30. julij 1964 (št. 748)
Transcription
30. julij 1964 (št. 748)
Št. 30 ( 7 4 8 ) L. XV. NOVO MESTO, četrtek, 30. julija 1964 DOLENJSHUST novih cen RazIL P o v i š a n j e cen nek - i / v o d o v je prišlo tako i z n e n a d a , d a t o k r a t n i bilo o p a ^ . O »nrzlice, k i j e doslej d o m a l a v e d n o s p r e m l j a l a podražitve j. " c cene so začele veljati 18. j u l i j a zjutraj. V i d e t i je, d a so potrošn. ^jeli priporočilo zveznega izvršnega sveta, k i je obrazložilo povišanje, z z a u p a n j e m i n p r a v je tako. P r e d e n postrežemo b r a l c e m s p r i m e r j a v a m i , k i bodo p o k a z a l e , k a k o so se podražitve o d r a z i l e v p o s a m e z n i h potrošnih c e n t r i h n a našem področju, n e k a j besed o n a m e n i h priporočila Z I S . U s k l a d i t e v c e n n e k a t e r i h k m e t i j s k i h i n i n d u s t r i j s k i h p r o i z v o d o v je o d l o čen k o r a k k u v e l j a v l j a n j u načel e k o n o m i k e v naši g o s p o d a r s k i p o l i t i k i . T a u k r e p je sledil zmanjšanju i n o d p r a v i p r o m e t n e g a d a v k a i n o d p r a v i p r i s p e v k a na d o h o d e k v n e k a t e r i h p a n o g a h . S t e m u s t v a r j a m o pogoje za boljše g o s p o d a r jenje, k e r h k r a t i p o s t o p o m a o p u š č a m o regrese, p r e m i j e i n dotacije i n p r e p u ščamo v p r o i z v o d n j i večjo vlogo v r e d n o s t i živega dela. v 35 k m pasu 2 d i n i n v p a s u nad 35 k m po 2,50 d i n za k i logram. (Nadaljevanje n a 3. str.) Mosteć vabi nekda nje internirance O k r a j n i odbor Zveze z d r u ženj o r g a n i z i r a 13. s e p t e m b r a letos v k r a j u M o s t e c p r i L j u b l j a n i p r v o srečanje preži, velih internirancev, z a p o r n i kov i n deportirancev s p o d ročja ljubljanskega okraja. Srečanje se b o pričelo o b 10. u r i , p r i r e d i t e l j i p a želijo, d a b i b i l a udeležba čim večja. V s i , k i se nameravajo udele žiti srečanja, naj se do 1. septembra p r i j a v i j o p r i s v o j i h krajevnih odborih Z B . N a videz se vse to m o r d a la proizvodnja: cene bo dolo se bodo učinki boljšega go ćudno sliši, češ: višje cene i n čal t r g , to p a b o povečalo i n spodarjenja čimprej pokazali. Nekega E n a i z m e d rezerv je t u d i i n boljše gospodarjenje vendar teres ' proizvajalcev. vodstva, k i b i s vesticijska potrošnja, lei j e ne gredo s k u p a j ! I n vendar modrega je tako! Znano je, d a p r a v svinčnikom v r o k i vodilo i n največ k r i v a dosedanje nesta cene k m e t i j s k i m i z d e l k o m ni usmerjalo gospodarstvo torej b i l n o s t i cen. N i k a k o r ne gre so bile dovolj spodbudne i n ne bo več. V s i k a r nas je, vsa sta skupaj t r d i t v i , d a ne m o V t e h dneh o r g a n i z i r a ok da se zavoljo tega k m e t i j - družba k o t celota, p a postaja remo povečati o s e b n i h dohod •ska p r o i z v o d n j a n i razvijala odgovorna z a g o s p o d a r s k i raz kov, d a p a m o r a m o h k r a t i na rajni odbor Z Z B s podjetjem daljevati z začetnimi investi »Kompas« izlete v T r e v i s o , tako k o t b i b i l o želeti. Ne voj i n z a cene n a tržišču. c i j a m i ! -Rezerve torej s o ! Padovo i n G o n a r s , kjer so b i upravičeni so torej glasovi: Stvar vseh s u b j e k t i v n i h s i l i n la m e d vojno zloglasna faši »Naš k m e t je že dozdaj pre Protivrednost vseh proizvajalcev p a je, d a stična taborišča, Preživeli i n m a l o n a r e d i l , zdaj m u bomo j i h bomo p o i s k a l i i n d a bodo t e r n i r a n c i i n d e p o r t i r a n c i bo pa zato še več plačevali!« Polde G r a h e k : P O L E T J E z a p o v i š a n j e je z zavestno akcijo povečevali do l a h k o z n o v a v i d e l i kraje, K m e t je n a r e d i l manj k o t je treba zagotoviti materialno osnovo v proiz kjer je u m r l o toliko naših b i l o treba zato, k e r je b i l za ljudi. -mtrto- k a r je prodajal, s l a b o Delovne skupnosti stojijo vodnji. p l a č a n i n torej n i i m e l pra pred odgovorno nalogo: zago vega interesa. K m e t i j s t v o se tovit! zaposlenim protivred Pogumni brigadir bo zdaj postopoma znašlo v nost z a povišanje cen. P r e m i k V Novem mestu je e n a k e m položaju k o t vsa osta- v osebnih d o h o d k i h je treba Jani je rešil iz Lahiobveljala treznost izvesti zelo h i t r o , v S l o v e n i j i nje d v e ž i v l j e n j i ?a bo m o r a l b i t i n e k o l i k o več V novomeških trgovinah Tudi sevniška LISCA bi se lahko hitro uvrstila j i k o t je določeno v zveznem prodajajo podražena živila po med izvoznike, postopek pri JUG0BANKI pa se Ž i v l j e n j e m a r š a l a Tita m e r i l u , k e r so p r i nas živ takšnih cenah ( v oklepaju vleče ž e skoraj leto dni navajamo povsod staro ceno): in njegova doba ž e ljenjski stroški večji. O d k o d d o b i t i sredstva z a belo m o k o p o 145 d i n (105), V d r u g e m p o l l e t j u se b o p r i J u g o b a n k i l a h k o povzroči drugič na britanski TV to? Izgovori, d a rezerv n i , ne enotno po 96 d i n (82), odprto tudi k o n f e k c i j a »Lisca« i z podjetju nepopravljivo škodo. N a zahtevo številnih britan smejo i n ne m o r e j o obveljati. olje po 394 d i n (348), olje v Sevnice u v r s t i l a m e d izvozni V »Lisci« so s 1. j u l i j e m s k i h državljanov j e b r i t a n s k o Dolgoročni namen n o v i h ukre steklenicah po 412 (370) d i n , ce. Svoje izdelke n a m e r a v a uvedli, skrajšan d e l o v n i teden. televizijsko omrežje B B C s l a d k o r v k o c k a h po 246 (200) P'asira'n n a zapadno tržišče. Zdaj traja 45. u r . P r v o t n o so prejšnji teden ponovno pred pov j e izboljšati materialno d i n , s l a d k o r k r i s t a l p o 216 Tovrstno pogodbo i m a že sicer z a p r o s i l i z a dovoljenje vajalo f : t m Življenje maršala stanje d e l o v n i h l j u d i . Zato (170), d i n , b e l i k r u h p o 120 ž e n j e n o , vendar j e izpolnje za uvedbo 42-urnega tednika, T i t a i n njegova doba, k i ga j i m m i r a r a o v p r e h o d n e m (95) d i n , enotni po 86 (77) vanje i z v o z n i h obveznosti ve vendar so d o sedaj d o b i l i le je prvič predvajalo 22. maja. o b d o b j u , k o j i h bo povišanje d i n , rženi po 96 ( 84) d i n , žem cen prizadelo, zagotoviti zano n a uvoz o p r e m i - Potreb- soglasje občinske skupšči F i l m so sedaj že drugič vrteli lje po 13 (10) d i n i n pecivo So specialni s t r o j i z a opre- ne. P r e d l o g so p o s l a l i tudi v času, k o je z b r a n i h o k r o g ustrezno protivrednost. Po po 15 (12) d i n . Cene m l e k a , "to šivalnice, k i b o delala sa- o k r a j n i gospodarski z b o r n i c i televizijskih aparatov največ trebna sredstva bomo m o r a l i poiskati v k o l e k t i v i h tako, d a jogurta, surovega m a s l a i n o za k u p c e v t u j i n i . V r e d - in s e k r e t a r i a t u S S R za delo, gledalcev. bomo boljše gospodarili, bolj smetane so ostale neizpreme"°si toh strojev je 13.824 d o - vendar niso prejeli rrtti p r i t r F i l m je posnet p o scenari njene. Podjetje »2ito«, k i J e v i n d o 15. avgusta b i dilnega n i t i negativnega od j u poslanca spodnjega d o m a še izkoriščali zmogljivosti, po o s k r b u j e d o l e n j s k i bazen z večevali p r o d u k t i v n o s t i n po " » r a l o podjetje že delati n a govora. Zato so se k a r s a m i F i t z r o v a Mac. L e a n a , šefa b r i m l e v s k i m i i z d e l k i , p r o d a j a le i i h R a z g o v o r i z Tugobanko odločili za zlato sredino. De tanske v o j a k e m i s i j e m e d dobno. Učinek tega S2 seveda te po n a s l e d n j i h cenah: belo k & j b že približno leto d n i lajo 45 u r tedensko, l n sicer vojno v J u g o s l a v i j i F i t z r o v ne more pokazati preko noči, m o k o p o 123 ( 90) d i n , enotno Podjetje j e p r o s i l o , d a se so s i to u r e d i l i tako, d a imajo M a c L e a n k o m e n t i r a posamez velja p a p o u d a r i t i , d a nobsna m o k o ( t i p a 1000) p o 82 (70) Postopek z a že o m e n j e n i h neka'ere sobote proste. T i ne- epohe iz življenja pred naša delovna skupnost najbrž d i n , m o k o t i p a 600 p o 105 ( 83) j -000 dolarjev pospeši. Stro- d a t u m i so točno določeni d o s e d n i k a T i t a Življenje mar n i n a tako majavih nogah, d a d i n i n pšenični z d r c b p o 124 1 i n o z e m s t v u so pripravlje- k o n c a leta 1964. D o tedaj p a šala T i t a i n njegova d o b a j e ne b i takoj mogla začeti iz (93) d i n . Cene veljajo francc plačevati povečanja osebnih * in čakajo n a prevoz. bo verjetno p r i r o m a l tudi od eden i z m e d najbolj u s p e l i h skladišče »Žita« v N o v e m me dohodkov! S takojšnjimi ukre Konfekcija »Lisca« b o n a govor i z C e l j a o z . iz L j u b l j a f i l m o v te vrste n a b r i t a n s k i stu, k n j i m p a z a dostavo \ televiziji v zadnjih nekaj p i za boljše gospodarjenje p a * strojih izdelovala modele ne. je seveda treba zagotoviti, d a 20 k m pasu pribijejo 1 d i n a r l e t i h . naročilu tujega poslovneJ. T E P P E Y partnerja Delavke b o d o . učili delati n a n o v i h stroJ ! tuji s t r o k o v n j a k i . P o se^ i i pogodbi b o izvozila »lir ° a « 700.000 nedrčkov v vred!^ 250.000 dolarjev. D e v i z n i "^ek ugoden. 100 dolarjev letno. T o j e Ugotovili s m o t o , k a r je prof. čadePo potili mesecih, o d k a r se Je v (tudi nato. k o se i z p l a k a po dežev j^JbalJKa utemeljitev z a k o zeva Sporočila .javnosti že pred dve Krki 21. februarja letos pojavila j u usede i n voda z b i s t r i ) v svojem "•stnest menjave s tujino i n ma letoma. V p o d k r e p i t e v doseda temna i z p l a k a , k i je i z p i e u e n i l a zelenilu s i v k a s t i odblesk Doslej potreba b o p o d p r e t i prizadeva njih preiskav homo ugotovili še ra njeno sicer živozeleno barvo, kon IZVOLIMO škodo b i m o r d a — tako n j a k o l e k t i v a n a ta način, d a zmerje k a l c i j i i n magnezija v vzor čno le vemo. ka\o i n kaj IzpiaUa, lahko domnevamo — o d p r a v i l i šele : bo pravočasno prišel d o stro cih vode, odvzetih v Kočevju i n v ki po večjih nalivih onesnaži K r k o v dveh d o treh l e t i h , toda sam« v jev. Zavlačevanje postopka 0 tem, kcko je Se Kadešči, količino sulfata v i s t i h od izliva Radešoe do izliva osred p r i m e r u , če i z p l a k o . k i še vedno vzorcih tet b i o k e m i j s k o porabo k i ne 17-letni brigadir Jani nje dolenjske reke v Savo; prihaja p r i t e k a , takoj zajezimo. sika v 5 dneh v. v z o r c i iz Itadešce iz kočevskega premogovnika. < Pet mesecev s m o potrebovali za Pajk iz Trbovelj rešil iz Predstavljali nas Lo in iz K r k e . S t e m z a d n j i m bomo K a k o preprečili povečanje škatli' ugotovitev, d a so premogovi d e l c i , Lahinje v Gradcu 67-!etugotovili, kakšen v p l i v i m a nečisto in kako K r k o . eno i z m e d r e d k i h k i j i h prinaša Katlcšra, iz kotov to amaterji z Jesenic no babico Baro Klemenča na količino k i s i k a v vodi, k a r j ^ še neoskrunjenO) rek Slovenije, ob skega premogovnika*! Prav to p a in iz T o l m i n a čič in 3-letno v n u č k o varovati v bodoče? C e l o t n i turizem je že pred dvema letoma < 19,">2) želo važno z a rastlinje, ribe t e r l i stalo življenje v K r k i . ^evonie.ščani se Se d o b r o v d o l i n i K r k e je v nevarnosti! Ne ugolo\ ila prof. N a d a Čudež s po Mcjco, berite več na 6. Domnevamo l a h k o , d a K r k o one P nlnjajo, k a k o navdušeno malo sredstev s m o p o r a b i l i zanj v močjo mikroskopsko-potrografsk'sirani današnje številke snažujejo trije i z v o r i nečistoče: pr I?. zadnji republiški d r a m . povojnem času, zato se pa"- mora analize, k i j o je o p r a v l K d r . luž. M , Dolenjskega lista! vi je premogov p r a h , k i se jo v * ' reviji p o z d r a v l j a l i v N o mo vprašati: naj m a r d o p u s t i m o , I lamela. Tudi barvanje vode v podzemnem kraškem svetu n a b i r a l mestu nastop Jesentčailu ho šlo vse DO /lu? Problema re Zeljnskih jamah, opravljeno po vseh 60 let, k a r r u d n i k obstaja; ' n Tolmincev. Amatersko ke, ki je v nevarnosti, prav gotovo vojni, je pokazalo, d a voda iz njih drugi je premogov p r a h , k i so ga •'tališče T o n e C u f a r z Jesene bo mogla rešiti samo novomeška p r i t e k a v Katlršeo. O svojih odkrit odlagali v o k o l i c i r u d n i k a i n ga iz £ n u m j c letos predstaviobčina! To velja p o u d a r i t i z.V.egaj i h je prof. Cadežcva poročala v la H ' o v i m »Domom B e r delj, k e r J a s beži. narejenega Je Geografskem vestniku v.u<z. K o go pirajo n a l i v i , i n še tretji izvor: prah, k i p r i h a j a z vodo iz rudniške » W « . T o l m l n c i pa s kodoslej zelo malo, šk-tl.i pa je vedno v o r i m o o noči tosti, k i se je pojaseparacije. Z a n i m i v o b i b i l o slišati, * J o »Manđragola« N . M a c večja. O tako p o m e m b n e m vpraša vila v K r k i , gre za usodo reke i n kateri izmeti teh treh virov je po , "avenija Obo d e l i zastopata n j u , kot je osoda reke, b i pač mo t u r i z m a ob njej, zato 7 a k e i o ne m n e n j u geologov največji povzroči <W ' n s k e drmske a m a rali reči besedo ali dve tudi v gre odlašati! (,e r tesnim sodelova O D 30. V i l . D O 9. V I I I . telj nečistočo v K r k i . S i c e r p a lah teri amaterjev J u g o s l a v l , »kraju i n v republiki, Prat i i ili- li-eni n k n i j a r e p u b l i k e i n prisade* ko rečemo, d a so dejstva zdaj že J j ' ? » letošnlem festivalu ni smo n a d tem, d a nobena i / Ded O k r o g I. avgusta i n m e d tili občili (novomeške, kočevske, na dlani. S t r o k o v n j a k i s o . k o t st {VttcT , prejšnjo 80republiških znanstvenih Institucij 5. t e r 9. avgustom nestal krške i n brežiške) homo l a h k o od rni zdi, svoje že povedali, zdaj je 1„ V ca™ četrtega festivan i t i ob p r v e m S O S v zvezi s Krko no s p o g o s t i m i padavi v r n i l i pogibelj K r k e . edlnole denar l i s t o , k a r Je treba 5. H v a r u , k l bo trajal d o in niti poslej ni pokanla p o t s b n e . n a m i , v o'.talem lopti vre I n * . Joži- Teriar, >>r Z i v l l koga najti, d a bomo zajezili Izplako i n e u s t a , bo na otoku tudi ga zanimanja z a to pereče vprai i me. Dr. V. M . laboratorija v Novem mestu, p a škodo, k i jo že doztlai dovolj veli tov ^ " M o v a n J i n ra/.govonje. t r e n i takole: k a , v bodočo preprečili! dramskem amaterizmu. ()l> vsem t e m p a dobiva K r k a — Analize vzorcev so opravljene. » L I S C A « : samo za 13.080 dolarjev gre, a vendar... m l a r n l n 3 v n n p 0 6 3 p ri n SOS naše (nekoč tako lepo zelene) Krke s s t ! b o z d 0 0| n a 6 1 0 v s e L o r i A l b o c h a l : s l o v , 1 n 8 e J V ( 4 v 0 e z a e e l V LUCI SMERNIC Z APREDKONGRESNO AKTIVNOST ZVEZE ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED KOMUNISTOV V skladu s politiko standarda Utrjevanje i n nadalj nja krepitev materialne podlage s a m o u p r a v l j a n j a , samostojnosti i n odgovor n o s t i neposrednega proiz vajalca i n u p r a v l j a v c a p r i odločanju o vseh proble m i h j e bistven pogoj n a daljnjega naraščanja pro izvodnje i n delovne pro d u k t i v n o s t i i n n a t e j pod• l a g i Se hitrejšega nara ščanja osebne potrošnje - I n izboljšanja splošnega življenjskega standarda ' delovnih ljudi. I z s m e r n i c za pred kongresno aktivnost ZK V zvezi z važnimi gospo darskimi ukrepi, sprejetimi v z a d n j e m času, je podpred sednik Z I S B o r i s K r a i g h e r P o v e l i k i h konferencah j u l i j a je zdaj n a s t o p i l o razdobje n e p o s r e d n i h poli tičnih razgovorov, šefi C o m m o m v e a l t h a so se v r n i l i i z L o n d o n a d o m o v , pred s t a v n i k i afriških držav so končali svoja posvetovanja v K a i r u , r e p u b l i k a n c i so i z v o l i l i svojega k a n d i d a t a z a B e l o h i šo. Z a n i m a n j e sveta j e zdaj osredoto čeno n a E v r o p o . Britanski zunanji minister Richard B u t l e r j e v M o s k v i — to je njegov zad n j i o b i s k p r e d j e s e n s k i m i parlamentar nimi volitvami. Predsednik romunske vlade I o n Gheorghe M a u r e r j e n a u r a d n e m o b i s k u v F r a n c i j i — v torek g a j e sprejel p r e d s e d n i k r e p u b l i k e de G a u l l e . Največ z a n i m a n j a p a v z b u j a o b i s k Alek s e j a Adžubeja, zeta Hrušfova, v Z a h o d n i Nemčiji. osebnih d o h o d k o v spodbudo za p r o i z v o d n j o , p r e d v s e m z v i d i k a racionalnejšega zapo s l o v a n j a delovne sDe. Spreje t i u k r e p i bodo posredno v p l i vali tudi n a zmanjšanje uvo za k m e t i j s k i h p r i d e l k o v i n s tem t u d i k zmanjševanju de ficita plačilne bilance. Podpredsedniku Borisu K r a i g h e r j u so zastaviii t u d i vprašanje, k i ugotavlja, d a j e v s e k a k o r mogoče pričakovati, da bodo t i u k r e p i o d j e k n i l i v javnosti i n d a b o d o deležni t u d i kritiike. Vprašanje, k i je sledilo tej ugotovitvi, se j e glasilo: K a k o n a j bi se poli tično o p r e d e l i l i d o t e h ukre pov? B o r i s K r a i g h e r je soglašal s vprašanjem, ugotavljajoč, da u k r e p i n i k a k o r niso po p o l n i i n d a so l a h k o deležni k r i t i k e z več s t r a n i . T o d a kljub pomanjkljivostim je treba vedeti, d a samo s k r i t i k o ne bi v e l i k o dosegli. B o l j k o r i s t n o je resno se l o titi naloge — povečanja stan d a r d a . Uresničitev te naloge pa n i odvisna o d k r i t i k e spre o d g o v o r i l n a nekaj vprašanj jetih u k r e p o v , temveč o d za uredništva »Komunista«. M e d vestnega delovanja vseh i n d r u g i m j e v o d g o v o r i h dejal, vsakogar v s m e r i povečanja d a s o dosedanja gospodarska standarda. Zato se ne b i sme gibanja pozitivna, i n t o zara l i slepiti, d a je rešitev vsake d i povečanja p r o i z v o d n j e i n težave l e - v zvišanju ben. T a delovne produktivnosti. V k o prepričevanje b i i m e l o z a p r v i h p e t i h mesecih so se posledico verižno zvišanje povečali t u d i osebni d o h o d k i cen, k a r b i h u d o oviralo - r z a 14 odst., k a r dokazuje, s k u p n e napore z a povečanje d a se že začenja uresničevati standarda. Moderna proiz n a šestem p l e n u m u C K Z K J vodnja ne rešuje — ugotavlja tn k o n g r e s u s i n d i k a t o v začr B o r i s K r a i g h e r — svojih eko tana p o t povečanja standar n o m s k i h p r o b l e m o v z zviša da. T a k a g o s p o d a r s k a gibanja njem c e n , marveč predvsem so še b o l j z a o s t r i l a nekatere z boljšim izkoriščanjem no p r o b l e m e i n nesorazmerja o rt t r a n j i h rezerv. Subjektivne p r e j . Z a r a d i tega so b i l i po sile m o r a j o d e l o v a t i v t e j t r e b n i nekateri u k r e p i n a s m e r i , d a bo mogoče nado področju cen, k i n a j b i omo m e s t i t i zvišanje c e n električ gočili p r i l a g a j i n i c panog, k i ne energije i n nekaterih vrst s o đoslej zaostaja'e, r a z v o j u r e p r o d u k c i j s k e g a materiala gospodarskega s i s t e m a . H i t brez zvišanja d r u g i h c e n . T o ro i n površno presojanje j e r e a l n a p r e d p o s t a v k a . N o t r a ukrepov l a h k o v o d i k s k l e p u , njih rezerv je d o v o l j , samo da so t i u k r e p i v nasprotju p o i s k a t i j i h je treba i n izko 6 p o l i t i k o s t a n d a r d a , vendar ristili za povečanje proizvod je treba spremembe v cenah nje i n delovne p r o d u k t i v n o p r e s o j a t i s stališča njihove sti. ga' v p l i v a na skupna gospodarska gibanja. Pred kratkim sprejetih T r e b a j e vedeti, d a b o l j real no f o r m i r a n j e cen v o d i k sta ukrepov ne s m e m o opazova b i l i z a c i j i gospodarstva. N e k a t i i z o l i r a n o , ločeno o d razvo tere panoge b o d o priSle s j a celotnega gospodarskega t e m v položaj, k i b o spodbu sistema. S l e d i l i bodo še ukre j a l ekonomičnost i n rentabil p i , u s m e r j e n i n a povečanje nost njihove p r o i z v o d n j e . R a sredstev v gospodarstvu, o b h k r a t n e m zmanjševanju sred zen tega p o m e n i povišanje stev za investicije izven go K a j t i Nemčija j e eno i z m e d nereše n i h vprašanj druge svetovne- vojne. Italija je leta 1947 p o d p i s a l a m i r o v n o pogodbo, nekaj l e t pozneje je to sto r i l a J a p o n s k a , A v s t r i j a j e leta 1955 p o d pisala državno ( m i r o v n o ) pogodbo i n postala n e v t r a l n a država. Nemško v p r a šanje p a je d o danes ostalo nerešeno. N e le to, nobenega izgleda n i , d a b i se v bližnji bodočnosti rešilo. M e d V z h o d n o i n Z a h o d n o Nemčijo n i praktično n o b e n i h s t i k o v — združitev je še daleč. NAŠ AKTUALNI KOMENTAR Je b i l o razdobje, k o je bilo nemško vprašanje p r o b l e m številka e n a sov jetske zunanje p o l i t i k e . T o j e b i l o z a časa S t a l i n a , v r a z d o b j u hladne vojne, b e r l i n s k e b l o k a d e , o k u p a c i j s k e g a re žima. L e t a 1962 se j e p o j a v i l a n a azijski sceni k i t a j s k a senca. K i t a j s k a je med t e m o m e j i l a svoje odnose s Sovjetsko zvezo n a m i n i m u m , uspelo j i je priteg n i t i n a svojo s t r a n komunistične par tije Daljnega vzhoda. P r a v te d n i j e postalo j a s n o , d a se j e j a p o n s k a par spodarstva. T o b o v p l i v a l o na preusmeritev v investicij s k i potrošnji. T a k o b o d o na stali pogoji z a skladnejše od nose v s k u p n e m gospodar stvu, k a r n a j b o v k o r i s t po l i t i k i standarda. tija o r i e n t i r a l a definitivno n a K i t a j s k o i n d a j e S o v j e t s k a zveza izgubila svoje karte n a Japonskem. N a strani K P K i tajske so partije Severne K o r e j e , Se vernega V i e t n a m a , Indonezije, B u r m e , za P e k i n g j e t u d i močno levo k r i l o cevlonske partije. Res j e , K i t a j s k a j e p r e m a k n i l a po zornost sovjetske d i p l o m a c i j e n a azij s k o področje, n a v e l i k i p r o s t o r m e d I n dijo, Indonezijo i n K i t a j s k o . V e n d a r z a r a d i tega nemško vprašanje n i iz- Bo Hruščov obiskal Bonn? gubilo p r a v nič n a s v o j e m p o m e n u za sovjetsko d i p l o m a c i j o . T o dokazujejo m e d d r u g i m note, k i j i h pošilja sovjetsko zunanje m i n i s t r stvo L o n d o n u i n W a s h i n g t o m i — t o dokazuje t u d i sedanji o b i s k zeta H r u šfova, glavnega u r e d n i k a Izvestij Alekseja Adžubeja v Z a h o d n i Nemčiji. T a o b i s k je s i c e r zasebnega pomena, ven d a r m u v svetu p r i p i s u j e j o zelo v e l i k pomen. Leta 1955 j e tedanji k a n c l e r Adenauer o b i s k a l M o s k v o i n p o v a b i l H r u šfova v Z a h o d n o Nemčijo. T o pova b i l o še vedno velja. Z a h o d n a Nemčija je v d o b r i h o d n o s i h z z a h o d n i m i vele s i l a m i , vendar je k a z n o , d a j e rešitev nemškega vprašanja zelo močno od visna o d Sovjetske zveze. J e sovjetska d i p l o m a c i j a r i močno i n zavestno dejav nost. P o t k s t a b i l i z a c i j i gospo darstva i n k povečanju stan darda n u j n o v o d i prek t a k i h ukrepov, kakršni so b i l i spre j e t i p r e d nekaj d n e v i . Čeprav B o r i s K r a i g h e r je n a k o n c u zvišanje c e n samo p o sebi n i svojega intervjuja o p o z o r i l p o p u l a r n o , je b i l o v t e m p r i tudi n a to, d a povzroča k r i - m e r u potrebno. N e b i p a m u tizersko obravnavanje t e h i n s m e l a slediti verižna reakci t a k i h u k r e p o v , b o d i s i d a je ja. V s a k delovni k o l e k t i v naj p r e m a l o utemeljeno, b o d i s i se zaveda, d a b i s i z brezgla da je p r e t i r a n o , psihozo ne v i m zviševanjem c e n s v o j i h gotovosti v g o s p o d a r s k i h or p r o i z v o d o v spodrezaval vejo, ganizacijah i n družbeno-poli- na k a t e r i sedi, ah' bolje — n a tičnih o r g a n i h , k a r seveda katero želi sesti. S l e h e r n i k o lahko prepreči dosledno iz lektiv s i želi močnejše mate polnitev postavljenega smo rialne podlage i n več sredstev tra. Zato j e naloga vseh druž za osebne dohodfte, seveda na benih s i l , zlasti ^ k o m u n i s t o v , temelju večje delovne pro da se s p o l n i m razumevanjem d u k t i v n o s t i . Brezglavo zviše pomena t e h s m o t r o v a k t i v n o vanje c e n n i pot.Td n a j b i vključijo v njihovo uresniče v o d i l a k t e m u c i l j u . T o j e pn#, vanje ter razvijejo v tej sme k i v o d i vstran, proč o d tega pripravlje na pristati na združitev Nemčije? Je, toda pod pogoji, ki ne b i prizadeli sov jetskih interesov v Evropi. Moskva je leta 1955 pristala na neodvisnost Av strije pod pogojem, če postane ta drža va nevtralna. Pristala b i na združitev Nemčije, če bi se ta odpovedala atom skemu orožju in če bi vodila popol noma samostojno, od zahodnih velesil neodvisno politiko. Toda bonska republika se že vklju čuje v atomski program Zahoda, Za hodna Nemčija je za to, da se Atlantski pakt oboroži z atomskim orožjem — Bonn vodi agresivno politiko. To je dejstvo. S tem dejstvom računajo tudi v Moskvi. Glede Zahodne Nemčije si ne delajo nobenih iluzij, dobro vedo, ka kšen je bonski načrt za združitev Nem čije: priključiti Vzhodno Nemčijo Za hodni Nemčiji i n postaviti Moskvo pred izvršeno dejstvo. Moskva je te dni poslala v Zahodno Nemčijo svojega izvidnika — Adžubeja. Uradno je prišel na prijateljski' obisk,, na povabilo treh zahodnonemških l i stov. •'•£, Vprašanje, k i zanima svetovno javnost, je — bo Hruščov obiskal Zahod no Nemčijo? K a j b i lahko tak obisk prinesel? Nič, de ne b i obe strani pokazali nekaj dobre volje. Misija Adžubeja je prav v tem, da ugotovi, koliko se je medtem spremenilo prvotno bonsko sta lišče. So v Bonnu pripravljeni priznati obstoj Vzhodne Nemčije? Kajti nemško vprašanje je v zadnji instanci odvisno od Nemcev. T o je bilo vedno stališče sovjetske diplomacije. Velesile lahko dajo tej rešitvi svoj bla goslov, sporazum sam pa je seveda stvar Nemcev samih. cilja. Zato iščimo raje druge, uspešnejše p o t i z a premago vanje t r e n u t n i h težav. T o je naš k o m e n t a r k n e k a t e r i m Pripravimo se na zlet tehnike! N a seji zadnjega j u n i j a je občinski odbor L j u d s k e teh nike v N o v e m mestu ob pičli udeležbi predstavnikov r a z n i h dejavnosti o b r a v n a v a l vpra šanje tehnične k u l t u r e n a D o l e n j s k e m . Z l a s t i vprašanju izumiteljstva, k i je v proiz vodnih organizacijah močno zanemarjeno, je b i l a posveče na n a seji v e l i k a pozornost. M e n i l i so, d a n i prav, k e r o usodi i z u m o v odločajo neka teri p o s a m e z n i k i , k i ne znajo ceniti t a k i h pridobitev. P r i h o d n j e leto b o v N o v e m TEDENSKI NOTBANJEPOLITltjLPREGLED . # V i s je v ponedeljek proslavljal 20-letriico velikih d n i v svoji b u r n i zgodovini. T a veliki jubilej otočani niso proslavljali s a m i : z n j i m i je b i l — tako k o t p r e d dvajsetimi leti — tudi predsednik T i t o . K o je prispel n a otok, ga je n a obali pričakalo več tisoč ljudi. Neposrednost i n prisrčnost, s katero je ljudstvo sprejelo predsednika T i t a , je do kaz velike ljubezni otočanov do človeka, k i je toliko storil z a lepše življenje jugoslovan skih narodov. T u d i napredek, k i ga je doživ ljal V i s ves čas po vojni, v m a l e m ponazoruje, k a k o p r i d n o s m o s p r e m i n j a l i podobo svo je domovine. čil S k o p j u tovarno za proizvodnjo montaž nih stanovanj, k i je že pričela obratovati. O b obletnici strašne katastrofe v S k o p j u , k i je pretresla ves svet, so obiskale glavno mesto Makedonije uradne delegacije iz jugoslovan skih r e p u b l i k i n p r e d s t a v n i k i raznih organi- N a prav tistem kraju, kjer je predsednik T i t o p r e d dvajsetimi leti k o t v r h o v n i k o m a n dant N O V i n P O J pregledal I. dalmatinsko proletarsko brigado, preden je odšla v poslednje boje za osvoboditev Jugoslavije, je bil v ponedeljek slavnostni miting. Z b o r o vanja so se razen več tisoč otočanov udele žili tudi predsednik T i t o , podpredsednik R a n ković, predsednik skupščine E d v a r d K a r d e l j in druge visoke osebnosti. N a slavnostnem mitingu je govoril sekretar C K Z K H r v a t s k e d r . V l a d i m i r Bakarič, k i je še posebej po u d a r i l velik p o m e n dogodkov, k a k o r so se odigravali n a otoku, kjer je b i l po letu 1914 sedež pomembnejših institucij revolucije i n nove Jugoslavije, z a p r i h o d n o s t jugoslovan skih -narodov. zacij iz vse države. Obletnici dogodka, nesre če, kakršna naj se ne b i n i k o l i več ponovila, nikjer, v nobenem k r a j u kjerkoli n a svetu, so bile posvečene prireditve, k i so simboli zirale solidarnost i n človeško humanost, izra ženo takoj po potresu i n pozneje v obnovi porušenega mesta. K d o r se je udeležil teh slovesnosti po enem letu, potem, k o so m u bile še vedno p r e d očmi strašne, pošastne ruševine, se je začudil, k o je videl, kaj vse je bilo storjenega v enem letuT P r i d n e roke človeške solidarnosti so zgradile nova nase lja, obnovile številne porušene hiše. Zdaj je že mnogo bolje. Rane vseeno še niso zaceljcne. S k o p j e je nastajalo stoletja. Uničeno je bilo v nekaj sekundah. D a b i n a ruševinah ponovno zrastlo novo, še lepše mesto, je eno leto prekratek čas. • V rafineriji nafte v B o s a n s k e m B r o d u je prišlo te d n i do silovitega požara, k i je terjal 6 s m r t n i h žrtev i n več ranjenih. N a k r a j nesreče so takoj prihitelo skupine reše valcev, k i so s i nesebično prizadevale, d a b i zajezile požar, odstranile v i r r novih nevar nosti i n rešile ljudi, k i so se v času eksplo zije m u d i l i n a svojih delovnih mestih. • Jugoslovanska investicijska banka je sklenila, d a bo takoj ustavila u p o r a b o kredi Po končanem zborovanju je predsednik T i t o o d k r i l spomenik, velik k a m n i t i blok, v katerega so vklesane T i t o v e besede, izrečene p r e d 20 leti n a V i s u : »Tujega nočemo, svoje ga ne d a m o ! « N e k o l i k o kasneje so o d p r l i s p o m i n s k o šolo. N a dogodke p r e d 20 leti spo m i n j a tudi muzej, k i so ga tudi o d p r l i v dneh slavja. J u b i l e j u so bile posvečene t u d i še d r u ge prireditve. © V o k v i r u priložnostne svečanosti je p o d p r e d s e d n i k sovjetske vlade Dimšec izro 20-LETNICA VELIKIH DNI m i s l i m , k i s m o j i h povzeli j * razgovora B o r i s a K r a i g h e r j a z uredništvom »Komunista«. B.J. tov, če bo ugotovila, d a sredstev, s k a t e r i m i sodelujejo investitor i n gospodarske banke, ne uporabljajo v sorazmerju z o d o b r e n i m k r e d i t o m . T a k o bo postopala tudi t a m , kjer niso zagotovljena sredstva z a preseganje i n vesticij. N a m e n tega u k r e p a je preprečiti že običajno prebijanje investicij, k a r seveda škodljivo v p l i v a n a stabilizacijo gospodar stva. / • Predsedstvo republiške gospodarske zbornice je sporočilo delovnim organizaci j a m , naj obračunajo svojim zaposlenim na domestilo z a zvišanje življenjskih stroškov že od dneva podražitve, ne p a šele o d 1. av gusta dalje. Z a r a d i posebne strukture osebne potrošnje v Sloveniji naj smatrajo znesek 1500 d i n , k i ga j e p r e d p i s a l Z I S , le z a obvez no spodnjo mejo i n ga zlasti p r i nižjih oseb n i h d o h o d k i h p r i m e r n o zvišajo. • T e d n i je bila javnost seznanjena s p r e d o s n u t k o m resolucije za izdelavo družbe nega plana S F R J , k i naj b i b i l osnova z a jav no razpravo o temeljnih vprašanjih ekonom ske politike. Zvezna skupščina je ob tej pri ložnosti pozvala delovne organizacije i n nji hove organe upravljanja k a k o r tudi družbeno-politične skupnosti, naj imajo p r i sestav ljanju svojih p r o g r a m o v i h planov p r e d oč m i postavke te resolucije, upoštevajoč zlasti realnost teh planov i n p r o g r a m o v ter potre bo, d a m o r a j o biti razvojna p o l i t i k a i n posa mezne oblike potrošnje v skladu s sredstvi, s k a t e r i m i razpolagajo. Uresničevanje ciljev, k a k o r so izraženi v resoluciji, je odvisno o d v s e l i delovnih organizacij i n družbeno-politič nih organizacij, ne p a samo o d zveznih orga nov. Z a r a d i tega je potrebno, d a posvetimo sestavljanju planov n a vseh ravneh vso po zornost, zavedajoč se p r i t e m dejstva, d a je o d nas vseh odvisno uspešno izvajanje eko n o m s k e politike v p r i h o d n o s t i . Ljudske m e s t u zlet Ljudske" tehnike. D a nas t o ne bo' našlo nepri pravljene, j e prav, d a že zdaj m i s l i m o n a sredstva i n pro gram samih manifestacij. F o t o k l u b m e d d r u g i m že zbi r a g r a d i v o z a razstavo posve, čeno 600-lctnici Novega me sta, nekaj takega gradiva naj b i prinesel tudi spominski z b o r n i k , o k a t e r e m se zadnje čase precej govori. Marljivo d e l a t u d i r a d i o k l u b , prav b' pa bilo, če b i razgibali vs« zvrsti tehnične dejavnosti. 0 p r i p r a v a h n a zlet Ljudske tehnike bo govor t u d i n a s l e d n j e m p l e n u m u v jese»' skih mesecih. -nitr- | JtRATKE. I IZ RAZNIH STRANI J i • J o n Uhcorglic Maurer v F * n m . V F r a n c i j i se m u d i predse"' ntk r o m u n s k e v l a d e I o n M a u n * : M e d d r u g i m g a Je sprejel francoski p r e d s e d n i k d e GaulJ«; G l a v n a t e m a r a z g o v o r o v so ' ' gospodarska vprašanja. b • Malta b o n e o d v i s n a . P *?,' sodnik avtonomne malteške vJ*f d e B o r g O l i v i e r Je sporočil, d a w» p o s t a l a M a l t a 21. s e p t e m b r a n e ° ° ' v i s n a d r ž a v a . Angleži b o d o olxPteli svoje baze n a o t o k u d o J * * 1974, M a l t a p a b o Članica skoga C o m m o m v e a t h a . 11 • B r i t a n s k a t o v a r n a z a M»d*S[ » k o . V e l i k a B r i t a n i j a b o dobf>v"» za Madžarsko o p r e m o za " " " " " T kemičnih g n o j i l v vrednosti ' S ! lijonov dolarjev. N e d a v n o so » tonsko f i r m e s k l e n i l e posebno P £ godbo tudi o Izvozu k a p i « " " opremo z a Češkoslovaško. 1 1 • Ameriška pomoč f d» V i e t n a m u . Južnovletnamska vw Je s p o r o č i l a , d a b o d o f d r u » ' države o k r o p l l e s v o j o voJnsJco ^ c i v i l n o p o m o č Južnemu V l e t n a n . Ameriški predsednik J " " ^ ^ o d r e d i l , d a so k o t n o v a _ P ™ ^ p o š l j e v Južni V i o t n a m še ameriskih vojakov. J , u ž n n g 0 0 • Pakistan posreduje n'j !l i k i n g o m i n W a s h l n g t o n o n i . J"ow d o v a l n o a k c i j a P a k i s t a n a m e n «v t a j s k o ta a m e r i š k o v l a d o n i w * z a e n k r a t n o b e n e g a u s p e h a , v jj, dar vzbuja v mednarodnih vse večjo z a n i m a n j e . ^ ^ " J L i . p o s r e d o v a l v Izmenjavi * J 5 ; s« kOTe donco m o d o b e m a d r ž a v a m a , l » j H to n a n a š a l a n a . p o l o t o j v " Francoski Indokini. D Razlike v vrtincu novih cen (Nadaljevanje s 1. str.) V M e t l i k i niso u p o š t e v a l i določila sveta z a b l a g o v n i promet V Črnomlju: m a š č o b e bolj, ostalo manj din, beli k r u h p o 118 (98) d i n , e n o t n i p a 86 (78) d i n , zemlje po 11 (10) d i n , m l e k o i n mleč ne izdelke p a po s t a r i h ce nah. s l a d k o r v k o c k a h p o 246 ( 200) din, s l a d k o r k r i s t a l p a po 220 din. Takšen pref.led cen l a h k o posredujemo našim b r a l c e m . V črnomaljski trgovini je na V naslovu s m o n a p i s a l i : »Raz prodaj bela m o k a po 125 (106) K o č e v j e niha nekje l i k e v v r t i n c u n o v i h cen«. O din, enotna m o k a po 105 (84) tem, kakšen j e odmev n a pri V metliški t r g o v i n i proda v s r e d i n i , prav din, o d p r t o j e d i l n o olje p o poročilo Z I S v naših trgovi jajo belo m o k o po 145 (106) 395 (348) d i n , olje v stekleni tako tudi Ribnica nah, s i lahko u s t v a r i mišlje din, enotno po 96 (83) d i n , cah po 417 ( 374) d i n , s l a d k o r odprto jedilno olje po 405 B e l o m o k o dobite v kočev nje vsak s a m , saj s o številke v kookah po 242 ( 200) d i n , (354) dji, olje v steklenicah dovolj zgovorne. N e smemo sladkor k r i s t a l p o 212 (170) s k i h trgovinah po 140 d i n , po 423 (375) din, sladkor v enotno po 95 d i n , o d p r t o je pozabljati, d a je imelo pripo din, beli kruh po 120 (96), kockah po 250 (200) d i n , slad d i l n o olje p o 377 d i n , olje v ročilo Z I S predvsem namen, kor kristal po 220 (170) din, enotni kruh po 86 (80) din, steklenicah p o 400 d i n , slad izboljšati stanje v kmetijstvu. beli kruh po 120 (100) din, zemlje po 12 (10) d i n , pecivo kor v k o c k a h po 250 din, slad Vprašljivo je torej, k o l i k o o d enotni kruh po 85 (80) din, po 15 (12) din. Mleko in k o r k r i s t a l p o 220 d i n , beli tega, k a r je p r i s p e v a l potroš žemlje pa po 12 (10) din. Mle mlečni izdelka so naprodaj po k r u h p o 120 (94) d i n , enotni nik zaradi n o v i h cen nekate starih cenah. ko In mlečni Izdelki so napro k r u h po 84 (76) d i n , žemlje r i h živilskih proizvodov, se b o daj po starih cenah. Svet za po 12 (10) d i n , m l e k o i n mleč o d l i l o nazaj v k m e t i j s t v o ! R e s blagovni promet ObS Metlika V B r e ž i c a h imajo n i i z d e l k i p a so p o s t a r i h ce pa je t u d i to, d a kakšnih več je že 17. 7. določil nasled nah. P r e j navedene cene ve jih špekulacij s cenami do najcenejši k r u h nje cene: za belo moko 140 ljajo tudi z a ribniške trgovi slej n a našem področju n i b i din, z « enotno 96 din, za slad Belo moko lahko k u p i t e ne. lo. Tržni i n inšpekcijski orga kor v kockah 250 din, za slad po 139 (102) din, enotno po 118 n i vseh občin se že priprav kor kristal 220 din, za odpr (98) d i n , odprto j e d i l n o olje ljajo n a prisege; zato l a h k o to jedilno olje 400 din i n za V Trebnjem je po 400 (343) din, olje vstekleu p a m o , d a bodo v bližnji p r i olje v steklenicah 418. Trgo n i c a h po 404 (370) din, slad moka najdražja vina teh cen, kot je videti, n i h o d n o s t i cene a r t i k l o v , o k a kor v k o c k a h po 249 (200) din, upoštevala! V trebanjskih trgovinah terih poročamo, spet v takš sladkor kristal po 219 (170) prodajajo belo m o k o p o 150 nem ravnotežju k o t so bile (110) d i n , enotno m o k o po pred t e m zvišanjem. P r i z n a t i 94 (83) d i n , o d p r t o jedilno je namreč treba, d a so r a z l i k e olje p o 374 (33fi) d i n , olja v zdaj veliko večje k o t so bile steklenicah po 400 ( 358) d i n , prej. Dolenjska podružnica Društva kadrovskih delavcev SRS D o b r o zastavljena k a d r o v s k a politika v delovnih organizacijah postaja v pogojih socialistične družbene ureditve vedno močnejši činitelj n a p r e d k a i n s k r b i z a delovnega človeka. Obdobje hitrega razvoja tehnike, modernizacije proizvodnje, dviga p r o d u k t i v n o s t i i n delitve d o h o d k a po delu, katerega priča s m o , zahteva tudi kvalitetnejše delo z ljudmi, k i so osnovni čini telj i n nosilec vsega napredka. S k r b za delovnega človeka je i n bo osnovno geslo socialistične družbe. Zato ne smemo dopustiti, d a b i bilo področje k a d r o v s k i h služb v delovnih organiza cijah zanemarjeno. . Z n a m e n o m , d a b i dvignili strokovnost k a d r o v s k i h služb, je bila v j u n i j u ustanovljena podružnica Društva k a d r o v s k i h delavcev S R S za področje občin Novo mesto, Črnomelj, M e t l i k a i n Trebnje s sedežem v N o v e m mestu. Podružnica b o za svoje članstvo p r i rejala posvete, seminarje i n predavanja, omogočala izmenjavo izkušenj s področja k a d r o v s k i h služb, n u dila b o p a na željo delovnih organizacij tudi nepo sredno pomoč p r i uvajanju in izboljšanju k a d r o v s k i h služb. Podružnica bo povabila vse delovne organizacije, da vstopijo v društvo k o t k o l e k t i v n i člani. V s e kadrov ske delavce, k i še niso člani podružnice, p a v a b i m o , da se včlanijo. Podružnica Društva k a d r o v s k i h delavcev s i je za gotovila p r i Z a v o d u za izobraževanje k a d r o v i n p r o duktivnost dela v N o v e m mestu prostore za svoja p o svetovanja i n seminarje, k i j i h bo organizirala v so delovanju z navedenim zavodom. U p r a v n i o d b o r p o družnice je že sestavil teze za p r o g r a m dela. P r o g r a m b o m o objavili v D o l e n j s k e m listu v začetku septembra. Za upravni odbor: MIROSLAV V U T E Najprej osebni standard - nato šele investicije! V e l i k a odgovornost d e l o v n i h organizacij ob n a j n o v e j š i h ukrepih v n a š e m gospodarstvu — Z v i š a n j a cen n i k a k o r ne smemo posplošiti na v s e predmete! - V b r e ž i š k i občini so p r i p r a v i l i ostre ukrepe zoper v s e , k i bi P » d o v o l j e n o p o v i š a l i cene NENAVADNA »PROMETNA« NESREČA: prejšnji petek se je v Stari cerkvi p r i Kočevju dogodila nenavadna prometna nesreča, najbrž prva te vrste na naših cestah. Avtobus, ki je odpeljal iz Kočevja ob 10,15, je v Stari cerkvi ustavil i n v tem trenutku se je sesula sprednja velika šipa. Kakih 10 metrov proč je starejši delavec raz bijal kamenje za tlakovanje pred gostilno in ko je avto bus ustavil, je zaradi udarca s kladivom odletel kos ka menja — naravnost v šipo. Potniki, šofer in delavec so bdi kajpak močno razburjeni zaradi nenavadnega dogod ka. Pri nadaljnji vožnji zaradi večjega »zračenja« v avto busu seveda ni b U vroče. 0 Kje šolati vajence kovinske stroke? Podjetja kovinske stroke iz ^Podnjega Posavja so doslej rrt<* J J e n c e k teo^učnemu pouku v kovinsko S V 0 odki Manja V e va ' sprejem S t o r a i 1 T a š o l a l e t o s vajencev, u « « J , Prezasedena. Njeni ^anovuelji Železarna Stoe k ' c e l K * B^ ** nai w . l J o Pri zahtevi, f m r a a p a 1 1 3 a • j f l u ž u a c ? l o t i jo ''"Potrebam, ker imasoustanrT , P° JetJa"^noviteijj res tolikšne v °! Potrebe, da lahko soi ^.zasedejo zmogljivosti leč ' v J " sljejo v ** i ' J P°" svoi«. teoretičnemu pouku melja Metalna iz K r orodi' sovama kovanega a Zreč in Kostroj iz : o m e n j e n a d s k e c e l e t e e m m p e a n k a a s m t a a n D 0 a V a j e n c e J a °beia se dobra letina koruze ° poročilih zvezne agro"«teorološke službe se po"uadni posevki zelo dobro z v i j a j o v vseh k r a j i h držaslan^ ugodno ocenjujejo J ^ J ? koruze, s katero je ponolt P r u ž n o 2,4 m i l i j o n a ™Ktarov. K o r u z a cvete i n k a Povsod d o b r o . I z nekutekrajev o k r o g V e l i k e M u \'e poročajo, d a k o r u z a že •tolRa leta n i k a z a l u t a k o dobk a k o r letos. p l a s t i ta t 0 Zadovoljivo j e tuđi stanje a d k o r n e pese, sončnic dn ^Elh industrijskih rastlin. tako u g o d n e m u razvoju Somludnih p r i s p e v k o v je v znatni m e r i p r i p o m o g l o vreK o r u z a kaže bolje v t l °. k r a j i h , k j e r je b i l o več *zJa. 81 K tih a K o n j i c . Ze v l a n s k e m letu j e bil m e d podjetji, k i se za šo lo v Štorah zanimajo, skle njen dogovor, d a b i kot soin vestitorji p r i s p e v a l i sredstva za povečanje njenih zmoglji vosti. Pogodbe so bile p o d p i sane, načrti izdelani, zadeva pa je p a d l a v vodo, k e r obči na Celje načrtom n i b i l a na k l o n j e n a in b i l a voljna pris pevati svoj s o r a z m e r n o maj hen delež z a povečanje šole, Ce bi b i l i v Krškem na razpo lago i n t e r n i p r o s t o r i , b i lah ko M e t a l n a poslala svoje va jence v Krško i n d u s t r i j s k o k o v i n a r s k o šolo, žal p a t a m n i internata, čas beži, k m a l u bo pred d u r m i september i n z n j i m začetek p o u k a . P o ta k r a t p a b o v s e k a k o r treba n a j t i odgovor n a vprašanje: kje šolati vajence k o v i n s k e stroke? 1 Ostri ukrepi z a k r š i tve predpisov o inve s t i c i j s k i izgradnji Jugoslovanska investicijska b a n k a je pooblastila svoje or gane, naj takoj ustavijo na daljnjo u p o r a b o kreditov, k i j i h je ta b a n k a o d o b r i l a v vsuh tistih primerih, kjer ugotovijo, d a sredstva, s k a terimi sodelujejo investitor in gospodarske banke, ne uporabljajo v s o r a z m e r j u z odobrenim kreditom. Tako bodo postopali tudi v p r i m e rih, k o niso zagotovljena sticij * * Preseganje inveS t V a T a k o ost.re ukrepe bodo u p o r a b i l i tudi z a ostale kršit ve predpisov o Investicijski izgradnji. U k r e p o v o s p r e m e m b i c e n n i s m o dočakali n e n a p o v e d a n o . P r i č a k o v a l i s m o j i h i n j i h še priča k u j e m o . P o a p r i l s k i resoluciji zvezne skupščine o s m e r n i c a h za n a d a l j n j i r a z v o j g o s p o d a r s k e g a siste ma i n resoluciji o r a z v o j u k m e t i j s t v a so ti u k r e p i s l e d i l i k o t sestavni d e l s p r e m e m b v d e l i t v i n a r o d nega d o h o d k a . S p r e m e n j e n a delitev p r e d v i d e v a večji delež g o s p o d a r s k i h organizacij i n večje oseb n e d o h o d k e . — S e d a n j e s p r e m e m b e naj b i o m o g o čile n o r m a l e n razvoj k m e t i j s t v u , c l e k t r o g o s p o d a r stvu, premogovništvu i n b a r v n i metalurgiji. T e panoge so d o sedaj g o s p o d a r i l e v i z r e d n o težkih pogojih. V t e m letu bodo verjetno sledile t u d i s p r e m e m b e v k o m u n a l n o stanovanjski d e j a v n o s t i . Administrativno določene cene v že prej omenjenih go s p o d a r s k i h panogah so n u j n o povzročale izgube, k i so J i h delno k r i l i regresi i n subven cije. Takšno gospodarjenje pa se m o r a prej a l i slej nor m a l i z i r a t i i n s t e m zagotoviti dolgoročnejša p o l i t i k a cen. Povišanju c e n m o r a j o h k r a t i slediti tudi večji osebni do h o d k i i n vse delovne skupno sti m o r a j o delavcem zagoto v i t i , d a se njihov s t a n d a r d ne bo zmanjšal. S t r e m e t i mora jo, d a se b o njihova življenska raven v n o v i h p o g o j i h po s t o p o m a zviševala i n p o i s k a t i za to vse možnosti. Cene o s n o v n i m k m e t i j s k i m p r o i z v o d o m se povprečno zvi šujejo za 22 odstotkov, k a r naj b i izenačilo to vejo go spodarstva z o s t a l i m i pano g a m i . K m e t i j s k e organizacije bodo le z e k o n o m s k i m i cena m i l a h k o ustvarjale sklade n zadostna sredstva za osebne d o h o d k e . O b o b l i k o v a n j u nor m a l n i h tržnih c e n premije : n regresi ne bodo več p o t r e b n i . Cene se bodo nadalje pove čale tudi za električno ener gijo. I n d u s t r i j s k i tok se b o podražil za 35 odstotkov, go s p o d i n j s k i tok p a za 43 od stotkov. T o r e j b o veljala 1 KWh za gospodinjstva 13.7 Drva so podražili! Povišanje cen nekaterih k m e t i j s k i h proizvo dov je bilo, kot s m o lahko razbrali iz časopisov in radia, opravičljivo. N e m o r e m o p a tega trditi za dviganje cen n e k a t e r i m stvarem, k i nimajo nič skupnega z m o k o , oljem i n sladkorjem! D r va, na p r i m e r , potrebuje vsako gospodinjstvo. Tega se zavedajo tudi na K O P Kočevje. Nekaj dni po povišanju cen m o k i , olju in sladkorju smo zvedeli za neveselo vest: K G P Kočevje je povišalo c e n e d r v a m ! Spet novo bre me za potrošnika. Potrošniki so doslej plačevali d r v a po 4.00U d i n za p r m . po novem p a 4.500 d i n za p r m . Z a nekaj odstotkov se je povečal tudi prevoz drv. T o podražitev so potrošniki še posebno ne ugodno sprejeli. O b podražitvi elektrike in pre moga in sedaj še d r v n i m a potrošnik nikake možnosti, d a bi kje »profitiral«, razen če bo prav k r e p k o varčeval z g o r i v o m . . . IVIenimo, d a res ne b i bilo treba tako pohiteti z neupravičenim povišanjem c e n ! Podražitev drv, k i je prizadejala širok k r o g potrošnikov, ni bila najboljša, p a naj jo opravičujejo s t a k i m i ali z drugačnimi razlogi. A l i ne bo to vabljivo tudi za druge, k i imajo »kurantno« robo, d a pri stavijo lonček i n podražijo proizvode, d r u g i spet usluge itd.? POTROŠNIK dinarja. T a u k r e p naj b i spodbujal potrošnike električ ne energije, k varčevanju, zmanjšal p r i m a n j k l j a j v elek t r o g o s p o d a r s t v u i n vsaj del no omogočil zbiranje sred stev z a gradnjo n o v i h elek troenergetskih objektov. N o v e zmogljivosti so našemu go spodarstvu nujno potrebne, saj električno energijo že se daj uvažamo. V zelo težkih pogojih so bili zaradi nizkih, administra tivno določenih c e n tudi pre m o g o v n i k i . P o večini so vsi zastareli i n j i h b o nujno tre ba m o d e r n i z i r a t i . V rudar stvu j e zadnje čase opaziti v e l i k o pomanjkanje delovne sile, k a r spričo nizkega oseb nega standarda rudarjev n i t i ne preseneča. N a m e n seda njih ukrepov je zvišanje osebnih d o h o d k o v r u d a r j e m ter modernizacija rudnikov iz lastnih sredstev. Dolžnost delovnih organizacij je. d a p o n o v n o proučijo možnosti za povečanje o s e b n i h dohodkov. O h izplačilu o s e b n i h d o h o d k o v 1. avgusta m o r a j o v s a k e m u zaposle n e m u obvezno povsod izplačati tudi a k o n t a c i j o 1500 d i n a r j e v n a račun povečanja življenjskih s t r o škov. O b č i n s k a skupščina b o prfe p r a v i l a študijo o g i b a n j u življenj^ s k i b stroškov, k i bo d e l o v n i m o n g a n i z a c i j a m osnova z a s p r e m e m b o pravilnikov o osebnih dohodkilf. G o s p o d a r s k e organizacije morajo te s p r e m e m b e n a p r a v i t i d o 1?. avgustu. D e l o v n e organizacije, Iti ne b o d o m o g l e vzdržati uveljavlje nih s p r e m e m b , m o r a j o to u t e m e ljiti i n z a p r o s i t i z a k r e d i t e . T i s t o delovne o r g a n i z a c i j e , l d p a i m a j o i n v e s t i c i j s k a posojila, n a j vložijo) prošnje z a podaljšanje odplačilnih r o k o v . S e m sodijo p r e d v s e m k m e tijske organizacije. V b a r v n i m e t a l u r g i j i so uveljavljene višje cene za c i n k , b a k e r i n svinec. T u d i tu govorijo za povečanje cen e n a k i razlogi, k o t s m o j i h omenili p r i premogovnikih. V zvezi z naštetimi u k r e p i je bil v petek, 24. j u l i j u v Brežicah s k l i c a n posvet s p r e d s t a v n i k i go s p o d a r s k i h o r g a n i z a c i j , n a kate r e m so s k l e n i l i , d a so v o d s t v a de l o v n i h o r g a n i z a c i j i n o r g a n i uprav* l.i.MI i.i o d g o v o r n i , d a p r e p r cč i j o sleherno zviševanje c e n iz* ven naštetih p a n o g . T a k š n i s a m o v o l j n i u k r e p i b o d o najstrože k a z n o v a n i . k e r b i sicer l a h k o povzro čili splošno zviševanje c e n . f-ospodarske organizacije n a i bi p r e d v s e m skrbele za zboljšanje s t a n d a r d a z a p o s l e n i h , četudi b i to šlo M U račun zmanjšanja inve* s t i r i j s k i h naložb. O b č i n s k a skupšči na bo angažirala vse inšpekcijske o r g a n e , s o d n i k a z a prekrške i n j a v n o tožilstvo, d a bodo najstrože nadzorovali in preganjali vsako neupravičeno zviševanje c e n . Življenjski stroški v Slove n i j i se b o d o p o t e h ukrepdn verjetno povečali z a 2000 dr) 2.300 dinarjev. V s a k a občina j i h b o ugotavljala z a s v o j i območje i n priporočila delov n i m o r g a n i z a c i j a m , d a se za t o l i k o zvišajo osebni dohodV k i delavcev. Osebni dohodki naj b i se ne zviševali enako za vse zaposlene, a m p a k po» sebej z a tiste z m i n i m a l n i m i p r e j e m k i , posebej za d e l a v c i s podpovprečnimi i n povprek n i m i o s e b n i m i d o h o d k i iA posebej z a tiste z n a d p o v . prečnimi d o h o d k i . S p r e d p i s i bodo urejeni tudi otroškj d o d a t k i , p o k o j n i n e i n invar l i d s k i d o d a t k i . Delovne orga nizacije naj b i k r i l e to pove čanje stroškov n a račun ne k a t e r i h olajšav, uveljavljenih v zadnjih mesecih. S e m s o d i predvsem ukinitev p r i s p e v k a od izrednega d o h o d k a , opro stitev p r i s p e v k a i z d o h o d k a , znižanje prometnega d a v k a , s p r e m e m b a amortizacije i n še nekaj d r u g i h u k r e p o v . N O V O M E Š K A R A Z G L E D N I C A : tretji stolpič o b Z a g r e b š k i cesti, p r e d p o s l o p j e m t o v a r n e I M V p a k a k o r n a v a d n o : » s k l a d i š č e « n a cesti - v r s t a v o z i l IMV-1000 Prispevek iz dohodka - osebna obveznost občana Naj ostane novomeška čeprav s m o v p r e d z a d n j e m tedenskem notranjepolitičnem pregledu že pisali o dveh no vih osnovnih z a k o n i h — za k o n u o f i n a n c i r a n j u družbe no-političnih s k u p n o s t i i n za konu o p r i s p e v k i h i n d a v k i h s b i a n o v — se n a m z d i , d a je zaradi p o m e m b n o s t i teh dveh predpisov potrebno še pisati o tej t e m i . G r e namreč z a bistveno novost, k i b o pri spevala k nadaljnemu utrje vanju samostojnosti i n avto nomnosti vsake posamezne družbeno-politične skupnosti. Tako p r v i k a k o r t u d i drugi osnovni zakon namreč omo gočata, da s i družbeno-politične s k u p n o s t i samostojno določajo m a t e r i a l n o podlago za izpolnjevanje svojih pri stojnosti, seveda v s k l a d u s svojo gospodarsko močjo, k i se z r c a l i v višini osebnih do hodkov. Doslej se je določa la m a t e r i a l n a podlaga posa meznih družbeno-pclitičnih skupnosti, predvsem komun, v glavnem iz centrov, k a r je ime'.o za posledico stalno ne gotovost, k e r vnaprej n i bilo jasno, a l i bo ostalo dovolj sredstev z a izpolnjevanje pri stojnosti. P r e d s t a v n i k i k o m u n so p J g o s t o tožili, d a skladno s prenašanjem vedno n o v i h in n o v i h pristojnosti n a ko m u n e ne sledijo t u d i potreb n a sredstva. Sedaj ne bo več razlogov z a take pritožbe. bolnišnica brez krvi? Z a potrebe novomeške transfuzijske p o staje i n bolnišnice b i se m o r a l o letos v 52 t o r k i h z v r s t i t i 3000 k r v o d a j a l c e v iz novomeških delovnih kolektivov. Mestna organizacija R K izdela v s a k a d v a meseca p l a n za dvomesečno obdobje i n obvesti d e l o v n e organizacije, k i so n a v r s t i za k r v o d a j a l s t v o najprej pismeno, nekaj d n i p r e d e n so n a v r s t i pa še po tele f o n u , k o l i k o k r v o d a j a l c e v iz n j i h o v e g a k o l e k t i v a naj se n a p r i h o d n j i torek d o p o l d n e j a v i v t r a n s f u z i j s k i postaji. V p r v e m polletju je akcija k a r lepo p o t e k a l a , saj je o d d a l o k r i 1570 k r v o d a j a l c e v , torej več kot p o l o v i c a . Z a d n j e tedne pa se s t v a r zatika. Sezona d o pustov je, to v s e k a k o r v p l i v a , t o d a n e s r e če n e p o z n a j o d o p u s t o v in bolniš nica zategadelj ne m o r e ostati brez k r v i . V . torek, 14. 7. b i se m o r a l o zglasiti v transfuzijski postaji 10 l j u d i iz K Z N o v o m e sto, 6 l j u d i iz občinske skupščine N o v o m e sto, 12 l j u d i iz T o v a r n e z d r a v i l K r k a i n 10 iz novomeške bolnišnice. P r i š l o pa je vsega 19 k r v o d a j a l c e v : 2 iz S G P P i o n i r , 1 iz I M V , 11 iz K r k e , 1 iz bolnišnice, 2 iz Iskre, 1 iz občine in 3 iz N o v o l e s a . V torek,21. 7. bi j i h m o r a l o p r i t i po p i a n u 45 i n to: 8 iz O p e k a r n e Z a l o g , 10 iz železniške postaje N o v o mesto, 15 iz Sekcije za v l e k o in 12 iz Podjetja za v z d r ž e vanje proge. V s e g a se je m i n u l i torek z g l a silo le 13 k r v o d a j a l c e v : 6 iz Ž T P N o v o m e sto, 3 iz S e k c i j e za v l e k o in 4, k i so prišli na lastno p o b u d o . V torek, 28. 7. je spet bilo v a b l j e n i h 45 l j u d i : 8 i z O p e k a r n e Z a l o g , 15 iz S e k c i j e za v l e k o , 10 iz železniške postaje i n 12 iz P o d j e t j a z a vzdrževanje proge. S a m od sebe se je za o d v z e m k r v i p r i j a v i l za 28. 7. k o l e k t i v K o v i n a r j a (10 ljudi). N j i h o v p r i m e r je v r e d e n p o h v a l e , v r h u vsega pa so o b l j u b i l i , da bodo še prišli. O b takšnem stanju žal ne m o r e m o m i m o tega, d a ne b i j a v n o v p r a š a l i : naj d o p u s t i m o da ostane novomeška bolnišnica brez k r v i za transfuzijo? O d k o l e k t i v o v , k i iz opravičenih v z r o k o v res ne m o r e j o i z p o l n i t i svoje h u m a ne o b v e z n o s t i , pričakujemo, da nas bodo vsaj 4 d n i , p r e d e n so n a v r s t i , o t e m o b v e s t i l i , da bi l a h k o p o v a b i l i d r u g e ! V s e N o v o m e š č a n e , zlasti one iz d e l o v n i h k o l e k t i v o v pa v a b i m o , naj se ob t o r k i h , k o so n a v r s t i , zglasijo v k r v o d a j a l s k i postaji i n darujejo svojo k r i ter pomagajo reševati življenja ponesrečencev, operirancev in porodnic! M e s t n i o d b o r R K N o v o mesto Prvi literarni večer KOS »Janez Trdina« P r e t e k l o s o b o t o Je k u l t u r n o u m e t n i š k a s k u p i n a »Janez T r d i n a « priredila v N o v e m mestu svoj p r v i L t e r a m i večer, o d k a r je b i l a p r e j mesec u s t a n o v l j e n a . S t e m Je fcačela uresničevati svoj delovni h a d r t , k i obsega m e d d r a g i m lite r a r n e i n p o d o b n e večere, l i k o v n e r a z s t a v e , občasne t r i b u n e o k u l t u r n i h l n d r u g i h vprašanjih, k o i o o r n i oder in p o d o b n o . tuji P r i b l i ž n o 35 o b i s k o v a l c e m veče r a s t a r e c l t a t o r j a p r e d s t a v i l a to k r a t p e s n i k a S e v e r i n a š a l i j j , čla n a kluba Janeza K o l e n c a , Slav k a L e s a r j a , Jožeta P r e š e r n a ln F i l i p a R o b u r j a ; n e k a t e r i a v t o r j i so b r a l . svoja d t l a t u d i s a m i . Peter S l m l ć Je v u v o d n i besedi p o d č r t a l p o m e n t a k i h večerov nove k u l t u r n e s k u p i n e , k i I m a v s v o j e m de l o v n e m p r o g r a m u t u d i boj proti konformizmu i n hoče vnesti v k u l t u r n o življenje Novega mesta več življenja in živahnosti. Po slušalci so n a j p r e l ' o p l o p o z d r a v i l i več p e s m i Severina Salija S t a r e j š e kot n a j n o v e j š a l i r i k a p o e t a , k i Je z a d n j a leta p r e d v s e m p r e v a j a l e c , je brez zadrege p o t r d i l a vprašanje, k o m u i z m e d na stopajočih jo t r e b a d a t i t a k o za k v a l i t e t o kot za o b č u t e n o , s u b t i l n o Izpovedovanje največ priznanja L e o napredek v svojem razvoju z a d n j i h let Jo p o k a z a l t u d i S l a v k o I-esar; odlomek U L I J A N A smo b r a l i že p r e d m e s e c i v P R O B I . E MIH In kaže n a d a r j e n e g a , a še vedno precej neuravnovešenega pripovednika. Tudi njegovi poez i l l gre p r i z n a n j e , saj se tako v o b l i k i kot v čustvih m o č n o dviga n a d p o v p r e č n e verze l n o d m a k n j e no lirlko Kolenca ter Prešerna; z a d n j i nI brez t a l e n t a , v e n d a r m u h l a s t a n j e za » m o d n i m Izpovedova njem« bolj škoduje kakor koristi p r i Izvirnem pisanju. N a j v e č ne j a s n i h o b č u t k o v In d v o m o v Je za pusti: m e d posluSalc.1 F i l i p Robar: p r e d v s o m o d l o m . i k iz spisa » K r i k zlatega m i r u « I res o d l o m e k l z r o m a n a ? ) daje s l u t i t i , k a k o je a v t o r pristaš eksistencialistične fi lozofi!«. O o k r s t i m o tuko prooo k o t » z m e d e n o p i s a n j e « , ne b o m o daleč o d resnice: l i t e r a r n i večer jo s e v e d a v a r a n z i r a n e m o k v . n i pre nese, j a v n e k r i t i k e p a t a k o ustvar janje p r a v g o t o v o ne b o preživelo. S e v e d a p o p r v i l a s t o v k i ne gre soditi, kakšna bo p o m l a d ! Tudi KUS »Janez Trdina« potrebuje p r e d v s e m časa i n priložnosti, d a b o svoj p r o g r e m r a z v i l a . Z a t o s m o a?:li,osU skupine lahko veseli, graditi p a bo m o r a l a predvsem na kvalitetah i n posluhu, kaj ra d i ljudje p o s l u š a j o , bero, gleda lo in podožlvljajo. — Na rob s k r o m n e g a z a p i s a Se tole: m o t i l o nas je nerazločno n a p o v e d o v a n j e , h r u p s ceste l n neakustičnost ve že v S K M i r a n a J a r c a , k i je vertetno p r e v i s o k a . Z a i n t i m e n večer l i r i k " l n proze naj bi p r i r e d i t e lji v p r i h o d n j e p o i s k a l i še p r i m e r nejši p r o s t o r . : 4 Tf. • Dvanajstletnica revolucije. V Združeni a r a b s k i r e p u b l i k i so p r o slavili z velikimi n a c i o n a l n i m i pro slavami, paradami i t d . 12-obletnl- co e g i p t o v s k e r e v o l u c i j e . T e h p r o slav se j e udeležilo več šefov ških držav. • Pompldou sednik Polineziji. vlade Pred Georges Je b i l te d n i v F r a n c o P o l i n e z i j i , o b i s k a l Je o t o k M u - raro«, kjer vesti svoje Ta v francoske Pompldou skl afri n a m e r a v a F r a n c i j a iz nove atomske poskuse otok leži v Južnem Pacifiku. X e r s t a oba osnovna zako na v medsebojni odvisnosti, j u je treba j e m a t i k o t celo to. N a j p r e j tole vprašanje:' v čem se kaže novost osnov nega zakona o f i n a n c i r a n j u družbeno-političnih skupno sti? P r e d v s e m v t e m , d a bo p o n o v e m določala federacija samo vrsto dohodkov družteno-političnih skupnosti, medtem k o bodo višino i n način razpolaganja določale v osnovi samostojno družbe no-politične s k u p n o s t i same. T o bo omogočilo, d a bodo družbenopolitične s k u p n o s t i upoštevale specifičnosti svo jega območja, p r e d v s e m pa svojo e k o n o m s k o moč. Le-ta se bo z r c a l i l a p r e d v s e m v v i šini osebnih dohodkov. T o pomeni, da bo vsaka družbeno-politična skupnost zainte r e s i r a n a n a večjih osebnih d o h o d k i h zaposlenih, se pra v i , n a večji p r o d u k t i v n o s t i i n večjem s k u p n e m n a r o d n e m d o h o d k u , k e r bo o d tega od visno, k o l i k o sredstev b o ime l a z a zadovoljevanje potreb v prosveti, z d r a v s t v u , social n i h službah, v dejavnosti dr žavne u p r a v e i t d . O d v i s n o s t dohodka druibeno-politdčne s k u p n o s t i o d njene ekonom ske moči b o torej v e l i k a s p o d b u d a , d a čimprej izrabi jo objektivne ekonomske možnosti z a povečanje skup nega narodnega d o h o d k a . K e r bodo p r i s p e v k i iz osebnih do hodkov poglavitni v i r sred stev za f i n a n c i r a n j e družbe n i h služb, bodo družbeno-politične s k u p n o s t i zainteresira n e t u d i n a naraščanju oseb n i h dohodkov, seveda s k l a d n o s povečevanjem p r o d u k t i v n o sti. Novi način financiranja družbeno-političnih s k u p n o s t i zagotavlja trajnost v i r a do hodkov. L e k a j to p o m e n i ? Ako na primer komuna lahko že vnaprej p r e d v i d e v a , d a bo do iz centra določili le vrsto dohodkov, m e d t e m k o b o do ločala njihovo višino l n na čin uporabe s a m a , p o m e n i to, d a lahko p r e d v i d e v a tudi za naprej, s kakšnimi sred stvi bo razpolagala. T o Je za Kri, ki rešuje življenja P r e t e k l i teden » o d a r o v a l i k r i n a novomeški t r a n s f u z i j s k i postaji: A n a B o ž i č , g o s p o d i n j a z I g l e n k a ; M a r i j a ( i a z v o d a , g o s p o d i n j a Iz P o d g o r e ; A l o j z Antončič, J a n e z U i i k o In P r a n o (irniovšek. člani k o l e k t i v a Z T P . s e k c i j a za v l e k o N o v o m e s t o ; Ivan M l h r l i č . član k o l e k t i v a 2 T P K u r i l n i c a N o v o m e s t o l K a r l o IHajctlč. d e l a v e c z I g l e n k a : J a n k o 1'etrlč, M a r i j a A t l b e r n l k i n Jane/. P l u t , f-Ianl k o l e k t i v a S V P N o v o m e s t o , K r i l i F e l k l , član kolektiva Z T P . uprava Novo m e s t o . načrten razvoj k o m u n e zelo treba u r e d i t i t u d i obvezno važno. O b e n e m je to t u d i sti občanov. T a vprašanja s p o d b u d a , k e r se n i treba ba ureja osnovni zakon o p r i ti, d a b i se zaman t r u d i l i i n spevkih i n d a v k i h občanov, k i — k o t rečeno — t v o r i s k u varčevali. Obstaja bojazen, d a bodo paj z z a k o n o m o f i n a n c i r a n j u skupno družbeno-politične s k u p n o s t i , družbeno-političnih k o bedo določale svojo stop sti eno celoto. P o t e m zako njo p r i s p a v k a iz osebnih do nu bodo p r i s p e v k i i z osebnih hodkov, zavoljo p r e v e l i k i h , dohodkov prevladujoča obli apetitov zanemarjale življenj ka, k i bo zagotavljala naj ske pogoje delavcev. T a k a bo večji d e l sredstev z a zadovo družbenih potreb. jazen n i upravičena, vsaj te ljevanje daj ne, če se zavedamo, da P o n o v e m b o d o občani s a m i življenjski pogoji delovnih — i n to neposredno — p r i ljudi pogojujejo večjo a l i spevali za financiranje druž manjšo krepitev materialne benih služb, i n sicer skladno podlage o z i r o m a ekonomske s svojo gospodarsko močjo. moči družbeno-politične skup P r i t e m izhaja z a k o n o d nosti. R a z e n tega p * je tre predpostavke, d a bo dohodek ba vedeti, d a bo treVa odlo v čedalje manjši metri i z v i r a l * čati o višini i n načina upora i z premoženja, k e r bo njegov be dohodkov n a d e m o k r a t i poglavitni v i r delo. čen način, se p r a v i v čim R e k l i s m o , d a bodo občani širšem k r o g u občanov. neposredno p r i s p e v a l i z a f i K a j p a m a n j razvite druž nanciranje družbenih služb. beno-politične skupnosti? K a k o bo mogoče to doseči? E k o n o m s k a moč nekaterlti je N a ta način, d a prispevek iz še tako šibka, d a ne b i mog d o h o d k a ne b o več obveznost l i zagotovit; n i t i m i n i m u m a g o s p o d a r s k i h organizacij, t e m . potreb, k i j i h ustava i n za več osebna obveznost obča k o n i predpisujejo k o t obvez n a . T a b o v b r u t o z n e s k u so nost družbeno političnih skup deloval p r i delitvi svoje or nosti. Z a take p r i m e r e se v ganizacije, nato p a se b o k o t prehodnem obdobju predvi posameznik vključil v a k t i v e n devajo dodatna sredstva kot odnos do reševanja proble intervencija družbene skup m o v k o m u n e , s t e m d a b o nosti. K r i t e r i j i za odobrava p r i s p e v a l z a zadovoljevanje nje dodatnih sredstev bodo družbenih potreb. M e d t e m k o podrobneje določen; z repub sedaj d o s t i k r a t s p l o h n i ve liškim z a k o n o m . V s e k a k o r p a del, kolikšen je njegov p r i je že sedaj jasno, d a b o z spevek, k e r ga je z a n i m a l družbeno-politična skupnost intervencijo s k u p n o s t i zasetovljen le m i n i m u m pf^r^'o. T o p o m e n i , da bo vsaka t a k a p r e d nalogo, da se čimprej postavi n a lastne noge, da b i lahko zagotovila ne le m i n i V trebanjski občini se že m u m , temveč t u d i m a k s i nekaj časa p r i p r a v l j a j o n a m u m sredstev za zadovolje praznovanje občinskega praz vanje družbenih potreb. N e n i k a , k i ga bodo letos prvič b i se s m e l i 'venomer izgovar obhajali 4. septembra, n a d a n jati, češ, d a so izobraževanje, ustanovitve Gubčeve brigade. k u l t u r a , vprašanja borcev i n P r o g r a m priredobev b o p r i podobno le stvar širše skup p r a v i l poseben p r i p r a v l j a l n i nosti, ter tako opravičevati odbor. opuščanje s k r b i za te dejav Osrednje p r i r e d i t v e v po nosti. Z d r u g i m i besedami: častitev občinskega p r a z n i k a v p r e h o d n i dobi je seveda bodo v T r e b n j e m . Pričakuje t r e b a računati z intervencijo jo, d a se bo ob tej priložnosti s k u p n o s t i , a obenem je treba z b r a l o več tisoč l j u d i . Naselje ustvarjati pogoje, da b i se bodo očistili i n u r e d i l i ploč enakopravno vključili v splo nike. P r i r e d i t v e bodo t u d i v šen razvoj s k u p n o s t i . d r u g i h večjih občinskih sre D a b i l a h k o zaživel nov s i diščih: n a M i r n i , v M o k r o n o Šentrupertu, Dobrniču, stem f i n a n c i r a n j a družbeno gu, političnih s k u p n o s t i , je bilo V e l i k i L o k i i n T r e b e l n e m . p r e d v s e m samo neto osebni dohodek, b o odslej živo za i n t e r e s i r a n n a d usodo pvispevka i n bo hotel aktivno sodelovati tako p r i določanju njegove višine k a k o r t u d i p r i p o l i t i k i njegove uporabe. N o v i z a k o n tudi zagotavlja, da osnova z a določanje ob veznosti k m e t o v ne bo več odvisna o d gibanja d o h o d k a po tržnih pogojih. Z a določa nje osnove j e vzeta katastr s k a osnova, k i je po oprav ljenih nujnih spremembah približana s t v a r n e m u dohod k u v kmetijstvu. Tudi dohodek i z k m e t i j s t v a bo obravnavan k o t dohodek, p r i d o b l j e n z l a s t n i m d e l o m . P o p r a v k i bo do nujni le, kolikor uporab ljajo kmetje tujo delovno s i lo. Dopustna bo t u d i mož nost, da se n a njihove do h o d k e — z a r a z l i k o o d oseb n i h dohodkov delavcev — uporabljajo progresivne stop nje, d a bi na ta način lahko odvzeli tudi del akumulacije z a splošne potrebe. Z a ugotavljanje osnove p r t določevanju p r i s p e v k o v iz do h o d k a o b r t n i h dejavnosti bo d o po novem vzeli osebni do hodek delavcev ustreznih strokovnosti v družbenem sektorju gospodarstva. Na ta način se bo mogoče izogniti raznim negativnim pojavom, ki smo jim bili priča v pre teklosti in ki so zavirali raz voj obrti. Pred praznikom trebanjske občine D a b i b i l o prazngvanje čim bolj slavnostno, b o v trebanj s k i občani v počastitev praz n i k a več k v a l i t e t n i h k u l t u r n i h p r i t e d i t e v . M e d d r u g i m bo gostoval h a r m o n i k a r s k i orke ster iz Šentvida (Ljubljane), k i je n a nedavnem svetov n e m t e k m o v a n j u v inozem stvu dosegel izreden uspeh. Kulturne prireditve bodo p r e d v i d o m a še v M o k r o n o g u in na M i r n i . N a m e s t u p r i Trebelnem, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada, bodo v po častitev občinskega p r a z n i k a formirali mladinski odred M a tije G u b c a . T a k o bodo lepo ohranili tradicijo i z N O B . T a b o r učiteljišča iz N o v e g a m e s t a v P o r t o r o ž u 1964: z i z l e t a n a Sečo, kjer s° o b i s k a l i tamkajšnji s i m p o z i j F O R M A V I V A . V o z a d j u sečoveljske soline 20 dni taborniško-plavalne šole ob morju 2 o četrtič Je l e t o s n o v o m e š k o učiteljišče z a svoje d i j a k e l n d i j a k i n j o 2. l e t n i k a p r i p r a v i l o t a b o r n i ško p l a v a l n i tečaj na slovenski o b a l i . — 53 d i j a k i n j l n 13 d i j a k o v so Jo o b h u d i p r i p e k i z b r a l o 1. j u lija p r i v h o d u n a t a b o r n i p r o s t o r , k i leži n a d P o r t o r o ž e m n a s e d l u piranskega polotoka. Čeprav bli zu m o r j a , Jo t a b o r n i p r o s t o r za r a d i precejšnje višine n a d m o r j e m (110 m ) o s a m l j e n l n p r i k l a d e n za nemoteno delo. — Udeleženci točajti so se z a r a d i lažjega d e l a razdelili v 6 delovnih skupin, v s a k a p a jo Izvolila s v o j e g a ' v o d n i k a l n n a m e s t n i k a . S k u p n o so Iz volili tajnico, blogajnlčarko. o r o d j a r j a , k r o n l s t k o In k u l t u r n o refe r e n t k o . Izvoljeni d i j a k i so »ostav ljali s starostno U b o r a p r o f . N u š o S m e r d u j c v o l n s t a b o r o v o d j o ta borni s v e t , k i Je u s p e š n o reše val vse naloge. D e l o v n i p r o g r a m j e b i l zelo o b širen: o b s e g a l Je teoretična p r e d a v a n j a In p r a k t i č n o d e l o s p o d r o č j a p r i p r a v In Izvedbe t a b o r j e n j a za šolsko m l a d i n o . P o pet u r n a d a n s o b i l i tečajniki z a p o s l e n i v p l a v a l n i šoli z a noplavače In p l a vačo. Z a d n j i teden Je b i l a vključe na v p r o g r a m tudi biologija rast l i n l n živali o b J a d r a n u . Pester delovni red ln tekmo valni duh m e d skupinami sta o m o gočila p r e d a v a t e l j e m , d a so uspeš n o uresničili d e l o v n i p r o g r a m t a b o r a . O b zaključnih k o l o k v i j i h so tečajniki pokazali razveseljivo znanje. — V s i neplavači s o s p l a vali, p r i športnem tekmovanju v p l a v a n j u p a so vsi d o s e g l i p r a v d o b r o čase. — N a Izlotlh s o te- čajnlkl s p o e n a v a l i o k o l i c o . Ogleda»« „ * z d m v U n l h rost»n. ki jih t ^ ^ , , zdravil 5S£LT a « i g u b l i z u Sečovelj. O b i s k a l i s o P i r a n k j e r *> »* ° S "»JI zgodovinske znumenitosU l n a k v a r i j . P r e h o d i l i s o v s o strmo <>balo o d P i r a n a d o D o l v c d o r a n a d 'jsolo. M o r s k e živali s o Iskali n a RkalovIU o b a l i p o l o t o k a S a v u d r l j e . M JO pompoU tUdI n a 45 m visok » v o t l i m * , k i v nočeh kaže l a d j m n p o t v Tržaški z a l i v . Petje, nočne vajo, p r e d a v a n j e * barvnimi diapoeitivi l n taborni ognji s kulturnimi sporedi «o I z p o p o l n i l i večerno u r e . — O d s o n ca ragoreli, utrujeni o d dela l n prekrutkega počitka, a vendar do b r e v o l j e » o so p o 20 d n e h v r n i l i tečajniki n a s v o j e d o m o v e . u l l p t e l P a r l e 8. J . gt.30 (748) »V jami je premalo rudarjev!« POSVET K L U B A BELOKRANJSKIH ŠTUDENTOV » N A Š I OSEBNI DOHODKI SO V SKLADU S S T O R I L N O S T J O ! « Tako pravijo kanižarski rudarji in vprašujejo: »Kje je uskladitev porasta osebnih dohod kov s storilnostjo v ostalih panogah?« — če ne bi primanjkovalo rudarjev, bi lahko nakopali veliko v e č premoga — Cen našega premoga po novi odločbi še nismo poviša li, ker smo jih 1. julija letos v okviru dotedanjih zakonitih predpisov že povečali za okro glo 14 odst. Kljub temu smo zdaj v precejšnji zagati. V ju liju so se podražili nekateri artikli, ki niso zajeti v zad nji uredbi zveznega izvršne ga sveta o povečanju cen, kot »a primer: jamski les, kar bid in razstreliva. Povečanje teh cen in povišanje cen elektrike bomo komajda krili s povišanjem cen premoga, ki smo ga uvedli s 1. julijem letos, kot sem že omenil. Na staja vprašanje, odkod vzeti sredstva za predpisano pove čanje osebnih dohodkov, ker nimamo prav nobenih rezerv. krat 18.000 dinarjev na mesec. močno pod planom, če bi Zdaj, v letu 1964, je rudniški imeli vsaj 30 rudarjev več, kot učinek na moža 1,2 toni, pov jih imamo, pa bi šlo iz jame prečni osebni dohodki v na vsak dan 300 ton premoga! šem rudniku pa so 36.000 di Tako je povedal direktor narjev. Storilnost se je torej rudnika v Kanižarici, inž. Giod leta 1956 pa do danes po do Rozman. Ob tem, kar je večala za 100 odst., osebni do povedal, se velja zamisliti! hodki pa za prav toliko. V Povečevali smo osebne do ostalih panogah žal ni tako. hodke, ne da bi za to več na Vprašujemo se: kako so tam redili. Tolažili srn« ae, češ: usklađeni osebni dohodki z re »Saj drugače ne gre!« Rudar zultati dela? Prepričani smo, ji pa so se zadeve lotili dru da v zadnjih letih ne bi mo gače in čeprav j i m je bilo glo priti do tolikšnega pora težko, so vzdržali! Kljub te sta cen, če bi tudi v drugih mu ne mečejo krivde za teža panogah iskali opravičilo za ve, v kakršnih so, zdaj na re povečanje osebnih dohodkov publiko, zvezo in druge orga ne, vsi ostali pa v tem včasih v večji proizvodnji! V tem mesecu dosegamo v kar tekmujemo . . . . jami in na odkopih rekordne uspehe, saj nakopljemo vsak Najbrž je rudarstvo edina dan po 200 do 230 ton premo panoga, k i vse od leta 1956 ga, k i sproti odhaja na želez dalje povečuje osebne dohod niško postajo i n nato dalje. ke zgolj sorazmerno s pora Takšnega uspeha, kot bi ga stom storilnosti. Leta 1956 želeli doseči in bi ga lahko smo v našem premogovniku dosegli, pa ni, ker je v jami dosezali 0,6 tone rudniškega premalo rudarjev. Proizvod učinka na moža, povprečni nja zato ni takšna, kot bi mo "osebni dohodki pa so bili ta rala biti in še vedno smo V M a r i n d o l u je zasvetila elektrika 21. julija j e ob lepi slo vesnosti v M a r i n d o l u , 25. julija p a v Zastavi i n v PaP o g l e d n a n o v i stolp v p a d n i k a v p r e m o g o v n i k u vičičih zasvetila elektrika. Kanižarica V občini Črnomelj s t a s t e m ostali neelektrificirani cdinole še naselji B i s t r i c a in Male Dobliče, p a tudi t u bodo električne žarnice za svetile še letos. V s a črno Nedavno je umrl v 51. letu nalnega zavoda za socialno maljska občina b o nato starosti Karel Jerman, inšpek zavarovanje itd. Nobena na elektrificirana, k a r lahko tor za delo pri občinski skup loga zanj ni bila pretežka. štejemo za precejšen u- ščini v Črnomlju. Jerman je Med vojno so bili pri parti speh, saj j e v predvojni bil sin napredne družine. Ko zanih vsi njegovi najbližji so Jugoslaviji imel elektriko se je vrnil kot ujetnik bivše rodniki. Dva brata je izgubil vojske, se je v bojih leta 1941 in 1942, pa cdinole Črnomelj z nekate jugoslovanske r i m i okoliškimi vasmi. K e r ves predal delu za obnovo tudi njegova sestra je bila partizanskih domovine. 1948 je bil pred od leta 1942 v bo elektrifikacija letos za enotah. Očeta je sednik KLO Loka, dve leti operativnih ključena, se b o t r e b a takoj kasneje pa je postal poverje izgubil v internaciji na Rabu. lotiti pojačanja nizkona nik za delo pri bivšem OLO Karel Jerman je bil kljub te petostnega omrežja, d a b i Črnomelj. Kasneje ja bil in mu veder in nasmejan in pri podeželje dobilo industrij pri ljudeh. Tak bo špektor za delo. Razen tega ljubljen tajniško ostal v spominu vsem, ki so s k i tok. Le-tega bodo kme je uspešno opravljal pri OSS in ObSS v ga poznali in ga spremili na tovalci potrebovali z a raz funkcijo ne kmetijske stroje i n pri Črnomlju, bil član OSS No njegovo zadnjo pot. vo mesto, član sveta komu ključke. Umrl je Karel D e l a n a » b e l o k r a n j s k i m a g i s t r a l i « uspešno n a p r e dujejo: finišer (stroj, k i p o l a g a n a o b n o v l j e n o c e stišče asfaltno p r e v l e k o ) se k a r h i t r o p r e m i k a p r o t i Gradcu. Zdaj je med Primostkom i n G r m o m , blizu o d c e p a p o t i za O t o k Zanimiva razstava v Belokranjskem muzeju prisi V Belokranjskem muzeju so 16. julija dokončno je bila za praznik vstaje od lile sovražnika, da se je umak prta dokumentarna razstava o nil na izhodiščne položaje. vdoru Nemcev, ustašev in Skoraj teden dni je sovraž vlasovcev v Metliko 16. ju na divizija ropala, požigala lija 1944. in morila po okoliških vaseh, Razstavljene so mnoge fo dokler niso posamezni oddel tografije o prazniku sloven ki 16. julija vdrli v Metliko skih in hrvatskih' brigad ki in v nekaj urah požgali 31 hiš in 99 gospo so 9. julija 1944 v Metliki sre stanovanjskih poslopij. di navdušenega prebivalstva darskih de/Hirale pred najvišjimi Številne fotografije na raz predstavniki vojaškega in po stavi prikazujejo to razdeja litičnega življenja. Ze nasled nje okupatorja v Metliki, nji dan pa je pričel sovraž hkrati pa so vsa zverinstva nih z močnimi silami napa in zločini dokumentirani z dati osvobojeno ozemlje isjavanti prizadetih, kar je vzhodne Bele krajine, hoteč razvidno iz takratnih zapisni opleniti vasi, izropati pože kov Komisije pri predsedstvu to žito, predvsem pa ustraho SNOS za ugotovitev zločinov vati narodno zavedno prebi valstvo, mačini, v Drašičih, na Boldražu in Svržakih, v Čurilih, Radovičih, Rosalnicah in Metli ki. Vsega je bilo požganih 270 objektov, škode pa je bilo za desetine milijonov pred vojnih dinarjev. • Pričujoča razstava v Belo kranjskem muzeju bo odprta do srede avgusta in prav je, da si jo ogledajo Metličani in okoličani, predvsem pa mla dina, ki bo tako spoznala ve like žrtve, ki so jih njihovi očetje in matere prispevali za našo svobodo. r Gradaški pečarji ne zmorejo vsega dela Deset delavcev Gradaškt* bo treba zgraditi novo. P r a v pečarije skupaj s t r e m i vajen nič n e upajo n a sredstva, k i ci komaj zmaguje naročila. b i j i h d o b i l i o d drugod. D o Leta se kopičijo d a n z ab r o vedo, d a j i h bodo m o r a l i dnem, k u p c i p a prosijo: »Po ustvariti s a m i . šljite slepiče z a peči!« Nič P l a n z a 1964 j e napet, k a r čudnega, gradbena sezona je 80 m i l i j o n o v dinarjev vredno Napadala je I. kozaška divin a višku i n prav zdaj je čas, sti b o treba ustvariti! T u d i zija pod vodstvom nemškega k o surovo dograjene stavbe strojna o p r e m a v pečarijj je Benerala von Pannvjitza, ki so prevzemajo o b r t n i k i , k i bodo stara i n dotrajala. K l j u b te jo sestavljali donski kozaki, p o s t o r i l i zadnja dela. Gradaš m u n e izgubljajo poguma. Nemci in ustaši. Roparski k i pečarji hitijo, p o vse dne- K a r šlo b i , čeprav n i lahko, vdor pa se je ponesrečil, ker okupatorjev in njegovih pove delajo, p a k o m a j zmagu k o b i bilo le k v a l i f i c i r a n i h so takoj nastopile partizanske magačev. Ta komisija je ugoenote XV. in XVIII. divizije, tovila, da je bilo tiste dni jejo. delavcev dovolj. Toda pečar, Belokranjskega odreda, top-' ustreljenih S k r o m n o delavnico, n a des s k a obrt i z u m i r a , potrebe p o 13 civilistov, da niške brigade VIL korpusa in so podivjane tolpe požigale v no o d ceste j o boste u z r l i , če pečarskih izdelkih p a so i z nekatere hrvatske enote, ki Železnikih, Vidošičih, na Kr- se bližate G r a d a c u z metliške dneva v dan večje. T a k o so pred nedav s t r a n i , so s i postavili s a m i . pripovedovali S a m i so n a r e d i l i opeko zanjo. n i m gradaški pečarji, m e d e m N i m a j o še sanitarij i n kopal k o so hiteli gnesti glino i n n i c . Peč, v kateri pečejo svo o b l i k o v a t i slepiče. S. J . je izdelke, je že stara, zato N a nedavnem posvetovanju ke k r i t i s pomočjo prispev o k l u b s k i dejavnosti v M e t l i kov p o d j e t i j . M l a d i n a dela k i so ugotovili, d a Je b i l a t a zase i n ne išče stikov z osta dejavnost d o zdaj neorganlzl. limi organizacijami. D a b i rana. P r e d v s e m s o se v nJem k l u b s k a dejavnost bolje ste z b i r a l i o b televizorju, i m e l i sestanke i n predavanja, naj k l a , b i m o r a l i že v začetku več p a je vanj zahajala m l a lota osnovati k l u b s k i odbor, dina. Vprašanje Je, k a k o do v k a t e r e m n a j b i b i l e zasto b i l i človeka, k i b i o r g a n i z i r a l pane v.io družbene organiza dejavnost v k l u b u . M i m o g r e cijo. O d b o r naj b i sestavil de de povedano: s a m o p r i občin, lovni p r o g r a m i n s k r b e l z a s k i skupščini Je n a d 50 k o njegovo izvajanje. Z a poživi misij ln p o d k o m i s i j ! M e t l i k a tev te dejavnosti p a b i mora n i m a predavateljev, z u n a n j i la b i t i zainteresirana tudi Pa preveč stanejo. K u l t u r n o metliška podjetja s k u p a j z N a l e v i je d e l a v n i c a , desno p a peč d e l o v n e g a k o prosvetno društvo i m a p r a z n o vsemi družbenimi organizaci lektiva P E C A R I J A Gradac. V kolektivu pravijo, blagajno l n mora razne stroš j a m i . - ni. d a i z m a l e g a raste v e l i k o . . . METLIŠKI TEDNIK Skupna skrb za klubsko dejavnost v Metliki Jerman DOLENJSKI LIST v vsako hiSo Bele kiajine. Spod Posavjo in Dolenjske 1 V soboto, 1. avgusta, bo v Črnomlju posvet Kluba belokranjskih študentov. Posvet sklicujeta občinska odbora Scr.alistične zve ze iz Črnomlja in Metlike. Pomenili se bodo o go spodarskem razvoju Bele krajine, o štipendijski po litiki in p delovnem pro gramu kluba. V programu bodo skušali i" najbolj konkretizirati povezavo študentov z delovnimi skupnostmi, ki jih štipen dirajo. To bodo skušali doseči tudi tako, da se bodo študenti že v času študija udeleževali sej sa moupravnih organov v de lovnih skupnostih, sodelo vali v posvetih o pomemb nejših odločitvah in odha jali na prakso v delovne skupnosti, ki jih štipendi rajo. Iz podatkov o štipen dijski politiki v občini Črnomelj je razbrati, da so štipendije še vedno so razmerno nizke. Na sred njih šolah se sučejo v zneskih od 11 do 15.000, na visokih in višjih šolah pa od 8 do 17.000 din. V vodstvu SZDL menijo, naj bi delovne skupnosti dode ljevale štipendije za študij na srednjih šolah v zne skih od 15 do 18.000 din, za študij na visokih in višjih šolah pa od 15 do 21.000 din. Na v i n i š k e m sejmu malo ž i v i n e Tako malo živine, kot na zadnjem sejmu, ni bilo na Vinici že dolgo. V zadnjih letih je bilo skoraj vsakič po 1000 glav živine na prodaj, tokrat pa je je bilo le kakš nih 150 glav. Kupcev je bilo kot vedno veliko: kamioni, s katerimi so prišli odkupo vale! klavnic, so tokrat od hajali z Vinice prazni. Živi na, kolikor je je bilo, je bi la na ponudo po 400 do 500 din za kilogram žive teže. J . Š. Uspela razstava RK v Črnomlju Občinski o d b o r R K v Č r n o m l j u j e v počastitev 20. o b l e t n i c e u s t a novitve R K S priredil v stavbi družbenih o r g a n i z a c i j r a z s t a v o d e j a v n o s t i R K . V zelo l e p o ureje n e m p r o s t o r u j e razvrščenih 18 panojev s f o t o g r a f i j a m i , k i p r i k a zujejo razne a k c i j e R K , p o l e g p a so n a p i s i , k i o b i s k o v a l c u p o s t r e žejo s točnimi p o d a t k i o t e m , k o l i k o j e članov R K , kolikšno p o moč Je p o s r e d o v a l R K p r e b i v a l s t v u i t d . R a z e n panojev s foto g r a f i j a m i z a v z e m a j o precejšen p r o stor razstavljeni predmeti, k i prikazujejo p o m e m b n o dejavnost RK: zdravstveno prosvettjevanje In p r v o p o m o č . O b i s k o v a l c i l a h k o vidijo razna pomagala, k i j i h o r ganizacija uporablja n a tečajih; tam je bolniška postelja, torbica za p r v o p o m o č z v s e m p o t r e b n i m p r i b o r o m i n še m a r s i k a j p o d o b n e ga. Z a nameček še n e k a j p o d a t kov: o i g a n i z a c i j a R K v občini Čr n o m e l j se p r i d n o u k v a r j a s k r v o d a j a l s t v o m . V z a d n j i h 5 letih Je 2615 k r v o d a j a l c e v p r i s p e v a l o 747 l i t r o v k r v i . O d leta 1947 dalje p o sreduje R K mednarodno pomoč šolskim m l e č n i m k u h i n j a m . V t e m času s o takšne k u h i n j e v občini Črnomelj prejele veliko NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE hrane In o s t a l i h potrebščin. D o l e ta 1960 Je b i l o d o b a v l j e n i h 75.000 kilogramov hrane, v zadnjih dveh l e t i h p a 36.500 k i l o g r a m o v v v r e d nosti 5,800.000 d i n . L e p o u r e j e n o razstavo, k i s i j o Je v r e d n o o g l o dati, p r i d n o obiskujejo m l a d i ljud je i n o d r a s l i . Komunisti o skrajšanem de lavniku in osebnih dohodkih J u t r i se bo v Črnomlju sestal aktiv k o m u n i s t o v iz vrst tehnične inteligence i n v o d i l n i h uslužbencev v gospodarstvu. K o m u n i s t i bodo razčlenili doseda nje p r i p r a v e z a skrajšanje delavnika i n povečanje osebnih dohodkov. Pogovor l i a k.->.r se d a konkre ten. K o m u n i s t i i z posameznih delovnih s k u p n o s t i bodo povedali, kako daleč so s p r i p r a v a m i n a okraj šani delavnik, kako so p r i n j i h izkoriščene zmog l j i v o s t i , k a k o j e z n o t r a n j i m i r e z e r v a m i , kakšna je organizacija dela, z a k o l i k o se j e povečala storil nost dela i n podobno. Posvet j e p o m e m b e n zlasti še v teli dneh, k o so nekatera stališča Z I S v zvezi s pripravljajočimi se i z p r e m e m h a n i i v gospodar s k e m sistemu že z n a n a i n k o bodo m o r a l e delovne s k u p n o s t i z a r a d i nedavnega povišanja nekaterih cen zagotoviti povečanje osebnih dohodkov zapo slenih. P o približnih izračunih bodo v črnomaljski k o m u n i potrebovali do k o n c a letošnjega leta z a povišanje osebnili dohodkov v zvezi z nedavnimi podražitvami o k o l i 55 milijonov d i n . • K m e t i j s k a zadruga B u l a h p r i R o v i n j u » e Je p o n e k a j l e t n e m o d m o r u p o n o v n o odločila za sajenja tobaka. Leto« bodo zasadili s t o r a s t l i n o 5 ha z e m l j o . m Hladilnica l n klavnica v S a r a j e v u b o začela t e d n i g r a d i t i p i tališče z a svinje, f a r m o b r o j l e r j e v l n cforsit z a p r o i z v o d n j o živinska krma, T o p e l sprejem v R'mu Ko s m o zapuščali pokrajino E m i l i o , k i s m o j o prej komaj poznali, smo se poslavljali o d gostiteljev kot prijatelji. Čisto spodaj, se p r a v i p r i ljudeh, s m o spoznali, kako klije socializem iz t a l — skozi najra zličnejše oblike demokracije. Vse, k a r s m o videli, zadruge, kooperative, občinske skupščine v r o k a h levih sil i n podobno, to je le nekaj primerov, v kate rih se manifestira medsebojna povezanost boja z a demokracijo i n socializem. T o je tako imenovana ita lijanska pot v socializem, k i se poraja v tisočerih oblikah. V njih ne sodelujejo samo komunisti, tem več še druge napredne sile. V s i skupaj tvorijo blok naprednih sil, k i se b o r i za n o v tip oblasti, z a več demokracije, proti m o n o p o l o m i n njihovemu nebr zdanemu lovu za profiti, za večjo načrtnost v razvoju dežele itd. L e v i m silam sledijo ogromne množice, zlasti na severu Italije, najbolj seveda v »-rdeči« E m i lii, k i čutijo potrebo po r a d i k a l n i h reformah, p o ob novi italijanske družbe n a demokratičnih temeljih. V Firencah s m o se m u d i l i samo eno dopoldne, da s m o si lahko ogledali vsaj najvažnejše kulturno zgodovinske znamenitosti. Vsega, k a r ponuja zgodo vin;' mesta i n k a r si je zares vredno ogledati, seveda nismo mogli videti, ker bi bilo tudi nekaj d n i pre malo za to. Obedovali s m o v delavski menzi, kjer smo se razgovarjali s predstavniki partije. Ugotovili smo, da je tudi v tej provinci vpliv komunistov i n socialistov zelo močan. Izmed 50 županov, k o l i k o r jih je na območju llorentinske province, j i h je 45 iz vrst komunistov i n socialistov. M e d člani partije je, k a k o r so n a m povedali, 20 odstotkov spolovinarjev in individualnih kmetov. V R i m u so nas sprejeli nad Vse ljubeznivo. N a mestili so nas v p r o s t o r i h politične šole C K K P I , i n sicer zunaj R i m a — v mestecu Albano. Slušatelji te šole, po večini m l a d i ljudje iz vseh krajev Italije, so se takoj spoprijateljili z nami, čeprav so pričako vali, d a bodo prišli iz Jugoslavije njihovi vrstniki. Razkazovali so n a m prekrasne prostore šole i n bujno raščen park. Peljali so nas v bogato knjižnico, v učil nice, vse so n a m hoteli pokazati. V sproščenem pomenku so k a r deževala vprašanja o tem i n onem. Pokazalo se je, da že precej vedo o stvarnosti v Ju goslaviji. Nepozaben je b i l obisk v občini Cienzano p o d vznožjem M o n t e Cava, kjer smo prišli v neposreden stik s p r e p r o s t i m i ljudmi. Še prej s m o obiskali majhno mestece Frascati, kjer je skoraj n a vsaki hiši opozorilo, da prodajajo vino. T o d je vina v izo bilju, tako d a ga ni lahko prodati, čeprav je v bližini Rim. Pripovedovali so n a m , d a so s o d i še zmeraj polni dobre pijače. Ponekod ponujajo vino celo po 130 lir. B i l o b i zares smešno, da b i p r i taki ceni pili vodo namesto vina. Zato je najbrž n i italijanske dru žine, kjer ne b i bila p r i kosilu ali večerji zraven tudi steklenica vina. N a Monte Cavo vodi zasebna cesta, zato je bilo treba plačati pristojbino. T a k i h cest je v Italiji pre cej. S p l o h je pobiranje cestnine zelo razširjen pojav. N a priključku, preden zapelje avto n a cesto, so po sebne kontrolne postaje, kjer je treba plačati pri stojbino, pač v odvisnosti o d dolžine relacije. Za sebnik želi imeti o d ceste še posebne koristi. Cesta, po kateri s m o se peljali n a M o n t e Cavo, vodi narav nost do restavracije i n razgledišča, o d koder je mo goče videti večni R i m , r i m s k e poljane, jezeri Albano in N e m i ter v daljavi tudi T i r e n s k o morje. N a v r h u so radarske naprave i n vseh vrst antene, k i dajejo sicer lepemu, o k r o g 1000 metrov v i s o k e m u h r i b u malce izumetničen videz. K o s m o prispeli v mesto Genzano, so nas pova bili najprej n a sedež ene izmed treh sekcij k o m u nistične partije. Presenečeni s m o bili, ko s m o videli v d v o r a n i predvsem starejše ljudi. T o je bilo čisto v nasprotju z našim dotedanjim vtisom, d a je v K P I precej mlajših, vitalnih kadrov. Z a pokrajino E m i l i o to drži, za druge pokrajine pa ne. M e d k o m u n i s t i na območju genzanske občine je 60 odstotkov takih, k i so stari nad 40 let. Pač p a nas je presenetil delež žensk — 35 odstotkov. Za mladino pravijo, d a odha ja v mesto, kjer so boljši pogoji zaslužka. Je pa tudi res. da se organizacija premalo prilagaja n o v i m po gojem življenja mladine. O t e m je bil govor celo na V kongresu Komunistične partije Italije. O k r o g 50 odstotkov zemlje je v rokah individu kinih kmetov, k i v glavnem glasujejo za kandidate komunistične partije. Treba je vedeti, da BO bili tO prej koloni, torej ljudje brez svoje zemlje Delali so na zemlji veleposestnikov. D o zemlje so prišli tako, da so jo košček za koščkom jemali iz rok bogatinov. • Bpell so zato, ker so bili organizirani. Zdaj je vele posefltniike zemlje samo še okrog -10 odstotkov. K m e tijski delavci, se pravi dninarji, ki delajo na tej zem lji, se bojujejo, d a bi tudi to zemljo zajela agrarna reforma. Vsepovsod razširjeno geslo je: Zemljo t i Stemu, ki jo obdeluje! Pravijo pa, da je treba ure sničevanje te naloge povezovati z modernizacijo kme tijstva. T r e b a je narediti korak naprej, lie nazaj. Za to se ogrevajo za zadružno povezovanje kmetov — p r e d v s e m za predelavo pridelkov i n prodajo vina. 8. j u l i j a p o p o l d n e je završalo po G r a d c u : » K l e menčičeva B a r a bi se z m a l o M o j c o skoraj u t o p i l a ! P r a v i j o , d a j i h je p o t e g n i l iz v o d e n e k i b r i g a d i r ! « 67-letna B a r a Klemcnčič i z G r a d c a 30 p a se je z vnučko M o j c o , k i je k o m a j prejšnjega d n e i z p o l n i l a 3 leta, takrat že sušila v domači hiši.in si o d d i h o v a l a o d prestanega s t r a h u . R a z b u r j e n i h g o v o r i c i n veselja je bilo tega d n e v G r a d c u n a p r e tek, zlasti pa je bilo v e l i k o veselja, saj sta b i l i rešeni d v e življenji. Z g o d b o o t e m pa naj v a m p o v e njen g l a v n i j u n a k , b r i g a d i r J A N I P A J K , k i je letos končal d r u g i letnik ' l j u b l j a n s k e g a učitelji šča. D o m a je iz T r b o v e l j ( K r e š e t o v a 13-a) i n niti 17 let še n i star! S k u p a j z o s t a l i m i l j u b l j a n s k i m i in b e l o k r a n j s k i m i srednješolci p o m a g a g r a d i t i c e sto od M e t l i k e p r o t i Črnomlju. J a n i j a p o z n a v s a briga je d o m a i z Cerknice. P o d a l da, z a t o g a n i b i l o težko s e m j i o t r o k a , k a t e r e m u j e najti. K j e r k o l i o b s k u p i n i takoj n u d i l a p r v o pomoč. b r i g a d i r j e v o b t e r a s i s e m se S a m s e m se vnovič o d g n a l prejšnji t e d e n u s t a v i l i n o d b r e g a , d a b i rešil še povprašal z a n j , s o m i t a s t a r k o . Z n j o j e šlo teže. k o j p o v e d a l i : » O , še n a p r e j K o t j e p o v e d a l a p o z n e j e , j e morate, Janija n i p r i nas Mojco. M e d t e m je pritekla — t a m n e k j e n a p r e j g a b o la n a g l a v o v v o d o . S t a r a ste n a š l i ! « K o s e m ž e s k o m a m a j e , n e d a b i p o m i raj o b u p a l , p a s e m l e n a s l i l a n a n e v a r n o s t , takoj l e t e l n a s k u p i n o , b i l a j e skočila z a n j o . P r i s k o k u v m e n d a zadnja v s m e r i pro v o d o p a se j i j e n o g a za t i M e t l i k i — i z k a t e r e se t a k n i l a m e d o b e d e s k i p o je i z m o t a l p r e d m e J a n i , k i t o p l j e n e g a lesenega ogrod j e b i l t a k o j n a r e d z a r a z g o ja, t a k o d a s e n i m o g l a r e vor. T a k o l e j e o p i s a l n e šiti. M o j c o j e s i c e r v l o v i l a vsakdanji dogodek: i n j o skušala d r ž a t i n a d vo do, v e č p a n i m o g l a . K o — 8. j u l i j a l e t o s o b p o l sem v i d e l , k a k o j e , s e m se štirih p o p o l d n e s e m s e šel t a k o j p o t o p i l i n j i skušal u m i v a t v L a h i n j o p r i gra n o g o rešiti. P r v i p o i z k u s n i du, k j e r i m a m o v G r a d c u u s p e l . Sele k o s e m se p o tabor. K o t s e m izvedel po t o p i l drugič, m i j e u s p e l o , z n e j e , j e p r a v t a k r a t n a ne nakar smo starko spravili kakšnem o d r u n a v o d i , k i na breg i n j i pomagali. je ostal o d opuščenega M o j c o i n staro m a m o so m l i n a , B a r a Klemenčič z odnesli domov, jaz p as e m vnučko Mojco Malnarič se v r n i l v t a b o r . p r a l a p e r i l o . V n u č k a j e če pela poleg babice i n se K sreči s e m d o b e r p l a v a igrala. lec. L a n i s e m naredil pla Jaz s e m se m e d t e m u m i v a l . I z n e n a d a s e m zaslišal prestrašene k l i c e n a p o moč. T a k o j s e m stekel z a glasom. K o s e m pritekel do mlina, s e m opazil v s t r u g i s t a r k o , k i j e daveč se v p i l a n a p o m o č i n s k u šala o b d r ž a t i m a j h n e g a otroka n a d vodo. B r e z po mišljanja s e m skočil v v o do i n čez n e k a j t r e n u t k o v že p r i v e d e l n a b r e g m a l o M o j c o . M e d t e m je pritekla b r i g a d i r k a Jožica Uršič, k i v a l n i tečaj i n tečaj z a reše vanje utopljencev k a r m o r a m o o b v l a d a t i v s i učite lj iščniki. P a j k o v e m u J a n i j u se j e mudilo v Gradac, d o koder j e i m e l še p o l u r e h o d a . Ostali brigadirji so m e d t e m že odšli. S k r a t k i m »Zdra v o ! « s v a se p o s l o v i l a . S k r o m e n j e t a fant i n h k r a t i j e j u n a k , saj j e re šil d v e življenji, č e s t i t a m o mu l a h k o v i m e n u vse jav nosti i n ga p o h v a l i m o sku paj s staro m a m o Baro Klemenčič, saj se j e t u d i ona b r e z pomišljanja p o g n a l a z a vnučko v v a l o v e . Prav je, d a mislijo Pajkov e g a J a n i j a , k o t j e slišati, za n j e g o v p o g u m i n z a j u naško d e j a n j e v M e t l i k i n a graditi. Miloš J a k o p e c Sem se je o p e r i r a l in - izdihnil DEČEK DUB V VESOLJU 4 Začetni k a p i t a l zadružne klavnice je znašal 155 milijonov lir. V objekte i n opremo so investirali 1.7 milijarde lit. V v o d i l n i h organih klavnice so predstav n i k i posameznih zadrug i n kmetov. T a k o v organih k a k o r tudi m e d delavci imajo prevladujoč vpliv ko munisti. staro mamo in njeno vnučko Zvonko V«fjo*tf: OD BOLOCNE DO SORENTA Brigadir Jani fctjk je rešil iz Lahinje V vasi D o k a n j p r i T u z l i se je zgodilo nekaj, o čemer go vorijo daleč n a o k r o g : človek, k i še n i k o l i n i b i l p r i zdrav 88 Nazaj g « * v i l i v največjem observatoriju, k a r n i k u i n t u d i n i v i d e l opera so j i h zgradili T vesolju. — »Mali I v a n « n i b i l edini planetoid, cijske sobe, se je s a m operi k i so g a U««* P . d a je krožil o k o l i Zemlje. Š e v e c ral. m a i h n i h zverf« »eli z neba i n j i h r a z m e s t i l i o k r o g Zemlje. K m e t Petar Grabovičkić se uh, tf* 10 km, so u p o r a b i l i za observatorij. N a njej je r o d i l p r e d 68 leti; b i l je J ™ J vili daljnogled, m n o g o večji, k o t b i ga l a h k o p i s m e n i n je b r a l dnevno Ča radili na &** observatorij prihajajo z r a k e t n i m i sopisje, živel j e s a m . Prej je l a d j a m i astro**""* vseh s t r a n i sveta. kdaj p a kdaj tožil z a r a d i bo lečin v t r e b u h u , ziadnje čase pa ne več. K o se je odločil za »kirurški poseg«, je dobro z a k l e n i l hišna v r a t a i n legel Vi.zapusti v posteljo. »Instrument« z a Obolelo mesto — b i l a je operacijo je b i l že priprav k i l a — s i je prerezal z b r i t v i fclh i z d i h n i l . ljen. jo. K e r s o g a z a r a d i izgube \ VTISI S POTI PO ITALIJI s S položnicami so n a m poslali: Kolektiv tovarne N O V O T E K S , Novo mesto (/.hirka) — 32.577 d i n . S . Z i z B r e ž i c — 500 din, M a r i j a P a v l o v i č , U l . p a d l i h b o r c e v 24, L J u b l j a n a s e u s t a r i s l m i 9 SI 0 n s t a jL N a 89. Planetoid, n a katerem je observatorij, spominja n a naš K r a s . Njegova privlačna sila p a je tako majhna, d a b i človek, če b i malce poskočil, odletel v vesolje. Zato je treba d o obser vatorija prileteti v vesoljskih oblekah. — V observatoriju j e pet a s t r o n o m o v : Albanec, Nizozemec, Američan, Rusinja i n Indijec. O b i s k a so b i l i veseli. » Ž e o s e m d n i n i bilo nikogar z Zemlje, željni s m o razgovora,« je dejal Albanec, profesor M u m i n Šaban. N o v i n a r j i p a so b i l i radovedni i n so začeli spraševati. Bo lončarstvo spet zaživelo? O b č i n a B r e ž i c e se bo n a j u t r i š n j e m G o r e n j s k e m s e j m u predstavila z lončarskimi in pletarskimi izdelki — v T a k o l e je bilo zadnje tedne v K r ž a n o v i lončariji v ^ j * . . ° ' Miroslav K u g l e r i n lončar Jože K r ž a n s t a z m n o g o potrpljenj« * J« »zdelala vrsto lončarskih i z d e l k o v , k i se precej r a z l i k u j e j o o d povp' ^ s e j m o v " ' smo v a j e n i z r a z n i h t e d e n s k i h a l i obČaS" p e s e r f »Za takšno delo j e treba imeti dobro roko i n mirne živce,« je m o d r o v a l gospo dar, k o je opazoval preciz no sinovo oblikovanje. »Moj i V * * dvanajsti A m e - fant j e rojen z a t o . V e d n o je b i l ubogljiv i n nadarjen. I ^ " e z n a brati 2e z 12 leti je s a m izdelo razne majhne posodice I ftČ Združe- val S i tat, * ne zna K o m a j je čakal, d a s e m za p u s t i l lončarski stol. P o t e m je s a m začel vrteti k o l o l n spretno n a p r a v i l prav lepe S « -rTy nepisskledice i n skodelice.« 6 — 1000 din, V a l e r i j a Luzar, Škocjan 24 — 1000 din, Angelca Staniša, pljučni oddelek bolnišnice v N . mestu — 1000 d i n , C i r i l Kužnik, šmartinska 64 b, Ljubljana — 1.000 d i n , M i m i c a E i n s p i ' ler, Celovška 34, Ljubljana — 1000 d i n , usluž benci občinske skupščine v Črnomlju (zbirka) — 7.200 d i n , R. R. iz škocjana — 2000 d i n , M a r i j a Kozlevčar i z Štefana 14 p r i T r e b n j e m — 300 din, M a r o l t Josipina iz Štefana 13 — 1000 din, M a r j a n c a Zaletelj, U l i c a maršala T i t a 148, R u m a — 1000 d i n , T o n i Linec, Šentvid p r i Stični — 1000 din, uslužbenci o d d d e l k a za medobčin. In špekcijsko službo O S v Kočevju (zbirka) — 3.500.din, sindikalna podružnica p r i N B v K o čevju (zbirka) — 3800 d i n . Tončka G r d i n a , škoc jan 20 pri K o p r u — 1000 din, M i l k a T u r k i z Dra ge — 3000 d i n , M a r i j a F o r t u n , osn. šola Črno melj — 500 din, M a r j a n Pavlina, učitelj n a S u h o r j u — 1000 d i n . delavci o b r a t a Žarnice, Ljub ljana, K o t n i k o v a 16 (zbirka) — 11.120 d i n , Jože Prijatelj, Dositejeva 26, B e l a C r k v a (Banat) — 500 d i n , M i l a n Bončlna, Rožna u l . 10, Idrija — 1000 d i n , Jožica Z o r m a n M o j s t r a n a št. 109 — 1000 din, Doroteja J a m n i k , H r i b 3. p. H i n j e — 1000 din. Iz kraja LuiseVVetzel (Stift.) v Ttibingenu ( N e m č i j a ) pa n a m je naročnica K r i s t i n a A r k o poslala 10 nemških m a r k z a trojčke; m e d d r u gim nnm piše: » B r a l a sem v listu o vaših trojč kih i n j i m želim obilo zdravja! P o z d r a v l j a m p a tudi m a m i c o , d a b i voljno prenašala trpljenje, ki ga bo i m e l a z njimi!« M a r k e b o m o zamenjali v banki za dinarje i n Jih vložili k zbirki, k i razveseljivo narašča. Prihodnjič b o m o pisali, kaj n a m Je o svojem obisku n a d o m u p r i K o i e n e t o v i h povedala so cialna delavka tov. Mračkova Iz novomeške ob čine. — Ponovno p r o s i m o naše naročnike, bral ce i n prijatelje, k i nameravajo poslati svoj pri spevek za pomoč trojčkom, d a naredijo to čim prej. D e n a r lahko nakažete tudi n a naš tekoči račun: D O L E N J S K I U S T , N o v o mesto. 606-11608-9, n a položnic! p a posebej napišite » Z A T R O J Č K E ! « Prispevek lahko tudi sami vplačate pri nalj blngajni ( N o v o mesto, G l a v n i t r g 3). UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA V delavnici mojstra Lojzeta Kržana v Zalokah se že n e k a j d n i p r i d n o v r t i lončarsko k o l o . N a n j e m o b l i k u j e domači sin Jože p o d s t r o k o v n i m v o d s t v o m a k a d e m s k e g a s l i k a r j a prof. M i r o s l a v a K u g l e r j a lončevino, s k a t e r o se b o brežiška občina p r e d s t a v i l a n a G o r e n j s k e m sejmu v K r a n j u . M l a d e m u i n s p r e t n e m u lončarju g r e delo počasneje o d rok k o t običajno. V s a k i z d e l e k m o r a n a p r a v i t i po načrtih svojega svetovalca. Iz g l i n e t o k r a t n e u s t v a r j a n o v i h o b l i k . V s e so domače, ljudske, le bolj dovršene so i n n j i h o v a r a z m e r j a skladnejša. N a p o l i c a h p o d s t r o p o m se ž e sušijo vaze r a z nih o b l i k i n v e l i k o s t i , vrči za v i n o , motili za potice, latvice za m l e k o , servisi z a turško k a v o i n d r u g i i z d e l k i . V s e to so le p r o t o t i p i i n n i t i e n k o s n e bo n a p r o d a j . T e lončevine t u d i n e bodo p o s l i k a l i . O k r a s i n a njej so plastični, včasih p a j e g l i n a s t a f o r m a p o v s e m brez n j i h . T o samo še p o u d a r j a njeno skladnost i n lepoto. A 1 m e r k a k r š n e e S t e v U a včasih m a l o p r e v e l i k i . Letos d e l a m p o pogodbi i n raču nam, d a ne b o m t o l i k o ob remenjen.« »Kaj menite o i z d e l k i h , k i jih p o načrtih prof. K u g l e r ja ustvarja vaš sin?« »Prav l e p i s o , vendar j a z n i m a m potrpljenja za kaj takega. P r o f e s o r i n m o j fant pa s t a se p r i t e m d e l u ze lo d o b r o ujela. D r u g druge ga ubogata, zato tako lepo napredujeta.« »Se je s i n p r i vas izučil?« »Da, p r i m e n i . Lončarska o b r t j e v naši družini stara Z ljubeznijo, vztrajnostjo nad 60 let. T u d i mlajši s i n , in natančnostjo obliko k i je zdaj p r i v o j a k i h , je lon vana lončevina čar. T o d a o n n i m a takšne V delavnici so b i l i manj roke, k o t njegov starejši > a n o v tak« ""»Jonov brat. Prepričan s e m , d a je zgovorni. Bližal se je večer I sP"°brazboT " m a l o t a k i h , k i s tolikšnim i n delo j i h j e priganjalo, saj še niso o p r a v i l i vseh nalog v Jstvovati * ° r e - veseljem i n tako natančno o b l i k u j e j o glino. Cesa podob za t i s t i d a n . P r o f e s o r K u g Je p r i d n o mešal glino, nega se ne b i r a d l o t i l , če ler nit<i«. milijonov I 5 m l ^ ^ e . Približ- ravno n i s e m slab lončar, saj lončar Jože Je p r a v k a r obli še o d m l a d i h let u k v a r j a m k o v a l s k l e d o po v z o r u r i m s k e aajdenlne, bodoči študent poklicem.« I " G J? " »Je k a j p r i d a kupčija z akademije z a upodabljajočo jjjijo. - * " Pa h i t r o vse po- lončarskimi izdelki?« umetnost A n t o n Miklavžin i z »Se k a r gre, le d a v k i so Brežic p a je že o d j u t r a vr tel k a m e n z a ribanje glajenke. Z a n j i m i je b i l vroč j u lijski dan i n v delavnici je b i l o še n u večer soparno. V s i trije so h i t e l i l n se sko raj niso utegnili pogovarjati. N a vprašanja, k a k o je zado voljen z n o v i m m o j s t r o m , Jo Jože Kržan takole odgo voril: l6 0 )đe 2 3 s l a b o n i i e S o 1 m 2 e m I e 1U tet T a Napori za 2.000 d i n a r j e m . T o povišanje je nujno, sicer vloženi t r u d n i poplačan. » č e bodo n a G o r e n j s k e m sejmu p o k a z a l i s m i s e l z a te vrste izdelkov,« je menil prof. K u g l e r , »potem šele se b o l a h k o pričelo izdelo vanje za prodajo.« Lončevi na, k i j o m l a d i Kržan izde luje p o d njegovim vodstvom, bo presenetila z n o v i m i bar v a m i i n n o v i m i t i p i . T a lon čevina b o znotraj bela, z u naj p a b o i m e l a temnorjavo — belordeče višnjev t o n . O b a ustvarjalca s i pridržujeta av t o r s k e pravice z a vse izdel ke, razen z a posnetke neka t e r i h s t a r i h r i m s k i l ) posod, najdenih v grobovih v Dob o v i . T e izkopanine j e d a l oblikovalcema n a razpolago P o s a v s k i m u z e j v Brežicah. Nadaljevanje brežiške razstave ljudskih ročnih izdelkov Iz poskusov, k i sta j i h za čela prof. K u g l e r i n lončar Jože Kržan, naj b i se torej spet razrasla zamirajoča lon čarska obrt, k i b o že dege . n e r i r a n e ljudske o b l i k e op l e m e n i t i l a s tehnično i n ob likovalno dovršenostjo. Z a njihovo lepoto naj b i vzbu d i l a zanimanje p r i domačih ljudeh, p r e d v s e m p a p r i tuj cih, k i potujejo s k o z i naše kraje. I z v i r e n , ročno obliko van spominek bo vsak rade volje k u p i l , če m u ga bomo znali p o n u d i t i . Prvi preizkus komercial n o s t i teh Izdelkov naj b i po k a z a l G o r e n j s k i sejem, k i b o o d p r t 31. Julija v K r a n j u . Na s e j m u b o d o razstavljeni tudi pletarskl izdelki. Tako se torej uresničuje geslo le tošnje razstave l j u d s k i h roč n i h i z d e l k o v v Brežicah. To k r a t j i h b o ocenil širši k r o g obiskovalcev. Seveda p a o d sejma ne s m e m o preveč pri čakovati. S l i k a b i b i l a ver jetno precej drugačna, če b i b i l o Izdelkov t o l i k o , d a b i Jih l a h k o p r o d a j a l i . T r e b a se b o torej lotiti načrtnega dela i n z a začetek »Zelo s e m vesel, d a i m a m nekaj več tvegati. Občinska priložnost n a p r a v i t i t u d i k a j skupščina Brežice je prve lepšega i n boljšega, k o t s e m k o r a k e že p o d p r l a , zato ne b i vajen sicer. Časa p a m i to s m e l i ostati n a p o l poti. Zdaj n a v r s t i gospodarstveni vzame mnogo več, k a k o r so vsakdanja, g r o b o oblikova k i , n a j še t i rečejo svoje k na lončevina. N a v a d n i h vr- uresničevanju pričete zami J . Teppej čev b i n a p r a v i l deset v ena s l i ! kem času, k i g a zdaj po trebujem z a enega.« ^KOVANJE ( F o t o : prof. M i r o K u g l e r ) 90. N a j p r e j so hoteli vedeti, k a j so s p l o h planeti i n to, ce j e v vesolju samo eno sonce. » V vesolju je nešteto sonc. Nase je v p r i m e r j a v i z n j i m i p r a v i p r a v c a t i palček. M n o g a m e d t e m i sonci imajo svoje planete, k i zvesto krožijo o k r o g njih,« je pojasnjeval a s t r o n o m Folger, k i se j e specializiral z a planete. — » I n k a t e r i planeti krožijo o k r o g našega sonca?« — » N a j bližji so M e r k u r , nato V e n e r a p a naša Zemlja, sledijo M a r s , Jupiter, S a t u r n , U r a n , N e p t u n i n P l u t o n . R a z e n n j i h je še 1200 m a j h n i h planetov.« Art Buchvvald: Kranju lončarske izdelke žlahtnejših linij in oblik Za trojčke smo zbrali do torka 197.387 din in 10 mark Najprej razveseljivo obvestilo: predstojnik ginekološkega oddelka novomeške porodnišnice dr. Ljubo Kretič n a m je v torek dopoldne po vedal, d a so K o r e n e t o v i trojčki i z Segonj p r i Škocjanu še vedno v njihovi oskrbi, d a so zdra vi i n d a se z materjo vred prav dobro počutijo. Jožefa K o r e n e bo s svojimi t r e m i malčki še na dalje ostala v novomeški porodnišnici, da bi si po p o r o d u opomogla, predvsem p a zato, d a bo do njeni trojčki v p r v i h tednih življenja imeli pravilno nego, prehrano i n vso potrebno stro kovno oskrbo. Če b i imela samo enega otroka, bi bila že d o m a — s trojčki p a je še ne morejo pustiti domov, kjer n i še nič pripravljeno za ve like s k r b i i n delo, k i ga bodo prinesli v hišo, ko se vrnejo. Prav je, d a kaže kolektiv novomeške bolnišnice tako izredno s k r b za trenutno »naj večjo najmlajšo družinico« n a Dolenjskem . . . M e d t e m p a j e lepo n a p r e d o v a l a t u d i naša zbirka d e n a r n i h prispevkov. O d prvega poročila, ko s m o o b j a v i l i , d a so naši b r a l c i i n naročniki p r i s p e v a l i z a t r o j č k e 32.700 d i n a r j e v , se j e d o torka opoldne nabralo novih 164.687 d i n a r j e v i n še p o s e b e j 10 m a r k . O s e b n o s o vplačali v naši blagajni: Člani k o l e k t i v a ISKRA v Ž u ž e m b e r k u ( z b i r ka) — 30.190 d i n , R i h a r d S o p e r , N o v o m e s t o — 1000 din, A n t o n Cašparac, R o š k a a , K o č e v j e — 1000 din, uslužbenci Z d r a v s t v e n e g a d o m a , N o v o m e s t o ( z b i r k a ) — 30.500 din, Terezija Perica, N o v o m e s t o , Kastelčeva 5 — 500 din, uslužbenci Zavoda za socialno zavarovanje v N o v e m mestu ( z b i r k a ) — 4.000 din, Jože K r i ž e , Občice, p. D o l . T o p l i c e — 500 din, I v a n Štepec, K u r i r s k a pot 6, N . m e s t o — 500 din, A n a K r a m a r , P r i s o j n a pot 3, N . m e s t o — 1000 din, Štefan M a v s a r , S e l a 4 p r i O t o v c u — 5.000 din, F r a n c M a r t i n č i č , naš rojak iz Severne Francije (trenutno n a oddihu v Šmarjeških T o p l i c a h ) — 10.000 din, n e i m e n o v a n i i z K r a n j a — 1000 din, n e i m e n o v a n i i z N o v e g a m e s t u — 1000 din. o P r o f e s o r K u g l e r Je nato Naročite D O L E N J S K I p o j a s n i l , d a ročna obdela va fino lončevine podraži iz LIST sorodnikom v delek t u d i z a 200 odst. Ta tujini — hvaležni vam ko se b o cena trlčetrtlltrskega vrča z a v i n o približala b o d o za p o z o r n o s t ! Najdražja skodelica kave Najzanimivejša s t v a r , k i j o lahko vidi svetovni popotnikv C a r i g r a d u , j e znameniti suk, o g r o m n a p o k r i t a tržnica, v kateri razstavlja v e č kot d v a tisoč p r o d a j a l n vse, k a r pre m o r e svet, začenši s p r s t a n o m Julija Cezarja p a d o nekakš ne praskalnice za hrbet, k i j o je uporabljala žena ne v e m katerega sultana ž e . V t e m s u k u iz X V I . ' stoletja' žive i n trgujejo najbolj zviti trgovci n a svetu i n n i se še r o d i l a stranka, k i je ne b i b i l i ogoljufali. T u d i jaz sem odšel v suk, d a b i p o i s k a l nekega D a v u d a , k i s t a m i ga priporočala stara turška znanca T e x i n JuxBezsika. T a k o j s e m naletel n a nekaj trgovcev, k i so m i prišli n a p r o t i z razširjenimi r o k a m i i n s smehljajem n a obrazu. Vprašal s e m jih, kje je D a v u d o v a trgovina. » A h , nesreča,« je dejal eden o d trgovcev, » D a v u d je prejšnjo n e d e l j o u m r l . Vstopite v m o j o trgovino, prijetno h l a d n o j e notri.« » D a v u d j e n a počitnicah,« j e rekel d r u g i trgovec. »Mesec dni b o v A n k a r i , za ta čas p a je svoje stranke p r e p u s t i l meni.« » D a v u d je prišel n a boben,« je odgovoril tretji trgovec. »Jaz s e m prevzel njegove posle i n njegovo blago. Tule, gospod, k a r z menoj!« š e n a p r e j s e m iskal Davuda, a brez uspeha. O d g o v o r i l i so m i , d a s e j e D a v u d utopil v B o s p o r u ; d a so ga zaprli, k e r je pijan šofiral; d a j e e m i g r i r a l v A m e r i k o ; d a m u j e zgorela trgovina; d a m u žena p r a v k a r r o d i ; d a je i m e n o v a n za veleposlanika v J e m e n u i n tako dalje. Nazadnje s e m se ustavil p r e d neko izložbo i n začel občudovati p r s t a n . D a ne b i b i l storil tega! Preden s e m sploh zaznal, kaj se dogaja z mano, so m e vlekli v trgovino in m e p o s a d i l i n a trinožnik. T r g o v c i iz carigrajskega s u k a n e govore r a d i takoj o poslu. P r v a s t v a r , k i v a m j o ponudijo, je skodelica dobre turške kave. Sprejel s e m ponudbo. Včasih se zgodi, d a je taka sko delica kave najdražja n a svetu. T u d i o b tisoč dolarjev j e lahko človek, prej k o zapusti trgovino. M e d k u h a n j e m kave je spregovoril trgovec o nakitu. V s a k k o s j e i m e l svojo zgodovino. T a j e p r i p a d a l v e r o l o m n i sultanki, k i so j i o d sekali glavo, k e r s i j e d r z n i l a žaliti sultana, svojega gospo darja. Onega spet je nosil K o n s t a n t i n V e l i k i . Tištale škatli ca za uhane p a j e še K l e o p a t r i n a . R e k e l sem m u , d a se ne z a n i m a m za te reči. » K a k o p a b i bilo s čudovitim turškim poročnim prsta nom za vašo ženo? N i c k y H i l t o n m i je o d k u p i l enega "•a T e r r y M o o r e . S a m o še tega imam.« Stegnil je r o k o v blagajno i n izvlekel p r s t a n z d i a m a n t i , safiri i n smaragdi, v d e l a n i m i v pet zlatih obročkov. »Prstan N i c k y j a H i l t o n a je i m e l le štiri obročke,« m i je zaupal. »Zakaj p a m u niste p r o d a l i tega?« » K e r s e m g a hranil za vas!« Začela s v a se pogajati. Zahteval je dvesto petdeset do larjev. Z a s m e j a l s e m se m u v brk. Začel je j o k a t i k o t otrok. » S a m o d v a t a k a p r s t a n a sta n a svetu Dvesto trideset dolarjev. D v e s t o . Prav, naj d a m s sebe še zadnjo srajco? Sto o s e m d e s e t . V grob me boste spravili. S t o petdeset. M o j a zadnja cena. č e zvedo z a to v suku, m e bo spremljala sra m o t a d o s m r t i . N i k a r m e tako ne g l e j t e . Sto trideset. T o r e j sto t r i d e s e t i n še v e l i k o skodelico k a v e povrhu.« P o p i l s e m d r u g o skodelico k a v e i n odšel i z trgovine s p r s t a n o m . Z v r a t prodajalne o n s t r a n c e s t e m e je s p e t klical nekakšen t r g o v e c . »Pst! R a d b i g o v o r i l z v a m i ! K a j v a m j e prodal?« »Prstan,« s e m zašepetal. » Z a k a j sprašujete? A l i n i n a d o b r e m glasu?« »Nasprotno, v e l i k s l o v e s uživa. N j e g o v b r a t i m a t o v a r n o stekla.« Zdaj je bila vrsta n a meni, d a sem zajokal. » K o b i b i l t a k o j odšel k Davudu,« s e m zaječal, » s e m i ne b i t o pripetilo.« » D a v u d — s a j t o s e m jaz,« j e r e k e l t r g o v e c v e s e l o . »Vstopite n o i n se usedite, d a p o p i j e v a s k o d e l i c o kave. S i c e r pa poglejte tale h a r e m s k i p r s t a n , k i g a j e N i p o l e o n p o d a r i l Josephini...« S S E J E IZVRŠNEGA O D B O R A OBČINSKEGA O D B O R A S Z D L BREŽICE Nič več odlašanja - kmete-borce je treba razbremeniti prevelikih davkov! Izvršni odbor obč. SZDL v Brežicah je v soboto, 18. julija, razpravljal o nekate rih aktualnih vprašanjih bor cev v občini. Te probleme so tu sicer sproti reševali, sobotna razprava pa je bila namenjena predvsem sploš nim težavam, ki nastajajo zaradi slabega materialnega položaja borcev. Priznavalni ne socialno ogroženih bor cev in staršev borcev so po stale premajhne in treba bi jih bilo povečati vzporedno z rastojo življenjskih stroš kov. Gre torej za izravna vo materialnega stanja bor cev s povprečnimi osebnimi dohodki občanov. V občini Brežice je v 12 krajevnih organizacijah Z B N O V vključenih 1.170 bor cev. Zaposlenih je 479. Z za poslovanjem borcev domači nov do sedaj ni bilo večjih problemov, težko pa se za poslijo predvsem tisti, ki pri dejo v občino iz drugih ob močij. Običajno so to starej- N e k o l i k o boljše kupčije v Brežicah Medtem ko so 18. julija pripeljali kmetje na tedenski sejem prašičev v Brežice 635 pujskov in 30 malo večjih ži vali, so jih tokrat prodali sa mo 70 oz. 7. Iz pitališč Iv Z ni bilo nobenega za odkup, kar še je močno poznalo. — V so boto, 25. julija, so pripeljali 550 pujsov za pitanje in 30 prašičev, starih do 3 mese cev. Prodali so 340 malih puj skov (povprečno po 490 din za kg žive teže) večjih pra šičev pa so prodali 12 (po 330 do 350 din za kg). — Po zna se čas dopustov. Večje kupčije pričakujejo šele čez 14 dni. ši, fizično izčrpani ljudje, in delo dobijo najteže tisti brez kvalifikacije. Zanje so pri merna le lažja delovna me sta, k i pa jih je v indu strijsko razvitejših občinah več na razpolago. Med nekdanjimi borci v občini Brežice je 670 k m e t o v . Tudi tem bo treba po magati. V težkih razmerah živijo zlasti tisti kmetje, ki imajo majhna posestva v od daljenih in hribovitih pre delih. Mnogi so zaradi bo- BREŽIŠKE VESTI lezni in ostarelosti nespo sobni za težja opravila in zemljo slabo obdelajo. Je seni bo verjetno že urejeno zdravstveno zavarovanje vseh kmetov borcev, kar bo tem ljudem v veliko pomoč. V brežiški občini so imeli kme tje iz vrst članov Z B NOV do sedaj tudi to ugodnost, da so za ureditev hiše ali gospodarskih poslopij lahko najeli posojilo pri komunal ni banki. Izvršni odbor obč. odbora SZDL je na sobot ni seji med drugim skle nil, naj davčni organi ob činske skupščine skupaj z Združenjem borcev temelji to prouče, kakšne so daja tve kmetov borcev, in v kri tičnih primerih predlagajo zmanjšanje ali oprostitev družbenih prispevkov. Na seji so nadalje skle nili, da je treba izboljšati so cialno službo v občini in re ševati pereče socialne proble me predvsem z ugotavlja njem razmer na domovih so cialno ogroženih ljudi, ne pa ukrepati vsega kar v pi sarni. Pregledati bi bilo tre NOVO V B R E Ž I C A H PJ Občinski odbor Zdru ženja borcev v Brežicah zbira prijave svojih članov za obisk proslave 20-letnice ustanovit ve Kozjanskega odreda. Pro slava bo 16. avgusta na Pla nini. Nekdanji borci lahko sporočijo svojo udeležbo kra jevnim organizacijam ZB NOV. Na to množično mani festacijo so vabljeni vsi obča ni. Skrb za prevoz prevzema obč. odbor Z B NOV. Organi zatorji pričakujejo, da se bo do občani odzvali vabilu v kar največjem številu, saj je bil odred ustanovljen na Silovcu v brežiški občini. PJ Delavska univerza v Brežicah bo jeseni spet od prla dva oddelka večerne os novne šole. Na razpis se lah ko prijavijo kandidati za 5. in 6. razred ter kandidati za 7. in 8. razred. Pogoje za sprejem imajo le Usti inte resenti, ki so že izpolnili 18. leto starosti. Učni program je p r i l a g o j e n za delo z od raslimi. PJ Občinsko društvo inže nirjev in tehnikov prireja v drugi polovici avgusta tri dnevni ogled cvetlične raz stave na Dunaju. Vabljeni * o P r i j a v e sprejema referent za kmeti.stvo p r i občinski skup ščini Brežice. Izletniki bod) G a s i l c i iz B u k o š k a so t e k m o v a l i G a s i l s k o društvo v G a b e r j u p r i D o b o v i je m i n u l o nede l j o p r i r e d i l o tekmovanje z gaailskim crodjem. Nastop je b i l z a n ' m ' v i n t e k m o v a l c i so p o k a z a l i precej s v o j i h ve ščin. S l e d i l a je zabavna pri reditev i n za d o b r o razpolo ženje so p o s k r b e l i Vandrovčk i lz Bukc.ska. 8 potovali s Kompasovim av tobusom. PJ V mestu Brežice Je zad nje čase začelo primanjkovačlani in vsi ljubitelji cvetja, ti vode, čemur malone vsako leto botruje vroče poletje. Zavod za komunalno dejav nost opozarja prebivalce, naj z vodo kar najbolj varčujejo in v sušnih dneh ne zalivajo svojih vrtov. Tudi vsako upo rabo vode v druge odvečne namene naj bi potrošniki od ložili na kasnejši čas. ba, koliko borcev je potreb nih pomoči. Občinska skupščina ln Združenje borcev NOV naj bi brez odlašanja začela pri pravljati temeljito analizo razmer, v katerih živijo bor ci; v jeseni bi to analizo predložila v razpravo občin skemu odboru SZDL ter predsedstvu Združenja bor cev. Predvidena analiza mo ra biti zelo konkretna, kar za nekaj več kot tisoč čla nov ne bo tako težko pri praviti in nato reševati vsak primer posebej. Te naloge naj bi spodbudile k delu vse komisije, ki se ukvar jajo s to problematiko. Za potrebe borcev bo nuj no treba poiskati zadostne vire sredstev v okviru ob činske skupščine. Sklad za borce, ki letos razpolaga s 5,141.000 dinarji, bo v pri hodnje treba povečati. Izvršni odbor obč. odbora SZDL priporoča vsem kra jevnim organizacijam Z B ln krajevnim odborom SZDL, naj tudi oni sprejmejo na dnevni red svojih sej prob leme borcev, saj bodo za svoja območja lahko predla gali kar konkretne rešitve. Premalo sredstev za dokončno ureditev Zdravstvenega doma v Cerkljah Adaptacija zdravstvenega doma v Cerkljah ob K r k i le počasi napreduje. Zelo težko je dobiti potrebno detavno silo, zlasti zidarje m razne obrtnike. Vsi so zaposleni in tako pridejo pomagat sede po delovnem času. Prebivalci so najprej predvidevali, da bi to delo prepusMU SGP Pio nirju iz Novega mesta, ven dar se zaradi visokih oen s tem podjetjem niso mogli po goditi. Zdaj opravljajo vsa dela v lastni režiji. Nekatere delavce plačajo, nekateri pa delajo zastonj. Upajo, da bo do notranja dela opravljena do konca tega leta, z uredit vijo pročelja pa bodo morali še počakati. V Cerkljah se je v ž g a l traktor V nedeljo, 26. j u l i j a , se je n a posestvu K Z Brežice v C e r k l j a h vnel t r a k t o r znam k e F e r g u s o n . T r a k t o r i s t ga j e p r i p e l j a l v garažo o k r o g 9. ure d o p o l d a n . P r e d t e m ga j e očistil i n o p r a l . N a t o je od šel p o o p r a v k i h v Zupečo vas. K o se je k m a l u p o 11. u r l vračal, je že s p o t o m a zvedel, da se je t r a k t o r vžgal i n d a so gasilci prišli n a pomoč. Požar je povzročil o k r o g 100 tisoč dinarjev škode. K o m i s i ja je ugotovila, d a je ogenj nastal zaradi k r a t k e g a s t i k a na akumulatorju. Trčenje v vasi Bukošek N a vaški p o t i v vasi Bukošek p r i Brežicah se je 19. j u l i j a d o g o d i l a m a n j š a p r o m e t n a nesreča. O b 18,30 Je v o z i l iz B r e ž i c p r o t i Bukošku Franc Skaler (1923) z osebnim avtomobilom Fiat 730 s p r i b l i ž n o h i t r o s t j o 40 k i l o m e t r o v n a u r o . P r e d hišno številko 22 Je iz nasprotne strani p r i p e l j a l po levi s t r a n i m o t o r i s t N a k a n i M i r k o iz B u k o š k a (1940). Z a v i l Je sicer v d e s n o , v e n d a r se n i m o g e l več u m a k n i t i . Z m o t o r n i m k o l e s o m Je zadel v p r e d n j i levi žaromet. M o torist i n njegov s o p o t n i k s t a p a d l a l n d o b i l a manjše p r a s k e . N a avtomobilu je trčenje povzročilo za 50 tisoč d i n a r j e v š k o d e , n a m o t o r n e m k o l e s u p a z a 30 tisoč d i narjev. Neprevidno zavijanje s ceste 21 J u l i j a o b 5,30 se je A n t o n K e n e p e l j a l z m o p e d o m iz P i s e c p r o t i B r e ž i c a m . Z a n j i m Je v o z i l Ivan Ogorevc i n ga v M a l e m vr hu nameraval prehiteti. T e d a j Je Anton K e n e nenadoma z roko na kazal levo smer i n zavil proti gradilišču živinskih h l e v o v kme tijske z a d r u g e B r e ž i c e . Mopedist Ivan O g o r e v c se je zaletel v a n j , nakar s t a o b a p a d l a . K sreči n i b i l o hujših p o s l e d i c . O g o r e v c Je dobil manjše praske, škodo n a m o p e d u p a so o c e n i l i n a 15.000 dinarjev. Prehitiro je vozil V bližini gostilne B u d i č n a za v o j u p r o t i C a t e š k l m T o p l i c a m se je 26. J u l i j a p r e v r n i l o s e b n i a v t o m o b i l . V o z n i k A n t e H u l j e v (1941) iz Z a g r e b a Je o b 15,55 z v e l i k o h i t r o s t j o p r i p e l j a l i z s m e r i Brežic l n ga Je z a r a d i tega n a z a v o j u začelo zanašati. A v t o m o b i l se je p r e v r n i l . V o z n i k je b i l le laze p o škodovan, prav tako sopotnica S t a n « H u l j e v . Š k o d e n a v o z i l u Je približno za 400 tisoč d i n a r j e v . • V veterinarskem zavodu v Zemunu so izdtelali VZ prem l k s . N o v i p r o i z v o d je n a m e njen za prešlčjo k r m o . Superkoncentrat vsebuje protein, mast, celulozo, kalcij l n fosfor. Poročali smo že o z a n i m i v e m načrtu t r e h m l a d i h Brežičanov, k i so se m e d t e m že n a p o t i l i po S a v i in D o n a v i d o Č r n e g a m o r j a . U p a m o , d a n a m bodo s tega n e v s a k d a n j e g a p o p o t o v a n j a n a s p l a v i h po v r n i t v i p o v e d a l i m a r s i k a j veselega i n poučnega. N a s l i k i : J a n k o i n M a k s Toplišek (ml.) ter A n d r e j M o l a n m a h a j o v p o z d r a v B r e ž i č a n o m , k o so 14. j u lija z a p u s t i l i domače mesto p r i g o s t i l n i G r i č ob K r k i i n takoj nato » z a p l u l i « v S a v o . N a s l e d n j i d a n ob 8. u r i so b i l i že v Z a g r e b u , 16. j u l i j a p a so z a p u s t i l i t u d i že S i s a k . C i m b o m o o n j i h o v e m p o d v i g u spet k a j i z v e d e l i , b o m o naše b r a l c e o t e m takoj o b v e s t i l i . ( F o t o : O s k a r G e r j e v i č ) V nedeljo obiščite gasilsko tekmovanje v Brežicah! V programu občinske gasil ske zveze Brežice zavzemata vzgoja in strokovno usposab ljanje članstva najvidnejše mesto. Leto za letom se vr stijo najrazličnejša tekmova nja in gasilci iz brežiške ob čine nastopijo na krajevnih, okrajnih in republiških pri reditvah. T a tekmovanja jih spodbujajo k vedno boljšemu obvladovanju predpisanih ve ščin. V nedeljo, 2. avgusta, prire jat občinska gasilska zveza tekmovanje gasilskih enot v mokrem trodelnem napadu, vezanju vozlov, polaganju ce vovodov in v teoriji. Tetano-^ vanje bo ob Savi v Brežicah.'' Pričetek je napovedan ob 7. uri zjutraj. Vabljeni so vsi občani, ki jih zanima, kako so nastopajoče enote uspo sobljene za hitro pomoč pri požarih in drugih nezgodah. D. V. Sevniško gospodarstvo na trdnejših nogah Med najpomembnejšimi na logami, ki Jih Je občinski družbeni plan naložil na ra me kolektivov, je povečanje produktivnosti in učinkovitej še vključevanje v zunanjetr govinsko menjavo. — Večina podjetij je s vso resnostjo Osnovna šola v Sevnici bo dokončana 1. novembra sprejela planske zadolžitve in priporočila občinske skupšči ne, kar dokazuje ugodno gi banje gospodarstva v prvem polletju. Po podatkih za prvih pet mesecev se je realizacija v občini povečala za 25 odstot kov, vendar trgovina in kme tijstvo tu še nista upoštevana. Plan je bil v primerjavi s preteklim letom le za 3 odst. večji, zato je občinska skup ščina že ob sprejetju in kas neje opozorila podjetja, da njihova predvidevanja niso bila realna. V letošnjem prvem polletju so se najbolje izkazale tele gospodarske organizacije: kon fekcija »Lisca«, konfekcija »Jutranjka«, Kopitarna, Kovi narska delavnica. — Ugodno SEVNIŠKI VESTNIK N o v a o s n o v n a šola v S e v n i c i ho po d o g r a d i t v i ena najlepših z g r a d b v k r a j u . P o d streho bo l a h k o sprejela 950 učencev. T r a k t z učilnicami bi m o r a l biti po p o g o d b i dokončan 1. n o v e m b r a letos. V s e kaže, d a bo do tedaj dograjen t u d i u p r a v n i del poslopju, česar se še p r a v posebno veseli učiteljski k o l e k t i v . Občinska skupščina je namreč p r a v te d n i p r e j e l a obvestilo, d a bo 32 m i l i j o n o v d i n a r j e v p r i s p e v a l a za to šolo r e p u b l i k a . N e d o k o n č a n a bo p o t e m ostala s a m o še t e l o v a d n i c a . T u d i u r e d i t e v o k o l j a bo prišla n a vrsto v p r i h o d n j e m letu. Z a to d v o j e bo p o t r e b n i h približno 50 m i l i j o n o v d i narjev. preseneča zlasti uspeh, k i ga je p o k a z a l a K o p i t a r n a k l j u b s k r a j n i zastarelosti Strojnega p a r k a l n zmanjševanju števi l a zaposlenih. U s m e r i l i so se torej n a načrtno o d k r i v a nje n o t r a n j i h rezerv. V M i z a r s k i p r o d u k t i v n i za d r u g i , o b r a t u Metalne v K r m e l j u i n Jugotanintt p l a n a n i s o dosegli. M i z a r s k i z a d r u g i t u d i nI uspelo urosničiti načr tov za izvoz, čeprav b i spričo rekonstrukcijo prlčakovult tam boljše rezultate. V s o kaze, d a v t e m podjetju niso izkoristili vseh proizvodnih zmogljivosti, za kar bodo po trebne predvsem organizacij ske izboljšave. Nasploh obeta dosedanje gi banje gospodarstva v občini Sevnica še boljše rezultate v drugem polletju in plan bo verjetno presežen za 30 od stotkov. Sproščene bodo tudi nove zmogljivosti, ker »Lis ca« povečuje obrat v Sevnici. To podjetje se bo v drugem polletju vključilo tudi v iz voz. Krmeljska Svoboda ureja s v o j dom N a zadnji seji »Svobodinega« o d b o r a so p o u d a r i l i , d a je treba nujno p o p r a v i t i d o m , k i so ga z g r a d i l i p r e d štiri n a j s t i m i leti. Z deli so pričeli že l a n i , letos p a naj b i z ob navljanjem nadaljevali. Po. trebujejo Se nekaj sredstev in pričakujejo pomoč občine. K o bo d o m obnovljen, bo v K r m e l j u spet zaživelo k u l t u r n o življenje. Z a otvoritev sezone pripravljajo več prireditev. D e l o m a so u r e d i l i t u d i že ba zen i n ustregli kopalcem. U r e d i l i b o d o še r o k o m e t n o igrišče. R o k o m e t se Je že le po uveljavil i n Je k r m e l j s k o moštvo doseglo p o m e m b n a uspehe v štajerski ligi. T u d i za kader »o p o s k r b e l i . T a k o Je M a r j a n Z a m a n te d n i kon čal trenerski tečaj ln bo l a h . k o šo znatno pomagal rokometašem. Vzporedno s proizvodnjo se povečujejo osebni dohodki za poslenih. Povprečni osebni do hodek v občini Je znašal lani 29.124 din. Letos se je to po vprečje povečalo na 33.761 dinarjev ali za 16 odst. Zani miv je tudi pregled po mese cih, ki kaže n a hitro rast osebnih dohodkov v tem pol letju. V j a n u a r j u so zabeležili povprečni osebni dohodek 32.469 dinarjev. V maju se je povečal na 35.000 dinarjev, v juniju pa verjetno to povpreč je ne bo manjše od 36.000 dinarjev. T u d i odstotek pre j e m k o v i z p o d 25.000 dinarjov upada. V j a n u a r j u j o bilo 16 odstotkov zaposlenih s tako nizkimi p r e j e m k i , v m a j u pa 15 odst. V d r u g i p o l o v i c i leta se b o število l j u d i z m i n i m a l n i m i p r e j e m k i verjetno hitre je zmanjševalo, saj se obeta še nadalje povečevanje proiz vodnje. J*- Utopljenka v S a v i je bila iz Brega V noči od 16. na 17. Julij Je odšla o d doma neznano kam gospodinja Marija Spec iz B r e g a pri S e v n i c i . Pogre šali so Jo d o 26. julija, k o so v Brožlcoh v S a v i našli utop ljenko In Jo spoznali za iz ginulo Marl'o Spec. Pokojni ca Jo bila rojena 1930. leta in Je zapustila moža i n dva otroka od 3. do 6. lota staro sti. ZHdnJe čJse ;e bila moč no podvržena alkoholu. Za ta k.irak se te verjetno odločil« v zmedenosti. št.::o (74H) Te dni v Kočevju M V G o r n j i h Ložinah pri Ko čevju se Je 22. j u l i j a pripetila h u j š a p r o m e t n a nesreča. N a p o t i iz C e r k n i c e v K o č e v j e Je o s e b n i avtomobil, k i g a Je v o z i l A l o j z O f a k , z a p e l j a l s ceste. V o z n i k i n ostali trije p o t n i k i , Jože M a v e r , Viktor Zertus i n M a r t i n Kajfež, so b i l i huje a l i laze r a n j e n i . N a j težje p o š k o d b e je d o b i l Jože M a ver, katerega zdravstveno stanje je b i l o v ponedeljek še vedno kritično. P o nesreči so v o z n i k u o d v z e l i k r i . N a v o z i l u j e škode z a o k r o g 700 tisoč d i n a r j e v . • N a a v t u b u s n i p o s t a j i je r a zen p o s l o v a l n i c e S A P tudi bife h o tela P u g l e d m turistična infor mativna pisarna. Naraščajoči pot niški i n turistični p r o m e t že d a l j časa n a r e k u j e ureditev sanitarij na p o s t a j i . P o t n i k i sedaj uporab ljajo stranišča v bližnjem h o t e l u , tu p a se r a z b u r j a j o , češ d a s o njihove sanitarije j a v n e , mestne. D a je t e m u res t a k o , dokazujejo bogate » f r e s k e « p o z i d o v i h v s t r a nišču l n dajejo l a s t n i k u , p r e d v s e m p a u p o r a b n i k o m k r e p k o nezadost n o n a račun k u l t u r e i n snage. O d k a r Je n a a v t o b u s n i p o s t a j i bife, se p o t n i k i r a z b u r j a j o , d a je p l o ščad p o d »letečim krožnikoma b o l j z a n e m a r j e n a , p o l n a nesnage. • Z a d n j e čase s m o slišali že nekaj k r i t i k t u j i h i n d o m a č i h t u ristov n a račun hotelske recepcije, k i je o d p r t a šele p o p o l d a n , o k r o g petih, m e d t e m k o b i jo tujci kaj p a k p o t r e b o v a l i že p r e j , t u d i d o poldan. Menijo tudi, da b i jo brez vsake škode lahko preselili iz d r u g e g a n a d s t r o p j a nižje, vsaj v prvo nadstropje. • V kočevski tržnici je b i l o v Ponedeljek precej živahno. Največ « o prodajali hruške (200 l n 130 d i n a r j e v ) , b r e s k v e (200), n e k a j c e nejše m a r e l i c e , k u m a r e p o 150 i n 130 d i n a r j e v , rdečo peso (80 d i narjev), n o v k r o m p i r p a p o 60 d i n a r j e v . R a z l i k e v c e n a h so p o sledica konkurence med družbe nim ln zasebnim sektorjem. d Z n o v o cesto je K o č e v j e d o b i l o t u d i v e l i k o gostov, posebno ob sobotah ln nedeljah. P a r k i r n i prostori, k i so b i l i napravljeni p r e d o k t o b r s k o p r o s l a v o , so ob s o b o t a h in nedeljah popolnoma zasedeni. OBISK PRI KOČEVSKEM AKADEMSKEM KIPARJU V z a s i l n e m ateljeju p r i H r e n o v i h v Rožni u l i c i v K o čevju poje s e k i r a . N j e n zven, glas dleta ter j e k trdega lesa, železa i n lesa, se zlivajo v harmonično svojevrstno pe sem. Manjše i n večje i v e r i — po tleh i n po d e l o v n i m i z i , preobloženi z o r o d j e m i n s k i c a m i , j i h je polno — lete vse povsod. Nenavadna pesem m e j e sprejela že n a dvorišču i n m i pokazala pot d o v delo zatopljenega kiparja. Na s m e h n i l se je, s s e k i r o v po ve šeni r o k i i n m e p o v a b i l : »Pridi, b o v a kakšno r e k l a . . . « N e r a d v i d i , d a ga p r i d e l u pretirano motijo, vendar m u k r a t e k klepet d o b r o de; m i s l i se sprostijo, r o k a odpočije. v e m d o m u stalno razstavo), bo p a p r v a v R i b n i c i ; to b o njegov prvd s t i k s tukajšnji m i ljubitelji umetnosti. »Dobro se m o r a m p r i p r a viti. Nočem j i m p r i k a z a t i s t a r i h , že razstavljenih d e l ; spoznajo naj m e p r e k o po vsem novih del, nastalih v z a d n j e m času. Z a t o h i t i m , d a b i uresničil vsaj d r o b e n d e l obsežnih načrtov . . . « P o k a z a l b o d e l a s tematiko, k i m u je najbolj p r i s r c u , kd Jo najraje obdeluje i n za k a tero m e n i , d a n u d i neizčrpne možnosti za delo. T o s o k r a j i i n ljudje o b K o l p i , njego v i r o j a k i . V d o v e , vdove, vdo v e . . . Tiste vdove, k a t e r i h možje so žrtvovali življenja za svobodo, vdove, k i so se p r e d dvajsetimi i n več l e t i odeje v črno, vdove z zgubanim l obrazi, globoko v d r t i m i očmi, i z k a t e r i h še vedno sije g l o b o k a bolečina, pomešana s t o p l i n o i n z ljubeznijo, vdo Saj n i moč k a r naprej klesa ve, k a t e r i h r o k e so preprežet i , sekati, d o l b s t i , gladiti, r i ne z d e b e l i m i žilami, vdove, sati . . . k i d a n z a d n e m , leto z a le »Delam,« je dejal, »da je t o m t o v o r i j o s koši po obveselje. P r i p r a v l j a m razstavo k o l p s k i h s t r m i n a h , vdove i n na Ribniškem festivalu, kd ljudje, k i so j i m koši i n b u tare sena a H d r v že d a v n o bo o d p r t a 23. avgusta.« V R i b n i c i m e d f e s t i v a l o m upognile r a m e n a i n h r b t e , k i vedno prirejajo t u d i umetni p a j i h še n i z a p u s t i l a žilava ške razstave. N a dosedanjih vztrajnost, ljubezen d o d e l a festivalih so razstavljali k i i n te skope, k a m n i t e zemlje, p a r Janez B o l j k a ter s l i k a r prepojene s p o t o k i znoja i n j a V e l j k o Oražem i n Janez k r v i , preprežene z n a b r e k l i m i Kališnik. ljetos so p o v a b i l i žilarni i n posute z žulji. O J a r m a i z Kočevja. T o sicer t e m z živo neposrednostjo i n ne b o njegova p r v a razstava pristnostjo govore s k o r o v s i kipi: kompozicija ( o k t o b r a je razstavljal v K o njegovi čevju, sedaj p a i m a v Seško- d v e h nosačev v e l i k i h senenih KOČEVSKE NOVICE J L A . Z a njo so se u v r s t i l e še ekipe T V D P a r t i z a n i z S o d r a žice, o b v e z n i k i predvojaške vzgoje ter osnovne šole i z Ribnice. vasi, p r e s e k a l a p r e d Otavicam i Sclezniško progo i n se m i m o G o r e n j e v a s i v r n i l a na zaj v R i b n i c o . Z m a g a l i so l o v c i pred ekipo ZROP, pio V s k u p i n s k e m teku n a ' 5 n i r j i R i b n i c e , JLA in m l a d i n o . Ob k o n c u p o h o d a Je vse so k m Je z m a g a l a e k i p a JLA z d o b r i m časom 20 m i n u t , d r u delujoče p o z d r a v i l p r e d s e d n i k ga je b i l a e k i p a osnovne šole občinskega o d b o r a S Z D L R i b nica Bogo Abrahamsberg, k i Partizan. je p o u d a r i l p o m e n p r a z n i k a Največ ekip je sodelovalo ter R i b n i c e m e d N O B . Dotak E k i p e so bile razdeljene n a na 7 k m d o l g e m p o h o d u . R a n i l se je t u d i domačih aktual t r i skupine: n a e k i p n o štafet zen S t e r i l n i h e k i p množičnih n i h p r o b l e m o v ter p o u d a r i l no progo, k i je b i l a dolga pet organizacij so se p o h o d a ude p o m e n pohoda, k i naj b i po tudi nekdanji b o r c i stal t r a d i c i o n a l e n . H k r a t i Je k i l o m e t r o v , v štafetni tek n a ležili 5 k m s predajo štafetne p a l i N O B , k i so m e d p r v i m i pre p o d e l i l z m a g o v a l n i m e k i p a m ce ter n a množični p o h o d , h o d i l i progo, k i je p o t e k a l a p r e h o d n e pokale l n spomin dolg 7 k m . Največje z a n i m a i z p r e d starega g r a d u v R i b ske plakete. nje je vladalo z a tek n a 5 k m , n i c i , m i m o vojašnice, G o r i c e M. MATE kjer je m o r a l vsak p o s a m e z n i k Preteči 1 k m . Z a glavnega fa v o r i t a je veljala močna e k i p a p r i p a d n i k o v J L A , m n o g i p a so P a H , d a b o zmagal domači P a r t i z a n . T o d a zgodilo se je • V nedeljo, 2. a v g u s t a , bo v a r n e m . K o v i n s k o p o d j e t j e Je že drugače. Nepričakovano je p r o s t o v o l j n o g a s i l s k o društvo Iz l j o l n p o t r e b o vaščanov z r a z u m e D o l e n j e vasi p r i R i b n i c i p r a z n o v a n j e m u p o š t e v a l o ter J i m p o k l o zmagala ekipa p i o n i r j e v (ga valo v i s o k j u b i l e j : 91-letnlco d e l o nilo nekdanje ribniško otroško silcev), druga je b i l a e k i p a v a n j a . C e u p o š t e v a m o , d a s m o igrišče, k i Je s a m e v a l o p r a z n o l n P a r t i z a n a , tretja p a je prispe p r e d k r a t k i m p r a z n o v a l i 100-lctni- p r e p u š č e n o s a m e m u s e b i . l a n a cilj f a v o r i z i r a n a e k i p a co J u g o s l o v a n s k e g a g a s i l s t v a , b o Nabrano v Dolenji vasi u Strela i n p o ž a r Medtem ko je bilo v Rib niški dolini 21. julija lepo, sončno vreme, je / popoldan z a d i v j a l a v Loškem potoku h u d a nevihta. Iz temnih ob lakov so zašvigale strele. O k r o g 15.30 je strela u d a r i l a v gospodarsko poslopje F r a n ceta Koširja. P o g o r e l a s t a Wša ln hlev s senom l n kme tijskimi s t r o j i . Škodo so oce nili na m i l i j o n 700.000 dinar jev. JARMU Sekira, dleto in les v kiparjevih rokah Prvič po poteh okupirane Ribnice V počastitev dneva vstaje slovenskega l j u d s t v a je Z v e z a borcev s sodelovanjem osta l i h množičnih organizacij or ganizirala letos prvič p o h o d Po poteh o k u p i r a n e R i b n i c e . Na pohodu je sodelovalo osemnajst e k i p , k i so se v pravem športnem d u h u bo rile za čim boljšo uvrstitev ter tako n a lep način prosla vile p r a z n i k Slovenije. STANETU proslava v Dolenji vasi toliko po membnejša. Predvsem tudi zato, k e r Je b i l e d e n i z m e d u s t a n o v i t e ljev d r u š t v a , Ignacij M e r h a r , oče s l o v e n s k e g a g a s i l s t v a . V s e to priča o bogati gasilski tradiciji v teh krajih, potrjuje p a jo tudi stalna pripravljenost gasilcev, priskočiti Človeku v nesreči n a p o m o č . G a * • l i c i v D o l e n j i v a s i , k i se s s v o j o p r o s l a v o vključujejo v praznova nje 100-lctnlcc jugoslovanskega gasilstva, v a b i j o vse okoliški- p r e bivalce na prireditev. • T o nedeljo bodo v Dni. n ji vasi v o k v i r u p r o s l a v e 91-letnice gasilstva o d p r l i tudi otroško igri šče, k i ga Je dcdenjovašktm o t r o k o m p o k l o n i l o K o v i n s k o podjetje iz R i b n i c o . V a s a v e l i k i m številom o t r o k d o s l e j nt I m e l a Igrišča n i t i prostora, kjer bi b i l a mladež n a b u t a r , v i s o k i k i p t r e h žena, upognjenih p o d v e l i k i m i k o ši, k i j o Je i m e n o v a l »Osilniški totem«, m l a d a , življenja p o l n a v d o v a z izproženo r o k o , k i nakazuje hrepenenje p o življenju i n življenjskih radostih itd. i t d . Stane n i le p o l n l a s t n i h k i parskih načrtov; razmišlja t u d i o mnegočem d r u g e m : o književnosti, družbenem živ l j e n j u i n šolstvu, k i m u je p r a v toliko p r i s r c u k o t k i parstvo. O v s e m t e m teče be seda, d o k l e r se spet ne usta v i p r i n j e m , p r i njegovih n a črtih. Z o s t r i m d l e t o m dolbe p o »Osilniškem totemu« i n vsak u r e z p o m e n i nekaj no vega, je d o p o l n i l o nastajajoči s k l a d n o s t i potez. »Za v s a k o delo n a p r a v i m skico, vendar ker nimam prostora, le majhno. Ce b i i m e l boljši atelje, b i d e l a l večje i n več s k i c . I n p o t e m les! Težko ga d o b i m ln več k r a t se p o k v a r i , k e r ga i m a m k a r z u n a j . T u d i i z b i r e ni ve l i k e . D a , ko b i imel sedaj tak les, kot sem ga imel na For m i vivi v K o s t a n j e v i c i ! K a j vse b i lahko n a r e d i l ! Rad bi delal tudi v kamen, beton i t d . , ne le v les, pa m i tega ne dovoljujejo okoliščine. Rad b i . . . « In spet g o v o r i o načrtih. O prihodnjih načrtih, v e l i k i h , p r i tem pa je ves v sedanjem delu, o b k i p u , kd ga p r a v k a r končuje. Z a nekaj d n i ga b o l n n olnii-ln-.il k o m a j d a vzdrži k o lesarja i n lažjo m o t o r i z a c i j o . V a M • . m i se s p r a š u j e j o , k d o je p i i s t o k u t a p o p r a v i l o m o s t u i n če b o • p l o h še k d a j p o p r a v l j e n . N a j e n o stavnejša rešitev j e b i l a p o s t a v i t e v znakov obakraj mostu, k i prepo vedujejo vsak p r o m e t . Rešitev j e res e n o s t a v n a , n i p a t r a j n a ! aktivistom RK AfinuZo soboto okrog pol devetih je odpeljal poseben avtobus i z Kočevja na svoje in ne morda kje v konferen vrstno vožnjo v Partizanski čni sobi. Rog, na Bazo 20. Občinski Razen te »nagrade« so za odbor Rdečega križa Kočev prejeli tudi je je v osrčju kočevskih goz zasluženo delo dov, v legendarni Bazi 20, zlate in srebrne značke cen priredil skromno slovesnost tralnega odbora Rdečega kri Zlati znački v počastitev 20-letnice Rdeče ža Jugoslavije. Vrabič iz ga križa Slovenije. Proslave sta prejela Rudolf se je razen najzaslužnejših Dolge vasi in France lic iz Kočevja, srebrne pa Draga aktivistov Rdečega križa iz Sercer, Avgust Pleničar, Raobčine udeležila tudi članica talija Cesnik, Vera Ficko, centralnega odbora Rdečega Vera Jankovič, Katarina Ce križa Jugoslavije Marija Gortinski, Dana Jerše, Milka še iz Ljubljane. Za ljudi, ki Turk, Justi Sovre, Nežka Gorže dolga leta delajo z veli še, Albina Huber in Franči ko požrtvovalnostjo v tej naj ška Osvald. Posebna prizna bolj človekoljubni organiza nja občinskega odbora Rde ciji, je bilo lepo priznanje že čega križa Kočevje pa so do to, da so se sestali in pogo bili še Kristina Skvarč (Kuvorili na tako pomembnem šelj), Olga Knavs (Kočevje), zgodovinskem kraju, v naravi Ivan Žurga (Štalcerji) in paj pa bo napolnjen velik prostor dvorane v Domu J L A v Ribnici, kjer bomo Se po drobneje spoznali kiparja i n človeka Staneta Jarma. FRANC GRIVEC Ivanka Zaje (Kočevje) ter mestni odbor Rdečega križa Kočevje, organizacije Rdeče ga križa iz Kostela, Stare cerkve. Poloma, Vasi-Fare, Spodnjega Loga in Dolge va si. Slovesnosti v Rogu so se udeležili tudi nekateri zdrav stveni delavci in zastopniki nekaterih družbenih organi zacij, tal pa v precej manj šem številu, kakor so pričako vali. Poleg Marije Goršc, ki je »odelila značke, je spregovo rila tudi predsednica občin skega odbora Rdečega križa Dušanka Svigelj, ki je med drugim tudi dejala, da Sni »vse pridne čebelice niso do bile priznanj za njihovo dol goletno človekoljubno delo« in da ob kaki drugi priložno sti ne bodo pozabili nanje. Ko gori, je navadno že prepozno... Ko švignejo iz stavbe ognjeni zublji i n se prične valiti d i m skozi okna, je p r e p o z n o . . . Ze prej, mno go prej b i m o r a l i razmiš ljati o tem, kako prepreči- MIMOGREDE »KONCERT« OPOLNOČI Nenadoma okrog pol polno či, k a k o r b i p o d o k n o m iz bruhnil pekel. Vriski, ropotanje, petje, r o p o t motorjev i n m o p e d o v . V r g l o m e Je Iz p o stelje . . . Po s t a r i s l o v e n s k i šegi so se fantje iz v a s i ( i n m o r d a še Iz sosednje?) zbrali pod ok n o m sosedovega d e k l e t a . A n e , d a b i Ji »otirali« god. Kajpak se o k n o nI o d p r l o , trušč p a - J e p o s t a j a l vse večji, n e z n o s n e j s i . l e p a s t a r a n a v a d a petja p o d o k n l c p a se Jc z a r a d i r j o v e n j a , naraščajočega ropota, oglušu jočega hramenja motorjev in p o g o s t i h g l a s n i h k l i c e v v »ci rilici« s p r e v r g l a v moreč n e l o dlgatreba. — Vsiljivi koncert o p o l n o č i , k i je trajal o k r o g 20 m i n u t In je s p r a v i l n a noge vso s o s e s k o , je b i l brez h a s k a ; o k n o se nI o d p r l o . . . S k u p i n a k a k i h d v a j s e t fantov je n a t o o d r j o v e l a In o d r o p o l a l a , s p r e m ljana s harmoniko, drugam, na d r u g konec vasi, k drugi A n i . F a n t j e , p r e b i v a l c i D o l e n j e va s i , k i so b i l i » p o č a š č e n i « z v a š i m k o n c e r t o m , se 7.1 »pozor nost« d o n j i h In m a j h n i h o t r o k . U ste Jih z b u d i l i , z a h v a l j u j e j o l n žrl i j u . d a b i svoje p e v s k e sposobnosti pokazali drugič ln n a d r u g e m k r a j u , ne le s r e d i noči o b b l e d e m l u n i n e m s o j u ! E k i p a ribniških borcev j c p r i s p e l a m e d p r v i m i n a cilj še p u s t i l , d a se »uleži«, d a ga d o k r a j a p r e m i s l i , v m e s se b o l o t i l drugega, p o t e m p a dokončal prvega. I n spet b o v v r s t i n o v o n a s t a l i h d e l za polnjen p r o s t o r . Z v s e m s k u Na Bazi 20: priznanja najzaslužnejšim RESETO • S t e m , d a se je n o v a cesta iz ognila Dolenji v a s i . Je p o s t a l a c e s t a s k o z i vas » o b č i n s k a « . L j u d j e so s k u p n o z občino prispevali pre cej sredstev In cesto s k o z i vas a s f a l t i r a l i , misleč d a b o d o avto busi v o z U i p o v a s i , taseni most p r e k o R i b n i c e , k i veže D o l e n j o vas i n P r i g o r l c o , p a z a r a d i betož .ti V vse, k a r izkleše, i z d o l b e a l i nariše, vloži del s a m e g a sebe, svoje srce, svojo l j u b e z e n do l e p e g a . . . ti požar! V s i občani, zlasti požar zaradi p r e g o r e l i h d i p a tisti, k i so zaposleni v m n i h vratic, z a r a d i razpo gospodarstvu, b i .morali ke v d i m n i k u ali v peči, s m a t r a t i za svojo dolžnost ker je d i m n a cev speljana upoštevanje požarne pre preblizu lesene stene, k e r ventive. S a m o tako b o m o so b r z o p a r i l n i k v stavbi zmanjšali o g r o m n o škodo, postavili n a nepravo me k i jo p r i nas povzročajo sto, ker so kadilci m a l o požari. T o škodo p a trpe m a r n o odvrgli cigaretne p o s a m e z n i k i i n družba. ogorke v bližino vnetljivih V občini Kočevje je bilo reči, ker so se otroci igra v zadnjih petih letih, kot li z vžigalicami; ker je n e n a m povedo statistike, k a r k d o nepravilno ravnal z 60 požarov, k i so povzro vnetljivimi tekočinami itd. N a takšne nepravilnosti i n čili z a 67,941.000 dinarjev pomanjkljivosti nas več škode. Dejansko povzroče krat opozarjajo k o m i s i j e na škoda p a je bila še ve gasilskih društev, d i m n i liko večja, ker v gornji šte karji i n d r u g i organi, k i se v i l k i niso zajeti stroški, k i ukvarjajo s požarno var so nastali v ^gospodarskih nostjo. Takšna o p o z o r i l a organizacijah zato, ker je so samo n a m v korist, p a proizvodnja zaradi škode, jih kljub t e m u ne jemlje k i jo je povzročil požar, za m o dovolj resno. T e d e n nekaj časa zastala. K a r 50 požarne varnosti je za na požarov od prej omenje m i , toda nevarnost o d og n i h je nastalo zaradi ne nja ne preti samo v tednu vednosti, m a l o m a r n o s t i , požarne varnosti! Zato naj neprevidnosti i n neupošte ne bo občana, ki ne b i v vanja predpisov o požarni r e d n i h časovnih presled varnosti. K r i v je b i l človek, k i h pregledal svoje stavbe, občan, k i naštetega n i upo in organizacije, k i ne b i števal bodisi v družbenem opravila takšnega pregleda b o d i s i v zasebnem sektor v svojem podjetju, o b o j i j u gospodarstva. pa naj sproti odpravljajo vse nepravilnosti, k i j i h Pogostokrat pride do bodo ugotovili! Ne pozabpožara zato, ker nekdo iz Ijajmo, da je nesrečo ve m a l o m a r n o s t i ne izklopi liko ceneje preprečiti, k o t električnih n a p r a ; \ ko za pa gasiti nato, k r je ogenj pušča delovno mesto. Po žc v stavbi! samezniki šušmarsko po pravljajo pregorele 7f»roJ02E NOVAK valke. N e m a l o k r a t nasU.ne Manj mladinskega prestopništva M e d številnimi p r i m e r i , k i j i h j e l a n i o b r a v n a v a l o občinsko sodišče v N o v e m m e s t u , ne sinejo m i m o nas z a d e v e z m l a d o l e t n i k i . T a k i h je sodišče pretresalo 15, m e d k a t e r i m i j e šlo pretežno za k a z n i v a dejanja. R a z v e s e l j i v o p a je, d a število o b r a v n a v , s k a t e r i m i se u k v a r j a m l a d i n s k o sodstvo, i z l e t a v leto p a d a . T o bržčas že n a p o v e d u j e n o r m a l i zacijo v razpoloženju m l a d i h občanov. M l a d i n c e m , k i s o prišli na vzkriž s k a z e n s k i m zakoni k o m , v vsakdanjem življenju d o s t i k r a t n i nihče posvečal posebne p o z o r n o s t i . Spričo tega j e številb m l a d i n s k i h za dev p r e d sodiščem letno še vedno m a l c e p r e v i s o k o . K o so a n a l i z i r a l i vzroke prestop k o v m l a d o l e t n i k o v , so ugoto v i l i , d a se prekrše zlasti t i s t i m l a d i n c i , k i ne žive p o občih življenjskih n o r m a h . K pre krškom j i h najčešće, zavedejo socialne razmere, m l a d o s t n a objestnost in p o d o b n o . K r i v i h p o t o v p a b i bilo l a h k o m a n j , če b i p r a v i l n o vlogo o d i g r a l i t i s t i , ki i m a j o z m l a d i m i naj več stikov. V podjetjih, k i za p o s l u j e j o vajence, n i l j u d i , k i b i b i l i posebej zadolženi z a delo z m l a d i n o . R e s j e , d a m l a d o l e t n i k o v , ki se prekrši j o , n e odpustijo iz podjetja, vendar to še ne p o m e n i , d a je delo z m l a d i n o neoporeč n o . P r e c e j zaskrbljujoča j e namreč ugotovitev, d a šele s o d n i k z a m l a d o l e t n i k e naj večkrat p r v i izve, zakaj h o d i m l a d i n a stranpota. N o v o m e š k o sejmišče: nič posebnega 20. julija so pripeljali na novomeško sejmišče 583 pra šičkov, prodali pa 348; pra šički za rejo so šli po cenah od 6500 do 10.500, večje pa so pokupili razni kupci po ce nah 11.000 do 23.000 din. Ce ne pujskov za vzrejo so malo padle, promet pa je bil slab ši kot običajno. Tudi 27. julija n i bilo kaj prida prometa. Spričo letne odkupne sezone drugih pri delkov je promet s prašiči padel, cene pa so v glavnem ostale nedzspremenjene. Na sejmišču je bilo tokrat 685 prašičev. T u d i l a n i j e občinsko so dišče n a splošno obravnavalo zadeve, k i j i h sicer p o z n a m o i z p r e d sodišč: žalitev časti (izvor z a to: a l k o h o l , ljubo sumje, neurejene družinske razmere idt.), preživninski s p o r i , d e l o v n i s p o r i i n stano vanjske zadeve. I z r e d n o veliko število l a n s k i h p r i m e r o v p o trjuje p r a s t a r o resnico, d a išče občan zadoščenje p r e d v s e m n a sodišču. P r e n e k a t e r i k r a t p a j e b i l o b prizadeva n j u sodišča i n p r a v n i h sveto valcev dosežen n a s p r o t n i n a m e n , namreč d a s t a se stran k i pobotali i n odstopili od tožbarjenja. T a k s m o t e r i m a sodišče sicer v v s a k e m p r i meru, k a r je pravilno tudi glede n o r m , k i s o potrebne z a očuvanje n o r m a l n i h odno sov m e d l j u d m i . D a b i t i od n o s i o s t a l i bistveno neokrnje n i ( k l j u b d n e v n i m medseboj n i m spo t i k a n j e m l j u d i ) po skušajo doseči spravo m e d s p r t i m i s t r a n k a m i že porav n a l n i sveti. P r a k s a i n statisti k a n u d i dovolj dokazov, d a so t i sveti v letih o d svoje ustanovitve opravičili svoj Dane Adamič Pred nekaj dnevi je v ko lektivu Gozdnega gospodar stva v Novem mestu stopil v drugo polovico »svojega sto letja«, sredi dela tih in skro men, znani dolenjski gozdar Dane Adamič. Rodil se je 21. julija 1914 v Novem mestu, šolal pa v Krškem in v Mari. boru, kjer je končal državno gozdarsko šolo. V predvojni Jugoslaviji je služboval na Travniku nad Crmošnjicami v Rogu, kjer ga je v samoti, da leč od sveta, lepa okolica in tišina roških gozdov tako pre vzela, da se je odtlej v nara vi vedno najboljše počutil. K o v o m e t e • V s a k o leto, najbolj p a poleti v g l a v n i turistični sezoni, tarna m o , d a to nI več d r u g j e p r o s t o r a za pešce k o t n a p l o č n i k i h . M o t o r na vozila Iščejo p r i p a r k i r a n j u s l e h e r n o p r a z n o m e s t o , k j e r Je In kjer nI d o v o l j e n o p a r k i r a t i . T o se d o g a j a zlasti z a t o , k e r iščejo v o z niki izhod v sili. Olede n a to, d a se Število m o t o r n i h v o z i l čedalje bolj povečuje, b o t r e b a tudd v našem m e s t u m i s l i t i n a n o v p r i meren prostor, n a katerem m lah ko parkiralo p o več deset avto mobilov. • K u k o s m o turistično p r i p r a v ljeni, vedo najbolje p o v e d a t i tuj ci. Prod kratkim neki Nemec n i m o g e l r a z u m e t i , z a k a j je n e izkoriščena veranda p r i hotelu M e t r o p o l . N a m e s t o , d a b i j o za sedi- g o s t i , saj Je o d t a m l e p r a z - Pojdite z n a m i na K l e k ! P l a n i n s k o društvo v N o v e m m e s t u bo p r i r e d i l o v nedeljo, t. a v g u s t a , p l a n i n s k i izlet n a K l e k (1182 m ) n a d O g u l i nom. (idli.»i iz Novega mesta ( k a n d i j s k a p o s t a j a ) v nedeljo ob l . : n , prihod v Ogulin ob 9.:!0. O d t u pcS n a v r h K l e k a (približno 2 u r l ) . Povratek iz O g u l i n a o b 19.20. p r i h o d v N o vu m e t l o z j u t r a j 3. a v g u s t a . V l u k stane v obe s m e r i p r i bližim 7.10 d i n . D r l stroškov za prevoz b o s v o j i m č l a n o m krilo Planinsko društvo v N o vem m e s t u . Prijave z a t a res i z r e d n o lep, z a n i m i v In n e n a p o r e n i z let sprejema d o sobote d o 13.30 u r e , k o b o t u d i sestanek vseh udeležencev izleta, tov. H e l g a KrošelJ, O b č i n s k o s o d i »če v Novem mestu, soba it. «8. PIANINCK IN P R M * TKUK NARAVE ISKRIM) VABIMO! PO N O V O M USTO kronilca g l e d n a cesto k o m a n d a n t a S t a n e ta, p a je p r o s t o r z a s e d e n z zlože n i m i o k n i l n v r a t i , včasih p a se t a m suši t u d i p e r i l o . C e b i b i l o to s a m o p o z i m i , b i r a z u m e l i , zdaj pa . . . . • M a r l j i v i j a m a r j i našega m e s t a spet p r i p r a v l j a j o presenečenje. N a razstavni deski p r i trgovini A s t r a b o d o te d n i v s l i k i p r i k a zali vtise s p o t i p o B o l g a r i j i , k a k o r s t a j i h » u j e l a « v fotografske aparate Alojz M e d l e i n Marjan K r i s p e r , k i s t a se udeležila prve ga m e d n a r o d n e g a z b o r a jamarjev v Bolgariji. • T o v a r n a k o n f e k c i j e Vart4'-ts je p r e d d n e v i spet znižala cene s v o j i m i z d e l k o m . O t e m Je obve s t i l a vse svoje p o s l o v a l n i c e l n p r o dajalne, k i J i h I m a Sirom po do m o v i n i . T u d i v izložbi Varteltsove prodajalne o b cesti k o m a n d a n t a S t a n e t a l a h k o p r e b e r e m o , d a so cene n e k a t e r i m k o n f e k c i j s k i m Iz d e l k o m ( h l a č e , suknjiči i t d . ) zni žale t u d i za več tisočakov. • T u r i s t i č n a sezona se je t u d i v našem m e s t u skoraj p o p o l n o m a r a z m a h n i l a . D o m a ć i h i n t u j i h go stov Je v s a k d a n k a r p t e c e j , n a j več p a J i h Je seveda o b nedeljah in praznikih. O b a hotela s t a bila v zadnjih dveh mesecih stalno zasedena. H o t e l M e t r o p o l jo i m e l v J u n i j u 475 gostov l n 009 noči tev. T u j i h gostov Je b i l o 130, pre nočili p a so 149-krat. Nujveč Je bilo Italijanov, Vzhodnih Nem cev l n A v s t r i j c e v . P o n e p o p o l n i h p o d a t k i h s o se o b i s k i t u j i h i n d o mačih t u r i s t o v v j u l i j u se pove čal'. V h o t e l u K a n d l J a p a s o ime li j u n i j a 193 gostov l n 307 nočitev, 30 tujcev p a Je p r e n o č i l o 32-krat. 0 0 27. Julija so Imeli 205 gostov in 320 nočitev, 49 tujcev p a J« prenočilo 81 - k r a t . • Gibanje prebivalstva.. Prete k l i teden s t a r o d i l i F u n i S a m s a iz N o v e g a m e s t a , PaderAlčeva 25 — M a t e j o , In C v e t a K a v . V e k iz N o vega m e s t a , S k a l v l c k i j e v a 10 — dečka — P o r o č i l a s t a ae F r a n c Florjančlč, ključavničar, ln V i d a S a j t , u s l u ž b e n k a , o b a 1/. B r S l i n a . — U m r l Je Ivan J e r e b , o s e b n i upokojenec iz Novega mesta, C a n k a r j e v a 18 — 77 tet. obstoj s tem, d a s o p r a v i l n o o d i g r a l i svojo družbeno vlo go. P o r a v n a v a p r e d s v e t o m , k i so g a i z v o l i l i občani, i m a vse značilnosti ljudske porav nave i n so ustrezne odločitve (vsaj do zdaj so bile) dosled no spoštovane i n upoštevane. V s e to p a govori o n u j n o s t i , da bo treba poravnalne svete še jačati i n j i m p r i p i s a t i še večji p o m e n . T a k o vlogo j i m d e l o m a narekujejo o k o l n o s t i , spričo k a t e r i h občinska sodi šča skoraj ne zmorejo s v o j i h vlog. Pred dnevi so se na Frati pri partizanski spominski koči zbrali nekdanji mla dinski aktivisti, k i so delali na okrajnih in občinskih komitejih na Dolenjskem od osvoboditve do leta 1950. V prijateljskem razgovoru so izmenjali misli in izkušnje iz svojega prešnjega i n sedanjega dela. Okoli 60 udeležencev, med katerimi so bili predstavniki centralnega in okrajnega komiteja Z M S ter za stopniki občinskih komitejev Z M S štirih dolenjskih občin, je na Frati sprejel predsednik obč. komiteja Z M S Novo mesto Valentin Ilumar. N a pobudo ude ležencev je bil ustanovljen stalni odbor, k i bo skrbel za povezavo med nekda njimi mladinskimi aktivisti. — N a sliki: udeleženci na Frati. — (Foto: L . Kebe) N o v o m e š k i jamarji so se v r n i l i iz Bolgarije P r e d k r a t k i m se j e i z B o l garije v r n i l a delegacija jugos l o v e n s k i h jamarjev, k i j e b i la gost sofijskega Turistične ga sojuza, o d d e l k a z a spele ologijo. Delegacijo s t a zasto pala Lojze Medle i n Marjan K r i s p e r i z , k l u b a novomeških jamarjev t e r M e t o d B e d e n i k 22. i n 23. j u l i j a j e n a d Gor iz L j u b l j a n e . P o l e g Jugoslo vanov so se prvega medna j a n c i i n Šentjernejsko d o l i n o rodnega j a m a r s k e g a z b o r a , k i besnelo takšno neurje, d a m u je b i l v manjšem b o l g a r s k e m najstarejši ljudje enakega ne kraju Karlukovo, udeležili p o m n i j o . P o G o r j a n c i h j e pa tudi j a m a r j i i z Sovjetske zve d a l a toča. H u d o u r n i k i , k i s o ze, Francije, Čehoslovaške s p r e m l j a l i naliv, s o r a z k o p a l i i n Madžarske. O b tej prilož vse p o t i o d S u h a d o l a p a t j a nosti je d o b i l k l u b novomeš d o V e l i k e g a B a n a . Besneča k i h jamarjev povabilo, naj voda je n o s i l a s seboj tudS po obišče Sovjetsko zvezo, Ceho- 50 k i l o g r a m o v težko kamenje. slovaško i n sodeluje z v r s t o Potrebnega b o precej t r u d a , bolgarskih j a m a r s k i h k l u b o v . preden bodo gorjanske p o t i spet sposobne z a p r o m e t . Neurje nad Gorjanci in šentjernejsko dolino petdesetletnik Kot dober poznavalec roškegozdarski komisiji pozneje pa ga področja in zaveden Slo venec se je te v 1941 priklju čil narodnoosvobodilnemu gi banju in pomagal partizanom kot vodič, jih oskrboval s hrano in prenašal obvestila. Po kapitulacji Italije se je aktivno vključil v NOV in je nekaj časa delal v upravno pri gozdarskem odseku SNOS. Po osvoboditvi je ostal zvest gozdarskemu poklicu in je mnogo svojih moči posvetil obnovi in negi dolenjskih goz dov. Danetu Adamiču, ki še ve dno svež in čil skrbi za drevesničarstvo pri GG Novo mesto, čestitamo za lepi ju bilej in mu želimo še mnogo srečnih in zdravih let! Dolenjski gozdarji 1 V vaseh C e r o v i l o g , M i h o vo, B a n i n d r u g o d je n a r e d i l a toča precejšnjo škodo. E n a tretjina grozdja je uničenega ( p o n e k o d celo ves p r i d e l e k ) , p a t u d i v e l i k o sadja je skleščenega, teko d a b o d o i m e l i kmetje v jeseni bolj m a l o pri delka. V i h a r je p o d i r a l kozol ce, r a z k r i v a l strehe i n r u v a l drevje. P o n e k o d je poteptal koruzo tako, d a j e videti, kot d a j e šel valjar čez njive. Med o s t a l i m je neurje priza d e l o tudi Bučarjevo družino v D o l . V r h p o l j u , kjer je stre l a u d a r i l a v hišo i n oplazila gospodarja, k i s i z d r a v i po sledice v novomeški bolnišni c i . S t r e l a j e oplaaila tudi nje govo ženo, k sreča brez huj ših posledic, p r a v a sreča p a je, d a se n i vnela hiša. Ko prisluškujem pogovo r o m o n e u r j u i n škodi, j e sli šati t u d i »modrovanje« o tem, k d o je z a k r i v i l neurje. K a r vsiljuje se vprašanje: m a r ži v i m o v dvajsetem stoletju na p r e d k a dn a t o m s k e dobe a l i p a še v časih, k o s o sežigali čarovnice n a grmadah? T o vprašanje je umestno zatega d e l j , k e r tercialke hite z go v o r i c a m i o t e m , k a t e r i ne srečnež j e povzročil neurje, obrekujejo l j u d i , k i seveda ni majo nič skupnega z naravni m i s i l a m i i n pripisujejo kriv d o za neurje celo 22. j u l i j a v C e r o v e m logu tragično pre m i n u l i ženi (ka j e b i l a zelo pobožna!). S o d i m , d a tolikš n a vraževeraost priča o aaostalosti teh, k i j o širijo, da n i današnjemu času p r i m e r n a i n d a žaii človeško dosto janstvo! R u d i Pušenjak • V S r e m s k i M i t r o v i c i je p r e d k r a t k i m stekla proizvodnja v n o v i t o v a r n i p a p i r j a i n celuloze » M i l a n Stepanović-Matroz«. Letno b i d a j a l a p o t r o š n i k o m 35.000 t o n belje ne s u l f a t a * c e l u l o z e , 25.00— t o n n a v a d n e c e l u l o z e , 30.000 t o n r o t o p a p i r j a , n a d 18.00 t o n d r u g i h vrst p a p i r j a i n o k r o g 6.000 t o n k l o r a i n lužine. T o v a r n a b o i m e l a b r u t o p r o dukt okoli H m i l i j a r d dinarjev, letno p a b o p r e d e l a l a 300.000 k u b . m e t r o v lesa. • Industrija precizne m e h a nike iv Beogradu je v p r v e m četrtletju uresničila plan s 9.>,S o d s t . M o č n o j e p a d l a p r o izvodnja rezervnih delov, k«*" druge tovarne ne dobavljajo potrebnih materialov. TREBNJE: med gasilci ni mladine več p r e v o z n i h t e r p r e n o s n i h P r e d d n e v i so t r e b a n j s k i g a s i l c i p r o s l a v i l i 8 0 sredstev. letnico svojega društva. P r i r e d i t e v j e b i l a združe Spričo tega, posebno p a vlo na z veselico, k a t e r e čisti izkupiček bodo p o r a b i l i ge, k i j o imajo gasilci k o t za n a k u p gasilskega orodja. T a k o se m a r l j i v o d r u čuvarji družbenega i n zaseb štvo, k i i m a 50 članov, počasi o p r e m l j a , v e n d a r nega premoženja, želijo več vse prepočasi, d a b i b i l o p o v s e m k o s o d g o v o r n i jo družbeno pomoč. T a je b i nalogi, k i j o i m a k o t č u v a r p r e d požari n a d r u ž l a vseskozi zelo pičla i n t u d i letošnji občinski proračun ga b e n e m i n z a s e b n e m premoženju. s i l s t v u n i b i l naklonjen. Skr P r o s t o v o l j n o gasilsko druš galko ter a v t o m o b i l z a prevoz b i p a j i h zlasti kader, k e r n i naraščaja. M l a d i n a ne kaže tvo so 1884. u s t a n o v i l i takrat članstva. T r e b a n j s k e gasilce je znat nobene volje, d a b i stopila v ni trebanjski v e l j a k i : nadučitelj Jerše, d r . V a s i c , l e k a r n a r no p r i z a d e l a druga svetovna njihove vrste. V s e k a k o r je e n R u p r e h t , živinozdravnik T o m vojna, k i j i m j e uničila vse, s a m mladinec premalo, d a b i šič, trgovec T o m i c , usnjar Z u razen stavbe gasilskega d o m a ne b i l i z a s k r b l j e n i n a d t e m , Nekdanji borci in ostali pančič, čevljarji T r a v n i k , P r - i n motorne brizgalne. B r i z g a l - kaj lahko povzroči nezaitereprebivalci Šentjerneja se p a r in S k r a j n a r , c e r k o v n i k no so s k r i l i v S t a r e m trgu i n siranost m l a d i h za prostovoljk zahvaljujemo ljudem, ki S i l a , trgovec Petrovčič i n po j o u p o r a b l j a l i vse d o osvobo no delo v gasilstvu. so odgovorni za oskrbo sestnik Huč. Najdlje je živel ditve. našega konca z mesom. V P o osvoboditvi so gasilci z z društvom Huč i z Starega Sredstva Šentjerneju namreč za dan trga, k i j e u m r l p r e d nekaj n e m a j h n i m i n a p o r i spet p r i vstaje ni bilo moč dobiti za zdravstvo šli d o opreme i n a v t o m o b i l a . leti. mesa (mar ga niso hote Društvo je postalo a k t i v n o P r e d nekaj leti p a so inven preskrbljena li prodajati vsled »visoke že v p r v e m letu i n s i je k m a Predsednik Gospodarske moralne zavesti« in iz l u p r i d o b i l o ugled. Značilno banke v L j u b l j a n i je nedavno »spoštovanja« do našega je tudi, d a je takoj i n m e d p o d p i s a l izjavo, n a podlagi praznika?J. Zategadelj smo p r v i m i t a k i m i društvi n a Slo katere bo trebanjska občina na dan vstaje pri kosilu v e n s k e m uvedlo slovenska p o . dobila celotno posojilo z » lahko razmišljali o dneh, velja. T a k r a t n a oblast Je s i /graditev zdravstvenega do ko se je začel boj in smo cer temu sprva nasprotovala, m a l n lekarne v Trebnjem lahko takrat, ko bi mora vendar j e kasneje le d o v o l i l a ter zdravstvene ambulante n * le gospodinje dati na mi u p o r a b o slovenščine v gasils tar povečali še z a novo m o Mirni. K e r s o se gradbene zo meso, otrokom prak tvu. t o r n o b r i z g a l k o i n l a n i še z a storitve podražile, so se tično predavali o tem, P r v i gasilski d o m je b i l n a nov prevozni avto. Glede n a tudi kakšno pomanjkanje smo mestu, kjer stoji danes J u - sodobne zahteve p a Je druš stroški z a te objekte povečali med zadnjo vojno trpe tvo še p r e m a l o o p r e m l j e n o . vančeva hiša. Inventar je b i l o d p l a n i r a n i h l a n s k i h za 20 li... Le zakaj je bilo to m u predvsem bolj s k r o m e n , saj gasilci r a P r i m a n j k u j e m i l i j o n o v dinarjev. Objekti, potrebno, se vprašujemo, p r i p r a v z a gašenje ognja v zen ročne brizgalne, ka n i zlasti zdravstveni d o m i n a l " ' hkrati pa bi radi dobili i m e l a cevi i n s o j o m o r a l i o b v i s o k i h o b j e k t i h ( b l o k i h ) l n bulanta. so p o d streho i n b'>" odgovor! R. P. gašenju postaviti k ognju, n i do predvidoma odprti v j ' so Imeli ničesar. S tako opre senl. m o niso b i l i vedno uspešni i n Trebanjsko šolo bodo ne zadovoljni. Z e p o nekaj BO MIRNA DOBILA PRIDITE letih so s i nabavili dve ročni odprli v n o v e m b r u NOVO Š O L O ? b r i z g a l n i s črpalnimi i n tlač NA CVIBELJ! Prenekateri Trebanjcl l n M i r n i , k i se zadnja leta iz n i m i c e v m i . H gašenju so j u Turistično društvo Treb redno h i t r o povečuje, pri p r i p e l j a l i s k o n j e m . P a t u d i okoliški p r e b i v a l c i so so zad nje b o p r i r e d i l o v nedeljo. nje čase z a s k r b l j e n i ozirali m a n j k u j e marsičesa. N a j b o l j to n i b i l o najbolj p r i k l a d n o . 2. avgusta, pereče j e vprašanje šolskih Čeprav nepopolno o p r e m l j e n i , p r o t i nedokončanemu šolske na v r t u Lada ProMnUM poslopju v Trebnjem, prostorov. O nujnosti, d a b i so trebanjski gasilci uspešno m u g r a d i l i novo šolo, so že več gasili v e l i k i požar v M o k r o n o kjer s o z a r a d i p o m a n j k a n j a na C v I b i J u k r a t r a z p r a v l j u l i , zadevo p a gu leta 1908 i n enakega dva sredstev z a krajši čas usta VRTNO VESELICO v i l i gradnjo. V s e p a Je razve najst l e t kasneje v Knežji so vnesli tudi v 7-lotni p e r selila n o v i c a , d a b o d o z grad N a zabavi b o d o v o l j do s p e k t i v n l p r o g r a m razvoja. — vasi. P o p r v i svetovni vojni so njo lu nadaljevali. Občina bo D a b i b i l i p r i p r a v l j e n i n a to broga p r i g r i z k a i n pristne gradnjo, je občinska skupšči z g r a d i l i nov g a s i l s k i dorii, k i v ta n a m e n najela l e o k o l i 40 k a p l j i c e — zato pridite posojila. n a že naročila načrte. Izdelali s t o j i še danes l n v k a t e r e m m i l i j o n o v d i n a r j e v v nedeljo Zatrjujejo, da b o d o novo tre so o r o d j a r n a , garaža i n sejna bodo predvsem investicijski n a C: v I b e 1 j t banjsko Solo o d p r l i d o 29. no p r o g r a m i n glavni p r o j e k t za d v o r a n a . V a n j so tedaj pripe l j a l i tudi p r v o m o t o r n o briz v e m b r a . novo m l r e n s k o šoli. Namesto zahvale I K i ; IVANJSKI; NOVICI: e „ N A VINICI OB KOLPI JE ODLIČNO!" T i k poti viniškim g r a d o m je n a p r o s t o r n i r a v n i c i o b čisti i n to p l i K o l p i z r a s l a vrsta šotorov. V njih p r e b i v a 49 črnomaljskih t a b o r n i k o v , k i so prišli s e m n a b i rat n o v i h moči. Taborjenje jim je omogočil občinski o d b o r D r u štva prijateljev m l a d i n e i z Č r n o mlja, k i je p r i s p e v a l pretežni del sredstev. V s a k t a b o r n i k p l a č a s a m po 3000 d i n a r j e v z a 15 d n i , k i j i h bo preživel n a V i n i c i o b K o l p i . T a b o r je n a d v s e snažno i n v z o r no urejen. Življenje se o d v i j a p o določe nem redu. Zjutraj ob sedmih vstanejo. Cas d o 8. u r e , k o je j u tranji z b o r , p o r a b i j o za t e l o v a d bo, u m i v a n j e , pospravljanje in zajtrk. P o z b o r u se začne d o p o l d a n s k i p r o g r a m , v k a t e r e m se vr stijo tečaji p r v e p o m o č i , p l a v a l n i tečaji, p o u k o p o s t a v l j a n j u šoto rov, razne taborniške veščine, o r i entacijski pohodi in podobno. P r o g r a m je n a d v s e p i s a n M n pe ster, p r a v takšen, kakršnega i m a jo r a d i m l a d i ljudje. 15 t a b o r n i kov se je n a V i n i c i že naučilo p l a v a t i ! V s i o s t a l i , k i še ne znajo, se b o d o tega do k o n c a taborjenja naučili, saj so se d o g o v o r i l i , d a ne sme z a p u s t i t i tabor p r a v n i h če, k i ne b i znal p l a v a t i . T a b o r o v o d j a je J o v o G r o b o v š e k mlajši, e k o n o m F r a n c i D e r g a n c , starešine p a so p r o f . K a m n i k a r j e v a l n tov. Bkrbinškova. K u h a r i c i Zlogarjeva i n Veseličeva sta zelo z a d o v o l j n i s pomočjo, k i Jima Jo nudijo m l a - O b vodi, n a zelenem t r a v n a t e m bregu, s k r a t k a p o v s o d o b t a b o r u donijo s m e h , p e s e m , veselje in prešerna g o v o r i c a m l a d i h u s t . T u brcajo žogo. t a m čofotajo p o v o di, k d o le b i naštel vse, s čimer » v svoje veselje u k v a r j a t a m l a dež?! L i c a so že p o t e m n e l a , v ™ f " l « r a svetal o d b l e s k , v s i , k i '•horu, p a si d a n za d n e m nabirajo novih moči za šolsko klop. di taborniki pri pripravljanju h r a n e . Sveži z r a k , bleščeče sonce, tepla Kolpa, i n izdatna hrana sku paj z l e p o t a m i p r e d e l a o b V i n i c i in Kolpi nudijo belokranjskim t a b o r n i k o m v i z o b i l j u vsega, k a r j i m b o o k r e p i l o telo l n d u h a ! Jože š k o f Strelci novomeške občine za dan vstaje V počastitev » D n e v a vstaje« s l o venskega l j u d s t v a 22. Julij j e b i l o v nedeljo d n e 19. J u l i j a t e k m o v a nje z z r a č n o p u š k o . Z a t e k m o v a nje se Je p r i j a v i l o 8 s t r e l s k i h d r u žin, t e k m o v a l o p a Je 12 e k i p . — N a t e k m o v a n j u s o b i l i doseženi naslednji r e z u l t a t i : 1. S D P i o n i r N o v o m e s t o — 595 k r o g o v , 2. S D Ž u ž e m b e r k — 551, 3. S D N o v o t e k s N o v o m e s t o — 631, 4. S D P i o n i r — ženske — 530, S. S D I M V N o v o m e s t o — 529 I t d . N a j b o l j š i p o s a m e z n i k i : 1. M a r j a n K o s —160 k r o g o v ( P i o n i r ) , 2. F r a n c B u l e c — 159 (Žužemberk), 3. P e t e r K l e m e n e — 157 ( I M V ) , 4. F r a n c R e z e k — 155 (13. m a j ) , 5. Jožica R i b i č — 147 ( P i o n i r ) , 6. S i m o M r k š i č — 145 ( B o r a c ) , 7. A n t o n K e f e r l e — 142 ( N o v o t e k s ) . Šotori tabornikov Odreda narodnih herojev iz Črnom lja ob Kolpi na Vinici N a tekmovanju so opravili prak tični d e l i z p i t o v s o d n i k i II. kate gorije. O b S O j e d o b i l 8 n o v i h s o d n i k o v . Posebej m o r a m o p o u d a r i t i u d e l e ž b o n a t e k m o v a n j u , Id je b i l a množična. T e k m o v a n j a s t a se udeležili t u d i družini Ž u ž e m berk i n M i r n a peč. S. M . Plodno medobčinsko sodelovanje naj se nadaljuje V četrtek, 23 julija, je b i l v N o v e m m e s t u posvet o med občinskem sodelovanju, kate rega sta se udeležila republi mesto, G r o s u p l j e i n T r e b n j e . ška poslanca inž. M a r j a n Te- Izražena je b i l a t u d i želja, pina i n F r a n c Hočevar ter naj b i p r i u r e j a n j u dloline p r e d s t a v n i k i štirih d o l e n j s k i h K r k e sodelovale vse občine, občin. R a z g o v o r je tekel o or k i ležijo v tej d o l i n i . P r i s o t n i ganizaciji i n delovanju med so ugotovili, d a vse medob občinskih služb iz u p r a v e i n činske službe uspešno deluje o d e l u medobčinskih zavodov. jo, za k a r gre zahvala pred P o m e n i l i so se o p o s a m e z n i h vsem k a d r o v s k i zasedbi, k i v akcijah, k i so v teku, tako n a posameznih občinah ne b i P r i m e r o gradnji suhokranj- m o g l a b i t i takšna, k o t je zdaj, skega vodovoda, k i ga gradijo k o so te službe skupne. Pogo v sodelovanju občine - N o v o v o r i l i so se tuđi o t e m , d a b o "I N A Š O B I S K Veseli se kot Ključavničarski mojster Jo že Martinčič se je rodil 1898 v Gorici. Oče, tovarniški de lavec, je težko preživljal šest člansko družino zato je mo ral mladi Jože že s šestim letom od doma, da si s o m zasluži kruh. ~ Ni bilo prijetno, — se spominja sivolasi mojster. — B i ! sem š zelo mlad, tako mlad, da sem potreboval ma terino bližino, pa ni bilo ča e mlad fant pen, sem vztrajal, ker sem vzljubil poklic. Kmalu ipo koncu moje učne dobe je lastnik zaprl delavnico zaradi splošne mobilizacije. Tudi jaz sem bil vojak v prvi svetovni, čeprav me kot mladoletnika niso poslali na fronto. Delal sem v Gradcu, Nemčiji, Bu dimpešti, Pulju, Kočevju in Trbovljah. V Duplici pri Kamniku ' sem bil 1934. leta med vojno voditelj štrajka. Moja predzadnja postojanka pa je bil Martinjak pri Cerk nici na Notranjskem, kjer sem služboval 15 let. Drugo svetovno vojno sem preživel v Martinjaku. Bil sem aktivist in izpostavljen mnogim nevarnostim. Prišli so 'Italijani in me kot sum ljivega obsodili na smrt. Več krat sem bil obsojen na smrt, a sem na srečo ostal živ. »Sicer pa,« pravi mojster Martinčič, »je vojna nekaj grdega. Videl sem umiranje. Videl sem in tega nikoli ne bom pozabil.« sa za nežnost. — D o l a a leta je služil kot pastir i n hlapec, potem p a so ga da!i-» uJc ne kemu ključavničarju v Sol kan. T o je b i l o tako,« p r i p o v e duje. »Običajni dclavnifc je ^ajal od Šestih zjutraj do šestih zuečcr. D e l a l i s m o vse "»oooce s ( t w i n a p o l j « et>u, včasih p a m e je rnoje r pofctjcat t u d i v delavnico. ° so b i l i zame najlepši tre« » c i . Počasi sem pričenjal «umeixrti »»ljenje. P a « sem b i ! ecilfcofcrat te-1 i n v hI 8 t r n f C e r St.30 (748) Od leta 1948 živi v Novem mestu. »Tukaj sem nekako pristal,« pravi, »vieč mi je pokrajina in mesto. Všeč mi je delo, ki ga opravljam. De lo mi pomeni življenje, zato sa ga veselim« Mojster Martinčič jc med najstarejšimi člani kolektiva »NOVOLES«. Zrasel je s to tovarno, zato se ne more od trgati od nje. čeprav je od leta 1956 upokojen nepre stano dela. »Delal bom, do kler bom mogel. Zdaj me je na delovnem mestu zamenjal sin Peter. Želim mu srečno pot. boljšo, kot sem p Imel jaz« L LESAR v bodočnosti treba takšne ob l i k e medobčinskega sodelova n j a razširiti, vendar b i k a z a l o najprej u t r d i t i te službe, k i že delujejo v takšnem o k v i r u . P r e d s t a v n i k i novomeške k o m u n e p o o p o z o r i l i n a prob l e m , k i tare p r e d v s e m n j i h . Ostale občine so se sicer o d ločile z a medobčinsko sodelo vanje v p o s a m e z n i h službah, s v o j i h finančnih obveznosti do teh s k u p n i h služb p a ne izpolnjujejo. Novomeški -ob čini so dolžne za približno 6 m i l i j o n o v ' dinarjev t o v r s t n i h obveznosti. V s l e d tega so se d o g o v o r i l i , d a bodo občane svoje p r i s p e v k e odvajale av tomatično v s k l a d u z ustvar j e n i m d o h o d k o m ali p a bodo pogodbe r e g i s t r i r a l i p r i Služ b i družbenega k n j i g o v o d s t v a p r i N B , k i bo nato vsak me sec s p r o t i nakazovala dvanajstino dolžnega zneska. PIONIR: p r v a k b a l i n a r s k e lige K o n č a n o je t e k m o v a n j e v občin s k i b a i i n a r s M l i g i , k i je i m e l o d v a d e l a . P o ogorčenih b o r b a h se je v e l i k a večina t e k e m končala n e o d ločeno, k a r p r i č a o izenačenosti v s e h p e t i h e k i p . E d i n o P i o n i r je v s p o m l a d a n s k e m d e l u uspel d o seči d v e z m a g i ( p r o t i e k i p i 13. m a j 2:0 ter p r o t i P o š t a r j u ) . T o je P i o n i r j u še povečalo p r e d n o s t i z _ jesenskega d e l a t e k m o v a n j a , t a k o ' d a Je zasluženo z m a g a l v občin s k i b a l i n a r s k i l i g i . — K o n č n a lest vica: PIONIR BORAC ŽELEZNIČAR POŠTAR 13. M A J NOVOTEKS 9 8 9 8 9 9 5 2 1 2 0 0 4 6 8 4 4 0 0 14 0 10 0 10 2 8 5 4 9 0 N e o d i g r a n a je s a m o t e k m a m e d B o r c e m i n Poštarjem, k i b o odlo čala o drugem mestu. Novoteks je že l a n i o d s t o p i l o d t e k m o v a n j a . Se pozdrav s taborjenja obveznikov predvojaške vzgoje kočevske občine: narodni heroj Jože BoldanSilni pripoveduje mladincem ob tabornem ognju doživljaje iz vojnih let (en) Novomeški balinarji na državnem prvenstvu N a državno balinarsko prvenstvo v b a l i n a n j u , k i je b i l o v L a b i n u , s t a se p l a s i r a l i tudi novomeški e k i p i : Železničar i n B o r a c . T e k m o vanje j e b i l o n a n o v i h m e h k i h igriščih, k i so precej n e r a v n a , za to so i m e l i h r v a t s k i k l u b i p r e d nost, k o so n a n j i h že d v a k r a t tekmovali. N e s r e č e n ž r e b je i m e l Železničar, k i je b i l izžreban v n a j m o č n e j š o s k u p i n o . V p r v e m srečanju s t a se srečali o b e s l o v e n s k i e k i p i , z m a g a l a p a Je odlična e k i p a P a r t i z a n T r n o v o s t e s n i m r e z u l t a t o m 13:9 n a d Železničarjem. V n a s l e d n j i h i g r a h je T r n o v o p r e m a g a l o B a z o v i c o 13:9, Železničar p a L u č k i r a d n i k 13:9. V odločilnem srečanju z a vstop med osem najboljših e k i p s t a se srečala Železničar i n Bazovica, k i i m a v svojih vrstah drjtavnega r e p r e z e n t a n t a M a h n e t a . Rečanl so zmagali z rezulta t o m 13:7. B o r a c je n a s t o p a l v tretji g r u p i s k u p a j z N a f t o R e k a , Železničar Postojna in B r a n i k Maribor. T u je Postojna premagala Branika 13:0, N a f t a p a B o r c a 13:7, P o s t o j n a je z a t e m p r e m a g a l a N a f t o 13:2, B o r a c p a B r a n i k a 13:0. V odločil n i i g r i je N a f t a g l a d k o p r e m a g a l a B o r c a 13:3. M e d najboljših o s e m e k i p so se u v r s t i l e štiri e k i p e i z S l o v e n i j e , štiii p a iz H r v a t s k e . Končni v r s t n i r e d : 1. B a z o v i c a , 2. N a f t a (oba R e k a ) , 3. P a r t i z a n T r n o v o , 4. M o d r i v a l K o p e r , 9. 2elezničar, 12. B o r a c , 13. 2 a b a . »Ča je lipo u Otočcu...« Na Otočcu med splitskimi taborniki, julija T i s t e g a j u l i j s k e g a p o p o l d n e v a je b i l o r a v n o t o l i k o dežja, d a se s cest n i d v i g a l p r a h . S v e t l o m o d r o , štirisedežno » Š k o d o « s m o p a r k i r a l i n a d e s n e m b r e g u K r k e , o b nemških šotorih i n n a t i s t e m d e l u otoškega c a m p i n g a , k i se r a z p r o s t i r a p r o t i S t r u g i . O d t a m dalje je p o t n e prevozna, zato s m o j o proti ta b o r u splitskih tabornikov m a h n i l i peš. «• » C a t i se n o g a i s k r i v i l a , D u š a ne?« je večji fant v z k l i k n i l m a n j šemu, k o ta n i z a d e l žoge. V s i so se z a s m e j a l i . P e t n a j s t l e t n i fantje, z a g o r e l i h o b razov, v s i v rurrienozelenih t a b o r niških u n i f o r m a h z našitki p o d levo r a m o , so p r e d šotori i g r a l i n o g o m e t . V n e k e m šotoru j e de kliški glas p o s n e m a l starejši šla ger. » K j e b i m o g l i n a j t i vašega tabo rov odjo?« s m o vprašali f a n t a , k i je b i l n o g o m e t a š e m z a s o d n i k a . » T a m n a k o n c u , v o n e m šotoru pod vrbo.« N a levi l n d e s n i so stali šotori. P o več s k u p a j je b i l o o g r a j e n i h z l o k i iz p a l č k . T a k o s o b i l i ločeni četni t a b o r i . N e k j e b l i z u - t a b o r o v o d j i n e g a šotora je b i l a zložena suha hoja. » T o je z a t a b o r n i ogenj,« Je po v e d a l v i s o k i m o š k i . P o t e m se Je p r e d s t a v i l : » B r a n k o B a l d a s a r , ta b o r o v o d j a.« » D r a g o m i je, d a ste n a s o b i s k a l i . V e s t e , s m o že petič v S l o v e n i j i , n a Otočcu p a šele p r v i č , « je p r i p o v e d o v a l taborovodja. » K o l i k o v a s je?« »120, 90 m o š k i h i n 30 deklet. V o d r e d u » S p l i t « so štiri čete, ta b o r n i k i » D u š k a M r d u l j a š a « p a se stavljajo p o s e b n o četo. V s a k a četa i m a svoj t a b o r . P o l e g mene s t a T e d n i so se m l a d i p r i j a t e l j i i z S p l i t a p o s l o v i l i o d Dolenjske i n se odpeljali proti sinjemu Jadranu. Ivan Z o r a n MIRNA P E Č : učitelji od hej D jo Osnovno šolo v M i r n i peči bo v p r i h o d n j e m sol?kem le tu o b i s k o v a l o o k o l i 400 učen cev, o d tega 48 t a k i h , k i bo do v jeseni p r v i k r a t stopili v razred. T u d i *)okrat i m a vodstvo šole s k r b i , k a k o b o organiziralo p o u k . S pričetk o m novega šolskega leta štirje učitelji odidejo iz M i r ne peči, n a novo p a p r i d e le ena štipendistka. Težko b o o r g a n i z i r a t i zlasti predmetni pcuk, ker n i ustreznih ka drov n i t i z a splošne n i t i z a strokovne učne predmete. Le tos nameravajo v M i r n i peči g r a d i t i štiristanovanjski b l o k za prosvetne delavce, k a r naj b i ublažilo pereče k a d r o v s k o vprašanje. Se vedno p a ne vedo, kdaj bodo d o b i l i novo šolo, saj stara že davno ne ustreza več s v o j e m u namenu, kaj šele, d a b i v njej l a h k o o r g a n i z i r a l i sodoben p o u k . OBVESTILO Zdravstvenega doma v Novem mestu Zdravstveni dom Novo mesto obvešča, d a b o delal otroški dispanzer v avgustu vsak d a n od 10. do 14. u r e razen sobote. Posvetovalnica z a otroke b o delala o b petkih popoldne. 1964 t a b o r o v o d j i še J a s n a S e n j a n o v i d i n M a r i j a Marinković.« » H o č e t e p o v e d a t i kaj o življe nju v taboru?« » Z e l o r a d . S i l n o je z a n i m i v o . V s e poteka p o dnevni zapovedi. S e m s p a d a urjenje v taborniških veščinah, športne igre, zabave, iz leti. O b i s k a l i s m o D o l e n j s k e , š m a r ješke i n Cateške T o p l i c e , K r š k o , Kostanjevico i n K u m r o v e c . Tabor n i k i so s i z največjim z a n i m a n j e m o g l e d a l i r o j s t n o hišo tovariša T i t a i n F o r m o v i v o . D a d o p o l n i m naš d n e v n i p r o g r a m : p o l e g vsega tega k u r i m o taborne ognje i n u r e j a m o taborišče.« » L a h k o navedete k a k š n o p o s e b nost?« » N a ' p r i m e r tole. T a b o r n i k i de lajo izpite za kurirje. Vsak, k i ho če p o s t a t i k u r i r , m o r a p r e s t a t i n a slednje preizkušnje: e n d a n ne s m e j e s t i , e n d a n nič g o v o r i t i , e n dan pa m o r a biti popolnoma sam. T o t r i d n e v n o »žrtev« so s k o r a j v s i uspešno prestali.« » I m a to kaj s k u p n e g a s p a r t i z a n s k i m i tradicijami?« » P r a v gotovo. T a b o r n i k i s p o z n a v a j o , kaj je p o m e n i l o b i t i k u r i r . T o t r a d i c i j o b o m o še n a p r e j go jili.« M e d p o g o v o r o m je naneslo t u d i n a K r k o i n njeno o k o l i c o . » C a je l i p o u Otočcu . . . P r e k r a s e n k r a j za taborjenje,« je v z k l i k nil taborovodja Baldasar. » M o r a m p a v a m p o v e d a t i , kakšno je b i l o p r v o srečanje s K r k o . T o se je zgodilo 9. j u l i j a ponoči, k o s m o k o m a j odložili prtljago i n se vse l i l i v šotore. P r o t i večeru je z a čela K r k a n e n a v a d n o h i t r o n a r a ščati. K m a l u je p r e p l a v i l a t a b o r i šče. P o b r a l i s m o prtljago i n odeje i n se o d s t r a n i l i s t r a v n i k a . K a m b i , s m o razmišljali. T e d a j je p r i skočil n a p o m o č tovariš S m r e k a r iz S t r u g e . T:|ko s m o t r i d n i p r e s p a l i v S t r u g i , kjer s m o b i l i d e ležni p r a v e g a b r a t s k e g a gostoljub-i ja.« H R a z g o v o r je tekel h k r a j u i n m r a k se je začel spuščati n a K r k o . M e s t o m a brzičasta v o l a se je sve t i l a k o t n a g u b a n s v i l e n plašč. — Marsikateri dnevnik, k i 'so jih splitski taborniki skrivaj pisali, je to gotovo o m e n i l . ' Tabor Splitčanov p o d Strugo RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila o b 5.15, 6.00 , 7.00 , 8 00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. P i s a n glasbeni s p o r e d o d 5.00 d o 8.00. P E T E K , 31. J U L I J A : 8.05 M a j h n i z a b a v n i a n s a m b l i . 9.30 S l o v e n s k l p e v c i p o p e v k . 11.15 P o z o r , n i m a š p r e d n o s t i ! 12.15 K N — Inž. M i l a n R o v a n : P o s t o p k i p r o t i krši teljem občinskih o d l o k o v o m i n i malnih agrotehničnih ukrepih. 14.05 G l a s b e n i a v t o m a t . 1G.00 V s a k d a n z a vas. 18.10 P r o m e n a d n i k o n c e r t , 20.00 T r l d e s o t m i n u t v s t u d i u 14. 21.15 O d d a j a o m o r j u i n pomorščakih. S O B O T A , 1. A V G U S T A : 8.25 Iz koncertov l n s i m f o n i j . 9.15 S t a r i m o j s t r i — m l a d i u m e t n i k i . 11.15 Pozor, n i m a š p r e d n o s t i ! 12.15 K N — Inž. D a r c B o r n o t : K d a j Jc n a j primernejši čas za o b i r a n j e Ja b o l k . 14.35 Naši poslušalci čestita j o l n p o z d r a v l j a j o . 16.00 V s a k d a n za vas. 17.05 G r e m o v k i n o . 10.45 N o v o v z n a n o s t i . 20.00 L e p e me lodijo. 20.30 S o b o t n i večeri v n a ših k r a j i h . 22.10 O d d a j a za naše Izseljence. N E D E L J A , 2. A V G U S T A . 8.00 M l a d i n s k a r a d i j s k a Igra — J o s i p Ribičič: K j e Jo Miško? 8.45 S k l a d bo zn m l a d i n o . 9.05 N a š i poslušal c i čestitajo l n p o z d r a v l j a j o 1.10.00 S e p o m n i t e , tovurlšl . . . R a d o m i r Vujosevlč: SI človek a l i zver? 10.30 P r s m i b o r b e ln d e l a . 11.40 N e d e l j , s k a reportaža. 12.05 N a š i poslušal cl čestitajo ln pozdravljajo II. 13.30 Z a našo vas. 14.15 Plesi m r a p s o d i j e . 15.05 š p o r t i n g l a s b a . 16.00 H u m o r e s k a tega tedna — L . B e m e l m a n s : Z v e z d a u p a n j a . 20.00 R i s t o S a v i n : Č a j n a p u n č k a . 21.00 M e l o d i j e v izložbenem o k n u . 22.10 G o d a l a v noči. 23.05 N o č n i k o m o r ni koncert. PONEDELJEK, 3. AVGUSTA: 7.15 J u t r a n j a g l a s b e n a srečanja. 8.25 T a k o p o j o i n igrajo v S o f i j i . 9.00 Za mlade radovedneže — A d u m F r a n e ; P o d v o d n i ribiči v y i harju. 9.30 Po Coškcm, M o r a v s k e m l n S l o v a š k e m . 10.15 Iz J u g o s l o v a n s k e solistične glasbe. 10.35 N a š podlistek — J . Baldvvin: D r u g a dežela I. 11.15 P o z o r , n i m a š p r e d n o s t i l 12.15 K N — Inž. Jože S p a n r l n g : C c c e c c — n o v o sredstvo p r o t i p o l a g a n j u žita. 13.30 P r i p o ročajo vam 14.05 G l a s b e n i avto m a t . 16.00 V s a k d a n z a vas. 17 05 P o l o t n i s p r e h o d i . 18.45 N a m e d n a r o d n i h krtžpotjlh 19.05 G l a s b e n e r a z g l e d n i c e . 20.00 R e v i j a s l o v e n s k i h izvajalcev z a b a v n e glasbe 20.40 Simfonični k o n c e r t . 22.10 8 p o p e v k a m i p o s v e t u , 22.50 L i t e rarni nokturno. 23.1)5 P o svetu Jozza. T O n E K , 4. A V G U S T A : 7.15 Z a dobro Jutro. 8.05 J u g o s l o v a n s k i p e v c i p o p e v k . 8.35 D o m a č e p o l k e i n valčki. 0.00 Počitniško« p o p o t o vanje — A s t r l d L l n d g r c n : K l j u k e c s s t r e h e — I V . 9.15 N a r o d n e pe s m i za k l a v i r . 9.30 Četrt u r e z a n s a m b l o m Jožeta P r i v š k a . 9.45 Po B V letošnjem p r v e m tromesečju je znašal gostinski prom e t v S l o v e n i j i 9 m i l i j a r d 132 m i l i j o n o v d i n a r j e v , k a r je z a 25 o d s t . v e č k o t l a n i v i s t e m obdobju. P o v e č a l s e je p r e d v s e m p r o m e t p i v a (za 59 o d s t . ) , v i n a (za 12) l n s a d n i h s o k o v (za 27 od.st.). z d r a v iz B o s n e . 10.15 Z d o m a č i h o p e r n i h o d r o v . 11.15 P o z o r , n i m a š p r e d n o s t i ! 12.15 K N — Inž. M i l j e va Kač: K a k o obvarujemo sadno drevje p r e d k a p a r j e m . 13.30 P r i - , poročajo v a m . 14.05 S k l a d b e za t r o b e n t o . 14.35 Naši poslušalci če stitajo i n p o z d r a v l j a j o . 16.00 V s a k d a n z a vas. 18.10 K o n c e r t p o že ljah poslušalcev. 20.20 R a d i j s k a i g r a — M a r j a n M a r i n e : VVeekend. 21.20 G l a s b e n i n o k t u r n o . 23.05 N o č ni k o n c e r t . S R E D A , 5. A V G U S T A : 8.05 P l e sni o r k e s t e r A r m a n d o T r o v a l o l i ; 8.30 S p o t i p o O r i e n t u . 9.00 S v e t s k o z i sončna očala. 10.no Č l o v e k l n zdravje. 11.15 P o z o r , nimaš p r e d n o s t i ! 12.15 K N Inž. Jože S i l e : K a | l a h k o sejemo v a v g u s t u . 13.30 P r i p o r o č a j o v a m . 14.05 G l a s b e n i a v t o m a t . 16.00 V s a k d a n l a v a s . 17.05 P o l e t n i s p r e h o d i z n a šimi s o l i s t i . 18.45 K u l t u r n a t r a n s v e r z a l a . 20.00 Iz naših s t u d i o v . 20.45 M i h a i l G l i n k a : Ivan S u s a n i n , o p e r a 22.00 L i t e r a r n i n o k t u r n o . • Č E T R T E K , ti. A V G U S T A : 7.15 Zvočni k a l e i d o s k o p . 8.05 S l o v e n ske n a r o d n e 9.00 Počitniško p o p o tovanje — A L l n - l g r e n : K l j u k e c a strehe — V 9.15 Vesele počitnice. 10.15 Z o p e r n i m i pevci po s v e t u . 11.45 F o z o r , n ' m a š prr-dno:.tl! 12 15 K N — Jože Zunkovlč: Uzonce z a p r o m e t z žitom l n p i v n v a r s k i m j e č m e n o m . 13.30 Prtporr.čolo v a m . 14 05 P o l e L i u b l j n n s k t o k t e t . 14.35 Nrši poslušalci čestitalo in p o z d r n v l l n j o . 16 00 Vsnk d a n 7n vas. 18.10 t u r i s t i č n a o d d a j a . 20.00 Č e t r t k o v večer d o m a č i h p e s m i ln n a prvov 21.00 W e r u-neln'Ske b e - ' sede — M a V I n P o ' o k n r . 22.10 Jaza s p l d V , JS n i p. .... --..j d n e v n i k . D O L E N J S K I L I S T it V TEM TEDNU VAS ZANIMA P e t e k , 31. j u l i j a — I g n a c S o b o t a , 1. a v g u s t a — Peter N e d e l j a , 2. a v g u s t a — B o j a n P o n e d e l j e k , 3. a v g u s t a — Štefan T o r e k , 4. a v g u s t a — D o m i n i k S r e d a , 5. a v g u s t a — M a r i j a četrtek, 6 a v g u s t a — V l a s t a O b n e n a d n i Izgubi brega sina i n brata FRANCA z Verduna našega d o OKLESENA p r i Stopičab se z a h v a l j u j e m o v s e m , k i s o n a m o b tej nesreći p o m a g a l i i n n a m izrekli soža'.je. P o s e b n o s m o s e dolžni z a h v a l i t i p o d j e t j u I M V N o vo mesto z a vsestransko pomoč i n vence, vsem sorodnikom l n z n a n c e m , ž u p n i k u Iz S t o p i č , s k r a t k a prav vsem, k i so g a spremljali n a njegovi zadnji p o t i i n m u p o k l o n i l i vence. žalujoči: oče i n mati, b r a t a L o j z e i n Jože. S O B O i n hrane n u d i m za dopol dansko pomoč. Razgovor v ne deljo d o p o l d n e . Barbič, Novo m e s t o , V R a g o v l o g 3. GOSPODINJSKO pomočnico — K J E R K O L I n a D o l e n j s k e m iščem s p r e j m e m a l o č l a n s k a družina z delavnice z a lesno obrt v najem, e n i m o t r o k o m . Pogoji ugodni. — dva d o t r i prostore, lahko eden L e n a r č i č , L j u b l j a n a , 2 i t n i k o v a 35 večji. P o možnosti želim z r a v e n O B V E Š Č A M O k u p c e žganega a p n a , se s o b o a l i p a v bližini. L a h k o d a s p r e j e m a m o naročila n a n a t u d i c e l a hiša — v e n e m l e t u j o slov: D a v o r i n Hočevar, Struge k u p i m . Ostalo po dogovoru. P o n a D o l e n j s k e m , z a o k o l i c o Šent n u d b e pošljite n a n a s l o v : T o m a jerneja p a p r i M o d i c u . Apnenica flč T o n e , T o m š i č e v a 36, K r a n j . Je n a K o m o l c u . A p n o b o goto vo v treh tednih. P R O D A M malo mlatilnlco n a mo O D D A M sobo dekletu. Naslov v t o r n i p o g o n ter ročno s l a m o r e z u p r a v i lista (456-64). n i o o J a n e z S l a k , J o r d a n k a l 3, GOSPODINJSKO pomočnico — M i r n a peč. sprejme štiričlanska družina v P O C E N I p r o d a m kompletno spal Kopru. B e r n a r d a Lovrečič, Z a nico. Ogled vsako popoldne a l i d r u ž n a 2-a, K o p e r . v nedeljo. Ivan S m a j d e k , Mest ZDRAVILIŠČE ROG. SLATINA — ne n j i v e , b l o k II, M a r o f . če b o l e h a t e n a želodcu a l i n a PRODAM zelo dobro ohranjeno Jetrih, žolču a l i črevesju, če vas kuhinjsko kredenco zaradi seli muči zaprtje ali hemoroidi in tve. G l o b o v š e k , T r e b n j e 49. vam umetna zdravila ne poma O D D A M sobo d v e m a moškima. — gajo, p o s v e t u j t e se z z d r a v n i k o m N a s l o v v u p r a v i l i s t a (446-64). i n p o i z k u s i t e zdravljenje z učin O D D A M s a m s k e sobe. Naslov v kovitim prirodnim sredstvom: u p r a v i l i s t a (452-64). rogaškim D O N A T vrelcem! Z a h L E P O dvosobno stanovanje v M a tevajto ga v s v o j i t r g o v i n i , te r i b o r u m e n j a m za N o v o m e s t o . ga p a d o b e v N o v e m m e s t u p r i Pismene ponudbe pošljite n a trgovskem podjetju Hmeljnik, n a s l o v : S t a n k a B o b i č , D r a m a 23, telefon 21-129 lir p r i t r g o v s k e m Šentjernej. p o d j e t i u S t a n d a r d , telef. 21-158. G l o b o k o ganjena se najtopleje zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, k i so se p o s l o v i l i o d našega n e p o z a b n e g a očeta iz FEUDA BIKA Novega mesta. MATIČNI URAD NOVO MESTO V času o d 18. d o 27. j u l i j a j e b i l o r o j e n i h 19 dečkov i n 15 d e k l i c . — Poročili so s e : L e o n S k a l , poljedelec iz Šentjerneja, l n A n a N u č i č , p o l j e d e l k a iz C e r o v e g a l o ga; A l o j z Jurečič, d e l a v e c iz G o rice, i n A n i c a P r i m e , uslužben ka iz Koroške vasi; M a r k o B u k o vac, z i d a r i z G o r . O š t e r c a , i n M a r i j a T r š č i n a r , d e l a v k a iz J u r n e v a si; Josip Varzič, zidar, i n M a r i j a š m i d . uslužbenka, o b a iz P i r a n a . — Umrla sta: Anton Zupan, lnv. u p o k o j e n e c i z K r a l j i j a , 68 let; T e rezija P r a h , g o s p o d i n j a i z S l i n o v cev, 67 let. Iskrena hvala dr. Vodniku za p o ž r t v o v a l n o nego i n z d r a v l j e n j e o b vsaki u r i . Srčna hvala vsem, k i ste g a o b i s k o v a l i v času nje gove težke b o l e z n i i n m u p r i n a šali d a r i l a . S e p o s e b e j se z a h v a ljujeva svetu delovnega kolektiva skupščine občine N o v o m e s t o i n vsem prijateljem z a požrtvoval nost, n a d a l j e v s e m , k i ste n a m a s t a l i o b s t r a n i v t e m težkem č a su, nama pomagali kakorkoli i n organizirali tako časten pogreb. Zahvalo Izrekava t u d i njegovim s t a n o v s k i m tovarišem, g o d b e n i k o m i n p e v c e m , g o v o r n i k o m ter v s e m , k i s t e n a m a u s t n o a l i p i s m e n o iz r a z i l i sožalje. H v a l a v s e m , k i ste ga s p r e m i l i n a n j e g o v i z a d n j i p o ti, m u poklonili toliko bogatih ^ P r e t e k l i teden s o v n o v o m e š k i v e n c e v i n lepega c v e t j a , k i g a je porodnišnice rodile: Ljudmila tako ljubil. F l a j s iz B r ž a n — A n i t o . S l a v k a V s e m najlepša hvala — Korelc iz Gornjega Podboršta — sin l n snaha B r a n k a , S l a v k a M a l e š e v a c iz M i r ne peči — M a r i j o , T e r e z i j a K a f e r le i z Z a b j e k a — A l o j z a , F a n i J a n škovec i z K o s t a n j e v i c e — D r a g a , O s n o v n a o r g a n i z a c i j a Zveze s ' e M a r i j a Z u p a n č i č iz S a d i n j e vasi p i h N o v o m e s t o se najlepše z a h v a l j u j e z a 1.000 d i n , k i j i h je p o — M i l a n a , A l o j z i j a C e s a r iz R d e čega K a l a — Ivanko, Frančiška k l o n i l a d r u ž i n a S m o l a iz Ž a b j e Sironič iz D o l ž a — A l o j z a , A n a vasi namesto cvetja n a grob po V i d m a r iz Trebnjega — L u d v i k a , kojnega Ivana Jereba, davčnega Jožefa K a s t e l i c iz G o r n j i h L a k e n c inšpektorja v p o k o j u . — V i n k a , Alojzija Kavšček iz G a brijel — M a r i j o , A n a Zužinjak s Tanče gore — S t a n e t a . Marija O p a r a i z B i š k e vasi — M i l e n o , Justi Rabzelj iz Občic — V i l m o . M a r i j a B r o z o v i č iz U č a k o v c e v 2 P a v l a B r e g a r s Čateža — d e č k a , p r e k l i c u j e m vse besede, k i s e m Lojzka Mijajlovič iz 2abje vasi j i h i z g o v o r i l a z o p e r čast Mikota — d e k l i c o , A n i c a Stanjša iz G o t n e Prokšlja i n Jurija Speharja lz v a s i — dečka, A n a B a r b i č lz CrešUčakovcev k o t neresnične. n j e v c a — d e č k a , Jožefa K o z l e v č a r iz M r z l e L u ž e — dečka, K r i s t i n a Tomažln iz Površja — deklico. Obveščam, da nisem plačnik Stana čankovi« lz Črnomlja — dolgov, k i b i j i h n a p r a v i l Janez deklico, Marija Kocjan z Jerman Jušič z D o l z a 2 i n d a nI o n u p r a vrha — deklico, Antonija Grahek vičen p r o d a j a t i m o j e premoženje. iz P e t r o v e v a s i — d e k l i c o , C v e t a F r a n c L u k š i č , I g l e n i k 1, S t o p l č e . E r s t e iz Cesnjlc — deklico, G a b r i - j e l a Cečelič iz R e g r č e vasi — d e k l i c o , Jožefa G r m z V r h a — d e klico, Marija Pire iz D o l n j i h L a kovnic — dečka. Na dan lahko z a s l u ž i priden obiralec letos tudi do 2000 dinarjev! S r e d i poletja s m o ; hmeljarji se pripravljajo na obiranje »zelenega zlata«. Ustavili s m o se v hmeljišču g r m s k e kmetijske šole. C e l gozd lepo obdelanega, temnozelenega hmelja, k i že raz vija storžke. » K a k o kaže letošnja letina?« s m o zapletli v pogovor tovariša hmeljarja. » Z a zdaj zelo lepo! V k o l i k o r ne bo kakšne toče ali česa podobnega, računamo po količini in po kvaliteti na odličen pridelek. Zlasti si pri zadevamo z a kvaliteto, saj je razlika v ceni m e d p o s a m e z n i m i razredi hmelja zelo velika. Pride lati in oddati čimveč prvovrstnega hmelja, to je naš n a m e n p r i vseh u k r e p i h m e d letom, tudi pri obiranju in sušenju.« » S a j res, kako p a j e z letošnjim obiranjem?« » M n o g i sc že zdaj zanimajo, k d a j b o m o za čeli in za druge pogoje. Letos bomo za škaf ob ranega hmelja plačevali po 100 dinarjev, k a r je znatno več o d prejšnjih let. T a k o bodo najbolj spretni obiralci lahko dnevno zaslužili p o 1500 do 2000 dinarjev, v času obiranja pa po več desettisočakov.« » K d o p a prihaja obirat hmelj?« » V s i mogoči ljudje, stari i n mladi, dijaki i n učenci, kmetje, upokojenci, delavci, uslužbenci iz bližnje in daljne okolice, le kdo b i j i h vse na števal! T u d i p o več sto j i h pride kakšen d a n . N a m j e dobrodošel vsakdo! Z a čisto nizko ceno bodo tudi letos obiralci dobili tople obroke hra ne. O b i r a t i b o m o začeli nekje med K), in 15. av gustom, m o r d a k a k d a n prej. Točen začetek bo objavljen v Dolenjskem listu. Ze zdaj vabimo vse, k i imajo priložnost, d a pridejo hmelj obi rat.« Želimo v a m veliko p r i d n i h o b i r a l c e v , n j i m p a veliko uspeha,« s m o dejali, k o s m o zapustili veliko hmeljišče v Srcbrničib p r i N o v e m mestu. DELOVNIH RAZMERIJ » G A L I S « - obrat: Š m a r t n o ob S a v i 40 pri na, s i j e p r i žaganju d r v n a c l r k u l a r k i p o š k o d o v a l prste leve r o ke; F a n i G l a b o v s , hči m i z a r j a iz Doljne Brezovice, je padla p o stopnicah i n s i poškodovala glavo. V p r e t e k l i h štirinajstih d n e h so brežiški porodnišnici r o d i l e : A n a Kostanjšek iz Križa — Mirana, T e r e z i j a N o v š a k iz S e v n i c e — M i r a n a . V e r a B u č a r iz V e l . P o d l o g a — T a t j a n o , Jožefa V e n e i z Ž e n j a — M a r k a , A n i c a P u t r i h iz B r e z o vice A n i c o . M a r i j a T r a v n i k a r iz Podgorja — Andrejko, Antonija Kovačič iz B r e g a n e — Martino, S l a v k a Klenovšek iz P o d v r h a — S l a v k o . Jožefa R a k z N o v e gore — Vero. Terezija Cirnski iz P r i lip — Martina, Marija Malus z Bizeljskega — Mihaela, Marija P r a h iz K o r i t n e g a — M i h a e l a , R e z i k a R u k l i č iz G r e g u r i č b r e g a — Borisa, Marija Levak z V r h n j a — Draga. Danica Pohar iz Boštanja — R o m a n o , S t a n i s l a v a Jurečič iz D r n o v e g a — Jožeta, A n a Z a k r a j š e k iz Z u r k o v e g a Dola — Romana, A n a B o g o v i č iz L o č — R o m a n a , K r i s t i n a Eržen iz K r a n j a — H e l e n o . Ančica J a l o v e c s Čateža — V l a s t o . B e r n a r d a B o ž i č lz B r e z j a — Marjana, Marija Zemljak iz Podgorja — M a r i c o in A n a Ogorevc iz M a l e g a v r h a — A n i c o . P r e t e k l i tedeji so se ponesrečili l n i s k a l i p o m o č v novomeški b o l nišnici: M i l a n Kelšin, s i n posest n i k a iz Žužemberka, je padel l n s i z l o m i l levo r o k o ; Jožef M i š m a š o r g a n i s t iz T r e b n j e g a , se j e z m o p e d o m zaletel v stoječi t o v o r n j a k in sf p o š k o d o v a l glavo; Franc Jamšek, p o s e s t n i k iz K a m e n c e , Je padel i n si z l o m i l d e s n o nogo; L j u b o P a u n o v i č , d e l a v e c iz B r š l i - i NESREČE 4 V . , B R E Ž I Š K A KRONIKA NESREČ MESTA MIZARJEV 2. NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV možnost priučitve v m i z a r s k i stroki. Stanovanja za k v a l i f i c i r a n e mizarje p r e s k r b l j e n a . — Plača p o učinku. — N a s t o p mogoč t a k o j . N a podlagi sklepa seje U p r a v n e g a o d b o r a KMETIJSKE ZADRUGE — N0V0 MESTO z dne 11. j u l i j a 1964 razpisujemo naslednje ŠTIPENDIJE: — 1 na pravni fakulteti — 1 na agronomski fakulteti — ekonomska smer — 2 na višji komercialni šoli — 1 na veterinarski srednji šoli — 1 na geodetski srednji šoli — geometer Prošnje i n p o t r d i l a o končanem šolanju s k r a t k i m življenjepisom pošljite n a naslov K m e t i j s k a zadruga Novo mesto, K o m a n d a n t a Staneta 10. O B J A V E - RAZPISI Brežice: 31. j u l i j a i n 1. a v g u s t a » N e z a d r ž n i « . 2. i n 3. a v g u s t a Jugoslovansko-nemški film »Winetou«. 4. i n 5. a v g u s t a i t a l i j a n s k i film »Rimsko zlato«. B r o d n a K o l p i : 1. i n 2. a v g u s t a ameriški barvni film »Imitacija življenja«. Č r n o m e l j : 31. j u l i j a i n 2. a v g u sta i t a l i j a n s k i b a r v n i f i l m »Loči tev p o i t a l i j a n s k o « . 4 i n 5. a v g u sta francoski film »Zveri na ulicah«. D o l . T o p l i c e : 1. i n 2. a v g u s t a ameriški f i l m » D o b e r d a n , žalost«. Kostanjevica: 2. a v g u s t a a m e r i ški f i l m » O s a m l j e n i č l o v e k « . 5. avgusta francoski f i l m »Nepred videno«. M o k r o n o g : 1. i n 2. a v g u s t a a n gleški f i l m » K e r veter ne z n a b r a t i « . 5. In 6. a v g u s t a f r a n c o s k i film »Meč maščevanja«. N o v o m e s t o — » K r k a « : o d 31. j u l i j a d o 3 . avgusta ameriški f i l m »Bravados«. 4. a v g u s t a s o v j e t s k i f i l m » T o v a r i š i « . 5. i n 6. a v g u s t a francoski film »Poklicna skriv nost«. Osliniva: 2. avgusta angleški film »Nujen poziv«. Predgrad: 2. a v g u s t a a m e r i š k i barvni film »Stari R u m e n k o « . Kočevje — » J a d r a n « : o d 31. j u lija d o 2. avgusta španski b a r v n i f i l m » P r i š e l Je a n g e l « . 3. i n 4. a v gusta f r a n c o s k i f i l m » S e d e m s m r t n i h g r e h o v « . 5 i n 6. a v g u s t a a n gleški film »Nenapovedan se stanek«. R i b n i c a : 1. i n 2. a v g u s t a sovjet s k o češki f i l m » S v e j k v R u s i j i « . S o d r a i l c a : 1. i n 2. a v g u s t a f r a n coski f i l m » S l a b e ženske«. S t a r a c e r k e v : 1. l n 2. a v g u s t a italijanski film » E v r o p a ponoči«. S t r a ž a : 1. i n 2. a v g u s t a j u g o s l o v a n s k i f i l m »Deveti k r o g « . T r e b n j e : 1. i n 2. a v g u s t a f r a n c o ski film » S O S radio taksi«. NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA! N a a v t o m o b i l s k i cesti p r i V e l i k i h P e c a h j e 26. J u l i j a m o t o r i s t Nikr, Sorčan iz K r a n j a trčil v o s e b n i v t o m o b i l L J 257-16, k i ga Je v o z i l inž. M i l a n M e s o j e d n l k i z L j u b l j a n e . M e s o j e d n l k Je p r i V e l i k i h P e c a h zmanjšal h i t r o s t , k e r s o b i l a n a počivališču p a r k i r a n a v o z i Cvetje! r a n j a k a , bele l n rdeče la i n o k o l i n j i h ljudje. T e d a j jo deteljice, m o č v i r n e g a o s l u d a . za n j i m pripeljal Sorčan, zadel L i s t j e : š m a r n i c e . t r o p o l c a , jeterosebni avtomobil l n padel. Ranjen n i k a , j a g o d e , beludone, g l o g a . nI b i l nihče, g m o t n o š k o d o p a ce R a s t l i n e : k r v a v e g a mlečka, v o d n i j o n a o k o l i 80 tisoč d i n a r j e v . ne kreše, h r i b s k e rese, d o b r o m i s l i , zlate rozge, z e b r a t a , ptičje k a še. Skržollcc, smet like. S v o j e v r s t n a nesreča se Ju 26. Ju lija o b 21.25 p r i p e t i l a n a a v t o m o b i l s k i cesti d r . B r a n k u S t a l o e r j u , k i Je vozil o s e b n i a v t o m o b i l L J 215-70" K o Je S t a l c o r p r i p e l j a l d o u s e k ; p r i V e l i k i h P e c a l i , m u Je p r e d v o z i l o skočila l i s i c a D a Je ne b i povoz'1. jo p o t n i k z a v i l p r o ti r o b u ceste, tedaj p a gu Je za neslo l n se j e p r e v r n i l . P o p r a v i l o a v t o m o b i l a b o veljalo n a d p o l m i lijoni, dinarjev. PROSTA DELOVNA 1. KVALIFICIRANIH V p r e t e k l e m štirinajstih d n e h s o se ponesrečili i n i s k a l i p o m o č i v brežiški bolnišnici: Franc Seiko, u p o k o j e n e c iz M i k o t e , je p a d e l m s i p o š k o d o v a l desno n o g o ; Ivan K o l m a n , s o c . podp. iz Dražanja, je p a d e l p o k a m e n j u i n s i p o š k o d o v a l levo n o g o ; J a n e z Z o f i c , p o s e s t n i k iz P o d g r a č e n e g a , j e p a d e l p o d voz i n s i poškodoval trebuh I v a n Černelič, p o s e s t n i k i z V r h n j e ga, je p a d e l z lestve i n s i p o š k o doval glavo; Avgust Pleterski, u p o k o j e n e c iz Bučence, se j e v r e z a l s k o s o v desno r o k o ; M a r t i n K a t a niea, s i n posestnika, je padel n a steklenico in s i poškodoval p r s i i n levo r o k o ; I v a n O m e r z u , posest n i k iz B i s t r i c e o b S o t l i , j e p a d e l z lestve i n s i p o š k o d o v a l desno r o k o ; A l o j z S o t l a r , s o c . p o d p . iz I m p o l j c e , je p a d e l l n s i p o š k o d o v a l desno n o g o ; Jože K e r i n , s i n delavca iz Raven, se je p o p a r i l p o obeh rokah; Vincenc Pšeničnik, gosp. p o m o č n i k iz D o b o v e , je p a del s kozolca in s i poškodoval h r t e n i c o ; F r a n c Pcčnik, k m e t . teh nik i z Šentjerneja, je pade! z motorjem in si poškodoval roki in glavo; Jože Cerjak, strojnik iz A r n o v e g a s e l a , j e p a d e l z m o torjem i n si poškodoval glavo; M a r t i n a F r i d l a , r u d a r j a i z Reštanja, je nekdo napadel in mu p o š k o d o v a l g l a v o , vrat i n r e b r a ; Ivan lljaž, cestar z B i z e l j s k e g a , je padel i n s i poškodoval glavo. Motorist v osebni avto Lisica povzročila nesrečo Ljubljani R A Z P I S U J E Iz brežiške porodnišnice PREKLICA H M E U NAS SPET VABI! KOMISIJA ZA SKLEPANJE I N ODPOVEDOVANJE K o r e n i n e : sične m o č i , k o m p a v e , medvedovih tac, velikega l n male ga d i v j e g a Janeža, b e l a d o n c . p a stlnake, cikorije. S e m e : Jesenskega p o d l e s k a . P l o d o v e : s u h i h b o r o v n i c , bezga, Sipka, k u m i n e ( k i m c l ) . Lubje: krhlike. eesmlnovih ko r e n i n , češmlnovih p a l i c , h r a s t a i n bregovite. O d k u p u j e m o še razne d r u g e r a stline! — V s a pojasnila i n navo dila dobite v poslovalnic! G O S A D , N o v o mosto. KMETIJSKO Ž I V I L S K I KOMBINAT KRANJ sprejme Natečaj sklada za zidanje sta novanjskih hiš občine Črnomelj V I . P o n u d b e za p o s o j i l o p o t e m natečaju je t r e b a vložiti n a j p o z n e je d o 15. avgusta 1964 v e n e m i z v o d u , v zapečateni k u v e r t i z vse mi prilogami p r i Komunalni ban III. n a t e č a j ki, ekspozituri v Črnomlju z za d o d e l i t e v p o s o j i l a z a d o k o n č a oznako »Natečaj za posojila«. nje g r a d n j e s t a n o v a n j s k i h hiš i n V I I O i z i d u natečaja b o d o v s i dividualnim graditeljem na .ob p i o s i l c i p i s m e n o ooveščeni. močju občine Črnomelj. VIII. Informacije i n pojasnila I. P o t e m natečaju daje S k l a d lahko dobe ponudniki p r i S k a d u p o s o j i l a le fizičnim o s e b a m v de za zidanje s t a n o v a n j s k i h hiš obči l o v n e m r a z m e r j u i n t i s t i m , k i so ne Č r n o m e l j . s t e m i o s e b a m i izenačeni za i n I X . P r o š n j e , vložene p r e d o b j a dividualno gradnjo. Posojilo h o v o tega natečaja so neveljavne dano do skupnega zneska ter j i h n a natečaju ne b o m o o b 12,000.000 d i n i n to le n a o b m o č j u ravnavali. občine Č r n o m e l j . X . V s e interesente za p o s o j i l a , Posamezni prosilci prejmejo k i ne izpolnjujejo pogojev p o ' e m l a h k o s k u p n o d o 1,400.000 d i n p o natečaju, bomo obravnavali p o s o j i l a za enodružinsko s t a n o v a n j IV natečaju, k i bo o b j a v l j e n naj s k o hišo. pozneje v 1. tromesečju 1965. II. P o s o j i l a se b o d o o d o b r a v a l a Številka: KS-72/64 p o d sledečimi p o g o j i : D a t u m : 18. 7. 1964. 1. P r o s i l e c m o r a i m e t i z g r a d b o Upravni odbor Sklada za z i d o g r a j e n o d o vključno III. g r a d danje s t a n o v a n j s k i h hiš olH-iue bene faze a l i več i n s p o s o j i l o m Črnomelj i z tega natečaja u s p o s o b i t i hišo U p r a v n i o d b o r S k l a d a za z i d a nje s t a n o v a n j s k i h hiš občine Č r n o m e l j r a z p i s u j e n a p o d l a g i skle p a seje z d n e 17 . 7. 1964 . za vselitev v letu 1964. 2. N a j d a l j š i r o k v r n i t v e p o s o j i l a z a g r a d n j o je l a h k o 20 let. n a j m a n j š a o b r e s t n a m e r a znaša 2 ' » III. P r o s i l e c m o r a predložiti n a slednjo d o k u m e n t a c i j o : 1. P r o š n j o z a p o s o j i l o z n a v e d b o zaprošenega z n e s k a i n o d p l a čilnih pogojev. 2. P o t r e b n o tehnično d o k u m e n tacijo (glavni projekt i n grad beno dovoljenje). 3. P o t r d i l o n a d z o r n e g a organa o obsegu že izvršenih del na zgradbi. t. P r e d r a č u n stroškov p o p o t a m e z n i h e l e m e n t i h d e l , p o sezna mu i n predračunu gradbenega m a t e r i a l a , k i se b o n a b a v i l , o z i r o m a v r s t i d e l , k i se b o d o plač'ila s posojilom. 5. I z j a v o p o n u d n i k a o že p r e jetih p o s o j i l i h iz d r u ž b e n i h s r e d stev, o z i r o m a Izjavo, d a '.xyjnjila ni p r e j e l . 8. L i s t i n o o pravici uporabe stavbnega zemljišča (zemljiško knjižni i z p i s e k ) . 7. P o t r d i l o d e l o d a j a l c a o zr.po Blitvi z i z k a z a n o višino o s e b n e g a dohodka I V . Z a z a v a r o v a n j e p o s o j i l a so p r o s i l c i p o o d o b r i t v i p o s o j i l a dolž ni predložiti še: 1. A d m i n i s t r a t i v no p r e p o v e d n a osebne d o h o d k e , 2. P o t r d i l o o v l n k u l a c i j l z a v a r o valne p o l i c e za g r a d b e n i objeltt v korist Skladu. V. Prednost pri dodelitvi po s o j i l i m a j o p r o s i l c i , k i n u d i j o : 1. P o vselitvi v l a s t n o hišo p r o s t o s t a n o v a n j e , 2. večjo s t o p n j o d o vrSttve o b j e k t a , 3. niHnJSI r o k o d plačila In višjo o b r e s t n o m o r o . 4. boljše pogoje zavarovanja poso Jila. Razpis TŠK v štipendij Mirna T o v a r n a šivalnih strojev Mirni »Mirna« r a z p i s u j e dve štipendiji n a s t r o j n i f a k u l t e t i , dve štipendiji na ekonomski fakulteti, eno štipendijo n a s r e d n j i tehničnišoli ( s t r o j n i o d d e l e k ) , eno štipendijo n a e k o n o m s k i s r e d n j i šoli, dve štipendiji n a višji e k o n o m s k i komercialni finančni soli. Prednost i m a j o študenti višjih l e t n i k o v . — P r o š n j e s k r a t k i m živ ljenjepisom In p r e p i s o m šolskega spričevala dostavite kadrovsko s o c i a l n e m u o d d e l k u T o v a r n e šival n i h strojev » M i r n a « v M i r n i v r o k u 15 d n i p o o b j a v i r a z p i s a . Obvestilo Zdravstvenega v doma Črnomlju Z d r a v s t v e n i d o m Č r n o m e l j obve šča: v času letnih d o p u s t o v W proUtuberkulozni dispanzrr M'"'!'!! m u l paciente s u m o v naslednjli dnevih: » r e d a 5. a v g u s t a ure dalje. 1961 — o d petek 14. »vcnstii ure d a l j e . l % l — od DOLENJSKI LIST na obrat Ž A B N I C 0 15 pobiralk krompirja za dobo 3 mesecev. Zaželen Je takojšnji nastop dela. Stanovanje i n h r a n a s t a p r e s k r b l j e n a n a o b r a t u . Plača po pravil n i k u o osebnem d o h o d k u : 30 d i n o d pobrane gajbice k r o m p i r j a . P r e v o z n i stroški o d d o m a v podjetje bodo povrnjeni o b zaključku d e l . Interesentkfl nuj se javijo v k a d r o v s k i slu/bl pod jetja v K r a n j u , C e s l a .11.A 2 ( n a d k i n u n i Center). L A S T N I K I i N I Z D A J A T E L J I : Občinski o d b o r i S Z D L B r e žico, Č r n o m e l j . K o č e v j e . M e t l i k a . N o v o m e s t o . R i b n i c a . Sev n i c a in T r e b n j o 1 UREJUJE ODBOR: UREDNIŠKI Tone O o S n i k t g l n v n l in o d g o v o r n i u r e d n i k ) , R t a Bučer. P r a n o « O r l v e c , M i l o * J a k o p c c , l o i i c a T e p p e y I n Ivan Z o r a n I Z H A J A vsak četrtek - P o s a m e r n u številka 30 d i n - L e ' na naročnina rjOO d i n . p o l l e t n a 600 d i n : plačljiva |c vnaprej / i inozemstvo - ' l i n din T<-:-..»-i r i i r u n p r i pođr N H v No v o m m e n l u : 00(111.008 9 N A S L O V U R E D N I Š T V A I N I' R A V E : N o v o m e s t o . Cllavnl t r g 3 - PoBtnl p r e d a l 3 3 - T o l o i o i i 21-227 — R o k o p i s o v l n folne.rafl) no v r a č a m o TISK« Časopisno podlelje D E I O v LJubljani.