Informacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah

Comments

Transcription

Informacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS
9. julij 2004
Leto XII/12
MO izbralo
razvojnoraziskovalne
projekte
Eurosatory letos
največji doslej
Priloga: Afganistan
S p re m l j a m o
Vrh Nata sklenili
z obljubo pomoči Afganistanu
Foto: FA Bobo
Dan pred začetkom vrhunskega zakaterimi naj bi zunaj Iraka sodelovala
V turškem Istanbulu se je v torek, 29. junija, končalo dvodnevno
sedanja so se obrambni ministri drtudi Slovenija.
vrhunsko zasedanje Nata, na katerem je prvič kot polnopravna
žav članic Nata sestali na zasedanju
Sprejeli so formalno odločitev o
članica zavezništva sodelovala tudi Slovenija. V slovenski
odbora za obrambno načrtovanje in
koncu operacije Sforja v BiH in se
delegaciji so bili premier Anton Rop, obrambni minister Anton
Severnoatlantskega sveta. Na zasestrinjali, da je navzočnost Kforja na
Grizold, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar
danju odbora so ministri potrdili Cilje
Kosovu nujna za uveljavljanje miru.
in načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič.
razvoja zavezniških sil za leto 2004.
Kot je dejal dr. Grizold, Slovenija
Zavezništvo potrebuje manjše, toda
že načrtuje, da bo tja napotila vod
kakovostnejše bojne sile, premestljivojaške policije in dodatno osebje v
ve tudi zunaj svojih meja. Cilji razvoja
poveljstvo Kforja. Na zasedanju so
sil so za nove članice prizanesljivi,
potrdili politiko odprtih vrat in spodvendar bodo postopoma vse bolj zabudili Albanijo, Hrvaško ter Makedohtevni. Slovenija je do leta 2010 prinijo k izvajanju reform. Voditelji so se
pravila 44 ciljev sil, najpomembnejša
strinjali, da bodo povečali prispevek
pa sta vzpostavitev motoriziranega
v operaciji boja proti terorizmu v
bataljona in sistema obrambe pred
Sredozemskem morju, sprejeli pa
RKB-orožjem. Ministri so potrdili
so tudi dokument o aktivnem in razporočilo o pregledu in dopolnjevanju
širjenem sredozemskem dialogu.
Natovega sistema obrambnega načrPovečali bodo ukrepe v boju proti
tovanja oziroma sistema načrtovanja
terorizmu, pospešili preoblikovanje
sil. S spremembami naj bi zagotovili
vojaških zmogljivosti za večjo upobolj odziven sistem in razvoj takšnih
rabnost sil in okrepili sodelovanje s
sil, ki jih zavezništvo potrebuje. Minipartnerskimi državami, predvsem na
stri bodo usmeritve in cilje razvoja sil
območju Kavkaza in srednje Azije. Z
oblikovali vsako četrto leto.
istanbulsko pobudo o sodelovanju
Na zasedanju Severnoatlantskega sveta so ministri ugotovili, da je bil glede
so sodelovanje ponudili širši srednjevzhodni regiji.
Praških zavez za izboljšanje zmogljivosti dosežen napredek, vendar je zaDrugi dan vrhunskega zasedanja se je sestanka Evro-atlantskega partnervezanost mnogih članic še vedno bolj politična. Razvoj Natovih reakcijskih
skega sveta (EAPS) poleg držav članic udeležilo 20 partnerskih držav, tako
sil (NRS) poteka po načrtih. Slovenija je v naboru sil za četrto rotacijo NRS
da so skupaj zaznamovale deseto obletnico PzM. Gost je bil afganistanski
napovedala sodelovanje voda za dekontaminacijo, ki bo 14. januarja 2005
predsednik Karzai, ki se je članicam in partnericam zahvalil za pomoč in jih
za šest mesecev vključen v sestavo sil, prispevek v NRS in na področju boja
pozval, da tokratne obljube izpolnijo pred volitvami. Na sestanku so opozoproti RKB-orožju pa bo povečevala vsako drugo leto. Vojaško načrtovanje in
rili na pomen stabilnosti na Balkanu, BiH ter Srbijo in Črno goro pa so pozvapolitično sprejemanje odločitev morata biti hitrejša predvsem glede začetka
li, da pospešeno izvajata reforme za članstvo v PzM. Sprejeli so pobude za
vojaškega načrtovanja in angažiranja NRS. Ministri so se strinjali, da se je
boj proti terorizmu in podprli zavezanost, da se partnerstvo oblikuje na podtreba osredotočiti na učinkovit nabor sil za vojaške operacije in na njegovo
lagi potreb posameznih držav partneric. Strinjali so se z Natovo odločitvijo,
dolgoročno predvidljivost.
da okrepi sodelovanje z državami na območju Kavkaza in srednje Azije, s
V uradnem delu vrhunskega zasedanja, na katerem je Slovenija uradno pripartnerskimi akcijskimi načrti na področju izgradnje obrambnih institucij in
stopila k Praškim zavezam za izboljšanje vojaških zmogljivostih, so voditelji
s politiko na področju boja proti trgovini z ljudmi. V okviru zasedanja v Istansprejeli odločitev, da bodo območje delovanja mednarodnih varnostnih sil
bulu sta se sestala tudi Svet Nato-Rusija in Komisija Nato-Ukrajina.
ISAF v Afganistanu razširili, dodatne enote pa naj bi v državo začasno napoMinister za obrambo dr. Grizold je med zasedanjem podpisal Memorandum
tili med volitvami. Minister dr. Grizold je povedal, da bo Slovenija na kabulsko
za prehodno rešitev za strateški prevoz in dopolnjeno pismo o nameri o
letališče poslala laboratorij in napotila pripadajoče osebje, ki bo sodelovalo
strateškem pomorskem prometu. Slovenija se je tako pridružila večnav medicinski enoti role 2 pod nemškim poveljstvom, prav tako enoto gasilcionalni pobudi za zagotovitev strateškega zračnega prevoza, ki jo vodi
cev. Skupina inštruktorjev bo sodelovala pri usposabljanju afganistanskih
Nemčija, in večnacionalni pobudi za zagotovitev strateškega pomorskega
oboroženih sil, častnik SV pa bo v eni od skupin za obnovo provinc analiziral
prevoza, za kar skrbi Norveška. S skupnima projektoma Nata zagotavljajo
možnosti za nadaljnje sodelovanje Slovenije pri obnovi države. Voditelji so
pravočasne zmogljivosti za zračni in pomorski promet. Zmogljivosti bodo
sprejeli odločitev o prenosu suverenosti s koalicijske uprave na prehodno
financirale vse podpisnice, od tega Slovenija 0,5 odstotka, kar za letos poiraško vlado in ponudili pomoč pri usposabljanju iraških varnostnih sil, s
meni 10.000 evrov brez plačila porabljenih ur letenja.
MG
2
S LO V E N S K A V O J S K A
Istanbulski vrh Natu vrača življenje, je zapisal eden od novinarjev, ki so spremljali dogajanje, saj se ta organizacija
vse bolj širi na vzhodna varnostno tvegana območja in vse
resneje obravnava teroristične grožnje. Pred zasedanjem je
Fotografija je bila posneta med
usposabljanjem izvidnikov 10.
motoriziranega bataljona o
preživetju v naravi.
AKTUALNA TEMA
MO izbralo razvojnoraziskovalne projekte
na iraško vlado. S tem simboličnim dejanjem sta Bush in
2
Blair poskušala spremeniti odnos zaveznikov do mednarodne navzočnosti v Iraku. Lahko bi rekli, da uspešno, saj je
6
7
v usposabljanje iraških varnostnih sil v tretji državi privolila
celo Francija, čeprav naj bi bili pravi prispevki posameznih
držav znani šele ta mesec. Tudi imenovanje Portugalca Jose-
8
9
10
ja Manuela Duraa Barrosa na mesto predsednika Evropske
4
promis med stališči zaveznic do vprašanja Iraka. Ali bodo
komisije takoj po istanbulskem vrhu naj bi bil nekakšen kom-
zaveznice izpolnile politične obljube in utrdile kredibilnost
Nata, pa se bo pokazalo v Afganistanu, kamor naj bi po prvih
SODOBNA TEHNIKA
Eurosatory letos največji doslej
11
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA
Slovenska vojska na Lentu
Ko za preživetje v divjini zadostuje znanje
Na cilj s fagoti in maljutkami
Dnevnik vojaka Igorja (4. del)
Otroci navdušeni nad počitniško kolonijo
14
ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Koristna pomoč albanskim gasilcem
21
STROKOVNE TEME
Informacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah (2. del)
Bolgarske oborožene sile (2. del)
22
24
razvojnega jedra na obrambnem področju pa pomeni pro-
IZ TUJEGA TISKA
Sprejemni postopki na Vojaški akademiji Marije Terezije
26
gram Znanje za varnost in mir, v okviru katerega bo MO že
IZ VOJAŠKE ZGODOVINE
90 let od sarajevskega atentata
28
IZ DEJAVNOSTI MO
Proste počitniške zmogljivosti MO
30
RAZVEDRILO
Križanka
31
informacijah med volitvami napotili dodatnih 3500 vojakov,
16
18
19
20
Nato pa naj bi že razmišljal o tem, da jih bo v državi le 1500,
drugi pa naj bi bili v njeni bližini. Afganistanu, o katerem zaradi slovenskega prispevka pri vzpostavljanju miru in obnovi
pogosto pišemo, tokrat namenjamo posebno prilogo.
Protiteroristično bojevanje in bojevanje v urbanem okolju sta
bila osrednja poudarka tokratne največje razstave orožja in
vojaške opreme na svetu Eurosatory 2004, s katere predstavljamo nekatere sisteme. Poskus oblikovanja domačega
ta mesec z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, izbranimi
na razpisu, podpisalo pogodbe. O uporabi informacijskokomunikacijske opreme, v katero vse bolj intenzivno vlaga
tudi Slovenska vojska, tokrat pišemo na primerih ZDA, Velike
Britanije, Švedske, Avstrije in Nata. Tiste, ki se v teh dneh odpravljate na počitnice, pa bo morda bolj zanimal pogovor z
inštruktorjem preživetja v naravi Branetom Červekom, ki je
izkušnje pridobival tudi med avstralskimi domorodci.
PRILOGA
Afganistan
Meta Grmek
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 6. avgusta 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo
Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected],
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS.
S LO V E N S K A V O J S K A 3
S p re m l j a m o
SPREMLJAMO
Vrh Nata sklenili z obljubo pomoči Afganistanu
Prireditve ob dnevu državnosti
Generalmajor Lipič na prvem uradnem obisku v ZDA
V Mariboru odprli Logistični center
Z Veliko Britanijo podpisali memorandum
Slovenija bo v evropski obrambni agenciji
Proslava ob 60. obletnici preboja Gorenjskega odreda
CVŠ in DSDR so preoblikovali
Kronika
udeležence presenetila novica o prenosu koalicijske oblasti
Aktualna tema
MO izbralo
razvojnoraziskovalne projekte
Kaj je temeljni cilj CRP?
vključevanja obrambnega sistema
Minister za obrambo dr. Anton Grizold in minister za šolstvo,
V nekdanji Jugoslaviji je znanstveno
v civilno družbo. Zavedamo se, da
znanost in šport dr. Slavko Gaber sta podpisala sklep o izbiri
in tehnološko raziskovalno delo na
sta razvoj in učinkovito delovanje
razvojnoraziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega prograobrambnem oziroma vojaškem poobrambnega sistema odvisna tudi
ma (CRP) Znanje za varnost in mir 2004-2010 za leto 2004, v
dročju potekalo v okviru nekdanje JLA
od prizadevanj ter dosežkov na
okviru katerega sta ministrstvi med 225 prijavami, ki so prispele
oziroma vojaških akademij, inštitutov,
znanstvenoraziskovalnem področju
na javni razpis, odobrili 70 prijav, ki se nanašajo na 57 projektov.
remontnih zavodov in civilnih podjetij.
in od dosežkov obrambne industrije.
CRP, ki obsega štiri področja raziskovanja, skupaj sofinancirata
Večina teh raziskovalnih centrov je
Razvoj in raziskave bodo usmerjene
Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in
bila zunaj Slovenije. Ob oblikovanju
predvsem v zagotavljanje pripravlješport (MŠZŠ). Kot je povedal namestnik vodje strokovnega sveta
samostojne in neodvisne Slovenije
nosti SV za njene naloge, kot sta obliCRP in vodja Sektorja za obrambno planiranje na MO dr. Tomaž
smo oblikovali svojo vojsko, pozneje
kovanje in ohranjanje zmogljivih, interSavšek, bodo prve pogodbe z znanstvenoraziskovalnimi ustanopa se razvojna jedra na obrambnem
operabilnih ter hitro premestljivih sil.
vami za posamezne projekte sklenili že v naslednjih tednih.
področju niso načrtno oblikovala.
Minister za obrambo in minister za
Dosedanja obrambna politika je bila
šolstvo, znanost in šport sta imenousmerjena predvsem v kratkoročne nakupe in tehnološki razvoj, manj pa
vala strokovni svet CRP. Kakšna je njegova naloga in kdo ga sestavlja?
se je vlagalo v dolgoročen in srednjeročen razvoj ter raziskave. V zadnjih
Strokovni svet CRP vodi priznani akademik prof. dr. Veljko Rus. Vodja strokovdvajsetih letih smo bili v svetu priča prehodu v informacijsko družbo, čemur
nega sveta ima ob sebi tudi dva namestnika, eden je predstavnik MO, drugi
so sledile tudi sodobne vojske, ki so bile pogosto spodbujevalci in naročniki
pa znanosti. Strokovni svet ima še devet članov, od tega sedem predstavnitemeljnih ter aplikativnih raziskav in razvoja. SV se je v prvih desetih letih
kov MO in SV ter dva predstavnika znanosti, skupaj torej štiri predstavnike
samostojnosti razvijala, v novem tisočletju pa mora biti razvoj slovenskega
znanstvenih ved. Strokovni svet obravnava in potrjuje prednosti znanstvenoobrambnega sistema usmerjen v oblikovanje majhne učinkovite dobro
raziskovalne dejavnosti za potrebe obrambnega sistema razpravlja o vse
S LO V E N S K A V O J S K A 5
Aktualna tema
za usklajeno, pravočasno in utemeljeno porabo denarja. Pomagala bo tako
za obrambni sistem in raziskovalne relevantnosti smo začeli pripravljati javni
imenovanim vsebinskim nosilcem opravljati strokovni nadzor. Strokovna
razpis. Razpis predstavlja naše potrebe in zmožnosti slovenskega razvojnoslužba je v tem trenutku še precej okrnjena, vendar se bo morala kmalu tudi
raziskovalnega področja.
kadrovsko okrepiti, da bo lahko opravljala vse nove naloge.
Kakšno je po prvih ocenah zanimanje znanosti za sodelovanje z MO?
Koliko denarja bosta ministrstvi namenili za izvedbo posameznih raziskoZanimanje je zelo veliko. To je eden od večjih razpisov glede na razpoložljiv
valnih projektov CRP v šestih letih in kako bodo ta sredstva porazdeljena
denar, hkrati pa je to prvi takšen razpis z obrambnega področja. Precejšnje
po letih?
zanimanje je pokazalo veliko pripravljenost raziskovalnega področja za soZa čas trajanja CRP je namenjene približno 8,61 milijarde tolarjev. Za izvajadelovanje z MO, kar je seveda zelo dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje.
nje programa CRP bosta MO in MŠZŠ
Koliko ponudb ste dobili na razpis in
Več informacij o CRP Znanje za varnost in mir 2004-2010 najdete tudi
denar zagotavljali iz proračunov obeh
na katera področja raziskovanja se
na spletni strani MO http://www.mors.si/rr/index.htm.
ministrstev, pri čemer bo MO zagotonanašajo?
vilo 8,4 milijarde tolarjev, MŠZŠ pa bo
Javni razpis CRP je bil končan 3.
prispevalo 210 milijonov. Vsota denarja obeh ministrstev med trajanjem CRP
maja. Nanj je prispelo 225 pravočasnih in pravilnih vlog za projekte. Za prvo
bo praviloma vsako leto enaka, pri čemer bo MO na leto zagotovilo 1,2 milipodročje raziskovanja, ki smo ga poimenovali Slovenska vojska 21. stoletja,
jarde tolarjev, MŠZŠ pa 30 milijonov.
smo dobili 64 vlog, za razvoj komunikacijskega in informacijskega sistema
Kakšno vlogo bodo pri prihodnjem znanstvenoraziskovalnem delu na
za SV in obrambni sistem 35 vlog, za obrambo proti terorizmu, zaščiti ljudi in
obrambnem in vojaškem področju imele znanstvenoraziskovalne ustanove,
okolja 73 in za upravljanje obrambnega sistema 53 vlog.
ki že obstajajo znotraj SV?
Kdo se je večinoma prijavil na razpis?
V zadnjih letih so se v nekaterih delih MO in SV že oblikovala strokovna jedra,
To so večinoma razvojnoraziskovalni inštituti in fakultete z vseh treh slovenki lahko predstavljajo začetke razvojnoraziskovalnih zmogljivosti. Eno takih
skih univerz. Zadovoljni smo, da se je prijavilo tudi veliko drugih razvojnoraje tudi CDRIU. Prav v tem okolju bi se lahko oblikovala takšna količina znanja
ziskovalnih podjetij oziroma organizacij, saj vemo, da so do tega denarja
in strokovnjakov, ki bi bili sposobni sodelovati z zunanjimi znanstvenoraupravičene le fizične in pravne osebe, ki so vpisane v register raziskovalnih
ziskovalnimi ustanovami in prenašati novo znanje ter rezultate raziskav v
organizacij.
vojaško prakso. V vsakem primeru bo MO podpiralo razvojnoraziskovalne
Kako je potekalo ocenjevanje in izbira vlog?
projekte, ki bodo imeli aplikativno vrednost za obrambni sistem in Slovensko
Vsako področje je razdeljeno na več tem, ki imajo svoje cilje. Prispele privojsko. V ta namen bo moralo razvijati tudi svoj kader. Sodelovanje v skupnih
jave so po posameznih temah ocenjevali zunanji in notranji ocenjevalci, ki
projektih z razvojnoraziskovalnimi ustanovami bo namreč lahko spodbudilo
so jih določili člani strokovnega sveta CRP, tako da so notranji člani določili
pridobivanje in razvoj zelo strokovnega kadra.
notranje ocenjevalce, zunanji člani pa ocenjevalce strokovnega sistema
Takšen pristop bo omogočil tudi prenos znanja na druga področja. Na
znanosti. Pri zunanjih ocenjevalcih smo uporabili obstoječi strokovni sistem,
katera?
ki ga imajo na MŠZŠ, za notranje ocenjevalce pa smo morali ta sistem šele
Tudi v drugih državah smo priča prenosu znanja in rezultatov vojaških razoblikovati. Pri tem smo k sodelovanju povabili več kot 50 strokovnjakov z MO
vojnoraziskovalnih projektov v civilno okolje. Eden najbolj znanih primerov
in iz SV. Poudariti želim, da so skoraj vsi pokazali visoko strokovnost in prije na primer spletno omrežje oziroma internet, katerega razvoj je financiralo
pravljenost za sodelovanje. Ocenjevalci so anonimni, s čimer zagotavljamo
ameriško obrambno ministrstvo. Pričakujemo, da bo spodbujanje znanstvevečjo stopnjo objektivnosti, in so izpolnjevali posebne ocenjevalne liste, ki
noraziskovalnega dela na obrambnem področju spodbudilo raziskave in
so bili tudi javno objavljeni. Ocena je bila sestavljena iz številčne in opisne
razvoj, katerih rezultati bodo uporabni tudi v civilnem okolju. Taka področja
ocene. Uporabniško pomembnost so ocenjevali ocenjevalci na strani naročbodo na primer razvoj novih tkanin, avtomatskih prevajalnih sistemov, sistenika, raziskovalno pa ocenjevalci strokovnega sistema znanosti, izvedljivost
mov za zaščito in varovanje informacijskih sistemov, sistema za spremljanje
projekta so ocenjevali oboji. Vsaka ocena notranjih in zunanjih ocenjevalcev
in modeliranje širjenja onesnaževanja z radiološkimi, biološkimi in kemičje prinesla polovico točk, pri čemer smo pri izboru projekta upoštevali tudi
nimi kontaminanti v ozračju, ukrepov v bioterorizmu, zaščita pred strupi, siopisno oceno. Ocene ocenjevalcev so bile podlaga za izbor projekta znostem za napovedovanje požarne ogroženosti, sistemi za učenje na daljavo,
traj posamezne teme oziroma posameznega cilja. Izbor projektov znotraj
sistem kriznega upravljanja in podobno.
vsakega od štirih področij pa je opravila skupina strokovnjakov, sestavljena
Kakšne težave imate pri pripravi in izvedbi CRP?
iz članov strokovnega sveta CRP, v njej pa je bil predstavnik znanosti za naLetos je Ministrstvo za obrambo za razvojnoraziskovalno delo namenilo
vedeno področje in vsaj en predstavnik naročnika. Ustreznost in usklajenost
približno stokrat več denarja kot v vseh minulih letih skupaj. To je za nas
tematike s prednostnimi usmeritvami in cilji je na predlog strokovne službe
izjemen izziv in velika odgovornost. V Sektorju za obrambno planiranje
MO ocenjeval strokovni svet CRP.
želimo popolniti prosta delovna mesta, verjetno pa bo ob taki vsoti denarja
Kdaj boste sklenili pogodbe s prvimi ustanovami, ki so bile izbrane na
in številnih projektih treba razmišljati tudi o dejanski strokovni službi, ki bo
javnem razpisu?
omogočala spremljanje potreb, pripravo razvojnih programov, pripravo in
Prve pogodbe za uresničevanje znanstvenoraziskovalnega dela v okviru proizvedbo razpisov ter strokovnega nadzora nad izvajanjem raziskovalnih
jektov bodo sklenjene že v naslednjih tednih. Sicer je to čas dopustov, vendar
projektov. Kljub številnim rednim nalogam nam je v Sektorju za obrambno
bomo delali tudi takrat.
planiranje MO uspelo pripraviti omenjeni razpis, ki ga ne razumemo le kot
Kdo in kako bo preverjal njihovo delo po posameznih projektih?
enkratno dejanje, temveč že razmišljamo o dolgoročnem povezovanju
Za vsak projekt bo v pogodbi določen strokovnjak z MO, ki bo zastopal naročobrambnostrokovnega področja z domačo znanstvenoraziskovalno javnika oziroma uporabnika raziskave. Ta bo imel kadarkoli možnost vpogleda
nostjo, o povezovanju z razvojnotehnološkimi podjetji in o povezovanju v
v potek raziskave, udeleževal se bo preglednih sestankov, preverjal polletna
mednarodne razvojnoraziskovalne programe in projekte v okviru Nata in EU.
in letna poročila ter dal soglasje za nadaljnje financiranje projekta. StrokovMarko Pišlar
na služba MO za razvojnoraziskovalno delo bo v prvi fazi koordinator, ki skrbi
Prireditve ob dnevu državnosti
S p re m l j a m o
Na osrednji prireditvi z naslovom Drpriložnosti. Vse to smo dosegli zaradi
Ob dnevu državnosti so v Sloveniji potekale številne slovesnosti.
žava so ljudje je predsednik republike
svoje drznosti, odločnosti, vztrajnosti,
Osrednja je bila v četrtek, 24. junija, na Trgu republike v Ljubljani,
dr. Janez Drnovšek po izstrelitvi častpoguma, domoljubja in predanosti
občina Ribnica na Pohorju in Turistično društvo Ribnica na
nih topovskih salv in pregledu častne
postavljenim ciljem. Tudi danes je priPohorju pa sta pred planinsko kočo na Pesniku organizirala že
čete v slavnostnem govoru med druložnost, da si za ta naš veliki dosežek
tradicionalno proslavo ob dnevu državnosti.
gim dejal, da »si je Slovenija v Evropi
izrečemo priznanje. Smo namreč
tista srečna generacija, ki je tako ali
že zagotovila enakopraven položaj, in
drugače izbojevala in doživela rojstvo
sicer boljši, kot so ga kadar koli imeli
države, o kateri so naši predniki lahko
naši predniki. V novi evropski ureditvi
le sanjali.«
se veliki enakopravno pogovarjajo z
Po ministrovih besedah danes Slovenmanjšimi. Ne prevlada sila, temveč
sko vojsko pospešeno preoblikujemo
demokratičen dogovor«.
v poklicno vojsko s pogodbeno rezerNa prireditvi na Pohorju pa je bil slavvo in pri tem ne pozabljamo na njena
nostni govornik minister za obrambo
izročila iz osamosvojitvene vojne.
dr. Anton Grizold. V uvodu je dejal,
Razvijamo sodobno in učinkovito
da je bila zamisel o lastni državnovojaško organizacijo. Omenil je tudi
sti med Slovenci navzoča stoletja. Za
profesionalizacijo vojske, ki je dolnjeno uresničitev je bil potreben čas,
goročen in nikoli končan proces, vsaj
ki je dozorel ob koncu osemdesetih let
glede zaposlovanja, rotacije kadra in rednega obnavljanja kadrovske strukprejšnjega stoletja. Zamisel se je uresničila na usodnem decembrskem refeture. Zato bomo še naprej redno zaposlovali perspektivne ljudi, ki jim delo v
rendumu leta 1990. V nadaljevanju je minister poudaril: »Republika Slovenija
vojski pomeni osebni in strokovni izziv. Dejal je tudi, da novo mednarodno
je že v prvih dneh življenja kljub majhnosti in vojaškemu napadu nastajajočo
varnostno okolje in položaj ter vloga Slovenije v njem narekujejo tudi vse
državnost obranila ter začela svojo pot uveljavitve in prepoznavnosti med
bolj aktivno sodelovanje Slovenske vojske pri zagotavljanju miru, varnosti in
evropskimi državami ter v svetu. V komaj trinajstih letih samostojnosti smo
stabilnosti v mednarodni skupnosti. Slavnostni nagovor je minister dr. Grizold
uspešno zgradili vse prvine državnosti in na doseženo smo lahko upravikončal z besedami, da smo skupaj dosegli nekaj, kar je bilo leta 1991 skorajčeno ponosni. Danes smo polnopravni državljani združene Evrope in člani
da nepojmljivo. »Takrat je bila to le vizija, ki pa se je uresničila. Prepričan sem,
najmočnejše vojaško-politične in obrambne zveze na svetu. Za vse nas, ki
da je pred nami uspešna prihodnost, ker vanjo verjamemo, predvsem pa smo
skupaj ustvarjamo nacionalni obrambni sistem, pomeni vihranje slovenske
zanjo še vedno pripravljeni veliko narediti.«
Mag. Andreja Jernejčič
zastave na sedežu Nata veliko priznanje, pa tudi novo odgovornost, izzive in
Generalmajor Lipič na prvem
uradnem obisku v ZDA
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič
se je v soboto, 26. junija, vrnil z enotedenskega prvega uradnega obiska Združenih
držav Amerike, kjer ga je v četrtek, 24. junija,
z najvišjimi vojaškimi častmi sprejel poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske
general Richard Mayers.
Z generalom sta se pogovarjala o boju proti
terorizmu in o operacijah v Afganistanu, BiH
ter na Kosovu, pri katerih sodelujejo slovenski
vojaki. Generala Mayersa je načelnik GŠSV seznanil z željo Slovenije, da bi imela na Zahodnem
Balkanu strateško vlogo, zaradi česar bo število
udeležencev v mirovni operaciji na Kosovu povečala za vod vojaške policije. Ob tej priložnosti
6
S LO V E N S K A V O J S K A
je gostitelj generalmajorju Lipiču podelil najvišje
predsedniško priznanje za tuje vojaške poveljnike, legijo za zasluge. Generalmajor Lipič je z
delegacijo SV obiskal Združeni center za bojevanje in Center za transformacijo zveze Nato v
Norfolku v zvezni državi Virginija, kjer se je pogovarjal s poveljnikom admiralom Edmundom
Giambastianijem. V Centru za usposabljanje
podčastnikov v Fort Blissu v Teksasu se je srečal
s slovenskima podčastnikoma na akademiji za
visoke podčastnike, obiskal pa je tudi Vojaško
letalsko univerzo Maxwell v Alabami. V petek,
25. junija, je položil venec na grob neznanemu
junaku na vojaškem pokopališču v Arlingtonu.
Tega dne se je udeležil tudi sprejema ob sloven-
skem dnevu državnosti, ki ga je v hotelu Willard
priredilo slovensko veleposlaništvo.
V Mariboru odprli Logistični center
Minister dr. Grizold je poudaril, da bo center velika
pridobitev za Maribor, celotno štajersko regijo,
za Ministrstvo za obrambo in Slovensko vojsko.
»Center, ki ga danes odpiramo, je po projektu zamenjave uniform pripadnikov Slovenske vojske in
obnovi kadetnice v vašem mestu še eden v nizu
večjih projektov, pri katerih Ministrstvo za obrambo sodeluje s slovenskimi podjetji in lokalnimi
skupnostmi. Ti prinašajo obojestransko korist
tako slovenskemu obrambnemu sistemu kot
gospodarstvu,« je dejal minister.
Polnopravno članstvo Slovenije v zvezi Nato po
ministrovem mnenju naši državi poleg večje
varnosti prinaša tudi veliko možnosti za sodelovanje na različnih področjih. Pripadniki Slovenske
vojske so že od našega članstva v Partnerstvu
za mir dejavni na mirovnih misijah, v katerih
sodelujejo s pripadniki tujih vojsk. Sodelovanje
s tujimi vojskami, naše polnopravno članstvo
v Natu in zelo dober strateški položaj Maribora
med Zahodno Evropo in Zahodnim Balkanom,
kjer je trenutno veliko mirovnih misij, pomenijo za
Logistični center precejšen potencial. Ob predpostavki njegovega uspešnega delovanja namreč
obstaja realna možnost za zagotavljanje logističnih storitev celotni regiji in drugim članicam
zavezništva ter za protidobave. Pri prizadevanjih
na teh trgih bo centru pomagalo tudi Ministrstvo
za obrambo. Logistični center ima torej možnosti,
da postane logistično-transportno središče v
širši regiji. Dr. Grizold je tudi poudaril, da je odveč morebitna bojazen, da bi bil center vojaška
baza. Bo namreč izključno logistični center, ki bo
za zdaj predvsem racionaliziral vzdrževanje vozil
Slovenske vojske in tako pomenil velik prihranek
na obrambnem področju, hkrati pa bo odprt za
druge odjemalce njihovih storitev.
Na koncu je minister dr. Grizold spomnil na sloves mariborske regije v nedavni preteklosti, ko
je bila močno gospodarsko središče transporta
in logistike. Izrazil je prepričanje, da bo odprtje
novega logističnega centra regiji pomagalo pri
novem gospodarskem zagonu in ohranitvi delovnih mest ter pri teh prizadevanjih obljubil tudi
pomoč Ministrstva za obrambo.
Otvoritveni trak so prerezali obrambni minister dr.
Grizold, ministrica za regionalni razvoj Zdenka
Kovač in odgovorni direktor Viator & Vektor Zdenko Pavček.
Mag. Andreja Jernejčič
Z Veliko Britanijo podpisali memorandum
Državni sekretar dr. Milan Jazbec in britanski veleposlanik Hugh Mortimer sta v sredo, 30. junija,
na MO podpisala Memorandum o soglasju med
vlado Republike Slovenije in vlado Združenega
kraljestva Velike Britanije ter Severne Irske o
izvedbi vojaških vaj in usposabljanja ter zagotav-
ljanju podpore države gostiteljice. Memorandum
je namenjen zagotovitvi vzajemne logistične podpore pri izvajanju vojaških vaj in usposabljanja
vojakov, v katerih sodelujejo oborožene sile obeh
držav. Memorandum ureja temeljna načela, ki se
nanašajo na izvedbo vaj in usposabljanja, z njim
bodo določeni standardi, tipi, stopnje in metode
podpore države gostiteljice državi pošiljateljici.
Memorandum izvaja določbe Nato Sofe kot tudi
PzM Sofe ter upošteva Memorandum o soglasju
za vzpostavitev stikov v obrambi in sodelovanju
med vladama obeh držav, ki so ga podpisali v
Londonu 1. februarja 1995 in v katerem sta pogodbenici okvirno že določili medsebojne obiske
za razvoj prijateljskih odnosov med osebjem vojaških sil ter za izmenjavo izkušenj v operativnem
in poklicnem urjenju.
S p re m l j a m o
V Mariboru so v ponedeljek, 21. junija, na
območju nekdanjega Tama odprli nov Logistični center, v katerem nameravajo poleg
vozil Slovenske vojske servisirati tudi vozila,
vojaško opremo in tehniko sil zveze Nato ter
drugih uporabnikov. Od Ministrstva za obrambo so v vzdrževanje prevzeli 50 vozil, sčasoma pa bo center opravljal celovito logistično
storitev, ki bo obsegala servisiranje, vzdrževanje ter tehnične preglede vojaških in drugih
vozil, tehnike, opreme ter orožja. Govornik
na slovesnosti je bil minister za obrambo dr.
Anton Grizold, odprtja pa so se udeležili tudi
ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač
in mariborski župan Boris Sovič.
Slovenija bo
v evropski
obrambni agenciji
da se bo Slovenija vključila v evropsko
obrambno agencijo, ki naj bi začela
delovati v začetku leta 2005. Obenem
je obrambnega ministra pooblastila, da
Svet EU seznani z njeno namero.
Agencija, ki jo bodo ustanovili na podlagi
odločitve voditeljev članic Evropske unije
na vrhunskem zasedanju v Solunu junija
lani, se bo ukvarjala z razvojem obrambnih
zmogljivosti in oborožitve ter raziskavami in
nakupi. Pospešila naj bi oblikovanje evropskih obrambnih zmogljivosti na področju
kriznega upravljanja ter krepila sodelovanje
med članicami pri oboroževanju, razvoju
in opremljanju. Ob pomoči agencije bo EU
pospešila sodelovanje na trgu vojaške
oborožitve in opreme ter pri raziskovalnih
projektih. Sloveniji bo članstvo omogočilo
enakopravno sodelovanje pri skupnih znanstvenih, tehnoloških in proizvodnih projektih
agencije ter dostop do znanja in informacij,
povezanih z visokimi tehnologijami. S
koordiniranimi nakupi med članicami bi
Slovenija lahko zmanjšala stroške opremljanja, opravila konsolidacijo nacionalnih
tehnoloških in industrijskih zmogljivosti
ter laže odpravljala pomanjkljivosti znotraj
vzpostavljanja obrambnih zmogljivosti za
izvajanje kriznega upravljanja.
S LO V E N S K A V O J S K A 7
Dr. Jazbec pri nacionalni gardi Kolorada
S p re m l j a m o
Državni sekretar dr. Milan Jazbec je bil od 12. do 20. junija z delegacijo, v kateri je bil tudi namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk,
na uradnem obisku pri nacionalni gardi zvezne države Kolorado.
Vodilni častniki nacionalne garde Kolorada so slovenski delegaciji predstavili strukturo, naloge in usposabljanje enot, predvsem poklicne enote za civilno
podporo pred orožjem za množično uničevanje, ki je usposobljena predvsem
za teroristične napade ter naravne in druge nesreče. Gostitelji so predstavili
združeni center za operacije nacionalne garde Kolorada, ki skrbi za učinkovito vodenje in nadzor operacij kriznega upravljanja v državi. V oporišču Fort
Carson, kjer je nameščenih približno 15.000 pripadnikov oboroženih sil, se
je slovenska delegacija srečala s pripadniki bataljona za RKBO in inženirskega bataljona Slovenske vojske, ki so v oporišču sodelovali na bataljonski
štabni vaji. Ameriška stran je potek vaje ocenila kot zelo uspešen. Delegacija
si je ogledala oborožitvene sisteme in tehnološko izpopolnjeno servisno delavnico za popravilo vozil, seznanila se je s stanovanjskim projektom celostne oskrbe pripadnikov in njihovih družin. Med obiskom letalskega oporišča
Buckley so gostitelji predstavili 140.
zračni oddelek, ki je sodeloval v
obeh zalivskih spopadih.
Med obiskom na univerzi v Denverju
se je državni sekretar z dekanom
Fakultete za mednarodne študije
profesorjem Tomom Farerjem pogovarjal o globalni varnosti in vlogi
manjših evropskih držav. Državni
sekretar dr. Jazbec se je srečal
tudi z guvernerjem Kolorada Billom
Owensom, ki je poudaril naklonjenost do Slovenije in izrazil čestitke
ob njenem vstopu v EU. Slovenska
delegacija se je sestala tudi s predstavniki zakonodajne oblasti zvezne
države Kolorado, senata in kongresa.
Aljoša Selan
SV obiskal glavni podčastnik
južnega krila Nata
Proslava ob 60. obletnici preboja
Gorenjskega odreda
Tridnevni delovni obisk v Slovenski vojski je 16. junija končal
glavni podčastnik poveljstva južnega krila Nata v Neaplju, višji
štabni praporščak Heiko Schulze.
V vasi Vesca pri Vodicah je bila v soboto, 19. junija, proslava
ob 60. obletnici preboja Gorenjskega odreda iz okupatorjevega
obroča. Čeprav so nemške enote pripravile ofenzivo s tri tisoč
vojaki, je odred s 350 borci z uspešnim manevrom pri Vesci iz
boja prišel brez žrtev.
Foto: Poveljstvo sil SV
Med obiskom, katerega namen je bil okrepitev mednarodnega vojaškega sodelovanja, so glavnega podčastnika Schulzeja in štabnega praporščaka Inga Haimeja, sicer pomočnika nemškega atašeja, seznanili
z oblikovanjem podčastniškega zbora oziroma karierne poti podčastnikov v SV. Gosta sta si na strelišču Bač ogledala bojno streljanje slušateljev prve generacije tečaja za vodne podčastnike, v vipavskem Centru
za usposabljanje pa usposabljanje kandidatov za poklicne vojake. Med
obiskom je glavni podčastnik južnega krila Nata ponudil pomoč pri razvoju podčastniškega zbora na več strokovnih področjih.
Poleg Slovenije je višji štabni praporščak Schulze obiskal tudi Bolgarijo,
Madžarsko in Romunijo.
8
S LO V E N S K A V O J S K A
Kot slavnostni govornik je nastopil minister za obrambo dr. Anton Grizold.
Dejal je, da brez slovenskega uporništva med drugo svetovno vojno in brez
strnitve vrst v odločilnih trenutkih, kot je bila osamosvojitvena vojna leta
1991, danes ne bi bilo več Slovencev in še manj uspešne Republike Slovenije, ki je prav letos uresničila nekatere temeljne razvojne cilje. Postali smo
polnopravni člani zveze Nato in zatem Evropske unije ter tako v trinajstih
letih dosegli pomembna dosežka. »Trinajst let je za razvoj sodobne vojaške
organizacije precej kratko obdobje, pa vendar smo v Sloveniji v tem času
posodabljali in usposobili učinkovito poklicno Slovensko vojsko, prilagojeno potrebam in zmožnostim naše države. Naš cilj v reformi slovenskega
obrambnega sistema je oblikovati še učinkovitejši nacionalni obrambni
sistem, prilagojen tveganjem in nevarnostim 21. stoletja,« je poudaril minister. Omenil je tudi, da Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska v
zadnjih letih postaja največji slovenski delodajalec, saj s približno šesto novimi zaposlitvami na leto pomembno posega na slovenski trg delovne sile.
Dejal je, da je obrambnemu ministrstvu v zadnjih treh letih uspelo uresničiti
vse postavljene cilje. Tako je vlada pred mesecem sprejela Strateški pregled
obrambe ter predlog novega Splošnega dolgoročnega programa razvoja
in opremljanja Slovenske vojske do leta 2015. Po njegovih besedah bodo s
tem državljanke in državljani Republike Slovenije dobili majhno, vendar sodobno opremljeno in učinkovito vojsko, takšno, za kakršno si prizadevamo.
Vseh teh ciljev pa ne bi mogli tako velikopotezno načrtovati in jih uresničiti
brez svoje države in svobode, zato se je minister borcem Gorenjskega
odreda in vsem pripadnikom narodnoosvobodilne vojske zahvalil za njihov
dragoceni prispevek.
Mag. Andreja Jernejčič
CVŠ in DSDR so preoblikovali
V četrtek, 1. julija, sta Center vojaških šol in delovna skupina za doktrino in razvoj prešla pod skupno vodstvo poveljstva za doktrino in
razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), delovna skupina pa
se je preimenovala v Center za doktrino in razvoj (CDR).
Jure Robič zmagovalec dirke čez ZDA
»Slovenija je članica Evropske unije in lahko smo ponosni, da
smo ob vstopu vanjo s seboj prinesli bogato gasilsko tradicijo.
Tudi druge države imajo zgodovino gasilstva, vendar se naša od
njihove loči po tem, da je bilo gasilstvo vedno vpeto v slovensko
družbo in tesno povezano s prebivalci. Že od začetkov je temeljilo na prostovoljstvu, množičnosti in nepolitičnosti, kar mu je
uspelo ohraniti do danes,« je v nedeljo, 13. junija, na proslavi ob
120. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Trebnje dejal
minister za obrambo dr. Anton Grizold.
Kolesar Jure Robič, pripadnik športne enote SV, je v torek, 29. junija,
po osmih dneh, devetih urah in 51 minutah prvi prevozil ciljno črto na
dirki čez Ameriko. Dirka je potekala od San Diega do Atlantic Cityja
in je bila dolga 4760 kilometrov, Robič pa je dosegel najboljši čas v
dvajsetletni zgodovini te dirke. Slovenski kolesar, ki je bil lani na tej dirki
drugi, je Američana Michaela Trevina prehitel za enajst ur in petnajst
minut, Avstrijec Wolfgang Faschnig pa je za njima zaostal za skoraj
en dan. Robič je peklensko dirko, ki zahteva izjemno psihično trdnost,
komentiral: »Našel sem se, uresničil sem svoje sanje.« Robiča je v ponedeljek 5. julija, sprejel načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič in
mu iskreno čestital.
Kot je poudaril dr. Grizold, so temelj najrazličnejših in najbolj številnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč prav prostovoljni gasilci. V tem sistemu povezujejo prostovoljne, poklicne in dolžnostne sestave. »Izkušnje pri
vsakdanjih nesrečah in tudi tistih velikega obsega nam vedno znova potrjujejo, da je takšna organiziranost dobra in učinkovita. Vendar se s tem ne
smemo zadovoljiti, temveč moramo nenehno skrbeti za razvoj gasilstva,
njegovo opremljenost, izobraževanje članov in čim večjo pripravljenost,« je
dejal minister. Omenil je še programe, ki so pomembni za gasilstvo, njihov
namen pa je predvsem izboljšati pripravljenost za požare v naravnem okolju. Ob koncu je dr. Grizold dejal, da Slovenci živimo z gasilstvom in da tako
kot v preteklosti gasilstvo v naši državi poleg glavne dejavnosti ohranja
vlogo pobudnika, organizatorja in snovalca številnih kulturnih, družabnih
ter drugih dejavnosti, ki ljudi združujejo in povezujejo. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trebnje je zaželel napredek tudi v prihodnosti in uspešno
ter odločno delo.
Mag. Andreja Jernejčič
Foto: arhiv revije Slovenska vojska
Slovenci živimo z gasilstvom
S LO V E N S K A V O J S K A 9
S p re m l j a m o
Sedež poveljstva je v Vojašnici Šentvid, enoto pa vodita načelnik brigadir
Janez Kavar in njegov namestnik brigadir Alojz Završnik. S svojimi notranjimi
organizacijskimi enotami bo PDRIU deloval na različnih lokacijah. Poleg
vodstva PDRIU v Šentvidu delujejo še CDR, Šola za častnike in Center za
vojaškozgodovinsko dejavnost ter del Šole za tuje jezike. Sedež Knjižnično-informacijskega centra ostaja na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani, saj je
pomemben zaradi podpore izobraževalnih in študijskih procesov zaposlenih
na MO in študentov ljubljanske univerze. Šola za podčastnike, ki poudarja
praktično delo in veščinsko usposabljanje, glede na bližino osrednjega
vadišča SV deluje v Postojni. Poveljniško-štabna šola gostuje v Centru za
obrambno usposabljanje v Poljčah, del Šole za tuje jezike pa v Centru za
jezikovno usposabljanje PzM in ostaja še naprej v Ajševici pri Novi Gorici.
Tudi vipavski Center za usposabljanje SV se bo do konca letošnjega leta priključil PDRIU. Ustanavljata se še dve podenoti PDRIU, in sicer letalska šola ter
center za bojno usposabljanje poveljstev in enot SV. Tako se načrtuje, da bi leta
2005 z združitvijo vseh elementov začeli uresničevati načrt, po katerem bi bil
PDRIU odgovoren za usposabljanje posameznikov, poveljstev in enot SV.
Pripadniki PDRIU so v sredo, 30. junija, in v četrtek, 1. julija, dogodek preoblikovanja proslavili na dveh krajših slovesnostih, na katerih sta sodelavce
nagovorila namestnik načelnika PDRIU brigadir Alojz Završnik in načelnik
CDR polkovnik Tomislav Drolc. Oba sta poudarila, da je imel Center vojaških
šol s svojimi podrejenimi enotami zelo pomembno vlogo pri izobraževanju častnikov in podčastnikov v Slovenski vojski vse od ustanovitve leta
1991. Dodala sta, da so si s prenovo programov in spremembo sistema
vojaškega izobraževanja in usposabljanja v enoti prizadevali izboljšati
kakovost vojaškega šolstva v SV. Na koncu sta povedala, da k nenehnemu
izboljševanju veliko prispeva CDR, ki skrbi predvsem za razvoj programov
VIU ter znanstvenoraziskovalno delo vojaške znanosti in doktrin, s tem pa
neposredno uvaja novo vojaško znanje skozi šolski sistem v prakso. Na
slovesnem dogodku so posameznikom podelili priznanja MO, SV in CVŠ za
njihove zasluge in delo v SV.
Stotnik Tadej Novak
Kronika
Istanbul, Turčija, 18. junij
S p re m l j a m o
Končala se je mednarodna vojaška vaja Eurasian Star 2004, na kateri je sodelovalo devet
pripadnikov 72. brigade SV. Vaja je potekala v
centru za bojne simulacije na Vojaški akademiji Atatürk, vodilo pa jo je poveljstvo turškega
korpusa za hitro posredovanje. Scenarij vaje je
predvideval mirovno operacijo vsiljevanja miru,
na njej pa je sodelovalo več kot 2000 pripadnikov Nata in PzM.
Pivka, 18. junij
V tamkajšnji vojašnici je usposabljanje končala
prva generacija osemnajstih kandidatov za
poklic oklepnika. Po devettedenskem specialističnem programu vipavskega Centra za usposabljanje so se izurili za delo posadk oklepnih
vozil pri opravljanju ognjenih nalog na bojišču.
Vojaki so pridobili VED vojak voznik oklepnomehaniziranih enot in vojak namerilec oklepnomehaniziranih enot.
ski specialistični program. Vojaki se usposabljajo
za uporabo pehotnega orožja in vojaške opreme
pehotnega oddelka. Istega dne so v centru začeli
izvajati trimesečno temeljno vojaškostrokovno
usposabljanje, v katerem kandidate za vojake
usposabljajo za preživetje na bojišču.
Vrhnika, 22. junij
V Vojašnici 26. oktober so vezisti SV praznovali trinajstletnico vzpostavitve prve zveze za samostojno Slovenijo. Slavnostni govornik polkovnik Franc
Knaflič, načelnik sektorja J6 na GŠSV, je opozoril
na pomen takratne vzpostavitve zaščitenega radijskega omrežja med Republiškim štabom za
teritorialno obrambo in podrejenimi pokrajinskimi
štabi TO ter 30. razvojno skupino. Na slovesnosti
so prikazali sredstva in opremo 11. bataljona za
zveze.
Skopje, Makedonija, 20. junij
veljevanja 18. bataljonu za RKBO slovesno predal
dolžnost poveljnika bataljona majorju Branku Podbrežniku. Major Juras odhaja v CDR. Slavnostni
govornik podpolkovnik Bojan Porok iz 72. BR je
poudaril pomen bataljona, ki mu je namenjena
pomembna vloga pri integriranju SV v Nato in
pri prevzemanju mednarodnih nalog. Tako je
treba bataljon, posebej pa vod za NRF, intenzivno
usposabljati. Dva dni prej je bataljon praznoval 12.
obletnico enote.
Ljubljana, 24. junij
Vipava, 21. junij
V Centru za usposabljanje so za kandidate za
poklic pehotni strelec začeli izvajati šestteden-
10
S LO V E N S K A V O J S K A
V spomin na tamkajšnje boje pripadnikov TO z
Jugoslovansko vojsko junija 1991 sta 32. vojaškoteritorialno poveljstvo SV iz Novega mesta in
Združenje veteranov vojne za Slovenijo pripravila slovesnost. Slovesnosti in odkritja obnovljenega spomenika se je udeležilo dvesto teritorialcev
in njihovih sorodnikov ter domačinov.
Ljubljana, 29. junij
V Službi za gospodarjenje z nepremičninami MO
je bila javna dražba nepremičnin, ki jih upravlja
Ministrstvo za obrambo. Na njej je bilo za najvišje izklicane cene prodanih sedem stanovanj
v skupnem znesku 45,6 milijona tolarjev.
V Vojašnici generala Maistra je bila slovesnost
ob dnevu oklepno-mehaniziranih enot Slovenske vojske. Na njej so pripadniki 74. OKM bataljona iz Maribora in pripadniki 45. oklepnega
bataljona iz Pivke tekmovali v športnih igrah.
Krajani Šentilja so poveljniku mariborskega
bataljona majorju Igorju Cebku izročili kamero,
s katero so posneli osamosvojitveno vojno na
območju Šentilja. Bataljon je namreč začel delovati 30. junija 1991, dan po zaplembi tehnike
tankovske enote JA.
Na letos že osmem državnem orientacijskem
tekmovanju, ki ga je pripravilo Območno združenje slovenskih častnikov Maribor, je sodelovalo približno trideset ekip iz ZSČ, SV in policije.
Med ekipami je zmagala OZSČ Ptuj pred OZSČ
Lenart in OZSČ PP - enota Maribor. V posamični
konkurenci je bil najboljši poklicni vojak Robert
Dajčman iz OZSČ Lenart.
kadetov Vojaške akademije West Point, ki si
je v vipavskem Centru za usposabljanje med
drugim ogledala usposabljanje kandidatov za
poklicne vojake SV.
Medvedjek, 27. junij
Maribor, 30. junij
Maribor, 19. junij
Na povabilo slovenskega veleposlaništva v Makedoniji je v Domu armije skupaj z Big Bandom
nastopil Orkester SV. Dirigiral je mag. Jani Šalamon, vokalni solisti so bili Vera Danilova, Darja
Švajger in Oto Pestner.
predstavili izkušnje iz kriznega upravljanja,
civilne obrambe, podpore države gostiteljice in
civilno-vojaškega sodelovanja ter vojaških zadev, predvsem prehoda iz naborniške vojske v
poklicno vojsko.
Namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk je
izročil priznanja zaposlenim na Generalštabu SV,
ki sta jih podelila obrambni minister in načelnik
GŠSV. Brigadir Turk je izrazil prepričanje, da bo SV
uspešna pri vključevanju v Nato, saj je organizirana po načelih sodobne organizacije.
Ljubljana, 24. junij
V Uradu za obrambne zadeve MO je bila na štiridnevnem obisku delegacija iz Sektorja za civilno
obrambo in krizno upravljanje makedonskega
obrambnega ministrstva. Delegacijo je sprejel
vodja urada, sekretar Igor Nered. Gostom so
Pokljuka, 1. julij
Na biatlonskem stadionu je bil slovesen postroj
poveljstva za podporo SV in njegovih enot v
počastitev druge obletnice ustanovitve enote.
Hkrati so 430. mornariški divizion iz Ankarana
iz poveljstva za podporo prepodredili poveljstvu
sil SV. Slavnostni gost je bil načelnik GŠSV
generalmajor Ladislav Lipič, ki je poudaril pomen logistike kot dejavnosti. Najzaslužnejšim
pripadnikom poveljstva so podelili priznanja in
plakete.
Sv. Tomaž, 3. julij
Člani Društva general Maister za Prlekijo in
Prekmurje so ob sodelovanju zgodovinskega
društva in Območnega združenja veteranov
vojne za Slovenijo Ormož na osrednjem trgu
odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru in
njegovim borcem iz fare Sv. Tomaž. Predstavniki OZVS Ormož in ZBNOB Ormož so podpisali
listino o sodelovanju, prav tako so listino o sodelovanju podpisali z društvi general Maister in
zgodovinskim društvom na področju negovanja
bojevniških tradicij slovenskega naroda.
Eurosatory letos največji doslej
Med kopensko oborožitvijo
tudi brezpilotna letala
Na pariškem Eurosatoryju je italijanski
proizvajalec Nautilus prvič predstavil
inovativne brezpilotne zračne ladje.
Po novem konceptu je zračna ladja
sestavljena iz dveh trupov, povezanih
s ploščadjo, v kateri so energetski
vir, pogonski sistem in tovor. Zračna
ladja ima precej manjšo bočno površino kot običajna plovila, s čimer
je manj občutljiva za bočne vetrove,
vodljivost pa so dodatno povečali s
povsem novim pogonskim sistemom.
bitnimi poslovnimi partnerji na področju
Ta vključuje šest električnih motorjev
opremljanja Slovenske vojske. Med
z vodljivimi propelerji in je brez aeronjimi so bili Thales, Movag, Patria, Steyer,
dinamičnih nadzornih površin. Dva
EADS/Eurocopter, EADS/Dornier, Iveco,
propelerja imata navpično rotacijsko
GIAT, Sagem, Lockheed Martin, Rafael in
os in sta vgrajena v povezovalno plošSofema. Mag. Kremljak je obiskal tudi
čad zračne ladje, preostali štirje pa so
državna predstavništva Francije, Izraela in
na drogovih, pritrjenih na osrednji del
Skyray
zračne ladje, in sicer dva na vrh, dva p
nemškega
asimetrično na spodnjo stran plovila.
Freeskya
usmerjanjem teh štirih propelerjev pr
računalniškega nadzornega sistema
se ustvarja ustrezen potisk za gibanje plovila v želeni smeri. Vzgon se
spreminja z zračnim polnjenjem in
praznjenjem balonov znotraj obeh
letali, za katere sta značilna velik domet in
trupov, hitro navpično gibanje ali
vzdržljivost, lahko mikrobrezpilotni sistem
stabilizacijo ob navpičnih vetrovih
navpično vzleta in pristaja. Tako je uporaben
pa zagotavljata propelerja v središču
tudi
v urbanih naseljih, zaradi majhne teže pa
Nautilusova
plovila. S takšnima sistemoma nadzora
ga
lahko
uporabljajo
tudi enote velikosti oddelka. Mikrobrezpilotna zračna ladja
in pogona lahko Nautilusova zračna ladja ohranja
brezpilotni helikopter ima namreč premer 28,5 centimetra in tehta 6,25
lebdeči položaj tudi, kadar bočni vetrovi dosežejo
kilograma. Helikopterji z dizelskim motorjem naj bi dosegali hitrost 65
hitrost osemnajstih vozlov. Zračna ladja, ki je d
aku pa bi na višini 3000 metrov lahko lebdeli
metrov, bo lahko prevažala do 80 kilogramov
nut. Brezpilotni helikopter lahko nosi biološke
detektorje, detektorje min, komunikacijsko in
štiri pogonske celice pa bodo zagotavljale prec
nsko opremo. Proizvajalec bo ameriški vojski
vzdržljivost letala. Zračna ladja Nautilusa je id
nosilna ploščad za vojaško izvidniško oprem
eta 2005 dostavil 60 prototipov helikopterjev, ki
hkrati uporabna za civilne namene, kot so n
edvidoma uporabljali v Iraku.
prometa in nelegalnih prestopov meje ter odkr
ornosti je na tokratnem Eurosatoryju vzbudil tako
nebesni žarek ali skyray, ki ga nemški Freesky
požarov. Prototip naj bi prvič preizkusili jeseni 20
Cenovno veliko bolj dostopna pa bodo bre
portne različice, namenjene akrobatom v zraku.
helikopterji proizvajalcev Honeywell Defense i
reakcijski motorji lahko pripadnika specialnih sil
Electronic Systems, ki so namenjeni taktični
vesto kilometrov daleč. Zaradi majhnih radarskih
Mikrobrezpilotni sistem vključuje zemeljsko
vanj ter letenja nizko nad zemljo je skyray Mk IV
postajo in helikopterja v velikosti nahrbtnika
če odkriti. Plovilo je 145 centimetrov dolgo in 180
težo 20 kilogramov. Po nekaterih napovedih b
oko, tehta od 15 do 20 kilogramov in v povprečju
Mikrobrezpilotni
160 vozlov. Padalec z njim lahko skoči z višine
ki ga poganjajo in usmerjajo propelerji z ventil
helikopter
operativen do leta 2010, zaradi svojih funkcij
etrov in prodre veliko globlje v nasprotnikovo zadostopnosti pa bi lahko dopolnjeval klasična
doslej. Ko doseže svoj cilj, tam odpre padalo, prina letala s krili. V primerjavi s klasičnimi brez
trjeno na skyray, in na klasičen način pristane.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
Sodobna tehnika
Med
Finska družba Patria je
8 x 8, na katerega je m
7,62 milimetra do topo
sodobni minometni sis
120-milimetrski minom
matski sistem za poln
pnevmatski trzajni sist
potrebujeta za priprav
na delovanje do 30
sekund, na minuto pa
lahko izstreli do 26 min
ki lahko delujejo na cilje
razdalji do deset kilom
Sistem AMOS na
Kupola AMOS-a se lah
oklepnem vozilu
za 360 stopinj, težka je 4400 kilograCV 90
mov, namestiti pa jo je mogoče tudi na
druga lahka kolesna oklepna vozila.
Ameriški Polaris, znan kot izumitelj motornih sani, je na Eurosatoryju predstavil
serijo terenskih vozil. Model sportsman 700 MV je družba oblikovala na podlaPolarisov
sportsman
700 MV
gi izkušenj ameriške vojske v Afganistanu in Iraku. Vozilo se odlikuje z dvojnim
motorjem na vodno hlajenje, balistično zaščitenim tankom za gorivo, avtomatskim menjalnikom, pogonom na vsa štiri kolesa, pomožnim zaganjalnikom ter
zadnjim prostorom za 200 kilogramov tovora in sprednjim za 100 kilogramov.
Vozilo lahko uporabljamo tudi s praznimi gumami. Zaradi opisanih lastnosti
je Polaris za posebne enote v Afganistanu in Iraku dobavil že več sto vozil, ki
jih uporabljajo za čim bolj neopazen prevoz opreme v zaledje nasprotnika in v
izvidniške namene.
Od nožev do zahtevnih oborožitvenih sistemov vojaka
avtomatsko orožje s 25-milimetrskim strelivom naj
u proizvajalca ustrezno zamenjalo zdajšnje težke
omete, ki uporabljajo strelivo kalibra 40 milimetrov,
bra 12,7 milimetra. Poleg tega ima XM 307 vgrajen
a ognja, ki ga bo z laserskim daljinomerom in sinočno delovanje mogoče uporabljati proti naspronikovim vojakom in lahkim oklepnikom na razdalji
do 2000 metrov. Uporabljati naj bi ga bilo mogoče
za vidne in skrite cilje, kot so strelska zaklonišča,
cilji, skriti za zidovi in utrdbami, ali v stavbah z okni.
25-milimetrskim strelivom, sistemom za nadzor
nja in novim vžigalnikom, ki ga omenjeni sistem
modejno programira, medtem ko je v cevi, da razizstrelek eksplodira na točno določeni razdalji in
tako deluje na cilje, ki so skriti za oviro. Orožje naj
bi bilo težko 19 kilogramov, prenašata ga lahko dva vojaka oziro
ga lahko pritrdimo na vozilo, stabilnost pa omogoča skoraj 46 c
visok trinožni podstavek. De
lahko v minuti izstreli do 250
Med številnimi novostmi
na sejmu, ki poudarjajo
bojevanje v urbanem oko
lju, je bil tudi večnamensk
Sistem, ki ga je v sodelova
družba Israel Military Indus
vo, katerega izstrelek se sam
izvedbi (tromblonska mina
slikovnih podatkov o dogajanju zunaj vidnega polja vojaka. Vojak v
zrak izstreli tromblonsko mino, v kateri je kamera, ki med letom zbira podatke
in jih sproti pošilja ročnemu računalniku vojaka, ki tako lahko odkriva cilje
in nadzira učinek ognja. Pri tem vojakovo življenje ni ogroženo, prav tako ni
treba uporabljati brezpilotnih plovil. Strelivo je lahko klasično ali neubojno,
torej napolnjeno s solzilcem, ko mora vojak posredovati v množičnih demonstracijah, nemirih in drugih razmerah, ki jih je težko nadzirati. Ta sistem, ki
ima doseg 300 metrov in bo na voljo od letošnjega poletja, je primeren za
vse sodobne puške.
Možnost delovanja okoli vogala ponuja taktični oborožitveni sistem corner
shot istoimenske izraelske družbe, ki so ga na sejmu predstavili v kombinaciji z
raketometom RGW 60 nemškega proizvajalca Dynamit Nobel Defence. Orožje
sestavlja prilagodljivi podstavek z videozaslonom, na katerega je nameščen
raketomet s pritrjeno kamero in ki je usmerjen proti cilju za vogalom. Corner
shot panzerfaust (CSP) so oblikovali za prodiranje specialnih sil na območja
z nasprotnikovo vojsko ali protiteroristične operacije. Sistem, ki zagotavlja
točnost streljanja, ne da bi bila pri tem ogrožena varnost strelca, je namenjen
onesposabljanju nasprotnikovih vozil in utrjenih objektov. Prenosni sistem CSP
je natančen in preprost.
Na pariškem Eurosatoryju so letos prvič predstavili posamezne dele opreme iz
programa soldato futuro italijanskih oboroženih sil. Program po propadu skupnega projekta z Nemčijo zdaj pod vodstvom družbe Marconi Selenia Commu-
XM 307 je oznaka avtomatskega bombometa ki ga razvija ameriška družba
Lahki avtomatski
bombomet XM 307
polk pa naj bi opremili do konca leta 2007. Beretta, ki v prograot vodilna družba za oborožitveni sistem, razvija različico puške
90, ki bo od zdajšnje lažja in krajša. Puška s praznim okvirjem
bo brez optoelektronskih sredstev lažja od treh kilogramov,
njenim puškinim kopitom pa bo 840 milimetrov v primerjavi z
milimetri. Puška bo omogočala rafalno streljanje, posamično
al treh nabojev. Teleskopsko kopito bo mogoče namestiti v štiri
različne položaje, kar bo omogočalo, da se bo dolžina orožja prilagodila posameznemu vojaku oziroma nalogi. Galileo Avionica je za Berettino puško oblikoval optoelektronsko napravo, ki vključuje dnevni črno-beli televizijski oziroma
nočni infrardeči kanal za opazovanje, optično merjenje s trikratno povečavo,
dva laserja, ki delujeta v vidnem in infrardečem spektru, ter refleksni merek za
hitro streljanje. Strelec človeka prepozna na razdalji 600 metrov, tank pa na
razdalji poldrugega kilometra. Sistem je 200 milimetrov dolg, 70 milimetrov
širok in 105 milimetrov visok, tehta pa približno kilogram.
Razmeroma novo italijansko podjetje Extrema Ratio, ki se je v sedmih letih
uveljavilo kot eno najboljših na svojem področju, je na sejmu predstavilo serije
taktičnih nožev za profesionalno uporabo, kot sta fulcrum in fulcrum bayonet.
Rezila so izdelana iz kobaltnega jekla, ki je prevlečen s črnim cirkonijevim
karbonitratom ali barvnimi nesvetlečimi se prevlekami. Na tok sta pritrjena brusilec za nože in priprava za rezanje žic. Komplet vsebuje tudi palico iz zlitine
titana in aluminija za iskanje min. Z zaščitnim prstanom lahko večnamenski
nož iz serije fulcrum bayonet uporabljamo tudi kot bajonet na puškah M16/M4
in beretta SC/SCP, na zahtevo kupcev pa tudi na drugih. Serijo fulcrum bayonet
so razvili v sodelovanju z italijanskimi
Beretta za italijansko
univerzami na podlagi izkušenj italivojsko razvija osebni
janskih specialnih vojaških
oborožitveni sistem.
enot v Afganistanu, tako
Zaščitni jopič znamke breeze
From 14th to 18th June, Eurosatory 2004, the world’s largest international exhibition of land and land-air defence armaments and other military
equipment was put on view at the Nord Villepinte in Paris. At the biennial
exhibition, which was visited by over 40,000 visitors from 110 countries,
970 companies from 44 countries exhibited their products. The fair was
attended by Slovenian experts in the field of national defence from RS
Ministry of Defence Equipment Sector as well as by Slovenian National
Armaments Director, Zvonko Kremljak, M. Sc., with his delegation. Mr
Kremljak met with many current and potential future business partners in
order to discuss the equipping of the Slovenian Armed Forces.
Revija Slovenska vojska v
elektronski obliki na spletnih
straneh MO
www.mors.si
Elektronska pošta:
[email protected]
S LO V E N S K A V O J S K A 13
Sodobna tehnika
Sistem corner shot
na raketometu
RGW 60
da puška z uporabo tega bajoneta, ki izpolnjuje standard Nata AD856, ne
izgubi svojih lastnosti.
Med podjetji, ki so predstavljala osebno opremo bojevnika, je bil tudi izraelski Rabintex Industries, ki izdeluje balistične čelade, steklo in ščite,
zaščitne jopiče ter druge izdelke za zaščito vojaka in policista. Jopič z
aktivnim kroženjem zraka znamke breeze poskuša odpraviti za zaščitne
jopiče značilno zmanjšano stopnjo naravnega telesnega ohlajanja. Sestavljata ga dva neodvisna sistema za kroženje zraka, in sicer na sprednji
in zadnji strani. Pod jopič iz okolice s pomočjo majhnega ventilatorja prihaja
svež zrak in izriva vlažnega, s čimer se opazno znižujeta telesna temperatura
in srčni utrip uporabnika. Po navedbah proizvajalca naj bi imel človek po treh
urah napora telesno temperaturo 38 ºC, zunanjo temperaturo 36,2 ºC in srčni
utrip 130. Če bi nosil običajni zaščitni jopič, bi bila njegova telesna temperatura
za 0,7 stopinje višja, zunanja temperatura 38,5 ºC, srčni utrip pa bi dosegel
165 udarcev na minuto. Z uporabo jopiča znamke breeze bi bila telesna temperatura 38,2 ºC, zunanja 36,5 ºC, srce pa bi opravilo 140 udarcev na minuto.
Jopič tehta približno 400 gramov in ga je z lahkoto mogoče vgraditi v klasične
zaščitne jopiče. Sistem uporablja običajne baterije AA, ki lahko nepretrgano
delujejo osem ur.
Meta Grmek
Aleš Lebar
Foto: Aleš Lebar in izdelovalci
Iz vojaškega življenja
Slovenska vojska na Lentu
Osem skupin
za pridobivanje kadra
Oddelek za pridobivanje kadra je prištabna enota GŠSV in deluje v treh
odsekih, in sicer odseku za operativne
zadeve in pridobivanje, v odseku za
selekcijo ter v odseku za zaposlovanje.
»Ustanavljamo odsek za odhode, saj
Major Ernest Anželj
14
S LO V E N S K A V O J S K A
Celju, Novem mestu, Kranju, Ljubljani,
Postojni in Novi Gorici. V skupinah so
častnik in od tri do pet podčastnikov,
nastanjeni pa so v vojašnicah. »Pri
našem delu ne bi bili uspešni, če ne bi
imeli podpore enot SV. Delamo skupaj
z upravami in izpostavami za obrambo po vsej Sloveniji, kjer imamo tudi
informacijske pisarne. Tako z upravnim delom Ministrstva za obrambo
dobro sodelujemo,« je pojasnil major
Anželj, »vseeno pa je naše delo nekaj
posebnega, ker se veliko pojavljamo
v civilnem okolju, zato moramo biti še
posebej pozorni, da smo urejeni in ustrezno predstavljamo vojaški poklic.«
Oddelek za pridobivanja kadra redno sodeluje z Zavodom za zaposlovanje,
dejavni so na sejmih in drugih dogodkih po Sloveniji, vojaški poklic in možnosti
zaposlitve v Slovenski vojski oziroma prostovoljnega služenja vojaškega roka
pa predstavljajo tudi po osnovnih in srednjih šolah.
Oddelek za pridobivanje kadra je bil ustanovljen lani. Nekaj več
kot petdeset pripadnikov Slovenske vojske je zadolženih za
predstavitve poklicnih možnosti deklet in fantov, pridobivanje,
zaposlovanje in selekcijo za poklicne pripadnike Slovenske
vojske, pogodbeno rezervno sestavo ter prostovoljno služenje
vojaškega roka. Major Ernest Anželj, vodja odseka za operativne
zadeve in pridobivanje v oddelku za pridobivanje kadra, je dejal,
da je zadovoljen, ker se je prepoznavnost poklica vojaka in Slovenske vojske povečala. Poleg tega tudi predstavnike skupin za pridobivanje kadra v javnosti, kjer se pojavljajo na prireditvah in šolah,
dobro sprejmejo. Predstavnike skupine za pridobivanje kadra iz
Maribora smo obiskali med njihovim delom na festivalu Lent.
bomo morali poskrbeti tudi za tiste,
ki bodo Slovensko vojsko zapustili
in šli v druge službe. Kako bomo
znali za njih poskrbeti, bo zagotovo
vplivalo na vhode,« je pojasnil major
Anželj. Odsek za operativne zadeve
in pridobivanje kadra je sestavljen iz
osmih skupin za pridobivanje kadra,
ki so razporejeni po vsej Sloveniji,
in sicer v Murski Soboti, Mariboru,
Obiskali 80 odstotkov šol v regiji
Stotnik Vladimir Vindiš, vodja skupine za pridobivanja kadra v Mariboru, ki je
začela delovati junija lani, je dejal, da akcije načrtujejo na podlagi letnega in
mesečnega načrta dela. Stojnico s promocijskim gradivom, ob kateri sta za
Višji vodnik
Boris Lebar
Višji vodnik
Gorazd Šegula
vprašanja in razlage na voljo tudi podčastnika, postavijo na vseh večjih prireditvah, ki potekajo na lokalni ravni, na primer na festivalu Lent, sejmu na Ptuju
in v Gornji Radgoni ter na letalskih prireditvah. »Na območju, ki ga pokrivamo,
torej od Ormoža do Ruš in od Slovenske Bistrice do Lenarta, smo obiskali 80
odstotkov šol. Pomembno je, da jih obiščemo od oktobra do maja, da ne motimo šolarjev ob koncu šolskega leta. Zanimanje učencev je odvisno tudi od
učiteljev, saj se nekaterim zdi pomembno, da so učenci obveščeni o vojaškem
poklicu in možnostih zaposlitve ter dela po koncu šolanja. Tam smo tudi bolj
uspešni. V šolah, v katerih se učenci sami odločijo, ali se bodo udeležili naše
predstavitve, je zanimanja manj, vendar je takih šol malo.« Ob ponedeljkih, sredah in petkih so med uradnimi urami na izpostavah za obrambo v Mariboru,
na Ptuju in v Slovenski Bistrici ter informacijskih pisarnah v Rušah, Pesnici,
Lenartu in Ormožu. Kot je pojasnil stotnik Vindiš, so bili najbolj zaposleni novembra in januarja, saj so na dan obiskali tudi dve šoli. Na lokalnih kabelskih
televizijah predvajajo statične oglase in v obliki 20 oziroma 40 sekund dolgega
informativnega filma Pridruži se nam, ki so ga pripravili v Službi za publicistiko
TV studio Poljče. »Ti oglasi in oglas v Službi domovine zagotovo pripomorejo
k večji obveščenosti in prepoznavnosti Slovenske vojske. Poleg tega se na
mariborskem območju večkrat pogovarjamo tudi z novinarji, ki v prispevkih za
lokalne televizije predstavijo prostovoljno služenje vojaškega roka, možnosti
za pogodbeno rezervo in redno službo v SV. Prav tako se oglasi predvajajo na
lokalnih radijih, v informativnih blokih pa tudi prispevki o našem delu in delu
Slovenske vojske.« Število vlog za zaposlitev v Slovenski vojski ostaja na približno enaki ravni, tako da jih dobijo na mariborskem območju od dvajset do
trideset na mesec. »To je odvisno od letnega časa. Tako je julija in avgusta, ko je
čas dopustov, vlog manj, zato pa jih je bilo več februarja in marca,« je pojasnil
stotnik Vindiš. »Podatki, ki jih imam na voljo, kažejo, da oglas V službi domovine ni imel bistvenega vpliva na zaposlovanje, dobro pa je vplival na prepoznavnost Slovenske vojske. Dijaki so končali šolsko leto in uživajo počitnice, zato je
število kandidatov za službo v teh mesecih manj. Poleg tega smo že dalj časa
navzoči na trgu delovne sile in kandidati že poznajo pogoje za zaposlitev, zato
se tisti, ki na primer nimajo ustrezne izobrazbe, ne prijavljajo več. Obisk spletne
strani www.slovenskavojska.si, na kateri so tudi natančno napisani vsi pogoji,
se je povečal kar za devetkrat,« je odgovoril major Anželj na očitke nekaterih
javnih občil, da se število kandidatov kljub oglaševanju zmanjšuje.
Koliko zaslužijo vojaki?
To je najpogostejše in ponavadi prvo vprašanje, na katerega odgovarjajo v
osnovnih in srednjih šolah na predstavitvah Slovenske vojske in vojaškega
poklica, sta pojasnila višja vodnika Boris Lebar in Gorazd Šegula, ki delata v
mariborski skupini za pridobivanje kadra. »Delo predstavnika za pridobivanje
kadra je zelo zanimivo, dinamično, veliko je stikov z ljudmi. Srednješolci, naša
ciljna skupina so tretji in četrti letniki, postavljajo po predstavitvi vprašanja o višini mesečnega dohodka, kje bi kot vojaki delali, ali je odhod na misijo obvezen
The Slovenian Armed Forces General Staff Recruiting Department was
established last year. About fifty SAF servicemembers are tasked with
the promotion of the jobs in the SAF as well as with the recruitment and
selection of potential candidates for professional SAF servicemembers,
contractual reserve structure and voluntary reservists. Major Ernest Anželj, Head of the Operative and Recruitment Sector at the SAF General
Staff Recruiting Department, expressed his satisfaction with the fact
that the interest in the career of a professional servicemember and
other job opportunities in the SAF is on the increase. He also said that
the representatives of the Recruiting Department were more and more
welcome to attend various schools, shows and fairs. We paid a visit to
the representatives of the Recruiting Department from Maribor during
their presentation at the Lent festival.
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
Iz vojaškega življenja
Stotnik
Vladimir Vindiš
ipd. Dekleta zanima tudi, ali si morajo postriči nohte, kako je z dolgimi lasmi
in barvanjem. Zdaj, ko smo obiskali že toliko srednjih šol, mladina bolj pozna
vojaški poklic in kar je tudi pomembno, svoje vedenje v pogovorih širi naprej,
zato je vojska vse bolj prepoznavna,« je pojasnil višji vodnik Lebar. »Mlade zanima tudi, kakšne so možnosti združitve vojaškega poklica in študija, zato jim
pojasnimo, kako je s štipendiranjem. Tisti, ki pa jih študij po srednji šoli ne zanima, imajo bolj natančna vprašanja o vojaškem poklicu,« je dodal višji vodnik
Šegula, ki je bil na mirovni misiji v Bosni in Hercegovini, zato odgovarja tudi na
vprašanja o sodelovanju Slovenske vojske na misijah. »V javnih občilih se več
govori o sodelovanju SV na misijah, zato to področje ljudje bolj poznajo in sprašujejo, kako poteka misija, koliko časa traja, koliko dopusta dobiš, kakšne so
plače, stiki z lokalnim prebivalstvom in drugimi vojskami,« je dejal višji vodnik
Šegula. »Tisti, ki pridejo k nam na izpostavo za obrambo oziroma v informacijsko pisarno, imajo že bolj natančne informacije o vojski in vojaškem poklicu,
saj jih poiščejo tudi na medmrežju. Tako pridejo k nam po dodatna pojasnila
o posameznih rodovih in službah. Vedo, kje so posamezne enote in kaj so njihove naloge. Nekateri tudi želijo delati v določeni enoti, zato jim pojasnimo, da
je to odvisno od potreb Slovenske vojske,« je dodal višji vodnik Lebar. »Ko smo
začeli delati, smo dobili usmeritve iz oddelka za pridobivanje kadra, imeli smo
tudi usposabljanja, sodelovali smo z Zavodom za zaposlovanje, imamo tudi
zbrana vprašanja, ki bi jih morebiti postavili zainteresirani, in odgovore nanje.
Je pa res, da potrebujemo veliko samoiniciativnosti in iznajdljivosti za delo na
terenu. Menim, da smo pri pridobivanju kadra uspešni, zato sem z delom zelo
zadovoljen. Pripraviti se moramo tudi za tiste dni, ko bo zanimanja manj, takrat
pa nam bodo pomagale predvsem izkušnje, da bomo pri pridobivanju kadra
učinkoviti,« je zatrdil stotnik Vindiš.
Valerija Šket
Foto: Bruno Toič in Marko Pišlar
Iz vojaškega življenja
Ko za preživetje v divjini zadostuje znanje
Zakaj ste se odločili, da se boste naučili, kako preživeti v naravi? Kako
ste se sploh lotili tega dela?
Nekdanja kultura in način življenja
izginjata. Ljudi je vse bolj strah narave in se zato odmikajo od nje, včasih
pa so jo morali obvladati oziroma
poznati, da so lahko preživeli. Torej
se nisem naučil nič novega, le da
sem pozabljeno
kateri rod rastlin je užiten. Tisa na
primer je strupena, plod pa je užiten,
vendar so semena v plodu tudi strupena. Vse to pomeni zelo veliko dela.
Največ sem se ukvarjal z rastlinami
in tehniko priprave, na primer s konzerviranjem hrane, pomembni pa sta
tudi improvizacija ter izdelava orodja
in orožja.
Vendar so možnosti in način preživetja v različnih okoljih in letnih
časih različni.
Seveda, pri nas je preživetje v naravi
izziv prav zaradi velikega odstotka
strupenih rastlin. Prav tako je preživetje pozimi zelo zahtevno zaradi nevarnosti, da zmrzneš, poleti pa lahko tudi pri nas hitro pride do dehidracije.
Najbolj pomembno je osnovno znanje, kar sem spoznal tudi med avstralskimi domorodci. Sicer je bilo preživetje v Avstraliji zaradi pomanjkanja
vode, veliko strupenih kač in napadalnih krokodilov velik izziv. Podoben je
pri nas obalno-kraški svet, vendar precej manj ekstremen. Osnovno znanje
za preživetje moraš prilagoditi terenskim in podnebnim značilnostim. Prav to
znanje, ki je še posebej pomembno za tiste na zahtevnih misijah, poskušam
dati pripadnikom Slovenske vojske. Če imaš nož in pištolo, še ne pomeni,
da lahko preživiš, če pa veš, katera rastlina je užitna ter kako in kje poiskati
vodo, potem je možnosti več. Bistvo preživetja je, da si ne glede na to, kaj se
zgodi, znaš pomagati ter narediti in poiskati stvari, ki jih nujno potrebuješ,
torej ogenj, vodo, hrano, orodje in orožje. Potem se moraš znati še orientirati.
V naravi še nisem naletel na nerešljivo težavo.
Brane Červek se že 14 let ukvarja s preživetjem v naravi. Vsaj
šest mesecev na leto preživi v naravi in se, kot pravi, še vedno
uči. Dvakrat je bil po pol leta v Avstraliji in živel kot domorodci.
Usposabljal je avstralske in francoske vojake, delal je tudi po
Evropi. Morda se zdi, da je preživeti v naravi preprosto, vendar ni.
Kot je pojasnil, je pri nas kar 80 odstotkov rastlin strupenih, 50
odstotkov je smrtnih. Katere rastline so torej užitne, iz česa lahko
izdelamo vrv za tetivo loka, kako zanetiti ogenj brez vžigalic ali
spoznaval okolje, potem sem se
živeti v naravi, v specialni enoti
slovanske vojske. Zelo mi je bilo
em se odločil, da bom to počel
naprej. Proučevanja sem se lotil
emišljeno. Starejše ljudi po vsej
veniji sem spraševal, kako so
kako so lovili in kaj so jedli. Pri
m sem si vse zapisoval. Potem
em se učil po knjigah in bil velikoat razočaran, saj so zavajajoče,
sedilo pa pogosto neresnično.
sem tudi sam izkusil, saj sem
strupil. Sčasoma sem se naučil,
(Nadaljevanje na strani 17)
(Nadaljevanje s strani 16)
sko vojsko, saj svoje delo redno zapisujem. Tudi drugod po svetu izvajajo
take programe za vojske. Je pa res, da pri nas premalo cenijo izkušnje, saj
za to, kar znam, ne potrebujem diplome. V 14 letih sem delal že marsikje in
na usposabljanjih se ni nihče zastrupil ali prehladil, nasprotno, moje znanje
zelo cenijo. Zadovoljen sem s tem, kar vojaki, predvsem iz odreda za specialno delovanje, na terenu pokažejo, želim pa si, da bi usposabljanje v naravi
prišli pogledat tudi poveljujoči oziroma da bi se ga udeležili. Sodelovanju z
vojsko namenjam precej časa, do zdaj smo veliko sodelovali, pa tudi fantje
me velikokrat sami pokličejo, da preživimo nekaj dni skupaj v naravi, saj vidijo, da jim tako znanje zelo koristi. Za dosedanje sodelovanje se zahvaljujem
predvsem poveljniku 1. brigade polkovniku Branimirju Furlanu in poveljniku
ODSD podpolkovniku Borisu Mikužu in njegovim fantom.
In načrti za prihodnost?
Upam, da bom letos imel za vojake ODSD tudi nadaljevalno usposabljanje
na terenu, kar bo velik preizkus. Poleg tega bodo v Slovenijo verjetno prišle
tudi tuje enote, ki jih bom usposabljal. Sicer pa bom del poletja preživel na
obalnem območju, morda bom šel do Grčije. Želim si še več sodelovanja s
SV, zato vabim vse enote SV poleg ODSD in 10. MOTB, da se mi pridružijo na
usposabljanju. Moja šola se namreč odlikuje in razlikuje od drugih po svetu
predvsem po tem, da se skupina usposablja brez kakršnih koli pripomočkov,
torej brez osebnega orožja in dodatne hrane. Vse, kar potrebujemo, najdemo
in izdelamo v naravi. Prav to je prednost, ki vam jo s svojim znanjem ponujam.
Izobraževanje in usposabljanje potekata na najvišji možni ravni in sta tako primerna ter prirejena za najbolj elitne enote Slovenske vojske.
Valerija Šket
Foto: Bruno Toič, Brane Červek
When survival in the wild depends on your knowledge
For fourteen years, Brane Červek has been gathering knowledge and
improving his skills for survival in the wilderness. According to his
own words, the learning process is not over yet. He spends at least six
months every year in the wilderness. Twice he spent half a year in Australia, adopting the lifestyle of Australian Aborigine. He taught Australian and French servicemembers and worked all over Europe. Perhaps
survival in the wild doesn not seem demanding but it is. According to
Červek, as much as 80 per cent of the plants in Slovenia are poisonous,
50 per cent are lethal. Which plants are edible, how you can make a
string for the bow, how to light a fire without matches, how to catch a
snake, where to look for nutritious worms and how to gather water?
Červek shares his knowledge and skills with the SAF servicemembers
in field trainings of the School of Survival in order to teach them the
basics of the survival in the wild.
S LO V E N S K A V O J S K A 17
Iz vojaškega življenja
Ste bili velikokrat v nevarnosti?
Na terenu si nenehno izpostavljen takšnim ali drugačnim nevarnostim. Veliko je stvari, ki jih še nisem preizkusil. Vedno se pojavi nekaj, kar te na novo
nauči. Ne znam vsega, vem pa zelo veliko, vendar sem vedno pripravljen
na novo znanje. Nevarnosti je veliko. Ribe na primer so dobre za jesti, toda
težavo lahko pomeni neopazna trakulja, zato je ribo treba ustrezno pripraviti.
Paziti se je treba pred klopi, zato si kožo natreš s posebno rastlino, ki jih odganja. Nevarno je, če pride do dehidracije ali če se zastrupiš, pa se ob tem
ne znaš prav odzvati. Čas, ko moraš nekaj nujno narediti, in ne veš, kaj bi,
je lahko usoden. Majhne stvari so pogosto bolj usodne kot na primer medved. Tudi njih kar naprej srečujem, vendar še nikoli nisem imel težav. Svoje
ozemlje bolj branijo divji prašiči ali med kačami črni gadje, ki so dejavni tudi
ponoči. Nevarno je, če te piči v vrat ali bližino srca.
Kako pa je z drugo hrano in vodo? Rastline je torej treba dobro poznati,
preden jih zaužijemo.
Naši želodci so razvajeni, užitne rastline, ki jih je približno 400, imajo ponavadi
grozen okus, saj mora biti za nas vse pripravljeno po nam znanem okusu. V
naravi pa je tako, da se po treh dneh želodec že toliko skrči, da ti je za okus
vseeno, čeprav se čutila še bolj izostrijo. Prav tako bi marsikdo imel predsodek, če bi moral jesti kačo, ne pa, če bi jedel pripravljen zrezek. Pomembno
je, da cenimo, kar v naravi lahko dobimo, od kač, rib, žuželk do večjih živali,
ki jih ujamemo. Največja težava je voda, vendar minimalno zadostno količino
lahko dobimo iz rastlin. Če zaradi okusa ne jemo rastlin, se lahko zgodi, da po
treh dneh, v toplejših krajih pa celo v petih urah, pride do dehidracije. Vodo je
mogoče tudi pridobivati, vendar vseh skrivnosti le ne bom izdal.
Kakšne programe v okviru šole preživetja vodite za Slovensko vojsko?
Program je prirejen enoti. Ko se prvič udeleži programa, spozna rastline, živali ter izdelavo in uporabo orodja in orožja. Naslednja stopnja je nadaljevalni program, čas bivanja v naravi se podaljša, zamenja se teren, pomagam
manj, le več rastlin dodajam. Vsaka skupina bi morala zaradi sprememb
flore in favne različne terene preizkusiti v različnih letnih časih. Vsekakor je
najbolj zahtevno pozimi. Pot je vnaprej določena, vsak dan imamo na predvideni lokaciji tudi prvo pomoč, če bi bila nujna.
Kaj vojaki vzamejo s seboj?
Naročim jim, naj vzamejo s seboj več, kot v resnici potrebujejo. Spalne vreče
in obleko lahko obdržijo, poberem pa jim nože, mačete, vrvi in šotorsko
platno, saj se morajo znajti brez tega. Program je zasnovan tako, da si po
opravljeni nalogi prislužijo tudi nagrado, in sicer del opreme, ki so jo želeli
imeti, pa sem jim jo pred tem vzel. Delo je zelo naporno, neprestano je treba
misliti na to, da bodo siti, da izdelajo orodje in orožje, zato na enotedenskem
terenu vsakdo izgubi do sedem kilogramov telesne teže.
Vas zanima redna služba v Slovenski vojski?
Vsekakor me zanima, vendar bi rad delal to, kar delam zdaj, torej usposabljal
enote za preživetje v naravi. Načrtujem tudi priročnik o preživetju za Sloven-
Iz vojaškega življenja
Na cilje s fagoti in maljutkami
Kandidati so imeli skoraj 200 ur uspoPosadko pri obeh protioklepnih
Na osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku je v
sabljanj, in sicer iz predmetov oborosistemih sestavljajo trije člani, in
sredo, 30. junija, potekalo zaključno preverjanje za pridobitev
žitve, opreme ter taktike protioklepnih
sicer operater, ki poveljuje posadki,
vojaško evidenčne dolžnosti protioklepnik. 14 kandidatov je
enot, poudarek pa je bil na metodiki
ter pomočnika. Ko pridejo na teren,
na specialistično šesttedensko usposabljanje prišlo iz 20.
vodenja rakete. Inštruktorji iz 76. POB
pripravijo orožje, utrdijo lanserje in
MOTB in 76. protioklepnega bataljona. Vsi so se usposabljali za
so usposabljali po programu Centra
namestijo rakete. Vojak Bojan Sočič iz
delovanje s protioklepnim sistemom fagot, trije pa še z maljutko.
za usposabljanje. Kot je pojasnila
76. POB, ki se je usposabljal na obeh
Kandidati so streljali na nepremične cilje na razdalji od 1400 do
nadporočnica Nataša Svetina, vodja
orožjih, je pojasnil, da je »cilj s fago1700 metrov.
učne skupine protioklepnega raketnetom veliko laže zadeti, je pa pok pri izga sistema, je razlika med orožjema
strelitvi rakete močnejši. Pri streljanju
predvsem v tem, da je raketni sistem maljutka ročen, fagot pa polavtomatski,
z maljutko je bil veter precej močan in je raketo nekoliko zaneslo, vendar sem
zato je streljanje s slednjim lažje. »Kandidati morajo poznati vse značilnosti,
jo pravilno uravnal in zadel cilje. Prav tako sem bil uspešen pri streljanju s fadelovanje in bojne zmogljivosti orožja ter drugo opremo, ki sodi k orožju, na
gotom«. Vojak Gregor Pak iz 20. MOTB je dejal, da je edina pomanjkljivost pri
primer termovizijsko kamero, ki omogoča uspešno delo ponoči oziroma ob
simulatorjih, da ob izstrelitvi rakete ni ne poka ne dima. »Pok bi lahko vplival
slabi vidljivosti, ali indikatorje motenj, da vidimo, ali cilji, na katere streljamo,
na operaterja, da bi se na primer ustrašil in izpustil ročico, s katero vodi raketo
oddajajo motnje. Če je tako, bi raketa zgrešila cilj,« je dejal poročnik Milan
proti cilju. So nas pa na to inštruktorji opozorili.« Poddesetnik Ervin Zelko iz
Rebrica, inštruktor na protioklepnem orožju. Desetnik Tonček Lisjak, inštruk20. MOTB je povedal, da je vsak kandidat na trenažerjih izstrelil več kot tisoč
tor na trenažerju, pa je pojasnil, da kandidati do 30 minut na dan v trenažnih
izstrelkov. »Menim, da je izurjenost pri delu zelo pomembna. Na 1500 metrov
učilnicah urijo vodenje rakete, kar je najpomembnejše pri delu s protioklepstreljaš od osem do deset sekund. Pri tem moraš spremljati cilj in pravilno
nimi raketnimi sistemi. »Simulatorji so vadbena kopija bojnega orožja in
ravnati z orožjem. Včasih kakšna raketa tudi zataji, kot se je zgodilo danes.
omogočajo simulacijo vsega, kar se pojavlja na bojišču.« Trenažer omogoča
Lahko je kriva starost, lanser ali kaj drugega. Sem pa zelo zadovoljen z delom
prikaz več kot 90 odstotkov razmer na terenu. »Pri streljanju s fagotom nainštruktorjev in usposabljanjem.« Nadporočnica Nataša Svetina je ob koncu
merimo v cilj in sprožimo. Vse vplive, kot so veter, temperatura in odmik od
streljanja dejala, da so kandidati pokazali visoko usposobljenost in so se z
linije leta, računalnik preračunava sam. Vodenje rakete pri protioklepnem
VED protioklepnik vrnili v svoje enote.
Valerija Šket
lansirnem orožju maljutka poteka ročno, torej kandidat ves čas s pomočjo
palice vodi raketo v cilj, popravljati mora smer in paziti na različne vplive,« je
pojasnil desetnik Štefan Kozar, inštruktor na trenažerju.
Vojak
Gregor Pak
18
S LO V E N S K A V O J S K A
Vojak
Bojan Sočič
Poddesetnik
Ervin Zelko
Operater s komandnim pultom sistema maljutke vodi raketo proti cilju.
Petek, 11. junij
Tokrat smo pustili na poligonu kar precej znoja, saj smo prvič poskušali
premagati razdaljo 40 metrov s trebušnim in bočnim plazenjem ter »kobacanjem« v čim krajšem času. Na začetku se ti zdi razdalja majhna, toda že
na polovici ugotoviš, da ti pohajajo moči. Meni je šlo najbolje »kobacanje«,
pri bočnem plazenju pa sem skoraj odpovedal. Med zelo nujnim počitkom
nas poveljnik oddelka ni niti
malo pomiril, ko nam je povedal, da bo fizično preverjanje v Vipavi potekalo le dva
dni. Ob tem si lahko le mislim,
da bodo morali biti tisti, ki
bodo hoteli biti izurjeni, zelo
dobro pripravljeni. Po počitku smo urili formacijo klina,
pri čemer je naš poveljnik
spet preizkusil sposobnost
odzivanja na nepričakovane
razmere. Tomaž nas je namreč presenetil z bočnim
ognjem, naš odziv pa je bil
značilen za popolne »zelence«. Namesto takojšnjega
ognjenega odgovora smo
ob prvih strelih le začudeno
gledali, kaj je to.
Ponedeljek, 14. junij
Danes smo se šli odojke na žaru, saj smo se urili v gašenju gorečega sovojaka
in premagovanju ognjenih ovir. Najbolj zanimivo je bilo opazovati odziv tistih,
katerih odeja je kljub prizadevanjem sovojakov še vedno gorela na njih. Popoldne smo v učilnici še teoretično spoznali zažigalna sredstva in postopke
oddelka v napadu ter obrambi, nazadnje pa smo pisali naš prvi test o protipehotnih minah.
Sreda, 16. junij
Ponovno smo bojno streljali na Blokah, tokrat tudi s pištolo beretta. Hvalabogu
smo bili tokrat že bolj navajeni na ocenjevanje, zato so bili rezultati precej
boljši od prejšnjih. Dobro sem streljal tudi z masko, s katero sem imel zaradi
sončnega odboja težave na prvem streljanju. Še s pištolo smo v nasprotju z
napovedmi poveljnikov dobro streljali in je bilo le malo ponavljalcev, Obi pa je
bil spet najboljši.
Četrtek, 17. junij
Na našem zadnjem šesturnem pohodu smo v polni bojni opremi prehodili 20
kilometrov od Škocjana do Novega mesta. Pot je bila zanimiva in precej zahtevna, kar se je kmalu pokazalo, ko Dragana zaradi bolečin pri srcu ni mogla
nadaljevati poti in so jo pobrali. Nikakor pa to ne pomeni, da naša dekleta ne
bi zmogla takšnega napora. Na koncu sem najbolj občudoval Petro in Matejo,
ki sta ena zaradi boleče noge, druga pa zaradi drobne rasti kljub temu zdržali
naš zahtevni tempo in brez težav prišli na cilj. Najbolj sem si zapomnil črno
mucko, ki je tekala za našo kolono in milo mijavkala, vendar je po premišljeni
poveljnikovi odločitvi nismo smeli božati, ker bi lahko bila okužena s steklino.
Ponedeljek, 21. junij
Danes smo imeli ocenjevanje v metu vadbene ročne bombe. Kot enemu od
pobiralcev bomb se mi je zdelo zelo zanimivo, kako se kljub svoji velikosti
ročna bomba lahko skrije v gosti travi. Zdi se mi, da bi morala vojska zaradi
lažjega iskanja bombe obarvati z rumeno fluorescentno barvo. Čeprav dekleta
niso bila ravno navajena metanja kamnov in podobnih reči, se jim je vaja v
metanju bombe obrestovala in so vsa opravila preverjanje. Zdaj nas čaka le še
pika na i, in sicer metanje prave ročne bombe. Popoldne smo izvedeli rezultate
testa o protipehotnih minah. Razen nekaj izjem, kot so Srečo, Simona in Petra,
smo bili drugi precej
slabi. Vsekakor se bo
treba več učiti in biti
na naslednjem testu o
protitankovskih minah
natančnejši.
Sreda, 23. junij
Za tokratno temo inženirstva o premagovanju
vodnih ovir smo šli na
Krko nedaleč od vojašnice. Vsak oddelek je
moral pripraviti svoje
plovilo oziroma postaviti brv. Najbolje je
bilo veslati v velikem
gumijastem čolnu,
najbolj zanimivo pa
je bilo gledati splav iz
treh zračnic in čakati,
kateri vojak se bo najprej okopal. Seveda je naše upanje, da nam ne bo treba v vodo, splavalo po
njej, ko smo morali po vrvi preplavati polovico Krke do splava in nazaj. Nisem
si mislil, da bo voda tako mrzla. Še najbolj sem se bal prečenja potoka po vrvi,
vendar sem ga na svoje presenečenje opravil z lahkoto. Popoldne nas je čakal
še test o protitankovskih minah in ura borilnih veščin.
Četrtek, 24. junij
Še smo živi! Preživeli smo metanje prave
ročne bombe na Počku in na veliko olajšanje nas, predvsem pa poročnika, ki je stal z
nami v zaklonilniku, ostali celi. Na straži sem
srečal sotrpine z Bohinjske Bele, ki so šli na
poligon takoj za nami, vendar je za
pogovor spet zmanjkalo
časa. Zaradi jutrišnjega
praznika smo na hitro
opravili redarstvo in že ob
treh odšli domov z mislijo
na taborjenje naslednji
teden. Ostali so Karmen,
Klavdija, obe Petri in
Simona, ki so imele
telesno preverjanje za
poklicnega vojaka.
Igor Miličič, vojak na
prostovoljnem služenju
vojaškega roka
S LO V E N S K A V O J S K A 19
Iz vojaškega življenja
Dnevnik vojaka Igorja (4. del)
Iz vojaškega življenja
Otroci navdušeni nad počitniško kolonijo
Vojaški vikariat Slovenske vojske je s pomočjo drugih enot SV in prostovoljcev animatorjev letos prvič organiziral poletni tabor za otroke
pripadnikov Slovenske vojske na podlagi programa celostne skrbi za
pripadnike SV in njihove družinske člane. 56 otrok, starih od devet
do petnajst let, je od 28. junija do 3. julija, aktivno preživelo počitnice
na Moretinih blizu Ankarana. Vzgojitelji so jim pripravili zanimiv program, preizkusili so se v taborništvu, igrah z žogo, kvizu in drugih
družabnih aktivnostih. Ob koncu tabora jih je obiskal načelnik GŠSV
generalmajor Ladislav Lipič.
Tomaž Lenart, pastoralni asistent, pomočnik
vodje tabora
Želeli smo, da bi otroci aktivno preživeli počitnice,
zato smo se odločili, da pripravimo tabor, hkrati
pa smo tudi želeli razbremeniti starše po koncu
šolskega leta. Zagotovljeno smo imeli medicinsko
oskrbo, učitelja plavanja, reševalca iz vode in poni morja in okolica je lepa, poleg tega je objekt
zirali smo delavnice in aktivnosti z žogo, en večer smo pripravili igre brez
meja, otroke smo peljali na izlet s turistično ladjo ob obali, naučili smo se
tudi himno tabora itn. Otroci so bili navdušeni, tako da so nekateri hoteli
rezervirati termin za prihodnje leto. Z vojaškim kaplanom sva bila zelo presenečena nad velikim odzivom, tako da žal vseh nismo mogli sprejeti. Ko
so bila mesta zapolnjena, smo prenehali sprejemati prijave, klicalo pa nas
je več kot 300 staršev. Če bo mogoče, bomo prihodnje poletje organizirali
več taborov v enem mesecu glede na starostne skupine. Tako se bodo tabora udeležili vsi, ki bodo to želeli. Zahvalil pa bi se vsem, ki so pripomogli,
Vesna Žučko, animatorka
Na taboru sem bila v vlogi voditeljice, kar je bil
zame velik izziv. Kot zdravstveni tehnik delam v
Kliničnem centru, tabora pa sem se udeležila, ker
ljem preživljam svoj dopust tukaj. Otroke smo razdelili v skupine in jih poimenovali po rodovih, tako
da se je moja imenovala piloti. Otroci so tudi spoznavali, kaj delajo njihovi starši. Nismo jih delili niti
starejše. To so bile res aktivne počitnice, saj se je ves čas nekaj dogajalo.
Najraje so bili na plaži, zabavali so se ob družabnih igrah, ob spremljavi
kitare so peli in plesali. Te počitnice so bile tako lepe, da je še sol postala
sladka, in vsi otroci so se strinjali, da so bile prekratke. Tudi zame je bila to
Vid Delopst, 10 let, Topolšica
Na počitnicah mi je všeč, še najboljše pa je bilo, ko
smo šli na izlet z ladjo ob slovenski obali. Pot smo
začeli v Portorožu, se peljali do Debelega rtiča
in nazaj. Dopoldan in popoldan smo se kopali v
morju, zvečer so potekale igre, delali smo plakate,
risali, peli in plesali. Če bo takšna kolonija tudi prihodnje leto, upam, da se je bom lahko udeležil, saj
sem spoznal veliko novih prijateljev.
20
S LO V E N S K A V O J S K A
Otroke so med pogovorom z generalmajorjem Lipičem najbolj
zanimali njegovi čini.
Maša Stony, 10 let, Vrhnika
Moj očka je zaposlen v Slovenski vojski, dela pa v
Kranju. Navdušena sem, da hodi v uniformi v službo. Na počitnicah sem se z drugimi otroki imela
dobro, še posebej, ko smo šli z ladjo na izlet. Vsi
odrasli, ki so bili z nami, so nam pripravljali igrice
in skrbeli za to, da nam ni bilo dolgčas. Najboljši je
bil kaplan Matej Jakopič, ki je povedal tudi kakšno
šalo ali zanimivo zgodbico. Smo pa tudi kakšno
Aleš Zajc, 15 let, Bevke
Počitnice na Moretinih so mi bile všeč, saj sem
spoznal nekaj novih prijateljev. Bil sem najstarejši,
zato so mi učitelji bolj zaupali, tako da sem včasih
poskrbel za mlajše. Bil sem že v več kolonijah, tu
pa mi je bilo všeč, ker smo se dobro razumeli in
tudi učitelji so bili zelo prijazni. V Slovenski vojski
bodo take počitnice organizirane tudi prihodnje
Karin Schauer, 14 let, Kranj
Moja mami dela v vojašnici v Kranju, zato sem
lahko šla na te počitnice, pa tudi moj mlajši brat
športnih igrah, peljali smo se z ladjo ob slovenski
obali in videli veliko meduz. Spoznala sem veliko
novih prijateljev. Učitelji so bili prijazni, malo smo
smo bili na počitnicah. Na morje bom še šla in
komaj čakam na nove dogodivščine.
VŠ/MP
Foto: MP
Koristna pomoč albanskim gasilcem
V okviru tridnevnega obiska so si albanski gostje najprej ogledali Izobraževalni
center za zaščito in reševanje na Igu, kjer jim je direktor URSZR Bojan Žmavc
predstavil organiziranost uprave in njene naloge v sistemu zaščite in varstva
pred naravnimi nesrečami. Slovenski gostitelji so predstavili preventivne ukrepe, sistem načrtovanja zaščite in reševanja, vlogo in naloge Izobraževalnega
centra v tem sistemu ter dejavnosti pri ozaveščanju otrok in mladine. Gostje iz
Albanije so v pogovorih izrazili veliko zanimanje za okrepitev sodelovanja pri
izmenjavi izkušenj, oblikovanju in pripravi načrtov za zaščito in reševanje ter pri
izobraževanju in usposabljanju za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Zanimala jih je tudi zakonska urejenost tega področja in sistem usposabljanja gasilcev. Bello je povedal, da se z URSZR dogovarjajo o sodelovanju na
področju izobraževanja albanskih inštruktorjev za gasilce v Izobraževalnem
centru na Igu, koristne pa bodo tudi izkušnje Slovenije pri vzpostavitvi sistema
usposabljanja v Albaniji, saj v prihodnjih treh letih načrtujejo gradnjo izobraževalnega centra, kjer se bodo poleg gasilskih enot lahko usposabljali tudi
pripadniki drugih reševalnih služb, ki sodelujejo v tem sistemu. Vodja albanske
delegacije je poudaril tudi pomoč Slovenije pri pripravi zakonskih podlag za
Med ogledom gasilske opreme in tehnike v ljubljanski poklicni brigadi
ureditev področja zaščite in reševanja ter izmenjavo izkušenj na področju
inšpekcij in opremljanja. Gasilska služba je v Albaniji organizirana na državni
in lokalni ravni, sestavljajo pa jo samo poklicni gasilci. V načrtu imajo posodobitev gasilske opreme in tehnike, ki je zastarela in dotrajana, nekatere enote pa so popolnoma brez opreme in ustreznih prostorov za delo. Stanje na tem
področju ni dobro, kar pomeni, da so enote večinoma slabo usposobljene in
opremljene, zato bo, kot ugotavlja Bello, dobrodošla pomoč drugih držav, med
njimi tudi Slovenije. Albanski gostje so si ob koncu obiska ogledali tudi državni
logistični center v Rojah pri Ljubljani, Center za obveščanje RS, Center za obveščanje Ljubljana ter ljubljansko poklicno gasilsko brigado. Na gradu Kamen
na Gorenjskem so jim pripravili prikaz reševanja v gorah, v jami Vilenica pa
prikaz reševanja iz jame.
MP/BT
PGD Šinkov Turn se ponaša s 600 pokali
Prostovoljno gasilsko društvo Šinkov Turn pri Vodicah, ki bo prihodnje
leto praznovalo 80. obletnico, je z več kot dvesto člani in 600 osvojenimi pokali eno najbolj dejavnih v Sloveniji. Predsednik društva je Miro
Repnik, poveljnik pa Gorazd Lončar.
Društvo v okviru Gasilske zveze Vodice pokriva območje vasi Selo, Vesca,
Koseze in Šinkov Turn, na jugu je hrib Rašica, na severu pa kot zadnji pred
pristajalno stezo na brniškem letališču Koseški hrib. »V vaseh je več kot dvesto
gospodinjstev, kar je toliko, kot imamo članov,« je povedal eden od mentorjev v
društvu Lojze Hribar. Člani so aktivni na preventivnem, operativnem in izobraževalnem področju, saj se usposabljanj ter urjenj udeležujejo skoraj vsak dan.
V gozdnih in travniških požarih ter drugih intervencijah posredujejo predvsem
trije višji častniki, 15 gasilskih častnikov, osem gasilskih sodnikov in trideset
operativcev. »Na srečo letos nismo imeli večjih intervencij, saj nam je vreme
precej bolj naklonjeno kot lani. V požaru gospodarskih poslopij smo nazadnje
intervenirali že pred nekaj leti, ko so zagoreli trije objekti,« je ob predstavitvi delovanja društva dejal Hribar. Dodal je, da so letos skupaj z občino Vodice kupili
podvozje za novo intervencijsko vozilo GVC 16/25, atego 4 x 4. Vozilo bo stalo
33 milijonov tolarjev, za podvozje pa so plačali enajst milijonov.
Društvo ima kar deset tekmovalnih ekip s sto tekmovalci, ki so v zadnjih desetih
letih sodelovali na številnih tekmovanjih doma in po svetu. Nekatera tekmovanja, kot je letošnja pokalna tekma GZS za veterane, pa društvo tudi organizira.
Zadnji uspeh so dosegli na državnem prvenstvu 22. maja letos v Kočevju,
ko so članice A postale državne prvakinje, članice B so osvojile tretje mesto,
veteranke peto, veterani šesto, člani B pa deseto mesto in bili s temi rezultati
najboljši med gasilskimi društvi. Njihove najboljše tri ekipe so pridobile pravico,
da nastopijo v kvalifikacijah za gasilsko olimpijado, ki bo leta 2005 v hrvaškem
Varaždinu.
MG
Foto: PGD Šinkov Turn
S Poljaki o sodelovanju v nesrečah
cija, ki se s predstavniki URSZR dogovarja o vsebini sporazuma o sodelovanju pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic. Ti pogovori so drugi krog pogajanj o Sporazumu med vlado
Republike Slovenije in vlado Republike Poljske o sodelovanju pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic.
S LO V E N S K A V O J S K A 21
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
Od 21. do 23. junija je bila na obisku na Upravi Republike Slovenije za
zaščito in reševanje (URSZR) delegacija ministrstva za lokalno upravo in decentralizacijo Republike Albanije, ki je v tej državi odgovorna
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Albansko delegacijo je vodil pomočnik ministra Pajtim Bello. Namen obiska je bil, da
se seznanijo z organiziranostjo sistema varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami v Sloveniji, predvsem v gasilstvu, ter dogovorijo o
morebitnem sodelovanju na tem področju. Delegacijo je na MO sprejel tudi državni sekretar dr. Tomaž Čas.
S t ro k o v n e t e m e
Informacijsko-komunikacijska
tehnologija v oboroženih silah (2. del)
Povezovanje oziroma omreženje
IKT, ter poskušala doseči sinergijski
V prejšnji številki smo predstavili nekatera teoretična in praktična
oboroženih sil je proces, ki mu tako
učinek in hkrati kompatibilnost s
spoznanja o preoblikovanju oziroma transformaciji sodobnih
ali drugače sledijo številne države,
svojim najpomembnejšim zaveznioboroženih sil ter spremembah, ki jih je v procese organiziranja
kajti zavedajo se izjemnega pomena
kom ZDA. Zato Britanci ne govorijo o
in delovanja prinesla uporaba informacijsko-komunikacijske
sinergijskega učinka, ki ga ima upokonceptu »network centric warfare«,
tehnologije (IKT). V drugem delu bomo natančneje predstavili
raba IKT. Vendar pa lahko ne glede
temveč poudarjajo zmogljivosti, ki jih
uporabo IKT v oboroženih silah ZDA, Velike Britanije, Švedske
na univerzalnost in v raziskovalnem
omogoča mreža (Network Enabled
in Avstrije ter pojasnili, kako IKT s stališča sinergijskih učinkov
pomenu tudi neodvisnost IKT ugotoviCapabilities).
uporablja nadnacionalna varnostna organizacija Nato.
mo, da so doktrine (doktrine in pravila
Zelo dober primer, kako lahko majhne
uporabe – rules of engagement – za
države z nizkim obrambnim prorafizično, informacijsko in kognitivno obrambo in napad), organiziranost
čunom uporabijo koncept, razvit za oborožene sile velikih sil, je Avstrija.
(organizacijska kultura, organiziranost in ustroj sedanjih ter načrtovanih
Koncept »network centric warfare« je umestila v svoje varnostnopolitično
enot), osebje (usposobljenost, izobraževanje in urjenje) ter tehnologija
okolje, ki ga zaznamujejo nevtralnost, koncept totalne obrambe (orig. Um(tako strojni kot programski vidik, še posebej pa je pomemben odnos med
fassende Verteidigung) in članstvo v mednarodnih integracijah (EU, OZN) ter
tehnologijo in uporabnikom, ki ga proučuje vojaška ergonomija) tiste sprega uporabila kot katalizator za omreženje celotnega varnostnega aparata
menljivke, ki najbolj določajo, kako bodo posamezne oborožene sile izkodržave, ki se bo sposoben odzivati na spremenjeno varnostno okolje. Tako v
ristile prednosti IKT na področju vodenja in poveljevanja ter nadzorovanja,
Avstriji poleg vojaškega vidika3 omreženja posebej opozarjajo še na državno
mobilnosti in manevra, učinkovitosti oborožitvenih sistemov v vseh zvrsteh,
in mednarodno raven. Državna raven naj bi tako zagotavljala v omrežje porodovih in službah, fizične, informacijske in kognitivne varnosti ter logistiki
vezan varnostni sistem in politiko, ki bi združevala tako vojaško kot civilno
(Wik 2002). Omenjene determinante so torej tiste, ki poleg geostrateškega
komponento obrambe ter zaščito prebivalstva. Mednarodna raven pa se
položaja države, strategij zagotavljanja nacionalne varnosti in obrambe ter
nanaša predvsem na povezljivost z EU in Natom4. Glavni izziv za avstrijsko
tehnološke razvitosti družbe odločilno vplivajo na različne načine povezovazvezno vojsko (orig. Bundesheer) je takšen razvoj, da bo sposobna sodelonja posameznih oboroženih sil.
vati v mirovnih operacijah, katerih izvajanje bo omrežno podprto. V ta namen
so spomladi 2003 razvili koncept NOVA (orig. Netzwerk – zentrierte Operative Verfahren Austria), s katerim naj bi poleg drugih reformnih procesov, ki
Kako posamezne države razvijajo IKT
trenutno potekajo, zvezni vojski zagotovili naslednje zmožnosti delovanja:
O transformaciji, predvsem glede povezovanja oziroma omreženja oborožehkratno razporeditev vseh razpoložljivih sredstev (concurrent resources),
nih sil, se je naprej začelo govoriti v državi, ki je gonilna sila razvoja IKT tako
možnost sodelovanja oziroma interoperabilnost, superiornost vodenja in
v vojaškem kot civilnem pomenu. V ZDA so namreč po koncu hladne vojne
nadzorovanja (command and control superiority), visoko operativno hitrost
in predvsem po zalivski vojni leta 1990 vse bolj poudarjali IKT kot nosilni
(speed of operations), nadzorovan manever, natančno bojno delovanje (preelement razvoja oboroženih sil, seveda pa so pri tem izhajali iz prednosti,
ki so jo ZDA imele pred drugimi na področju IKT. Tehnološka razvitost jim
Tri področja NBD, ki združujejo sedanje zmogljivosti in ponujajo nove
je omogočila, da so vzporedno razvijali tako doktrinarne kot organizacijske
in kadrovske ter tehnološke elemente oboroženih sil, pri čemer je najpomembnejše mesto v tem razvoju dobila mreža1. Takšno bojno delovanje
Skupna situacijska slika
Sinhronizacija
oboroženih sil zato imenujemo na omrežjih temelječe vojskovanje oziroma
Vedensko
(common situation
delovanja
(behavioristično)
network centric warfare. Mreža je hrbtenica oboroženih sil, s katero se glede
awareness)
operativni tempo
področje
na sprejeto doktrino in prevladujočo organizacijsko kulturo oziroma način
organiziranosti vzporedno razvijajo oborožitveni sistemi, kot so na primer
brezpilotna letala, sistemi za opazovanje ter zbiranje in obdelavo podatkov
ter bojni oborožitveni sistemi. Tako naj bi nastal enoten sistem, ki bi pomenil
velik korak v razvoju vojskovanja (Internet 1). Seveda pa tak pristop zahteva
Sinergije, nove
zmogljivosti
zelo veliko denarja, ki si ga v tem trenutku lahko s svojim obrambnim prora2
Informacijsko
Fizično
čunom privoščijo zgolj ZDA (Sandawi 2003) .
Natančnost
področje
področje
OS
Tradicionalno organizirane oborožene sile in njihovi oborožitveni sistemi so
namreč nekompatibilni s tako mrežo. Zato so se nekatere druge države odločile, da kljub vsemu poskušajo izkoristiti prednosti uporabe IKT, na drugi
strani pa so bistveno manj radikalno izvedle transformacijo. Velika Britanija
je svojo opremo in oborožitvene platforme, kot so tanki, brezpilotna letala in
Vir: Wik, 2003, 10.
letala s posadko, uporabila kot vozle v mreži, ki jo je oblikovala na temelju
22
S LO V E N S K A V O J S K A
Natovo razumevanje IKT
In na koncu še nekaj besed o Natu in njegovem razumevanju uporabe IKT
v oboroženih silah. Čeprav »network centric warfare« ni bil izrecno omenjen
v praškem PCC (Prague Capability Commitment), se tudi Nato zaveda, da
lahko na podlagi takšnih konceptov izboljša učinkovitost delovanja, predvsem pa zmanjša tehnološki razkorak med ZDA in drugimi zaveznicami.
Zaradi tehnološke asimetrije med zaveznicami je namreč skoraj ogrožena
sposobnost sodelovanja oziroma interoperabilnosti v zavezništvu. Trend k
omreženju pa ponuja tudi tehnološko zaostalim oboroženim silam možnost
1
Wik (2002) opredeli mrežo kot skupino ljudi, ki so med seboj povezani tako, da imajo možnost
neodvisnega sprejemanja informacij iz enotnih baz podatkov. Omrežje je lahko zasnovano tako,
da združuje številne manjše mreže, pri čemer lahko vsaka med njimi ponuja druge storitve. Tako
omrežje lahko sestavljajo tako računalniške mreže kot telekomunikacije ter druga elektronska
javna občila. Pri tem mora omrežje upoštevati naslednja načela:
• dobro mora biti organizirano in strukturirano,
• biti mora stabilno, predvsem če se spreminjajo zgornje plasti omrežja,
• biti mora transparentno za učinkovitost in hitrost,
• opremljeno mora biti z varnimi povezavami in vozlišči.
2
Ta koncept naj bi ognjeni krst doživel v Afganistanu leta 2001, predvsem pa v napadu ZDA in
Velike Britanije na Irak leta 2003. Analitiki ga imenujejo tudi Rumsfeldova doktrina, ki v nasprotju
z doktrino kvantitativne prevlade nad nasprotnikom nekdanjega načelnika združenega štaba
ameriške vojske in sedanjega državnega sekretarja Colina Powella iz leta 1991 prisega na majhne, omrežno podprte in tehnološko dominantne oborožene sile, katerih glavna moč temelji na
uporabi tehnologije, ne pa na številu vojakov in oborožitvenih sistemov. Doktrina se je predvsem
v prvi fazi iraške vojne do uradne razglasitve konca spopadov izkazala kot zelo učinkovita, po
razpadu iraškega režima in njegove vojske pa je glede zagotavljanja varnosti v Iraku popolnoma
zatajila (Musharbash 2004).
3
Vojaška raven omreženja obsega strateško, operativno in taktično komponento, pri čemer gre
pri prvi za omrežno povezavo obveščevalnih služb in njihovih izsledkov v procese vodenja in poveljevanja, kar je še posebej za avstrijsko udeležbo v mednarodnih operacijah zelo pomembno.
Operativna komponenta mora olajšati omreženo izvajanje operacij in zagotoviti interoperabilnost
med udeleženci mednarodnih operacij. Za Avstrijo pa je zelo pomembna tudi taktična komponenta, kajti cilj oblikovanja brigade za mednarodno (so)delovanje, ki bi bila sposobna omrežne
povezljivosti in delovanja, bi bilo brez taktične ravni nemogoče uresničiti (Ibid.).
4
Avstrija je članica Partnerstva za mir, poleg tega pa glede na širjenje Nata in njegovo preoblikovanje iz klasičnega zavezništva kolektivne obrambe v kolektivno varnostno organizacijo vse bolj
razmišlja o opustitvi politike nevtralnosti in pridružitvi v omenjeno zavezništvo.
S t ro k o v n e t e m e
cision engagement), usmerjeno logistiko (focused logistics) in vseobsežno
zaščito (full dimensional protection) (Habermayer 2004).
Podobno kot Avstrija je začela uvajati IKT v svoje oborožene sile tudi druga
nevtralna država, članica EU. Švedska je na temelju koncepta »network
centric warfare« razvila specifičen koncept na omrežju temelječe obrambe
(network based defence – NBD), ki pomeni eno najpomembnejših reform
švedskega vojaškega, obrambnega in varnostnega sistema. Njegovi začetki segajo v leto 1999, ko je švedski parlament riksdag sprejel vladna
zakonska osnutka A Changing World – A Reformed Defence ter The New
Defence. Švedska se je tako odločila, da svoj koncept totalne obrambe,
usmerjen v obrambo države pred nasprotnikovo invazijo, prilagodi novim
razmeram v svetu ter ga spremeni v fleksibilno operativno obrambo, ki bo
temeljila na uporabi IKT. Na področju razvoja in uporabe IKT je namreč
ena najbolj razvitih držav sveta (Internet 2). NBD torej temelji na razvoju in
uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, katere glavni namen je
povečevanje hitrosti odločanja in boljša sinhronizacija vojaških enot vseh
zvrsti in rodov, kar omogočajo računalniške omrežne povezave med senzorji, odločevalci in oborožitvenimi sistemi ter širjenje skupne slike, do katere imajo dostop vse geografsko ločene enote v realnem času (Wik 2002).
V primerjavi z nekaterimi predstavljenimi državami Švedi veliko pozornost
namenjajo zaznavnemu oziroma kognitivnemu vidiku uporabe IKT, kajti psihološka obramba in pripravljenost sta še vedno eden od stebrov švedske
obrambne in varnostne kulture. Prav tako pa imata v njihovem konceptu
pomembno vlogo moč javnih občil in uporaba IKT kot nefizičnega vira moči
(Soft Power). Ključen je torej vpliv uporabe IKT pri zbiranju in obdelavi podatkov ter njihov vpliv na zaznavanje stvarnosti tako z vidika sistema kot
posameznika v njem.
Švedski koncept na ravni vojaka
sodelovanja z razvitejšimi (Mey in Krüger 2003). Zato se je Nato odločil za
podoben pristop, kot smo ga predstavili v primeru Velike Britanije. Razvijal
naj bi zmogljivosti, ki jih uporaba IKT in omrežja omogoča sedanjim platformam (Nato Network Enabled Capability). Seveda pa bodo morale temu
konceptu predvsem na področju doktrin, organiziranosti ter usposobljenosti
osebja slediti vse članice, ne glede na velikost njihovih oboroženih sil.
(Konec)
Asist. mag. Uroš Svete, FDV, Katedra za obramboslovje
Viri:
Helmut Habermayer: Network – Centric Warfare – Der Ansatz eines Kleinstaates. Österreichische Militärische Zeitschrift 3/2004 (dostopno tudi na http://www.bmlv.at/omz/ausgaben/artikel.php?id=202).
Internet 1: (http://www.rheinmetall.de/print.php?lang=2&fid=1214, 7. junij 2004.
Internet 2: Modern defence. Government Offices of Sweden, 2004. http://www.sweden.gov.se/
sb/d/2174/a/21924, 15. junij 2004.
Internet 3: Network Centric Operations: Differences in Perspective. http://www.mors.org/
meetings/oa_nco/nco_pres/Hayes.pdf. 4. junij 2004.
Holger H. Mey in Michael K.-D. Krüger: Vernetzt zum Erfolg? Network-Centric Warfare - zur
Bedeutung für die Bundeswehr. Frankurt am Main: Report Verlag, 2003 (dostopno tudi na http:
//www.sipotec.net/pdf-DateienVernetzt.pdf, 17. februar 2004).
Yassin Musharbash: Der gescheiterte Stratege. V Spiegel Online 8. april 2004, http://
www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,druck-294633,00.html, 8. april 2004.
Sammi Sandawi: Die Transformation der US-Streitkräfte im Rahmen der Revolution in Military
Affairs und die Zukunft der Koalitionskriegsf’ührung innerhalb der NATO. Berlin: Institut für Sozialwissenschaften der Humboldt-Universität, 2003 (dostopno tudi na http://www.hsfk.de/abm/
uniforum/pdfs/sandawi1.pdf, 17. februar 2004).
Manuel W. Wik: Network-based defence for Sweden – Latest fashion or a strategic step into
the future? Stockholm: Defence Material Administration, FMV, 2002 (dostopno tudi na http:
//www.fhs.mil.se/upload/Webbadmin/Organisation/CIOS/303%20NBD2%20Manuel%20W
ik.pdf, 4. junij 2004).
Manuel W. Wik: What is Network-Based Defence (NBD) and the Impact on the Future
Defence? Stockholm: Royal Swedish Academy of War Sciences, 2003 (dostopno tudi na
http://www.kkrva.se/Links/Nbf/mavikeng.pdf, 15. junij 2004). http://bibliotek.fhs.mil.se/
publikationer/uppsatser/2002/chpt0002/hassgaard_2052.pdf, 4. april 2004.
In the previous issue of the Slovenska vojska magazine we presented
to our readers some theoretical and practical skills connected with the
transformation of the modern armed forces as well as the changes that
were introduced into the processes of organisation and operation with the
use of information - communication technology (ICT). In the second part
of the article, we present in detail the use if ICT in the armed forces of the
United States of America, Great Britain, Sweden and Austria. We also get
our readers acquainted with how the ICT is used from the point of view of
synergetic effects by the transnational security organisation NATO.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
Bolgarske oborožene sile (2. del)
S t ro k o v n e t e m e
oziroma korpuse, katerih poveljstva so
Bolgarska vojska je uspešno začela
V bolgarskih oboroženih silah hitijo s preoblikovanjem, posodaostala v isti mestih kot med socializzmanjševati število pripadnikov svojih
bljanjem in zmanjševanjem svoje sestave in čeprav je država po
mom, torej v Sofiji, Plovdivu in Slivnu.
oboroženih sil. Leta 1985 jih je imela
splošnem prepričanju v Natu veljala za najmanj pripravljeno v
Korpus v tem kraju je od vseh najbolje
148.500, zdaj jih ima le še približno
skupini kandidatk, je leta 2002 dobila povabilo, letos pa je bila
izurjen in v tem nadaljuje tradicijo iz
45.000, vendar se v enakem razmerju
tudi sprejeta v polnopravno članstvo zavezništva. Čaka jo še
časa Varšavskega pakta.
zmanjšujejo tudi obrambni izdatki na
obsežno delo pri nadaljnjem zmanjševanju aktivne in rezervne
Kopenska vojska je zmanjšala število
prebivalca. Tako so leta 1985 porabili
sestave, uvajanje pogodbenega služenja in do leta 2010
rodov z 12 (motorizirana pehota, oklep159 ameriških dolarjev, predlani pa
uvedba poklicne vojske. Kako dolgo bo potem ta izraz pomene enote, artilerija, padalske enote,
komaj 48, torej manj kot tretjino. Kako
nil le varen status zaposlenih v državni službi in kdaj bo dobil
zračna obramba, izvidovanje, inženirmalo denarja v Bolgariji namenijo za
pravo vsebino, ko bo zares pomenil profesionalce, strokovnjake
stvo, kemično vojskovanje, elektronsko
vojsko, pove tudi podatek, da so leta
v vojaški stroki, pa bo težava ne le Bolgarov, temveč tudi drugih
vojskovanje, zveze, materialna podpora
1985 ob tako veliki vojski porabili za
novosprejetih članic, ki že uvajajo profesionalno vojsko. Tudi v
in tehnična podpora) na štiri, tako da
obrambo 2,9 odstotka BDP, predlani
starih članicah ni vse tako, kot bi moralo biti.
zdaj obsega tri motorizirane strelske
pa 2,5 odstotka. Zato ne preseneča, če
divizije pehote, štiri tankovske brigade
so od leta 1999 do 2004 v programu
oklepno-mehaniziranih sil, osem polkov artilerije, zračna obramba pa ima tri
posodabljanja vojske med večjimi nakupi naročili le šest ameriških helikopterjev
artilerijske polke in enega raketnega. Vojska skupaj z naborniki na obveznem
bell 206, ki so jih že dobili, in nadgradnjo 21 sovjetskih oziroma ruskih lovskih
služenju devetmesečnega vojaškega roka šteje 25.000 pripadnikov, od tega je
izvidniških MiG-29A v konfiguracijo -UB, ki naj bi bila končana letos, štirje pa so
37 odstotkov poklicnih pripadnikov in 63 odstotkov nabornikov. Najprej so bili
že nadgrajeni.
poklicni le častniki in podčastniki, zdaj je poleg njih že približno 200 poklicnih
Bolgarija je brez jedrskega orožja. Prav tako ni znano, da bi imela ali proizvajala
vojakov, načrtujejo pa jih 710. V oboroženih silah je že približno 2400 poklicnih
biološko orožje, čeprav je bilo februarja 1998 nekaj namigov iz tujine, da ga ima.
vojakov. Obveznike je vse težje pridobiti za služenje v vojski, kajti po tem, ko so
Bolgarsko obrambno ministrstvo je take obtožbe ostro zavrnilo, češ da nikoli
leta 1999 uvedli tudi alternativno civilno služenje, se zanj odloča vedno več fanniso razvijali, proizvajali ali imeli takšnega orožja. Tudi zaloge kemičnih »bojnih«
tov, čeprav morajo v tem primeru služiti kar 18 mesecev.
sredstev so omejene le na sredstva za obvladovanje protestnih množic, ki pa
V rodovih kopenske vojske imajo predvsem opremo, izdelano v Sovjetski zvezi
učinkujejo kratek čas in brez zdravstvenih posledic. Imajo pa nekaj strateškega
oziroma Rusiji ali Bolgariji po sovjetsko-ruski licenci. Imajo 1042 glavnih bojnih
orožja, in sicer 36 balističnih raket kratkega dosega zemlja-zemlja SS-1C, navatankov T-55 in 432 tankov T-72, 18 izvidniških vozil BRDM-1/-2, 100 pehotnih
jajo pa tudi osem balističnih raket kratkega dosega zemlja-zemlja SS-23, čeprav
oklepnih bojnih vozil BMP-1 in 114 BMP-23, izdelanih v Bolgariji po sovjetski libi jih po sporazumu CFE morali uničiti že leta 1991. Kljub temu jih še vedno imajo
cenci od leta 1984 do 1990, poleg teh pa še 618 oklepnih transporterjev BTR-60,
in kopenski vojski dajejo na bojišču taktično ofenzivno sposobnost, so pa brez
1025 MT-LB (bolgarskih po licenci BMP-23) in 1144 podobnih, kot pišejo viri.
posebne strateške vrednosti in zanje tudi nimajo stalnih izstrelišč. Načrtujejo, da
Med topniškim orožjem, torej topovi in havbicami, imajo 1311 kosov vlečnega
bodo vseh pet enot balističnih raket izločili iz kopenske vojske in jih podredili nein samovoznega orožja kalibrov 100 mm, 122 mm, 130 mm in 152 mm, všteto
posredno poveljstvu generalštaba.
je tudi 349 samovoznih minometov kalibra 120 mm tunga, izdelanih v Bolgariji
Bolgarske oborožene sile opuščajo sovjetsko organiziranost v vojski oziroma diod leta 1985 do 1990. Poleg teh imajo 222 večcevnih raketometov BM-21, 200
vizijah in uvajajo korpuse oziroma brigade. Razdeljene so na tri vojaška območja
Jurišni helikopterji Mil Mi-24
hind, oboroženi z raketami
zrak-zemlja, podpirajo
mehanizirano pehoto.
Spremljajo jo tanki T-55 in
oklepni transporterji BMP-23.
24
S LO V E N S K A V O J S K A
močno bolgarsko vojaško industrijo.
Od lovsko-jurišnih letal imajo 35 Su-25A in štiri –UB, od lovsko-izvidniških pa 32
MiG-23, 59 MiG-21 bis (nekateri viri navajajo, da so MiG-23 že vzeli iz uporabe,
vse MiG-21 pa da nameravajo izločiti letos), 21 MiG-29 in 18 MiG-21MF/UM. V
transportni floti so dva Tu-134, dva An-24, pet An-26, šest čeških L-410 in Jak-40
za prevoze pomembnih osebnosti. Za nadzor iz zraka uporabljajo An-30. Od
helikopterjev imajo 25 Mi-24, osem Mi-8, 23 Mi-17, šest ameriških bell 206 in bell
430. Poleg tega imajo v dveh generalštabnih letalskih šolah 18 čeških šolskih
letal L-29 za osnovno usposabljanje in 28 čeških letal L-39ZA za urjenje na višjih
stopnjah. Viri navajajo, da so lani prevzeli švicarsko letalo pilatus PC-12, letos pa
naj bi dobili šest PC-9M.
Vojno letalstvo ima rakete zrak-zemlja AS-7 kerry in AS-14 kedge, rakete zrak-zrak
AA-2 atol, AA-7 apex, AA-8 aphid in AA-11 archer, za protiletalsko obrambo s tal
pa SA-2/-3/-5/-10 (približno 110 lanserjev na 20 položajih).
In Bulgaria, a lot of effort is being put into transformation, modernisation and downsizing of the Bulgarian Armed Forces at the moment.
Although until recently Bulgaria was seen as the least probable country
to actually become a member of NATO, out of the group of aspirant
countries which received the invitation to join NATO in 2002, it became
part of the Alliance this year. Much work is still to be done, especially
in the field of reducing the numbers in the active and reserve structure,
introducing contractual service and constructing a professional armed
force by the year 2010. The article speaks about the tranformation of
the units of the Bulgarian Armed Forces, changes in their cadre structure, weapons and equipment as well as about their cooperation in
various missions abroad.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
S t ro k o v n e t e m e
In za konec še nekaj besed o bolgarski vojni morprotitankovskih vodljivih raketnih sistemov AT-3 sagnarici, ki je v oboroženih silah te države najmanjša
ger, AT-4 spigot in AT-5 spandrel, 150 protitankovskih
zvrst in ji v reformah namenjajo najmanj pozornosti.
topov D-44 kalibra 85 mm, 400 protiletalskih topov
Leta 1999 so se celo razširile govorice, da jo bodo
kalibrov 23 mm, 57 mm in 100 mm, 1600 raket
ukinili, kar je njene pripadnike zelo razburilo. Oblast
zračne obrambe SA-7, 24 SA-8, 20 SA-6, 27 SA-4 in
je vsa taka namigovanja označila kot neresnico in
20 SA-3. Kopenska vojska ima radarje za nadzor bopoudarila, da je vse, kar se v mornarici dogaja, le
jišča GS-13 (na vozilu), artilerijske radarske sisteme
preobrazba, saj je mornarico treba zmanjšati kot
za vodenje ognja SNAR-1 long trough in SNAR-2/-6
vso drugo vojsko, napovedala pa je celo program
park trough ter na vozilih radarje small fred/small
izgradnje nekaj patruljnih čolnov v velikosti korvete,
yawn in SNAR-10 big fred.
pri čemer naj bi sodelovali tudi tuji partnerji. Od leta
V oklepnih silah so najprej nameravali 200 tankov
1992 do 2000 so za 22 odstotkov zmanjšali število
T-72 nadgraditi v T-72M, dokler ni lani minister za
častnikov, pa tudi število nabornikov, ki v mornarici
obrambo napovedal, da bodo vse glavne bojne tanslužijo 15 mesecev dolg vojaški rok. Ob tem so izke izločili iz uporabe in jih nadomestili z ameriškimi.
ločili 52 dotrajanih plovil. Tako je v vojni mornarici
Govorilo se je o abramsih M1 iz presežkov kopenske
4370 pripadnikov, od katerih je približno 2000 navojske ZDA. Za zdaj se glede tega ni še nič zgodilo.
bornikov. Od dva tisoč pripadnikov, razporejenih v
Ni pa dvoma, da so Bolgari podpisali pogodbo z
mornariški pehoti, jih je približno 280 v mornariDaimler-Chryslerjem, da jim bo v prihodnjih osmih
Taktična komunikacija tik po helikopterskem
škem letalstvu.
do desetih letih dobavil za oborožene sile 2900
desantu
Govorice o ukinitvi vojne mornarice so najverjetneje
transportnih vozil.
neresnične tudi zato, ker je leta 1997 šest črnomorskih držav, in sicer Bolgarija,
Pehota ima v osebni oborožitvi le sovjetsko-rusko orožje, in sicer pištole makarov
Romunija, Ukrajina, Rusija, Gruzija in Turčija, podpisalo pismo o nameri, da ustano9 mm in 7,62 mm TT, polavtomatske puške 7,62 mm po sistemu Simonova,
vijo skupne pomorske sile (blackseafor), ki naj bi skrbele za humanitarno pomoč,
jurišne puške AK-47M1 z doma izdelanim bombometom GP-25 kastjor kalibra
izvajale skupne manevre po programu Partnerstvo za mir in protiminske ukrepe.
40 mm, jurišne puške AKM in AK-74, ostrostrelne puške dragunov, brzostrelke
Danes ima bolgarska vojna mornarica verjetno dve podmornici bolgarskega
šipka 9 mm in AKSU kalibra 5,45 mm, puškomitraljeze RP-46, RPS, RPK in PK ter
razreda pobeda (prej sovjetskega razreda romeo), vendar je operativna le Slava,
težke mitraljeze KPV kalibra 14,5 mm in DŠK kalibra 12,7 mm.
ki so jo marca 1999 vrnili v operativno uporabo po štiriletnem prenavljanju. TaVojno letalstvo, v katerega je vključeno tudi letalstvo za podporo kopenske vojske
krat so to zaznamovali z uspešno izstrelitvijo torpeda kalibra 533 mm v Črnem
na bojišču, ima sovjetsko-ruska in češka letala ter sedem ameriških helikopterjev.
morju, s prvim resničnim strelom z bolgarske podmornice po petih letih. Zdaj so
V njem je 13.100 pripadnikov s 177 bojnimi letali in 25 jurišnimi helikopterji,
v posadki sami poklicni podmorničarji.
razporejenimi v korpus zračne obrambe in korpus taktičnega letalstva. Ob prizaV površinskih enotah imajo fregato Smeli nekdanjega sovjetskega razreda
devanjih, da bi letalstvo preoblikovali v majhno, vendar operativno močno zvrst
koni, oboroženo z dvojnim lanserjem raket površina-zrak SA-N-4 gecko, sedem
oboroženih sil po zahodnem vzoru, se v državi pojavljajo hude gospodarske
patruljnih plovil v velikosti korvet, šest raketnih čolnov razreda osa I/II, deset pritežave in nobenega upanja ni, da bi lahko pred letom 2008 kupili nova letala
obalnih patruljnih čolnov, 20 plovil za protiminske ukrepe, dve amfibijski plovili,
na Zahodu. Najverjetneje bo do tega prišlo postopoma precej pozneje. Bolga16 pomožnih in drugih plovil.
rija je imela nekoč enega najbolje opremljenih in usposobljenih vojnih letalstev
Mornariško letalstvo ima deset oboroženih helikopterjev Mi-14, vendar so operabalkanskih držav, po letu 1990 pa je postala drugorazredna sila. Obrambnemu
tivni le trije, obalna artilerija pa ima dva polka z 20 baterijami topov kalibra 130
ministrstvu ni preostalo drugega, ko da je marca 2002 z ruskim RSK MiG podmm in raket zemlja-površina. Pomorska straža ima tri čete.
pisalo pogodbo o posodobitvi 16 enosedežnih in štirih dvosedežnih lovcev MiGBolgarija načrtuje, da bi v Irak poslala približno 500 vojakov. V Sforju II v Bosni in
29. Malo jim bodo nadgradili komunikacijsko in navigacijsko opremo ter naprave
Hercegovini ima vod vojakov, v mirovni misiji UNMEE v Etiopiji in Eritreji pa sedem
za prepoznavanje, s čimer jim bodo zagotovili združljivost z Natom in standardi
vojakov in dva opazovalca.
(Konec)
ICAO – Mednarodne organizacije civilnega letalstva ter precej podaljšali življenjMiroslav Ulčar
sko dobo. V projekt sta vključena tudi francoski Thales in domača družba TEREM,
Foto: MO R Bolgarije
kar bo vsaj majhna tolažba za povsem razsuto, nekoč pa precej razvejano in
Iz tujega tiska
Sprejemni postopki na Vojaški
akademiji Marije Terezije
Postopki preizkušanja sposobnosti so
Pogled v zgodovino
Na Vojaški akademiji v Wiener-Neustadtu, ki jo je leta 1751
bili tako uspešni, zato jih uporabljajo
Sprejemni izpiti so po Finklu »standarustanovila Marija Terezija, so že leta 1999 zelo spremenili način
tudi pri izbiranju kandidatov za študendizirano zaporedje aktivnosti, prilagoizbiranja kandidatov za pridobitev študijskega mesta. Primerte visoke poklicne šole, smer vojaško
jeno delu v skupinah, ki se uporablja
nost kandidatov in kandidatk za častniški poklic ugotavljajo
poveljevanje, na Vojaški akademiji
kot podlaga za ocenjevanje ali napos sprejemnimi izpiti in še dodatno v ocenjevalnem središču. V
Marije Terezije. Sprejemni izpiti so naved vedenja posameznika. Z njegovo
sodelovanju z revijo za vojsko in izobraževanje avstrijskih
menjeni ugotavljanju, ali so kandidati
pomočjo se lahko odločimo, ali je
oboroženih sil Truppendienst objavljamo članek polkovnika
in kandidatke sposobni za sprejem na
posameznik primeren za zaposlitev na
mag. Gerharda Maierja1.
visokošolski poklicni diplomski študij.
vodilnem mestu v neki organizaciji«.
Postopek poteka z ocenjevanjem doPo Jeserichu pa so sprejemni izpiti
seženih rezultatov in izvedbe nalog, prirejenih za vojaški poklic, ter omogoča
del »sistematičnega postopka ugotavljanja možnosti za uspešnost kandidata
natančno razvrstitev in ovrednotenje kandidatov.
oziroma njegovih pomanjkljivosti, pri katerem več opazovalcev hkrati opazuje
skupino kandidatov in v svoji oceni upošteva vnaprej določena merila«.
Prva ocenjevalna središča so bila v Evropi. V Nemčiji so v času weimarske repuPodlaga za sprejemne izpite
blike razvili posebne postopke, ki jih je nemška vojska uporabljala za izbiranje
Podlaga za zasnovo sprejemnih izpitov leta 2003 so bili predlog za možnost
ustreznega osebja za voznike motornih vozil, radiotelegrafiste in pilote. Postopnadaljevanja študija po visokošolskem diplomskem programu, disertacija dr.
ki so temeljili na psiholoških testiranjih. Vodja opravljanja teh testov in obdeloFranza Fellingerja Izbiranje kadra s pomočjo ocenjevalnega postopka in sprevanja podatkov je bil nemški psiholog Rieffert. Od leta 1927 je bil ta postopek
jemni izpiti za leto 2000. V predlogu je namensko oblikovana razvojna skupina
obvezen tudi pri izbiranju častnikov. Ključni del postopka so bili tako imenovani
na podlagi poklica častnika in njegovega delovnega področja opredelila zahtenevodeni skupinski pogovori. Med drugo svetovno vojno so te postopke opustili.
vane sposobnosti, in sicer sposobnost vodenja, dobre socialne spretnosti, spoČastnike so izbirali po drugih merilih.
sobnost prenašanja fizičnih in psihičnih obremenitev ter znanje tujega jezika.
Angleška vojska je sprejemne izpite za častnike uvedla leta 1942 in postopek
Socialne spretnosti so sposobnosti natančnega razčlenjevanja in opredeljevanja
pozneje razširila na celotno skupino držav Commonwealtha. V letih 1942/1943
medsebojnih odvisnosti ter uporabe strategij za učinkovito reševanje sporov med
so teste prevzele Združene države Amerike in jih uporabljale pri iskanju najustrezljudmi v vsakršnih položajih. Socialno sposobne odlikuje sposobnost za sodelovanejših kandidatov za delo v obveščevalni službi. Oblikovanje testov je vodil psihonje in reševanje sporov. Sposobnosti sodelovanja obsegajo zmožnost osebe, da
log Murray, ki je tudi ustvaril pojem središča za ocenjevanje. V petdesetih letih so
se vživi v občutke drugih ljudi, se v sporih odzove z razumevanjem in na podlagi
ameriška podjetja uporabljala te postopke pri izbiranju zaposlenih, pozneje pa
medsebojnega spoštovanja ter se trudi za oblikovanje skupnih stališč in olajšanje
jih je prevzela ameriška vojska. Med testiranjem se ugotovijo prednosti in slaboskupnega dela. Poleg tega področje socialnih spretnosti obsega sposobnost
sti kandidatov, kar je pomembno za njihovo nadaljnjo kariero. S podatki, ki so jih
prepoznavanja sporov in njihovih vzrokov, pripravljenost, da se o njih govori in
pridobili s testiranjem v ocenjevalnem središču, in z upoštevanjem poznejše porazmišlja, pa tudi obvladovanje izražanja svojih stališč in tekmovalnosti.
klicne poti testirancev se je postopek pokazal kot najučinkovitejši način izbiranja
Sposobnost poveljevanja pomeni zmožnost vodenja in usmerjanja ljudi z upoškadra. Po uspehih v tujini ga spet uporabljajo tudi v Evropi, in sicer kot orodje za
tevanjem postavljene naloge in zanjo namenjenih sredstev, kar vodi k uresničitvi
izbiro kadra in pomoč pri usmeritvi nadaljnjega razvoja zaposlenih.
ciljev. To področje delimo na tri kategorije. Pripravljenost na doseganje ciljev obsega sposobnost, prizadevnost pri opravljanju nalog, izkazovanje samopobude,
Kandidati morajo opraviti več praktičnih in pisnih nalog, in sicer
samostojnost, zavzetost in samozaupanje pri izvajanju dejavnosti tudi v položaposamezno ali v skupinah.
ju, ko je kandidat izpostavljen duševnim in telesnim obremenitvam, in doseganje
kakovostnih rezultatov. Sposobnost se preverja s testom, ki ga sestavijo vojaški
psihologi. Sposobnost za načrtovanje in sposobnost za organizacijo sodita v
isto kategorijo. Tu je treba pokazati sposobnosti za dojemanje resničnega stanja,
ki ga je treba sistematično razčleniti in proučiti. Kandidati morajo biti sposobni
prepoznati bistvene povezave, položaje in osebe ter hitro oceniti položaj in določiti prednosti, pa tudi usklajeno in nadzorovano usmerjati sile in rezultate, da
bi dosegli zaželeno kakovost. Zadnja kategorija, sposobnost uveljavljanja, pove,
koliko je kandidat sposoben samostojno sprejemati odločitve ter pozitivno vplivati na ljudi in jih spodbuditi, da poskušajo s skupnimi močmi doseči cilje.
Pri psihičnih obremenitvah se ugotavlja sposobnost posameznika, da v stresnih okoliščinah ohrani neokrnjene psihične sposobnosti. Področje obsega več
kategorij. Frustracijska toleranca je sposobnost, da preprečimo napačne odzive
in ohranimo jasno sliko postavljenega cilja tudi takrat, kadar občutimo razo-
Zahtevane sposobnosti, kategorije in merila zahtev pri sprejemnem
izpitu 2003
Zahtevane
sposobnosti
Merila
Način
preverjanja
sposobnost
sodelovanja
• uveljavljanje lastnega
stališča
• dojemanje stališč drugih
• določanje načina dela
• skupno delo
• sposobnost prilagajanja
• 1. skupinska
naloga
• igranje vlog
sposobnost
reševanja sporov
• obravnavanje sporov
• sposobnost kritičnega
mišljenja
• trezno razmišljanje
• ozračje med razgovori
• temelji pogovora
• 2. skupinska
naloga
• igranje vlog
doseganje ciljev
• notranja motivacija
• izziv
• identifikacija s postavljeno
nalogo
• prizadevnost
• doseganje ciljev
test motivacije
sposobnost
načrtovanja in
organizacije
•
•
•
•
•
upravljanje časa
tehnike dela
logika delovnega procesa
ustvarjalnost/spontanost
prilagodljivost
naloga z
načrtovanjem
sposobnost
uveljavljanja
•
•
•
•
ocena položaja
lastno stališče
pobuda
sposobnost
argumentiranja
socialne
spretnosti
poveljevanje
pozornost
psihična
obremenitev
koncentracija
fizična
obremenitev
vzdržljivost
znanje tujih
jezikov
• 1. skupinska
naloga
• 2. skupinska
naloga
slušno
razumevanje
bralno
razumevanje
psihološki test
tek na 5000
metrov
Izbirni postopek
Cilj izbirnega postopka je predizbor študentov kandidatov za častnike za
omejeno število študijskih mest za častniško izobrazbo na Vojaški akademiji
Marije Terezije. Med obiskovanjem pripravljalnih semestrov kandidati pridobijo
strokovno znanje in spretnost za raven oddelčnega poveljnika, s poudarkom na
praktični izobrazbi. Po koncu osnovnega izobraževanja opravljajo preizkus znanja pred komisijo, ki njihovo znanje ovrednoti s točkami. Izobraževanje obsega
poznavanje orožja in opreme, poveljevanje v boju, poveljevanje v miru, oskrbo
in ravnanje s sredstvi ter telesno vzgojo.
test ECL
čaranje in zavrnitev. Obvladovanje strahu pomeni sposobnost samostojnega
soočanja in primernega odzivanja v nevarnih čustvenih položajih. Pri preizkusu
psihične uravnovešenosti morajo kandidati premagati skušnjavo, da bi zaradi
pritiska prekinili nalogo, in čim dlje vztrajati. Da bi dosegli č
vešenost, si morajo kandidati prizadevati čim bolj obvladati sv
se odločati razumno, obenem pa ohranjati določene vedenjs
Sposobnost koncentracije pa opisuje sposobnost kandid
deluje v oteženih razmerah in dosega rezultate visoke kakovo
hične zmogljivosti opisujejo sposobnost kandidata, da je klju
telesni obremenitvi sposoben opraviti nalogo v zahtevanem ča
sprejemnega izpita pa je tudi znanje angleškega jezika. Pre
obe pasivni spretnosti, in sicer slušno in bralno razumevanje
kategorije zahtevanih sposobnosti so razdeljene po merilih, da
jih laže izmerili in ocenili.
Sprejemni postopek
Pri sprejemnem izpitu se znanje že omenjenih vsebin preverja z različnimi nalogami in oceni s točkami. Če kandidat zbere dovolj točk, je sprejet na študij na
Vojaški akademiji Marije Terezije. V letniku lahko študira 99 študentov.
Foto: Vojaška akademija Marije Terezije
institution, underwent significant changes in 1999. The suitability of the male
1 Polkovnik višje vojaškostrokovne službe v pokoju mag. Gerhard
Maier se je rodil leta 1944. Dvajset let je služboval kot častnik v
psihosocialno prakso. Več let je opravljal službo namestnika koma
danta vojaške šole za zveze, potem pa deloval na zvezni akademiji
obrambo na oddelku za raziskovanje in razvoj. V začetku leta 200
bil vpoklican na Vojaško akademijo Marije Terezije, kjer je bil zaposle
upokojitve 1. decembra 2003, najprej kot predstojnik direkcije za št
smeri, pozneje pa kot vodja strokovnega področja za pedagogiko
S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
Iz tujega tiska
Kategorije
Proces ocenjevanja
Kandidate opazujejo in ocenjujejo opazovalci Vojaške akademije Marije
Terezije, izbrani strokovnjaki iz enot ter ustrezni predstavniki gospodarstva
in znanosti. Skupine opazovalcev sestavijo in izšolajo posebej za postopke
ocenjevanja kandidatov. Kandidati opravljajo več praktičnih in pisnih nalog,
preizkus znanja pa poteka posamezno ali v skupinah. Vsakega kandidata
ocenjujeta najmanj dva opazovalca. Ustreznost in kakovost ocene zagotovimo s simulacijami nalog, ki so povezane s kandidatovim poklicnim področjem. Velika pozornost je namenjena tudi merilom, ki so zasnovana tako,
da so ocene kolikor se da objektivne. Končni rezultat je ocena sposobnosti, s
katero kandidate razvrstimo po uspešnosti in ki omogoča dobro preglednost
postopka. Po testiranju sledi pogovor, v katerem kandidati dobijo povratne informacije. Opazovalci jim opišejo in pojasnijo merila ocenjevanja ter jasno in
obširno povedo, kaj menijo o njihovih prednostih in slabostih, ter jim svetujejo
glede nadaljnjih potrebnih ukrepov.
Doslej je bilo ocenjevalno središče bolj metodična pomoč pri izboru bodočih
častnikov. Zaradi posredovalne vloge je bilo nujno, da se merila izobraževalne
institucije in študentov oblikujejo tako, da se slabosti zmanjšajo do najmanjše
stopnje in se izpostavijo prednosti, ugotovljene pri ocenjevanju. Taka merila pripomorejo k izboru najustreznejših kandidatov za posamezne poklice. Sprejem
na študij na visoki poklicni šoli, smer vojaško poveljevanje, na Vojaški akademiji
Marije Terezije je odvisen še od izbirnega in sprejemnega postopka.
90 let od sarajevskega atentata
Iz zgodovine
V splošnem, zgodovinskem ozračju,
peljale do globokih sprememb medLetos se je in se še bo zvrstilo precej dogodkov iz slovenske
v katerem je potekala velika svetovna
narodnega položaja. Leta 1882 se je
in svetovne vojaške zgodovine, ki so dočakali novo okroglo
vojna, je sarajevski atentat dobil vlogo
dvojni zvezi Nemčije in Avstro-Ogrske
obletnico. Med njimi lahko omenimo 250. obletnico rojstva
zgodovinskega povoda za izbruh prve
pridružila Italija. Leta 1894 je nastala
barona Jurija Vege, 130. obletnico rojstva generala Rudolfa
svetovne vojne. Tako kot pri vseh drugih
rusko-francoska zveza in leta 1904
Maistra Vojanova, 60. obletnico preboja Gorenjskega odreda
zgodovinskih dogodkih je bil tudi pri
Entente Cordiale (srčna zveza) med
in 60. obletnico izkrcanja zavezniških enot na Normandijo ter
tem povod podrejen vzrokom, ki so
Francijo in Veliko Britanijo. Leta 1907
odprtja druge oziroma zahodne fronte. Med vsemi navedenimi
pripeljali do njenega izbruha. Vzroke za
je postala zveza med Veliko Britanijo,
in številnimi neomenjenimi dogodki pa sodi v vrh 90. obletnica
izbruh prve svetovne vojne najdemo v
Rusijo in Francijo po ureditvi medsezačetka prve svetovne vojne in povoda za njen začetek oziroma
vzpostavitvi novih razmerij med starimi
bojnih interesnih sfer trdna, Italija pa
sarajevskega atentata, ki je politični umor v novejši zgodovini
in novimi velesilami v Evropi. Druga
je postala negotova članica centralnih
brez primerjave in se je zgodil na vidov dan, 28. junija 1914.
polovica 19. stoletja je potekala v izsil ali trozveze. Brezobzirnost v novi deZato je prav, da se spomnimo dogodka, ki je za nekaj let pahnil
razitem znamenju tekme za osvajanje
litvi sveta in trgov je vsaj od leta 1887
naše dede in pradede v eno najbolj krvavih vojn, kar jih pomni
kolonialnih posesti. Skupini starejših
povzročala stalne napetosti, manjkala
človeštvo.
kolonialnih držav, v kateri so bile Velika
je le še primerna iskra, ki bi zanetila
Britanija, Francija, Portugalska, Nizosvetovni požar.
zemska in Rusija, so se pridružile mlajIn priložnost za iskrenje se je poše velesile, predvsem Nemčija in Italija,
nudila ob obisku nadvojvode Franca
delno že tudi ZDA. Imperializem kot boj
Ferdinanda Avstrijskega - Este (Franz
za obvladovanje svetovnih surovin in
Ferdinand von Österreich-Este), prestotržišč je postal za večino omenjenih
lonaslednika habsburške monarhije in
držav pripomoček za gospodarsko
generalnega inšpektorja njenih oborotekmo. Povzročil je tudi trajno napetost
ženih sil, v nemirni pokrajini Bosni in
med osvajalci in visoko razvitimi ter
Hercegovini. Obisk je dosegel svoj vrh
industrializiranimi državami Evrope in
28. junija 1914.
Amerike ter nerazvitimi deželami sveta.
Glavni atentator je bil Gavrilo Princip, ki
Premoč industrijskega kapitalističnega
je pred atentatom v Kraljevini Srbiji najsveta je bila očitna v tehničnih, civilizaprej poskušal dobiti orožje za atentat
Nadvojvoda Franc Ferdinand na manevrih v BiH
cijskih, kulturnih in človeških odlikah
na vojaškega poveljnika avstro-ogrskih
Evrope, kar pa je bil le izgovor za velike kolonialne posege. Tako so na primer v
sil v Bosni in poglavarja Bosne generala Oskarja Potioreka. Ob tem moramo
bruseljski generalni listini iz leta 1890 in pozneje v ženevskem dogovoru glede
opozoriti, da so avstro-ogrski policijski organi že oktobra 1913 opisali Gavrila
suženjstva 25. septembra 1906 utemeljevali razdelitev Afrike prav s tem, da
Principa kot nevarno osebo. Na splošno pa je veljalo prepričanje, da je Hrvaška
je treba afriška ljudstva osvoboditi suženjstva, da bi bila tako dobrin evropske
dežela, kjer bi lahko izbruhnila nacionalna revolucija, Bosna in Hercegovina pa
civilizacije deležna tudi nerazvita oziroma kolonialna območja sveta. Vsekakor
dežela, kjer se nasprotniki raje odločajo za izvedbo političnih atentatov.2 Gavrilo
so si ta ljudstva kupovala odlike zahodne civilizacije za ceno drugačnih oblik
Princip je marca 1914 prebral v nemškem časopisu v Beogradu3, da namerava
izkoriščanja. Cena se jim je morala zdeti vse preveč visoka, kar se je pokazalo s
imeti avstro-ogrska vojska vojaške manevre v Bosni in Hercegovini ter da se jih
poznejšimi osvobodilnimi gibanji prav teh ljudstev.1
bo udeležil prestolonaslednik, ki bo na vidov dan obiskal Sarajevo. V tajnem
krožku Mlada Bosna4 je dozorela ideja o izvedbi atentata na prestolonaslednika.
Evropske povezave, ki so se oblikovale v drugi polovici 19. stoletja, so priAtentatorji so po skrbnih pripravah dobili orožje od majorja Tankosića, ki je prej
o tem obvestil šefa obveščevalne službe v srbskem generalštabu, polkovnika
Dragutina Dimitrijevića Apisa.5 Novejše raziskave so pokazale, da so odločitve o
izvedbi atentata sprejeli izvajalci sami, da pa vloga srbskih oficirjev ni imela večVeterani 1. slovenske artilerijske brigade so 29. maja v ljubljanskem
jega pomena. V začetku akcije so bili določeni trije atentatorji, in sicer Princip,
Domu Maksa Perca proslavili šestdeseto obletnico enote. Ta je bila s
Čabrinović ter Grabež, ki so nelegalno prestopili mejo na reki Drini.
476 borci v času nastanka edina večja topniška enota odporniškega
Nadvojvoda je bil 26. in 27. junija navzoč pri manevrih 15. in 16. armadnega
protifašističnega gibanja v Evropi. 1. slovenska artilerijska brigada, ki
korpusa v hribih jugozahodno od Sarajeva, ki je bilo že takrat glavno mesto Bosje nastala z združitvijo treh topniških enot XV. in XVIII. divizije, je sone in Hercegovine. Korpusa sta manevre izvajala v sklopu priprav na vojno proti
delovala v napadih na pomembne železniške komunikacije okupatorja
Kraljevini Srbiji. Generalštab avstro-ogrske vojske je takrat že sprejel stališče, da
v smeri evropskih front, na primer pri Štampetovem mostu, ter v operabi vsakršno odpovedovanje vojni proti Srbiji imelo negativne posledice, in sicer
cijah za osvoboditev Ljubljane in Slovenije. V bojih je življenje izgubilo
dokončno izgubo statusa velesile, dokaz nesposobnosti kot zaveznika ter trajno
94 borcev, več je bilo ranjenih. Bojno pot enote je že leta 1975 v knjigi
ogroženost jugoslovanskih posesti v monarhiji s strani sosednjih držav. Zato je
Prva slovenska artilerijska brigada orisal eden od njenih poveljnikov
šef generalštaba Conrad von Hötzendorf zahteval takojšnji in odločen obračun
Borivoj Lah - Boris.
s Srbijo. Pri tem sta ga podpirala nemška vojna smer in cesar. Predlagal je, da
Proslavili 60. obletnico 1. SAB
28
S LO V E N S K A V O J S K A
se po aneksijski krizi6 sproži vojna kriza in srbski vladi pošlje tridnevni ultimat, ki
bi bil zanjo nesprejemljiv.
Po manevrih je Franc Ferdinand pripotoval v bližnje toplice Ilidža, kjer ga je pričakovala žena vojvodinja Zofija, ki je medtem obiskovala cerkve, samostane,
sirotišnico in tovarno preprog. Na usodni dan je bil ob 9.25 predviden odhod iz
hotela Bosna v sarajevsko mestno hišo. S postaje v Sarajevu naj bi se odpeljali
do bližnje vojašnice, kjer so predvideli deset minut za njen ogled, ob desetih
pa naj bi se nadvojvoda odpeljal na Beledijo oziroma v mestno hišo na civilni
sprejem.
Jutro 28. junija 1914 je bilo jasno in sončno. Franc Ferdinand, ki je bil oblečen
v paradno uniformo avstrijskega konjeniškega generala,7 je kar žarel od zadovoljstva, saj je prejšnje dni deževalo. Po maši sta z ženo sedla v posebni vlak
proti Sarajevu.
Na sarajevski železniški postaji ju je sprejel general Potiorek. Nadvojvoda ni
pripeljal svojega avta z Dunaja, zato je
uporabljal vojaško vozilo, ki je bilo v koloni šestih vozil tretje. Po ogledu vojašnice so nadaljevali pot proti mestni hiši.
Atentatorji, katerih število je naraslo na
šest, so si razdelili orožje in se postavili
vzdolž poti ob reki Miljacki. Ko se je
avtomobil peljal mimo osrednje policijske postaje na Appelovem nabrežju,
je general Potiorek pokazal, kje je nova
vojašnica 15. korpusa, ki se je udeležil
pravkar končanih manevrov. Ob 10.10
je Čabrinović, visok fant v črnem suknjiču in črnem klobuku, vprašal policijskega agenta, v katerem avtu se pelje
Princip v celici
nadvojvoda, in nekaj sekund pozneje
1
Tomaž Weber, Drago Nova, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). DZS, Ljubljana, 1996, str. 21–22.
V literaturi lahko zasledimo, da je strah pred atentati v BiH segal tako daleč, da so izvajali
sodne procese proti dvanajst- ali štirinajstletnim otrokom ob najmanjšem sumu, da želijo
izvesti atentat.
3
Tomaž Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od začetka
dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). DZS, Ljubljana, 1996, str. 24.
4
To je bila mladinska nacionalistična organizacija, ki je videla svojo prihodnost v zrušenju
avstro-ogrske monarhije in v združenju vseh južnih Slovanov s pomočjo terorizma. Imela je
tudi neposredne zveze s protiavstrijsko srednješolsko organizacijo slovenske srednješolske
mladine Preporod, ki pa ni vsebovala anarhistične note. Zveze je imela tudi s srbsko organizacijo Ujedinjenje ili smrt.
5
Polkovnik Dragutinović Apis je znan kot eden glavnih organizatorjev majskega prevrata 1903
v Kraljevini Srbiji in je svojo vpletenost v atentat priznal na solunskem procesu 1917.
6
Avstro-Ogrska je Bosno in Hercegovino anektirala oktobra 1908.
7
Modra uniforma z visokim ovratnikom, na katerem so bile tri zvezdice in dvorogi klobuk z
bledo zelenim perjem, nosil je črne hlače z rdečimi našitki, okrog pasu pa bauch-band, zlat
pleten pas z resami.
8
Bila naj bi dva revolverska strela.
2
Literatura:
Vladimir Dedijer: Sarajevo 1914. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966.
Milorad Ekmečič: Stvaranje Jugoslavije 1790–1918. Beograd: Prosveta, 1989.
Andrej Mitrović: Prodor na Balkan. Srbija u planovima Austro-Ugarske in Nemačke 1908–1918.
Beograd: NOLIT, 1981.
Janez J. Švajncer: Svetovna vojna 1914–1918: Slovenci v avstro-ogrski armadi. Maribor, 1988.
Janez J. Švajncer: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1991.
Petar Tomac: Prvi svetski rat. Beograd: Vojnoizdavački zavod, 1973.
Tomaž Weber, Drago Novak: 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). Ljubljana: DZS, 1996.
Pohod v spomin na Maistra
Lenarško območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v sodelovanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo v soboto, 12. junija, organiziralo spominski pohod po poti generala Maistra. Na pohodu iz Voličine
do Zavrha in nazaj je sodelovalo več kot 300 veteranov, članov Zveze
slovenskih častnikov, Zveze združenj borcev NOB in pripadnikov SV.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
Iz zgodovine
Dogajanje tik po atentatu
vrgel bombo na prestolonaslednikov avto. Bomba se je odbila in odkotalila po
ulici ter eksplodirala pod levim kolesom naslednjega avtomobila. Atentator se
je takoj pognal čez zid, približno devet metrov globoko v plitvo reko, vendar so
ga pri poskusu pobega ujeli. Nadvojvodov avtomobil je nadaljeval pot z veliko
hitrostjo. Ljudje na prizorišču neuspelega poskusa atentata pa so kričali, kakih
dvajset opazovalcev je bilo ranjenih, nekateri tudi huje.
V mestni hiši so župan in odborniki slišali eksplozijo, vendar so mislili, da gre
za topovsko salvo. Šele Franc Ferdinand jim je povedal, kaj se je zgodilo. Okoli
mestne hiše se je zbrala množica ljudi, da bi videla slovesnost. Nadvojvoda je
hitro prebral svoj govor.
Ob tri četrt na enajst je nadvojvoda zapustil mestno hišo in spet je bil v tretjem
avtomobilu. Kolona avtomobilov je vozila po Appelovem nabrežju zelo hitro. Ko
je prvi avto, v katerem je bil šef varnostne službe, pripeljal do vogala Appelovega
nabrežja in Ulice Franca Jožefa, je zavil po prvotnem načrtu na desno, za njim
pa še drugi avtomobil. Voznik nadvojvodovega avtomobila jima je želel slediti,
vendar ga je pred točilnico ob pločniku, polnem ljudi, poglavar ustavil, češ da
hoče peljati po napačni poti. Tisti trenutek je izkoristil Gavrilo Princip in potegnil
revolver. Neki policaj ga je opazil in ga hotel prijeti za roko. Verjetno ga je eden od
atentatorjevih prijateljev opazil in mu preprečil namero. Zaslišali so se revolverski streli. Prvi trenutek se je zdelo, da se tudi ta atentat ni posrečil, saj sta vojvodinja in nadvojvoda negibno sedela. Ko je avto zapeljal vzvratno po Appelovem
nabrežju, je vojvodinja omahnila, prestolonasledniku pa je iz ust tekla kri.
Vojvodinja je umrla prva, nadvojvoda pa kmalu za njo. Krogla mu je šla skozi
desno stran ovratnika na uniformi, mu prebila žilo odvodnico in se ustavila v
hrbtenici.
Gavrila Principa so ujeli in ga s sabljami skoraj pokončali. Takoj prve dni so
aretirali približno 150 ljudi, ki jih je policija mučila, da bi izsilila njihovo priznanje.
Od 12. do 22. oktobra 1914 je bil v Sarajevu sodni proces, ki se je končal dan
pozneje z razglasitvijo obsodbe. Trije so bili obsojeni na smrt na vislicah, drugi
na dosmrtno ječo ali na kazen od tri do 20 let zapora.
Mesec dni po Principovem strelu8 je izbruhnila prva svetovna vojna po več hitrih
in nepreklicnih korakih, z avstrijskim ultimatom Srbiji 23. julija in vojno napovedjo 28. julija, rusko mobilizacijo, nemško vojno napovedjo Rusiji 1. avgusta in
Franciji 3. avgusta ter britansko vojno napovedjo Nemčiji 4. avgusta. Izbruhnila
je vojna, v kateri so sodelovali tudi številni fantje iz slovenskih dežel in izgubili
svoje življenje na prizorišču največje vojne do takrat, ki je pustošila po Evropi,
umrlo pa je 12 milijonov ljudi.
Nadporočnik Zvezdan Marković
Center za vojaškozgodovinsko dejavnost
Foto: Dedijer, Sarajevo 1914
Proste počitniške zmogljivosti MO
Iz dejavnosti MO
Oddelek za počitniško dejavnost in higiensko vzdrževanje zaposlene na Ministrstvu za obrambo obvešča, da so za poletni oddih
v sezoni 2004 proste še nekatere zmogljivosti. Navedeni termini so
trenutni in se spreminjajo s telefonskimi rezervacijami zaposlenih na
ministrstvu. Prijavnice za proste termine lahko pošljete le na podlagi
predhodne telefonske rezervacije. Za natančnejše informacije in
rezervacije lahko ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure
pokličete telefonski številki (01) 471 1804 in 471 2391.
Logarska dolina
10.–17. september
Brežice
Bled Podstraža
VC Pokljuka
Bovec
9.–16. julij
9.–16. julij
16.–23. julij
16.–23. julij
9.–16. julij
16.–23. julij
23.–30. julij
23.–30. julij
6.–13. avgust
6.–13. avgust
6.–13. avgust
13.–20. avgust
9.–16. julij
16.–23. julij
27. avgust–
3. september
3.–10. september
13.–20. avgust
13.–20. avgust
20.–27. avgust
10.–17. september
20.–27. avgust
20.–27. avgust
27. avgust–
3. september
27. avgust–
3. september
27. avgust–
3. september
3.–10. september
3.–10. september
3.–10. september
10.–17. september
10.–17. september
10.–17. september
Na MO dovolj parkirnih mest
Z izgradnjo dveh novih parkirišč ob Internatu v bližini glavne stavbe MO
je ministrstvo pridobilo 178 parkirnih mest. V bližini upravne stavbe MO
je tako zdaj 559 parkirnih mest, s čimer naj bi pokrili potrebe zaposlenih. Za dela, ki jih je na podlagi javnega razpisa od 10. maja do 30.
junija opravil Ignac Gradian Udovič, s. p., je ministrstvo plačalo 121,4
milijona tolarjev. Pogodba je poleg ureditve parkirnih površin obsegala
izdelavo nove kabelske kanalizacije od upravne stavbe MO do Internata, obnovo razsvetljave na parkirišču Internata in sistema odvoda
meteornih voda s strehe Internata ter usklajevanje s sistemom varovanja kompleksa po zahtevah Nata.
30
Debeli rtič, prikolice
30. avgust–
9. september
S LO V E N S K A V O J S K A
Debeli rtič, sobe
Pokljuka, depandansa
20.–30. avgust
9.–16. julij
30. avgust–
9. september
10.–17. september
Stari vrh
3.–10. september
10.–17. september
Ptuj, prikolice
19.–29. september
Debeli rtič,
bungalovi
11.–21. julij
21.–31. julij
Bled Cankarjeva
Gričice
9.–16. julij
20.–27. avgust
30. julij–6. avgust
6.–13. avgust
31. julij–10. avgust
27. avgust–
3. september
13.–20. avgust
10.–20. avgust
3.–10. september
20.–30. avgust
10.–17. september
30. avgust–
9. september
20.–27. avgust
27. avgust–
3. september
3.–10. september
10.–17. september
V spomin
Tomu Golobu
(1968-2004)
V sredo 16. junija 2004, si nas nepričakovano zapustil. Odšel si brez slovesa.
Onemeli smo, ne moremo verjeti, da te
ne bo nikoli več med nami. Zakaj, Tomo?
neizpolnjenih življenjskih načrtov. Mnogo, mnogo prezgodaj.
Tomo je svojo poklicno vojaško pot začel leta 1996 v 1. četi vojaške policije. Že na začetku se je pokazal kot dober športnik, bil je vesten, spoštovanja in zaupanja vreden sodelavec, ki je znal vsakomur prisluhniti
in mu vedno nesebično priskočiti na pomoč. Neizmerna želja in volja
po uspehu v poklicu sta ga pripeljali do konca študija obramboslovja
in uspešno opravljene Šole za častnike. S svojo strmo vzpenjajočo se
potjo je bil vzornik vsem sodelavcem in svojim bližnjim. Za svoje delo in
zvestobo Ministrstvu za obrambo je dobil bronasto medaljo Slovenske
vojske, priznanje za prizadevno delo in priznanje za številne športne
uspehe. Bil je dober častnik Slovenske vojske, bil je ponosen vojaški
policist in spoštovanja vreden prijatelj. Za njim je ostalo mnogo neizgovorjenih besed in neizpolnjenih dejanj.
Tomo, z dobro voljo in smehom si zaznamoval naše življenje. Hvala za
vse dobro, kar si naredil za nas. Za vedno boš ostal z nami v naših srcih.
Pogrešali te bomo.
Sodelavci 1. čete vojaške policije
Razvedrilo
Reševalcem nagradne križanke
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: SVETOZAR BOROJEVIČ, KLUŽE, BOVEC.
Nagrade prejmejo: Manja Šuligoj, Kidričeva 9, 4270 Jesenice, Kristina Oblak, Klanska 6, 1215 Medvode,
in Adolf Korošec, Borova vas 14, 2000 Maribor.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 30. julija 2004, na
naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.
Ime: .......................................... Priimek: ..........................................
Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Rešitev gesla: .....................................................................................
................................................................................................................
S LO V E N S K A V O J S K A 31
Od 28. junija do 2. julija je Društvo laringektomiranih Slovenije, ki združuje
obolele z rakom na grlu, ob strokovni pomoči Slovenske vojske v Vadbenem
centru SV na Pokljuki pripravilo dejavnosti po Programu za ohranjanje zdravja. V dnevne aktivnosti, ki so obsegale jutranjo telesno vadbo, stopnjevane
planinske pohode v okolico Rudnega polja, meritve gibalnih in funkcionalnih
sposobnosti, predavanja, strokovne delavnice ter družabna srečanja, je bilo
vključenih 15 telesno najbolj vzdržljivih bolnikov z zakonskimi partnerji, ki
so prej opravili testiranja telesnih sposobnosti. Člani društva tako lajšajo
posledice, ki jih je pustilo zdravljenje bolezni in prispevajo k rehabilitaciji po
operaciji. Slovenska vojska je bila vključena v predpriprave, izvedbo vadbenih
aktivnosti v pripravljalnem obdobju in vodenje ter varovanje pohodnikov. Pomoč pri pripravi in izvedbi programa so zagotovili pripadniki Centra vojaških
šol, poveljstva za podporo, Vojaške zdravstvene službe in 72. brigade SV ter
skupina gorskih inštruktorjev iz Gorske šole Slovenske vojske. Slovenska vojska je s tem dokazala, da njena naloga ni le obramba države in posredovanje
ob naravnih in drugih nesrečah, temveč tudi pomoč invalidnim osebam pri
čim hitrejšem vključevanju v običajno življenje.
Foto: Marko Pišlar
Bolniki z rakom v gore
ob pomoči SV

Similar documents

Die BUCHSTAVIER - Das Dosierte Leben

Die BUCHSTAVIER - Das Dosierte Leben Das Dosierte Leben Das Avant-Avantgarde-Magazin 16. Jahrgang

More information

VOJNA ZA SLOVENIJO 1991

VOJNA ZA SLOVENIJO 1991 je najsodobnejše orožje, večinoma po sovjetskih licencah, s katerim je pomembno vplivala na gospodarsko politiko posameznih republik in ga nenadzorovano prodajala v države tretjega sveta. V Sloveni...

More information

Letnik XIX/16 - Ministrstvo za obrambo

Letnik XIX/16 - Ministrstvo za obrambo Informativno glasilo Ministrstva za obrambo RS. Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 11. novembra 2011. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, ju...

More information