bosta svetovalca. Solarne strešnike bo za Gea Sol
International proizvajalo slovenjegraško podjetje Triso, s
katerim so prav tako danes podpisali pogodbo o dolgoročnem
razvojnem sodelovanju. Letos še razvoj in testiranje novega
izdelka, prihodnje leto na tržišče.
julij 2004
8
S podpisom omenjenih dogovorov je projekt solarnih strešnikov,
ki je pred dvema letoma prejel evropsko priznanje za okoljski
izdelek leta 2002, je korak bliže industrijski proizvodnji.
Proizvodnja testnih serij solarnih strešnikov je že v teku, do
konca leta pa bodo postopoma povečevali obseg serijske
proizvodnje. V Gea Sol International načrtujejo, da bodo do
konca letošnjega leta postavili približno 100 sistemov za
ogrevanje s solarnimi strešniki, v treh letih pa naj bi se letna
proizvodnja že večkratno povečala. Zaenkrat se bodo
osredotočili predvsem na slovenski in hrvaški trg, sčasoma pa
se bodo usmerili tudi na širši evropski trg.
Solarni strešniki so inovativen in edinstven izdelek, ki ga do
sedaj še ni bilo na trgu. Sistem solarnega ogrevanja je namenjen
ogrevanju sanitarne vode, delnemu ogrevanju prostorov (talno
ogrevanje) in ogrevanju bazenov. V podjetju pa načrtujejo
nadaljnji razvoj sistema ogrevanja s solarnimi strešniki, ki bo
omogočal tudi ogrevanje in hlajenje prostorov
v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri energije.
Sava d.d. bo v celoten projekt solarnih strešnikov vložila
približno 1,5 do 2 milijona evrov, predvsem za trženje in dodatni
razvoj novega izdelka. Izračuni Save kažejo, da naj bi se
investicija povrnila v približno petih letih, pričakujejo pa od 25
do 30-odstotne donose na vloženi kapital, kar je pri tovrstnih
rizičnih projektih tudi običajno. Sava je od Gea Sol, d.o.o.
odkupila celoten “know-how” in pa pravice za proizvodnjo,
trženje in razvoj solarnega strešnika.
S sklenitvijo dogovora Sava, d.d. krepi prisotnost na področju
proizvodnje okolju prijaznejših virov energije, saj s hčerinskim
podjetjem Teol že pripravlja projekt proizvodnje biodizla.
MI IN OKOLJE
Mednarodna konferenca o plačni
politiki kot jedru socialnega dialoga
Na Bledu je bila 17. junija Mednarodna konferenca o plačni politiki kot jedru socialnega
dialoga. Dogodek je organiziralo Združenje delodajalcev Slovenije v okviru projekta BOSMIP,
v sodelovanju z Evropsko delodajalsko konfederacijo (UNICE) in v sodelovanju z italijanskim
delodajalskim združenjem (CONFINDUSTRIA).
Konference, ki je potekala v Belem salonu hotela Park - ta posluje
pod novo krovno blagovno znamko Sava Hoteli Bled -, se je
udeležilo približno 100 slušatelj ev.
Na konferenci je nastopilo 15 predavatelj ev, od katerih jih je 6
prispelo iz različnih držav Evropske zveze: svetovalka italijanskega
delodajalskega združenja, strokovnjak za plačno politiko in trg
delovne sile Mednarodne organizacije dela iz Ženeve, profesor iz
Nemčije, svetovalec in poslovni posrednik iz Avstrije, sekretar
irske delodajalske in poslovne konfederacije ter vodja kadrovske
službe družbe Jazaki iz Slovaške.
Predavatelji iz Slovenije so bili: mag. Samo Hribar Milič, generalni
sekretar Združenja delodajalcev Slovenije; mag. Slavi Pirš,
svetovalka Združenja delodajalcev Slovenije; Franc Guštin, vodja
službe za organizacijo in sistem nagrajevanja iz Krke;
dr. Bogdan Lipičnik, profesor z Ekonomske fakultete; Jani Braune,
direktor področja za kadrovske, pravne in splošne zadeve, ter Iza
Martina Bokal, direktorica službe za organizacijo in informatiko,
oba iz ETI, d.d., Izlake; Brane Mišič, izvršni sekretar Zveze
svobodnih sindikatov Slovenije, in Dolores Por, vodja službe za
organizacijo in nagrajevanje iz Sava Trade, d.d., Poslovna skupina
Sava.
Namen konference je bil razširiti znanje o plačnih modelih, plačni
politiki in socialnem dialogu ter preučiti zahteve sindikata po
spremembi plačnega modela.
Predstavljeni so bili problemi sedaj veljavnega plačnega modela v
Sloveniji z namenom analizirati različne oblike plačnih modelov,
sestave plač, njihove davčne obremenitve, minimalne plače,
usklajevanja plač z inflacijo ter tarifna pogajanja.
Pojasnjena je bila povezanost med plačnim modelom na ravni
države, v okviru panoge in okviru podjetja.
Razprava se je razvila v smeri povezanosti plačnega sistema s
socialnim dialogom.
Konkretni primer plačnega sistema sta predstavili družbi ETI, d.d.,
Izlake in Poslovna skupina Sava, ki je naletela na ugoden odziv s
prispevkom “Motivacija zaposlenih za doseganje ciljev v Poslovni
skupini Sava”.
Mednarodna konferenca je prispevala k razširitvi znanja o plačnih
modelih in plačni politiki ter o socialnem dialogu. Primerjava in
izkušnje predstavljenih modelov in plačnih sistemov so ponudile
rešitve in poti do odgovorov na sindikalne zahteve po spremembi
plačnega modela.
Dolores Por
Dolores Por
9
julij 2004
MI IN OKOLJE
Strokovno srečanje ob 45. obletnici
Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru
Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru letos praznuje 45-letnico delovanja. V počastitev
tega jubileja so pripravili sklop prireditev, med katerimi je bilo tudi strokovno srečanje z
naslovom “Nujnost strateškega razmišljanja gospodarstva ob vstopu Slovenije v EU”. Na
tem srečanju, ki je potekalo 4. junija, so sodelovali vidni predstavniki gospodarstva, države
in preostalih ustanov. Na povabilo organizatorjev sta izkušnje in poglede Poslovne skupine
Save ter njenih podjetij na srečanju predstavila tudi magistrica Antonija Pirc, direktorica
Sava Trade, d.d., in Danijel Šumej, generalni direktor Teola, d.d.
Danes, 45 let od ustanovitve, je mariborska
ekonomsko-poslovna fakulteta (EPF)
uveljavljena znanstveno raziskovalna
ustanova tako na nacionalni kakor tudi na
mednarodni ravni. V tem okviru si še posebej
prizadevajo vzpostavljati izmenjavo znanja
z gospodarstvom in v širši skupnosti; to je v
uvodnem nagovoru ob srečanju poudaril
tudi dekan EPF, prof. dr. Rasto Ovin.
Poglavitni namen prvega dela srečanja je
bila predstavitev pomena strateškega
razmišljanja za razvoj gospodarstva in
države ter opozorilo na izzive in potrebe, ki
se ob strateški vključitvi Slovenije v EU
ustvarjajo na makro- in mikro-ekonomski
ravni.
Drugi vsebinski sklop pa je bil namenjen
predstavitvi izkušenj in razpravi med
gospodarstveniki, predstavniki vladnih in
nevladnih ustanov ter akademskimi
ekonomisti o izzivih, ki jih nujnost
strateškega razmišljanja za uspešno
sodelovanje v Evropski zvezi prinaša
podjetjem in državi na različnih področjih
delovanja.
Mag. Antonija Pirc, direktorica Sava Trade,
d.d.: “Ne razmišljajmo samo o tem, kako
bomo dohiteli Evropo. Cilj nam mora biti
globalna konkurenčnost!”
julij 2004
10
Direktorica Sava Trade, d.d., mag. Antonija
Pirc, se je v predstavitvi osredotočila na
prikaz, kako se učinkovito prilagajati
razmeram globalizacije na ravni celotnega
sistema, ter na predstavitev dosežkov nove
razvojne poti Save, d.d., od konca leta 1997
dalje, po odprodaji programov, vezanih na
avtomobilsko industrijo. Poudarila je, da se
sredstvo za zagotavljanje mednarodne
konkurenčnosti slovenskih podjetij ponuja
v povezovanju in kombinaciji domačega in
tujega, vendar ne samo kapitala, ampak
tudi znanja. Savine izkušnje po eni strani
utemeljujejo nujnost kapitalskega
povezovanja s tujimi partnerji (primer
avtomobilskih pnevmatik), hkrati pa
dokazujejo razvojne priložnosti tudi z
medsebojnim povezovanjem slovenskih
podjetij, tako v lastniškem smislu kakor v
drugih oblikah, kjer ne gre za prodajo
podjetij. Slednje po eni strani potrjuje primer
uspešne združitve štirih, prej samostojnih
trgovskih družb, v enovito podjetje - Sava
Trade, d.d., po drugi strani pa to dejstvo
dokazuje doseganje sinergijskih učinkov,
ki jih obe Savini družbi v dejavnosti Trgovina
(Sava Trade, d.d., in MG Market, d.o.o.)
črpata na temelju sodelovanja z
mednarodnim trgovskim velikanom OBI.
Generalni direktor Teola, d.d., Danijel
Šumej, je v predstavitvi poudaril nujnost
korenitega prestrukturiranja slovenskega
gospodarstva v smislu opuščanja tistih
njegovih delov, ki dolgoročno nimajo
možnosti preživetja. Slednje ne pomeni
zapiranja delov proizvodnje kar vsevprek,
temveč nujnost korenitega prestrukturiranja, tako da ohranjamo vitalne dele
gospodarstva in jih krepimo na dolg rok.
Številna podjetja se bodo morala
programsko prestrukturirati, hkrati pa
izboljšati stroškovno učinkovitost. Medtem
Danijel Šumej, generalni direktor Teoa, d.d.:
“Evropa nam prinaša številne priložnosti, ki
jih je potrebno zaznati in tudi izkoristiti.”
ko je družba Teol že dosegla znaten
napredek na področju obvladovanja
stroškov, programsko prestrukturiranje
znotraj družbe še poteka. Kot enega izmed
novih, perspektivnih programov za nadaljnji
razvoj Teola je Šumej posebej izpostavil
priložnosti pri načrtovani proizvodnji
biodizla (biodiesel) – zelenega goriva, kar
bi omogočale tudi spodbude s strani
Evropske zveze.
Oba predstavnika Save, mag. Antonija Pirc
in Danijel Šumej, sta s svojim znanjem in
izkušnjami dala pomemben prispevek k
obravnavani tematiki tudi v okviru okrogle
mize, kjer so poleg njiju sodelovali še: mag.
Anton Stana, član uprave Mariborske
livarne; mag. Drago Fabijan, generalni
direktor holdinga Slovenske elektrarne; Igor
Hudin, direktor sektorja za informatiko pri
Pošti Slovenije; Danica Ozvald, članica
uprave Raiffeisen Krekove banke ter Toni
Balažič, direktor sektorja za marketinške
raziskave, komunikacije in razvoj v Petrolu.
L. B.
DOGODKI
4. NABAVNA KONFERENCA POSLOVNE
SKUPINE SAVA
Enaintrideset udeležencev, predstavnikov najvišjega vodstva
in vseh odgovornih za nabavo v Poslovni skupini Sava, se je
28. in 29 maja 2004 zbralo na 4. nabavni konferenci, kjer so
v obliki predstavitev sodelovali vsi stebri poslovne skupine.
UGOTOVITVE KONFERENCE
• Nabavne konference PS Sava iz leta v leto
predstavljajo mejnik v sproščanju sinergij
nabave v poslovni skupini Sava, priložnost
za izmenjavo izkušenj, predstavitev uspehov
na posameznih področjih in medsebojno
druženje za vzpodbudo prihodnjemu
boljšemu sodelovanju.
1. nabavna konferenca v Bovcu: nabava v
hitro rastoči in diverzificirani poslovni
skupini – opredelitev poslanstva,
organizacijskih načel, strategije za sprostitev
sinergij v oskrbi;
2. nabavna konferenca v Radencih: zahtevni
nabavni cilji, matrika po nabavnih
kategorijah in kompetencah, profesionalnost v nabavi – z boljšim sodelovanjem do
uresničitve zahtevnih ciljev;
3. nabavna konferenca v Logarski dolini:
merjenje nabave - poenoteno spremljanje
nabavnih cen, zalog, sestave dobaviteljev v
posamezni nabavi in primerjava med
družbami v PS Sava;
4. nabavna konferenca na Bledu: prilagajanje
nabavnih strategij novim izzivom – Team
Building .
• Rast obsega poslovanja v Poslovni skupini
Sava daje priložnost vsem, tudi prevzetim
podjetjem, ki pri skupnih dobaviteljih hitro
dosežejo najboljše že dogovorjene nabavne
pogoje kakor tudi izboljšanje pogojev na nov,
povečani obseg nabave v poslovni skupini.
• Na konferenci se je pomen nabave, ki ji
pripisujemo pomembne konkurenčne
prednosti, ponovno odrazil v navzočnosti
najvišjega vodstva; s strani uprave je njen
član, g. Emil Vizovišek, predstavil proces stalnih
izboljšav (PSI), ki ga izvaja poslovni sistem.
Nastop člana uprave je naredil pomemben
vtis ter pomni vzpodbudo za nadaljnje delo
“nabavnikov”.
• Prispevki nabavnih služb so najbolj očitni v
pogledu zniževanja stroškov za nabavljene
storitve in surovin ter v izbiri samih
oskrbovalnih procesov v posameznih
družbah.
• Kot nepotrebno opravilo šteje vse, kar ne
dodaja vrednosti končnemu kupcu; v nabavi
namreč dodatno iščemo predvsem novo
vrednost za poslovni sistem v razvoju
odnosov z dobavitelji ali v prenosu dejavnosti
na partnerje.
• V tekočem poslovnem letu je eden ključnih
nabavnih projektov sprostitev sinergij iz
okrepljene in močne dejavnosti Turizem, s
katero se odpirajo velike možnosti tudi za
preostale dejavnosti v poslovni skupini pri
nabavi energije, potrošnih materialov in
različnih storitev.
V Turizmu samem pa naj bi s pristopi,
značilnimi za proizvodnjo in trgovino,
racionalizirali in izboljšali spremljavo
oskrbovalnega procesa.
• Primerjave: benchmarking med posameznimi
nabavnimi službami, kakor je Damjana V.
Škrjanc predstavila primerjavo organiziranosti
nabav Colorja oziroma Savatech, morajo biti
trajen proces in priložnost za izboljšave na
vseh straneh.
V letu 2004 bomo tako primerjavo in analizo
naredili za vse nabavne službe Poslovne
skupine Sava.
• Nabavne službe so še vedno prevečkrat
preveč oddaljene od uprav, kar brez dvoma
zmanjšuje konkurenčnost programov in
storitev, ki jih prodajamo.
• Na uspešnem primeru racionalnega
obnašanja pri gospodarjenju z zalogami
izdelavnih materialov Savatech, ki ga je
predstavila Andreja Sulejmanovič, smo videli,
kako je mogoče z dobrim sodelovanjem v
sorazmerno kratkem času v dobavni verigi
zmanjšati zaloge na polovico.
Cilji pri zalogah izdelavnih materialov in
prodajnega blaga morajo biti v prihodnje v
vseh družbah poslovne skupine bolj
ambiciozni.
• Organiziran skupen nastop pri nabavi je
izredno izboljšal obseg poslovanja v Trgovini
na področju trženja kemikalij, kar je bilo
razvidno iz podatkov in primerjave prometa
ter rasti prometa v Sava Trade in dobav
Heliosu in Colorju; to snov je predstavil Anton
Ahac.
Priložnosti za Trgovino in za pomembne
kupce v sistemu pa še zdaleč niso izrabljene.
• Uresničenje projekta, ki ga je zasnoval tim v
okviru Akademije Sava, je eden izmed
primerov učinkovitega partnerskega
sodelovanja in izpopolnitve dobavne verige
ter odgovor na stalno vprašanje: ali kupiti ali
najeti? Ta vprašanja je v svoji predstavitvi
izpostavila Alenka Hribar.
Nabavne službe bi morale skupno iskati pravi
odgovor.
• Priložnost za predstavitev nabave in za
izmenjavo izkušenj so na prvi dan konference
dobili tudi Marko Štebe iz Save, d.d., Uroš
Kos iz Colorja, d.d., Polona Jarc iz podjetja
Savatech, d.o.o., in Marija Strniša, Jaka
Zupanc ter Drago Sedonja iz podjetij G&P
Hoteli Bled, Grand hotel Toplice in Terme 3000
- s skupnim nastopom kljub razmeroma
kratkemu času od prevzema Term 3000 v
Poslovno skupino Sava.
• Predavanje in predstavitev prof. Bruna
Završnika iz EPF Maribor sta bila s strani
nabavnikov z navdušenjem sprejeta, tako da
bomo ob naslednjih konferencah še vabili
cenjene strokovnjake z nabavnega področja.
• Naslednja, 5. nabavna konferenca PS Sava,
bo v enakem času leta 2005 v Savinih
prostorih v Termah 3000.
• Gradivo in ugotovitve oziroma sklepi
konference bodo v tiskani obliki razdeljeni
vsem poslovodstvom družb v PS Sava in
udeležencem 4. nabavne konference.
• Po vseh ugotovitvah je bila 4. nabavna
konferenca PS Sava v skladu z načrtom po
udeležbi skoraj 100-odstotna, delovna,
ustvarjalna - izziv in pohvala za vse dosežke
ter vzpodbuda za nadaljnje delo.
Agata Trojar
11
julij 2004
IZOBRAŽEVANJE
Poročilo o seminarju Bridgebuilder v
pokrajini Cornwall v Veliki Britaniji
Od 10. do 12. maja 2004 se je skupina šestih
sodelavcev iz Poslovne skupine Sava udeležila
seminarja Bridgebuilder Seminar for Slovenia;
to so bili Maja Bradeško (Sava, d.d.), Mojca
Brežnik (Grand hotel Toplice, Bled), Miha
Resman (Sava, d.d.), Mihael Hajdinjak (Sava
IP, d.o.o.), Sašo Skalič (G&P hoteli Bled) in dr.
Boris Kuselj (Savatech, d.o.o.). Seminar je
potekal v golfskem klubu St. Mellion blizu
mesta Plymouth v jugovzhodni angleški
pokrajini Cornwall. Seminar sta priredili
podjetji Force 4 (SW) Ltd. iz Plymoutha in
Cornwall Enterprise iz mesta Truro ter
Slovensko gospodarsko in raziskovalno
združenje iz Bruslja. Med udeleženci so bili
predstavniki razvojnih, raziskovalnih in
izobraževalnih organizacij ter državne uprave.
Gospodarstvo sta zastopala poslovna
sistema Sava in Istrabenz ter Nova Ljubljanska banka. Iz Slovenije se ga je udeležilo 24
oseb.
Namen seminarja je bil seznaniti udeležence
z izkušnjami zasebnih gospodarskih, vladnih
in nevladnih organizacij pri izdelavi projektov,
s katerimi so kandidirali za pridobitev finančnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov (ESS) - z zahtevami, ki jih je pri tem potrebno izpolniti, in z napakami, zaradi katerih
nekateri projekti niso bili sprejeti v financiranje. Seminar so tvorili dopoldanske
delavnice, popoldanski ogledi projektov na
terenu ter večerna druženja s potencialnimi
partnerji, ki se zanimajo za sodelovanje s
Slovenijo. V obliki predstavitev so nam svoje
Glavni organizator izkušnje posredovali predvsem subjekti s
seminarja, dr. Jan področja negospodarstva: univerze, razvojne
ustanove in agencije, ki se ukvarjajo s svetoBennett, med
vanjem pri projektih. Uvodni del prvega dneva
pozdravnim
seminarja je bil posvečen splošni predstavitvi
nagovorom.
julij 2004
12
projektov v okviru “EU Objective 1” (cilj O1).
Cornwall ima izredno naravno okolje in
500.000 prebivalcev. V ekonomskem,
socialnem in demografskem smislu je
primerljiv s srednje razvitimi območji Slovenije.
Tradicionalne gospodarske panoge
(rudarstvo, ribištvo in kmetijstvo) so v zadnjih
30 letih večinoma opustili. V tem času so
razvili turizem, ki zaposluje večje število ljudi,
ter mikro-, mala in srednja podjetja, ki so jih
ustanovili predvsem priseljenci. Na
gospodarstvo pokrajine znatno vplivajo tudi
obsežne mornariške in podmorniške baze v
mestu Plymouth, podporne dejavnosti in
vojaška industrija, ki zaposlujejo veliko število
ljudi. Veliko težav je povzročilo izseljevanje
mlajšega prebivalstva (večinoma 18 - 25 let)
zaradi omejenih možnosti šolanja in
zaposlovanja. Povprečne plače so bile nizke.
Nezaposlenost je bila nad državnim
povprečjem Velike Britanije, vendar se je v
zadnjih nekaj letih bistveno zmanjšala. Cornwall je bil v preteklosti sicer uspešen pri
odpiranju novih delovnih mest, manj pa pri
ustvarjanju zahtevnejših, bolje plačanih
delovnih mest. Posledica naštetega je bil nizek
bruto družbeni proizvod (BDP), ki je leta 1996
znašal 71 % povprečnega BDP v Evropski
zvezi. Leta 1999 je bil Cornwall identificiran
kot evropska regija v okviru cilja O1, s čimer
mu je bila zagotovljena največja mogoča
stopnja financiranja iz evropskih skladov. Že
naslednje leto so mu za financiranje odobrili
prvi projekt.
Poleg gospodarskega in družbenega
napredka predstavljajo bistven dosežek
sodelovanja pokrajine v ESS predvsem velike
spremembe v miselnosti in samozavesti
prebivalcev. Sprva je bil potek prijavljanja
projektov počasen, v dveh letih pa je dosegel
velik razmah. Doslej je bilo potrjenih že 450
različnih projektov v pokrajini! Pri tem so
razvili izjemno obsežno medijsko kampanjo
(radio, TV, časopisi), da bi z njo spodbujali
izdelave projektov za financiranje iz ESS. V
svoji temeljitosti so šli še dlje. Z namenom,
da bi popularizirali svoje dejavnosti, izdelujejo
tudi drobne knjižice, letake, nalepke in druge
oblike učinkovitega komuniciranja, ki jih
razdelijo med prebivalce. Tako želijo obenem
vzbuditi v ljudeh zavest, da si prizadevajo na
opisani način resnično izboljšati kakovost
življenja.
Glavne gospodarske dejavnosti, v katerih
želijo doseči napredek, so prehrambna
industrija, (multi)medijska industrija, domača
in umetelna obrt, pomorstvo, turizem in
okoljske tehnologije. Omenjene cilje so zapisali
v 10-letno gospodarsko strategijo za Cornwall, imenovano Strategy&Action, ki predstavlja ključni dokument, na podlagi katerega
so sestavili tudi Enotni programski dokument
(EPD) in Programsko dopolnilo (PD).
Omenjene dokumente je sestavil Gospodarski
forum Cornwalla, ki vključuje zasebne, javne
in prostovoljne organizacije.
Poudarili so, da so v postopku potrjevanja
projektov ključne prvine: projekt mora biti
finančno in praktično sposoben preživeti tudi
po ustavitvi financiranja iz ESS; biti mora zelo
kakovosten in pomeniti mora resnično
izboljšanje stanja. Na državni ravni se jim je
posrečilo potrditi večji deleţ velikih in srednje
velikih projektov, ki presegajo vrednost
1 milijona Ł. Veliko pozornosti in prizadevanj
je potrebno posvetiti tudi predstavitvi projekta
ter razđirjanju znanja iz projekta!
Med uspešno financiranimi projekti so
izpostavili turistično-izobraževalno središče
Eden Project, izgradnjo širokopasovnega
komunikacijskega omrežja ADSL, gradnjo in
modernizacijo turističnih zmogljivosti, projekte za ohranjanje kulturne dediščine ter
postavitev studijev za digitalne multimedijske
komunikacije. Tudi golfski klub St. Mellion je
bil obnovljen s sredstvi iz ESS. K izpeljavi
izgradnje omrežja so uspešno pritegnili tudi
državno komunikacijsko družbo British Telecom, ki je zgradila komunikacijsko omrežje
in ga vključila v nacionalno omrežje.
Konkretni doseţki financiranja iz Evropske
zveze v pokrajini so: prek 17.000 delovnih
mest, 500 milijonov Ł prihodkov od prodaje,
30.000 m2 dodatnih poslovnih prostorov,
60 ha zemlje so zopet začeli obdelovati, prek
23.000 podjetij je sodelovalo v projektih ali je
dobilo pomoč za sodelovanje v projektih. Dr.
Bennett je svetoval, da je bolje prijavljati večje
projekte, ki imajo ustrezno kritično maso, so
bolje izdelani in prinesejo več koristi kakor
manjši projekti. Podjetja iz Cornwalla se ne
prijavljajo na razpise, ker je delo pri projektih
preveč birokratsko. Vendar so podjetja glavni
uporabniki storitev, ki jih nudijo projekti:
usposabljanje, infrastruktura, delovni
IZOBRAŽEVANJE
prostori, kmetijski trgi, turizem in razvijanje
kvalifikacij.
Ogled projekta Eden Project
V popoldanskem času smo si ogledali po en
primer projekta, ki je bil uspešno financiran
iz ESS. Najbolj zanimiv je bil ogled parka,
imenovanega Eden Project. Postavili so ga v
enega izmed opuščenih r udnikov kaolina. To
je bila velikanska jama sredi pokrajine, ki ni
dajala spodbudnega videza. S parkom so
uresničili izredno domiselno idejo, ustanovili
podjetje s kar 1.700 novimi delovnimi mesti,
obnovili uničeno pokrajino in oblikovali
osrednji turistični produkt, ki podpira
gospodarstvo celotne pokrajine: turizem,
trgovino, prevozništvo in kmetijstvo.
86 milijonov Ł vredni projekt je bil prvotno
vizija dveh študentov botanike, ki sta si leta
1995 zamislila kraj, kjer bi na dovolj
nenavaden način, v futurističnih steklenjakih,
zasadili rastlinje z vsega sveta in ga na
poljuden način predstavljali šolarjem. Ideja je
vsebinsko in arhitektonsko zorela nekaj let,
preden se je ponudila možnost za graditev
primernega objekta. Pomembna odlika tega
kompleksa je nevezanost na sezono, saj
obiskovalce privlači vse leto in s tem napaja
preostalo turistično gospodarstvo pokrajine.
Avtorji projekta so poudarili ključne
usmeritve, ki naj bi jih upoštevali snovalci
turističnih produktov v prihodnosti:
poudarek na intenzivnosti in posebnosti
doživetij, odmik od tradicionalnega
razmišljanja o proizvodih oz. storitvah,
posebna pozornost do otrok in družin,
vključevanje okolijskih prvin v ponudbo,
ustvarjanje čarobnosti in nenavadnosti.
tropski in sredozemski biom, zasajena vsak
v treh steklenjakih, ki so pokriti z drzno
oblikovano kupolasto prosojno streho. V
tropskem biomu vlada pravo tropsko
podnebje, ki ga pod svodom kupole
vzdržujejo z velikanskimi grelniki in vlažilniki.
V njem so smiselno zasajene bujne rastline iz
tropskega in substropskega pasu Afrike, Azije
in Južne Amerike. V rastlinjaku
sredozemskega bioma vlada prijetno suho
in toplo sredozemsko podnebje. Zraku se
prijetno primešane dobro znane vonjave iz
primorskih krajev... V naravnem biomu na
prostem so zasajene rastline, ki rasejo v
naravnem angleškem okolju.
Na naslovu www.edenproject.com si lahko
ogledamo impresivno in poučno spletno
stran z opisi vseh rastlin in multimedijsko
potjo skozi park. Vodstvo podjetja namerava
park v prihodnosti razširiti v dejansko
angleško izobraževalno in študijsko središče
za preučevanje tropskega in sredozemskega
rastlinja, k temu pa ponovno pritegniti
sredstva iz ESS.
Predstavitev Poslovne skupine
Sava
Zadnji dan seminarja smo udeleženci
predstavili dejavnosti svojih organizacij:
Gospodarske zbornice Slovenije, Skupine
Istrabenz, d.d., in Poslovne skupine Sava.
Navzočih je bilo 15 do 20 predstavnikov
negospodarskih organizacij in nekaj iz
krajevnega gospodarstva. Predstavili smo
organiziranost in posamezne dejavnosti
Poslovne skupine Sava. Pokazali smo jim
letna poročila ter predstavitveno in reklamno
gradivo s področij Gumarstvo in Turizem. Za
sklep smo predvajali predstavitveni film
Poslovne skupine Sava v angleškem jeziku
in predstavitveni DVD o Bledu in dejavnosti
Turizem, ki sta pritegnila veliko pozornost in
odobravanje vseh navzočih.
Pogled z razgledne ploščadi na naravni biom
na prostem; levo - rastlinjak tropskega bioma;
desno - rastlinjak sredozemskega bioma.
Park je tudi izobraževalno središče za odrasle
in otroke s širšega območja Anglije s ciljem
nadaljnjega razvoja. Načrtovali so, da bo v
prvem letu po odprtju, v letu 2001, park
obiskalo približno 750.000 ljudi. Izkazalo se
je, da se je število povzpelo na 1,5 milijona
obiskovalcev. Park tvorijo naravni biom ter
Stanja v Sloveniji in Cornwallu pred začetkom
črpanja sredstev iz ESS ne moremo
neposredno primerjati. Razlike med
pokrajinama izhajajo iz drugačnih
zgodovinskih in družbenih razmer,
drugačnega izobrazbenega sestava
prebivalstva in seveda namena pridobivanja
sredstev. V Cornwallu so si postavili naslednje
glavne cilje financiranja iz ESS:
prestrukturiranje kmetijstva, rudarstva in
ribištva, razvoj turističnih privlačnosti, razvoj
digitalne medijske industrije in dvig
izobrazbene strukture prebivalstva. Glede na
namene, zaradi katerih se Poslovna skupina
Sava vključuje v financiranje projektov iz ESS,
bi bilo mogoče smiselno obiskati Finsko ali
Severno Irsko. Zanju je znano, da sta v nekaj
letih temeljito prestrukturirali svoje
tradicionalne gospodarske dejavnosti in
postali vodilni visoko tehnološki gospodarstvi
v svetovnem merilu. To pa je tudi eden izmed
ciljev Poslovne skupine Sava.
V Veliki Britaniji so sredstva iz ESS stalno na
voljo. Ker ne poznajo razpisov za omenjena
sredstva v taki obliki kakor v Sloveniji, lahko
s svojimi projekti kandidirajo zanje kadarkoli.
Udeleženci smo pridobili dragocene izkušnje,
ki nam bodo pomagale v času priprave prijav.
Še vedno pa nam bo primanjkovalo znanja s
področij projektnega managementa in
financiranja projektov, ki so ključni za
uspešno dokončanje projektov - namreč:
uspešna prijava je zgolj vrh ledene gore.
Boris Kuselj
Udeleženci seminarja Bridgebuilder.
G. Sašo Skalič (G&P hoteli Bled) med
predstavitvijo Poslovne skupine Sava.
Sklep
13
julij 2004
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Junij – Mesec varnosti
g. Borut Brezovar
– Glavni inšpektor VARNOSTNA KONFERENCA
Mesec junij – MESEC VARNOSTI je
RS Za delo
tradicionalno posvečen intenzivnejšim
preventivnim akcijam na področju
varnosti in zdravja pri delu, s katerimi
želimo animirati slehernega sodelavca,
da pri vseh aktivnostih postavi v ospredje
svojo lastno varnost. Varna delovna mesta
morajo biti v interesu vseh tako delavca
delodajalca kot tudi države, ki s predpisi
določa ukrepe za zagotavljanje varnosti
in zdravja pri delu.
Letošnja varnostna konferenca je bil
namenjena predstavitvi področja varnosti
in zdravja delu v luči delodajalčeve
odgovornosti in sistemov vodenja
varnosti in zdravja pri delu. Po uvodnem
nagovoru g. Maksimiljana Fijačka sta
varnostno konferenco vodila g.Borut
Brezovar – glavni inšpektor RS za delo
in dr. Mirko Markič – višji predavatelj na
Fakulteti za management v Kopru.
Temeljne delodajalčeve odgovornosti s
področja dela so opredeljene v Zakonu o
delovnih razmerjih in Zakonu o varnosti
in zdravju pri delu. Oba zakonska akta
sta tesno povezana in se na določenih
mestih dopolnjujeta, kar je posledica
evropskih podlag obeh zakonov. Kaže
pa se zlasti tam, kjer Zakon o delovnih
razmerjih določa pravila v zvezi s
posebnim varstvom (mladine, materinstva
starševstva, invalidov, otrok itd.) in se
naslanja na pojme in institute iz Zakona
o varnosti in zdravja pri delu (izjava o
varnosti, ocena tveganja).
julij 2004
14
Zakon o varnosti in zdravju pri delu
temelji na želji zaščititi zdravje in življenje
delavcev, ter na predpostavki, da to
življenje in zdravje ogroža delovni proces,
ki je pod nadzorom oziroma v upravljanju
delodajalca. Zato je povsem naravno, da
večji del zakona prinaša pravila ravnanja
predvsem za delodajalca. Ključna
dolžnost delodajalca v najširšem smislu
je ta, da postavi učinkovit sistem za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
ter da ves čas dela skrbi za njegovo
učinkovito izvajanje. Poleg večine
določil, namenjenih delodajalcem, zakon
prinaša tudi pravice in obveznosti
delavcev, ki morajo spoštovati in
upoštevati z delodajalčeve strani
postavljena pravila za zagotavljanje
varnega in zdravega dela.
Varnost in zdravje sta tudi ena izmed
bistvenih elementov obravnavanja
kakovosti življenja in dela, ter vplivata na
uspešnost poslovanja podjetij in drugih
organizacij. Ta se na koncu odražata v
kakovosti družbe, ki je kombinacija
različnih kazalnikov in standardov
uspešnosti. Sodobna zasnova varnosti in
zdravja pri delu se postopoma preobraža
iz prevladujočega tehnično tehnološkega
obravnavanja v bolj celovito (inter-
disciplinarno). Celovito obravnavanje
varnosti in zdravja pri delu izhaja iz najširšega možnega vidika, ker enostransko
obravnavanje samo enega npr. tehničnega vodika varnosti in zdravja pri
delu, ni več zadosti in dovolj. Obsežno
se spreminja splet dejavnikov, ki imajo
in bodo imeli bistveni vpliv na bodočo
varnost in zdravje pri delu kot tudi
kakovost življenja in dela v sodobni
družbi. Zato mora biti področje varnosti
in zdravja pri delu vtkano v vse sestavine
managementa. Uspešni management
varnosti in zdravja pri delu je planiranje,
organiziranje in kontroliranje dela v
podjetju oziroma vseh nalog in aktivnosti,
ki jih zaposleni opravljajo. Cilji podjetja
dajejo pobude in vodila za te naloge in
aktivnosti. Mangement pa je v bistvu tudi
usklajevanje nalog in dejavnosti za
dosego postavljenih ciljev na področju
varnosti in zdravja pri delu. Vodstvo
podjetij mora posvečati enako velik
pomen doseganju visokih standardov
vodenja varnosti in zdravja pri delu,
kakršnega posvečajo drugim ključnim
vidikom svoje poslovne dejavnosti.
Uspešno upravljanje varnosti in zdravja
pri delu nič poškodb nič zdravstvenih
okvar.
Evropski teden varnosti in zdravja pri delu
2004 - Geslo Evropskega tedna varnosti in
zdravja pri delu 2004 “Vgradimo varnost“
Letošnji Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki je največji tovrstni dogodek na
področju varnosti in zdravja pri delu v Evropi, bo posvečen gradbeni dejavnosti. V
gradbeni dejavnosti, kamor sodijo gradnja, inženiring, vzdrževanje objektov ter
rušenje objektov tako v zasebnem kot javnem sektorju, se vsako leto v EU hudo
poškoduje 850.000 delavcev in izgubi življenje okoli 1300 delavcev. Poleg tega so
pri gradbenih delih delavci izpostavljeni tveganjem, ki pripeljejo do okvar zdravja, kot
so azbestoza, bolečine v hrbtenici, kostno mišična obolenja, vibracijska bolezen in
bolezni zaradi uporabe kemikalij, …
Evropski teden varnosti in zdravja pri delu je informativna kampanija, ki vključuje
številne aktivnosti za širjenje vedenja o ključnih težavah in rešitvah pri zagotavljanju
varnosti in zdravja pri delu v dejavnosti gradbeništva s ciljem, da bi delavna mesta v
Evropi postala varna in zdrava. Torej se problematika varnosti in zdravja v gradbeni
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
dejavnosti dotika vseh nas, saj objekti v
katerih so naša delovna mesta morajo
vključevati varnost in zdravje od zasnove
objekta preko gradnje uporabe, vzdrževanja do rušitve tega objekta. Sestavni
del te kampanije je Evropsko tekmovanje za priznanje “Dobra praksa na
področju varnosti in zdravja pri delu” , ki
je namenjeno tistim gospodarski družbam
in organizacijam, ki so najbolj uspešno
rešile vprašanja varnosti in zdravja pri
delu v gradbeništvu.
Kampanijo “ V- gradimo varno-st “, katere
vrhunec bo letošnji Evropski teden
varnosti in zdravja pri delu (18.-22.
oktober 2004) vodi Evropska agencija
za varnost in zdravje v sodelovanju z
nacionalnimi mrežami bo vrhunec. V
kampanijo, ki se je uradno začela 30
aprila 2004, je vključenih več kot 30
držav.
V Sloveniji kampanijo vodi Nacionalna
mreža za sodelovanje z evropsko
agencijo za varnost in zdravje pri delu, ki
deluje pri Ministrstvu za delo, družino in
socialne zadeve in v katero so vključeni
vladni predstavniki in predstavniki
socialnih partnerjev ter stroko vne
javnosti.
Logo Evropskega tedna
Likovni natečaj najmlajših na temo
“Varnost in zdravje pri gradbenih delih“
V okviru preventivne akcije Junij - Mesec varnosti pri delu je bil razpisan natečaj za
naj likovni prispevek na temo “Varnost in zdravje pri gradbenih delih ”. V letošnji
natečaj pa so se na pobudo direktorice družbe Sava Trade mag. Antonije Pirc
vključili najmlajši iz vrtca “ Kekec” Radomlje. Zadnji dan meseca junija je poslovodja
Miro Vodan del prodajnega centra AstraChemo v Jaršah spremenili v likovno
delavnico, kjer je 20 otrok upodabljalo svoja razmišljanja in vedenja o varnosti in
zdravju pri delih, ki so povezana gradnjo in vzdrževanjem najrazličnejših objektov.
Ob koncu je komisija v sestavi direktor maloprodaje Milan Jurjavčič , Alenka Kralj
in Janez Fabijan ocenila likovne izdelke in izbrala najboljše. Direktor je najboljšim
trem podelil praktične nagrade - kolesrske čelade.
Janez Fabijan – TPEV
Udeleženci likovne delavnice v prodajnem centru AstraChemo
z vzgojiteljicama Martino Pavlič in Tanjo Keržan
V likovnem natečaju pa so sodelovali tudi otroci naših sodelavcev v družbah PS Sava. Med
prispelimi likovnimi prispevki smo izbrali tri najboljše, katerim je direktor družbe Sava
medical in storitve g. Maksimiljan Fijačko izročil praktične nagrade.
Nagrajenci likovnega natečaja iz vrtca Kekec Alma Ličina, Filip Grčar,
Eldin Kočan
Nagrajenci likovnega natečaja otrok savčanov : Andrej Logonder Volk, Klara Svetina, Blaž Bevc
15
julij 2004
JUBILEJ
Sava Hoteli Bled
za novo tisočletje
V to za Bled jubilejno leto vstopajo družbe Grand hotel Toplice Bled, G&P Hoteli Bled ter
Golf in kamp Bled, ki poslujejo v okviru Poslovne skupine Sava, povezane pod okriljem nove
blagovne znamke Sava Hoteli Bled. Njeno poslanstvo je v vzajemnem, učinkovitejšem in
prepoznavnejšem skupnem nastopu vseh turističnih programov. Ob tej priložnosti so se
družbe odločile za pokroviteljstvo nad zaščito blejskih labodov in za pomoč Baletni šoli
Dane Renčelj.
Prepoznavnost Bleda želimo širiti tudi z
uporabo enega izmed blejskih simbolov
– labodov. Motiv laboda v blagovni
znamki Sava Hoteli Bled nam bo s svojo
dinamičnostjo in elegantno obliko
pomagal graditi predstavo o sodobni,
raznoliki in kakovostni turistični storitvi v
sožitju z naravnim okoljem. Labod
simbolizira povezavo z vodo kot virom
življenja, življenje na vodi, ki je skladno
blejskemu imidžu, ustvarja povezavo s
termalno vodo, s sprostitvenimi programi
in zdravim življenjem.
Vrednost daje znaku tudi zlata barva
simbola, ki je del sistema celostne
grafične podobe.
Nova blagovna znamka
Poslovna strategija Dejavnosti Turizem v
Poslovni skupini Sava temelji na iskanju
skupnih sinergij komplementarnih
turističnih programov podjetij. V tem za
Bled prelomnem letu zato vstopajo družbe
Grand hotel Toplice Bled, G&P Hoteli
Bled ter Golf in kamp Bled, združene
pod okriljem nove skupne blagovne
znamke Sava Hoteli Bled. Njeno
poslanstvo je v vzajemnem, učinkovitejšem in prepoznavnejšem nastopu
vseh turističnih programov, ki jih
ponujamo gostom željnim vedno novih
doživetij.
Kjučni komunikacijski cilji podjetij
v naslednjem petletnem obdobju:
• Razvoj identitete blagovne znamke
Sava Hoteli Bled:
- pozicioniranje Sava Hotelov Bled kot
sodobnega wellnes centra;
- prepoznavnost Sava Hotelov Bled kot
julij 2004
16
konferenčnega središča.
• Pozicioniranje blagovne znamke Bled
Golf Resort.
Opredelili smo se za strategijo, ki temelji
na delitvi dejavnosti Turizem v Poslovni
skupini Sava v dve krovni blagovni
znamki, ki sta vezani na destinaciji:
blejsko in panonsko. Povezuje ju
korporacijski logotip dejavnosti Turizem
– Sava Hotels & Resorts.
Perspektiva blagovne znamke Sava Hoteli Bled
Blagovna znamka Hoteli Bled naj bi
asociirala na sodobno, raznoliko in
zaupanja vredno blagovno znamko
turističnih storitev. Ohraniti želimo
zaznave vezane na tradicijo (zanesljivost,
izkušenost, udobje), blagovni znamki pa
“vdahniti dušo” s pozitivnimi asociacijami,
kot so: inovativnost, vitalnost, dinamičnost.
Pokroviteljstvo blejskih labodov
Uvajanje nove blagovne znamke je za
zaposlene v Sava Hotelih Bled izziv, da
še več postorimo za okolje od katerega
je odvisna naša dejavnost. Če želimo, da
bo lepota narave na Bledu še naprej
prevzemala goste z vsega sveta, mora biti
naša prva skrb ohranjanje naravnega
okolja in ekološka osveščenost tako nas
kot tudi lokalnega prebivalstva. Prevzem
simbola laboda v novem znaku Hotelov
Bled smo nadgradili s pokroviteljstvom
za zaščito blejskih labodov in s
sponzoriranjem blejske baletne šole.
Prvi labodji par so na Bledu leta 1902
naselili in zanju skrbeli lastniki hotela
Luisenbad, predhodnika današnjega
Grand Hotela Toplice. Žal pa je bil obstoj
JUBILEJ
te elegantne ptice na Bledu v zadnjih letih
vse pogosteje ogrožen. Mlade labodje
družine so ravno v poletnih mesecih, ko
je turistična sezona na vrhuncu, najbolj
občutljive. Puhasti mladiči so zaradi svoje
neokretnosti na kopnem zelo ranljivi in
izpostavljeni številnim nevarnostim.
Pogosto jih napadajo psi, ki jih lastniki
vodijo brez povodca, vznemirjajo pa jih
tudi številni obiskovalci, ki se jim preveč
približajo.
Trenutka rojstva
nove blagovne
znamke se je
udeležil tudi
blejski župan
Jože Antonič
Na vse te probleme že več let opozarja
nekaj prostovoljcev pod okriljem
turističnega društva, ki si zaman
prizadevajo ustrezno zaščititi labode.
S finančno pomočjo želimo turističnemu
društvu Bled pomagati pri osveščanju
lokalnega prebivalstva in obiskovalcev, jih poučiti o pravilnem ravnanju z
labodi in storiti čim več za učinkovito
zaščito labodov. Obiskovalce želijo
predvsem opozoriti, da hranjenje labodov
v poletnem času ni potrebno niti zaželeno,
saj je hrane v naravnem okolju dovolj, če
le damo labodom priložnost, da do nje
pridejo.
Poleg
pokroviteljstva
nad blejskimi
labodi, pa s
sponzorskim
prispevkom,
pričenjamo tudi
sodelovanje z
Internacionalno
baletno šolo Bled
Poleg pokroviteljstva nad blejskimi
labodi, pa s sponzorskim prispevkom,
pričenjamo tudi sodelovanje z Internacionalno baletno šolo Bled, ki jo je
leta 1991 ustanovila koreografinja in
pedagoginja Dana Renčelj. Poslanstvo
te svetovno priznane umetnice od njene
smrti dalje neguje Društvo prijateljev
baleta, in tako spodbuja baletno umetnost
pri otrocih od najbolj rosnih let naprej.
Upamo, da bo naše sodelovanje s šolo
pripomoglo, da se bo program šole ohranil
in se razvijal naprej.
Nova blagovna znamka Sava Hoteli Bled,
naj bi pri ključnih javnostih predstavlja
visokokakovostnega ponudnika turističnih storitev. Ključna strategija bo
temeljila na oblikovanju zanimivih
programov poživljajočih aktivnih ali
sprostitvenih počitnic in spodbudnih
konferenčnih storitvah.
Ob rojstvu nove
blagovne znamke
je Sava, d.d.
podarila Bledu
čudovit koncert
Mance Urbanc
Izmajlove, ki sta jo
spremljala njen
soprog Benjamin violina in pianist
Blaž Jurjevčič
Blanka Mrak
17
julij 2004
JUBILEJ
Blejski forum
V hotelu Golf na Bledu je bil v torek, 8. junija, dobro obiskan
Blejski forum, ki ga je v okviru praznovanja 1000-letnice Bleda
organiziral časnik Finance. Na okrogli mizi o razvojnih
perspektivah Bleda in njegovem sonaravnem razvoju so
sodelovali številni ugledni gostje, med njimi tudi predsednik
Savine uprave Janez Bohorič in direktor dejavnosti Turizem
Andrej Šprajc. Sava je bila tudi generalni pokrovitelj zanimivega
pogovora. Da je ureditev infrastrukture, predvsem
razbremenilnih cest, osnova za razvoj odličnosti v turizmu, je
bila skupna ugotovitev vseh udeležencev. Tudi s tem, da Bled
zaradi svojih izjemnih naravnih danosti, ne prenese množičnega
turizma, so se strinjali vsi udeleženci. Precej različna mnenja
pa so bila glede številnih drugih vprašanj o turistični prihodnosti
Bleda. Pa vendar so se strinjali tudi s tem, da se bo v prihodnje
treba več pogovarjati in tako iskati soglasje za prostorska ,
razvojna in številna druga vprašanja.
V. D.
Bled – zanimiv že 1000 let
V prazničnih dneh so sodelavci mariborske televizije RTS - TELE 59, ki jo vodi znani tv
novinar Janez Ujčič, posneli zanimivo polurno reportažo o tisočletnici tega slovenskega
bisera. Projekt so uresničili s Savino pomočjo. Zanimiv prispevek so lahko videli gledalci
kar štirih državah: Avstriji, Hrvaški, Madžarski in severovzhodni Sloveniji. Televizije omenjenih držav namreč sodelujejo v okviru evropskega projekta čezmejne televizije. O zanimivi in pisani zgodovini kraja v reportaži pripoveduje Janez Fajfar, po izobrazbi umetnostni zgodovinar, sicer pa direktor Vile Bled in tudi avtor zanimive monografije, ki je
izšla ob 1000-letnici Bleda.
V. D.
julij 2004
18
DOGODKI
Družabno srečanje na Bledu
V podjetju Savatech, d.o.o., že tri leta uspešno uvajamo Metodo 20 ključev. V tem času smo
naredili velik korak pri razvoju poslovanja podjetja. Potrditev naših prizadevanj na tem področju
je bilo tudi javno priznanje, ki smo ga prejeli v letu 2003 za “Naj-podjetje pri uvajanju Metode
20 ključev” v Sloveniji.
V nadaljevanju je navzoče nagovorila
mag. Mateja Mešl, ki je ob tej priložnosti
izrekla pohvalo za dosežke pri uvajanju
procesov izboljšav ter ob tem poudarila
pomen našega napredka kot prispevka k
razvijanju konkurenčnih prednosti
slovenskega gospodarstva.
Srečanje na Bledu smo nadaljevali z
ogledom igrišča za golf, temu pa je sledil
še praktični poskus v tehniki igranja golfa,
ob čemer so se naši gostje zelo zabavali.
Ob prijetnem klepetu ter kozarčku penine
smo končali naše druženje; iz pogovorov
je bilo razbrati lepe občutke ob vtisih
udeležencev, hkrati pa številne misli,
usmerjene v prihodnost.
V istem letu smo dosežkom v znanju in
uspehom na tej podlagi pričeli dodajati
nove razsežnosti na področju celovite
optimizacije procesov, o čemer smo v
časopisu Sava že pisali. Za dosego naših
strateških ciljev bomo s projekti optimiranja ter inoviranja procesov nadaljevali tudi v prihodnje, prav pa je, da se ob
dosedanjih uspehih ozremo tudi na
sodelavce, ki so veliko prispevali k
doseženemu.
Le-ta nam ponuja nove izzive, ki nam
poleg truda prinašajo tudi takšne dogodke, kakršen je bil naš blejski.
zbrane goste najprej pozdravil direktor
podjetja Savatech, d.o.o., Dušan Kveder
in se zahvalil sodelavcem za njihov
prispevek pri doseganju dobrih rezultatov.
Na kratko je strnil pomembnejše dogodke
v zadnjem enoletnem obdobju ter
predstavil glavne smernice poglabljanja
metode za leto 2004.
Valentin Govekar
V ta namen smo ob koncu meseca aprila
2004 priredili za vse člane “tima 20
ključev” družabno srečanje na Bledu. Na
naše druženje smo povabili tudi predstavnike ministrstva za gospodarstvo:
mag. Matejo Mešl; državno sekretarko,
Simono Hočevar; svetovalko na ministrstvu ter Projektni svet za nenehne izboljšave pri ministrstvu za gospodarstvo.
V navedeni projektni skupini sodelujejo
predstavniki številnih slovenskih podjetij,
ki se ukvarjajo s sistemi za izboljšanje
delovnih procesov.
Naše druženje smo pričeli s svečanim
kosilom v Kraljevi klubski hiši, kjer je
19
julij 2004
GUMARSTVO
Predstavitev podjetja SAVA GTI
SAVA GTI, d.o.o, Ptuj, je bila oblikovana v samostojno podjetje
1. januarja 2003 in uspešno nadaljuje proizvodnjo stiskanih
izdelkov, ki je v preteklosti potekala v Savi Gumi, d.o.o..
Podjetje trenutno zaposluje 60 delavcev in s svojimi izdelki
oskrbuje avtomobilsko industrijo, industrijo bele tehnike,
izdeluje tesnila in orodja, namenjena gradbeništvu.
V začetku letošnjega leta je krmilo podjetja
prevzelo domače vodstvo s Ptuja, na čelu z
direktorjem Antonom Rogino. Skupaj z
zaposlenimi uspešno dosegajo zastavljene cilje.
Z optimizacijo proizvodnih postopkov in
skrbnim nadzorom nad stroški je podjetje v
letošnjem juniju prvič po dolgih mesecih
poslovalo z dobičkom, dosežena prodaja v
tem obdobju pa je znašala dobrih 1,5 milijona
evrov, kar predstavlja 54 odstotkov načrtovane
celoletne realizacije, od tega je znašal delež izvoza
več kakor 60 odstotkov. Ob upoštevanju
začrtanih ciljev in ob predpostavki, da se bodo
ugodna gibanja v prodaji nadaljevala tudi v
naslednjih mesecih, bodo planirano realizacijo
2,88 milijona evrov celo presegli.
julij 2004
20
V aprilu je podjetje uspešno opravilo presojo
po standardu ISO TS 16949:2002 in si s tem še
povečalo možnosti uspešnega delovanja,
predvsem na področju zahtevnega
avtomobilskega trga. Hkrati z nadaljevanjem in
širitvijo sodelovanja z dosedanjimi kupci
avtomobilskega programa - Revozom iz
Novega Mesta, Cimosom iz Kopra in drugimi,
predvsem pa s proizvajalcem zavornih sistemov
za tovornjake Knorr Bremse iz Nemčije, ta je kot
največji kupec v letošnjem letu udeležen v njihovi
prodaji kar s četrtino - je podjetje letos pričelo
kot razvojni dobavitelj sodelovati tudi s
francoskim Renaultom pri projektu razvoja
novega vozila X 44. Naše podjetje je bilo izbrano
kot razvojni dobavitelj za gumeni obroč v
prezračevalni napravi. Vozilo bodo izdelovali v
tovarni Revoz v Novem mestu, začetek serijske
proizvodnje predvidevajo v februarju leta 2006,
vrednost celotnega projekta znaša dobrih pol
milijona evrov.
Podjetje se bo v prihodnje strateško usmerilo k
proizvodom z višjo dodano vrednostjo,
predvsem k proizvodom avtomobilskega
programa, kjer je zaradi pridobitve že
omenjenega standarda in dosedanjimi
izkušnjami in znanjem že doseglo zavidljive
uspehe. Poleg proizvodnje več izdelkov iz gume
se bo podjetje v prihodnje prizadevalo tudi za
razvoj izdelkov iz drugih termoplastičnih
elastomerov in s tem zadostilo pogostim
zahtevam kupcev po tovrstnih materialih in si
tudi s tem utrdilo konkurenčen položaj na trgu.
In kako vidi dogajanja zadnjih mesecev novi
direktor gospod Rogina in kakšna je njegova
vizija prihodnosti podjetja?
“Z rezultati, doseženimi v prvih , preseči. Postati
želimo ugleden svetovalec, oblikovalec in
izdelovalec elastičnih elementov proizvajalcem
in dobaviteljem sklopov v avtomobilski panogi.
Želimo si pridobiti zaupanje in zvestobo naših
kupcev ter slediti njihovim zahtevam. Dejavni
bomo predvsem na najrazvitejših trgih EU, kajti
le delo za najzahtevnejše odjemalce omogoča,
da preživimo in se razvijamo skupaj z njimi.
Najpomembnejša naša želja je vzpostaviti takšen
poslovni sistem, ki bo zagotavljal dolgoročno
stabilno poslovanje, v katerem bodo zadovoljni
tako odjemalci kakor zaposleni, pa tudi lastnik
ter prebivalci domačega okolja.
Doseči optimalno pot med naštetimi zahtevami
ni enostavno. To pomeni nikoli končan proces,
pri katerem pa računam na izdatno pomoč
zaposlenih.
Direktor
Anton Rogina
GUMARSTVO
Dogajalo se je v gumarstvu
Program Eko pričel s prodajo
zaves v ZDA
V aprilu so dobavili prvo naročilo
posebnih plavajočih zaščitnih zaves
kupcu ELASTEC.
Posebnost Ekovih zaves je v tem, da se
lahko uporabljajo tako na vodi kakor tudi
na kopnem. Spodnja tubusa se namreč
polnita z vodo, zgornji del pa z zrakom,
kar omogoča zavesam stabilno lego tudi
na kopnem.
kavčukov, sodelavci laboratorija pa o
spričevalu laboratorija o standardih ISO
17025.
Srečanje so nadaljevali popoldne v
sproščenem ozračju ter veselem razpoloženju vse tja do poznih večernih ur.
Letos je bil največji sejemski dogodek
na področju gradbeništva v Evropi od 29.
marca do 4. aprila. Udeležila sta se ga
programa Transportni trakovi in Eko.
Oba programa sta udeležbo na sejmu
izkoristila za promocijo svoje zaloge
oziroma izbire izdelkov, za pridobivanje
novih kupcev ter za utrjevanje odnosov s
stalnimi odjemalci in dobavitelji.
Srečanje kupcev iz Slovenije
in bivše Jugoslavije
Program Elastomeri je v juniju organiziral
že drugo srečanje kupcev iz Slovenije in
bivše Jugoslavije.
Udeležencem so najprej predstavili
družbi Sava, d.d. in Savatech, d.o.o., nato
pa so jim podrobneje predstavili še program Elastomeri ter jih popeljali na ogled
mešalnice in laboratorija. Naši strokovnjaki so jih med drugim seznanili s
pomembnimi podatki o posameznih vrstah
V Düsseldorfu je v času med 6. in 19.
majem potekal največji sejem na
področju tiskarstva v svetu, DRUPA
2004. Na sejmu, ki so se ga udeležili
Pohvala iz Švedske za
odlično kakovost traku
V programu Trakovi so bili za svoj trud
pri izdelavi kakovostnih izdelkov
nagrajeni na poseben način. Iz švedskega
podjetja Skanska so dobili tole sporočilo:
“S ponosom vam sporočamo, da je vaš
trak 1000 EP 630/4 8+3 32 m, ki ste
nam ga dobavili v letu 2001, prevozil v
treh letih 17 milijonov ton mletega
kamenja. To je rekord v podjetju
Skanska!
Trak je vgradila in vzdrževala firma
Breedbyns Vulk, Lars Göran Olsson.”
Naj tudi v tem primeru obvelja: dober glas
seže v deveto vas!
Pomembna proizvodna dosežka v podjetju Sava Schäfer
Transportni trakovi in Eko na
sejmu BAUMA 2004
Predstavitev programa Print
na sejmu Drupa 2004
V aprilu 2004 so v Sava - Schäfer izdelali
prvega od štirih premaznih valjev za
papirnico Vevče. Ta valj, po imenu
“protivalj premaza”, predstavlja eno
najbolj zahtevnih točk v papirnici Vevče.
Obloga valja je bila izdelana po
Schäferjevi recepturi, a z našim
klasičnim, zato pa cenejšim proizvodnim
postopkom.
Še z enim proizvodnim dosežkom se lahko
pohvalijo v podjetju Sava – Sava –
Schäfer, d.o.o.:
nedavno so v nekaj tednih obnovili doslej
najzahtevnejši valj pri stroju za toaletni
papir. Ti valji, ki so bili izdelani po
Schäferjevi tehnologiji, morajo zadostiti
zelo visokim zahtevam. Stroji za toaletni
papir so namreč zelo hitri, še posebej ta,
za katerega je bil valj izdelan, valji pa so
poleg tega izpostavljeni visokim
temperaturam. Zato bo brezhibno
delovanje valja v stroju prineslo podjetju
odlično referenco.
razstavljalci in obiskovalci z vsega sveta,
se je zelo odmevno predstavil program
Print. S svojo paleto že uveljavljenih in
novo razvitih izdelkov so ponovno
dokazali, da segajo na najzahtevnejše
področje uporabe ofsetne gume – v
rotacijski tisk. Uspešno predstavitev je
zaokrožilo spoznanje o odlični
prepoznavnosti Savine blagovne znamke
kot tudi pridobitev novih priložnosti na že
osvojenih in novih trgih.
21
julij 2004
NOVO
Ogrevajmo se s
soncem
Solarni strešnik je inovativni proizvod za
izkoriščanje sončne energije in
zamenjuje tradicionalne sončne
kolektorje. Namenjen je za ogrevanje
sanitarne vode in dopolnilno ogrevanje
prostorov, v toplejših predelih pa je lahko
tudi glavni sistem ogrevanja.
Solarni strešnik je votel, po njem se
pretaka ogrevni medij. Izdelan je iz
prosojnega pleksi stekla, ki je dokazano
obstojno na UV sevanje in se pod vplivom
sončnih žarkov torej ne stara. Strešnik
vgradimo tako kot običajnega in ga z
vijaki pritrdimo na ostrešje. Trenutno je
na voljo v obliki “zareznika”, načrtujemo
pa še nekatere druge oblike. Ne glede
na trenutno dobavljivo obliko pa je
julij 2004
22
mogoče standardni solarni strešnik z
razmejitvijo prilagoditi vsem oblikam
tradicionalne kritine.
Po šest strešnikov je po višini postavljeno
v stolpce in po njih se ogrevni medij (absorber) pretaka navpično in se pri tem
ogreva. Klasični sistem za ogrevanje
sanitarne vode za potrebe štiričlanske
družine pa vsebuje trinajst takih
vodoravno medsebojno povezanih
stolpcev. Če želimo ogrevati večje
količine vode, lahko sistem enostavno
razširimo z dodajanjem stolpcev. Z
dodajanjem stolpcev zelo enostavno
rešimo tudi primere, ko lega strehe ni
idealna, torej ni sleme obrnjeno v smeri
vzhod - zahod.
Spodnji in zgornji strešniki v stolpcih imajo
priključke za cevovod in so s cevmi
povezani s hranilnikom toplote (bojlerjem), ki je običajno nameščen v
kotlovnici. Hranilnik toplote ima vgrajena
dva toplotna izmenjevalca ter elektro
grelnik z močjo 2kW. To nam omogoča
pripravo tople vode v kombinaciji s
centralnim ogrevanjem in dodatno
možnost ogrevanja vode tudi z električno
energijo v dneh, ko ni na voljo dovolj
sončne energije.
Delovanje solarnega sistema upravlja
regulacijska avtomatika, ki na podlagi
izmerjenih razlik temperature med
solarnimi strešniki in hranilnikom toplote
določa delovanje obtočne črpalke.
Regulacijska avtomatika in obtočna
črpalka sta izključno prilagojeni za
delovanje sistema solarnih strešnikov.
Vlogo ogrevnega medija (absorberja)
opravlja tekočina, v kateri so sredstva
proti zmrzovanju in poseben barvni pigment, ki omogoča, da se čimbolj približamo osnovni barvi strehe. S tem solarni strešniki vidno ne izstopajo in se
lepo vklopijo v našo zgradbo.
Dosedaj je bilo na sistemu solarnih
strešnikov opravljenih že veliko testov in
atestov, po Sloveniji pa je že dalj časa v
obratovanju nekaj sistemov. Posebno smo
ponosni na podeljeno nagrado Evropske
skupnosti za okoljski izdelek leta 2002,
ki smo jo pridobili v konkurenci več kot
sto drugih izdelkov iz cele Evrope.
NOVO
Standardni sistem
Standardna sestava solarnega sistema za štiri člansko gospodinjstvo:
• 6 kv. m solarnih strešnikov;
• 300 l solarni hranilnik toplote, (temperatura v hranilniku 50 – 65 °C);
• 2 izmenjevalca toplote v hranilniku toplote, električni grelec z močjo 2 kW za dodatno ogrevanje po potrebi;
• obtočna črpalka;
• regulacijska avtomatika s tipali;
• 30 m cevi s spojnim materialom;
• tekočina proti zmrzovanju.
Informativna cena za navedeno sestava solarnega sistema, z vključeno montažo in davkom na dodano vrednost, znaša okrog
700.000 SIT. Pred naročilom solarnega sistema je obvezen ogled objekta, ki ga opravijo strokovnjaki našega podjetja Gea Sol
International. Več informacij vam bo z veseljem posredoval Matjaž Jelovčan, ki ga lahko dobite na telefonski številki 04 206 55
55 ali 051 344 133.
SKICA DELOVANJA SOLARNEGA
SISTEMA S SOLARNIMI STREŠNIKI
Izkoristek in potrebne količine solarnih elementov
Dodatno površino solarnih strešnikov izvenserijske sestave
sistema izberemo v odvisnosti od toplotnih potreb:
• večja stavba: na osebo 50 l dodatne količine vode v bojlerju
+ 1 m2 solarnih strešnikov;
• za ogrevanje bazena: za 1 m3 bazenske vode je potrebna
vgradnja 0,25m2 solarnega strešnika.
V poletnem in prehodnem obdobju pokrijemo potrebe po topli
sanitarni vodi tudi do 100-odstotno (odvisno od kraja in lege).
Prednosti opisanega solarnega sistema
•
•
•
•
•
•
Uporabnost:
• gospodinj stva, kmetije, šole, otroški vrtci, domovi
upokojencev, športne dvorane, letoviške hiše...
• turistična poslopja, gorske koče, bencinske črpalke,
prikolice za taborjenje...
• industrija: galvane, stekleniki, sušilnice...
Dodatne ugodnosti:
Subvencija RS v višini 180.000,00 SIT za solarni sistem.
Možnost pridobitve ugodnega ekološkega posojila s šestletno
odplačilno dobo.
visoka funkcionalnost – nizka cena;
malo sestavnih delov – enostavna montaža;
estetski videz strehe – ujemanje v barvi;
brez klasične konstrukcije – veter ni problem;
enostavna uporaba in vzdrževanje; ugoden vpliv na okolje in zdravje ljudi. 23
julij 2004
KEMIJA
Colorjev nadzorni svet o poslovanju
Nadzorni svet Colorja je 12. maja 2004 na
16. redni seji med drugim sprejel letno
poročilo družbe Color, d. d., za leto 2003 in
se seznanil s poslovanjem družbe v prvem
četrtletju letošnjega leta. V oceni poslovanja
za leto 2003 nadzorni svet ugotavlja, da
poslovanje Colorja v letu 2003 ni bilo
skladno s poslovnim načrtom, ki ga je sicer
pripravila in do junija udejanjala še prejšnja
uprava Colorja. Družba je poslovno leto
zaključila z izgubo. Skupna izguba družbe
v letu 2003 je znašala 864.035.000
tolarjev in je v celoti posledica oblikovanja
popravka vrednosti terjatev iz preteklih let.
Nadzorni svet je utrdil stališče, da bo družba
z doseganjem načrtovane plačane prodaje,
s skrbnim obvladovanjem operativnih
stroškov ter s saniranjem likvidnostnih težav
že v letu 2004 lahko poslovala uspešno ter
dosegla načrtovan dobiček.
Nadzorni svet se je seznanil tudi z rezultati
poslovanja Colorja v prvem letošnjem
trimesečju. Družba je v prvem četrtletju
ustvarila 10.887.000 evrov prihodkov od
prodaje, kar je 14 odstotkov več kakor v
enakem obdobju lani. Color je v vseh treh
programih (premazih, smolah in praškastih
premazih) dosegel večjo proizvodnjo in
prodajo kakor v enakem lanskem obdobju.
Z izvajanjem kratkoročnih ukrepov na
organizacijski in stroškovni ravni je družba
v prvih treh mesecih prihranila več ko
700.000 evrov in dosegla dobiček na
operativnem nivoju.
Z rastjo prodaje, z izvajanjem ukrepov za
povečanje poslovne učinkovitosti ter z
izpeljavo dezinvesticij in boljšo izterjavo že
popravljenih terjatev je Color, d. d., v prvih
treh mesecih letošnjega leta presegel
načrtovani poslovni izid in ustvaril dobiček.
P. S.
COLORJEVI VZORNI DELAVCI
V Colorju smo opravili drugo fazo projekta Celovita optimizacija
delovnih procesov, v okviru katere smo razčlenili procese v proizvodnji.
Vsem, ki ste sodelovali, se iskreno zahvaljujemo za učinkovito delo
pri projektu in za vaš prispevek k uresničevanju odličnosti družbe
Color, d. d. Delo, ki ga usmerjajo medsebojno sodelovanje,
ustvarjalnost, kakovost in motiviranost, je namreč edino zagotovilo,
da bo podjetju doseglo odličnost.
Posebno pohvalo si zaslužijo vsi sodelavci, ki so prikazali največ
prizadevanja in inovativnosti pri projektu Analiza aktivnosti. Zato je
uprava s svojim sklepom imenovala VZORNE DELAVCE; naslednji
delavci so pri plači za mesec maj 2004 prejeli nagrado v višini 25.000
SIT bruto:
Delavci - iz programa oz. s področja
Marko Jazbec – premazi
Dušan Žižek – premazi
Damjan Ulčar – premazi
Ferid Škrgić – premazi
Aleš Ponikvar – premazi
Tomaž Kosec – premazi
Petar Marjan Rak – premazi
Sebastjan Jeraj – premazi
Rado Rebolj – premazi
Srečko Virant – premazi
Franci Hojkar – premazi
Franc Bergant – smole
Tomaž Stepišnik – smole
Bojan Švigelj – smole
Martin Belec – smole
Cveto Deželak – praškasti premazi
Igor Vodnik – logistika
Zdravko Golub – logistika
Dušan Osredkar – logistika
Majda Proj – logistika
Darko Jaklič – logistika
Janez Janežič – kakovost
Nagrajeni delavci so predlagali največ smiselnih ukrepov in
predlogov pod črto. Bili so gonilna sila v svojih skupinah. Spodbujali
in motivirali so preostale sodelavce.
Javno pohvalo si prav tako zaslužita delavca Sebastjan Jeraj in
Petar Marjan Rak, ki sta v noči s torka, 25. 5., na sredo, 26. 5. 2004,
izredno prisebno in odgovorno ukrepala, ko je na črpalki
proizvodne naprave za izdelavo cestnih barv izbruhnil požar. Delavca
sta začetni požar pogasila pred sprožitvijo požarnega alarma in
pred prihodom gasilne službe. Za izkazano prisebnost in
učinkovitost pri preprečevanju večje gmotne škode sta imenovana
nagrajena z nagrado za vzorne delavce.
Obnova in gradnja v Sarajevu
Sejem Obnova in gradnja je od 25. do 28. maja potekal na
17.000 kv. m prostora v sejemskem središču Skenderija v
Sarajevu. To je največji sejem te zvrsti v Bosni in Hercegovini;
na njem se je predstavilo 450 podjetij, med njimi je bilo tudi 15
slovenskih, vključno s Colorjem.
Color je na sejmu predstavil pestro izbiro izdelkov iz svoje
ponudbe za široko potrošnjo in industrijo ter pri tem naletel na
velik odziv obiskovalcev, ki so zadovoljni zapuščali naš razstavni
prostor. Obiskali so nas vsi poslovni partnerji iz BiH.
Vili Novak
julij 2004
24
KEMIJA
Color opravil presojo sistemov ravnanja z okoljem - ISO 14001
ter varnosti in zdravja pri delu - OHSAS 18001!
V Colorju smo 7. in 8. junija opravili glavno presojo sistemov
ISO 14001 in OHSAS 18001. Presojevalci so pri pregledu
ugotovili osem2 neskladnosti, ki jih bomo odpravili v kratkem.
Na podlagi pisnega potrdila, ki ga bomo poslali presojevalni
ustanovi, nam bo ta predvidoma v juliju izdala certifikata ISO
14001 in OHSAS 18001.
Da smo presojo uspešno opravili, je zasluga vseh zaposlenih v
Colorju, zato velja zahvala vsem! Obenem je to za nas spodbuda,
da bomo z enako prizadevnostjo poskrbeli za takojšnjo odpravo
neskladnosti, predvsem pa, da se bomo pripravili na naslednjo
“zunanjo” presojo, ki bo sledila v decembru! Ta presoja bo
zahtevnejša, saj moramo v obeh sistemih zvišati njuno raven.
Colorjevi sejemski nastopi
NA POMLADNEM ZAGREBŠKEM VELESEJMU
GRADBENIŠKI SEJEM V
BEOGRADU
Letos se je Color predstavil na Mednarodnem pomladnem zagrebškem velesejmu, ki je potekal od 20. do 24. aprila.
Naša predstavitev je bila opažena; za to so
na razstavnem prostoru poskrbele dežurne
skupine podjetij Color Trade Rijeka in
Colorja.
Color je bil že tretjič navzoč na beograjskem
gradbeniškem sejmu, ki je bil letos od 26.
do 30. aprila. Naš proizvodni program smo
predstavili skupaj s srbskim kupcem
Velmos - Beograd.
Z nastopom na tem sejmu smo skupaj z
generalnim zastopnikom za Hrvaško,
podjetjem Color Trade Rijeka, želeli
povečati prepoznavnost blagovne znamke
Color na hrvaškem gospodarskem
področju.
Končnim potrošnikom smo približali
ponudbo naših prodajnih programov, ki jih
želimo predstaviti, razvijati in pospešeno
tržiti na Hrvaškem.
Prepričan sem, da smo se zastavljenim
ciljem precej približali, koliko, pa nam bo
pokazala predvsem prihodnost.
Uspešen nastop je zato zagotovo zasluga
dobrega sodelovanja med medvoškim
Colorjem in Color Trade Rijeka.
Vili Novak
Na oddelku za široko potrošnjo smo se za
ta sejem odločili zaradi dejstva, da je to
najbolje obiskan sejem na območju bivše
Jugoslavije. Zaradi zelo hude konkurence
na tem trgu je sejem poleg preostalih
dejavnosti najboljši način predstavitve
podjetja in njegove dejavnosti ter možnost
za seznanjanje pričakovanih novih kupcev
z izdelki Colorja.
Jelka Založnik
SEJEM PROMO V TUZLI
Sejem Promo Tuzla je dobro obiskan sejem
v Bosni in Hercegovini. Letos je potekal
od 5. do 8. maja 2004. Na njem je
nastopalo preko 290 razstavljavcev iz več
ko 30 različnih držav. Največji del prostora
je bil namenjen elektrotehniki in
gradbeništvu. Vsi razstavni prostori na
sejmu so bili
povsem zasedeni.
Na tem sejmu se
je predstavil tudi
Color skupaj s
poslovnim partnerjem Limpio iz
Tuzle. Na razstavnem prostoru je
največ prostora
zavzela predstavitev široke potrošnje, ki obsega 70
odstotkov celotnega Colorjevega
prometa s kupcem
Limpio v Tuzelskem kantonu. Predstavili smo tudi
preostale prodajne programe, ki jih tržimo
v BiH. Naš razstavni prostor je bil med
najlepšimi, postavljen v skladu s Colorjevo
celostno podobo.
Glede na velik obisk našega razstavnega
prostora pričakujemo v prihodnosti
povečano zanimanje za naše izdelke in
večje prodajne uspehe v Tuzelskem
kantonu
Vili Novak
25
julij 2004
TRGOVINA
Pisalo se je leto...
Pisalo se je leto 1970 in v nemškem
Hamburgu so odprli prvo trgovino, ki je
začela z uveljavljanjem blagovne znamke
OBI.
Slogan “Naredi si sam” oziroma
mednarodno: DO IT YOURSELF!
izdelkov domačih in tujih proizvajalcev; tu
so izdelki iz lesa, električni material, ročno
orodje, program za avtomobile, barve in
tapete, sanitarna oprema, vse za vrt,
gradbeni materiali in keramika,
gospodinjski pripomočki - več kakor
30.000 izdelkov!
Vedno znova se trudimo ne le za bogato
ponudbo, ampak tudi za ustrezno in kupcu
dostopno razmerje med ceno in storitvami.
In ko smo že pri storitvah, prav z veseljem
lahko povemo, da nudimo našim strankam:
Logotip BOBER:
Prispodoba: marljivost in gradnja.
Namen, ki ga vsi v Obiju uresničujemo in
našim strankam zagotavljamo: ponudimo
kar največ možnosti za izboljšanje in
polepšanje notranjščine in zunanjščine
našega doma.
Razvoj prodajne mreže trgovin OBI in
širjenje te vodilne evropske blagovne
znamke za dom in gradnjo se je širil tudi v
Slovenijo, in sicer po sistemu t.i. franšizinga.
In pisalo se je leto 1998...
V Sloveniji je bilo odprto prvo trgovsko
središče OBI, in to v Mariboru.
Trgovine OBI kot franšizne obrate vodi
slovensko podjetje MG-MARKET, d.o.o.,
ki je hčerinsko podjetje trgovske družbe
Sava Trade, d.d., skupaj pa tvorita dejavnost
Trgovina v Poslovni skupini Sava.
Bistvena pridobitev, ki so jo prinesla
središča OBI, je to, da je kupcem širom po
Sloveniji zdaj na voljo bogata izbira iz
prodajnega programa vrhunske kakovosti,
pri tem pa osebni pristop in svetovanje.
In pisalo se je leto 2003...
Tik pred koncem leta 2003 so se 3.
decembra odprla vrata že četrtega PC OBI
v Sloveniji, in sicer v gorenjski prestolnici v
Kranju. S tem se bo blagovna znamka OBI
na slovenskem trgu še dodatno utrdila, z
njo pa se utrjuje partnerstvo med nosilko
franšize, družbo MG-MARKET, d.o.o., in
družbo SAVA TRADE, d.d.
Prodajno središče OBI KRANJ se
razprostira na 6.300 kv. m. prodajne
površine, z bogato ponudbo v vrtnem
centru, ki ima kar 2.900 kv. m. prodajne
površine.
PC OBI KRANJ izstopa tako kakor vsi
prodajni centri OBI s široko ponudbo
julij 2004
26
• dostavo do hišnih vrat;
• šivanje zaves;
• razrez lesa, robno lepljenje;
• mešanje barv;
• najem tovorne prikolice.
• BBC kartico - bonitetno kartico
ugodnosti in še marsikaj.
Zaposleni v PC OBI KRANJ se trudimo,
da ugodimo sleherni stranki tako s ponudbo
trgovskega blaga kakor tudi z dodatnimi
storitvami, posebej pa smo si zadali cilj, da
bomo zagotavljali kupcu ob vseh nakupih
kakovostno svetovanje, zato bomo do konca
leta 2004 na tem področju posvetili
posebno pozornost vsem oblikam
izobraževanja oziroma dodatnega
usposabljanja prav po vseh vidikih dela.
Odločili smo se, da bomo novo leto 2004
dočakali še bolj samozavestni, polni
ambicij in zamisli ob novih izzivih.
Slovenija je pogumno prestopila prag
Evropske zveze, mi pa smo se pogumno
podali na novo pot 3. decembra 2003 in
bomo svoje načrte pogumno izpolnjevali
tudi v letu 2004.
Kolektiv PC OBI Kranj šteje 50 nadvse
prizadevnih in do kupcev prijaznih trgovcev,
zato se za uspeh ne bojimo! Vendar pa ne
smemo mimo dejstva, da nas ne družijo
zgolj delo, napor, trud, ampak smo si
Obijevci izbrali prav poseben dan v letu 25. junij, Dan državnosti, dela prosti dan,
za to, da se bomo enkrat letno prav vsi
zaposleni v PC OBI v Sloveniji dobili na t.i.
pikniku OBIJADA, ki ga vsako leto
organizira drug PC OBI. Letos se bomo
podali na obalo tudi mi z Gorenjske.
Zavedamo se, da se kot na novo odprta
trgovina srečujemo s težavami
prepoznavanja in uveljavljanja, vendar nam
to ne predstavlja prevelike ovire za pot
navzgor k uspehu.
Rozi Ramovž,
vodja prodajnega centra
OBI v Kranju
OBI LJUBLJANA IN KOPER PRAZNUJETA
SVOJ DRUGI ROJSTNI DAN V SLOVENIJI
Prodajna centra OBI Ljubljana in OBI
Koper sta v soboto, 15. maja 2004,
praznovala drugo obletnico svojega
poslovanja v Sloveniji. V naših središčih
lahko sproščeno nakupujete, si vmes
privoščite kakšen strokoven nasvet oz.
dobite pravi navdih in zamisel o ureditvi
svojega doma. Prodajna središča OBI
Slovenija vas želijo s svojo kakovostno
in raznovrstno ponudbo zadovoljiti - tako
majhne kakor velike kupce pa tudi
najzahtevnejše stranke.
Ob drugi obletnici PC OBI Ljubljana je
vodja PC OBI Ljubljana, Fredy Motoh,
opozoril predvsem na strokovne
predstavitve izdelkov in popuste. Več
kakor dvajset domačih in tujih
dobaviteljev je našim kupcem svetovalo
pri svojih izdelkih in tudi praktično
predstavilo poglavitne stvari, ki jih kupci
morajo vedeti za nemoteno delo z njimi.
Videli so prikaz pravilnega barvanja in
zaščite lesa in izbire barv, nazorne
prikaze in enostavno uporabo za svoje
ljubiteljske dejavnosti z raznimi stroji,
nego in zaščito našega jeklenega
konjička, dobili so strokovne nasvete o
naših hišnih ljubljenčkih, koristne
napotke o uporabi in zaščiti pred
škodljivci in še marsikaj.
Poleg prijetnih nakupov smo ob svoji
drugi obletnici PC OBI Ljubljana ponudili
kupcem še nekaj več:
• vsi imetniki BBC kartice, ki so na
obiskali na ta dan, so dobili
brezplačen darilni bon za kavo;
TRGOVINA
• za vse obiskovalce smo pripravili 10odstotni popust za plačilo z gotovino
za vse izdelke;
• pripravili smo vrsto izdelkov po 20odstotni znižani ceni;
• bralci časopisa Dnevnik, ki so izrezali
kupon za 15-odstotni popust, so tega
ob obisku v našem PC OBI lahko
unovčili, seveda za en izbrani
izdelek;
• izbrali smo 50 naključnih kupcev, ki
smo jih bogato obdarili v zahvalo za
izkazano zaupanje;
• BOBER OBI je delil najmlajšim
obiskovalcem bonbone, žvečilne
gumije, čokoladne biskvite in
naključno izbrane obdaril z bogatimi
darili; igralni kotiček je bil ta dan
močno obiskan;
• za zveste stranke smo pripravili vrsto
kulinaričnih pozornosti;
• seveda smo poskrbeli tudi za tiste, ki
so bili željni kozarca hladnega piva.
Z izbiro in sestavo ponudbe smo želeli
popestriti nakupovanje v naših centrih,
ki naj bi zaradi pestrosti in bogate izbire
blaga postali najbolj obiskana slovenska
nakupovalna središča.
“PC OBI Ljubljana obišče povprečno
2000 kupcev na dan, tokrat pa smo
privabili rekorden obisk,” je z veseljem
povedal Fredy Motoh, vodja prodajnega
centra OBI Ljubljana.
Skupinska slika OBI LJUBLJANA
M.V.
OBIJADA V KOPRU NA DRŽAVNI PRAZNIK
25. junija je minilo leto dni od naše
zadnje Obijade v Ljubljani; letošnje leto
je pripadla organizacija Obijade koprski
skupini OBI 703.
V Kopru smo tako zavihali rokave in
pripravili “fešto kot je treba” v prijetnem
obmorskem okolju, v Taverni ob marini v
Luciji, s pričetkom opoldne.
Naše povabljence smo pričakali z
aperitivom in darilcem, ki jih bo
spominjalo na prelepo doživetje na Obali.
Po uvodnem delu in okrepčilu nas je
nagovoril in pozdravil direktor MG
Marketa, Dušan PAPEŽ, nato je besedo
in samo dogajanje prevzel animator
Claudio, seveda s Silvanino pomočjo, in
začela se je fešta.
Oh ne, na glasbo, hrano in pijačo nismo
pozabili, saj je Istra znana po dobri hrani
in refošku, tako da tega ni manjkalo, z
glasbo pa nas je zabaval ansambel
Tramontana, ki nas je z zvoki prijetne
glasbe zadrževal in zibal vse do 23 ure.
To dogajanje smo popestrili z različnimi
igrami, kot je metanje soli, plavanje z
rokavčki, nošenje vode, vlečenje vrvi,
nogomet in še kaj; v igrah so sodelovali
vsi štirje centri OBI in uprava MG
Marketa. Po vsaki igri je bil razglašen in
nagrajen zmagovalec. V skupnem
seštevku dosežkov je bil zmagovalec naš
najmlajši “bratec”, OBI 704 iz Kranja,
za kar mu čestitamo!!!
zadovoljni, obenem pa bi se vsem 180
sodelavcem, ki so se udeležili srečanja,
radi zahvalili za udeležitev in prijetno
družbo.
Kolektiv OBI Kopra
Ker je bilo naše srečanje namenjeno
druženju in medsebojnem spoznavanju,
lahko rečemo, da nam je to popolnoma
uspelo. Poleg družabnega srečanja smo
dan Obijade izkoristili tudi za podelitev
nagrad najboljšim prodajalcem,
blagajnikom in prevzemalcem v letu
2003.
Kot prireditelji Obijade 2004 smo res
vložili veliko časa in truda za organizacijo
srečanja in ni nam žal, saj se nam je
posrečilo, da so bili vsi udeleženci
27
julij 2004
TRGOVINA
HVALA, OBI KOPER!
Vse leto smo nestrpno pričakovali dan, ko
se bomo spet srečali na letošnji Obijadi,
drugi in takorekoč tradicionalni. In smo jo
dočakali. Vsi polni moči in dobre volje smo
se 25. junija 2004 že zarana vkrcali v
avtobus in se odpeljali novim dogodkom
naproti. Tokrat v Portorož.
Čeprav smo naše vrle Koprčane presenetili
s svojim prezgodnjim prihodom, se je
prireditev začela po načrtih. Odlična hrana
in pijača, veliko zares dobre glasbe,
kopanje, zabavni spored, športne igre in
vsesplošno rajanje… Bilo nam je, kakor da
bi prispeli na rajski otok, kjer pustimo skrbi
in obveznosti nekje za seboj.
Minilo je prehitro, po mnenju večine bi
morali ostati vsaj še enkrat toliko. A tako je
naneslo, da smo se pozno zvečer, malce
utrujeni, a še boljše volje kakor ob prihodu,
vračali proti domu.
Vsa pohvala in zahvala gre seveda
organizatorjem, OBI Koper, do neke mere
pa tudi prav vsem udeležencem, saj brez
tako povezane in dobre skupine ne bi bilo
tolikšne zabave.
Vidimo se torej prihodnje leto, na 3. Obijadi
v Mariboru!
Vtisi zaposlenih (OBI Maribor701):
Vesna Zupe:
“Pohvala organizatorjem za pripravo
Obijade! Vsega je bilo dovolj: iger s
tekmovalnim duhom, smeha, hrane, pijače,
vsi smo bili dobre volje. Takole spoznaš
sodelavce iz drugih središč. Bilo je enkratno
in upajmo, da bo tako tudi naslednje leto v
Mariboru.”
Marjana Ovčar:
“Zelo smo bili veseli, da je OBI organiziral
srečanje. Imeli smo se lepo. Hrana, pijača,
organizacija srečanja, vse je bilo vrhunsko.
Vse pohvale OBI Koper! Edino, kar mi ni
bilo všeč, je bil izid športnih iger OBI
Maribor.” (Zmagal je OBI Kranj.)
Čestitke organizatorjem! Komaj čakam na
nadaljevanje tradicionalne Obijade!”
Gregor Modrinjak (Lux):
“Na Obijadi sem bil prvič. Pohvalil bi dobro
organizacijo ter kolektivni duh vseh Obijevih
delavcev. Zelo bom počaščen, če bom
povabljen tudi naslednje leto.”
Alenka Kovaček:
“Obijada v Portorožu je bila izvrstno
pripravljena. Hrana je bila zelo okusna in
bilo je je v obilju, okus refoška pa zelo dober.
Ansambel je igral odlično, igre so bile
zabavne, vreme pa, no, pač primerno
letošnjim razmeram.”
Branka Januš:
“Obijada v Luciji je izredno dobro uspela.
Bilo je super, zato velja zahvala vsem, ki so
jo pripravili in še prav posebej Silvani,
mislim, da kar v imenu vseh!”
David Čep:
“Obijada je bila dobro organizirana. Zabave
kakor tudi pijače in hrane je bilo dosti.
SEJA UPRAVNEGA ODBORA KLUBA TAJNIC IN POSLOVNIH
SEKRETARK LJUBLJANE IN OKOLICE V SAVA TRADE, D. D.
V aprilu smo imele sejo 14. upravnega odbora Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ljubljane in okolice v družbi Sava Trade, d.d., Ljubljana. Že
drugič je bila gostiteljica seje naša članica in tajnica Majda Požar. V družbi prijazne gostiteljice smo se dobro počutile.Najlepše se ji
zahvaljujemo za prijazen sprejem, pozornost in pogostitev.
Ker nimamo svojih prostorov, prosimo podjetja in ustanove za organizacijo sej upravnega odbora. Tako bolje spoznamo njihovo organizacijo
dela in predstavimo naše delo v klubu. Zato so nam vsa ta prijetna srečanja dobrodošla sprememba in prijazna spodbuda pri našem
prostovoljnem delu. Trudimo se in kar nekaj lepih uspehov smo že dosegle. Organiziramo predavanja, predstavitve, srečanja z ostalimi klubi,
humanitarne akcije ...
Vsak mesec organiziramo srečanja ob kavi, ki jih tudi popestrimo. Letos smo pripravile: nastop mladih glasbenikov; ambasadorka Unicefa
Vite Mavrič nam je prikazala diapozitive s svoje poti v Albanijo, kjer se je seznanila z problemom trgovanja otrok; maratonski plavalec Martin
Strel povedal doživetja s plavanja po reki Parana in Missisipi….Ponosne smo na naše tri članice,ki so osvojile lep naslov Tajnica leta. Podelitev
naslova je vsako leto v okviru našega tridnevnega strokovnega izpopolnjevanja tajnic v Portorožu, kjer se zbere kar 660 tajnic in poslovnih
sekretark iz vse Slovenije. Tu organiziramo občni zbor, kjer sprejmemo progam našega dela, zaključile bomo že tretjo akcijo zbiranja kovancev
za Unicef,podeljena bodo priznanja … Letos ga bo prejela tudi kolegica Majda Požar. Že sedaj ji čestitamo.
V Zvezo klubov tajnic Slovenije je združenih 12 regijskih klubov iz vse Slovenije, v katere je vključenih blizu 700 članic. Imamo svoj Kodeks
omike, svoj Cenik tajniških del in svojo strokovno izobraževalno revijo Tajnica. Smo članice Evropskega združenja poslovnih asistentk. . Veliko
se nas izobražuje v novo ustanovljenih višjih šolah za poslovne sekretarke, pripravljamo tudi že program izobraževanja na visoki šoli za
poslovne sekretarke... Ker smo velike porabnice papirja, smo lani v jeseni posadile drevesa na Zreškem Pohorju, letos v olimpijskem letu
bomo posadile oljko….
Le premalo se sliši o nas. Zato želimo opozoriti na naše delo tudi z organizacijo sej v podjetjih.
Marija Androjna,
podpredsednica KTLJO, odgovorna za stike z javnostjo
julij 2004
28
MI IN OKOLJE
Rastoča knjiga
Sava je ena izmed ustanoviteljic in graditeljic projekta
Rastoča knjiga, za podporo tej
plemeniti akciji pa smo se s
prostovoljnimi prispevki
odločili tudi številni sodelavci
iz vseh družb Poslovne
skupine Save. Sava je bila
prva družba - ustanoviteljica,
ki ji je bilo podeljeno posebno
priznanje - Zlati list Rastoče
knjige. Sedaj je ime naše
družbe trajno zaznamovano
tudi ob novem kipu “Deklica
z Rastočo knjigo”, ki so ga ob
koncu maja 2004 slovesno
odkrili v Zupančičevi jami v
Ljubljani.
Pred tremi leti smo se v Savi
odzvali vabilu društva Rastoča
knjiga in državnega sveta
Republike Slovenije ter se
odločili za podporo projektu
Rastoča knjiga, katerega1
poglavitni cilj je, da postane
Slovenija v svetu prepoznavna
kot narod znanja in visoke
kulture.
Naloga vsakogar izmed nas,
še zlasti pa strokovnjakov, je
torej ta, da na področjih, kjer
delamo in živimo, po svojih
močeh prispevamo k stopnjevanju znanja in visoke kulture; najprej za svoj osebni
razvoj, ki pa mora prerasti v
razvoj družine, podjetja, širše
skupnosti in nato v razvoj
celotne Slovenije.
V minulih letih je strinjanje s
projektom izrazilo veliko
število državljanov Slovenije.
Danes, ko je ideja tega
projekta že široko sprejeta in
uveljavljena na domačih tleh,
sta v juniju društvo Rastoča
knjiga in državni svet Republike Slovenije predstavila
poslanstvo projekta tudi v
Bruslju. Misel, da bi temeljna
cilja Rastoče knjige (znanje
in visoka kultura) veljajo
predstaviti in uveljavljati tudi
širše - v krogu naše nove
družine, katere del smo postali – se pri tem ponuja sama
od sebe…
L. B.
Deklica z Rastočo knjigo
Rastoča knjiga je več kakor zgolj
knjiga. To je temeljno izhodišče za
razumevanje tega vseslovenskega
projekta.
Knjiga ima v slovenski zgodovini
posebno mesto in dragoceno
vlogo, saj nas je v pomanjkanju
drugih simbolov povezovala ter
vsestransko in narodnostno
bogatila.
Sedaj smo dobili Rastočo knjigo,
ki naj nas motivira k rasti, k
ustvarjanju, k rasti samozavesti.
Seveda nas napotuje tudi k branju,
k nenehnemu povečevanju znanja.
Rastoča knjiga torej zato, ker
nočemo samo posnemati, temveč
želimo stvari prenavljati, jih
izpopolnjevati, predvsem pa
izboljševati.
V okviru vseslovenskega projekta
Rastoča knjiga je zanimiv
podprojekt, imenovan “Deklica z
Rastočo knjigo”. Skuša namreč v
snovni obliki prikazati vsebino in
cilje omenjene zamisli.
Dejstvo je, da smo bili v dosedanjem razvoju kot narod in nacija
omejevani in podcenjevani, saj
smo živeli v okviru drugih držav in
tako s svetom komunicirali preko
drugih prestolnic, kot so Rim,
Dunaj in Beograd. Sedaj se
povezujemo z drugimi narodi in
državami samostojno in iz
Ljubljane. To je velik dosežek v
narodovi zgodovini in zato to
poudarja tudi naša “Deklica z
Rastočo knjigo”. Ponosno in
samozavestno zre v prihodnost.
To svojo držo veže na knjigo, ki jo
drži v naročju. Knjiga pa je simbol
znanja in visoke kulture.
Srečna okoliščina je tudi to, da je
kip “Deklice z Rastočo knjigo”
postavljen v neposredni bližino
Navja, kjer počivajo naši veliki
književniki, znanstveniki in umetniki.
Na drugi strani pa kipijo v nebo
sodobne stavbe, ki nakazujejo tudi
našo sposobnost, da se vključujemo v sodobne globalne gospodarske tokove. Lahko bi rekli,
da “Deklica z Rastočo knjigo”
povezuje našo preteklost s
sedanjostjo in prihodnostjo.
“Deklica z Rastočo knjigo” pa nosi
s seboj tudi globoko sporočilo o
nujnosti medsebojne strpnosti in
sožitja vseh Slovencev in državljanov Republike Slovenije.
Premalo nas je, da bi se med seboj
sovražili in zaničevali. Deklica nam
s svojo milino, naklonjenostjo in
dobrohotnostjo sporoča: rastimo
v skupnost, ki bo zgled tudi drugim
državam in narodom! Prav naša
generacije je doživela izjemen
dosežek, da smo s skupnimi
močmi postali enakopraven narod
in država. S skupnimi močmi, z
medsebojnim spoštovanjem lahko
rastemo tudi naprej.
Naj sklenemo s tem, da naša
“Deklica z Rastočo knjigo” vabi k
vsestranskemu izobraževanju, k
poglabljanju znanja in kulture še
posebej naše mlade ljudi. Kakor
bo deklica s podstavkom zrasla
vsako leto za en centimeter, tako
naj tudi naši mladi ljudje povečujejo
in poglabljajo svoje znanje, kulturo,
vrednote. To je pot, ki vodi k uspehu in odličnosti.
Janez Gabrijelčič
29
julij 2004
KULTURA
Razgiban pomladni čas za folklorno
skupino Sava
Potem, ko je župan Mestne občine Kranj, Mohor Bogataj, sprejel v občini goste iz Italije in Avstrije, je na
prireditvi v Kinu Center podžupan, mag. Štefan Kadoič, podelil Wernerju M. Presslu iz Celovca Prešernovo
plaketo Mestne občine Kranj za leto 2004. (Foto: Stanislav Jesenovec.)
Prešernova plaketa prijatelju
iz Celovca
Letošnja pomlad je bila za plesalce,
plesalke, pevke in godbenike naše
folklorne skupine razgibana in ustvarjalna, prinesla pa je tudi nekaj prazničnih
trenutkov. Na predlog Kulturnega društva
Sava oziroma njegovega predsednika
Maksimiljana Fijačka je podžupan
Mestne občine Kranj, mag. Štefan
Kadoič, izročil gospodu Wernerju M.
Presslu iz Celovca Prešernovo plaketo
Mestne občine Kranj za leto 2004. Kot
prvi tujec jo j e prejel za več ko
tridesetletno odlično, prijateljsko,
nepoklicno in neprekinjeno sodelovanje
s FS Sava Kranj in promocijo te skupine
in Kranja. S skupino je pričel sodelovati
1972. leta kot dejaven član Društva
avstrijsko-jugoslovanskega prijateljstva.
Takrat je organiziral prvi nastop skupine
v Celovcu. Potem so sledili najmanj po
trije nastopi letno v Avstriji. Od okrog
štiridesetih nastopov pri severni sosedi
jih je gospod Pressl organiziral dve
tretjini. Redno je skupino vabil tudi v
družbo gostov iz Avstrije, ki so se odločili
za vožnjo z muzejskim vlakom do Mosta
na Soči ali pa so si prišli ogledat Škofjo
Loko ali Kranj.
Sedaj je prejemnik odličja Mestne občine
Kranj g. Werner M. Press, ki spoštuje
slovensko manjšino na Koroškem,
julij 2004
30
dejaven član Društva avstrijsko-slovenskega prijateljstva.
Ker mu je bila Prešernova plaketa
podeljena na zanimivi prireditvi Dober
dan, prijatelji oziroma Kultura brez meja,
v dvorani Kina Center v Kranju, ki so jo
15. maja organizirale FS Sava Kranj,
JSKD Kranj, MO Kranj in zavod Mladinska mreža Kranj, navedimo še nekaj
misli o njej. Pokazala je predvsem, kako
nesmiselna je preplavitev naše države le
z evro-barvama. Na njej so sodelovale
slovenska pevsko-glasbena skupina iz
Borovelj in Sel v Avstriji, FS Sava iz
Kranja, koroška nemška FS “Edelweiss”
iz Celovca, furlanska FS “Lis rosutis” iz
Primulacca pri Vidmu, FS bosanskih
Srbov “Brdo” iz Kranja ter tamburaški
ansambel “Bisernica” iz Reteč pri Škofji
Loki. Na prizorišču se je prelivala živo
pisana mavrica barv, ki so jih za svojo
prepoznavnost v preteklih stoletjih in
desetletjih izbrali Furlani, Korošci,
Slovenci in Srbi. Izpostavila je enkratnost
lege naše domovine. To so lepo izobešene
ponazarjale tudi slovenska, avstrijska,
italijanska, evropska in kranjska zastava.
Vse skupine, so kljub bornemu številu
gledalcev, pokazale izpiljen nastop in
dokazale spoštovanje krajevnih
posebnosti in oblačil in svojega naroda
ter deleže ali države.
Letni koncert Folklorne skupine Sava s
pevsko skupino Dečve in godci je po
besedah Zvonka Gantarja pokazal
spored, ki so ga ustvarili le s svojimi
ljudmi. To pomeni, da se je vanj vključilo
78 članov, ki so pod vodstvom Tomaža
Gantarja, Vinka Šorlija, Simone Zupan,
Aleša Drnovška, Vaska Samca, Barbare
Kušar, Petre Bajt in Metke Hegler,
ustvarjalcev plesov, glasbenih ali pevskih
priredb, dokazali, da vstopamo v UNIJO
z novimi idejami. Te so bile predstavljene
v še bolj izpiljenih plesih iz vzhodne
Štajerske, Bele Krajine, Goriške,
Gorenjske in na novo postavljenimi plesi
Panonske nižine. Videli smo venčke
plesov pod naslovi Od kolin do pusta,
Povabilo v kolo, Goriška šagra, Fantovski
krst ter za oko in uho prijetno, dramatičnopravljično Goričko suito. Prvič smo slišali
KULTURA
pevke skupine Dečve spremljane z godci,
prav tako kranjske godbenike kot
spremljevalni ansambel Goriške šagre.
Polnejše petje, z nekaterimi sodobnejšimi
prijemi obdelane ljudske glasbene teme,
dobro sprejeti humorni prizori in z velikim
ustvarjalnim hotenjem predstavljena
Gorička suita so pokazali, da je potrebno
naše pevce, glasbenike in plesalce
pogosteje povabiti na Savina blejska in
prekmurska turistična prizorišča ter jih v
našem ali celo državnem imenu pošiljati
na prizorišča Evropske zveze. Če sem
prav razumel, je tako o sodelovanju med
turističnimi in drugimi ustvarjalci
nedavno na Bledu govoril tudi dr. Horst
H. Schulze. Denarji, vloženi v te nastope,
se bodo prav gotovo bogato oplemenitili.
Tudi letos so bili učenci 3. in 4. razredov
osnovne šole Stražišče in njunih
podružničnih šol v Besnici in Žabnici
hvaležni naši skupini za prikaz plesov in
ljudskega ustvarjanja po posameznih
slovenskih pokrajinah in za seznanitev z
značilnostmi ljudskega plesa, ljudskega
petja in ljudskih glasbil in noš. Otroci so
vestno poslušali, si veliko zapisovali in
tudi spraševali. Nastopajoči člani naše
folklorne skupine in Zvonko Gantar pa
so bili veseli tudi tega, da so jim v zahvalo
spontano zaploskali.
In kje je bilo mogoče videti oznako
Folklorne skupina Sava in naše
gospodarske družbe v naslednjih dneh?
Na dan državnosti, 25. junija, v Komnu
na Krasu, 4. julija na Primskovem, 9.
julija v Celovcu, 10. julija s skupino Dečve
v obnovljeni Košnikovi gostilni Mita
Trefalta v Adergasu pri Cerkljah in nato
deset dni, od 29. julija dalje, na folklornem
festivalu v Varni v Bolgariji.
Stanislav Jesenovec
S plesi posameznih slovenskih pokrajin je 78 članov FS Sava s kranjskimi godbeniki na
letnem koncertu v Prešernovem gledališču 29. maja ponazorilo Unijo v času, kultur,
narodov, čustev in z novo plesno-glasbeno točko Tomaža Gantarja Gorička suita, Unijo
prostora. Povedano s Prešernovimi besedami: “Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se
vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo…” (Foto: Stanislav Jesenovec.)
Škoda, ker ni več
Kranjčanov in
okoličanov
spoznalo plesnih,
glasbenih in
oblačilnih
posebnosti naših
slovenskih,
nemško in
furlansko
govorečih
sosedov iz
Koroške in
Furlanije-Julijske
krajine.
(Foto: Stanislav
Jesenovec.)
ZAHVALA
Spoštovani gospod Gantar!
“Najlepše se zahvaljujem za podeljeno priznanje s strani MO Kranj. Navdaja me z velikim veseljem, da je bila plaketa podeljena prav 15. maja. To je namreč dan,
ko je Avstrija natanko pred 49 leti s podpisom državne pogodbe dosegla samostojnost in kmalu po tem pristopila k sodelovanju tudi s tedanjo Jugoslavijo.
Ustanovljeno je bilo Avstrijsko - jugoslovansko društvo, s pomočjo katerega je bilo mogoče izvesti veliko prireditev tako doma kakor tudi onstran meje. Najbolj
smo bili počaščeni leta 1972, ko smo vzpostavili sodelovanje prav s Folklorno skupino “Sava” iz Kranja. Zlasti za to sodelovanje bi se rad še prav posebej zahvalil.
Sodelovanje se je prisrčno nadaljevalo tudi po ustanovitvi Avstrijsko - slovenskega društva, ki je nastalo takoj po osamosvojitvi Slovenije in se nadaljuje še danes.
Po svoji upokojitvi pred tremi leti sem referent za kulturo pri Koroškem društvu upokojencev in lahko nadaljujem z organizacijo kulturnih prireditev onstran
meje in bom z njimi nadaljeval tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh.
Še enkrat, najlepša hvala za podeljeno priznanje.”
S prisrčnimi pozdravi,
Werner M. Pressl
31
julij 2004
DRUŽABNO
Izlet na Brione
Člani sindikata trgovine Sava Trade, smo se v soboto 5. junija
2004, iz različnih enot podjetja odpravili na izlet. Vsi se
veselimo svojega dopusta, posebej še v poletnih mesecih,
ko odrinemo na morje. Mesta, tudi tista ob morju, skrivajo v
ozkih uličicah in v mestnih jedrih mnoge lepote in
znamenitosti, zato smo se za uvod v poletno sezono odpravili
v Istro.
Skupinska slika pod najstarejšo oljko
Z zanimanjem smo si ogledali fotorerportažo političnega
življenja in dela predsednika Josipa Broza Tita
Prisluhnili smo razlagi lokalne vodičke
Bili smo vesela, pričakovanj polna,
predvsem pa sproščena druščina, ki je
napolnila avtobus in skupaj z voznikom
Milanom in vodičem Jonom iz turistične
agencije Kažipot tours odrinila iz
Ljubljane na pot proti Brionom. Zelo hitro
smo naredili prvi postanek na počivališču
Ravbarkomanda, za dobro jutranjo kavo,
pot pa nadaljevali preko Črnega Kala,
mejnega prehoda Sočerga in Buzeta v
Pazin. Po krajšem postanku nas je pot
vodila proti Puli, kjer nas je že čakalo
odlično in obilno kosilo. Po njem nas je
žal malce preganjal čas, zato smo si
mestno jedro in znameniti Amfiteater
ogledali le iz avtobusa, saj smo že hiteli v
Fažano, kjer nas je čakala ladja za
Brione. Tu velja omeniti, da Brione
sestavlja več otokov, turistična točka pa
je otok Veliki Brioni, kjer nas je ob
izkrcanju sprejela lokalna vodička, in nas
spremljala skozi preostanek popoldneva.
Po krajši predstavitvi narodnega parka
Brioni, smo si ogledali muzej, v katerem
je v predstavljen safari park z živalmi,
katere so bile v lasti pokojnega
Jugoslovanskega predsednika Josipa
Broza Tita, le te pa so mu podarili tuji
državniki. V nadaljevanju je sledila še
kronološka ‘fotoreportaža’ njegovega
političnega življenja in dela. Zgodovinski
pomen za Brione ima tudi bližnja cerkvica
v parku z znamenitimi freskami in z delom
rimskega tlaku. S turističnim vlakcem
smo se popeljali po otoku in obiskali še
pravi safari park, kjer živijo potomci
podarjenih živali, spoznali smo nekaj
zgodovine, si ogledali najstarejšo olivo,
ribnik, 48 let starega papagaja Kokija,…
Sončno vreme, a vendar sveže za ta letni
čas, je za nekaj trenutkov prekinilo celo
rahlo rosenje dežja, kar pa ni kljubovalo
našemu veselemu razpoloženju. Po
končanih ogledih, med katerimi smo imeli
tudi nekaj prostega časa, smo se v
večernih urah vrnili iz otoka nazaj na
celino. Od tu smo se z vrnili preko Buj in
mejnega prehoda Dragonja v Slovenijo.
Kljub pozni večerni uri, smo zaužili še
odlično večerjo v gostišču Idila pod
Šmarjami nad Koprom, ter zaključili
nepozabni izlet s prijetnim in veselim
druženjem ob zvokih dueta, ki je bil z
nami na izletu.
Potrebno se je bilo še vrniti v Ljubljano,
kamor smo prispeli v zgodnjih urah
nedeljskega jutra. Veselo, sproščeno in
prijetno druženje so bili cilji tega dne,
katere smo tudi dosegli. Hitro smo se razšli
vsak na svoj dom, z željo, da se na
prijetnem druženju kmalu zopet srečamo.
Uroš Pušnik
Safari park v muzeju…
… in resnični safari park
julij 2004
32
DOBRO JE VEDETI
50 LET OD PRIČETKA ROJEVANJA
NOVEGA OBRATA NA GAŠTEJU
Kratek potek razvoja tovarne gumenih izdelkov v Kranju od njene ustanovitve v letu 1920 pa
do konca leta 1985 je bil objavljen v “Kratkem orisu zgodovine in razvoja tovarne gume v
Kranju”, izdanem v februarju 1986. Zato bi bilo prav, da bi se tudi v današnjih časih še kdaj
spomnili na minule dogodke.
Stara Sava je postala pretesna
Letos namreč mineva 50 let, odkar smo pričeli z urejanjem novega
obrata na Gašteju in s tem pospešili razvoj podjetja. Pa obnovimo
potek teh dogodkov.
Lega tovarne na strmem bregu reke Kokre je onemogočala njen
nadaljnji razvoj. Zato smo pričeli že kmalu po drugi svetovni vojni
misliti na njeno selitev na drug kraj.
Iskali smo sredstva za novogradnjo, vendar jih tedaj ni bilo. Zato
smo iskali možnost, da bi dobili nekje v Kranju primernejše prostore
v enem manj rentabilnih podjetij, kjer bi lahko nadaljevali razvoj
našega. Po različnih predlogih občinske komisije smo se odločili
za tovarno “Tekstilindus” na Gašteju.
Zato so bili v letu 1953 naročeni v Angliji in Franciji naslednji
stroji:
•
•
•
•
dvovaljčnik 60'’
mešalnik K 4
brizgalnik 8'’
trivaljčni kalander 24'’ x 68'’
• rotacijska preša 54'’ x 60'’
• avtoklavska preša Ř 1700 x 5.500
• hidravlična črpalka in dvigalo za avtoklav.
Dvovaljčnik in avtoklav so nam dobavili že v začetku leta 1954,
preostali stroji pa so prispeli pozneje (rotacijska preša v novembru
1955).
Poleg tega smo dobili iz Viteza v Bosni še nekaj opreme na račun
reparacij.
V začetku leta 1954 smo v delu tkalnice pričeli z izdelavo temeljev
za avtoklavno prešo, ki jo je v maju pričela nameščati
“Hidromontaža”. Nameščanje dvovaljčnika in preostala dela pa
se še niso pričela.
Ker zgolj z občasnimi posegi v posvojenem obratu ni bilo mogoče
pričakovati želenih uspehov in zagotoviti predvidenega pričetka
proizvodnje polnih koles in transportnih trakov, sta bila na seji
upravno-tehničnega vodstva dne 29. 7. 1954 imenovana vodja
montaže in drugih del na Gašteju, Silvo Mravlje, in vodja montažne
33
julij 2004
DOBRO JE VEDETI
skupine, Aleš Zupan. Prav tako je bil
določen tudi konstrukter za izdelavo
potrebnih načrtov za rezervne dele in
domačo opremo, in sicer Vili Logar.
Zapisnik o tej seji je eden redkih
dokumentov, ki govore o montažni skupini.
Izmed mlajših sodelavcev mehanične
delavnice je bila oblikovana montažna
skupina, ki je pričela z delom 4. avgusta
1954. Treba je bilo najprej pripraviti prostor
in temelje za dvovaljčnik in mešalnik v
prostorih takratne oplemenilnice. Poleg
tega pa je bilo potrebno očistiti in
rekonstruirati stroje, ki smo jih dobili kot
vojno odškodnino in jih usposobili za
gumarsko proizvodnjo.
Tako nam je uspelo, da je pričel prvi
dvovaljčnik poskusno obratovati že 16.
oktobra, 28. oktobra pa je bil njegov uradni
zagon ob navzočnosti nekaterih članov
vodstva podjetja in predstavnika podjetja
Shaw.
Avtoklav je pričel vulkanizirati prva kolesa
3. novembra 1954, ko smo ob njem
montirali domačo transportno progo in
preostalo opremo. Po izdelavi opreme za
pregrevanje vode pa smo pričeli v njem
vulkanizirati prve plošče (8.25-20 Orjak).
Preostali stroji so pričeli obratovati
postopno, tako da so do uradnega odprtja
obrata ll., dne 25. 2. 1956 (ob priliki
proslave 35-letnice Save), obratovali v
glavnem vsi novi in rekonstruirani stroji,
nameščanje rotacijske stiskalnice pa je bilo
v sklepni fazi.
V obrat ll. sta bili preseljeni tudi prevleka
valjev in izdelava žičnih jeder, obratoval pa
je tudi laboratorij.
Na dan proslave je bil na zasedanju
delavskega sveta prikazan razvoj
jugoslovanske gumarske industrije v zadnjih
35 letih in njene težave zaradi pomanjkanja
potrebnih surovin. Nadalje je bilo
poudarjeno, da je njen razvoj zaostaja za
razvojem drugih industrijskih panog, ki
uporabljajo njene izdelke. V Savi znaša
starost strojnega parka, razen stiskalnic za
plašče, že 35 in več let. To zahteva veliko
vzdrževanja. Zato je treba misliti na obnovo
strojnega parka v vseh oddelkih.
Na zasedanju tega DS je prejel častno
diplomo eden najstarejših članov kolektiva,
Miha Jereb.
Dotlej je bil običaj, ki se je ohranil še dolgo,
da vso zahtevnejšo opremo montirajo tuji
strokovnjaki. Nova montažna skupina pa je
bila postavljena pred dejstvo, da kljub
pomanjkanju izkušenj s tega področja sama
opravi montažna dela, izvede inštalacije,
spravi vse stroje v pogon ter sodeluje pri
uvajanju proizvodnje na njih.
Kljub
pomanjkljivim
tehničnim
pripomočkom je ta skupina opravljala svoje
delo z veseljem in vso odgovornostjo v precej
težjih pogojih, kakor so danes. Brez
prekomerne birokracije in sejanja je bilo
delo dobro pripravljeno in hitro opravljeno.
Da so bila montažna dela dobro opravljena,
govori dejstvo, da domači in tuji strokovnjaki
po zagonu strojev niso mogli ugotoviti
montažnih napak in da ti stroji še danes
zadovoljivo obratujejo.
Kakor smo že omenili, montažna skupina
ni samo montirala in obnovila strojev,
temveč je s preprostimi pripomočki
izdelovala tudi nove. Tako nam je že v
poldrugem letu uspelo izdelati vso pomožno
opremo za valjarno, prevleko valjev (mostno
dvigalo), v izdelavi pa je bil tudi konfekcijski
stroj za transportne trakove, stroj za
vzdolžno rezanje tkanin in dvigalne proge.
Opraviti je bilo potrebno rekonstrukcijo
cevnih in električnih napeljav ter
kanalizacije. Pripravljali pa smo se tudi na
izdelavo horizontalnega rezalnega stroja za
kord, da bi lahko povečali obseg proizvodnje
avtomobilskih plaščev.
Vzporedno z montažo smo izdelali tudi
navodila za obratovanje strojev in tehnične
predpise, ki so bili verjetno prvi tovrstni
predpisi v Savi.
Ob tem lahko ugotovimo, da skupina
sodelavcev nikdar ni dobila s strani
odgovornih potrebnega priznanja. Iskali so
samo napake, čeprav niso bile storjene, in
skušali s tem razvrednotiti delo skupine.
Kljub vsemu nihče ne more zanikati dejstva,
da je skupina opravila pionirsko delo in da
je vsaj v začetni razvojni dobi pomagala pri
vzgoji kadrov, ki so se posvetili konstruiranju
opreme in izdelkov ter tehnološkemu
razvoju. Tako je postavila zanesljive temelje
novemu obratu, ki je s poznejšimi vlaganji
ter s selitvijo opreme iz prvotnega obrata
dobil današnji obseg.
Silvo Mravlje
PIONIRJI OBRATA II. V SAVI 1954 – 1956
1. Montažna skupina
Silvo Mravlje
Aleš Zupan
Vili Logar
Jožica Cuderman
Ivan Cijak
Janko Corn
Franc Ovniček
Jože Pogorelc
Lojze Česen
Jože Kert
Stane Kalteneker
Tone Hozjan
Avgust Zupančič
Gabriel Lužan
Franc Golob
julij 2004
34
2. Proizvodnja in razvoj
Edo Bradaška
Jaka Tavželj
Mici Nastran
Mirko Faganel
Ivan Petrič
Vika Stanovnik
Andrej Perko
Ciril Oman
Anton Oman
Anton Močivnik
Lojze Grašič
Peter Čeferin
Rudi Nadiževec
Janez Bitenc
Bogo Cof
25. 2. 1991
S. Mravlje
REPORTAŽA
Kaj delajo naši upokojenci
Tretje življenjsko obdobje, kakor radi pravimo upokojenskim letom, prinašajo nekaj novega;
če že ne drugega, ni več vsakdanjih delovnih obveznosti po osem, deset ali več ur in
obremenitev, ki jih iz službe “nosimo” domov. Kako bo razporejen naš življenjski čas in za
kaj ga bomo porabili, je odvisno od vsakega posameznika. To so lahko konjički, ki jim prej
nismo mogli nameniti več časa, spoznavanje novih izzivov, pa kakšna dejavnost, ki je
povezana z nekdanjim delom, in še bi lahko naštevali. Skupno večini upokojenih pa je to, da
ob naključnih ali dogovorjenih srečanjih beseda nanese na “fabriko” in najnovejše dogajanje.
Tem vprašanjem smo se v naših pogovorih namerno izognili, saj sta nas pri vprašanih zanimala
predvsem njihov življenjski utrip in trenutna “zaposlitev”.
Naši sogovorniki so bili tokrat Vladimir Lah, ki je v Savi delal v Sektorju za kakovost in zanesljivost in Logistiki; Alojz
Veselič iz Velopnevatike in Marica Hace iz Kadrovske službe.
Alojz Veselič
“Če bi se za pogovor domenili za jutri, bi klepetali ob Kolpi
oziroma v Adlešičih v Beli Krajini. Tam imam sorodnike in kar
nekajkrat na leto je treba na pot. Pa ne samo na trgatev, temveč
tudi takrat, ko je treba pomagati v vinogradu. Tam in verjetno
tudi drugod namreč pravijo, “da trta rodi v znoju.”
Sicer pa je vsakdanjik v primerjavi s tovarniškim precej
drugačen. Če sem prej odhajal na vrt takoj po “šihtu”, je to zdaj
že zjutraj. Letos mi, vsaj doslej, uspevajo paradižniki, ki so
sedaj (23. junija) razcveteli s plodovi in že meter visoki, da
zelenjave v rastlinjaku niti ne omenjam.
Druga dnevna “obveznost” je reševanje križank v časopisu Delo
in njegovih izdajah. Lahko se pohvalim, da sem doslej “zgrešil”
samo pri eni, čeprav moram priznati, da si prijatelji med seboj
pomagamo. Nedavno tega je eden od njih, ko je šlo za malo
znanega nogometaša v Mariboru, poklical v nogometni klub,
da smo zapisali njegov priimek in ime. No, manj sreče pa je
bilo doslej pri žrebanjih, saj sem dobil le nekaj uporabnih nagrad
tako kot pri Savinih križankah. Med stalnimi obveznostmi pa
moram omeniti še sobotne pohode Paličarjev. V skupini nas je
12, najstarejši si bo kmalu naložil 9 križ, zato izbiramo laže
dostopne točke v okolici Kranja in v Škofjeloškem hribovju.
Običajno so to turistične kmetije, kjer si naberemo moči za
vrnitev domov. Sicer pa imamo svoj statut, ki določa obnašanje
in nošenje unikatnih palic, od katerih smo eno podarili
nekdanjemu predsedniku republike.
Precej dela imam tudi v balinarskem klubu Bratov Smuk, kjer
ravno sedaj pripravljamo enega od turnirjev. Pridobiti moramo
ustrezno dovoljenje, povabiti tekmovalne skupine, skratka,
zagotoviti vse potrebno za izvedbo turnirja.
Čeprav nekateri pravijo, da upokojencem ne pripada dopust, je
ta običaj zame ostal še od prej. Tako bova z ženo letovala v
Červarju pri Poreču preko Sindicoma, ki ima ugodno ponudbo.
Skratka, obveznosti je kar precej, in včasih je treba čas vnaprej
razporediti, ne sicer do ure, do dneva pa vsekakor.”
(nadalj. na naslednji strani)
35
julij 2004
REPORTAŽA
Vladimir Lah
Marica Hace
“Že v letih pred upokojitvijo je v meni dozorela želja po bivalnem
prostoru v naravi, kjer bi lahko ob delu preživljal nedelje ali
tedne, če mi bo to odgovarjalo. Po nekaj letih spoznavam, da je
bila odločitev pravilna, saj mi urejanje tega v odmaknjenem
kraju na Štajerskem pomeni pravo sprostitev. Včasih se mi zdi,
kakor bi prišel v drug svet. Spoznal sem in spoznavam prijetne
ljudi, ki so vedno pripravljeni pomagati, se radi ustavijo na
klepet, me povabijo, kadar imajo kaj narediti, kar v vinorodnem
okolju ni tako redko.
“V tretjem življenjskem obdobju se mi je kar hitro nabralo
poldrugo desetletje. Ne morem reči, da je kaj bistveno drugače
kakor poprej. Kot socialna delavka sem rada pomagala ljudem,
rada sem bila med ljudmi in tako je tudi sedaj. V Ljubljani sem
že pred časom opravila tečaj in vsa zadnja leta zahajam v dom
upokojencev v Potočah nad Preddvorom. Na tedenske pogovore
s skupino 10 – 15 udeležencev se moram prej dobro pripraviti.
Veliko moram prebrati o pogostejših obolenjih, načinih
zdravljenja, zeliščih pa tudi nekaj za dobro voljo. V skupini se
moramo nato spoznati, si zaupati in pogovoriti tako o tegobah
kot o veselih trenutkih. Res je zanimivo, ko se po dveh urah
pogovora o kakšni bolezni vsi počutimo zdravi; mogoče ne
čisto ozdravljeni, bolje pa nam je vsekakor.
Druga sprememba je povezana s krajevno skupnostjo, kjer sem
zares prizadevno delal dve desetletji. Več ali manj je to pomenilo
ob službi še dve, tri ure dnevno ali, povedano drugače, prej je
bilo mojih 12 ur sedaj pa 24.
Mogoče se čudno sliši, ampak tudi človeka v poznih srednjih
letih lahko kaj zasvoji; mene je namreč povsem po naključju
računalnik. V službi se zanj nisem zmenil. Ko pa sem bil že
doma, sem prosil, da naj mi kaj napišejo. Ni se izšlo. Zato sem
poskusil sam. In od takrat mi pomeni “nekaj za dušo”, kot večkrat
pravim. Internet je okno v svet in ponuja nešteto možnosti. Če
jih hočeš izkoriščati, sodi zraven tudi nekaj angleščine in tako
je “zaposlitev” polna. Trenutno pa se največ ukvarjam z urejanjem
video in arhiva fotografij.
Če premišljujem o zadnjih štirih letih, se ne morem spomniti,
da bi mi bilo kdajkoli dolgčas. To je očitno tako kakor z delom
doma. Če ga ne vidiš, ga ni, sicer pa je vedno kaj.”
julij 2004
36
Sama se zares dobro počutim na kakšnem krajšem izletu v
naravi in čedalje bolj spoznavam, da je v domovini še veliko
nepoznanih krajev in značilnosti, ki bi jih veljalo obiskati. Vendar
pa nam leta naložijo svoje in temu se mora vsakdo prilagoditi.
Kakšne opravke imam naslednji dan ali teden, si najraje
zabeležim in tako vnaprej vem, na primer: jutri moram v Letence
k mladim in na vrt, pojutrišnjem sem dogovorjena za obisk pri
kolegici, naslednji dan bo treba v mesto po nakupih itd. Pri
zadnjem moram biti previdna glede časa. “Kratek” klepet z
znanci lahko namreč hitro pomeni celo dopoldne ali popoldne.
Vendar to ni nič hudega, saj bo jutri nov dan, in rada imam lepa
jutra, zato je prej pravilo kakor pa izjema, da sem pokonci že
pred šesto uro.”
P. B.
PERISKOP
Sava v akciji
“Poglej me”
Kranj, 15. junij 2004 – Na
sedežu Poslovne skupine
Sava v Kranju je ambasadorka
slovenskega Unicefa Milena
Zupančič članu uprave Save,
d.d. Emilu Vizovišku izročila
pečat dobrodelne akcije
“Poglej me”. S tem se je na
simbolni način zahvalila za
donacijo Save, d.d..
Akcija zbiranja sredstev
“Poglej me”, ki se je začela
letos in bo potekala do leta
2007, je podpora že obstoječemu dolgoročnemu
programu “Otroci brez starševske oskrbe” za otroke v
Bosni in Hercegovini. V BiH
je registriranih več kot 3500
otrok brez starševske oskrbe.
Namen akcije je v treh letih
zbrati 108 milijonov SIT za
izboljšanje standardov nege in
vzgoje otrok v ustanovah,
izobraževanje in usposabljanje strokovnih in drugih
socialnih delavcev ter pomoč
pri pridobivanju in usposabljanju rejniških družin. V
akciji sodelujejo Vlada RS,
slovenska podjetja in posamezniki, sredstva pa se
bodo zbirala tudi na različnih
Unicefovih delavnicah. Milena
Zupančič je ob tej priložnosti
poudarila:“Veseli me, da veliko
in uspešno podjetje kot je Sava
zna prisluhniti potrebam zapostavljenih najmlajših žrtev
vojne v bližnji Bosni. Denar
bomo namenili za razvojne
projekte izobraževanja strokovnjakov za delo z otroki in
za razvoj ter vzdrževanje
mreže rejniških družin.”
Sava, d.d. tudi sicer rada
prisluhne humanitarnim akcijam, ki usmerjajo sredstva tja,
kjer so najbolj potrebna. To je
njena politika sponzoriranja in
doniranja, saj svoj napredek
povezujejo s socialnim napredkom ožje in širše družbene skupnosti, tudi njenih
najšibkejših členov.
G.P.
PRVA NAGRADA AKCIJI OČISTIMO KRANJ
Od 14. do 15. junija 2004 je v Kongresnem centru GH Emona v
Portorožu potekal seminar “Event
management 2004” v izvedbi GV
izobraževanja. Zadnji dan zanimivega seminarja je potekalo tudi
tekmovanje za najodmevnejši
dogodek leta 2004.
V sklepni krog tekmovanja se je
uvrstilo 8 dogodkov, med katerimi
je bila tudi Savina akcija Očistimo
Kranj, ki smo jo podrobneje predstavili v prejšnji številki tega
časopisa. Akcija, ki jo je organizirala
Sava, d.d., skupaj z Zvezo tabornikov občine Kranj in Mestno
občino Kranj, je v konkurenci
dogodkov, ki so jih pripravile
ugledne oglaševalske agencije,
zavzela prvo mesto.
“Prepričala je najcelovitejša izvedba
na terenu ter odlična predstavitev,”
je o naši akciji izjavil mag. Miha
Lovšin, urednik v izobraževanju GV.
Občinstvu v Portorožu je akcijo
predstavila Karmen Žura, ki je v
imenu oddelka Korporativnega
komuniciranja tudi prevzela
nagrado za prvo mesto.
Gregor Pirc
37
julij 2004
KRIŽANKA
Ime in priimek: .................................................................................................................. Naslov: ..............................................................................................................................................
julij 2004
38
MAVRICA
Povabilo k sodelovanju
V pričujoči številki lahko preberete reportažo o tem, kako zanimivo svoje
tretje življenjsko obdobje preživljajo trije od naših nekdanjih sodelavcev.
Uvedba te rubrike je nastala na osnovi želja številnih bralcev, ki ste tako
zapisali v odgovorih na anketo o časopisu Sava. Nekdanji sodelavci ste
naši zvesti bralci, saj tako ohranjate vez s podjetjem, v katerem ste delovno
preživeli vrsto let. Tu so se stkale tudi številne vezi. Kaj počnete zdaj, ko vas
ne preganja več registrirna ura, pa norma in izpolnjevanje planov, je zanimivo
branje za številne bralce, še posebej za tiste nekdanje sodelavce, s katerimi
ste bili včasih skupaj vsak dan na delovnem mestu, zdaj pa se videvate bolj
poredko. In nenazadnje, marsikdo bo lahko dobil zamisel in pogum, da bi se
tudi sam lotil česa, kar ga je vedno zanimalo, pa za to ni bilo priložnosti in
časa.
Dragi Ferdo,
Dovoli nam, da žalujemo za izgubo, ki se nam je
zgodila. Ob slovesu od tebe šele čutimo, da te
bomo pogrešali. Zmerom si bil prijazen do vseh.
Nisi se pritoževal, če je bilo kaj narobe. Oprosti
nam, če smo to v svoji človeški slabosti izkoriščali. Oprosti, če nismo bili vedno dovolj tenkočutni do tvojega razdajanja in smo ravnali
sebično. Bil si redkobeseden in nismo vedno
prepoznavali tvojega mehkega in prijaznega
iskanja prijateljstva. Čutili smo te, kot samotnega
iskalca resnice in ljubezni.
Tudi spomini na delovno obdobje so lahko zanimivo branje. V tej številki
lahko preberete zapis o zgodovini Save, ki ga je pripravil Silvo Mravlje. Še
posebej zdaj, ko je Savina družina velika in njena dejavnost zelo pestra, so
takšni zapisi lahko sila zanimivi.
Oglasite se torej, zapišite nam, kako živite, kaj zanimivega počnete. Tudi
kakšno fotografijo priložite. Boste videli, zadeva bo zabavna in zanimiva.
No, seveda v teh poletnih dneh preživljate dopustniške dni tudi zaposleni
sodelavci. Opišite zanimiv izlet ali popotovanje, pošljite nam zanimive
posnetke, ki so vam uspeli.
Objavili in honorirali jih bomo.
Pa prijetno poletje vam želim,
urednica
Mati, oče, vsi Ferdovi najbližji, prepričan sem, da
nam boste dovolili, da skupaj z vami žalujemo
za vašim sinom.
Sodelavke in sodelavci v Nabavi
NAGRADNA KRIŽANKA
ZAHVALE
V počitniških dneh je nekaj več prostih trenutkov, ki jih lahko izkoristite za reševanje
križanke. Izpolnjeno križanko pošljite v uredništvo. Za izžrebane reševalce smo
pripravili pet nagrad, ki jih bo tokrat prispevala družba Terme 3000. Rešitv e pošljite
do 30. avgusta 2004 na naslov:
Uredništvo časopisa Sava
Škofjeloška 6, 4502 Kranj.
Na ovojnico pripišite: Nagradna križanka
Ob smrti mojega očeta Francija Bajžlja se vsem
sodelavkam in sodelavcem Programa EKO
iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja,
podarjene sveče in denarno pomoč. Hvala,
ker ste bili z mano v teh žalostnih dnevih.
Žreb je odločil
Ob nenadni smrti in izgubi moje mami Ljudmile
- Milke Rogelj se iskreno zahvaljujem vsem
mojim sodelavcem SAVATECH, d.o.o., Plant
Inženiring in bivšim sodelavcem obrata IV.
TKI (Tehnični in kemični izdelki) in Medical za
izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala Vam za
podarjene sveče, denarno pomoč in
spremstvo na njeni zadnji poti.
Iskrena hvala za vse Vaše tolažilne besede,
katere so mi bile v veliko oporo in tolažbo. Da
sem jo izgubila tako kmalu, tega nisem
pričakovala. HVALA!
Med prispelimi križankami smo tudi tokrat izžrebali pet reševalcev, ki bodo prejeli
vrednostne bone za jedačo in pijačo v prenovljeni Kraljevi klubski hiši na blejskem
golfskem igrišču. Nagrade bo prispevala družba Golf in kamp Bled, d.d., Bled.
1. nagrada:
2. nagrada:
3. nagrada:
4. nagrada:
5. nagrada:
Nada Logonder, Forme 19, 4209 Žabnica
Anton Peterka, Alpska c. 13, 4260 Bled
Sonja Rupar, Kamnik pod Krimom 69, 1352 Preserje
Milica Globočnik, Pšata 9, 4207 Cerklje
Primož Vranker, Sv. Lovrenc 105, 3312 Prebold
Nagrajencem čestitamo in jim sporočamo, da jim bomo nagrade poslali po pošti.
Uredništvo
Lidija Antolin
Hčerka Milica Globočnik z družino
39
julij 2004
ZADNJA STRAN
V Kranju je kolesarstvo doma
Ob drugem koncu tedna v juniju je bilo Prešernovo mesto povsem v
znamenju kolesarstva. Domači kolesarski klub Sava je namreč
organiziral kolesarsko prireditev, ki se je v soboto zvečer pričela z dirko
“Po ulicah Kranja” in v nedeljo končala z dirko svetovnega pokala za
“37. veliko nagrado Kranja in 9. memorial Filipa Majcna”.
Kranj – 37. kolesarska velika nagrada Kranja se je z dirko odprte kategorije po kranjskih ulicah
pričela v soboto ob 18. uri, pri Stari pošti. Za gledalce izjemno spektakularno prireditev je še
drugič zapored dobil Matic Strgar, član Radenske Roga.
O zmagovalcu je, tako kot že večkrat doslej, odločil znameniti Jelenov klanec; Strgar pa je v
boju za zmago premagal domačina Uroša Šilarja. Dvojica se je od ubežne skupine odlepila pet
krogov pred ciljem, na koncu pa je več moči imel triindvajsetletni kolesar iz Lavrice pri
Ljubljani.
Tadej Valjavec in Vladimir Kerkez na kranjskih ulicah
Prvi zvezdnik tekmovanja pa je bil nedvomno Besničan Tadej Valjavec, ki so ga pozdravili
številni gledalci in navijači. Valjavec je nastopil v dresu svojega moštva Phonak, junak Gira1 pa
je bil tudi med aktivnejšimi udeleženci dirke in je na Jelenovem klancu narekoval visok tempo.
Nekaj časa je celo kazalo, da se bo dirka razpletla v njegov prid, na koncu pa je zasedel 10.
mesto. Za dosežke na letošnjem Giru je Valjavcu ob koncu prireditve predsednik
organizacijskega odbora, Jelko Kacin, izročil posebno nagrado.
S Tadejem Valjavcem na čelu so od profesionalcev nastopili še Uroš Murn, Kristijan Fajt in
Zoran Klemenčič. Poleg drugega mesta Uroša Šilarja so se domači navijači na koncu razveselili
še sedmega mesta Borisa Premužiča ter uvrstitve Vladimirja Kerkeza, ki je dirko končal na
devetem mestu.
Še vedno brez slovenskega zmagovalca
Zmagovalec dirke za Veliko nagrado Kranja – Memorial Filipa
Majcna, Giovani Viscinti
Vinko Perčič podeljuje pokal zmagovalcu dirke VN Kranja –
Memorial Filipa Majcna, Giovaniju Viscontiju
Nedeljska proga je bila dolga skupaj 145,2 kilometra in je potekala od Kranja preko Jezerskega
nazaj v Preddvor, nato do Križ ter Seničnega in skozi Kokrico nazaj v Kranj. Žal pa so po
sobotni vročini kolesarje v nedeljo na startu pozdravili dež in nizke temperature.
Dirka za VN Kranja je v letu 2000 postala preizkušnja za mlajše člane, vendar tudi v petem
poizkusu še ni dobila slovenskega zmagovalca. Ponovno so prevladovali mladi italijanski
kolesarji. 37. dirko pa je dobil italijanski in evropski prvak do 23 let, Giovanni Visconti (FinautoYomo).
Sobotni zmagovalec Matic Strgar je bil drugi, tretje mesto si je prikolesaril Viscontijev rojak
Marco Bandiera (Filmop). Z zmago Viscontija pa so se potrdile napovedi strokovnjakov, da je
Finauto - Yomo najmočnejše moštvo v karavani. Ves čas dirke so bili namreč v ospredju in
imeli pripravljene načrte za vse mogoče scenarije.
V zadnjem obračunu za zmago je prvi “potegnil” Matic Strgar (Radenska Rog), ki je bil v
odličnem položaju in je v zadnji ovinek pripeljal kot vodilni. Tega pa ni najbolje izkoristil, tako da
je v zadnji ravnini Visconti ugnal Strgarja ter zanesljivo zmagal.
Zmagovalec letečih ciljev je bil Jure Kocjan iz Radenske Roga, lovorike za gorske cilje pa se je
po točkovno zelo izenačenih rezultatih na koncu veselil kolesar Filmopa, Mirko Breasola. Od
Savinih kolesarjev se je najbolje odrezal Janez Rožman, ki je bil peti, deveti pa je na cilj
prikolesaril Ivan Sever.
Obe dirki sta tako po mnenju gledalcev, ki se jih je ob progi veliko zbralo zlasti v soboto, kakor
tudi po mnenju samih udeležencev uspeli nadvse odlično, nedeljska dirka svetovnega pokala
do 23 let kategorije 1.7.1. pa je bila v Kranju tokrat na sporedu zadnjič, saj nova kategorizacija
tekmovanj ne bo več imela kategorije do 23 let.
Barbara Hartman
Časopis Poslovne skupine Sa va. Naslov uredniš tva: Sa va, d.d., Škofjeloška 6, 4502 Kran j, tel.: 04/206 61 43. Izhaja dvomesečno. Vera Drašak, glavna in odgovorna ur ednica.
Fotografija: Mitja Smrdel. Lektura: Jaro Novak. Računalniški prelom: Andrej Muravec. Produkcija: Sava, d.d. Tisk: Gorenjski tisk. Naklada: 6.300 izvodov.
julij 2004
40