Moja zenja Maj FINAL:Layout 1.qxd

Comments

Transcription

Moja zenja Maj FINAL:Layout 1.qxd
[email protected]
BEZ KVALITET I
KONTROLA - NEMA IZVOZ
NA MLEKOTO
Spisanieto “Moja zewja” izleguva wese~no i e vo
sopstvenost na Fedepacijata na fapwepi vo Republika Makedonija. Ppviot bpoj izleze kako opganizaciski bilten na FFRM vo appil 2003
godina, a od dekewvpi 2006 godina se distpibuipa kako wese~no specijalizipano spisanie
za zewjodelstvo i pupalen pazvoj.
Moja zemja
waj 2008
Izdava~:
Fedepacija na fapwepite
vo Republika Makedonija
Yl. Ligo Mixajlovski
bp.3, 1000 Skopje
tel / faks: 02/ 3099042
e- wail: [email protected]
16
VODATA DA SE KORISTI
RACIONALNO
KINESKA URMA - NOV
OVO[EN VID VO
MAKEDONIJA
Bpoj na `-swetka:
210-0570486301-53
Banka dep.: NLB Tutunska Banka
4
22
Menaxer i
glaven i odgovoren urednik
Renata Nauwovska
[email protected]
Urednik
Todop Stoj~evski
[email protected]
34
SEKOJ DA DEJSTVUVA NA
HUMAN I ETI^KI NA^IN
KON @IVOTNITE
Marketing
Xelal Sejfula
[email protected]
Blagoj~e Najdovski
[email protected]
NADUV - TIMPANIJA 38
Izvr{en direktor
Tpajan Diwkovski
[email protected]
38
Lektor:
Vepica Nedelkoska
Preveduva~i
Sowa Kitanovska
Edita Ja{api
Sorabotnici:
Blagoj~e Najdovski
Sowa Tpajkova
Mapija \o{eva Kova~evi}
Nakil Elezi
Stojan~e Atanasov
Qupka Kaw~eva
Aleksandap Mapkovski
Kole Paskov
Stojan~e Anastasov
Lena Spipkoska
Danijela Andonova
Aleksandap Ristovski
Tira`: 3000 ppiwepoci
Dizajn: Bpigada dizajn - Skopje
Pe~ati: Ppopoint - Skopje
LEKOVITITE KULTURI PROFITABILNA
ALTERNATIVA
Spisanieto e finansiski poddp`ano od [vedskata
agencija za we|unapoden pazvoj. Ovaa powo{ se sostoi i
od dipektno ppenesuvawe na iskustvata i znaewata od
fapwepite vo [vedska na fapwepite vo Makedonija ppeku
ppoektot Poddp{ka na zewjodelskite zdpu`enija vo
Republika Makedonija - SFARM.
44
FFRM
Sredba me|u mlekoproizvoditelite, mlekoprerabotuva~ite i naukata
Bez kvalitet i kontpola
- newa izvoz na wlekoto
lekoppoizvoditelite, ppepabotuva~kite kapaciteti
i ppetstavnicite na naukata so we|usebna sopabotka
wo`e da gi postignat standapdite za kvalitet na
wlekoto {to gi bapa Evpopskata Ynija i koi se ppopi{ani so
Ppavilnikot za posebnite bapawa za bezbednost i xigiena i
na~inot i postapkata na vp{ewe na slu`benite kontpoli na
wlekoto i wle~nite ppoizvodi. Dokolku ne se ispolnat
bapawata od Ppavilnikot, wakedonskite wlekapnici }e ja
izgubat wo`nosta za izvoz na wakedonskiot pazap, a so vpewe
}e ja izgubat i dovepbata na dowa{nite potpo{uva~i. So
vakva konstatacija izleze ppofesop Sowa Spbinovska od
Fakultetot za zewjodelski nauki i xpana na ppvata tpibina
od vakov vid vo opganizacija na FFRM i so poddp{ka od
SFARM. So ova se soglasi docent d-p Pavle Sekulovski od
Fakultetot za vetepinapna wedicina, objasnuvaj}i deka
dokolku wlekoto ne gi zadovoli standapdite {to gi bapa EY,
toa }e ppetstavuva opasnost od voveduvawe zabpana za izvoz
na tie pazapi. "Dokolku ne izlezewe so konkpetni bpojki za sowatskite kletki i wikpoopganizwite vo wlekoto, kako i so
dpugi papawetpi, toga{ postoi opasnost vo 2009 godina
Makedonija da nalikuva na klanica zatoa {to wlekapnicite
newa da go otkupuvaat wlekoto, koe podocna newa da wo`at
da go plasipaat na pazapite vo EY. ]e se izgubi i dowa{niot
pazap so zgolewuvawe na svesnosta i infopwipanosta na
potpo{uva~ite deka ako wlekoto ne e dobpo za evpopskiot,
zna~i ne e dobpo i za dowa{niot kupuva~", veli Sekulovski.
Zatoa, nau~nata javnost apelipa fapwepite da gi vovedat
standapdite za kvalitet na sve`oto, neppepaboteno wleko
koi se ppopi{ani vo Ppavilnikot, a se odnesuvaat na xigienata, bpojot na sowatski kletki i wikpoopganizwi, kako i na
dpugi ppeduslovi za dobivawe kvalitetno wleko.
Spoped nastojuvawata, do 2012 godina potpebno e da se nawalat wowentalnite papawetpi na ppisustvo od 800.000
wikpoopganizwi i 600.000 sowatski kletki do waksiwuw
100.000 wikpoopganizwi i 400.000 sowatski kletki vo
wlekoto. "Nad 400.000 sowatski kletki, ve}e stanuva zbop za
wastitis. Za da se ppoizvede kvalitetno wleko, najva`no e gplata da bidat zdpavi. Isto taka, ~esto pati, zagaduvaweto na
wlekoto doa|a od okolinata, odnosno od {talata, oppewata
za wolzewe i li~nata xigiena na wolza~ot. Zatoa, se
M
ppopi{uvaat standapdite za xigiena ppi ppoizvodstvoto na
wleko", pe~e Spbinovska. Zadol`itelno e vodewe evidencija
za zabolenite, tpetipani gpla, koi wopa da se izdvojat od ostanatite edinki za da ne postoi wo`nost od pojava na
pezidui od antibioticite. Ppavilnikot gi ppopi{uva i standapdite za ~uvawe na wlekoto, odnosno poseduvawe na oppewa
za ladewe. Sepak, ovde se pojavuva ppoblewot na walite
fapwepi koi ne wo`at da vlo`uvaat golewi spedstva vo
nabavka na vakva oppewa. Spoped Spbinovska, pe{enieto e vo
nivno zdpu`uvawe i nabavuvawe na oppewata za ladewe.
Sopstvenikot na odgleduvali{teto e odgovopen da go
izvesti dp`avniot vetepinapen inspektop za vidot na
ppoizvodot, nawenata i adpesata na odgleduvali{teto i
vidot i bpojot na `ivotnite. Tie podle`at na kontpoli, najwalku edna{ godi{no, za da se potvpdi deka bapawata za
odobpuvawe na objektite za ppoizvodstvo na wleko se ispolneti. Isto taka, dvapati godi{no }e se kontpolipa ispolnuvaweto na standapdite za wolzewe, sobipawe i tpanspopt na
wlekoto do sobipnata stanica. Za vpewe na kontpolite, od
sekoj ppoizvoditel se zewaat wostpi na wleko so koi se
ispituvaat vkupniot bpoj wikpoopganizwi, sowatski kletki,
xewiskiot sostav i ppisustvoto na antibiotici, pezidui i
nedozvoleni supstancii. Yppavata za vetepinapstvo, kako
{to ka`a Foti Vidinov, }e gi ppavi ovie kontpoli i }e ostavi odpeden pepiod vo koj fapwepite }e wopa da gi ppowenat
navikite vo ppoizvodstvoto na wlekoto i uslovite vo objektite. "Dokolku ne se postignat ovie celi, spoped Ppavilnikot, sleduva pisweno ppeduppeduvawe. Se davaat tpi
weseci na ppilagoduvawe i dokolku povtopno ne se ispolnat
bapanite kpitepiuwi, se ppistapuva kon zabpanuvawe, objasni
Vidinov.
Ppavilnikot e objaven vo dekewvpi winatata godina i postoi pepiod na ppilagoduvawe do standapdite na Ynijata,
zatoa {to, kako {to objasni Spbinovska, s# u{te ne swe podgotveni da gi sppovedewe site bapawa za kvalitet na wlekoto.
Se opganizipaat obuki za sovetnicite vo Agencijata za pottiknuvawe na pazvojot na zewjodelstvoto, koi potoa svoite
znaewa }e gi ppenesuvaat do fapwepite kako da ppoizvedat
kvalitetno i bezbedno wleko. Osven ova, se podgotvuva i nov
ppavilnik za objektite vo koi se obpabotuva wlekoto. Ppe-
FFRM
pabotuva~kite kapaciteti wopa da gi po~ituvaat odpedbite
od Zakonot za bezbednost na xpana, da vovedat XASAP, sistew za kontpola na kpiti~nite to~ki vo ppocesot na ppepabotka i da go kontpolipaat tewpepatupniot pe`iw ili
takanape~eniot "laden lanec" so tewpepatupa pod 6 stepeni
celziusovi. Novina vo Ppavilnikot e i toa {to site
ppoizvoditeli na konzuwni ppoizvodi od wleko, od 2009 godina, ne sweat da vp{at pa~no pakuvawe, tuku toa wopa da se
avtowatizipa i da bide vo awbala`a koja ovozwo`uva
vidlivost dokolku ppoizvodot ve}e e kopisten.
Sekulovski ja ppetstavi labopatopijata za wleko ppi
Fakultetot za vetepinapna wedicina, objasnuvaj}i deka poseduvaat najsovpewena oppewa za vp{ewe analizi na xewiskiot
sostav na wlekoto spoped ona {to go bapa Ppavilnikot.
"Ppaviwe analizi na sodp`inite na wastite, ppoteinite,
laktozata i suvata watepija, na bpojot na sowatski kletki,
wikpoopganizwi i doka`uvawe ppisustvo na antibiotici ili
dodadena voda vo wlekoto. Osven toa, ppaviwe klasi~ni
xewiski analizi, wikpobiolo{ki analizi, analizi na bpisevi, na voda, na wastitis so antibiogpaw, na ostatoci i kontawinentni i analiza na dobito~na xpana", veli Sekulovski.
Toj objasni deka evpopskoto wleko vo koe e pponajdeno ppisustvo na antibiotici se fpla i ne swee da se pu{ta vo
ppowet, a dokolku se konstatipaat zgolewen bpoj sowatski
kletki i wikpoopganizwi, toga{ se dava tpiwese~en pepiod za
ppilagoduvawe. Kontpolata na wleko }e ja vp{i labopatopija
ili pove}e vakvi objekti koi }e konkupipaat na slobodniot
pazap, no }e wopa da bidat akpeditipani od stpana na
dp`avata. Fapwepite sawi }e wo`e da izbepat kade }e ja
nappavat kontpolata. Vo dp`avata wopa da postoi edna ili
nekolku akpeditipani labopatopii ~ii pezultati }e bidat
ppiznaeni nasekade, a wo`e da postojat wnogu lokalni labopatopii vo wlekapnicite ~ii pezultati }e bidat sawo za
nivna vnatpe{na upotpeba.
Fapwepite iwaa odpedeni zabele{ki za uslovite {to
tpeba da gi ispolnat so Ppavilnikot. Za Dpagi Ne~evski,
~len na Yppavniot odbop na FFRM, ne e jasno {to }e se slu~i
so onie fapwi koi newa da gi zadovolat bapanite kpitepiuwi. Vidinov, od Yppavata za vetepinapstvo, objasni deka
fapwepite iwaat dovolen pepiod da gi zadovolat i ispolnat kpitepiuwite koi se postaveni vo Ppavilnikot, zatoa
{to se potpebni ppoweni vo odpedeni naviki kaj fapwepite
i wali investicii vo texnologijata na ppoizvodstvo. "Kako
fapwepi, ne ste ostaveni sawi na sebe. Mo`e i }e dobiete
powo{ od pesopnoto winistepstvo ili nekoi evpopski fondovi za da se ppestpuktupipate", objasni Vidinov.
Fapwepite peagipaa deka se potpebni ogpowni vlo`uvawa
za da se ispolnat bapanite uslovi, so {to ne se soglasija
ppetstavnicite na instituciite vo dp`avata. Spoped Dpagan Risti}, ~len na FFRM, zabele{kite {to gi dale
fapwepite pped da se podgotvi Ppavilnikot ne bile celosno
opfateni so nego i popadi toa, toj stpavuva deka ovoj dokuwent newa da iwa ppakti~na ppiwena.
I wlekoppepabotuva~ite se soglasija so faktot {to
fapwepite wopa da gi ppilagodat uslovite na ona {to go
bapa ppavilnikot za da se dobie kvalitetno wleko od koe,
podocna, zavisi i kvalitetot na nivnite ppoizvodi. Tie se
podgotveni da powognat vo ovoj ppoces na ppestpuktupipawe,
zatoa {to objasnuvaat deka uslovite koi se ppopi{ani so
Ppavilnikot i ona {to se slu~uva na tepen ne soodvetstvuvaat. Kpitepiuwite vo ovoj dokuwent, objasni Sekulovski, se
postaveni wnogu godini nanazad i se ppewnogu op{ti, no
Makedonija docni vo nivnata iwplewentacija. Kako dp`ava,
newawe oficijalni bpojki za kvalitetot na wakedonskoto
wleko. Na kpajot, site ~initeli vo ppoizvodstvoto, ppepabotuvaweto i kontpolata se soglasija deka e potpebno da se
ppiwenat odpedbite od Ppavilnikot za kvalitet na wlekoto,
zatoa {to Evpopa ne tolepipa i bapa kvalitetna xpana, a postoi i opasnost od zatvopawe na gpanicite za wakedonskoto
wleko. Mese~ni spedbi
we|u winistepot
i zewjodelcite
inistepot za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo, Aco Spasenovski, ppedlaga wese~ni
spedbi so zewjodelcite za da bide vo tek so sostojbite vo svojot sektop i navpeweno da gi sppoveduva zawislenite aktivnosti. Vakvata `elba toj ja izpazi na
sostanokot so zewjodelcite, odp`an na po~etokot na appil
vo pesopnoto winistepstvo, na koj se govope{e za ppoblewite
so tutunot, svinskoto weso, subvenciite, za ppevencijata od
po`api ppedizvikani od palewa stpni{ta i za xidposistewot. Ministepot potvpdi deka se ppedvideni ppoweni vo Zakonot za tutunot so koi }e se ovozwo`i libepalizacija na
otkupot na tutunot. Od dpuga stpana, Spasenoski veti deka
ppowenite }e bidat zavp{eni naesen, koga otpo~nuva
otkupot na tutun. Isto taka, na spedbata be{e dogovapano i
da ne se sklu~uvaat dogovopi bez aneksi so otkupuva~ite.
Zewjodelcite pobapaa za soptata "baswak" da se zgolewi subvencijata po kilogpaw ppoizveden tutun popadi powalata
ppoduktivnost, a visokata pobapuva~ka. Me|utoa, bapaweto
be{e odbieno od winistepot so obpazlo`enie deka
poddp{kata od Ministepstvoto e za pokpivawe na
fiksnite tpo{oci ppi ppoizvodstvoto na tutunot,
kako {to i dvata denapi za litap wleko se za ispolnuvawe na standapdite za ppoizvodstvo na
wleko spoped noviot ppavilnik. Vo poljodelstvoto, 6000 den/xa se za pokpivawe na tpo{ocite
za opawe, ve{ta~ki |ubpiva i dpugo, vo sviwapstvoto poddp{kata se odnesuva na kolewe vo
klanica za da se stekne navika da se kolat sviwite
vo klanica ili dokolku se kole na fapwa, da se
povika vetepinap. Spoped Spasenoski, "newa zgolewen uvoz na svinsko weso popadi toa {to cenite na
svinskoto vo Spbija se povisoki i od na{ite, dupi wo`e da se
zabele`i na{ izvoz. Ppi~inata wo`e da bidat i Veligdenskite posti i iwawe nawalena pobapuva~ka, a zgolewena
ponuda", objasni Spasenoski. Kako dolgopo~na wepka, spoped
winistepot, potpebno e da se podobpi genetskiot potencijal i ppoizvodstvo na sopstvena xpana.
Vo pidsko-planinskite oblasti, kade {to zewjodelcite
ne wo`at da go ppedavaat wlekoto vo wlekapnicite, spoped
winistepot, }e se ispla}a po gplo govedo. Spoped Spasenoski,
subvenciite se `iva watepija i vo tekot na godinata wo`e da
se wenuvaat vo kopist na zewjodelcite. Toj najavi i wo`nost
za zgolewuvawe na spedstvata po gplo vo ov~apstvoto. Vo izwenite na ppogpawata, ppedvideno e da se olesni adwinistpativnata ppocedupa, kako {to e bapawe na posedoven, no ne
i na iwoten list.
Ppetstavnicite na FFRM pobapaa da se izzewe obvpskata
za zewawe sadnici od septificipan saden watepijal, kako
{to e navedeno vo ppogpawata, popadi toa {to kaj nas newa
takvo ppoizvodstvo i da se ovozwo`i da se kopistat dowa{ni
kalewi. I ova bapawe ne be{e odobpeno od winistepot, koj
ppepopa~a da se kupuvaat septificipani sadnici od uvoz
dokolku newa vo na{ata zewja. Isto taka, zewjodelcite pobapaa winistepstvoto da ja zgolewi kontpolata na uvozot na
`ivi junici od Bugapija koi se naweneti za kolewe ili peekspopt, zatoa {to na{ite junici ostanuvaat neotkupeni. M. Z.
M
MAJ 2008 | 5
INTERVJY
Sten Rune Lundin,
Zewjodelcite }e wopa
pove}e xpana
Koj e Sten Rune Lundin - kakov e
va{iot profesionalen baga` i
koga dojdovte vo Republika Makedonija?
Po edukacija suw zewjodelski in`enep so ogpowno pabotno iskustvo. Suw
pabotel na sopstvena fapwa 12 godini,
a otsekoga{ suw bil aktiven i vo pabotata na {vedskata fedepacija na
fapwepi (LRF). Na po~etokot, vo LRF
bev vklu~en kako ppetstavnik na wladite. Potoa, pabotev vo koopepativite i, na kpaj, se vpabotiv vo sawata
Fedepacija kako pakovoditel na ppoekt i dipektop na pazni ppoekti. Isto
taka, bev sovetnik po ekonowija za
wali kowpanii i fapwi. Po~nav so pabota vo zewji-kandidatki za ~lenstvo
vo Evpopskata Ynija i sega suw vo Makedonija. Tuka dojdov vo 2000 godina,
vo eden te`ok pepiod za zewjata. Na
po~etokot ostanav sawo 6 nedeli zatoa {to LRF saka{e da vidi dali wo`e i tpeba da se zapo~ne ppoekt. Vo
toj pepiod iwa{e nekakvi aktivnosti
od Svetskata banka za opganizipawe
na zewjodelcite vo lokalni zdpu`enija i vo dpugi segwenti. Ne planipav da
ostanaw tolku dolgo vo zewjava, no ubeden suw deka sostojbata vo zewjodelstvoto wo`e da bide podobpa.
Kade gi gledate potencijalite
na makedonskoto zemjodelstvo i
dali mo`e da napravite sporedba
so zemjodelstvoto vo [vedska?
Treba li Makedonija da gi subvencionira site svoi zemjodelski
proizvodi za uspe{no zemjodelstvo?
Koga se odgleduva i ppoizveduva
zewjodelski ppoizvod, se pazbipa deka
iwa potencijali. No, wnogu e te{ko da
se nappavi spopedba popadi pazli~nite uslovi za ppoizvodstvo vo dvete dp`avi, na ppiwep, ppoizvodstvo na
`itni kultupi. [vedska, vo ovaa nasoka, e vo podobpa pozicija popadi
kvalitetot i koli~inite {to gi davaat {vedskite nivi. So ova ne velaw deka Makedonija ne tpeba da ppoizveduva
`itni kultupi, tuku deka ne e konkupentna na pazapite nadvop od zewjava.
Isto taka, [vedska e vo ppednost so
ppoizvodstvoto na wleko. Koga se pazwisluva za pazapite, tpeba da se pazwisluva za dva pazli~ni pazapi:
dowa{en i we|unapoden. Makedonija
wo`e da ppoizveduva `itni kultupi i
wleko za sopstveniot pazap, no newa
kapacitet da pazwisluva za izvoz na
ovie ppoizvodi. Potencijalot na zewjava le`i vo ppoizvodstvoto na gpadinapski kultupi. I nie, vo [vedska,
]e se soo~i li svetot so nedostig na hrana ili zemjite }e uspeat
da gi zadovolat potrebite na svoite gra|ani?
Ova e zagpi`uva~ko ppa{awe. No, ne znaw kolku bpzo }e se odvivaat
pabotite. Vo wowentov, naftata e najintepesen pesups okolu koj se vodat
bopbi. No, ppognozite se deka vo idnina ppoblew }e bide vodata vo kowbinacija so xpanata. Ne znaw kako bi wo`el da se pe{i ovoj ppoblew.
Tokwu ulogata na opganizaciite e da nappavat analiza kakvi efekti }e
iwa toa vpz dp`avite. Zna~i, da se nappavat analizite za po{ipokite
posledici od vakviot pazvoj i da se ppezewat soodvetni dejstvija. Vie
tpeba da go nappavite toa sawi. Va`no e deka postoi svesnost za ppoblewot i toa e ppviot ~ekop. Vo [vedska, u{te otsega ppetpostavuvawe deka
wo`e da se stopi snegot i wpazot i toa da ppedizvika pove}e poplavi i
do`dovi. Vie tpeba da znaete {to }e se slu~i vo Makedonija, da se vidat
posledicite, iako vepojatno, bi bilo obpatno od [vedska. Sepak, na{ite
zewjodelci znaat deka vo idnina }e wopa da ppoizveduvaat pove}e xpana.
6 | MOJA ZEMJA
ppoizveduvawe gpadinapski ppoizvod,
no toj e dvojno poskap otkolku tuka.
Dpug potencijal vo zewjava e jagne{koto weso popadi kontinuipanoto zgolewuvawe na pobapuva~kata. Intepesno
e {to ppoizvodstvoto na jagne{ko weso opa|a. Tuka se javuva kontpadiktopnost vo pazapnata ekonowija - koga
paste pobapuva~kata, opa|a ppoizvodstvoto, no cenata ne se zgolewuva.
Iwate potencijali i vo ppoizvodstvoto na vino. Sevkupno, wislaw deka iwa
ppoweni vo gledi{tata na zewjodelcite okolu svoite tpo{oci za ppoizvodstvo na odpeden ppoizvod. Koga
dojdov vo Makedonija, walku se pazwisluva{e za ovie tpo{oci i zewjodelcite se `alea deka tie dava~ki se
wnogu visoki. No, sega iwa pogolew
bpoj zewjodelci koi gi zewaat ppedvid
tpo{ocite. Vo Makedonija iwa wnogu
ppoekti. Pogolew bpoj od niv go pazgleduvaat pazapot, tpendovite na dowa{niot i na okolnite pazapi.
[vedskite ppoekti posvetuvaat sepiozno vniwanie na ova bidej}i se dobiva po{ipoka slika za slu~uvawata, a
zewjodelcite wo`e lesno da odlu~at
dali da investipaat vo ne{to.
Za toa dali dp`avata tpeba da gi
subvencionipa site zewjodelski ppoizvodi }e odgovopaw so kontpappa{awe:
wo`e li zewja kako Republika Makedonija, so pove}e od 30% nevpaboteno
naselenie, kade zewjodelskiot sektop
ne e dowinanten del vo bputodowa{niot ppoizvod, no iwa visok ppocent na u~estvo i okolu 20% od
vkupnoto vpaboteno naselenie e anga`ipano vo zewjodelskiot sektop, da
obezbedi papi za da ppidonese vo poddp{ka na celokupniot zewjodelski sektop? Toa ne zna~i deka vlasta ne tpeba
da vlo`i napopi za popovolni uslovi
za pazvoj na zewjodelstvoto. Me|utoa,
tie papi tpeba da se iskopistat wudpo
za podobpuvawe na ppoduktivnosta i
dodavawe vpednost na zewjodelskite
ppoizvodi. Se soglasuvaw da se vlo`at
papi vo zewjodelstvoto, no na wnogu
direktor na Proektot za poddr{ka na zemjodelskite zdru`enija vo Republika Makedonija (SFARM 3)
da ppoizveduvaat
wudap na~in. Makedonija, na ppiwep,
iwa ogpowni potencijali so topla voda,
no tpeba da se iskopaat dupki na
stotina wetpi dlabo~ina i so toa wo`e
da se zgolewi gpadinapskoto ppoizvodstvo vo opan`epii. ]e se za{tedi wnogu
enepgija i }e se zgolewi ppoizvodstvoto. Zatoa, tpeba da se poddp`uvaat
oblasti koi }e powognat vo pazvojot na
sektopot nawesto da se dava poddp{ka
za kilogpaw ppoizvod. Isto wo`e da se
pazwisluva za ppoizveduvawe pazni specifi~ni ppoizvodi, zatoa {to gpadinapskoto ppoizvodstvo e ppewnogu
stepeotipno. Vo Xolandija ppoizveduvaat sve`i bilki, pazni tipovi egzoti~ni salati i dpugi pastenija. I tuka
iwa lu|e koi se zaniwavaat so altepnativno ppoizvodstvo, no nivniot bpoj ne
e wnogu golew. Va`no e Vladata da gi
pottikne ppoizvoditelite da ppoizvoduvaat novi ppoizvodi. Ne vepuvaw vo
subvencii po kilogpaw, tuku po xektap,
vsu{nost, toa e ppincipot na subvencionipawe vo EY. No, takvite spopedbi
so EY ne se wnogu dobpi, za{to najva`no
e da se sogledaat uslovite na dp`avata.
Ja poddr`uvate FFRM kako
asocijacija na farmeri. Koi se
va{ite o~ekuvawa i cel vo odnos
na ovaa organizacija?
Na{ite o~ekuvawa kako ppoekt e
fapwepite da se pealizipaat i da
ppezewat odgovopnost za sektopot {to
najdobpo go znaat. Zatoa, tpeba da
iwaat dobpi poznavawa, soodvetni infopwacii, da diskutipaat so vlasta
vpz osnova na fakti i apguwenti i da
se zdpu`at za pazvoj na sektopot.
Kolku ste zadovolni od toa kako
FFRM gi artikulira interesite
na zemjodelcite vo zemjava?
Toa go ppavi s# podobpo i podobpo.
No, ne wo`aw da pazbepaw zo{to postojat lu|e koi sakaat da ja uni{tat opganizacijata. Nawesto da ppidonesuvaat
so svojot kapacitet, tie pabotat vo
sppotivna nasoka. [vedska e wala
zewja. I kaj nas zewjodelcite kpitikuvaat, no sfa}aat deka tpeba da se
zdpu`eni i zaedno da dejstvuvaat za da
go unappedat sektopot. Ova go o~ekuvaw i vo Makedonija - da se zdpu`at
zewjodelcite i zaedno da gi ppenesu-
vaat svoite stavovi, pazwisluvawa i
ppedlozi za pe{enija. Me|utoa, gledaw
deka bpojot na zewjodelci koi sakaat
da se zdpu`at i da ja pazvivaat Fedepacijata e s# pogolew i deka iwa lidepi koi nesebi~no pabotat za pazvojot
na ovaa opganizacija.
Dali FFRM treba da bide partner ili postojana opozicija (korektor) na vlasta?
Nitu paptnep, nitu opozicija. Ne
wo`e da bide paptnep, tuku tpeba da
bide ppidonesuva~. I Ministepstvoto
i FFRM tpeba da sfatat deka iwaat
ista cel - pazvoj na sektopot - sawo gi
gledaat pabotite od pazli~na pepspektiva. Ako Vladata ili winistepot
donesat pogpe{na odluka, tpeba da
bidat kpitikuvani. No, ako donesat
vistinska odluka, tpeba da iw se oddade ppiznanie. Na takov na~in FFRM
tpeba da ppidonesuva vo pazvojot na
zewjodelskiot sektop.
Koj e interesot na LRF da sorabotuva, da ja poddr`uva i promovira FFRM?
MAJ 2008 | 7
INTERVJY
Sten Rune Lundin
NASTANI
Edukacija na
fapwepite vo
stpuwi~ko
Vasilevo
Zewjodelci iwa sekade vo svetot
i tie iwaat wnogu zaedni~ki ne{ta.
LRF e silna opganizacija koja gi
ppetstavuva {vedskite fapwepi i
sakawe da iwa i dpugi silni opganizacii koi }e gi ppetstavuvaat svoite intepesi. Na ppiwep, sakawe i vo
Makedonija da iwa silna opganizacija koja }e gi aptikulipa intepesite na zewjodelcite. Potoa, vo
idnina, da vospostaviwe paptnepstvo vo swisla na pazwena na infopwacii, iskustva i znaewa. Zna~i,
na{iot intepes e da iwa silna opganizacija so koja }e vospostaviwe
paptnepski odnosi.
Kako i zo{to da gi motivirame
mladite lu|e da se aktiviraat
vo zemjodelstvoto? I zo{to e
potrebna `enata vo zemjodelstvoto kako faktor koj odlu~uva?
Sektopot wopa da iwa pepspektiva i zatoa, potpebni se novi lu|e
koi }e gi ppezewat pabotite od lu|eto koi }e se povle~at. Idninata zavisi od toa dali se vklu~eni wladite.
Za da se ppivle~at tokwu tie, potpebno e gledi{tata za sektopot da
bidat pozitivni. Ako slu{aat deka e
te{ko da se paboti, deka ppofitabilnosta od zewjodelstvoto e wala,
toga{ tie newa da sakaat da se
vklu~at. Vo [vedska pabotiwe na
gpadewe na pozitivna slika za sektopot. Tuka, FFRM i Ministepstvoto tpeba da ja iwaat ulogata na
sozdava~i na atpaktivna slika za
zewjodelstvoto. Toa tpeba da gi kopisti site paspolo`livi potencijali. Ako otidete na fapwa, }e
vidite deka tawu pabotat i wa`i i
`eni i zatoa, site tpeba da bidat
vklu~eni vo odlu~uvaweto.
8 | MOJA ZEMJA
]e uspee li RM da gi iskoristi
IPARD sredstvata?
Sekako deka }e uspee da gi iskopisti papite od IPARD ppogpawata,
no pabotite se odvivaat pobavno
otkolku {to tpeba. Tuka wnogu zbopuvate za iskustvata na Slovenija,
Bugapija ili dpugi zewji vo kopistewe na spedstva od SAPARD ppogpawite, no wnogu walku gi kopistite
izvle~enite pouki. Mnogu od nivnite neuspesi i gpe{ki vi se poznati,
no izgleda deka gpe{kite se povtopuvaat. IPARD newa kopenito da ja
ppoweni osnovata na sektopot,
IPARD e sawo poddp{ka, a Makedonija iwa wo`nost da ja iskopisti taa
poddp{ka.
Kako da se nadmine problemot
na sitnoto komercijalno zemjodelstvo?
Toa wo`e da bide ppoblew, no wo`e da bide i ppedizvik. Dokolku stanuva zbop za sitni, no kowepcijalni
fapwi, toga{ toa ne e ppoblew. No,
wnogu od niv ne se kowepcijalni i
sozdavaat ppeppeki na onie koi{to
sakaat i wo`at da stanat kowepcijalni.
SFARM 3 se fokusira na razvoj na pretpriemni{tvoto. Objasnete kako i zo{to?
Vo Makedonija iwa pazapna ekonowija, koja wnogu se pazlikuva od ppetxodnata socijalisti~ka ekonowija,
we|utoa nedostasuva iskustvo vo ppaktikuvawe na pazapnata ekonowija. Tpeba da se pazvivaat ppetppiewa~i, lu|e
koi znaat da vodat biznis i da ppidonesat vo pazvojot na zaednicata. Zatoa, ppoektot ppidonesuva vo pazvoj
na ppetppiewni{tvoto. Da iwate fipwa ne zna~i deka ste ppetppiewa~. Mo`e da pakovodite so fipwata, no toa
ne zna~i deka sakate da ja pazvivate i
deka gledate kon idninata. Na{iot
fokus e na poddp`uvawe na gpupi i
uka`uvawe deka tpeba da nastapuvaat
zaedni~ki na pazapot, bez pazlika
dali stanuva zbop za nabavka na peppowatepijali ili plaswan i ppoda`ba na
odpeden ppoizvod. T. Stoj~evski
o napednite osuw weseci fapwepite od op{tina Vasilevo }e
powinat niz osuw obuki na
pazli~ni tewi, blagodapej}i na pealizacijata na ppoektot za edukacija
na fapwepite. Toj ppoekt e plod na
dogovopena sopabotka we|u op{tinata Vasilevo, Regionalniot centap na
Fedepacijata na fapwepite vo Stpuwica i Agencijata za pottiknuvawe na
pazvojot na zewjodelstvoto. Ppoektot
po~na da se pealizipa vo po~etokot na
appil i na ppvata spedba be{e nappavena analiza na zewjodelskiot sektop
vo Op{tinata i se identifikuvaa
potpebite za obuki za podobpuvawe na
znaewata na fapwepite. Rabotilnicata ja izgotvi wenaxepot na RC
Stpuwica, Aleksandap Ristovski.
Vkupniot buxet na ovoj ppoekt e
200.000 denapi, a obukite, glavno, }e
gi izveduvaat ppetstavnici na FFRM
i na APRZ. Na ppvata spedba bea ppisutni seduw zdpu`enija od op{tinata
i dvaesetina fapwepi, ppetstavnici
na FFRM i na APRZ, kako i gpadona~alnikot na op{tinata Vasilevo. Po ova,
ppedvidena e i poseta na koopepativite „Ppva Lozapska Koopepativa“
vo Negotino i "Izgpev" vo Bepovo.
Vakvite sopabotki so lokalnite vlasti se efikasen na~in na dejstvuvawe
na pazli~ni institucii, pacionalno
iskopistuvawe na pesupsite i poddp{ka na fapwepite.
Na pabotilnicata za analiza na
sektopot, gpadona~alnikot na Vasilevo dobil zabele{ki i sugestii za
toa kako da se podobpat uslovite za
pabota, investipaweto i poddp{kata
na zewjodelskiot sektop, posebno vo
delot na podobpuvawe na infpastpuktupata vo op{tinata, elektpifikacijata na odpedeni zewjodelski povp{ini za pazvoj na intenzivno
stakleni~ko i plasteni~ko gpadinapstvo so najwodepni texnologii za
kontpola na uslovite. V
Aleksandap Ristovski
Menaxep na RC Stpuwica
ALRONOVOSTI
ZEMJODELSTVOTO VO MODA
SAD
RASTE PROIZVODSTVOTO I UVOZOT NA BROJLERI
Kina
Nastapuva tpend na vpa}awe na wladite lu|e vo
zewjodelstvoto po pove}e decenii begawe. On-lajn
spisanieto "Lpist" naveduva deka neizbe`noto wopalo
da se slu~i: walite fapwi za ppoizvodstvo na opganska
xpana, spoped "Wujopk tajws" se woden tpend. Mladite,
iako nekoi od niv do neodawna `iveele vo upbani spedini, s# pove}e gi ppivlekuva zewjodelstvoto. Po
pove}egodi{ni diskusii na fakultetite za nezdpavata
xpana, zagaduvaweto na vodata i po~vata so industpiski wetodi (winepalnite |ubpiva, xepbicidite i
pesticidite), zagaduvawata koi doa|aat od tpanspoptipawe na xpanata na golewi dale~ini, s# pove}e
wladi fapwepi se odlu~uvaat na kupuvawe wali fapwi
vo blizina na gpadovite za ppoizvodstvo na opganska
xpana. Seto ova e povpzano so paste~kiot tpend na
otvopawe pestopani koi slu`at sawo opganska xpana.
Sistewot na ppetplata e wnogu ednostaven: fapwepite
nudat nedelni paketi na sve` zelen~uk od 2,5 do 10
kilogpawi, koli~ina dovolna za potpebite na
~etipi~leno sewejstvo vo tekot na celata sezona, so
{to ppoizvoditelite dobivaat gapantipan plaswan, a
potpo{uva~ite gapantipano zdpava xpana.
Ppoizvodstvoto na bpojlepi vo Kina, spoped site
o~ekuvawa, tpeba da popasne za 5% vo odnos na nivoto na
2007 godina, koga popasna od 10,9 na 11,4 wilioni toni,
velat od awepikanskiot otsek za zewjodelstvo. No, sepak,
i uvozot }e popasne za 9%, odnosno na 560.000 toni. Popastot na dowa{noto kinesko ppoizvodstvo se dol`i na
vepojatniot nedostatok na svinsko weso popadi pojava na
epidewija, ppestanokot na opasnosta od pti~ji gpip i
wo`nosta da se navleze na novite ppekuokeanski pazapi,
so ogled na toa {to Evpopskata Ynija }e postavi bapiepa
koga stanuva zbop za uvoz na kinesko, tepwi~ki
obpaboteno, pile{ko weso. Seto ova ne zavisi od toa dali
svinskoto weso i ponatawu }e bide osnovno vo isxpanata
na Kinezite so 65% nasppoti 20% vo odnos na pile{koto
weso.
[email protected] DOCNAT VO „TRKATA“ SO PRIRODATA
Velika Britanija
Naukata s# u{te ne e dovolno konsultipana pped da
se utvpdi politikata za soo~uvawe so opasnostite {to
doa|aat popadi kliwatskite ppoweni, nedovolno
sogledanite posledici od upotpebata na novite
biotexnologii i od ppowenite na navikite na naselenieto. So vakva konstatacija izlegoa 35 nau~nici vo
bpitanskiot vesnik "Lapdijan", iska`uvaj}i zagpi`enost od novite patogeni koi doa|aat od dpugite kpaevi
ili koi nastanale so ppiwena na novata, neppovepena
biotexnologija. Spoped niv, pegulativite na dp`avite
ne dp`at ~ekop so ppowenite vo ppipodata, ekstpewnite
kliwatski uslovi }e dovedat do izuwipawe na wnogu
lokalni vidovi, a s# pogolewata pobapuva~ka na xpana
}e dovede do intenzivipawe na zewjodelstvoto. Toa, od
dpuga stpana, }e dovede do bpzo iscppuvawe, odnosno
pad na plodnosta na po~vata i ekolo{ki zagaduvawa.
Isto taka, s# pogolewoto ppoizvodstvo na biogopiva }e
ppidonese za pogolewa upotpeba na pesticidi {to, povtopno, }e pezultipa so pogolewo zagaduvawe na po~vata
i vodata.
ITALIJA PROIZVELA OTROVNO VINO
Italija
Najwalku 70 wilioni litpi otpovno vino, koe sodp`i kiselini, e ppoizvedeno
i pu{teno vo ppowet na italijanskiot pazap, objavi nedelnikot "L'esppesso", koj
so ppst poka`uva kon opganizipaniot kpiwinal na jugot na zewjata. Vinoto se
ppodava po cena od 0,70 do 2 evpa po litap, a sodp`i wali ppocenti vino (waksiwalno edna tpetina, ~esto pati i powalku), se naveduva vo pe~atot po sppovedenata istpaga. Ostatokot od sodp`inata na vinoto e swptonosna we{avina na
voda, xewiski watepii, xpana za `ivotni, dupi i kapka xlopovodopodna kiselina,
pi{uvaat vesnicite. Nedelnikot tvpdi deka vo ovoj cpn biznis se vwe{ani 20
kowpanii. Osuw kowpanii se nao|aat na sevepot na zewjata, a dpugata stpana na
sinxipot se fipwite pod kontpola na wafijata od jugot na Italija.
MAJ 2008 | 9
ALRONOVOSTI
"MILKOS" DELI STELNI JUNICI
Bosna i Hercegovina
KODIRAWE NA KONZUMNITE JAJCA
Hrvatska
Sapaevskata wlekapnica "Milkos" dala
89 visokostelni junici na podpa~jeto na
Ilija{ za da go unappedi wlekoppoizvodstvoto vo Bosna i Xepcegovina. So ova
zapo~na ciklusot za dodeluvawe na vkupno
1000 gpla na podpa~jeto na kantonot
Sapaevo. "Milkos", kako {to naveduva vo
svoeto soop{tenie, so ovoj ppoekt iwa nawepa so 2000 gpla da gi pokpie site pegioni
na BiX vo slednite dve godini.
Sekoe jajce kupeno vo waloppoda`nata wpe`a vo Xpvatska wopa
da bide kodipano. Ovaa wepka se voveduva so Ppavilnikot za
kvalitet na jajcata, soglasno standapdite na Evpopskata unija.
Spoped ovoj dokuwent, site ppoizveduva~i koi iwaat pove}e od 350
nesilki, zadol`itelno, wopa da gi kodipaat jajcata. Fapwepite
}e wopa da nabavat i oppewa za kodipawe, koja ~ini okolu 50.000
kuni. So kodipaweto, potpo{uva~ite }e dobivaat pazni podatoci. Na ppiwep, ppviot bpoj
na jajceto go ozna~uva na~inot
na odgleduvawe na nesilkite.
Nulata }e ozna~uva ekolo{ki,
a 1 sloboden sistew na odgleduvawe. Bpoevite slu`at za
polesno da se pponajde ppoizvoditelot dokolku kupuva~ot
kupi pasipano jajce.
PEKARITE VO SRBIJA GO
BOJADISUVAAT BELIOT LEB I GO
PRODAVAAT KAKO CRN
Srbija
Potvpdeni se sownevawata deka nekoi
pekapi vo Spbija go bojadisuvaat beliot leb,
go ppodavaat kako cpn
i so toa steknuvaat
ekstpa ppofit na
swetka na zdpavjeto
na lu|eto. Spoped dipektopkata na Institutot za ppexpanbena
texnologija vo Novi
Sad, Jasna Mastilovi}, dijabeti~apite
koi go konzuwipaat
oboeniot leb so pp`en ja~wenov slad
ili pp`en opiz, konzuwipaat pove}e jaglenoxidpati otkolku da jadat bel leb.
Zatoa, taa apelipa potpo{uva~ite da vniwavaat {to kupuvaat i izpazi `alewe
{to vo Spbija ne postojat ppopisi so koi
}e se kaznuvaat ovie pekapi, a la`niot
cpn leb ili pe~iva bi se povlekle od
ppoda`ba.
BANKA KREDITIRA PODIGNUVAWE
PLASTENICI
Crna Gora
Ppvata banka na Cpna Lopa, vo sopabotka so
Ministepstvoto za zewjodelstvo, dava zewjodelski kpediti za podignuvawe na plastenici. Tie
}e odobpat kpediti za nabavka na sistewi za
gpeewe vo iznos od 15 iljadi evpa, so pok na otplata do 5 godini i so godi{na kawata od 3,5%.
Ministepstvoto }e obezbedi nepovpatna
poddp{ka od 30%, soop{tuvaat od Ppva Banka.
Ppavo na u~estvo na konkupsot iwaat zewjodelcite koi poseduvaat plastenici so povp{ina od
winiwuw 500 kvadpatni wetpi.
10 | MOJA ZEMJA
SLAMA KAKO GORIVO ZA
PROIZVODSTVO NA STRUJA
Hrvatska
Kowpanijata "Bioenepgana Vukovap", spoped Zdpavko Podvopec, ~len na
Yppavniot odbop, za ppoizvodstvo na
elektpi~na enepgija }e kopisti
isklu~ivo slawa od `itni kultupi. Dobienata stpuja }e bide so wo}nost od
12 wegavati. Vpednosta na investicij ta e 40 wilioni evpa. Za nopwalna
pabota na enepganata }e bidat
potpebni 100.000 toni slawa. Podvopec dodava deka vo zavisnost od
na~inot na tpanspopt, slawata }e
ja otkupuvaat po cena od 28 evpa
od ton so potpi{uvawe na desetgodi{ni dogovopi. Ovoj na~in na
ppoizvodstvo na elektpi~na enepgija ne ja zagaduva ~ovekovata
okolina. Od kowpanijata najavuvaat deka vo slednite nekolku godini vo Xpvatska }e bidat
izgpadeni u{te nekolku vakvi
bioenepgani.
UGOSTITELITE MORA DA GO NAVEDAT
POTEKLOTO NA HRANATA
Hrvatska
Ygostitelite, od 30 juni godinava, }e wopa da gi istaknat site sostojki koi wo`at da ppedizvikaat
alepgija i netolepancija kon xpanata. Toa se odpedbi
od noviot Ppavilnik za ozna~uvawe, peklawipawe i
ppezentipawe na xpanata. Ppavilnikot ppopi{uva deka
zewjata na poteklo wopa da se navede na sve`oto weso,
pibata, sve`oto obpabotenoto ovo{je i zelen~uk. Isto
taka, na etiketata jasno, so pogolewi bukvi, wopa da se
navedat i site kopisteni apowi i aditivi.
ALRONOVOSTI
ZGOLEMUVAWE NA KVOTITE ZA MLEKO
Evropska Unija
Za da se zadovoli pogolewata pobapuva~ka za wleko vo Evpopskata Ynija
i na dpugite svetski pazapi, Evpopskata Ynija go odobpi ppedlogot na
Evpopskata kowisija za dvoppocentno zgolewuvawe na kvotite za wleko.
Zgolewuvaweto, po~nuvaj}i od 1 appil godinava, }e iznesuva 2,84 wilioni
toni i }e se odnesuva na site zewji-~lenki na Ynijata. Ova ne go ppejudicipa isxodot od tekovniot ppegled na pazapot na wleko i wle~ni
ppoizvodi vo pawki na Ppovepkata na zdpavstvenata sostojba na Zaedni~kata zewjodelska politika, kade {to Kowisijata ppedlo`i postepeno zgolewuvawe na kvotite pped da se ukinat, na 31 wapt 2015 godina.
Spoped posledniot izve{taj na Kowisijata, objaven vo dekewvpi winatata
godina, pobapuva~kata na wleko popasnala i se o~ekuva da paste od 2007
do 2014 godina i zatoa, zgolewuvaweto od dva ppocenti celosno e oppavdano. Eden ekonowski institut nappavi studija za ukinuvaweto na
wle~nite kvoti i vlijanieto vpz wle~niot sektop. Nappaveni se ~etipi
wo`ni scenapija vo spopedba so edno osnovno scenapio za ppodol`uvawe
na tekovniot sistew na kvoti. Dvete scenapija se odnesuvaat na sistewot
na "weko ppizewjuvawe", spoped koj kvotite se zgolewuvaat s# do nivnoto
celosno ukinuvawe, a scenapioto na "te{ko ppizewjuvawe" se odnesuva na
nagloto is~eznuvawe na sistewot na kvoti. Ppocenkite na vlijanieto od
scenapijata za "weko ppizewjuvawe" poka`uvaat deka postepenoto zgolewuvawe na kvotite vodi do stabilna cena kon sostojba "bez kvoti", {to
ovozwo`uva lesno ppisposobuvawe na ppoizvoditelite i ppepabotuva~ite.
Vo sppotivno, nagloto otstpanuvawe na kvotite ppedizvikuva pelativno
golew cenoven {ok i neednakov pazvoj na zewjite-~lenki. Od gledna to~ka
na efikasnosta, scenapijata za "te{ko ppizewjuvawe" se od kopist za ppoizvoditelite
so poniski tpo{oci (konkupentnite), no
tpo{ocite za ppisposobuvawe wo`e da se povisoki. Dupi i vo scenapijata za "weko ppizewjuvawe", vlijanieto od postepenoto zgolewuvawe na kvotite za wlekoppoizvodstvo vapipa
wnogu powe|u zewjite-~lenki, {to vodi do deluwno ispolnuvawe na dopolnitelnite kvoti
na nivo na EY.
VINATA VO EU PREDIZVIKUVAAT
NEPLODNOST
Evropska Unija
Vinata koi se ppodavaat vo Evpopskata Ynija sodp`at tpagi od pesticidi, utvpdija pove}e opganizacii koi
pabotat na poleto na za{tita na
~ovekovata okolina i zdpavjeto. Kako
{to ppenesuva "Eubusiness.cow", zagpi`enite opganizacii od Avstpija i Lepwanija tvpdat deka otkpile konkpetni
dokazi za kontawinacija so analiza na
40 ppiwepoci vino. Toa poteknuva od
Avstpalija, Avstpija, ^ile, Fpancija,
Italija, Lepwanija, Poptugalija i Ju`na Afpika. Vo ppiwepocite iwalo i vina koi se ppoizvedeni so opgansko
ekolo{ko ppoizvodstvo. So analizata
se otkpieni 24 vidovi pesticidi, vklu~uvaj}i i pet vidovi na wnogu opasni
pesticidi koi vo Ynijata se klasificipani kako kancepogeni, wutageni, peppotoksi~ni (wo`at da ppedizvikaat
neplodnost), a nekoi od niv ppedizvikuvaat popewetuvawe na pabotata na
xopwonalnite `lezdi. Od {est analizipani opganski vina, sawo edno sodp`elo tpagi na pesticidi vo powali
koli~estva, so wo`nost deka stanuva
zbop za kontawinacija na sosednite nasadi na vinova loza. Lepwanskata evpopaplawentapka od Paptijata na
zelenite, Xiltpud Bpeep, objasni deka
pezultatite se alapwantni i gi povika
zewjite-~lenki na EY da gi zabpanat
opasnite pesticidi.
POSTROGI STANDARDI ZA
BIOGORIVATA
Evropska Unija
FOKUS NA REFORMITE VO EVROPSKATA ZEMJODELSKA
POLITIKA
Francija
Zewjite-~lenki na EY iwaat nawepa da
pobapaat postpogi kpitepiuwi za
odp`livost na biogopivata koi se
ppoizveduvaat od zewjodelskite kultupi,
vo nastojuvawata da se izbegnat negativnite posledici po ~ovekovata
okolina popadi wasovnoto ppoizvodstvo,
stoi vo nacpt-izve{tajot, {to na wediuwite iw go isppati slovene~koto ppetsedatelstvo. Spoped nacptot, Vladite se
soglasile deka bapaweto na Evpopskata
Kowisija za za{teda na CO2 vo tekot na
ppoizvodstvoto, tpanspoptot i upotpebata na biogopivata od 35% vo spopedba
so
konvencionalnite
gopiva,
e
ppeskpowna. Kone~nite bpojki ne se utvpdeni popadi nesoglasuvawata powe|u
~lenkite, bidej}i nekoi zewji bapaat toj
ppocent da bide i 60%, a dpugi bapaat da
iwa poniska vpednost.
Po ppezewaweto na kopwiloto vo Evpopskata Ynija, na po~etokot na
juli, Fpancija }e se fokusipa na pazvojot na agpapot, odnosno se nadeva
deka }e go usvoi awbiciozniot ppedlog za pefopwa na evpopskata
zewjodelska politika.
Sepak, diplowati od Bpisel tvpdat deka zad ppedlogot na Fpancija
za pottiknuvawe na dowa{noto ppoizvodstvo i nawaluvawe na evpopskata zavisnost od uvoz na xpana, se kpie ppotekcionisti~ki dux, koj
ne wo`e zna~ajno da ja ppoweni evpopskata, zaedni~ka, zewjodelska
politika.
Spoped faktite, Fpancija e najgolewiot kopisnik na subvencii od
Ynijata, vo iznos od 44 wilijapdi evpa ili 40% od evpopskiot buxet,
a istovpeweno e i najgolewiot ppoizvoditel na `itapki i golew
izvoznik na stoka. Ppetsedatelot Nikola Sapkozi i negoviot winistep za zewjodelstvo, Mi{el Bapnie, govopat za davawe ppiopitet na
evpopskite zewjodelski ppoizvodi vo odnos na uvezenite, {to
voobi~aeno se postignuva so za{titni capini, zgolewuvawe na standapdite za kvalitet i sanitapnite standapdi za uvoz na xpana (na
ppiwep, bapiepi za uvoz na weso od Ju`na Awepika). Fpancija, isto taka,
saka nejzinite bpojni zewjodelski sektopi da dobijat finansiska
powo{ za da wo`at da se soo~at so vpewenskite neppiliki i sanitapnite pizici.
MAJ 2008 | 11
INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
Nawalen ppidonesot za penzisko,
invalidsko i zdpavstveno osigupuvawe
na individualnite zewjodelci
Kako do povolnostite za penzisko
i zdravstveno osiguruvawe
Vladata na Republika Makedonija ovozwo`i povolni uslovi
za steknuvawe so ppavoto za kopistewe na penzisko i invalidsko osigupuvawe za zewjodelcite. So novinite vo penziskoto osigupuvawe se obezbeduva watepijalna i socijalna sigupnost na individualnite zewjodelci na koi zewjodelskata dejnost iw e edinstveno zaniwawe, a za ~lenovite na
sewejstvoto - ppavo na sewejna penzija. Fondot za penzisko
i invalidsko osigupuvawe na Makedonija za zewjodelcite gi
nawali gpupite na osnovici za pla}awe na ppidonesite za
penzisko i invalidsko osigupuvawe od {est na ~etipi i
obezbedi nawaluvawe na wese~niot ppidones. So ova, ppidonesot }e se pla}a na wnogu niski osnovici, zna~itelno
poniski i od najniskata vo dpugite sektopi, a zewjodelcite
}e ostvapuvaat ppava ednakvi kako site osigupenici.
Osnovica za pla}awe na penzisko
i invalidsko osiguruvawe
Osnovicata za pla}awe na ppidonesite se oppedeluva soglasno visinata na katastapskiot ppixod koj se ppocenuva
vpz osnova na zewjodelskiot iwot {to go poseduva ili go kopisti pod zakup individualniot zewjodelec. Soglasno
visinata na katastapskiot ppixod, iwa ~etipi gpupi osnovici od koi zavisi visinata na wese~nata obvpska za ppidonesite i toa:
Dokolku zewjodelecot iwa najwal katastapski ppixod do
900 denapi, wese~niot ppidones iznesuva 971 denap, ili
godi{no za penzisko osigupuvawe }e tpeba da uplati 11.652
denapi, a }e iwa ppavo na winiwalna penzija od 4. 835 denapi,
kako i dpugite osigupenici koi ne se zewjodelci i ~ija
wese~na uplata e wnogu povisoka. So katastapski ppixod od
901 do 2.000 denapi, wese~niot iznos {to tpeba da go uplati e 1.673 denapi i ppavo na povisoka penzija od winiwalnata, a so katastapski ppixod nad 7.000 denapi, bez pazlika na iznosot, wese~nata uplata ostanuva 2. 045 denapi.
Vkupniot iznos na ppidonesi (vklu~uvaj}i go i zdpavstvenoto osigupuvawe) se dobiva so dodavawe na iznosot na
zdpavstvenoto osigupuvawe na wese~nata obvpska za PIO.
Zdpavstvenoto osigupuvawe iznesuva 814 denapi wese~no,
a se upla}a na sekoi 3 weseci po 2.442 denapi. Zewjodelcite
podnesuvaat bapawe za zdpavstveno osigupuvawe do Fondot
12 | MOJA ZEMJA
za zdpavstveno osigupuvawe.
Individualniot zewjodelec, po svoe bapawe, wo`e da bide
paspopeden vo gpupa so povisoka osnovica na osigupuvawe
od onaa vo koja bil paspopeden spoped visinata na katastapskiot ppixod, so cel da obezbedi povisok iznos na penzijata. Individualnite zewjodelci koi se oppedelile da
pla}aat ppidones za penzisko i invalidsko osigupuvawe na
povisoka osnovica na osigupuvawe se dol`ni do 31 wapt vo
tekovnata godina da podnesat pisweno bapawe do podpa~nata edinica na Stpu~nata slu`ba na Fondot za penziskoto i invalidskoto osigupuvawe na Makedonija.
Uslov i postapka za steknuvawe so pravoto
za penzisko i invalidsko osiguruvawe
Osnoven uslov za steknuvawe so ppavo za penzisko i invalidsko osigupuvawe e ppika`uvawe na katastapski ppixod od zewjodelska dejnost i vp{ewe na zewjodelska dejnost
kako edinstveno zaniwawe. Za da se zdobie so status na
zewjodelski ppoizvoditel, zewjodelecot tpeba da popolni
bapawe vo podpa~nata edinica na Fondot za penzisko i invalidsko osigupuvawe na Makedonija i da gi ppilo`i slednive dokuwenti:
li~na karta;
dokaz za ostvapen katastapski ppixod – iwoten list od
katastap kade {to e naveden i katastapskiot ppixod;
dokaz za obpabotuvawe na zewjodelsko zewji{te ili
vp{ewe zewjodelska dejnost (iwoten list, dokaz za
kopistewe na zewjodelsko zewji{te ili za zakup, zavepen na notap);
potvpda od MVR za ppestoj vo R. Makedonija.
I za kategopijata dano~ni obvpznici po osnova na
ovo{tapstvo, p~elapstvo, sto~apstvo koi poseduvaat li~en
iwot ili zewji{te pod zakup, potpebni se istite dokazi za
utvpduvawe svojstvo na osigupenik, odnosno dogovopot za
zakup i dokaz za visinata na katastapskiot ppixod od li~niot
iwot {to go poseduvaat. Osigupenicite koi ve}e go ostvapile
ppavoto na penzija (po navp{uvawe na 64 godini za wa`i i
62 godini za `eni), zapadi ostvapuvawe na ppavoto za PIO
i na dpugite powladi ~lenovi na sewejstvoto, se ppepopa~uva
da ja ppenesat sopstvenosta na zewjodelskoto zewji{te na
naslednicite so cel da se ovozwo`i nivno vklu~uvawe vo
sistewot na socijalno osigupuvawe.
Dopolnitelna poddr{ka za osigurenicite za penzisko, invalidsko i zdravstveno osiguruvawe (PIZO)
Kako poddp{ka na osigupuvaweto za penzisko, invalidsko i
zdpavstveno osigupuvawe na zewjodelcite, Ministepstvoto
za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo od Ppogpawata
za finansiska poddp{ka na zewjodelstvoto za 2008 godina
obezbedi finansiska poddp{ka vo visina od 2.000 denapi
za individualnite zewjodelci koi se novi osigupenici za
PIZO. Site zewjodelci, koi za ppvpat }e se pegistpipaatevidentipaat vo pepiodot od januapi do dekewvpi 2008,
tpeba da podnesat bapawe do podpa~nata edinica na Min-
istepstvoto za zewjodelstvo do kpajot na waj 2008 godina
za da ja dobijat ovaa ednokpatna powo{.
Prava na individualnite
zemjodelci-osigurenici na PIZO
Individualnite zewjodelci-osigupenici na penzisko, invalidsko i zdpavstveno osigupuvawe vo fondovite za penzisko i za zdpavstveno osigupuvawe se steknuvaat so ppednost, odnosno ppavo za ppijavuvawe za ppogpawite i wepkite
na MZ[V vo delot na dipektna poddp{ka, pupalen pazvoj,
pasppedelba na dp`avno zewjodelsko zewji{te i dpugo,
kako i individualnite zewjodelci pegistpipani spoped Zakonot za vp{ewe zewjodelska dejnost.
Relacii vo odnos na registrirani zemjodelci
spored Zakonot za vr{ewe na zemjodelska dejnost
Osnovicata za pla}awe na ppidonesite za pegistpipanite
zewjodelci spoped Zakonot za vp{ewe na zewjodelska dejnost
(vo Ministepstvoto za zewjodelstvo) ostanuva istata na koja
se pegistpipale kako vp{iteli na zewjodelska dejnost. Istata osnovica ostanuva i za novite zewjodelci koi }e se pegistpipaat spoped ovoj zakon. Ostanuva ppednosta {to ovie
zewjodelci go iwaat ppavoto za vpabotuvawe do 10 lica,
vklu~uvaj}i gi i polnoletnite ~lenovi na svoeto sewejstvo.
Ministepstvoto objavi novi
dva oglasi za zewjodelsko zewji{te
Po ppvite ~etipi oglasi za davawe vo zakup na zewjodelsko zewji{te vo dp`avna sopstvenost do 10 xa, Ministepstvoto za zewjodelstvo objavi u{te dva novi oglasi za
zewjodelsko zewji{te. Pettiot oglas, objaven na 10 appil,
{to }e tpae do kpajot na appil se odnesuva za povp{ini
koi se nao|aat vo 10 op{tini i toa vo Bitola, Dewip Xisap,
Kpatovo, Kpu{evo, Makedonski Bpod, Oxpid, Ppilep, Resen,
Stpuga i Kuwanovo. Vkupnata povp{ina {to se nudi na ovoj
oglas iznesuva okolu 6.270 xektapi.
Detalite za konkpetno ponudenite povp{ini, zaintepesipanite wo`at da gi najdat vo Podpa~nite edinici
na Ministepstvoto za zewjodelstvo kade {to se nao|aat
papcelite. Maksiwalnata povp{ina za koja wo`e da aplicipa i da dobie eden ponuduva~ po ovoj oglas vo odnos na
ponudenite katastapski papceli e 10 xektapi. Vpewetpaeweto na zakupot za koj se izdava zewji{teto e:
- podigawe na dolgogodi{ni nasadi (lozja, ovo{tapnici,
xweq) za pepiod do 30 godini;
- podigawe na waslinapnici za pepiod do 50 godini;
- odgleduvawe na dpugi zewjodelski kultupi za pepiod
do 15 godini;
- livadi za pepiod do 15 godini;
- pibnici za pepiod do 20 godini;
- spoptsko-pekpeativni aktivnosti i pupalen tupizaw
do 30 godini.
Ppavo na u~estvo iwaat site ppavni i fizi~ki lica koi
gi ispolnuvaat uslovite objaveni vo oglasot.
Od po~etokot na godinava dosega se ponudeni vkupno
14.714 xektapi i toa:
Vo ppviot oglas 2.140 xa vo op{tinite Bepovo, Valandovo, Levgelija, Kavadapci i Negotino,
Vo vtopiot 1.568 xa vo Kpiva Palanka, Kuwanovo, Lazi
Baba, Kisela Voda i ^aip;
Vo tpetiot 2.335 xa vo Vinica, Ko~ani i [tip;
Vo ~etvptiot 2.399 xektapi vo Del~evo, Sveti
Nikole i Ppobi{tip i
Vo pettiot 6.270 xektapi vo Bitola, Dewip Xisap,
Kpatovo, Kpu{evo, Makedonski Bpod, Oxpid, Ppilep,
Resen, Stpuga i Kuwanovo.
Spoped Akcioniot plan na Ministepstvoto, sekoi dve
nedeli na zewjodelcite }e iw bidat ponudeni slobodni
zewjodelski povp{ini vo dp`avna sopstvenost. Vo tek e i
oglasot koj }e tpae do kpajot na ovoj wesec, a se odnesuva na
davawe vo zakup na zewjodelsko zewji{te vo dp`avna sopstvenost bez ogpani~uvawe na povp{inata. Na ovoj oglas
se dadeni povp{inite, uslovite i kpitepiuwite vo slednite pegioni:
Podatocite za zewjodelsko zewji{te od ovoj javen oglas
(za slu`benosti i dpugi tovapi, za sostojbata vo koja se
nao|a zewji{teto, katastapskite podatoci sodp`ani vo
iwotniot, odnosno posedovniot list) se vo soglasnost so
katastapskata evidencija. Yvid za sekoja povp{ina wo`e da
se nappavi na oglasna tabla vo podpa~nata edinica vo Ministepstvoto, nadle`na za soodvetnata oglasena povp{ina.
Vpewetpaeweto na zakupot za koj se izdava zewji{teto e:
- podigawe na dolgogodi{ni nasadi (lozja, ovo{tapnici,
xweq) za pepiod do 30 godini;
- podigawe na waslinapnici za pepiod do 50 godini;
- odgleduvawe na dpugi zewjodelski kultupi za pepiod
do 15 godini;
MAJ 2008 | 13
INFORMACII OD MINISTERSTVO ZA ZEMJODELSTVO, [YMARSTVO I VODOSTOPANSTVO
- livadi za pepiod do 15 godini;
- pibnici za pepiod do 20 godini;
- spoptsko-pekpeativni aktivnosti i pupalen tupizaw
do 30 godini.
Pravo na u~estvo na javniot oglas
1) Ppavo na u~estvo na javniot oglas iwaat dowa{ni
fizi~ki i ppavni lica i stpanski ppavni lica.
2) Fizi~kite lica od stavot 1 od ovoj ~len tpeba da
bidat pegistpipani vp{iteli na zewjodelska dejnost i/ili
tpgovec-poedinec na koi zewjodelskoto ppoizvodstvo ili
ppepabotkata na ppiwapni zewjodelski ppoizvodi iw e
ppete`na dejnost.
3) Stpanckite ppavni lica od stavot 1 na ovoj ~len
iwaat ppavo da u~estvuvaat na javen oglas dokolku iwaat
pegistpipano podpu`nici vo Republika Makedonija.
4) Na dowa{nite i stpanckite ppavni lica ili nivnite
podpu`nici, zewjodelskoto ppoizvodstvo ili ppepabotkata na ppiwapni zewjodelski ppoizvodi tpeba da iw bide
ppete`na dejnost ili zewjodelskoto zewji{te da iw bide
potpebno za vp{ewe na nau~no-istpa`uva~ki dejnosti.
5) Ppavo na u~estvo na javniot oglas newaat licata od
stavot 1 na ovoj ~len koi gi newaat nawipeno obvpskite po
osnov na zakupnina po ppetxodno sklu~eni dogovopi za
zakup na zewjodelsko zewji{te vo dp`avna sopstvenost.
6) Ppavo na u~estvo na oglasot newaat ppavni lica za
koi e otvopena ste~ajna postapka, kako i neppofitnite opganizacii.
b) za fizi~ki lica:
- ppijava (obpazec od podpa~na edinica na Ministepstvoto);
- dokaz za podwipeni javni dava~ki;
- fotokopija od li~na kapta;
- ppogpawa za kopistewe na zewji{teto koja sodp`i osnovni podatoci za sewejstvoto, texni~ko-texnolo{ka oppewenost, celta za koja }e go kopisti zewji{teto, pazapni
aspekti;
- pe{enie za pegistpipan vp{itel na zewjodelska dejnost (izdadeno od PE na Ministepstvoto za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo ili od Fondot za penzisko i
invalidsko osigupuvawe za steknato svojstvo na osigupenik kako individualen zewjodelec) ili dokaz od Centpalniot pegistap za pegistpipan tpgovec-poedinec;
- ponuda za iznosot na godi{nata zakupnina;
- izjava za vepodostojnosta na podatocite dadeni so
ppijavata zavepena na notap;
- potvpda od podpa~na edinica na Ministepstvoto deka
newa obvpski po odnos na neplatena zakupnina za kopistewe na dp`avno zewjodelsko zewji{te i
- izjava zavepena na notap deka ne bil osnova~ ili odgovopno lice vo ppavnoto lice koe kopistelo zewjodelsko
zewji{te vo dp`avna sopstvenost pod zakup, a koe ne gi ispolnilo obvpskite od toj dogovop.
2) Nekowpletni i nenavpeweno dostaveni ppijavi na
javniot oglas newa da se pazgleduvaat.
Dostavuvawe na ponudata
Obrazec za u~estvo na javniot oglas (barawe)
Obpazecot za u~estvo na javniot oglas (bapaweto) so lista
na objaveni katastapski papceli wo`e da se podigne vo
podpa~nite edinici na Ministepstvoto ili vo Ministepstvoto na ul. Leninova bp. 2, Skopje, wopa da se popolni so
site potpebni podatoci i da se dostavi so potpebnata
dokuwentacija vo zatvopen kovept. Vo sppotivno, bapaweto
newa da bide pazgleduvano.
Dokumentacija {to ponuduva~ot
e dol`en da ja dostavi so baraweto
1) Y~esnicite na javniot oglas za davawe na zewjodelsko
zewji{te vo dp`avna sopstvenost vo zakup se dol`ni da
dostavat:
a) za ppavni lica:
- ppijava (obpazec od podpa~na edinica na Ministepstvoto);
- dokaz (akt) izdaden od Centpalniot pegistap na Republika Makedonija za izvp{eniot upis vo tpgovskiot pegistap ili od dpug nadle`en opgan za upis na ppavnite lica;
- dokaz za nawipeni obvpski po odnos na ppidonesi za
plati i plati za vpabotenite;
- biznis-plan koj sodp`i osnovni podatoci za u~esnikot,
celta za koja }e go kopisti zewji{teto, ppiweneta
texnologija, bpoj na vpaboteni, pazapni aspekti, o~ekuvani
ppoizvodno-ekonowski pezultati;
- potvpda od podpa~na edinica na Ministepstvoto deka
newa obvpski po odnos na neplatena zakupnina za kopistewe na zewjodelsko zewji{te vo dp`avna sopstvenost;
- ponuda za iznosot na godi{nata zakupnina i
- izjava (zavepena na notap) od osnova~ite i odgovopnoto
lice vo ppavnoto lice deka ne bile osnova~i ili uppaviteli na ppavnoto lice koe kopistelo zewjodelsko
zewji{te vo dp`avna sopstvenost pod zakup, a koe ne gi ispolnilo obvpskite od toj dogovop.
14 | MOJA ZEMJA
Obpazecot za u~estvo na javniot oglas (bapaweto) se dostavuva vo eden opiginalen ppiwepok zavepen i potpi{an
od ponuduva~ot. Sekoj ponuduva~ wo`e da dostavi sawo edno
opiginalno bapawe (ponuda). Bapawata se podnesuvaat vo
pok od 20 dena od denot na objavuvaweto na javniot oglas
vo dnevniot pe~at, do Ministepstvoto za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo - Skopje.
Ponudata i dpugata dokuwentacija se dostavuvaat vo
zatvopen kovept na koj vo gopniot lev agol tpeba da stoi oznakata "ne otvopaj", „Ponuda po Oglas 06/08 za zewjodelsko
zewji{te pod zakup" i vo spedina „Ministepstvo za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo ul. .Leninova bp.2 Skopje".
Koveptot ne tpeba da sodp`i nikakva oznaka so koja bi
wo`el da se identifikuva ponuduva~ot, odnosno isppa}a~ot.
Kriteriumi za izbor na najpovolen ponuduva~
1) Kowisijata vp{i izbop na najpovolen ponuduva~ vpz osnova na kpitepiuwot utvpden vo ~len 27, stav 1 od Zakonot
za zewjodelsko zewji{te (Sl. vesnik na RM bp. 135/07) i ~len
2 od Ppavilnikot za pobliskite kpitepiuwi za izbop na najpovolen ponuduva~ na zewjodelsko zewji{te vo dp`avna sopstvenost (Sl. vesnik na RM bp.12/08) i toa vpz osnova na:
- najvisoka ponudena godi{na zakupnina
Lolewinata na povp{inata na zewjodelsko zewji{te koja
}e ja dobie eden ponuduva~ }e se utvpdi vpz osnova na kpitepiuwite utvpdeni vo ~len 27, stav 2 od Zakonot za
zewjodelsko zewji{te (Sl. vesnik na RM bp. 135/07) i ~len 4
od Ppavilnikot za pobliskite kpitepiuwi za izbop na najpovolen ponuduva~ na zewjodelsko zewji{te vo dp`avna
sopstvenost (Sl. vesnik na RM bp.12/08) i toa:
- winiwalno watepijalno-texni~ka oppewenost na
ponuduva~ot i
- bpojot na planipani vpabotuvawa, odnosno vpaboteni
spoped biznis-planot kako {to sleduva:
- za povp{ini do 15 xa - najwalku 1 tpaktop od lesna kat-
egopija (do 80 kW) i najwalku eden planipan vpaboten vo
pedoven paboten odnos;
- za povp{ini do 30 xa – najwalku 2 tpaktopi od lesna
kategopija ili najwalku 1 spedna (od 80 kW – 120 kW) i najwalku 2 planipani vpaboteni vo pedoven paboten odnos;
- za povp{ina do 50 xa - najwalku 4 tpaktopi od lesna
kategopija ili najwalku 2 od spedna ili najwalku 1 od te{ka
(nad 120 kW) i najwalku 4 planipani vpaboteni vo pedoven
paboten odnos;
- za povp{ina do 50 xa bpojot / kapacitetot na wexanizacija spazwepno da paste so golewinata na povp{inata
koja }e se obpabotuva i na sekoi 15 xektapi planipano po
eden vpaboten vo pedoven paboten odnos.
Za doka`uvawe na watepijalno-texni~kata oppewenost
sekoj ponuduva~ e dol`en da dostavi soodveten dokaz (soobpa}ajna dozvola, faktupa, dogovop za kupoppoda`ba zavepen na notap, ppavosilna sudska odluka ili akt na dpug
nadle`en opgan) i vo postapkata }e se ceni sawo watepijalno-texni~kata oppewenost na ponuduva~ot za {to iwa
dostaveno vakov dokaz.
2) Po~etnata cena na godi{nata zakupnina na zewjodelskoto zewji{te e 10% od ppose~niot ppinos na p~enicata
vo poslednite pet godini, ostvapeni vo pegionot kade {to
se nao|a zewjodelskoto zewji{te, izpazena vo denapska ppotivvpednost, ppeswetana po ppose~nata otkupna cena vo
Republika Makedonija ostvapena vo ppetxodnata godina.
3) Ppose~nata otkupna cena na p~enica ostvapena vo
2007 godina iznesuva 11,12 denapi.
Tabelapen ppikaz na ppose~niot ppinos na p~enica vo
kg/xa po pegioni.
Dopolnitelni informacii
Ponudite koi ne ja sodp`at celata potpebna dokuwentacija,
koi se podneseni po istekot na pokot za podnesuvawe ili se
podneseni od lice koe newa ppavo da podnesuva ponudi, kako
i ponudite koi ne se izpaboteni spoped uslovite utvpdeni
vo javniot oglas, newa da bidat pazgleduvani. Za dopolnitelni infopwacii ponuduva~ite wo`e da se obpatat do
Ministepstvoto za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo na telefon: 02/ 3 13 44 77 ili da ja posetat
veb-stpanicata na Ministepstvoto: www.mzsv.gov.mk
Sowa Trajkova
MAJ 2008 | 15
NAVODNYVAWE Navodnuvaweto kako problem i predizvik
Vodata da se kopisti
pacionalno
odata e edinstveniot faktop koj
gi ogpani~uva wo`nostite za intenzivno zewjodelsko ppoizvodstvo vo Makedonija, objasnuva ppofesopot po pedologija na Fakultetot za
zewjodelski nauki i xpana, Josif
Mitpikeski. Vo na{ata dp`ava, veli toj,
vo letnite weseci ~esto pati newa
vpne`i i zewjodelskite kultupi pedovno
stpadaat od su{a. Od dpuga stpana,
dp`avata paspolaga so dovolno
svetlina, toplina, vozdux i xpana za
pastenijata. "Ovoj liwitipa~ki faktop
gi desetkuva ppinosite vo na{eto
zewjodelstvo, no Makedonija wopa i wo`e
da najde pe{enie", veli Mitpikeski. So
ova se soglasuva i ppofesopot Opdan
^ukaliev, dekan na Fakultet za
zewjodelski nauki i xpana, objasnuvaj}i
deka, pealno, pod sistew za navodnuvawe
vo dp`avava se pokpieni okolu 120 iljadi xektapi, no se navodnuvaat sawo 30
do 40 iljadi popadi dotpaenosta na sistewite i nivnoto neodp`uvawe. Sepak,
ppofesopite se sownevaat vo pelevantnosta na ovie bpojki, objasnuvaj}i deka
wnogu zewjodelci ne ppijavuvaat koga
navodnuvaat so voda od bunapi.
"Dokolku sakawe intenzivno ppoizvodstvo, newa dpug izlez, osven da se
izgpadat akuwulacii i da uspeewe da
navodnuvawe bapew 50% od vkupnoto obpabotlivo zewjodelsko zewji{te. Zna~i,
okolu 300 iljadi xektapi. Toga{ wo`e da
se odgleduvaat pazli~ni kultupi, dupi
i do dve kultupi godi{no (fupa`ni i
`itni)", paska`uva Mitpikeski.
Ppoblewot so navodnuvaweto na wali
povp{ini, spoped dekanot ^ukaliev, se
V
javuva so po~etokot na tpanzicijata vo
zewjava, koga isto taka, se zabele`ani i
ekstpewno su{ni pepiodi. Vo 1993 godina, pesopnoto Ministepstvo za
zewjodelstvo ppoglasilo elewentapna
nepogoda - su{a. Popadi tpanzicijata,
se pojavile i niza stpuktupni pefopwi,
odnosno se likvidipale stapite vodostopanstva, no ne se fopwipale
novite subjekti. Vo we|uvpewe, newalo
koj da se gpi`i za odp`uvawe na sistewite. "Paptnepi na novite vodostopanstva tpeba{e da bidat vodnite
zaednici
(vodokopisni~kite
zdpu`enija), koi tpeba{e da ppezewat del
od odgovopnostite za uppavuvawe i
odp`uvawe na wpe`ata. No, za `al, golew
del od niv ne ppofunkcionipaa i ne bea
podgotveni da gi ppezewat obvpskite",
veli ^ukaliev.
Spoped nego, Makedonija iwa dovolno
vodni pesupsi, no edinstven sepiozen
ppoblew ppetstavuva distpibucijata na
vodata po ppostop i vpewe. Toj objasnuva
deka iwawe visoko nivo na vla`nost vo
Zapadna Makedonija, odnosno su{ni
ppostopi vo isto~niot del na zewjata.
Ili, vla`na ppolet, no suvi leta.
Iwavwe i lo{a ziwa, so {to, spoped
nekoi soznanija, akuwulaciite se ppazni
i toa wo`e da bide sepiozen ppoblew.
Mitpikeski go poso~uva ppiwepot na
Izpael, kade ppoblewot so nedostig na
voda e wnogu poizpazen, no su{tinski e
pe{en. Tawu, kako {to paska`uva ppofesopot, iwaat edna golewa peka, Jopdan,
koja se vleva vo Lalilejskoto Mope i
nekolku bunapi okolu wopeto. "Taa voda
iw e i za piewe i za navodnuvawe i ja kopistat kako texni~ka voda. So celokupnite vodni pesupsi stopanisuva edna
dp`avna kowpanija. Makedonija, vo
spopedba so Izpael, iwa wnogu pove}e
peki, no tie ne se iskopisteni. Rekata
Vapdap sawo powinuva niz zewjava i od
nea navodnuvaat walku `iteli, odnosno
se polevaat wali povp{ini po~va", objasnuva ppofesop Mitpikeski. Texni~ki,
Izpaelcite na sawoto wope postavile
ogpowni puwpi koi ja ka~uvaat vodata
do odpedena viso~ina nad nivoto na
wopeto. Potoa, po ppipoden pat, taa se
sleva do site to~ki za navodnuvawe. "Vo
ovaa zewja, navodnuvaweto e usovp{eno
do uwetnost. Tie ja kopistat i texni~ka-
ta voda, koja ja ppo~istuvaat i povtopno
ja vpa}aat vo podzewnite vodi", veli
ovoj pedolog.
Makedonija ja kopipa ovaa zewja, veli
i ppofesop ^ukaliev, kopistej}i wodepni texnologii koi {tedat vpewe.
"Koga se zaleva so bpazda iwawe 50%
iskopistenost, so ve{ta~ki do`d taa e
70%, a so sistewot kapka po kapka nad
90% iskopistenost na vodata. Zna~i,
so isto koli~estvo se navodnuvaat
pogolewi povp{ini", objasnuva ^ukaliev. No, spoped ppofesopot, sistewot
kapka po kapka e neppilagoden za iskopistuvawe na wakedonskoto zewji{te popadi golewoto pastojanie we|u xidpantite za voda ili nedovolniot ppitisok
za navodnuvawe. Sepak, toj se soglasuva
deka bpzo se ppifa}a ovoj sistew vo
gpadinapstvoto, ovo{tapstvoto i lozapstvoto. "Najgolewa gpe{ka e {to ne se
aplicipa |ubpeto ppeku ovoj sistew",
veli ^ukaliev.
Dpug sepiozen ppoblew za intenzivnoto ppoizvodstvo e ppewnogu pasitnetiot zewjodelski iwot. Iweno, vo
Makedonija postojat 4 wilioni i 300
iljadi papceli i ovoj ppoces na pasitnuvawe, popadi nasledstvoto kon idnite genepacii, ppodol`uva. Spoped
Mitpikeski, kolku nivite se poplodni
kako po~va, tolku tie se popascepkani,
a toa zna~i wnogu we|i, legla za bolesti
i gubewe enepgija vo obpabotuvawe na
taa edinica povp{ina. Zatoa, toj ppedlaga da se nappavi kowasacija i apondacija na po~vata ili da dojde do
zdpu`uvawe na fapwepite koi }e dobijat pogolewi povp{ini za intenzivno
zewjodelsko ppoizvodstvo.
Dvajcata ppofesopi ppepopa~uvaat
individualnite zewjodelci da najdat
na~in, ppeku konsultacii ili obuki, vodata da ja kopistat pacionalno i da ne
navodnuvaat so pogolewi koli~estva
otkolku {to iw e potpebno na pastenijata. Isto taka, dokolku e wo`no, velat
ppofesopite, zewjodelcite da upotpebuvaat popacionalni texniki koi
{tedat voda. A, na dp`avata $ ppepopa~uvaat da subvencionipa oppewa za
navodnuvawe i da gi stiwulipa zewjodelcite oti sawiot ppoces se odviva na
niva.
T. S.
IPARD programa
EVROSTRANICA
Mo`nost za
podobro
proizvodstvo
vo lozapstvoto
PARD ppogpawata go poddp`uva ppoizvodstvoto na
vinsko gpozje (tppeznoto gpozje e objasneto vo
ppetxodniot bpoj na "Moja zewja") vo pawki na
wepkata za investicii vo zewjodelstvoto i taa newa socijalen kapaktep. Ova podpazbipa deka ne se paboti za dipektna subvencija, tuku za podobpuvawe na texnologijata
na ppoizvodstvo {to }e ovozwo`i sledewe na standapdite
na Evpopskata Ynija. Celiot paket na finansiska
poddp{ka e vo nasoka na unappeduvawe na lozapstvoto i
podobpuvawe na konkupentnosta. Lozapstvoto kako gpanka
vo zewjodelstvoto od koja se dobiva supovina za vinapskata
industpija i ppidonesuva za zgolewuvawe na konkupentnosta na vinskiot sektop, apsopbipa 26% (49.310) od vkupniot bpoj individualni zewjodelci. Vkupnata povp{ina
pod lozovi nasadi e okolu 24.580 xektapi od koi 87%
(21.412 xa) e povp{ina nasadena so lozovi nasadi od vinski
sopti, a sawo 13% (3.173 xa) so tppezni sopti.
I
Za {to mo`e da se koristat sredstvata
Zewjodelcite }e wo`e da aplicipaat za spedstva od IPARD
ppogpawata vo visina na vkupniot buxet na ppoektot, so
winiwuw 5.000 evpa, odnosno waksiwuw vo iznos od 400.000
evpa. Zna~i, pefundipaweto na spedstvata po ppincipot
od 50% od vkupnata investicija e vo gpanicite od 2.500
evpa do 200.000 evpa. Ppoektot wo`e da ppedvidi investicii vo pexabilitacija na lozovite nasadi so zawena na
stapite lozovi nasadi i xibpidite so ppepopa~ani sopti
na ve}e postoe~kite povp{ini so lozovi nasadi, nabavka
na saden watepijal, kako i paboti izvp{uvani od tpeti
lica za iskopa~uvawe / podgotovka na po~vata, podgotovka
na zewji{teto, sadewe, pasaduvawe, so isklu~ok na |ubpewe
na po~vata, nabavka na wexanizacija za |ubpewe, ppskawe,
pezidba, wul~ipawe, kosewe, plevewe, oppewa za za{tita
na kultupite, wpe`i za za{tita od gpad i sli~no.
Eden od pova`nite kpitepiuwi za dobivawe na spedstva
od IPARD e ppoektot da bide vo soglasnost so ppavilata
na EY i da bide vklu~eno ispolnuvaweto na standapdite za
za{tita na `ivotnata spedina, {to e i cel na ovaa ppogpawa: da se obidewe da go sweniwe na{iot dosega{en
na~in na ppoizvodstvo i da go dobli`iwe do evpopskoto
zewjodelstvo. Isto taka, golew ppiopitet se dava i na
ppofitabilni fopwi na zdpu`eni zewjodelci, kako {to se
koopepativite fopwipani vo sopstvenost na zdpu`enijata,
wladite i `enite-aplikanti.
Ispolnuvawe na winiwuw i waksiwuw uslovi za iskopistuvawe na spedstvata kaj individualnite zewjodelski
ppoizvoditeli i zewjodelskite koopepativi i kowpanii:
Visina na spedstvata
Na~inot na finansipawe e ist kako i vo ostanatite
potsektopi vo pawki na wepkata za poddp{ka za investicii
vo zewjodelskite stopanstva, odnosno 50% sopstveno
u~estvo i 50% pokpivawe so spedstva od dp`avniot buxet
(25%) i EY (75%). Vkupno ppedvideni spedstva za ovaa
wepka za pepiodot od 2007 - 2009 godina se 2,3 wilioni
evpa, od koi 1,14 wilioni evpa se sopstveno u~estvo od
stpana na investitopite (individualnite zewjodelci, koopepativite i zewjodelskite kowpanii), 858.000 evpa se
poddp{ka od stpana na EY i 286.000 evpa se od dp`avniot
buxet. Okolu 73% od povp{inite so lozovi nasadi od vinski sopti se obpabotuvaat od stpana na individualni
zewjodelci, a ostanatite 27% od delovni subjekti. Mnogu
e va`no individualniot sektop da se podgotvi za apsoppcija na ovie spedstva, a kako wnogu va`na kowponenta e
zdpu`uvaweto na fapwepite ppi aplicipawe za da wo`at
da iskopistat isto tolku spedstva kolku i ostanatite delovni subjekti. Ovaa kowponenta e od osobeno golewa
va`nost ako se zewe ppedvid deka EY se soo~uva so xipepppodukcija na vino i ppezewa wepki za ogpani~uvawe i
neppo{ipuvawe na lozovite nasadi, a so toa i na ppoizvodstvoto. Ova zna~i deka }e wopa wnogu da pabotiwe na zgolewuvawe na konkupentnosta vo lozapstvoto ppeku
zgolewuvawe na ppoduktivnosta, soptnata stpuktupa, ispolnuvawe na standapdite za za{tita na `ivotnata spedina i iskopistuvawe na ppipodnite pesupsi, a isto taka i
na ppowena na wentalitetot. Mapija \o{eva Kova~evi}
MAJ 2008 | 17
АКТИВНОСТИ
Sobranie
Lodi{no Sobpanie na
Fedepacijata na fapwepite
edepacijata na fapwepi vo Republika Makedonija }e ja odp`i svojata pedovna godi{na sednica na
Lenepalnoto sobpanie na 21 waj 2008 godina. I ovaa godina, FFRM }e gi sobepe
zdpu`enijata-~lenki, }e gi izvesti za
svoeto pabotewe vo winatata i }e dobie
nasoki za tekovnata godina. Ova Sobpanie,
za pazlika od ppetxodnite, }e dade
wo`nost zdpu`enijata, pokpaj delegipaniot ppetstavnik koj e edinstveniot so
ppavo na glas, da donesat i dpugi gosti,
~lenovi vo zdpu`enijata, {to sakaat da
slu{nat i nau~at pove}e za opganizacijata.
Ppavo za polnoppavno donesuvawe
odluki na Sobpanieto iwaat delegatite
koi doa|aat od zdpu`enijata, sojuzite i
tpgovskite dpu{tva, fopwipani od zewjodelski zdpu`enija, koi platile ~lenapina za 2008 godina. Spoped odlukata na
winatogodi{noto Sobpanie, ~lenapinata i za ovaa godina iznesuva 3.000 denapi. Sekoe zdpu`enie iwa ppavo na eden delegat, a onie {to iwaat nad 100 ~lenovi,
dokolku platat dve ~lenapini, wo`e da
F
Temata na forumot }e
bide „Podobruvawe na konkurentnosta na zemjodelstvoto za pouspe{no
soo~uvawe so globalnite
predizvici” i }e ima cel
da prenese edna zaedni~ka
poraka za podobruvawe na
sostojbata vo zemjodelstvoto vo regionot
iwaat dvajca ppetstavnici so ppavo na
glas na Sobpanieto. So odlukata donesena
na pedovnata godi{na sednica na Lenepalnoto sobpanie na FFRM winatata godina, wandatot na Izbopnata kowisija ppestanuva da va`i zaklu~no so slednata pedovna sednica na Lenepalnoto sobpanie
na FFRM. Spoped toa, ovaa godina }e bidat izbpani i ~lenovi na Izbopnata kowisija.
Sekoe zdpu`enie, ~len na FFRM (so
platena ~lenapina za 2008 godina) iwa
wo`nost da ppedlo`i svoj kandidat za
~len na Izbopnata kowisija. Ppedlo`eniot kandidat wopa da bide delegat na Sobpanie i ne wo`e da doa|a od zdpu`enie
~ij ppetstavnik ve}e e izbpan vo nekoj od
opganite na FFRM (Yppaven ili Nadzopen
odbop), osven ako zdpu`enieto iwa pove}e
od 100 ~lenovi i platilo 2 ~lenapini.
Kandidatite svoite aplikacii wo`at
da gi dostavat do 1 waj 2008 godina.
Ovaa godina, nepospedno pped godina{noto Sobpanie, na 19 i 20 waj, FFRM }e
opganizipa i we|unapoden fopuw, na koj }e
gi pokani nacionalnite fapwepski opganizacii od pegionot, kako i [vedskata
fedepacija na fapwepi (LRF) i dowa{ni
i stpanski ppetstavnici od instituciite na Evpopskata Ynija. Tewata na fopuwot
}e bide „Podobpuvawe na konkupentnosta
na zewjodelstvoto za pouspe{no soo~uvawe so globalnite ppedizvici„ i }e iwa cel
da ppenese edna zaedni~ka popaka za podobpuvawe na sostojbata vo zewjodelstvoto vo pegionot. Istopijat na Sobpanijata na FFRM
Ppvoto, osnova~ko Sobpanie na toga{nata Fedepacija na
wakedonskite fapwepi, FMF, se odp`a vo 2002 godina i za ppv
ppetsedatel be{e izbpan Petko Zlatev. Opganizacijata e osnovana na inicijativa na 7 nacionalni i 4 pegionalni sojuzi za
da se zadovoli identifikuvanata potpeba za zaedni~ki nastap
pped instituciite, da se zgolewi wo}ta na ppegovapawe na zewjodelcite i da se za{titat nivnite intepesi. Slednoto Sobpanie e odp`ano vo 2004 godina, koga za ppetsedatel e izbpan Eftiw [aklev. Ottoga{, iako wlada i so wnogu ppedizvici
pped sebe, Opganizacijata, soglasno Statutot, sekoja godina
18 | MOJA ZEMJA
ja opganizipa pedovnata sednica na Lenepalnoto sobpanie do kpajot na waj. So dewokpatskiot pazvoj na opganizacijata, so cel pouspe{no da se zastapuvaat ppavata i intepesite
na ~lenovite i zewjodelcite od site etni~ki gpupi da ja po~uvstvuvaat opganizacijata kako svoja, na Lenepalnoto sobpanie
vo juli 2005 godina, Fedepacija na wakedonskite fapwepi be{e
ppeiwenuvana vo Fedepacija na fapwepite vo Republika Makedonija - FFRM. Ottoga{, opganizacijata neppestajno paboti
na ostvapuvawe na svoite celi i ppepasna vo faktop koj uspeva da vlijae na javnoto wislewe i soodvetno i navpeweno da
peagipa pped pelevantnite institucii po odnos na klu~nite
ppa{awa za pazvojot na zewjodelstvoto. So svojata pabota vo
oblasta na zewjodelstvoto, so nasokite od Yppavniot odbop,
dewokpatskite ppoweni i stpu~nosta na svoite vpaboteni,
FFRM za kpatko vpewe se etablipa{e i e ppifatena kako zastapnik na zewjodelcite i po~ituvan i wepodaven glasnogovopnik vo iwe na fapwepite, pped instituciite i wediuwite.
Od nejzinoto osnovawe do deneska, vo opganizacijata ~lenuvale pove}e od 180 zdpu`enija i golew bpoj od niv kontinuipano niz godinite ja potvpduvaat dovepbata vo opganizacijata. Vo 2007 godina, vo FFRM ~lenuvaa 103 zdpu`enija,
od koi iwa{e i nekoi novoosnovani. Opganizacijata paboti tpanspapentno i zatoa ja u`iva dovepbata ne sawo na svoite ~lenovi, tuku i na donatopite koi ja poddp`uvaat na{ata pabota. Taka, vo 2007 godina be{e potpi{an nov dogovop za tpigodi{na poddp{ka so [vedskata fedepacija na fapwepi,
LRF, i ppodol`i poddp{kata ppeku ppoektot od Institutot
za tpajni zaednici - ITZ. Vo 2007 godina, FFRM najgolewiot
del od spedstvata za svojata pabota gi obezbedi ppeku donacii i dpugi izvopi, a sawo wal del bea sopstveni spedstva od
sobpani ~lenapini.
LODI[EN IZVE[TAJ
MAJ 2008 | 19
KREDITIRAWE
Povolni krediti za razvoj na zemjodelstvoto
Kako do povolni
zewjodelski kpediti?
ewjodelcite wo`e da dobijat povolni zewjodelski kpediti, so niski kawatni stapki, od 4 do 6 ppocenti na godi{no nivo. Ovie dolgopo~ni i kpatkopo~ni kpediti, ppeku takanape~eniot Zewjodelski kpediten
diskonten fond se dostapni za zewjodelcite od po~etokot na ovaa godina. Niv
wo`e da gi kopistat individualni
zewjodelski ppoizvoditeli, wali i spedni ppetppijatija koi se zaniwavaat so
ppiwapno zewjodelsko ppoizvodstvo, onie
koi vp{at ppepabotka na ppiwapni
zewjodelski ppoizvodi (zewjodelska wexanizacija, oppewa, otkup na supovini) ili
onie ~ija osnovna dejnost e tpgovija so
ppiwapni zewjodelski ppoizvodi (upedi
za ladewe, wa{ini za kalibpipawe i
sli~no). Za individualnite zewjodelci
i za fipwite koi se zaniwavaat so ppiwapno zewjodelsko ppoizvodstvo, kpeditite se do 100.000 evpa, so kawatna
stapka od 4% ako kpeditite se zewaat
ppeku delovnite banki. Dokolku tie se
obezbeduvaat ppeku {tedilnicite, kawatnata stapka iznesuva {est ppocenti.
Visinata na kpeditite za ppepabotuva~ite i za izvoznicite na zewjodelski
ppoizvodi e do 200 iljadi evpa, so kawatna stapka od 5% ako kpeditot se zewa
ppeku delovnite banki. Ako kpeditite se
obezbeduvaat ppeku {tedilnicite, toga{
kawatnata stapka iznesuva {est i pol
ppocenti na godi{no nivo. Spoped Vladata na Republika Makedonija, ovie ka-
Z
Kako se
dobiva kpeditot?
Individualnite zewjodelski
ppoizvoditeli, kako kategopija na
kpeditokopisnici, wo`e da se kpeditipaat sawo za ppiwapno zewjodelsko ppoizvodstvo. Kopisteweto na
spedstvata e stpogo nawensko po
dokuwentacija, {to zna~i deka spedstvata ne gi dobivaat vo ke{, tuku
Bankata gi ppefpla otkako }e bide
dostavena dokuwentacijata (ppofaktupa, sklu~en dogovop so fizi~ko
lice so ppecizipan bpoj na {tedna
kni{ka ili tpansakciska kni{ka
na ppodava~ot na koja }e se ppefplaat papite i sli~no).
20 | MOJA ZEMJA
watni stapki dosega se najniski, a so ovaa
wepka }e se podobpi `ivotniot standapd
na naselenieto vo pupalnite spedini
ppeku nawaluvawe na nevpabotenosta, a
istovpeweno }e se zgolewi konkupentnosta na wakedonskite kowpanii na
stpanskite pazapi. Rokot na otplata e
seduw godini, so vklu~en gpejs - pepiod.
Kako obezbeduvawe deka }e se vpati
kpeditot se ppifa}aat gapanti, zalog na
podvi`en iwot ili xipoteka na nedvi`en
iwot (i iwot na selo). Sekoja finansiska
institucija, soglasno sopstvenata kpeditna politika, individualno gi utvpduva
ostanatite kpeditni uslovi (pokot na otplatata, gpejs-pepiodot i potpebnata
dokuwentacija). Od Kowepcijalna banka
velat deka uslov za kopistewe spedstva
od Zewjodelskiot kpediten fond e liceto da se zaniwava so vp{ewe zewjodelska dejnost i toa na lice westo go konstatipaat sawite slu`benici od bankite.
Dokolku zewjodelecot paspolaga so
dopolnitelna dokuwentacija (potvpda za
paspolo`iv sto~en fond, dokuwentacija za poseduvawe na sopstveno zewji{te
ili kopistewe na zewji{te pod koncesija)
koja odi vo ppilog na ocenkata na negovoto bapawe, Bankata ja bapa i taa dokuwentacija. Vo vpska so sawata postapka
za aplicipawe za kpedit, Bankata bapa
da bide dostaveno bapawe vo koe }e
bidat ppecizipani iznosot na kpeditot,
nawenata, pokot na vpa}awe i kpatok biznis-plan, so istopija na pabotewe na individualniot zewjodelski ppoizvoditel, kako i ppoekcija na idnite ppixodi
{to }e gi ostvapi so iskopistuvawe na
bapaniot iznos na kpedit. Vo izpabotkata na ovie planovi, velat od Kowepcijalna, iwa stpu~ni lica koi dosega
funkcionipaa kako sovetnici vo IFAD
ppogpawata i iw powagaa na zewjodelskite
ppoizvoditeli.
Bankata gi kontrolira
kreditokorisnicite
Bankata vp{i uvid na lice westo za da
vidi kako se kopistat spedstvata od onie
{to podignale kpedit, za da ne dojde do
zloupotpeba na ovie spedstva. Yvidot
naj~esto go vp{at ppetstavnici od
zewjodelskiot kpediten diskonten fond.
Od Kowepcijalna velat deka individualnite zewjodelski ppoizvoditeli,
dokolku ne se pegistpipani soglasno Zakonot za vp{ewe zewjodelska dejnost, ne
wo`at da kopistat dpug vid kpedit osven od ovie spedstva. Ako se pegistpipani soglasno Zakonot za vp{ewe na
zewjodelska dejnost, toga{ wo`at da
kopistat bankapski izvopi na spedstvata
kako site dpugi ppavni lica pod istite
uslovi. Ovie kpediti se nudat ppeku
Kowepcijalna banka - Skopje, NLB Tutunska banka, Invest banka, Stopanska
banka - Bitola, Stopanska banka - Skopje, Yni banka, {tedilnica Mo`nosti i
{tedilnica FYLM - Skopje. Poptpapolot
na Ministepstvoto za finansii, Maptin
Maptinovski, veli deka intepesot za
ovie kpeditni linii e golew. Od
po~etokot na godinava do winatiot
wesec, odnosno za powalku od tpi weseci, se podignati tpista i edinaeset
kpediti vo iznos od 2 wilioni i 620 iljadi evpa. No, i pokpaj toa {to od Vladata
velat deka ovie kpediti se edni od najpovolnite, sepak nekoi zewjodelci se
`alat deka bankite iw ppeswetuvaat povisoka kawata od najavenata. So zavepka kaj notap, utvpduvawe na xipoteka, kawatata e povisoka od ppvi~nata, velat
zewjodelcite. Od bankite objasnuvaat
deka toa e ednokpaten nadowest za
tpo{ocite koi tpeba da gi plati sekoj
kpeditobapatel, a vo Ministepstvoto za
finansii velat deka toa se pedovni
tpo{oci za obpabotka na site kpediti.
Krediti i preku {tedilnici
Na individualnite zewjodelski
ppoizvoditeli, osven podnesenoto
bapawe za kpedit vo {tedilnicata
"Mo`nosti" i dokaz za sopstvenost na
iwotot na koj{to ja planipaat investicijata, ne iw e potpebno ni{to dpugo za da aplicipaat. Vo bapaweto za
kpedit tpeba da ja navedat planipanata investicija, visinata na kpeditot {to iw e potpeben, kako i kpatko
ppetstavuvawe na svojot biznis.
Dokolku se aplicipa za kopistewe na
spedstva od fondot na Ministepstvoto za finansii, vo toj slu~aj, potpebno e da se ispolnat i odpedeni kpitepiuwi. Tie se odnesuvaat na odobpenite naweni za finansipawe, dali stanuva zbop za kpeditipawe vo ppiwapno
zewjodelsko ppoizvodstvo, tpgovija ili
ppepabotka. Klientite se dol`ni so
dokuwenti da gi doka`at nabavkite {to
gi nappavile so spedstvata od kpeditot (plateni faktupi, fiskalni swetki...). Na individualnite zewjodelci vo
ovaa {tedilnica, kpeditot iw se ispla}a vo ke{, vpz osnova na dostaveni
ppofaktupi. Tie se dol`ni da gi
izvp{at nabavkite i podocna da dostavat dokaz. Ova se odnesuva na fizi~ki
lica. Kpeditite za ppepabotka i tpgovija se odobpuvaat sawo na ppavni
lica i tie se dol`ni, po pealizacija
na kpeditot, da ja potvpdat nawenskata upotpeba na spedstvata. Od "Mo`nosti" velat deka iwa golew intepes za
kpeditipaweto, a edinstvena ppe~ka e
toa {to zewjodelcite odnapped ne
wo`at da definipaat {to to~no i vo
kolkava koli~ina bi kupile za da wo`at
toa i da go doka`at. Od "Mo`nosti" velat deka kpeditipaat zewjodelci od
pove}e dpugi kpeditni linii, spedstvata se kopistat od wakedonska pazvojna fondacija za ppetppijatija, kako i
od sopstveni spedstva na {tedilnicata.
Dokolku sakate da kopistite kpediti od
{tedilnicata "FYLM", fopwulapite se
podignuvaat na {altep ili ppeku vebstpanicata. Potpebna e kopija od li~na
kapta, kopija od posedoven list (dogovop
za zakup) i ppofaktupa (dogovop za
kupoppoda`ba), a dokolku e potpebno, i
dopolnitelna dokuwentacija za da se
utvpdi nawenskoto kopistewe na spedstvata. Kpeditot se ispla}a vo ke{. Od
ovaa {tedilnica velat deka zewjodelcite se sekoga{ na vpvot na ppiopitetite za kpeditipawe. Od "NLB lizing" velat deka vo pawkite na nivnata
standapdna lizing ponuda se nudi lizing na zewjodelski wa{ini i wexanizacija, kako i lizing na osnovni stada (ovci, sviwi i sli~no). Kako za sekoe
bapawe za finansipawe, taka i zewjodelcite tpeba da dostavat dokuwentacija
so koja }e se apguwentipaat ppixodite
i soodvetno na toa, }e se oceni bonitetot na klientot. Naj~est ppoblew, velat
od "NLB lizing" kaj ovoj segwent e
nepegulipaniot status, zatoa {to
pogolewiot bpoj zewjodelci ne se pegistpipani. Ne se pegistpipani nitu
nivnite ppixodi bidej}i, naj~esto,
plaswanot na ppoizvodite se odviva bez
fopwalna dokuwentacija. Za fizi~ko
lice potpebno e dokuwent za pegistpipan individualen zewjodelec,
dokaz za ppixodi, godi{na dano~na ppijava, dokaz za iwot koj se kopisti za
vp{ewe zewjodelska dejnost ili dogovop za zakup na zewji{te. Ppavnite lica
koi se zaniwavaat so zewjodelstvo podnesuvaat dokuwentacija kako za sekoe
ppavno lice (tekovna sostojba od Centpalniot pegistap, kaptoni za deponipani potpisi na otvopeni swetki
vo bankite, zavp{na swetka za 2007,
bonitet).
Qupka Kam~eva
OVO[TARSTVO Novi kulturi
Kineska upwa
- novo ovo{je
vo Makedonija
ali e wo`no da se odgleduva
upwa vo Makedonija, e ppa{awe
koe zewjodelskite ppoizvoditeli
~esto go postavuvaat. Ypwata e pastenie koe iwa skpowni potpebi i edno od
najpodnite. Najpanite i najwo}ni civilizacii (Suwep, Mesopotawija, Asipija, Xetit) ne znaele za glad, blagodapenie na xpanlivite sostojki na upwata. So 5 upwi dnevno, izdp`livite Tuapezi i denes powinuvaat stotici
kilowetpi pustinska zewja. Me|utoa, upwata iw ppipa|a na palwite koi se osetlivi na niski ziwski tewpepatupi i
dokolku se spu{tat pod 0oS, pastenijata voop{to ne ppopoduvaat. Dali
pe{enieto e vo kopisteweto plastenici, tpan{ei, vo zagpevaweto na
po~vata, i uvozot na plodovi od zewjite
so poblaga kliwa? Ne.
Vo ppipodata postoi nepi{ano ppavilo, posebno kaj ovo{nite kultupi, da
sozdava pastenija so sli~en kvalitet na
plodovite od botani~kite i ekolo{ki
dale~nite vidovi i podovi. Ovo{noto
pastenije Zizyphus jujuba Mill se kapaktepizipa so ednakvi vkusovi kapaktepistiki na plodot kako upwata i zatoa,
e nape~eno "kineska upwa". Spoped
potekloto spa|a vo suptpopskite
ovo{ni vidovi, we|utoa spoped nekoi
kapaktepistiki - otpopnost na niski
ziwski tewpepatupi pod - 30oS, docen
po~etok na vegetacijata (po~etokot
na waj) i kusata vegetacija ({est weseci), wo`e da se klasificipa i vo kontinentalni ovo{ni vidovi. Poteknuva
od sevepozapadnite planinski, sewiapidni podpa~ja na Kina, kade e definipana nejzinata legendapna ppilagodlivost kon nadvope{nite uslovi.
Kineskata upwa e opi{ana vo dpevnite
Vedi, a spowenata e i vo Xowepovata
"Odiseja" kako osnovna xpana za pleweto Lotofagi .
D
22 | MOJA ZEMJA
Karakteristiki na kineskata urma
Kineskata upwa ppetstavuva listopadno, dpvenesto ovo{no pastenie so waksiwalna visina 7-12 wetpi i {ipina na
kpunata do 5 wetpi. Toa e bavnopaste~ko
pastenie (ppe~nikot na stebloto kaj 10godi{ni pastenija e 10-13 santiwetpi),
so silno pazvien kopenov sistew. Cvetovite i plodovite na kineskata upwa
se fopwipaat na specijalni, takanape~eni plodni gpan~iwa, koi opa|aat na
kpajot na vegetacijata. Cvetovite
davaat izobilstvo na nektap od koj se
dobiva visokokvaliteten wed, od tipot
na wed od ~alija so koja, botani~ki, e
spodna. Medot od kineskata upwa,
spoped pove}e ekspepti, iwa wnogu
poubav wipis od ~alijata. Cvetaweto
kaj kineskata upwa tpae od 35 do 55 dena
(od spedinata na juni do ppvata polovina na avgust). Kineskata upwa dava
wnogu cvetovi, gpupipani vo socvetija, koi se fopwipaat vo pazuvite na
pe~isi sekoj list na pastenieto. Kalewenite pastenija ppopoduvaat u{te
vo ppvata godina, 7-9- godi{nite pastenija pa|aat 10-15 kilogpawi po steblo,
a waksiwalnata podnost kaj vozpasnite pastenija dostignuva do 60 kilogpawi po steblo.
Rastenieto ne bapa intenzivna
nega, no e potpebno pedovno navodnuvawe i |ubpewe so apsko |ubpivo, so {to
se dobivaat nadppose~ni ppinosi. Rastojanieto na sadewe e 4 x 3 wetpi, a
povp{inata vo nasadot najdobpo e da se
odp`uva kako cpn ugap (ne tppi podkultupi). Ppepopa~livo e navodnuvaweto da se vp{i po sistew "kapka po
kapka". Tpeba da se izbegnuvaat vapoviti po~vi so pN povisoka od 8. Dosega e
evidentipan sawo eden {tetnik Capponia vezuviana (cpvlivost na
plodovite) koj napa|a na sekoi 7-8 godini i anulipa so edno ppskawe.
Plodovite od kineskata upwa po
vkusot i konzistencijata se sli~ni na
plodovite od vistinskata upwa (od
Ipan), no po xewiskiot sostav ppetstavuvaat vistinska bowba od bioaktivni soedinenija. Tie iwaat pove}e
ppoteini, fosfop, kalciuw, kapotini
i vitawin S otkolku jabolkoto i poptokalot. Sve`ite plodovi iwaat enepgetska vpednost do 20,9 Kcal/100
gpawa plod. Sodp`i do 500 wg/100
gpawa vitawin S, 1,5 wg/100 gpawa vitawin A, visoka sodp`ina na vitawini B, najvisoka sodp`ina od ovo{nite
vidovi na putin, visoka sodp`ina na
jod i `elezo. Kineskata upwa e pobogata so winepalni watepii od koj
bilo dpug koskest ovo{en vid. Sodp`i
visoka koncentpacija na {e}epi do
30%, pastvoplivi suvi watepii do
40% itn. Intepesna e osobeno
sodp`inata na vitawinot S vo
plodovite koj e vo vpzan tepwostabilen oblik t.n. "askopbigen" i zatoa
ppepabotkite od plodovite kineska
upwa (sokovi, kowpoti, wapweladi i
dpugo) iwaat pedovno visoka sodp`ina
(150-200 wg/100 gpawa ppoizvod) na vitawin S. Vo Kina ja dodavaat vo
ovo{nite sokovi od dpugi vidovi
zapadi vkusot, no i zapadi ppipodniot
vitawin S, koj e naedno i ppipoden
konzepvans.
Prednosti na
ovo{noto rastenie
zpee od kpajot na avgust do spedinata na noewvpi i vo ovoj pepiod go
zbogatuva asoptiwanot so plodovi
na pazapot;
popadi docniot po~etok na vegetacija i cvetaweto (waj-juni), ne
wpzne od ppoletni wpazevi i pedovno i obilno plodonosi;
Lekoviti svojstva
Plodovite od kineskata upwa iwaat i
lekoviti svojstva. Tie go podwladuvaat
teloto, go zabpzuvaat wetabolizwot, go
zajaknuvaat spceto i go zabavuvaat
ppocesot na stapeewe. Popadi visokoto nivo na vitawini i xpanlivi watepii, kozweti~kata industpija se
pove}e kopisti upwa (plodovi, sewki,
listovi (2% vitawin S), kako sostojki
na ppipodnite kozweti~ki ppoizvodi.
So bogatstvoto od kalciuw, ppoteini
i vitawini (S, V1, V2, A), ~udoto od
ovo{je, ppavi ~uda ne sawo vnatpe vo
~ove~kiot opganizaw, tuku pepapativnite nutpienti i davaat ppipodna
vla`nost, ja xpanat i ja {titat ko`ata.
Plodovite od kineskata upwa gi pegenepipaat kletkite, ja zgolewuvaat
elasti~nosta i cvpstinata na ko`ata.
Spoped Llobal New Ppoducts Database
(LNPD), vo poslednive nekolku godini,
se pojavile okolu 30 novi kozweti~ki
ppodukti koi sodp`at sostojki od jujube-kineska upwa. Ppoizvodite, pove}e
tipovi sapuni i {awponi, se kopistat
za nega na ko`ata i kosata, no ppete`no
(22 ppoizvoda) za nega na ko`ata.
Uslovi za {irewe
na kineskata urma
Kaj nas, poto~no vo Javnata nau~na ustanova "Zewjodelski institut" vo Skop kalewenite sadnici po~nuvaat so
plodonosewe vo ppvata ili vo
vtopata godina po sadeweto;
otpopna e na ziwski wpazevi pod - 30
0S. Spoped otpopnosta na su{a e
sli~na na badewot;
popadi ednostavnoto odgleduvawe,
pogodna e za podignuvawe na
ppoizvodni nasadi i kako egzoti~no
pastenie vo dvopovite;
je, odvpewe - navpewe se ppoizveduvaat
ogpani~eno koli~estvo sadnici, popadi
slabata pobapuva~ka i texni~kata nepazpabotenost na ppocesot i pokpaj
toa {to postojat nau~ni osnovi za
wnogu pogolewo ppoizvodstvo od ovaa
intepesna ovo{na kultupa vo pepspektiva. Vo Evpopa e walku zastapena
vo plata`nite nasadi, kako i vo pasadni~koto ppoizvodstvo. Vo Kina, do
2003 godina, povp{inite pod upwa iznesuvale eden wilion xektapi so vkupna ppodukcija od okolu 2-3 wilioni toni
sve`i plodovi. Pove}e od polovina od
nasadite se pod 4-godi{na stapost. Za
odgleduvawe na ovaa intepesna kultupa
kaj nas postojat idealni ppipodni
uslovi. Potpeben e (za ovaa, kako i za
dpugite ovo{ni kultupi za koi postojat kowpapativni ppednosti vo na{ata
dp`ava) pogolew intepes od ppepabotuva~kata industpija koja tpeba da
ppestane so kopistewe skapa uvozna
supovina, kako i soodvetna agpapna
politika sli~na na onaa vo Kina, so {to
}e se sozdadat uslovi za podignuvawe
ovo{ni planta`ni nasadi i vpabotuvawe na golew bpoj wladi lu|e.
Preporaki
Pokpaj site ppednosti {to gi poseduva
ova ovo{no pastenije, se kapaktepizipa
i so slabosti, pped se, kpatkotpajnosta
plodonosi na novofopwipanite
paste~ki gpan~iwa vo vegetacijata
popadi {to newa ili se sppoveduva
peducipano
pe`ewe
za
ogpani~uvawe na kpunata;
plodovite se gpupipani po 7 do 12,
vo gpozdovi, na izdvoeni plodni
gpan~iwa popadi {to se ovozwo`uva
lesna i bpza bepba.
na sve`ite plodovi od sawo 4-5 dena, po
{to doa|a do dexidpipawe i gubewe na
vkusovite kvaliteti, odnosno stanuvaat
neppikladni za sve`a konsuwacija. Zatoa,
{ipeweto na kineskata upwa e tesno
povpzano geogpafski so peoni kade iwa
inicijalna ppepabotuva~ka industpija
koja }e opfati lanec "od niva do tppeza"
(a ne kako na{ava koja se sveduva pe~isi
sawo na ppepakuvawe na ppoizvodi). Vo
Kina, 30% od ppodukcijata se wpznuva,
25% se su{i, od ostatokot se ppavat
sokovi, kowpoti, wapweladi, ekstpakcija na vitawin S, bpa{no za konditopskata industpija itn. So dpugi zbopovi, vo
Makedonija, dokolku plodovite od kineskata upwa se naweneti za sve`a upotpeba se ppepopa~uva podignuvawe na wali
nasadi za zadovoluvawe na potpebite na
lokalnite pazapi, bidej}i, sega zasega, ne
postoi intepes od industpijata za otkup
na pogolewi koli~ini plodovi. Me|utoa,
koga se iwa ppedvid sposobnosta, upopnosta i inteligencijata na na{iot zewjodelec, s# e wo`no. Na ppiwep, pped desetina
godini, aktinidijata-kivi i japonskoto
jabolko ppetstavuvaa ukpasni pastenija
vo nau~nite opganizacii i vo dvopovite
na tpgovskite patnici. Denes, wasovno se
podignuvaat nasadi od ovie kultupi koi
go osvojuvaat pazapot i dowinipaat so
kvalitetot pped uvoznite, bez nikakva
dp`avna stpategija za {ipewe ili subvencionipawe i ponatawo{na, ve}e banalna, nezaintepesipanost na ppepabotuva~kata industpija. Zatoa ppepopa~uvawe (bidej}i se paboti za wedonosno
pastenie, na ppiwep), bez golew pizik, da
se podignuvaat powali nasadi koi }e
iwaat pove}enawenska ppipoda, a ne sawo
ppodukcija na plodovi za sve`a konsuwacija, kako i vniwatelno sledewe na
odnosite na pazapot.
D-r Aleksandar S. Markovski
JNU Zemjodelski institut, Skopje
MAJ 2008 | 23
ISKYSTVA
Prikazna za pe~urkite
Neppedvidlivi,
no i vol{ebni
o izwinatite tpi do ~etipi
decencii, sewejstvoto Yzunovi, na
svojata tppeza zadol`itelno iwa
pe~upki. Velat deka ppvoto „zapoznavawe“
so pe~upkite go iwale od nivna bliska
podnina, pusinka po poteklo, Stpina
Nina. Intepesot za podovite pe~upki i za
na~inot na nivno bepewe go ppifatil
wladiot gpade`en in`enep Nikola Yzunov.
„Mojot intepes se ppo{ipi kon site
vidovi pe~upki, ne sawo onie koi wo`e da
se poslu`at za ve~epa. Y`ivaw da gi bepaw, u`ivaw vo nivnata boja, fopwa, neppedvidlivost....“, objasnuva ovoj „upban“
qubitel na ppipodata.
Sawo wal bpoj vidovi pe~upki wo`at da
se odgleduvaat kowepcijalno, vo kontpolipani uslovi, veli Nikola, zatoa {to kaj
najgolew bpoj vidovi pe~upki, wexanizwot
koj go pottiknuva sozdavaweto na plodnoto telo (pe~upkata) e ppewnogu kowpleksen za da wo`e da se siwulipa. „Zatoa,
pe~upkite ostanuvaat divi i neppedvidlivi“, konstatipa toj.
Ppakti~no, pe~upkite ppetstavuvaat plodno telo ppoizvedeno od vistinska
gaba - wiceliuwot, koj paste vo po~vata ili
gnilite pastenija, a vsu{nost ppetstavuva
wpe`a na tenki ni{ki - xifi. „Zawislete, ogpowen i 2000 godini stap libanski
kedap, vo ~ija osnova paste wale~ka, jasno
oboena, pe~upka. Taa e plod na gaba, koja
wo`ebi e stapa kolku i kedepot i u{te pogolewa i pote{ka od nego i so koga `ivee
vo siwbioza“, paska`uva Yzunov.
Spoped nego, powalo zlo e „da Ve kasne
zwija“ otkolku da izedete pogpe{na, navistina otpovna, pe~upka. Isto taka, ne
postoi univepzalen i ednostaven na~in
da se utvpdi dali edna pe~upka e otpovna ili ne, osven da se utvpdi na koj vid
ppipa|a. Mnogu od otpovnite pe~upki, veli
Yzunov, se wnogu sli~ni so nekoi pe~upki
koi se kopistat vo isxpanata.
Sepiozen ppoblew ppetstavuva toa
{to ppvite siwptowi na tpuewe so
pe~upki se javuvaat wnogu docna (nekolku
denovi, dupi i nedeli) po konzuwipaweto.
Naj~esto, kako {to paska`uvaat od ova
skopsko sewejstvo, gpe{at onie koi znaat
walku za pe~upkite, a se sawouvepeni
ili nevniwatelni. Izgovopite od tipot
„wi ka`a wene eden postap ~ovek vo seloto
deka belite pe~upki se dobpi“ - ednostavno ne se dovolno dobpi. Zatoa, veli
Yzunov, najdobap na~in da se zapoznaat
pe~upkite e da se bepat zaedno so nekoj
koj iwa pove}e iskustvo, a potoa, da se konsultipaat knigi, ppipa~nici i sli~no. Ednostavno, „wopa da se nau~at osnovnite
V
26 | MOJA ZEMJA
kapaktepistiki na podovite pe~upki, vidovite koi naj~esto se kopistat vo isxpanata, najotpovnite pe~upki, kaj koi vidovi
polesno wo`e da dojde do zabuna ppi izbopot...“. Stapite i pasipani pe~upki,
isto taka, tpeba da se izostavat.
So pe~upkite se povpzani i bpojni witovi popadi nivnoto, ~estopati, nenadejno
pojavuvawe - naviduw od nikade, nivnata
nesekojdnevna fopwa i kone~no, vlijanieto
koe nekoi vidovi go iwaat vpz ~ovekovata svest. Ottuka, pazli~ni civilizacii,
vo pazli~ni pepiodi i na pazli~ni westa
na zewjata, sozdale kult kon upotpebata
(i zloupotepbata) na odpedeni vidovi
pe~upki. Poznato e deka Maite i Actekite
od Meksiko gi kopistele xalucinogenite
svojstava na „vol{ebnite pe~upki“ vo nekoi obpedi. Ovaa ppaksa se povtopuva i denes, vo nekoi klubovi i studentski kawpusi, najwnogu vo SAD, no i niz svetot.
Ypotpebata na pe~upkite kako psixotpopno spedstvo e nelegalna i ekstpewno opasna, ppeduppeduva Yzunov, popadi
wo`nosta za zawena so dpugi pootpovni
pe~upki, no i popadi faktot {to nikoj ne
wo`e da utvpdi kolku otpov sodp`i pe~upkata (toa wo`e da vapipa vo zavisnost od
kliwata vo koja paste pe~upkata). „Dopolniteleno, pe~upkite koi gi ppeppodavaat dilepite na dpoga, naj~esto, se zasileni so dpugi sinteti~ki dpogi“, veli
toj. Ppekpasnata cpveno-belata pe~upka
Amanita Muskaria se spetnuva vo
vol{ebniot svet vo knigata „Alisa vo
zewjata na ~udata“, a nekoi `iteli na
Sibip, ja kopistat popadi navodnoto xalo ci nogenoto dejstvo. „Sepak, so
sigupnost se potvpdeni slu~ai na tpuewe
so ovaa pe~upka koi zavp{ile fatalno„,
ppeduppeduva Yzunov.
Bepeweto pe~upki iwa i wnogu ubava
stpana. Makedonija, blagodapenie na povolnata westopolo`ba, kliwa i peljef,
nudi ogpowni wo`nosti za bepewe pe~upki
vo tekot na celata godina. „Po~nuvaj}i od
panite ppoletni pe~upki, Swp~kite (Mor-
Samo mal broj vidovi pe~urki mo`at da
se odgleduvaat komercijalno, vo kontrolirani
uslovi, veli Nikola, zatoa {to kaj najgolem broj
vidovi pe~urki, mehanizmot koj go pottiknuva
sozdavaweto na plodnoto
telo (pe~urkata) e premnogu kompleksen za da
mo`e da se simulira
chella), koi pastat nisko, na ppiwep, vo podno`jeto na skopskata planina Vodno, na
tpevnicite i dvopi{tata, potoa livadskite pe~upki kako [awpiwonite
(Agaricus), Puxapite (Calvatia), Son~apkite
Spndaci (Macrolepiota), Swetlapkite
(Coprinus Comatus) wnogu dpugi vidovi.
Sepak, vistinskata sezona za bepewe
pe~upki po~nuva kon kpajot na letoto i
panata esen. Visokite bukovi i dpugi listopadni {uwi, paska`uva Nikola, znaat
da bidat ispolneti so desetici vidovi
pe~upki so pazli~ni boi, fopwi, golewini i ubavina.
Najceneti i naj~esto bepeni pe~upki
vo na{ite kpaevi se vistinskite Vpgawi
(Boletus Edulis). Tie se otkupuvaat na
odpedeni punktovi, a ponekoga{ dostignuvaat i dobpa cena. „Sepak, dobap poznava~i na pe~upkite wo`e da u`iva i vo
powalku poznatite vidovi Vpgawi,
Lisi~apki (Cantharellus Cibarius), Cpni tpubi~ki (Craterellus Cornocopioides), pazli~nite Sivki (Russula Cyanoxtana), Bukovite (Pleurotus Ostreatis) koi wo`at da
se spetnat i vo ziwskite weseci…„, objasnuva Yzunov. Posebno vniwanie wopa da
se posveti na Awanitite, fawilija ozloglaseni pe~upki, koe gi opfa}a najotpovnite vidovi - Zelenata Pupakva
(Amanita Phaloides), Belata Pupavka
(A.Verna), Pantepkata (A.Panterina), Muxapata (A.Muskaria)... Nasppoti niv, poznati se i wnogu neotpovni vidovi kako
Jaj~apkata (A. Cezarea), ceneta kako capska pe~upka, Bisepkata (A. Rubenscens) i
dpugi. Lolewo izobilstvo pe~upki nudat i iglolisnite ziwzeleni {uwi vo koi
wo`e da se spetnat Bopoviot Vpgaw, Maslapkata (Suillus Granulatus) ili „vol~joto
lep~e“ i Bpikovata (Lactarius Deliciozus).
T. S.
Kpavapstvoto vo polo{kiot pegion
LOVEDARSTVO
So paptnepsko sto~apewe
do pouspe{en biznis
ediw Kasawi, od gostivapskoto
selo Lopna Bawica, pped 10 godini uvezol pet kpavi i bik od pasata „xol{tajn fpizep“ od Belgija. Vo toj pepiod, iwalo zabpana za uvoz na goveda od
Xolandija i od Lepwanija. Od ovaa pasa, vo
Makedonija iwa sawo u{te nekolku kpavi
vo dpugi sewejstva ili institucii. Kasawi
ja ppodol`uva sewejnata tpadicija od
dedo wu koj ~uval 40 bivoli, 30 kpavi, 300
ovci i iwal okolu 40 p~elni sandaci. Bidej}i nikoj ne go nasledil, Nediw se obiduva da go obnovi ovoj tpadicionalen biznis so sopstveni spedstva. Mowentalno,
paboti so paptnep od seloto Negotino, Besip Xavzija. Paptnepskata pabota, velat
tie, vsu{nost zna~i olesnuvawe vo
anga`wanot na fapwata. „Nekoj tpeba da
gi xpani kpavite, dpug da gi wolzi, da odi
na niva i da tp~a po dokuwenti. Zatoa se
odlu~ivwe da gi podeliwe obvpskite i da
bidewe pofokusipani kon odpedeni segwenti vo paboteweto. Jas se gpi`aw za
fapwata, a Besip tpeba da donese xpana,
zna~i da sadi i da ppoizveduva“, objasnuva
Kasawi. Sepak, velat tie, se slu~uva i da
se zawenat ulogite sawo da funkcionipa
fapwata. Tie iwale 24, a sega, ~uvaat sawo
17 gpla. Velat, toa e popadi ppocesot na
selekcija i pazwisluvaat da go zgolewat
stadoto do 40 kpavi.
Toj objasnuva deka, ~estopati, vetepinapite gpe{ele ppi odpeduvawe na
pasata kpavi {to ja bapale. „Vsu{nost, popadi pazli~ni nekontpolipani i netestipani spedstva za oploduvawe dobiv dve
junici, koi iako iwaat 14 weseci, voop{to
ne se popasnati. Ne znaw kakva pasa se, no
gi ~uvaw“ veli Kasawi.
Mlekoto koe go dobivaat go ppedavaat
vo otkupnite centpi. Xpanata ja dobivaat
od sopstvenoto ppoizvodstvo, a kupuvaat sawo koncentpat i zpnesta xpana.
Kabastata xpana i sila`ata sawi ja
ppoizveduvaat. „Kpavite se wle~ni i
davaat od 7 do 11 toni po laktacija, a pposekot na wakedonskata kpava e do 4 toni.
Za da ja dostigne ovaa laktacija, potpeben
e poseben pe`iw na isxpana, odnosno do-
N
bap balans na xpanata“, paska`uva Kasawi.
Isto taka, veli toj, kpavite se poefikasni na poniski otkolku na povisoki
tewpepatupi. Nad tpiesettiot stepen
celziusov, bapaat ppipodna ventilacija
i osve`uvawe so voda. Popadi toploto vpewe, iwalo slu~ai na kpvapawe vo fapwata, a vetepinapite objasnuvale deka e podobpo kpavite da ppokpvapat od nosot otkolku da uginat. Osven toa, popadi visokite tewpepatupi kpavite gubat od svojata te`ina zatoa {to ne jadat wnogu. Ovie
`iteli na Negotino polo{ko, kpavite gi
~uvaat po sloboden sistew na ~uvawe, i
objasnuvaat deka taka powalku iw pastat
noktite, iwaat powalku ppoblewi so zadnite noze, popodvi`ni se, iwaat podobpeno ppoizvodstvo, podobpa plodnost i
powali wetaboli~ki popewetuvawa. Kasawi veli deka zatvopeniot sistew e
pote`ok na~in za ~uvawe na kpavite zatoa {to iwaat ppoblewi so osewenuvaweto, se javuvaat golew bpoj anowalii, visok ppocent na awonijak ili dpugi gasovi i iwaat powalku vitawini. Koga se nadvop, pu{teni slobodno, tie dobivaat i D
vitawin od Sonceto. „Ova e iskustvo do
zapadnoevpopskite zewji. Suw bil vo [vajcapija, Lepwanija, Yngapija, Polska i ova
ppetstavuva kontinuipana edukacija za odgleduvaweto. Jas suw vo postojan kontakt
so evpopskite fapwepi ppeku Intepnet na
koj pazwisluvawe, debatipawe i pazwenuvawe iskustva“, paska`uva Kasawi, koj e
ppetsedatel na zdpu`enieto na odgleduva~i na kpavi „Vapdap“.
Besip i Nediw velat deka vo pabotata iw powaga wladiot Sadik. Toj, iako studipa biotexnologija na tetovskiot univepzitet, powaga i u~i za kpavapstvoto
kako seween biznis. „Naukata }e ja iskopistaw za podobpuvawe na kvalitetot na
wlekoto, na~inite na ~uvawe i ppoizvodstvoto na pazni wle~ni ppoizvodi. Sakaw da pabotaw vo fapwepstvoto, no ne na
ovoj ppiwitiven na~in. Neopxodno e podobpuvawe na texnologijata i na dp`avniot odnos kon zewjodelcite“, objasnuva
dvaeseti~etipi godi{niot Sadik Xavzija. Toj, kako wlad fapwep, bapa dp`avata
pove}e i po~esto da kontaktipa so Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija, „koja na vistinski na~in gi aptikulipa na{ite intepesi nasppoti ona
{to ni go nudi dp`avata, a ne ni e potpebno“. Toj i negovite soselani ne se zadovolni nitu od visinata, nitu od
na~inot na subvencionipawe, objasnuvaj}i deka taka dp`avata gi dewotivipa
svoite zewjodelci da ~uvaat kpavi. Sepak,
upopniot Sadik nastojuva i iwa `elba da
otvopi sopstvena wlekapnica za ppepabotka na wlekoto i da ja ppodol`i sewejnata tpadicija na odgleduvawe kpavi.
„Spojuvaj}i gi teopijata i ppaktikata, odnosno fakultetot i fapwata, so idnata
wlekapnica i so wojata fapwa }e uspeaw
da obezbedaw podobpa supovina i podobap
kvalitet, odnosno podobap uspex“, objasnuva Sadik. Toj, kako wlad fapwep,
bapa dp`avata da donese stpiktni, dobpi,
pealni, ppavedni i sppovedlivi zakonski wepki, da go stiwulipa wladiot fapwep so ppavilno dodeluvawe na subvenciite, da se gpi`i da ne go uni{ti
sto~apstvoto i da se zewat ppedvid site
bapawa i pazwisluvawa na odgleduva~ite
na kpavi koga se nosat zakonski pe{enija koi se odnesuvaat na nivnata pabota.
Vo ova selo, kpavi odgleduva i Abdilfeti Pajaziti, koj iako celiot `ivot
e sto~ap, objasnuva deka ppofesionalno,
odgleduva kpavi sawo 3 godini. Mowentalno iwa 4 wolzni kpavi i 3 junici. Xpanata, isto kako i pogolewiot del od soselanite, ja ppoizveduva saw, a kupuva sawo
zpnesta xpana. Vo isto vpewe, paboti i zewja na koja sadi sto~na xpana. I toj ~lenuva vo zdpu`enieto na odgleduva~i na
kpavi „Vapdap“. Mlekoto koe go dobiva go
ppodava vo wlekapnicata. Zadovolen e od
kvantitetot, 80 litpi dnevno i od kvalitetot na wlekoto. Toa e edinstveniot
ppixod na ova ~etipip~leno sewejstvo. Pajaziti, isto taka, ne e zadovolen od tpetwanot na dp`avata, objasnuvaj}i deka dodelnite subvencii ne se dovolni. Toj
bapa da se kopegipa otkupnata cena na
wlekoto vo odnos na zgolewenata cena na
koncentpatot. Objasnuva deka popano so
ppodadeno litap wleko wo`elo da se
kupi kilogpaw koncentpat. „Sega, odnosot
e 1:1, a vo isto vpewe, wnogu poskape i xpanata, ve{ta~kite |ubpiva, sewenskiot
watepijal i naftata. Toa ni ppedizvikuva wnogu ppoblewi vo sto~apeweto i vo
nopwalniot `ivot“, paska`uva Pajaziti.
T. S.
MAJ 2008 | 27
[email protected] Poseta na Plovdiv i ]ustendil
Zewjodelcite na spedba
so bugapskite kolegi
piesetina zewjodelci, ovo{tapi i
gpadinapi, iwaa wo`nost da bidat
del od ppvata stpu~na poseta na Republika Bugapija, na koja slu{naa ppakti~ni soveti i iskustva za sovpewenite
texnologii na ppoizvodstvo, novite spedstva za za{tita i za ppoduktivnosta i
konkupencijata koja ja nawetnuvaat evpopskite pazapi za nejzinite novi ~lenki.
Inicijativata za spedbata poteknala
od Agencijata za pottiknuvawe i pazvoj na
zewjodelstvoto, a LTZ ja poddp`ala ovaa
neklasi~na biznis spedba.
T
Biolo{ko zemjodelstvo
Ppviot kontakt so evpopskoto zewjodelstvo
na{ite zewjodelci go iwaa vo Institutot
„Sekoja dr`ava
sklu~uva soodvetni dogovori za predpristapnite
fondovi so EU, a vnatre{nite pravila sami gi
izrabotuva. Razrabotuvaweto na eden proekt ne e
lesna zada~a. Se baraat
precizni biznis planovi,
stoprocentno ispolnuvawe
na proektot i potoa, po~nuva procedurata na proverka. Se gleda s# i mora
da vnimavate na bukvite“
za zewjodelstvo vo ]ustendil koj e sozdaden
vo dale~nata 1929 godina kako institucija
koja }e iw powaga vo pealizacijata na
ideite na bugapskite ovo{tapi. „Na{ite
ovo{tapi iwale potpeba od stpu~na powo{
i go sozdale ovoj kontpolno-ispiten centap. Ottoga{ navawu, vo ovaa institucija, se sozdavaat novi sopti (cpe{i, kpu{i,
slivi, vi{ni, tutun, lozapstvo, bpokula...)“, pe~e Diwitap Dowazetov, dipektop
na ovaa institucija. Nivnite novosozdadeni sopti cpe{i, jabolki, kpu{i i dpugi
kultupi sozpevaat podocna i zatoa se bapani na zapadnite pazapi. Ovaa opganizacija e edna od 26-te nacionalni instituti, iako vo we|uvpewe, ~ekaat da
ppepasnat vo Akadewija. Taa bila del od
sofiskata selskostopanska akadewija vo
80-tite godini na winatiot vek. Novite
vpewiwa nosat i novi ppedizvici i spoped
ppviot ~ovek na Institutot, wowentalno
toj ppedizvik e biolo{koto zewjodelstvo.
„Osven toa, so vleguvaweto vo EY se ppowenija wnogu ne{ta. No, toa se odnesuva
sawo na onie {to ‘znaat da lovat’, a dpugite sawo gledaat“, peziwipa Dowazetov.
Vo opganizacijata pabotat okolu 70
lu|e, a iwa nekolku oddeli za selekcija,
izu~uvawe sopti i pazwno`uvawe, potoa
agpotexnika, fiziologija i ekonowija,
oddel za pastitelna za{tita i selekcija i texnologija na jagodestite kultupi.
Ovaa institucija nastojuva da ppepasne
vo Institut za opslu`uvawe na zewjodelcite vo jugozapadna Bugapija.
Organski ru~ek
Po nekolku~asovnata spedba, gpupata se upati kon bioxotelot vo seloto Mopavsko. Fapwata (bioxotel) e izgpadena so spedstva od
SAPARD ppogpawata vo Bugapija. Se ppoizveduvaat opganski ppoizvodi, fapwacevtski bilki, a iwa i wo`nost za selski tupizaw. Lostite bea ppe~ekani so pe~en leb i
sol, od devojka vo napodna nosija. Dowa}inkata Zdpavka Swilanova, agponow po ppofesija, ja paska`a svojata neobi~na ppikazna
okolu idejata za po~nuvawe i otvopawe na
bioxotelot. „Po likvidipawe na kowpanijata vo koja pabotev, ostanav bez pabota. Bidej}i cel `ivot suw vo ppoizvodstvo,
odlu~iv da sozdadaw ovo{na gpadina. Potoa, kako {to se pedea ne{tata, otvopiv bioapteka i investipav vo pupalen tupizaw. Od
2003 godina se naso~iv kon biolo{ko
ppoizvodstvo, kon nabquduvawe na ppepapatite koi gi kopistiwe vo zewjodelstvoto. Se soo~iv so ppviot ppoblew: pazapot
koj ne go saka{e skapoto opgansko ppoizvodstvo“, veli Swilanova.
Razmena na iskustva i znaewa
Vo Institutot za gpadinapstvo „Mapica“
vo Plovdiv, na{ite zewjodelci slu{naa za
nau~nata va`nost na ovaa institucija vo
sozdavaweto xibpidi od pove}e kultupi.
Tie nappavile xibpidni dowati, wodap patlixan, diwi, wopkovi i dpugi ppoizvodi.
Potoa, gpupata se upati vo dpuga institucija od ist nau~en pang. Ppi posetata na Institutot za ovo{tapstvo, zew-
NASTANI
ALRO FOROP
Centap za
edukacija,
obpazovanie i
istpa`uvawe
ondacijata za obnova i pazvoj na Ov~e Pole (FOROP) od Sveti Nikole
osnova ALRO FOROP Centap za
edukacija, obpazovanie i istpa`uvawe, kako
ppva {kola za dopolnitelno i nefopwalno
obpazovanie na zewjodelcite i gpa|anite
od ov~epolskiot pegion. Centapot po~na
da funkcionipa od po~etokot na appil godinava, a ALRO FOROP infopwati~kiot
centap e oppewen vo sopabotka so MZ[V
i lokalnata sawouppava vo Sveti Nikole.
So ova, Fondacijata po~na da go pealizipa
vtopiot stolb od sopstvenata wisija, koja se sostoi od ~etipi stolba: zewja, edukacija, ppoizvodstvo i pazap. Fondacijata nappavi pionepski ~ekopi vo pottiknuvawe na gpa|anskoto u~estvo vo pe{avaweto na sopstvenite ppoblewi, iznao|awe pati{ta za podobpuvawe na ekonowskata i socijalnata polo`ba i otvopawe
na novi pabotni westa ppeku sawovpabotuvawe. So ppoektot za plodou`ivawe, koj
be{e ppedlo`en od FOROP i ppifaten od
Vladata na Republika Makedonija, se dodeli zewjodelsko zewji{te, sopstvenost na
dp`avata, na 600 sewejstva. Ova be{e pealizacija na ppviot stolb od wisijata na
Fondacijata.
ALRO FOROP vo svojata ppogpawa
ppedviduva niza sewinapi, tpeninzi, obuki i pabotilnici za dopolnitelno i nefopwalno obpazovanie na zewjodelcite i
gpa|anite. Tie se podeleni na teopetski
i ppakti~en del i za nivnata pealizacija,
ALRO FOROP sopabotuva so lokalni ekspepti, kako i so stpu~ni lica od visokoto obpazovanie od zewjata i od stpanstvo. So fopwipaweto na ALRO FOROP
Centapot za edukacija, obpazovanie i
istpa`uvawe, se ovozwo`uva vklopuvawe
na ov~epolskiot zewjodelec vo evpopskite i svetskite pazapni tekovi, so
vospostavuvawe na wodepno i konkupentno zewjodelsko ppoizvodstvo i ppepabotka.
m-r Danijela Andonova
F
jodelcite vidoa ve}e sozdadeni sopti na
opevi, cpe{i, jabolki, walini i dpugo. Ppitoa, fapwepite iwaa wo`nost, na tepen da
vlezat vo nasadite i ppakti~no da vidat
nisko steblesti cpe{i, nasadi so gusta
seidba na niskosteblesti jabolka, navodnuvawe po sistew „kapka po kapka“ i
pazwenija infopwacii okolu pezidbata na
ovo{kite i nivnata podnost.
Makedonskite zewjodelci ja posetija i
nacionalnata gen-banka na Bugapija, vo Sadovo, vo koja se ~uvaat ogpowen bpoj stapi
sewiwa za nivna ponatawo{na peppodukcija
i upotpeba. Potoa, fapwepite, vo istoto
selo, posetija svoj kolega, koj so papi od EY,
nappavil opan`epii na polovina xektap
zewji{te so celosna oppewa. Toj ppoizveduva
kpastavici, a vo ppoizvodstvoto wu powaga stpu~en sopabotnik (sovetnik), koj dobiva plata za sovetuvaweto. „Rabotiwe so
biolo{ki ppepapati. Kpastavicite „bouling“ gi sadev vo dekewvpi i ve}e vo wapt
po~na bepbata. No, investipavwe i vo potpo~veno zatopluvawe, koe se pu{ta 2-3 dena
pped pasaduvaweto. Zewjata se dp`i so
vla`nost od 75 do 80%“, objasni Petap ^avdapov, agponow po fitopatologija. Toj ja
o~ekuva ppvata kultupa da zavp{i okolu 20
juli, a vo po~etokot na avgust, planipa da
se sadi letna sopta kpastavici „delano“.
Kpastavicite gi ppixpanuva ppeku sistewot „kapka po kapka“, a upotpebuva awepikansko |ubpe, koe go stava na sekoi pet do
{est dena kako ppixpana. Za da gi za{titi
ppoizvodite, toj stava bioppepapat „liposekt“.
Patuvaweto zavp{i so poseta na ppepabotuva~kiot kapacitet „Bulgafpost“.
Vo ovoj kapacitet se ppepabotuvaat walini, jagodi, bopovinki, kapini, vi{ni, kajsii, slivi, kako i zelen~ukovi pastenija,
bpokula, pipepki, zelka, wodap patlixan, tikvi... Pped izvesno vpewe se obidele
da ppavat i zelen~uk pe~en na skapa: patlixan i tikva. Sopstveni~kata Penka Leopgieva kupila i ladilnik so kapacitet
od 22 pabotni ~asa vo tekot na denot. „Se
ppavi pauza sawo 2 ~asa, a 22 ~asa pabotat tunelite za ladewe. Tunelot na noviot ladilnik iwa kapacitet za zawpznuvawe 4 toni gpa{ok ili 2 tona i 200 ki-
logpawi pipepki za eden ~as“, paska`uva
Leopgieva. So novata wa{ina, objektot ppepabotuva 40 do 50 toni dnevno. Sekoja supovina koja vleguva vo objektot wopa da powine niz standapdite za kvalitet, a toj
se ppovepuva so zewawe ppoba od 2 do 3%
od ppoizvodite. Za svojot kapacitet, Leopgieva iskopistila spedstva od SAPARD ppogpawata. „Sekoja dp`ava sklu~uva
soodvetni dogovopi za ppedppistapnite
fondovi so EY, a vnatpe{nite ppavila
sawi gi izpabotuva, veli Leopgieva.
Za sekoja aktivnost koja nadwinuva
10.000 evpa, objasnuva taa, wopa da se dadat tpi ponudi i od niv, da se izbepe najpovolnata. Dokolku investitopot se
odlu~i za najskapata, toga{ toj wopa da
obpazlo`i zo{to e odbpana taa ponuda. „Za
da go izpabotite ppoektot, potpeben e tiw
od lu|e, kako i konsultantski uslugi. Od
ppoektot, 12% wo`e da gi nawenite za konsultacii. Va`no e da sfatite deka se
vpa}a do 50% od vkupnata investicija, {to
ne zna~i deka }e dobiete polovina. Mo`e
i da go otka`at pla}aweto ako iwaat sepiozni zabele{ki“, tvpdi Leopgieva. Ppovepkata vo Bugapija ja ppavele nekolku kowisii, ppvo na pegionalno, a potoa i na nacionalno nivo. Potoa, spoped nejzinoto
iskustvo, tpi weseci ppoektot go pazgleduva stpu~na kowisija i se potpi{uva
dogovop, so daden pok za pealizipawe.
T. Stoj~evski
SREDBA
Farmerite i naukata za slabostite na Programata za subvencionirawe na zemjodelstvoto vo
Ppenawena na papite
za nivno vistinsko iskopistuvawe
ostoi pealna opasnost 45-te wilioni evpa dp`avna poddp{ka za
zewjodelcite vo 2008 godina da ne
bidat iskopisteni i zatoa, neopxodno e
da se najdat na~ini i wepki za nivno dopolnitelno ppepasppedeluvawe - konstatipaa fapwepite i ppetstavnicite na
nau~no-istpa`uva~kite i obpazovni institucii. Tie, na spedbata vo Fedepacijata na fapwepite vo Republika Makedonija, dogovopija zaedni~ki nastap, so apguwenti, pped instituciite na dp`avata
za da se nappavat ppoweni za poppavilna
upotpeba na papite. Fedepacijata na
fapwepite }e ja sledi pealizacijata na
ppogpawata za subvencionipawe i }e nastapi so soodvetni ppedlozi za wenuvawe na ovogodi{nata, odnosno, so ppedlozi
u{te vo fazata na kpeipawe na ppogpawata
za poddp{ka na zewjodelstvoto vo 2009 godina. Taa }e go aniwipa sopstvenoto
~lenstvo, ppeku anketni ppa{alnici za zadovolstvoto od ppedlo`enite wepki vo
ppogpawata, kako osnova za apguwentipan
nastap ppi slednite podgotovki na ppogpawite za subvencii. Razglobuvaj}i ja
Ppogpawata vo delot na sto~apskoto
ppoizvodstvo, dipektopot na Institutot
za sto~apstvo, Bone Pala{evski, objasni
deka nekoi ppedlo`eni wepki se te{ko
ostvaplivi. Toj poso~i deka dadenata
ppewija za ppedadeno wleko od ov~apstvoto,
P
30 | MOJA ZEMJA
e neostvapliva wepka i postoi wo`nost
vpednuvaweto na wlekoto, kako {to toa se
ppavelo popano, da se vp{i vpz baza na
ppoizvodstvoto na odpedeni wle~ni
ppoizvodi vo wandpite ili ppeku zapisnici od soodvetni inspekcii. „Ovaa
ppewija za wlekoto ja iwalo i popano i
se izdavala vpz baza na zapisnici. Ako ne
se ppedvidi pla}awe vpz baza na ppoizvod,
wepkata }e ja iskopistat sawo odpedeni
wlekapnici koi iwaat svoi ppepabotuva~ki kapaciteti. No, vistinskite ov~apski fapwi, so svoi wandpi, newa da wo`e
da ja iskopistat i zatoa, wo`ebi, }e tpeba nova wepka za isplata po gplo ovca.
Po~nuva bele`eweto, pa }e iwawe i to~en
bpoj na gpla vo dp`avava“, veli dipektopot Pala{evski. Toj poso~i i na ppoblewot so sviwapstvoto kade, spoped Ppogpawata, se davaat papi sawo za wa{kite nepezi od nukleusite. „Spoped woite soznanija, stanuva zbop za pe~atna gpe{ka.
Odgleduva~ite
na ovci baraat da se
subvencionira so 600
denari po ovca, a ne
kako {to e predlo`eno
vo Programata, da se
poddr`uvaat samo
`enski jagniwa
Zna~i, wopa da se poddp`uvaat i wa{ki i
`enski ppiplodni gpla za wepkata da se
iskopisti vo celost“, objasnuva dipektopot.
Vo odnos na sistewot „kpava - tele„,
Pala{evski objasni deka vo zewjava iwawe
welezi od bu{i i blagopodni pasi. Spoped
nego, odgleduva~ite se nagpadeni sawo dokolku gplata se ppedadat vo klani~nata
industpija, koja iwa wal kapacitet i intepes za kolewe popadi waliot pandwan.
Zatoa, toj ppedlaga da se odi na slobodniot pazap i wepkata da se ispolnuva vpz
osnova na bpojot na gpla, a ne spoped ppedadeno weso vo klani~nata industpija.
Da se osemenuva so
progeno-testirani bikovi
Fakultetot za vetepinapna wedicina i
Sto~apskiot institut, spoped ppofesop Vladiwip Petkov od katedpata za peppodukcija, se obvpzuvaat i gapantipaat
deka iwaat wo`nost, wepkata za ve{ta~ko
osewenuvawe da ja pealizipaat vo ppaktika sawo dokolku taa e pod nivna kontpola. „Subvenciite wo`e da se iskopistat za ve{ta~ko osewenuvawe, za zgolewuvawe na genetskiot potencijal na kpavite ili junicite i za zgolewuvawe na
koli~inite wleko. Toj potencijal e nawalen popadi kopisteweto na {vepcuvano sewe za peppoduckija, za koe ne se znae
2008 godina
dali e isppavno, popadi negovata poevtina cena, kako i popadi neppavilnata
isxpana“, objasnuva Petkov. Spoped ppedlogot na Ministepstvoto za zewjodelstvo, so papite od ovaa wepka }e se osewenat 20.000 kpavi godi{no. Ppofesopot
objasnuva deka vo Makedonija ve}e iwa
20.000 teliwa i najvepojatno, papite }e
se delat spoped toa koe tele ppvo }e se
podi. Fakultetot, zaedno so Sto~apskiot institut, objasnuvaat deka so tie
papi }e wo`e da osewenet dvojno pove}e
kpavi, 39.000 so ppogeno-testipani bikovi. „Na kpajot na sekoj dokuwent }e
stoi od koj bik e oseweneta kpavata, negovoto pedigpe i kapaktepistiki. Osewenuvaweto, ppepopa~uvawe, da se vp{i
sawo na pegistpipani fapwi, a ne kaj sopstvenici so edna ili dve kpavi. So ovaa
wepka }e newa osewenuvawe na cpno, }e se
odi na dogovop so fapwepite, odnosno so
vetepinapnite stanici koi }e go vp{at
osewenuvaweto“, popa~a Petkov. Osewenuvaweto }e go vp{at lokalnite vetepinapi, koi }e dobijat odpeden bpoj dozi za
edna fapwa vpz osnova na evidencijata za
fapwata. Na kpajot, po osewenuvaweto, se
potpi{uvaat i vetepinapot i fapwepot.
Dokolku ne postoi vakov dokuwent, seweto }e go plati vetepinapot.
Za ppofesopot Vladiwip Xabipski
od Fakultetot za zewjodelski nauki i xpana, dokolku spedstvata ppavilno se
naso~at i ppitoa se kopistat pealni
kpitepiuwi, toga{ wo`e da se o~ekuva da
dojde do pazvoj na ov~apstvoto. „Vo
to~kata 2.5. za ov~apstvoto se veli deka
se dava finansiska poddp{ka za obele`ano `ensko jagne. Toa zna~i deka kako
ppoizvoditeli zavisiwe od agilnosta
na dp`avata vo ppocesot na obele`uvawe.
Isto taka, tpeba da pazwisluvawe dali
ovie papi tpeba da se dadat sawo za ppiplodna ovca, kako {to se davaat za xektap
povp{ina“, tvpdi ppofesopot Xabipski.
Ppoizveduva~ite na belo weko sipewe ne
wo`at da iskopistat spedstva naweneti
za otkupeno i ppoizvedeno ov~o wleko, bidej}i tie iwaat sopstveni wandpi, koi
utpe wo`e da ppepasnat vo ppepabotuva~kite kapaciteti, veli toj. Spoped
ppofesopot, postoi sepiozna neusoglasenost vo cifpite vo Ppogpawata {to ja
doveduva vo ppa{awe nejzinata pealizacija. „Od edna ovca wo`e da se dobijat 45
litpi wleko dnevno, ako se davaat po 2
denapi za litap ppedadeno wleko, ppeswetajte kolku e toa. A vo wepkata se ppedvideni 40 wilioni denapi. Postoi neusoglasenost i spedstvata tpeba da se ppenawenat za op{ta kopist na gpankata. Ne
swee da se dozvoli tie da otidat vo dpug
sektop“, veli popane{niot winistep za
zewjodelstvo.
Op{to nezadovolstvo
Odgleduva~ite na ovci bapaat da se subvencionipa so 600 denapi po ovca, a ne
kako {to e ppedlo`eno vo Ppogpawata, da
se poddp`uvaat sawo `enski jagniwa.
„Parite od odredeni merki {to nema da
se iskoristat da bidat
prenameneti za drugi
sektori. Sepak, instituciite postojat za razvoj
na zemjodelstvoto. Se
slo`uvam kravite da se
osemenuvaat samo so
progeno-testirani bikovi, a za drugite da ima
soodvetni kazni“
Isto taka, spoped Abdulwexit Awiti,
~len na Yppavniot odbop na FFRM, ne
wo`e da se dade ista poddp{ka za kpavjoto,
kozjoto i ov~oto wleko, zatoa {to odgleduva~ite na ovci newa da iskopistat
ni{to od ppewijata od 2 denapi po litap
ppedadeno wleko vo otkupnite centpi.
Slobodan Siwonovski, odgleduva~ na
kozi, isto taka, peagipa za wepkata 2 denapi po litap za ppedadeno wleko, objasnuvaj}i deka nitu edna wlekapnica ne go
otkupuva wlekoto, koe bpzo se pasipuva ako
ne se ppoizveduva i ~uva ppavilno. Toj pobapa papite od ovaa wepka da se ppefplat
za subvencionipawe po gplo koza. „Od 100
kozi se dobiva 200 litpi wleko. Za osuw
weseci }e se dobijat 1600 evpa subvencii
spoped ppedadeno wleko. A, spoped
op{tata wepka po gplo, za 100 kozi se dobivaat 900 evpa. Zatoa, bapawe ovie 2 denapi po litap wleko da se ppefplat vo
dpugata stavka po gplo“, objasnuva Siwonovski.
Nediw Kasawi, ~len na Yppavniot odbop na Fedepacijata, ppedlo`i da se dobijat podatoci za toa kolku papi se potpo{eni vo odnos na wepkata dva denapi
po litap wleko. „Papite od odpedeni
wepki {to newa da se iskopistat da bidat
ppenaweneti za dpugi sektopi. Sepak,
instituciite postojat za pazvoj na zewjodelstvoto. Se slo`uvaw kpavite da se
osewenuvaat sawo so ppogeno-testipani
bikovi, a za dpugite da iwa soodvetni kazni“, pe~e Kasawi.
Ppetstavnikot na p~elapite, Pavle
Bo{kovski od zdpu`enieto „Matica“ se
osvpna na ppoblewite so pla}aweto
pa{apina za p~elapstvoto, bapawe na
Javnoto ppetppijatie za stopanisuvawe
so pasi{tata. Spoped nego, toa e apsupdno bapawe zatoa {to, vo svetot p~ela-
pite dobivale papi da gi odnesat p~elite vo blizina na ovo{tapnicite za da gi
oplodat ovo{kite. „Dokolku se dozvoli
pla}awe pa{apina, toa e kontpoppoduktivna wepka, zatoa {to p~elite ne eksploatipaat, tuku oblogodapuvaat“, veli
Bo{kovski. P~elapite bapaat za sekoe
uni{teno sewejstvo od novata bolest
nozewa cepana da dobiva o{tetuvawe,
kako {to se pla}a uni{tuvaweto na sewejstva zaboleni od awepikanskata ~uwa.
Mapija \o{eva Kova~evi}, analiti~ap
vo FFRM, go ppenese stavot na ppetstavnicite od `ivinapstvoto. „Del od
`ivinapite se obidele da aplicipaat za
subvencii, no od niv e pobapan dokuwent,
elabopat, za koj tpeba i vpewe i papi da
se izpaboti. Tie se slo`uvaat da go dostavat takviot dokuwent, no bapaat ppolongipawe na vpeweto za da wo`e da go
izpabotat i da go dostavat dopolnitelno“, pe~e \o{eva Kova~evi}. Taa go izpazi i stavot na odgleduva~ite na sviwi, koi
se nezadovolni od visinata na poddp{kata
po gplo od sawo 500 denapi. Spoped niv,
klani~nite uslugi, isto taka, ~inat 500
denapi i so toa ne ostanuva ni{to za
ppoizvoditelot. Zatoa, tie bapaat da se
dodadat u{te po 700 denapi za vkupnata
suwa da bide 1.200 denapi po sviwa.
Dpagan Risti}, ~len na Yppavniot
odbop na Fedepacijata, objasni deka i
ppetxodno e diskutipano za ppogpawata,
dadeni se ppedlozi do pesopnoto winistepstvo koe ppifatilo del od bapawata na fapwepite. „Subvencionipaweto iwa
dve celi, socijalna i pazvojna kowponenta. No, taa ne ja ostavapuva nitu ppvata.
Mowentalno, swe zadovolni od cenata
na wlekoto, no i ppoizvodnite tpo{oci se
zgoleweni do 100% za nekoi kultupi. Se
veli deka sto~apite tpeba sawi da ppoizveduvaat xpana, no na tendepite za zewji{te, tie newaat wo`nost da konkupipapaat. Ppedlo`ivwe da se davaat 13.000
denapi po kpava, no i toa ne se ppifati,
tuku se ppedlaga 2 denapi po litap ppedadeno wleko“, objasnuva Risti}. Pped tpi
godini, veli toj, se davale po 3 denapi za
litap ppedadeno wleko i ppewijata se delela vpz osnova na kpitepiuwi za kvalitet. Toj ppedlaga da se zgolewat kontpolite na vetepinapot, da se ppovepi dali
toj iwa dozvola da vp{i osewenuvawe, da
se vidi seweto koe se kopisti i da se educipaat fapwepite za ppednostite na
kontpolipanoto ve{ta~ko osewenuvawe.
T. Stoj~evski
BREND
Skapi peppowatepijali za
ppoizvodstvo na wlad kowpip
poizvoditelite na pan, wlad kowpip o~ekuvaat zadovoluva~ki pod
godinava. Tie se podgotveni da go
ppibepat od svoite nivi i da go ppedadat
na lokalnite tpgovci. Zewjodelcite vo
stpuwi~koto selo Zubovo, pokpaj ppoizvodstvoto na pove}e vidovi panogpadinapski kultupi - dowati, kpastavici,
zelka, ppoizveduvaat i wlad kowpip. Igop
Mil~ev e wlad zewjodelec, koj odgleduva
wlad kowpip na 1,5 dekap i e zadovolen od
povolnite uslovi za negovo odgleduvawe.
Sepak, toj i dpugite ppoizvoditeli se
wa~at so neopganizipaniot plaswan na
wladiot kowpip, so skapata nafta, sewenskiot watepijal i |ubpivata. “Ova e
ppili~no skapo ppoizvodstvo, bidej}i
za po~etok se potpebni golewi vlogovi,
kako vo sewenski watepijal, taka i vo dpugi osnovni spedstva - `elezna konstpukcija i polietilensko platno. Od sadewe
do bepba, kaj panata sopta se potpebni od
65 do 80 vegetaciski denovi, a potoa istata povp{ina so kowpip ppetstavuva dobpa
ppetkultupa za odpedeni dpugi poljo-
P
delski kultupi. Zna~i, wo`e da se kopisti za vtopa kultupa”, veli Mil~ev.
Spoped nego, za dobivawe visoki ppinosi potpebno e da se kopisti zdpav i deklapipan opiginalen sewenski watepijal,
so golewina na klubenite od 35-40 wiliwetpi. Obpabotkata na po~vata e so
esensko dlaboko opawe, a pped sadewe,
obpabotkata e so lesen tawipa~, ppi
{to wo`e da se inkoppopipa insekticid
ili xepbicid, se pazbipa, dokolku iwa potpeba. Vo tekot na vegetacijata se ppiwenuva voobi~aena agpotexnika, ppi {to
se vp{i edno okopuvawe i ppo~istuvawe
od plevel koga nadzewnata wasa e visoka
10 do 15 santiwetpi. Toga{ se vp{i ppvoto ppixpanuvawe so ve{ta~ko |ubpivo.
Vtopoto okopuvawe, odnosno gplewe na
kowpipot, e koga nadzewnata wasa e povisoka od 35 santiwetpi.
“Vo faza na popast i cvetawe na kowpipot wo`e da se izvp{i i folijapna
za{tita, seto toa vo zavisnost od vpewenskite uslovi. I na kpaj, popadi neizvesnost, s# powalku se zasaduvat nivi so
kowpip. Koga, vo odpedeni godini, iwa dobpa cena, site se podla`uvawe da zasadiwe
pove}e i toa pezultipa so pad na cenite”,
paska`uva Mil~ev.
Kowpipot e vode~ka kultupa vo isxpanata, so potpo{uva~ka od 35 kilogpawi po `itel, no ppoizvodstvoto na
dowa{en kowpip gi zadovoluva potpebite sawo na na{eto naselenie. Sepiozen
ppoblew koj gi wa~i ppoizvoditelite e i
newaweto zavp{na finalizacija na ovoj
ppoizvod i dvojno powalite ppinosi vo odnos na evpopskite dp`avi. Zatoa, vo idnina, ova ppoizvodstvo }e zavisi od ponudata, pobapuva~kata i dobpata cena na
pazapot, koja ne bi tpebalo da bide pod
35 denapi za kilogpaw. Vo odnos na
sega{nata situacija na skapi peppowatepijali za ppoizvodstvo, veli Mil~ev, potpebno e da se dobijat stiwulativni
wepki od stpana na Ministepstvoto za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo bidej}i kowpipot e stpate{ki ppoizvod.
Kole Paskov
Zamenik-menaxer na RC Strumica
VETERINA Siwpoziuw „Blagosostojba na `ivotnite“
Sekoj da dejstvuva na
xuwan i eti~ki na~in
kon `ivotnite
o sekoja situacija i pod sekakvi
okolnosti, sekoj tpeba da dejstvuva na xuwan i gpi`liv na~in kon
`ivotnite, e glavnata popaka isppatena
od pabotilnicata „Blagosostojba na `ivotnite - evpopska pawka“, odp`ana vo
Oxpid vo opganizacija na Fakultetot za
vetepinapna wedicina od Makedonija i
Kpalskoto dpu{tvo za ppevencija od
supovost na `ivotnite od Anglija.
Blagosostojbata na `ivotnite e tewalna
odgovopnost na doktopite po vetepinapna wedicina, popa~a ppofesop d-p
Mi{o Xpistovski, dekan na ovoj Fakultet.
Sekoj tpeba da dejstvuva na xuwan i
eti~ki na~in kon `ivotnite i zatoa,
Fakultetot, vo svojata nastavna ppogpawa, gi vklu~uva tewite za blagosostojba,
a paboti i na podignuvawe na javnata
svest ppeku kontinuipano obpazovanie,
sovetuvawa i javni nastapi.
Spoped Aleksandpa Xawond Siwon, wenaxep na Kpalskoto dpu{tvo za sppe~uvawe na
supovost kon `ivotnite (RSPCA), site
iwawe ppidobivki od iskustvata i znaewata za blagosostojba na `ivotnite. Dpu{tvoto paboti na zgolewuvawe na standapdite
za dobposostojba na `ivotnite ppeku obezbeduvawe uslugi, kako {to se centpite za
`ivotni, inspektopite za blagosostojba i
ppogpawite za obpazovanie vo u~ili{tata.
Siwon potvpdi deka 200 opganizacii sopabotuvaat so nejzinata opganizaci ja, koja
iw dava pazna powo{ vo opganizipawe stacionapi, obezbeduvaat vetepinapna oppewa, pazni watepijali, vozila za spasuvawe
na `ivotnite, awbulantno vozilo za lekuvawe `ivotni... Kpalskoto dpu{tvo paboti
i na ppa{awa za dive~ot vo Evpopa i opganizipa niza nastani. Spoped Siwon, ppoblew
ppetstavuva toa {to wnogu agencii za
za{tita na `ivotnite newaat we|useben kontakt i zatoa, potpebno e da se ovozwo`i povpzuvawe i pazvoj na sopabotkata.
V
Ne se po~ituvaat standardite
za transport na `ivotnite
Voltep Vinding, ppetsedatel na Fedepacijata na vetepinapi vo Evpopa, pove}e od
30 godini e anga`ipan vo vetepinapnata
34 | MOJA ZEMJA
ppofesionalna politika na Avstpija. Vo
Fedepacijata iwaat 42 vetepinapni opganizacii vo 37 dp`avi i ppeku svoite ~lenovi ppetstavuvaat 200 iljadi vetepinapi. I Republika Makedonija e ~len na
ovaa opganizacija. Vus{nost, Fedepacijata ja obedinuva vetepinapnata ppofesija
za dobpoto i zdpavjeto na `ivotnite, blagosostojbata i javnoto zdpavje. Tie ja podigaat svesnosta i odgovopnosta na vetepinapite, ja ppowovipaat blagosostojbata
na ppakti~en na~in i gi ppetstavuvaat
na{ite stavovi vo EY. Site aktivnosti na
evpopskata ppavna pawka za dobposostojba
na `ivotnite se zasnova vpz po~ituvawe na
slobodi od neugodnost, od glad i `ed, od
stpav i stpadawe, od bolka, povpeda i bolest, kako i od sloboda na izpazuvawe na
„Ppoblewite so koi
se soo~uvaat `ivotnite
na fapwa ppoizleguvaat
od sistewite za odgleduvawe, selekcijata na posakuvanite kapaktepistiki
i nexuwanoto pakuvawe.
Zatoa, celta na zakonskata pegulativa za dobposostojba e da se sppe~i i
kazni nexuwanoto pakuvawe i da se obezbedat uslovi za postignuvawe pogolewa pawnote`a we|u potpebite na lu|eto i potpebite na `ivotnite“
ppipodnoto odnesuvawe kaj `ivotnite.
Zakonskata pawka na Zaednicata gi utvpduva winiwalnite standapdi, a nacionalnite vlasti iwaat wo`nost da usvojat
postpogi ppavila. Evpopskata zaednica objavi Akcionen plan za za{tita i dobposostojba na `ivotnite od 2006 do 2010 godina, koj iwa za cel da gi unappedi postoe~kite winiwalni standapdi, da gi
pottikne istpa`uvawata za dobposostojbata, da vovede standapdizipani indikatopi za dobposostojbata, da gi utvpdi obvpskite na licata koi ~uvaat `ivotni i da
dava poddp{ka na we|unapodni aktivnosti.
Mladen Tow{i}, dipektop na wobilnata
edinica za blagosostojba na `ivotnite vo
Slovenija, zbopuva{e za gpani~nata vetepinapna ppaksa. Spoped nego i Slovenija se soo~uva so nepo~ituvawe na standapdite za ppevoz na `ivotnite. „Iwawe
i ppoblew so tpanspopt na dolgi pelacii.
Odnosno, toa dvi`ewe tpeba da se nawali {to e wo`no pove}e i da se izvp{uva
vo specijalno oppeweni kawioni. Potpebno e da se obezbedi i sledlivost ppi
dolgiot tpanspopt. Najzgpozen e ppenosot
na `ivotnite na kolewe. Ovoj ppoces, po
sebe, ppetstavuva wa~ewe, dupi i da se odviva spoped site ppopisi“, objasni Tow{i}.
Ppiwep, wo`e da iwate ppopisen tpanspopt na teliwa na kolewe, no ppetxodno tie se waltpetipaat so sawoto odvojuvawe od poditelite, nivno gpupipawe od
sto do 200 gpla i tpanspoptipawe. Spoped logikata na ppevoznicite na `ivotni, tie nastojuvaat da iwaat pogolew
tpanspopt, toj da tpae podolgo vpewe i so
toa da dojdat do pogolewa dobivka. Nasppoti ova, vetepinapite nastojuvaat
`ivotnite da iwaat ppavo na xuwan ppevoz i xuwano kolewe.
Za{titarite na `ivotnite so
soodvetno obrazovanie
Za dobposostojbata na `ivotnite na fapwa govope{e Bpanka Bukovi} [o{i} od
Yppavata za vetepinapstvo vo Republika
Xpvatska. Yppavata za vetepinapstvo e zadol`ena da gi izgotvuva zakonskite i podzakonski akti, vodi~ite, upatstvata i napedbite, a Yppavata za vetepinapni inspekcii e dol`na da go kontpolipa sppoveduvaweto na ppopisite. Spoped nea, od
isklu~itelna va`nost e site u~esnici koi
se vo kontakt so `ivotnite da iwaat soodvetno obpazovanie.
Nata{a Siapd, isto taka, govope{e za
dobposostojba na `ivotnite na fapwa.
Spoped nea, po Vtopata svetska vojna,
evpopskoto zewjodelstvo se stpewelo da
obezbedi xpana za site, no gi zapostavilo potpebite na `ivotnite. So zgolewuvawe na ppoizvodstvoto na xpana, se nawaluva dobposostojbata na `ivotnite i
zatoa, spoped Siapd, lu|eto tpeba da povle~at gpanica. „Ppoblewite so koi se
soo~uvaat `ivotnite na fapwa ppoizleguvaat od sistewite za odgleduvawe, selekcijata na posakuvanite kapaktepistiki i nexuwanoto pakuvawe. Zatoa, celta na zakonskata pegulativa za dobposostojba e da se sppe~i i kazni nexuwanoto
pakuvawe i da se obezbedat uslovi za postignuvawe pogolewa pawnote`a we|u potpebite na lu|eto i potpebite na `ivotnite“, veli Siapd.
Na pabotilnicata se zbopuva{e i za
kontpolata na `ivotnite skitnici, za koja
govope{e Jupa Awbpo`i} od Lpadskata
uppava za zewjodelstvo i {uwapstvo na gpad
Zagpeb. Ovoj gpad, ve}e nekolku godini, iwa
sistew za zgpi`uvawe na napu{tenite i zagubeni `ivotni i neopxodno e da se opganizipa vakviot sistew popadi obvpskite na
lokalnata sawouppava da obezbedi pokvalitetni uslovi za `ivot na svoite gpa|ani.
Diwitap Tepzioski od Oddelot za blagosostojba na `ivotnite ppi Vetepinapnata uppava na Republika Makedonija go ppetstavi zakonskoto pe{enie za blagosostojba na `ivotnite. So nego
se ppopi{uvaat winiwalnite bapawa za za{tita i ~uvawe, gpi`a
i swestuvawe ppi fapwsko dp`ewe, za vpewe na tpanspopt, kolewe ili ubivawe, za{tita na ku~iwa, dowa{ni wilenici,
`ivotni vo zoolo{ki gpadini i za{tita na `ivotni koi se kopistat vo ekspepiwentalni ili dpugi nau~ni celi. Zakonskoto
pe{enie iwa cel da obezbedi `ivotnite da bidat tpetipani na
na~in koj najdobpo odgovopa na nivnite potpebi, tie neoppavdano da ne bidat izlo`eni na bolka, patewe, fizi~ka povpeda
ili stpav i da postoi efikasen nadzop i kontpola vo sppoveduvaweto na ova zakonsko pe{enie. Zabpaneto e i pottiknuvawe agpesivnost, opganizipawe i odp`uvawe bopb i we|u `ivotnite i ppisiluvawe na pabota koja go nadwinuva nivniot fiziolo{ki kapacitet. Zna~i, sopstvenicite i odgleduva~ite na
`ivotni se dol`ni da obezbedat blagosostojba na `ivotnite.
Nivnoto swestuvawe tpeba da bide na takov na~in na koj }e se
izbegne {tetnoto vlijanie na nadvope{nite faktopi na `ivotnata spedina. Isto taka, ne swee da se ogpani~uva slobodnoto
dvi`ewe na `ivotnite i toa da ppedizvika nepotpebno stpadawe
ili povpeda. Na `ivotnite tpeba, sekojdnevno, da iw se obezbedi
voda za napojuvawe so soodveten kvalitet i xpanliva, xigienska i izbalansipana dobito~na xpana.
Zakonot ppedviduva soodvetni uslovi koi se odnesuvaat
na `ivotnite zaklani ili ubieni vo klanicite. Oppewata i
funkcionipaweto na klanicite tpeba da gi po{tedi `ivotnite od sekoe voznewipuvawe koe wo`e da se izbegne. Taa tpeba da bide odp`uvana i kopistena na na~in koj }e ovozwo`i
bpzo i efikasno za{ewetuvawe ili ubivawe. Vo ovie institucii ne swee da pabotat lica koi newaat znaewa i ve{tini
za izvp{uvawe na zada~ite na xuwan i efikasen na~in za ppowet, swestuvawe vo klani~noto depo, fiksipawe, za{ewetuvawe, kolewe ili ubivawe na `ivotnite. Inspekcijata vp{i
kontpola nad klanicite i tie tpeba da iwaat sloboden ppistap vo site delovi na klanicata i vo sekoe vpewe. Koleweto se vp{i vo klanicite. Sepak, nadle`nite institucii dozvoluvaat da se kolat `ivina, zajaci, sviwi, ovci i kozi za
„Od wepkite {to gi swetawe za va`ni bi gi
istaknale sppoveduvaweto na {to pogolew
bpoj kastpipawa (stepelizipawe na `ivotnite), sppoveduvawe na zakonski ppopi{anite wepki (vakcinipawe ppotiv besnilo),
kako i sigupna identifikacija na `ivotnite so powo{ na wikpo~ipovi. Ovie wepki
se naso~eni kon xuwano nawaluvawe na stepenot na pizik od besnilo, a vgpaduvaweto
wikpo~ipovi }e go olesni sppoveduvaweto
na site zakonski ppopisi i lokalnite vlasti }e iwaat wo`nost za pe{avawe na ppoblewot so napu{tenite i zagubeni `ivotni“, veli Awbpo`i}. li~na upotpeba.
@ivotnite wo`e da se kopistat vo ekpepiwentalni obpazovni celi i obuki, no ppetxodno wopa da bidat ppijaveni kaj
nadle`niot opgan, Yppavata za vetepinapstvo. @ivotni koi
wo`at da se kopistat vo ekspepiwenti se glu{ecot, staopecot, zlatniot xp~ak, zawop~eto, zajakot, ku~eto, wa~kata i ppepilicata. Zakonot ppopi{uva deka nikoj ne swee da napu{ti
dowa{ni wileni~iwa, zabpaneti se xipup{ki intepvencii vpz
`ivotnite za skpatuvawe na opa{kata, potsekuvawe na u{ite
ili se~ewe na pettiot ppst. Sopstvenicite tpeba, godi{no,
da gi ppijavat sopstvenite ku~iwa vo vetepinapnite stanici. Na javni westa tie tpeba da bidat vpzani. Vo odnos na nepegistpipanite ku~iwa, op{tinite se nadle`ni da gi sobipaat ku~iwata skitnici i ppivpeweno da gi swestuvaat vo soodvetni objekti - ppifatili{ta. Zakonot za za{tita i blagosostojba na `ivotnite gi pegulipa i ppavilata za tpanspopt
na `ivotnite. Y~esnicite koi se vklu~eni vo ppevoz na
`ivotni wopa da iwaat dokuwent za ppevozot i se obvpzani da
go planipaat ppevozot, da gi ppegleduvaat `ivotnite, da iwaat odgovopno lice za nivno ~uvawe. Odobpenieto za ppevoznicite izdava nadle`en opgan sawo dokolku ne vp{at ppevoz
na `ivotni za dolgi patuvawa i toa va`i pet godini, so obvpska da se ppegleduvaat `ivotnite, da postoi obu~en i septificipan pepsonal i da se dozvoluvaat soodvetni kontpoli. Na gpani~nite ppewini koga `ivotnite se ppevezuvaat ppeku gpanicata, tie wopa da bidat ppegledani od vetepinap, ppi
{to toj ppovepuva dali `ivotnite se sposobni da go ppodol`at
patuvaweto. Inspektopot iwa wo`nost da go ppekine patuvaweto i da napedi `ivotnite da bidat istovapeni, napoeni, naxpaneti i ostaveni da se odwopat. Do kpajot na 2009 godina, Makedonija wopa da gi iwa site ppavilnici koi se odnesuvaat na blagosostojbata na `ivotnite. Vo niv }e se pegulipaat specifi~nostite okolu blagosostojbata. Vo Kpivi~niot zakonik na Republika Makedonija se definipani i
papi~ni kazni ili do {est weseci zatvop vo zavisnost od
ppekp{okot. ]e se sppovede infopwativna kawpawa za site
gpa|ani okolu sankciite i dokolku, po kawpawata tie ne se
po~ituvaat, }e wopa da se ppiwenat kaznite.
MAJ 2008 | 35
BERZA
Ppowet na bepzata vo Novi Sad od 14 do 18 appil, 2008 godina
Ceni na ovo{je i zelen~uk vo Cpna Lopa za pepiod od 3 do 9 appil 2008 godina
Cena na ovo{je i zelen~uk vo Spbija za pepiod od 7 do 13 appil, 2008 godina
Dnevno dvi`ewe na cenata na p~enicata
od podot 2007 i ppv kvaptal 2008
Cena na ovo{je i zelen~uk vo Xpvatska za pepiod od 7 do 13 appil , 2008 Lodina
Dnevno dvi`ewe na cenite na
ve{ta~ki su{ena p~enka od
podot 2007 i ppv kvaptal 2008
36 | MOJA ZEMJA
Po~ituvani,
Iwaj}i ja ppedvid va{ata potpeba od navpeweno infopwipawe i plasipawe vistinski infopwacii, ja objavuvawe ovaa ppedlog-ponuda. Celta e da
ve izvestiwe deka na pazapot na pe~ateni wediuwi, ve}e tpeta godina,
izleguva spisanieto MOJA ZEMJA - specijalizipano spisanie za ppoizvoditelite na xpana, fapwepite i nivnite opganizacii. Ova spisanie go
podgotvuva Fedepacijata na fapwepi vo Republika Makedonija. Vo nego se
plasipaat infopwacii za pazvojot na zewjodelstvoto, noviteti vo edukacijata ili texnologijata koi wo`at da powognat vo pe{avawe na ppoblewite
i infopwacii za zewjodelcite so izvopi od zewjata i od svetot.
Spisanieto iwa izbpana celna gpupa - zewjodelci i se distpibuipa vo
5000 ppiwepoci na nivnite dowa{ni adpesi, zdpu`enijata od site
gpanki na zewjodelstvoto, i do site opganizacii i institucii vo oblasta
na zewjodelstvoto.
Se nadevawe deka so ovoj ppedlog }e go pottiknewe Va{iot intepes da
se ppetplatite na ova spisanie i za 500 denapi godi{no, da go dobivate
li~no, dokolku ste ~len na FFRM, ili za 800 denapi dokolku ne ste na{
~len, sekoj wesec, da go dobivate na paka od va{iot po{tap. Dokolku se
odlu~ite da stanete na{i ppetplatnici, ve woliwe, potpolnete uplatnica (obpazec PP 10) kako {to e navedeno vo ppiwepot.
Za podetalni infopwacii, Ve woliwe, javete se na 02/3099044 ili
02/3099042 vo Fedepacijata na fapwepite, pedakcija “Moja zewja”.
Vpz osnova na ~l.7 st.1 od Zakonot za izweni i dopolnuvawe na Zakonot za pasi{ta
(„Sl.vesnik na RM“ bp. 101/00), Kowisijata za davawe na pasi{tata na kopistewe ppi
JAVNOTO PRETPRIJATIE ZA STOPANISUVAWE SO
PASI[TA - SKOPJE
raspi{uva
OGLAS
za davawe na dr`avnite pasi{ta
na koristewe
1. JP za pasi{ta - Skopje, pasi{tata vo dp`avna sopstvenost vo Bepovo, Bitola, Veles,
Lostivap, Levgelija, Debap, Ki~evo, Kpatovo, Kavadapci, Kuwanovo, Ppilep, Stpuwica,
Skopje, Tetovo i [tip se davaat na kopistewe za vpewe najwnogu do 10 godini.
2. Pobliskite podatoci za pasi{teto: katastapskata op{tina, planinskiot wasiv,
iwe na pasi{teto, povp{ina vo xa, kapacitet, gp/xa i dpugi pelevantni podatoci wo`e
da se vidat vo tendepskata dokuwentacija, koja se stava na uvid vo podpu`nicite na
Javnoto ppetppijatie za pasi{ta, spoped westoto kade se nao|a pasi{teto.
3. Tendepskata dokuwentacija za u~estvo na oglasot se podiga vo podpu`nicite na
Javnoto ppetppijatie za pasi{ta i za istite se pla}a nepovpaten nadowest vo iznos od
200,oo den. na `ipo swetka 300000000110519 i dano~en bpoj 4030998360448, depozitop
Kowepcijalna banka, so naznaka:
- za tenderska dokumentacija za koristewe na dr`avnite pasi{ta.
4. Oglasot trae 8 dena.
5. Ppavo na u~estvo na oglasot iwaat site ppavni i fizi~ki lica odgleduva~i na siten
i kpupen dobitok.
6. Na oglasot ne wo`at da u~estvuvaat ppavni lica koi se pod ste~ajna postapka ili
likvidacija.
7. Ponuduva~ot e dol`en kon ponudata da dostavi dokaz deka ne e pod ste~aj ili likvidacija.
8. Ppavnite lica za svojata finansiska i ekonowska sostojba obezbeduvaat i dostavuvaat so ponudata soodveten dokuwent za bonitet.
9. Cenata za kopistewe na dp`avnite pasi{ta iznesuva 50,oo denapi za uslovno gplo
ovci godi{no, a pla}aweto }e se vp{i po kapacitet na pasi{teto.
10. Y~esnicite na oglasot potpebno e da deponipaat 10% od godi{niot iznos na taksata za kopistewe na pasi{teto utvpdeno vo to~ka 9 od ovoj oglas. Spedstvata se uplatuvaat na `ipo-swetka 300000000110519 i dano~en bpoj 4030998360448 depozitep na
Kowepcijalna banka so naznaka:
- u~estvo za oglasot za koristewe na dr`avnite pasi{ta.
Y~esnicite koi newa da se steknat so ppavo na sklu~uvawe na dogovop, deponipanite
spedstva }e iw bidat vpateni.
11. Vo isto pasi{te mo`e da se smestat i pove}e korisnici, no ne pove}e od dozvoleniot kapacitet na pasi{teto.
12. Site ponuduva~i koi gi nemaat podmireno obvrskite prema Javnoto pretprijatie za pasi{ta od predhodnite godini se dol`ni da prilo`at finansiski instrument so koj garantiraat deka istite se podmireni.
13. Ponudata i dpugata dokuwentacija se dostavuva vo apxivata na Javnoto ppetppijatie za pasi{ta na adresa bul.“Partizanski odredi“ br.145 Skopje, vo zatvopen kovept
vo koj na gopniot lev agol tpeba da stoi oznaka „ne otvapaj“.
Vo spedinata na koveptot tpeba da bide nazna~ena to~nata adpesa na Javnoto ppetppijatie za pasi{ta. Koveptot ne tpeba da sodp`i nikakva oznaka so koja bi wo`elo da
se identifikuva ponuduva~ot.
Ponudata se dostavuva vo eden opginalen ppiwepok koj tpeba da bide potpi{an od
stpana na ponuduva~ot, vo ppilog na koj tpeba da se dostavi potvrda za zdravstvenata
sostojba na stokata.
14. Za dopolnitelni infopwacii ponuduva~ite wo`at da se obpatat na telefon
02/3064-382 i -02/3064-221 vo Javnoto ppetppijatie za pasi{ta -Skopje ili vo soodvetnata podpu`nica.
VETERINA
Naduv
- Tiwpanija
aduvot na bupagot i wpe`ata ppetstavuva zaboluvawe
koe se kapaktepizipa so golewo istegnuvawe na
nivniot yid kako posledica na nasobipawe na golewa
koli~ina gasovi za wnogu kpatko vpewe. Naj~esto se javuva
kaj govedata, potoa kaj ovcite, a popetko kaj kozite.
N
Kako nastanuva?
Naj~esto nastanuva kako posledica od isxpana na `ivotnite
na pasi{ta so wlada tpeva koja se nao|a vo panata faza od
pazvojot pped cvetawe. Od tpevite, vo toj pogled, najopasni
se leguwinozite, i toa cpvenata i belata detelina, lucepkata, gpaopkata. No, sepak, najopasna e lucerkata.
Pokpaj leguwinozite, naduv wo`e da ppedizvika i list od
zelka, kako i listovite od {e}epna i sto~na pepa. Tie
sodp`at walku celuloza i wnogu bpzo se vapat vo
pped`eludnicite na ppe`ivapite. Pod dejstvo na baktepija
doa|a do sozdavawe na golewo koli~estvo gasovi, kako {to
se: CO2(jaglepod dioksid) okolu 67%, wetan okolu 26%,
N2(azot) i H2(vodopod) okolu 7%, kako i wal del O2(kislopod)
i H2S (vodopoden sulfid). Koli~inata na gasovi dostignuva
do 30 litpi za ~as, taka {to `ivotnoto ne e vo wo`nost da
gi otstpani.
AKTIVNOSTI
Naj~esto nastanuva kako posledica na:
naglo preminuvawe od zimska na letna ishrana;
hranewe na `ivotnite na pasi{te so mlada treva
koja se nao|a vo rana faza od razvojot;
napasuvawe na `ivotnite so rosna treva;
napojuvawe na stokata neposredno po napasuvaweto.
Kaj teliwata se pojavuva pepiodi~en naduv, dokolku naglo
ppewinat od wle~na isxpana na tvpda (kabasta) xpana. Toa
nastanuva popadi nedovolnata pazvienost na
pped`eludnikot za ppiwawe i dvi`ewe na tvpdata xpana,
t.e. pefleksite za ppe`ivawe i `dpigawe ne se dovolno
pazvieni. Popadi toa, xpanata podolgo vpewe se zadp`uva
vo pped`eludnikot, kade {to ppevpiva i osloboduva
pogolewa koli~ina gasovi.
Prepoznavawe
Naduvot lesno se ppepoznava po toa {to nastanuva naglo,
sekoga{ e vo vpska so isxpanata, kako i po zabele`itelnoto
ispolnuvawe na levata gladna jawa. @ivotnoto e wnogu
voznewipeno, stoi nesigupno, zabpzano di{e, iwa istegnat
jazik i od ustata wu te~at ligi. Ova najdobpo se zabele`uva
koga gploto se gleda odzadi.
U[TE OVOJ MESEC ZA [email protected] POMO[
FFRM pomaga pri apliciraweto za subvencii
o kpajot na wesecov site fapwepi
od zewjava tpeba da aplicipaat
za dobivawe powo{ od Ppogpawata za subvencionipawe vo zewjodelstvoto vo 2008 godina. Za taa cel, tie
popolnuvaat obpasci, koi gi dostavuvaat do podpa~nite edinici na pesopnoto Ministepstvo za zewjodelstvo,
{uwapstvo i vodostopanstvo. Fedepacijata na fapwepite, ppeku svoite
pegionalni centpi, iw powaga na site
zewjodelci za to~no i navpeweno popolnuvawe na potpebnite aplikacii i
ppi obezbeduvaweto na site neopxodni fopwulapi. Novina vo ppocesot e popolnuvaweto i dostavuvaweto na ppijavata na ppoizvodni kapaciteti i bapaweto za upis vo Edinstveniot pegistap na zewjodelski stopanstva i ppijava na ppoweni. Ovaa ppijava e uslov za
site individualni zewjodelci ili
ppavni lica za kopistewe na spedstvata od Ppogpawite za poddp{ka na
D
38 | MOJA ZEMJA
MZ[V, a taa obvpska ppoizleguva od Zakonot za zewjodelstvo i pupalen pazvoj.
Ppijavata }e ovozwo`i zewjodelcite da
se zapi{at vo Edinstveniot pegistap,
so {to Ministepstvoto }e paspolaga so
pealni podatoci za sostojbite vo zewjodelstvoto i vpz taa osnova }e kpeipa ppavilna politika. Zewjodelcite
iwaat ppoblewi so popolnuvawe na
fopwulapite, a toa go poka`uvaat pedicite lu|e vo pegionalnite centpi na
FFRM. Sali Azipi od seloto ^ajle, gostivapsko, e blagodapen na powo{ta
ppi popolnuvaweto na fopwulapite za
subvencii. Toj veli: „Blagodapej}i na
FFRM, }e dobijaw powo{ od Ministepstvoto za p~enkata, p~enicata, lucepkata, wlekoto i dpugi zewjodelski ppoizvodi. Infopwacijata deka RC Lostivap powaga vo popolnuvawe na fopwulapite
ja dobiv od lokalnite wediuwi i od
vpabotenite vo Centapot na Fedepacijata. Se pazbipa, toa }e go ppe-
nesaw i na woite soselani - zewjodelci„, objasnuva Azipi. Zadovolstvoto od
powo{ta go izpazi i Slobodan
Nikolovski od bitolskoto selo La`ec.
„Minatata godina pabotite bea
poinakvi, odnosno be{e poednostavno
za aplicipawe. No, godinava iwa{e
wnogu dokuwentacija za popolnuvawe i
ppepi{uvawe po xaptiite. Podnesov za
subvencii za esenskite kultupi, a sega
povtopno }e odaw vo Centapot za da
popolniwe dokuwenti za powo{ za
kpavite„, objasnuva Nikolovski. I za
Stojan~e Micev od selo Buni{, Ppobi{tip, e ppoblewati~na ppocedupata
za dobivawe subvencii. Toj obpazlo`uva
deka winatata godina taa bila poednostavna, dodeka ovaa godina e potpebno popolnuvawe na poobewni dokuwenti so koi tpeba da se ppijavi celokupnoto sewejno zewjodelsko ppoizvodstvo. „Popadi wo`nosta od eventualni
gpe{ki i posledicite {to wo`at da
Spoped oblikot vo koj se nao|a gasot, pazlikuvawe dva vida
na naduv:
koga gasovite se izdvoeni nad sodp`inata od bupagot
koga gasovite se izwe{ani so sodp`inata na bupagot
Osnovna opasnost po `ivotot na `ivotnite ppetstavuva
popewetuvaweto na kpvotokot, a osobeno na di{eweto.
Di{eweto e ote`nato popadi toa {to bupagot ja ppitiska
dijafpagwata. Zatoa tpeba da se peagipa bpzo i ppavilno za
da ne dojde do zadu{uvawe. Najppvo, na `ivotnoto wu se
olesnuva di{eweto, na toj na~in {to se postavuva zakoseno,
taka {to ppednite noze tpeba da bidat walku povisoko
postaveni od zadnite. Potoa, so powo{ na `eludo~na sonda
se ppavi obid da se ispu{tat gasovite od bupagot. Ako
gasovite se izdvoeni od sodp`inata vo bupagot, toga{
Kancelarii na FFRM, kade {to mo`e
da se obratat zemjodelcite za uslugi:
Glavna kancelarija
ul. „Ligo Mixajlovski“ bp. 3, 1000 Skopje
tel./faks: +389-(0)2-3099-044
e-mail: [email protected]
REGIONALEN CENTAR BITOLA
ul. „Josif Josifovski“ bp. 28, 7000 Bitola
tel./faks: +389-(0)47-225-635
e-mail: [email protected]
REGIONALEN CENTAR GOSTIVAR
ul. „Beli~ica“ bb, 1230 Lostivap
tel./faks: +389-(0)42-218-157
e-mail: [email protected]
REGIONALEN CENTAR KO^ANI
ul. „29 Noewvpi“ bb, 2300 Ko~ani
tel./faks: +389-(0)33-278-475
e-mail: [email protected]
REGIONALEN CENTAR STRUMICA
ul. „Vasil Sup~ev“ bp. 17, 2400 Stpuwica
tel./faks: +389-(0)34-340-425
e-mail: [email protected]
postapkata }e iwa uspex, no ako sodp`inata na xpanata e
izwe{ana so gasovite, toga{ ispu{taweto na gasovite }e
bide ote`nato. Vo toj slu~aj, ~esto pati se odi na
opepativno otvopawe na bupagot (puwinotowija) i se vadi
celokupnata sodp`ina. Nekoi od gasovite se ispu{taat niz
posebni kanali (tpoakap) koi se vovlekuvaat niz yidot od
levata slabina do bupagot.
Koga }e powine opasnosta od pcovisuvawe na `ivotnoto,
tpeba da se iwa ppedvid deka taa akutna pojava wo`e
povtopno da se javi. Zatoa, vo vetepinapnata ppaktika se
kopistat lekovi koi wo`at da go nawalat sozdavaweto gasovi
i iw se ppepopa~uva na sto~apite da gi kopistat sovetite
od vetepinapite za toa koi lekovi tpeba da gi iwaat vo
svoite ppipa~ni apteki. Lena Spirkoska, agronom-sto~ar
ppoizlezat, ne se nafativ sawostojno da gi popolnaw dokuwentite. Ppi
ostvapenata poseta na wojata fapwa
od stpana na vpabotenite vo Regionalniot centap vo Ko~ani, doznav
deka i FFRM ppeku pegionalnite centpi nudi powo{ ppi popolnuvaweto
na aplikaciite za subvencii vo
zewjodelstvoto. Toa be{e odli~na
wo`nost koja se pojavi vo vistinski
wowent. So powo{ta {to ja dobiv,
uspeav da ja ispolnaw obvpskata za
ppijava na sopstvenoto ppoizvodstvo i ja podnesov aplikacijata.
Swetaw deka powo{ta {to ja nudi
FFRM e dobpedojdena za zewjodelcite
od ovoj kpaj„, paska`uva Micev.
Voislav Kantapxiev od Stpuwica,
odgleduva~ na p~eli, isto taka e zadovolen od otvopenosta za sopabotka na pepsonalot vo Regionalniot
centap. Spoped nego, toj se ~uvstvuva sloboden, vo sekoe vpewe i bez sownevawe da pobapa usluga od kancelapijata i objasnuvawe za odpedeni
zakonski odpedbi, ppavilnici i odlu-
ki. „Dosega bevwe zbuneti i {etavwe
po instituciite, no ne ja dobivavwe
uslugata {to ja o~ekuvavwe. Zatoa,
wnogu swe zadovolni od centapot
koj wnogu powogna vo popolnuvaweto
na obpascite za subvencii. Sawite
obpasci se obewni i ne bi wo`el eden
zewjodelski ppoizvoditel saw da gi
popolni. Centapot wnogu ja olesnuva na{ata pabota“, objasnuva ovoj
stpuwi~anec. Toj bapa ovaa ppogpawa
za powo{ vo zewjodelstvoto da se objavuva na po~etokot na godinata, odnosno vo januapi, zatoa {to, kako
p~elap, sega iwa potpeba od p~elnite
sandaci, a spoped ppogpawata za pupalen pazvoj, }e gi dobie koga newa da
iwa potpeba od niv. „Zatoa, dobpo bi
bilo ovaa ppogpawa da bide na
po~etok na godinata, a odobpuvawata najdocna do wapt. Ppitoa, od golewa powo{ se i vakvite centpi koi
n# infopwipaat nas, kako zewjodelci,
za site slu~uvawa vo sektopot“,
zavp{uva Kantapxiev. M. Z.
MAJ 2008 | 39
NOVITETI Stanislav Lepojevi} - Bata, bioenergeti~ar za zemjodelstvo i sto~arstvo
So bioenepgija do pogolewi
ppinosi, pokvalitetna
xpana i do zdpav dobitok
eduwdesetiosuwgodi{niot Stanislav Lepojevi} - Bata, izwinative 11
godini, svojot `ivot go posvetil na
bioenepgijata i nejzinata ppiwena vo
zewjodelstvoto i sto~apstvoto. Toj objasnuva deka so ovoj wetod se postignuvaat
wnogu visoki ppinosi vo zewjodelstvoto,
deka ppoizvodite dobivaat wnogu visok
kvalitet i deka xpanata koja se ppoizveduva na zewja koja ppetxodno bila tpetipana so bioenepgija, spoped Lepojevi}, e
~ista i bez xewiski ppiwesi. „Potpebna
e ppavilna obpabotka na zewjata, odnosno nejzino xewisko ~istewe od pesticidi, |ubpiva i ostatoci od pazni xewikalii.
Taa zewja tpeba da se obpaboti pped
opaweto za da wo`e da se is~isti, odnosno nepotpebnite watepii da ne se zaopuvaat povtopno i ppipodnite sostavi
da bidat dostapni za seweto i za ona {to
tpeba da popasne na zewjata“, objasnuva
Bata. Toj veli deka i seweto {to }e se kopisti potpebno e da se ppegleda i da wu
se izvp{i bioenepgetsko zajaknuvawe.
„Potpebno e da bidaw ppisuten na nivata odpedeno vpewe i so pogledot da go opfataw celokupniot ppostop vo vpewetpaewe od nekolku winuti. Sepak, toa zavisi od toa {to ppetxodno e sadeno na
zewjata, za {to e kopistena i kako e tpetipana“, objasnuva toj.
Vo odnos na zewjata, bioenepgijata se
kopisti vo odpeden vpewenski pepiod, zatoa {to tpeba da se po~ituvaat pokovite
za seewe. Bata objasnuva deka vpewenskiot
kalendap za seewe ostanuva ist, no deka
so bioenepgija se pottiknuva ppixodot od
eden do pet pati pove}e na ista povp{ina.
So tpetwanot, veli toj, sawite glodapi,
gluvci i slepoto ku~e go napu{taat te-
S
Ovoj bioenergeti~ar odi na lice mesto, onamu kade
{to e potreben tretmanot. Poradi toa, toj veli deka e podobro, dokolku e potrebno da odi vo odreden del od zemjava, da se organiziraat nekolkumina zemjodelci. Lepojevi} bara samo da mu bidat plateni patnite tro{oci i smestuvaweto, ako e potrebno. Tretmanot na zemjata ili na `ivotnite, veli toj, e besplaten.
penot, zatoa {to „tie se naviknati na otpovna i zagadena xpana, a dokolku zewjata e tpetipana, toga{ tie newa da ja konzuwipaat novata, za niv, nevkusna xpana“.
Lepojevi} bioenepgijata ja upotpebuva i za tpetwan vo sto~apstvoto. „Bioenepgijata se ppenesuva na seweto, na
plodot, na nivata, dpvoto. No, wo`e da se
upotpebuva i za `ivotnite, za ppo~istuvawe na vodata {to ja pijat i toa sawo so
ppisustvo na bioenepgeti~apot“, paska`uva ova penzionipano voeno lice. Spoped
nego, so sawiot pogled od bioenepgeti~apot, stokata zajaknuva kondiciono i so toa
dobiva zdpavstvena za{tita. Lepojevi} tvpdi deka stokata se {titi od pazni bolesti, a wo`e da se le~at tubepkuloza, {ap
i ligavka sawo so ppiwena na ovaa enepgija.
Isto taka, spoped negovite objasnuvawa,
so bioenepgija se podobpuva i kvalitetot
na wlekoto, toa se ~isti od pazni {tet-
Bioenergijata mo`e da se koristi i za za{tita od nevreme,
no Lepojevi} objasnuva deka e potrebna sorabotka so mnogu drugi
institucii. Kako na primer, so Hidrometeorolo{kata stanica, koja
bi go izvestila ovoj bioenergeti~ar, za toa od kade doa|aat oblacite
{to mo`e da predizvikaat grad i koga se o~ekuvaat vrne`ite. So
tretmanot, objasnuva Lepojevi}, }e se za{titat mnogu posevi.
Lepojevi} e raspolo`en da gi re{ava problemite na zemjata i na
stokata i mo`e da go pobarate na telefon 02/2042779, vo Skopje.
40 | MOJA ZEMJA
nici i bacili, odnosno od s# {to ne e
potpebno i e {tetno za ~ovekoviot opganizaw. Toj objasnuva deka e potpebna i
enepgetska obpabotka na ppostopot na koj
se xpanat `ivotnite (pasi{ta, vodata,
kako i tpetwan na sawata xpana. Ovoj
wetod wo`e da se kopisti i ppi tovewe na
stokata, na piliwata i bpojlepite, ppi
{to za kpatko vpewe se postignuva pogolew
ppinos so walku potpo{ena xpana. I tuka,
veli toj, ppinosite se zgolewuvaat od eden
do pet pati.
Iskustvoto na Lepojevi} potvpduva
deka bioenepgijata se kopisti i vo
ovo{tapstvoto, opan`epiite, lozapstvoto, pibapstvoto, kako i vo panoppoizvodstvoto bidej}i plodovite so tpetwan,
spoped nego, sozpevale 10 do 15 dena pped
voobi~aeniot pok. „Bioenepgijata powaga vo le~ewe i na bolesti kaj pibite,
odnosno vo za{tita na ppostopot vo koj
se ~uva pibata“, veli Lepojevi}.
Toj gi zawoluva site nau~nici koi ne
se soglasuvaat so negoviot wetod na pabota da ne napa|aat, tuku da odat so nego
na tepen i da se uvepat vo pealnosta. Lepojevi} ve}e 11 godini ja ppou~uva bioenepgijata, odi na sewinapi i steknuva
znaewe. Sepak, toj e uvepen deka so zgolewuvawe na ppinosite na sto~na xpana }e
se pe{i ppoblewot so nedostig na xpana
{to go iwaat sto~apite. Seriozni problemi za odgleduva~ite na jagniwa
OV^ARSTVO
Te{kotii so izvozot
na jagne{ko weso
akedonskite odgleduva~i na
jagniwa se soo~ija so sepiozno
ekonowsko ewbapgo za izvoz na
dowa{noto jagne{ko weso na tpadicionalniot gp~ki pazap. Iako se nadevaa na ppoda`ba pped Veligdenskite
ppaznici, Republika Lpcija pe~isi
celosno go zappe uvozot, otka`uvaj}i gi
napa~kite za jagne{ko weso. Infopwaciite velat deka gp~kite vlasti bapale tawo{nite wesapnici na svoite
izlozi da navedat deka ppodavaat weso
od „FIROM“, kako i toa ovoj podatok da
go navedat na fiskalnite swetki {to
iw gi davaat na wu{tepiite. Lani, na
ovoj pazap bile izvezeni 30 ppocenti
od wakedonskite jagniwa, na italijanskiot pazap 60 ppocenti i okolu 10%
na xpvatskiot pazap. Spoped Yppavata
za vetepinapstvo, od zewjava se izvezeni
nad 130 iljadi jagniwa, a vo istiov pepiod winatata godina, taa bpojka iznesuvala okolu 180 iljadi jagniwa.
Ovoj ppoizvod na wakedonskata ekonowija $ nosi po okolu 11 wilioni evpa
godi{no. Makedonskite sto~api ve}e gi
~uvstvuvaat posledicite od zabpanata za izvoz. [aban Mawuti od selo
Zduwe, gostivapsko, odgleduva ovci i
ppoizveduva jagne{ko weso. Vo wowentot
toj iwa okolu 900 jagniwa, no ne wo`e
da gi plasipa, zatoa {to ne postoi intepes kaj klani~nite kapaciteti za nivno otkupuvawe. Ovoj sto~ap sweta deka
so neppodavawe na jagneto }e se sozdade
golew ppoblew, a pentabilnosta i opstojuvaweto na odgleduva~ite }e bidat
dovedeni vo ppa{awe. Zatoa, Mawuti
apelipa do nadle`nite institucii
pod itno da se pe{i ovoj ppoblew. I
Ewpo Ewpo od op{tina Centap @upa,
poznat sto~ap vo ovoj pegion, so 2000
neppodadeni jagniwa bapa powo{ i gi
ppa{uva nadle`nite opgani {to }e
ppezewat vo vpska so pe{avawe na ppoblewot?
Ovoj
ugleden fapwep
bapa powo{ i
od FFRM (Regionalen centap Lostivap)
za pe{avawe
na nezavidnata situacija vo koja
M
se nao|aat fapwepite. Deka situacijata
ne bila polo{a potvpduva i Mensup Elezi od selo ^ajle, gostivapsko. I toj iwa
za ppoda`ba 220 jagniwa, a se zaniwava isklu~ivo so ppoizvodstvo na jagne{ko weso. Spoped nego, dokolku ne se
najde itno pe{enie za vpa}awe na
vlo`enite spedstva za odgleduvawe na
jagniwata, toj }e newa so {to da go ppexpani svoeto sewejstvo. Ppoblewot so
jagne{koto weso gi zasega i odgleduva~ite od isto~niot del na Republika Makedonija. Lligop Jan~ev od stpuwi~ko Novo Selo, ~len na zdpu`enieto
na odgleduva~i na ovci „Ogpa`den“, e
nezadovolen od godina{niot otkup i od
cenata za kilogpaw `iva wepa. Toj veli
deka ovaa godina otkupot bil wnogu neopganizipan i po~nal so cena od 135 denapi za kilogpaw. Vo posledno vpewe,
veli Jan~ev, cenata e 120 denapi za kilogpaw `iva wepa. Toj popa~uva deka
dp`avata wopa da ppezewa wepki da go
stiwulipa ppoizvodstvoto na jagne{ko
weso po 60 denapi za kilogpaw `iva
wepa za jagne ppedadeno vo klanica, kako
{to se dava stiwul za dpugite vidovi
`ivotni. „Vakvite niski ceni se destiwulativni za pazvojot na ov~apstvoto. So visokite tpo{oci za dobito~na xpana od nad 20 denapi za kilogpaw p~enka i lucepka, ne e pentabilno ppoizvodstvoto na dowa{no jagne, koe
ppetstavuva dobap devizen ppiliv za
dp`avata. Zatoa, woja popaka do site nadle`ni e da sfatat deka dokolku se
ppodol`i vaka, ov~apstvoto }e bide
uni{teno“, objasnuva Jan~ev. Najgolew
ppoblew, spoped dpug odgleduva~ na
ovci od selo Sawoilovo, Van~o Jankov,
se ucenuvawata od tpgovcite koi na te-
Ministepstvoto za zewjodelstvo, {uwapstvo i vodostopanstvo objasnuva deka e nawalen izvozot za gp~kiot pazap, no veli deka sostojbata }e se nopwalizipa popadi
otvopaweto na pazapot vo Spbija.
Spoped niv, edna wakedonska kowpanija, po intenzivnite kontakti we|u
dvete Ministepstva za zewjodelstvo
i Yppavite za vetepinapstvo na Makedonija i Spbija, izvezuva wakedonsko jagne na sppskiot pazap.
penot ppavat {to sakaat so cenite {to
gi nudat. „Li~no ne suw zadovolen oti jagneto go ppodadov po cena od 130 denapi
za kilogpaw vo najgolewiot {pic na otkupot. No, jagniwata wi gi podelija na dve
klasi i cenata za ppva klasa od 135 denapi
ne be{e dovolna da ja pokpie zagubata kaj
vtopata klasa, koja e za 10 denapi poniska„, veli Jankov. Newu ne wu e jasno kako
dp`avnite opgani ne wo`at da go za{titat sto~apot od otkupuva~ite. Toj ppedlaga da se vovede licenca za otkupuva~ite na tepen i pegulatopna dp`avna
kowisija koja }e ja {titi cenata za jagneto.
„Sekoga{, tpgovcite so ednata paka zewat
od odgleduva~ite, a so dpugata paka zewaat od dp`avata. Zatoa, apelipaw do
dp`avnite opgani i do MZ[V, vo sopabotka so zewjodelskite zdpu`enija, da najdat wodel na kontpola i pegulipawe na
otkupot i cenite, so pla}awe na obvpskite od tpgovcite kon dp`avata i stiwulipawe na ppoizvodstvoto. So ova }e se
pe{i anapxijata vo otkupot i dewotivacijata za ppoizvodstvo„, veli Jankov.
Nakil Elezi
Kole Paskov
Spoped Mapin Cekov od klanicata „Stpuwica“, newa nikakvi nawaluvawa
na bapawata za jagniwa na gp~kiot pazap. „S# u{te se vp{i usluga
na kolewe na jagniwa za kupcite. Dosega se kole{e isklu~ivo za gp~ki
kupci, iako nedostasuvaat otkupuva~i od Italija“, veli Cekov. Od dpuga stpana, Rajko Maksiwoski, dipektop na Industpiska klanica „Lopni Polog“, Lostivap, istakna i potvpdi deka na gp~kiot pazap newa
intepes za wakedonskoto jagne. Spoped nego, nawalen e i intepesot
od italijanskiot pazap i bidej}i industpiskata klanica ve}e
iwa zalixi od gotovo jagne, taa ne e vo wo`nost da vp{i otkup
na novi jagniwa. So ova, fapwepite se nao|aat vo u{te ponezavidna situacija. Maksiwoski objasnuva deka ovoj ppoblew bi
se pe{il dokolku se otvopi dpug pazap za otkup.
MAJ 2008 | 41
EDIKACIJA Swedmilk Makedonija so makedonski farmeri na edukaciska tura vo [vedska
Zaedno do evpopski kvalitet
na wakedonskoto wleko
„Swedmilk Makedonija“ so
novini vo paptnepstvoto
so fapwepite. Za ppvpat vo
Makedonija, ~etipiesetina
fapwepi zawinaa na edukaciska tupa vo [vedska. Vo
zewjava go donesoa iskustvoto za toa kako wakedonskoto
wleko wo`e da go dostigne
evpopskiot standapd
etipiesetina wakedonski fapwepi
bea na edukacija vo Kpalstvoto
[vedska. Patuvaweto i edukacijata gi ovozwo`ija „Swedmilk Makedonija“
i SFARM ppoektot, vo sopabotka so
Fedepacijata na fapwepi vo Republika
Makedonija. Ova e ppvpat wakedonskite
fapwepi, na ppakti~en na~in, da vidat
{to zna~i ppiwenata na evpopskite
standapdi vo wlekoppoizvodstvoto.
„Swedmilk Makedonija“, ppeku ovaa
edukativnata tupa, nastojuva{e da gi
pottikne fapwepite da ppiwnuvaat
evpopskite standapdi vo ppoizvodstvo na
wleko i na wakedonskite fapwi. Mnogu
polesno i poefektivno e da se ppiwenat
iskustva koi funkcionipaat, a najdobpo
wo`e da se ppiwenat dokolku tie se
iskusat. ]e bidewe pove}e od zadovolni
dokolku iskustvoto od [vedska se iwplewentipa i vo Makedonija. Kako {to spowenavwe wnogupati dosega, na{iot paptne-
^
pski odnos so fapwepite ja opfa}a i nivna
doedukacija i postojano infopwipawe za
novinite vo ovaa oblast, kade wo`e da
powogne Svedwilk Makedonija. Toa go
nappavivwe i so nabavkata na laktofpizepi u{te od sawiot po~etok na sopabotkata, ne{to {to e ppaktika koja se ppiwenuva vo kontinuitet. Sega voveduvawe
i novi standapdi so edukativnite tupi.
„Najdobpoto wakedonsko wleko go
zaslu`uva najdobpoto“, izjavi Dpagi
\op|ievski, pakovoditel na oddelot za
otkup na wleko vo Swedmilk Makedonija.
Fapwepite za vpewe na petdnevniot
ppestoj vo [vedska wo`ea da se zapoznaat
so funkcionipawe na Fedepacijata na
fapwepite vo [vedska, kako i ppakti~no
da se zapoznaat so tpi tipa sovpeweni
izwolzili{ta: avtowatskoto-pobotizipano, kpu`no i tipot na pibina koska.
Pped wakedonskite fapwepi, svoja ppezentacija odp`aa i ppetstavnici na Viking
Genetik Reppo centapot kade se ppoizveduva sewe za ve{ta~ko oploduvawe od visoko kvalitetni bikovi od pasite na Cpveno dansko, Cpveno {vedsko govedo, kako
i na pasata danski Xol{tajn.
„Od golewo zna~ewe e ppakti~noto
spoznavawe na stpanskite iskustva.
Posebno e va`no {to sawite fapwepi
wo`e da vidat kako nivnite kolegi od
[vedska se opganizipani vo Fedepacijata.
Opganizacijata na sawite fapwepi e od
ppesudno zna~ewe za nivnoto funckionipawe, bidej}i na toj na~in polesno gi
ostvapuvaat svoite ppava. Fedepacijata
na fapwepite na [vedska e vistinski ppiwep za toa kako tpeba da izgleda edna odli~na opganizacija„, sweta Tpajan Diwovski od Fedepacijata na fapwepi na Republika Makedonija. Isto taka, spoped wakedonskite fapwepi, edukaciskata tupa
vo [vedska ja postignala svojata cel zatoa {to iskustvata polesno se ppiwenuvaat ako ppakti~no se iskusat.
„Iwavwe {ansa da vidiwe kako se paboti evpopski. Taa {ansa e odli~na wo`nost
tie iskustva da gi ppiweniwe vo Makedonija.
Lo iwawe najdobpoto wakedonsko wleko. Zaedno so na{ite paptnepi Swedmilk Makedonija go ppoizveduvawe najdobpoto wakedonsko
wleko. A wnogu bpzo }e go ppoizveduvawe i
najdobpoto wakedonsko wleko na evpopskite
pazapi. So pojavata na Swedmilk Makedonija
so sigupnost wo`e da ka`ewe deka povtopno
se vpati nade`ta kaj wakedonskite fapwepi
koi gledaat idnina za svojot ppoizvod“,
izjavi Jeton Zekwani fapwep od Bitola.
Popadi vakvite stavovi, ova newa da
bide edinstvena edukaciska tupa. Swedmilk
Makedonija, zaedno so svoite evpopski
paptnepi, planipa i doedukacija na
fapwepite i vo dpugi evpopski zewji. Manifestacija „Denovi na medot“ vo Vinica P^ELARSTVO
Edukacija i ppezentacija na
p~elapite
ejstvuvawe na p~elapite ppeku opganizipani fopwi na zdpu`uvawe i
standapdizacija na ppoizvodstvoto se dobpa osnova za gpadewe paptnepstva
we|u ppoizveduva~ite i otkupuva~ite na
wed, istakna Nikol~o Kolev, ~len na Yppavniot odbop na Fedepacijata na
fapwepite vo Republika Makedonija,
pped ppisutnite na wanifestacijata
„Denovi na wedot“. Tpadicionalno, taa se
odp`uva po ~etvpti pat vo Vinica, na
ppaznikot Blagovec, vo opganizacija na
p~elapskoto zdpu`enie „Matica“. Ppeku
ovoj nastan se afipwipa p~elapskoto
ppoizvodstvo i wapketingot na p~elnite
ppoizvodi so poteklo od vini~kiot pegion. Na ovaa pegionalna wanifestacija
se ppezentipaa dvaesetina p~elapi od
Vinica, Bepovo, Ko~ani i Ppobi{tip. Vo
pedovite na izlaga~ite bea ppepoznaeni
i nekolku wladi p~elapi, ~lenovi na
Mpe`ata na Mladi Fapwepi, koi pedovno
ja kopistat ovaa wo`nost za ppezentacija na svoite ppoizvodi i pazwena na
iskustva vo odgleduvaweto p~eli so
poiskusnite p~elapi. Svoi {tandovi
iwaa i p~elapi-dobitnici na pove}e
blagodapnici, diplowi i ppvi westa na
izlo`bite niz Makedonija. Mo`ea da se vidat pazli~ni pakuvawa na p~elni ppoizvodi so pecepti za nivna podgotovka,
za{titna obleka i alatki za p~elapnici,
wodeli na p~elni sandaci, stpu~na lit-
D
epatupa, kako i ppepapati za tpetwan na
p~elnite sewejstva. Od asoptiwanot na
p~elni ppoizvodi intepes pobudi
ppepapatot „KAS 81“ koj wo`e da se kopisti za tpetwan ppotiv kple`ot vo opganskoto p~elapstvo. P~elapite se soglasni deka za sovpewenoto p~elapewe e
neopxodno vlo`uvawe vo edukacija i popadi toa be{e opganizipano ppedavawe za
bolestite vo p~elapstvoto. Dekanot na
Fakultetot za vetepinapna wedicina,
Mi{o Xpistovski, ppepopa~a ppotiv
bolestite nozewoza i vapooza (kple`) da
se kopistat opganski kiselini (oksalna
i wpavja kiselina i toa 85% i 65%),
etepi~ni wasla (etiwol), kako i pedovno
kopistewe na ppepapati na baza na jod
(apinozew). Bidej}i za nekoi bolesti koi
se fatalni za p~elite, naukata s# u{te
ne ppona{la soodvetni lekapstva, najdobpa wepka za za{tita e ppeventivata,
a najgolewa ppeventiva ppetstavuva
wudposta da se stigne do silni p~elni sewejstva ppeku dobpa genetika i selekcija, wladi i zdpavi watici, esenska ppeventiva za ppeziwuvawe i dpugi wepki.
Llavnata popaka na ppofesopot Xpistovski be{e dokolku p~elapite se posownevaat vo pojava na odpedena bolest
na p~elapnikot, da ne ja sokpivaat i da isppatat watepijal za ispituvawe do Institutot za vetepinapna wedicina, so {to
}e se dijagnosticipa vidot na bolesta. Ma-
tepijalot za ispituvawe tpeba da bide
dostaven vo kni`no }ese (ne najlonsko), na
koja }e bidat navedeni podatoci za westoto na `iveewe na sopstvenikot i sownevaweto za wo`nata bolest. Toj obpazlo`i deka vo slu~ai na pojava na opasni
bolesti koi bpzo se {ipat, dp`avata
ppezewa wepki za suzbivawe i ppedviduva besplatno dijagnosticipawe i
obe{tetuvawe. Zatoa e neopxodno dostavuvawe na watepijal za ispituvawe, dodeka
nedostavuvaweto i kpieweto na bolesta
se kaznuva so ovoj Zakon kako izvop na
{ipewe na bolesta.
Stojan~e Anastasov
Zamenik-menaxer vo RC Ko~ani
INTERVJY
@ivko Jankulovski, profesor d-r po zemjodelski nauki
Lekovitite kultupi
- ppofitabilna altepnativa
Kolkav e potencijalot na ovoj biznis od ekonomski aspekt, prika`ano
preku tro{oci za proizvodstvo i
prihodi od proda`ba?
Za~inskite i lekovitite kultupi se
gpupa zewjodelski ppoizvodi koi s# pove}e
se nawetnuvaat kako altepnativno pe{enie
za tpadicionalni ppoizvodi so paste~ka
konkupentnost. Poa|aj}i od faktot {to
ppepabotuva~kite kapaciteti vo R. Makedonija ppojavuvaat intepes za otkup na ovie
kultupi, a najgolew del od koli~inite
poteknuvaat od sawoniknati pastenija,
tpeba da se stpewiwe kon opganizipano
planta`no ppoizvodstvo. Lledano od
ekonowski aspekt, swetaw deka so wali
vlo`uvawa vo ovoj biznis, wo`e da se
postignat visoki finansiski pezultati. Na
ppiwep, za odgleduvawe na kawilica,
o~ekuvani tpo{oci za povp{ina od xektap
se okolu 250 evpa, a ppixodot koj se ostvapuva
od xektap iznesuva okolu 1000 evpa.
Poddr{kata na Vladata preku
programite za pottiknuvawe i
razvoj i za ruralen razvoj. Od koj
segment i kolku pari mo`at da
iskoristat zemjodelcite? I kako?
So Ppogpawata za finansiska poddp{ka
na zewjodelstvoto za 2008 godina, ppedvidena e wepka za poddp{ka na lekoviti, apowati~ni i za~inski pastenija. Toa zna~i deka
Vladata ne go zanewapuva ovoj segwent od
zewjodelstvoto, tuku nappotiv, iwa nawepa
da go afipwipa ppoizvodstvoto na ovie pastenija. Za ovaa wepka se ppedvideni spedstva
vo vkupen iznos od 360.000 denapi (9000
denapi po xektap), a kpitepiuwite se winiwalna poseana povp{ina od 0,2 xa vo 2008
godina. Visinata na finansiskata poddp{ka
}e se utvpdi vpz osnova na ppijavenite
kapaciteti i vkupnite paspolo`ivi spedstva, {to zna~i deka wo`e i da se zgolewi
dokolku iwa pogolew bpoj na zaintepesipani
zewjodelci. Po odnos na texnologijata za
ppoizvodstvo, se podgotvuva Ppipa~nik
za ppoizvodstvoto na ovie kultupi, so {to
vepuvawe deka u{te pove}e }e ppidonesewe
za pazvojot na ovaa zewjodelska gpanka.
Koi vidovi i kolkavi koli~ini
za~inski i lekoviti rastenija mo`e
da se proizveduvaat vo Makedonija?
Makedonija, kako geogpafsko podpa~je,
nudi izvonpedni wo`nosti za odgleduvawe
na golew bpoj zewjodelski kultupi, we|u koi
i za apowati~nite i lekovitite pastenija.
Vo sklop na Ppogpawata za finansiska
poddp{ka na zewjodelstvoto postoi lista
na kultivipani, lekoviti, apowati~ni i
za~inski pastenija pogodni za opgansko
zewjodelsko ppoizvodstvo koi se cel na
poddp{ka od stpana na dp`avata. Swetaw
deka ovaa lista tpeba da ppetstavuva
pojdovna to~ka od kade {to }e zapo~ne
ppocesot i }e se naso~uvaat ppoizvoditelite kon odgleduvawe na ovie kultupi.
Sekako, ppoizvodstvoto na lekoviti
pastenija dava povisoki ppinosi i se
postignuva povisoka finalna cena vo
spopedba so `itapkite i industpiskite
kultupi. Isto taka, tpeba da se iwa ppedvid deka ppi ppoizvodstvoto na ovie
kultupi zewji{teto ne se iscppuva vo
tolkava wepka kako so odgleduvaweto na
isto tolku ppofitabilno ppoizvodstvo
kako {to e, na ppiwep, slu~ajot so son~ogledot. Vo wowentot, najbapani kultupi
od stpana na otkupnite kowpanii se
kawilicata, wato~inata, naneto, {to ne
zna~i deka i ostanatite kultupi newa da
bidat ppivle~ni, t.e. isplatlivi za
odgleduvawe. Sekako, zaintepesipanite
ppoizvoditeli tpeba da sopabotuvaat
so otkupuva~ite na ovie ppoizvodi,
LEKOVITI BILKI Pravila za sobirawe lekoviti rastenija
Makedonija izobiluva so
lekoviti i apowati~ni pastenija
potpebata na lekoviti pastenija e
stapa kolku i ~ovekot. So upotpeba
na bilkite, ~ovekot vospostavuva
vpska so ppipodata, kopistej}i ja onaa
sovp{ena xapwonija na lekoviti watepii
{to taa gi vgpadila vo niv. I pokpaj pazvojot na xewiskata i fapwacevtskata industpija, lekovitite pastenija uspevaat da
go zadp`at svoeto westo na pazapot. So
ogled na geogpafskata polo`ba, kliwatskite i peljefnite uslovi, Makedonija izobiluva so lekoviti i apowati~ni pastenija.
Vo otkupnata stanica na Alkaloid AD -
Y
Skopje se otkupuvaat pove}e vidovi lekoviti
pastenija. Sekoe lekovito pastenie se sobipa
vo oppedelen pepiod od godinata i na oppedelen na~in. Osobeno e zna~ajno ppidp`uvaweto do ppavilata za sobipawe, su{ewe i
~uvawe, bidej}i od toa zavisi i nivniot kvalitet, no i za~uvuvaweto na ppipodata na
na~in koj }e obezbedi ponatawo{no plansko
kopistewe na nejzinite pesupsi.
SOBIRAWE - pped da se zapo~ne so sobipawe, tpeba da se zapoznae pastitelniot watepijal koj }e se sobipa. Rastenijata se sobipaat na suvo i son~evo vpe-
Bilkite ne treba da se berat pokraj pati{ta, kade {to
koli~estvoto na jaglerod dioksid i na olovo e pogolemo, pokraj fabriki i drugi industriski objekti od
~ii oxaci i cevki se osloboduvaat otrovni gasovi, na
poliwa koi se tretirani so pesticidi i drugi hemiski
sredstva, kako i vo naseleni mesta
44 | MOJA ZEMJA
we, koga posata ve}e ispapila. Vlagata e
nepo`elna ppi sobipaweto, bidej}i }e go
uni{ti (izgnie) sobpaniot watepijal.
Koga se sobipaat listovi, cvetovi ili
plodovi, ne tpeba da se ppesekuva glavnoto steblo na pastenieto, tuku spopednite steblenca na koi se nao|aat delovite {to sakawe da gi sobepewe. Se kopistat vpe}i od ppipoden watepijal,
kako juta, konop ili pawuk, ili pleteni
ko{evi i koppi. Plasti~nite }esiwa
onevozwo`uvaat sobpanite pastenija „da
di{at“ i ja zadp`uvaat vlagata, {to doveduva do nivno gniewe. Rastenija koi se
napadnati od pazni bolesti, insekti,
onie koi ve}e odpvenele, bez listovi, so
plodovi (sewe) ili sli~no, ne poseduvaat lekoviti svojstva. Ppi sobipawe na
odpeden lokalitet, tpeba da se ostavat
edna tpetina od pastenijata za da se osigupa pazwno`uvawe na vidot.
Cvetovite se sobipaat koga paste-
odnosno golewite kowpanii od ppexpanbenata industpija i fapwacijata, za koi
suw sigupen deka }e ja poddp`at idejata
za ppoizvodstvo na ovoj tip ppoizvodi i
zgolewuvawe na obewot na ppoizvodstvoto.
Koopepantskite odnosi powe|u ppoizvoditelite i ppepabotuva~kite kowpanii
podpazbipaat i obezbeduvawe na sewenski
watepijal i dpugi pogodnosti od stpana
na otkupuva~ite.
Mo`at li farmerite da se preorientiraat od pomalku profitabilno proizvodstvo, na primer,
tutun, kon poprofitabilno proizvodstvo na lekoviti bilki ili za~ini? Koi se kombinaciite {to
mo`at da se napravat?
Dosega{nata ppaktika vo odnos na
ppeopientacijata od edno kon dpugo
ppoizvodstvo poka`uva deka na{ite zewjodelci pote{ko se odlu~uvaat na vakov
~ekop. Dokolku ppojavat vakva inicijativa
i odlu~at da se ppeopientipaat kon
odgleduvawe na bilki i za~ini, wo`aw da
uka`aw na faktot {to onie povp{ini na
koi se odgleduvalo tutun se povolna
podloga za odgleduvawe na kawilica,
anason, afion i dpugo. Ppednostite za odgleduvawe na tutunot le`at vo tpadicijata vo negovoto odgleduvawe, sigupniot
plaswan i sli~no. Dodeka, kalkulaciite
vo odnos na tpo{ocite, vklu~uvaj}i gi i
tpo{ocite za pabotna paka i wexanizacija, ppi odgleduvawe na ovie kultupi se
ppibli`no isti kako kaj tutunot. Iwaj}i
go ppedvid faktot {to ovoj vid pastenija
ne bapaat poseben i wnogu kowpleksen
pe`iw na agpo-texni~ki wepki, od edna,
i povisokata ppoda`na cena vo spopedba
so tutunot, od dpuga stpana, newa dilewa
za kowpapativnata ekonowska ppednost na
nivnoto odgleduvawe vo odnos na
tutunot. nieto po~nuva da cveta. Ppecvetani pastenija ili onie koi ve}e fopwipale
plod, newaat lekovito svojstvo, nitu tpgov ska vpednost. Cvetovite se osobeno
specifi~ni za sobipawe. Se se~e celoto
socvetie so ovo{tapski no`ici ili
ostap no`. Cvetovi se nosat isklu~ivo vo
koppi i ne sweat da se gwe~at.
Listovite se sobipaat pped cvetawe
ili na po~etok od cvetaweto, odnosno dodeka ja iwaat svojata najppipodna boja. Tie
ne sweat da se gwe~at.
Celo rastenie (herba) e nadzewniot
del od pastenieto i se sobipa glavno koga
pastenieto }e po~ne da cveta, bidej}i
toga{ iwa najwnogu lekoviti svojstva. Se
se~at so no`, no`ici ili spp. Ne se otkopnuva kopenot za da se ovozwo`i negovo povtopno pastewe.
Plodovite se bepat zpeli. Se sobipaat
vo vpe}i i topbi, a najdobpo e vo koppi.
Fepwentipani (gnili) i plodovi o{teteni
od insekti ne se sobipaat.
Semeto se sobipa koga e zpelo, bidej}i
toga{ e najsuvo, najlekovito i najlesno se
~uva.
Koreni, krtoli, rizomi se otkopuvaat
koga newa intenziven past na pastenieto i
koga koli~estvoto na zna~ajni kowponenti
e najgolewo vo niv. Kopenot se ~isti od `ilite. Nekoi se wijat, a nekoi se lupat. Stapi,
odpveneti kopeni ne se sobipaat. Se tpanspoptipaat vo vpe}i i vedna{ se su{at.
Kori se se~at sawo od ise~eni dpvja.
So ostap no` nappe~no se ppavat ppstenovidni zaseci (dva do ~etipi) vo dol`ina
od 15-20 sw. Taka, kopata polesno se lupi.
Ne se se~e kopa od stapi dpvja ili od dpvja
napadnati od bolesti ili papaziti.
SU[EWE - ovozwo`uva podolgotpajno
~uvawe na pastenieto. Se izveduva na dva
na~ini: ppipodno i ve{ta~ko. Po ppipoden pat se su{at ne`nite delovi na pastenieto: cvetot, listot i nadzewniot
del. Ppipodnoto su{ewe se izveduva vo
ppostopii so kolku {to e wo`no popostojana tewpepatupa (do 35oS) i onawu kade
{to iwa postojano stpuewe na vozdux
(ppovevni westa). Tpeba da se izbegnuva dipektno izlo`uvawe na sonce na watepijalot {to se su{i. Rastenijata se su{at
vo tenki sloevi, pastpeseni na ppipodni
Beladon Prilep
048 410 113
Otkupuva sve`i i suvi {umski
pe~urki: Smr~ak, Smr~kovka, \ur|evka,
Lisi~ara, Vrgaw, Rujnica, Seme od Kopriva, Smreka i Borovinki
podlogi. Sekojdnevno se pastpesuvaat i
pawnowepno se izlo`uvaat na vozdux.
Su{eweto tpae do 15 dena. Po ve{ta~ki
pat se su{at kopenite, kopite, plodovite i sewiwata. Se kopistat pe~ki, pepni
i elektpi~ni su{apnici. Su{eweto se
vp{i na tewpepatupa od 50-80 oS.
^UVAWE - potpebni se wagacinski
ppostopii, suvi, tewni, so postojana tewpepatupa (do 35 oS). Dobpo isu{enite
pastenija se ~uvaat vo kaptonski kutii,
juteni ili xaptieni vpe}i ili dpveni sandaci koi tpeba dobpo da se zatvopeni. Zavisno od delot na pastenieto, se odpeduva
i na~inot na pakuvawe. Cvetovite se
~uvaat vo sandaci, kopenot vo juteni
vpe}i itn. Sobpaniot pastitelen watepijal tpeba da se ~uva i od insekti. Podetalni informacii i lista so otkupni ceni, kako i kalendar za sobirawe mo`e da se dobijat vo
otkupnata stanica na Alkaloid AD, Skopje, na bul. III Makedonska brigada bb (Bilka) i na tel. (02) 2465 244.
MAJ 2008 | 45