Evalvacija programa Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj

Transcription

Evalvacija programa
Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela,
za njihovo vrnitev oziroma ponovni vstop na trg dela s poglobljeno
individualno in skupinsko obravnavo
Končno poročilo
Ljubljana, julij 2014
Inštitut RS za socialno varstvo
2
Naročnik:
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Rožna dolina, cesta IX / 6
1000 Ljubljana
Skrbnica naloge pri naročniku:
Barbara Gregorič Brezavšček
Št. naročila:
0240-4/2013-9900-1-2210
Izvajalec:
Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo
Rimska 8
1000 Ljubljana
Skrbnica naloge pri izvajalcu:
Lea Lebar
Naslov poročila:
Evalvacija programa Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so
dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev
oziroma ponovni vstop na trg dela s poglobljeno
individualno in skupinsko obravnavo
Avtorji poročila:
Lea Lebar, mag. družb. inf.
mag. Simona Smolej, dipl. soc. del.
mag. Martina Trbanc, univ. dipl. soc.
Nadja Kovač, univ. dipl. soc.
Vid Žiberna, univ. dipl. kom.
mag. Barbara Kobal Tomc, univ. dipl. soc.
Drugi sodelujoči:
Branko Milosavljević (pod mentorstvom Lee Lebar)
Veronika Barbara Schulz (pod mentorstvom Nadje Kovač)
Št. delovnega poročila
IRSSV 15/2014
Datum izdaje poročila:
8. julij 2014
Izdaja:
02
Kopije:
Skrbnik naloge na ZRSZ (1x tiskana verzija)
Arhiv IRSSV (1x)
Prosti izvodi z dovoljenjem naročnika
Odgovorna oseba:
mag. Barbara Kobal Tomc, v. d. direktorice IRSSV
3
POGOSTO UPORABLJENE KRATICE
APZ
CSD
DSP
IDSP
IRSSV
MDDSZ
OS
VDC
VKO
ZRSZ
Aktivna politika zaposlovanja
Center za socialno delo
Denarna socialna pomoč
Izredna denarna socialna pomoč
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Območna služba
Varstveno-delovni centri
Vseživljenjska karierna orientacija
Zavod RS za zaposlovanje
Nekateri uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in
moške.
Besedilo ni lektorirano.
4
KAZALO VSEBINE
1
UVOD ................................................................................................................................. 11
2
POMEN SOCIALNE AKTIVACIJE ............................................................................................. 14
3
METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ......................................................................................... 16
3.1
3.1.1
Vprašalniki za udeležence programa ............................................................................. 16
3.1.2
Analiza Poročil izvajalca za modul 2- triažo ................................................................... 18
3.1.3
Polstrukturirani intervjuji .............................................................................................. 19
3.1.4
Fokusna skupina med stroko in drugimi relevantnimi deležniki ................................... 20
3.2
4
Predstavitev metod raziskovanja .......................................................................................... 16
Metodološka opomba pri analizi ........................................................................................... 20
POTEK PROGRAMA PRI IZVAJALCIH ..................................................................................... 22
4.1
Faza priprav oz. faza pred začetkom izvajanja programa ..................................................... 22
4.1.1
Priprava na izvedbo programa ...................................................................................... 22
4.1.2
Vloga CSD....................................................................................................................... 23
4.1.3
Odzivnost na vabila ....................................................................................................... 25
4.1.4
Načini promocije programa ........................................................................................... 26
4.2
Potek modula 1...................................................................................................................... 26
4.2.1
4.3
Modul 2 – triaža..................................................................................................................... 27
4.3.1
Potek modula 2.............................................................................................................. 27
4.3.2
Problematika zdravstvenih kartonov ............................................................................ 29
4.3.3
Dostop do strokovnih delavcev .................................................................................... 29
4.4
Modul 3 – delavnica za učinkovit vstop na trg dela .............................................................. 30
4.4.1
4.5
4.6
6
Potek modula 3.............................................................................................................. 30
Modul 4 – spremljanje in podpora ........................................................................................ 31
4.5.1
5
Skupine v modulu 1 ....................................................................................................... 27
Potek modula 4.............................................................................................................. 31
Potek programa v zaporih (Invel, Academia, Papilot) ........................................................... 32
UDELEŽENCI PROGRAMA..................................................................................................... 33
5.1
Predstavitev udeležencev ...................................................................................................... 36
5.2
Kompetence udeležencev ..................................................................................................... 40
5.3
Primerjava udeležencev prejemnikov DSP in prejemnikov nadomestila ZPIZ ...................... 41
5.4
Motivacija za zaposlitev......................................................................................................... 43
USPEŠNOST PROGRAMA GLEDE NA POSTAVLJENE CILJE ....................................................... 46
6.1
Modul 1 ................................................................................................................................. 48
5
6.1.1
Cilj 1: Motivacija za vključitev v program ...................................................................... 48
6.1.2
Cilj 2: Informiranje oseb iz ciljne skupine o ciljih, namenu in poteku programa .......... 50
6.1.3
Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo s prostorom izvedbe .................................................. 52
6.1.4
Drugi merjeni cilji: Vključitev v modul 2 in komentarji na delavnico ............................ 53
6.2
Modul 2 ................................................................................................................................. 54
6.2.1
Cilj 1: Prepoznavanje ključnih ovir in prednosti udeleženca pri njegovi aktivaciji ........ 54
6.2.2
Cilj 2: Izbor potrebnih aktivnosti, da bo udeleženec lahko izkoristil potencial za vrnitev
na trg dela...................................................................................................................................... 55
6.2.3
Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo udeležencev z izvedbo modula 2 ............................... 56
6.2.4
Drugi merjeni cilji: Informiranje udeležencev o rezultatih testov ................................. 57
6.2.5
Drugi merjeni cilji: Vključitev v modul 3 ........................................................................ 58
6.3
Modul 3 ................................................................................................................................. 60
6.3.1
Cilj 1: Odpravljanje ovir udeleženca pri vključevanju na trg dela oz. pridobitev oz.
razvoj kompetenc za iskanje zaposlitve ........................................................................................ 60
6.3.2
Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo z izvedbo modula 3 .................................................... 61
6.3.3
Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo z vsebinami modula 3 ................................................ 62
6.4
7
Modul 4 ................................................................................................................................. 63
6.4.1
Cilj 1: Individualna podpora udeležencu pri njegovi uspešni vrnitvi na trg dela ........... 63
6.4.2
Drugi merjeni cilji: Prednosti programa za udeležence................................................. 63
6.4.3
Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo s programom na sploh ............................................... 64
UČINKOVITOST IZVAJALCEV GLEDE NA PREJETA FINANČNA SREDSTVA ................................. 66
7.1
Modul 1 ................................................................................................................................. 66
7.2
Modul 2 ................................................................................................................................. 69
7.3
Modul 3 ................................................................................................................................. 71
8 POGLED KLJUČNIH AKTERJEV NA RAZVOJ PROGRAMOV SOCIALNE AKTIVACIJE V SLOVENIJI V
PRIHODNJE ................................................................................................................................ 73
9
8.1
Opredelitev koncepta in vsebin socialne aktivacije .............................................................. 73
8.2
Ciljne skupine programov socialne aktivacije........................................................................ 75
8.3
Izvajalci programov socialne aktivacije ................................................................................. 76
8.4
Ključna vloga centrov za socialno delo .................................................................................. 76
SKLEPI IN PREDLOGI ............................................................................................................ 78
9.1
Izvajanje programa Spodbujanje neaktivnih oseb in dobre prakse izvajalcev ...................... 78
9.2
Omejitve in težave pri izvajanju programa ter možne rešitve .............................................. 81
9.3
Razvoj programov socialne aktivacije v prihodnje ................................................................ 82
10 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................ 84
6
KAZALO SLIK
Slika 3.1: Praktični prikaz vprašalnika ................................................................................................... 17
Slika 4.1: Udeleženci, napoteni na nadaljnje preglede (vprašalnik za udeležence, modul 1) (v %) ....... 28
Slika 4.2: Dostopnost do strokovnih delavcev kot ovira za udeležbo (vprašalnik za udeležence, modul
2) (v %) ................................................................................................................................................... 30
Slika 5.1: Število predvidenih in realiziranih vključitev v program po modulih ..................................... 33
Slika 5.2: Realizacija vključitev v programu po območnih službah (v %) ............................................... 33
Slika 5.3: Število vključitev v program, po območnih službah ............................................................... 34
Slika 5.4: Spol udeležencev po območnih službah (iz Poročil) (v %)....................................................... 36
Slika 5.5: Udeleženci glede na vrsto denarnega prejemka po območnih službah (iz Poročil) (v %) ...... 37
Slika 5.6: Izobrazba udeležencev po območnih službah (iz Poročil) (v %).............................................. 37
Slika 5.7: Delovne izkušnje udeležencev po območnih službah (iz Poročil) (v %)................................... 38
Slika 5.8:Povprečna starost udeležencev po območnih službah (iz Poročil) .......................................... 39
Slika 5.9: Povprečno število let brezposelnosti udeležencev po območnih službah (iz Poročil)............. 39
Slika 5.10: Razvitost kompetence udeležencev (iz Poročil) (% in povprečje) ......................................... 41
Slika 5.11: Povprečna razvitost kompetenc udeležencev glede na vrsto denarnega prejemka (iz
Poročil)................................................................................................................................................... 43
Slika 5.12: Delež udeležencev, ki so po ocenah izvajalcev motivirani za zaposlitev (iz Poročil) (v %) .. 43
Slika 5.13: Ocena motiviranosti udeležencev za zaposlitev, po območnih službah (iz Poročil) (v %) .... 44
Slika 5.14: Povprečna razvitost kompetenc udeležencev glede na motiviranost za zaposlitev (iz Poročil)
............................................................................................................................................................... 45
Slika 6.1: Povprečna starost in povprečno število let brezposelnosti udeležencev po modulih ............ 47
Slika 6.2: Udeleženci glede na denarni prejemek po modulih (vprašalniki za udeležence) (v %) .......... 48
Slika 6.3: Razlogi za udeležbo v modulu 1 (možnih je bilo več odgovorov) (vprašalnik za udeležence,
modul 1, v %) ......................................................................................................................................... 49
Slika 6.4: Predstavitev sestavljene spremenljivke odnos do programa po izvajalcih (vprašalnik za
udeležence, modul 1, povprečne vrednosti) .......................................................................................... 50
Slika 6.5: Predstavitev sestavljene spremenljivke uspešnost informiranja po izvajalcih (vprašalnik za
udeležence, modul 1, povprečne vrednosti) .......................................................................................... 51
Slika 6.6: Predstavitev zadovoljstva s prostori po izvajalcih (vprašalnik za udeležence, modul 1,
povprečne vrednosti) ............................................................................................................................. 52
Slika 6.7: Vključitev udeležencev v modul 2 (podatki izvajalcev in ZRSZ) (v %) ..................................... 53
Slika 6.8: Vključitev udeležencev v modul 2 po izvajalcih (podatki izvajalcev in ZRSZ) (v %)................. 53
Slika 6.9:Zaposljivost udeležencev po oceni izvajalcev (iz Poročil) (v %) ............................................... 55
Slika 6.10: Predlogi za nadaljnje vključitve po zaključku modula 2 (iz Poročil, N = 552) (v %) .............. 55
Slika 6.11: Predstavitev zadovoljstva s strokovnimi delavci in z izvedbo modula 2 po izvajalcih
(vprašalnik za udeležence, modul 2)...................................................................................................... 57
Slika 6.12: Vključitev udeležencev v modul 3 (podatki izvajalcev in ZRSZ) (v %) ................................... 58
Slika 6.13: Vključitev v modul 3, po območnih službah (podatki izvajalcev in ZRSZ) (v %) .................... 59
Slika 6.14: Kompetence udeležencev ob vključitvi in ob zaključku modula 3 ........................................ 61
Slika 6.15: Povprečno zadovoljstvo z modulom 3 po izvajalcih (vprašalnik za udeležence, modul 3) ... 62
Slika 6.16: Prednosti programa za udeležence (vprašalnik za udeležence, modul 4) (v %) ................... 64
Slika 6.17: Povprečno zadovoljstvo z izvedbo programa po izvajalcih (vprašalnik za udeležence, modul
4)............................................................................................................................................................ 64
7
Slika 7.1: Višina sredstev na udeleženca po območnih službah (v EUR), modul 1 ................................. 66
Slika 7.2: Višina sredstev na udeleženca po izvajalcih (v EUR), modul 1 ............................................... 67
Slika 7.3: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom z vključitvijo v
program/razumljivostjo predstavitve programa, modul 1.................................................................... 68
Slika 7.4: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom s prostori, v katerih se je
izvajal program/vključitvijo v višji modul, modul 1 ............................................................................... 68
Slika 7.6: Višina sredstev na udeleženca po izvajalcih (v EUR), modul 2 ............................................... 69
Slika 7.7: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom z izvedbo modula
2/zadovoljstvom s strokovnimi delavci, modul 2................................................................................... 70
Slika 7.8: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom z informiranjem/vključitvijo
v višji modul, modul 2 ............................................................................................................................ 70
Slika 7.10: Višina sredstev na udeleženca po izvajalcih (v EUR), modul 3 ............................................. 71
Slika 7.11: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom z izvedbo modula 3 ....... 72
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1.1: Seznam izvajalcev po območnih službah .................................................................... 11
Preglednica 5.1: Predvidene vključitve v program po Javnem naročilu ZRSZ in delež poročil, vključenih
v evalvacijo ............................................................................................................................................ 35
Preglednica 5.2: Opisne statistike spremenljivk starost in število let brezposelnosti udeležencev (iz
Poročil)................................................................................................................................................... 38
Preglednica 5.3: Lastnosti udeležencev (iz Poročil) ............................................................................... 40
Preglednica 5.4: Udeleženci po vrsti denarnega prejemka ................................................................... 41
Preglednica 5.5: Lastnosti udeležencev glede na vrsto denarnega prejemka ....................................... 42
Preglednica 5.6: Opisne statistike udeležencev glede na motivacijo za zaposlitev (iz Poročil) ............. 43
Preglednica 5.7: Lastnosti udeležencev glede na motiviranost za zaposlitev (iz Poročil)...................... 44
Preglednica 6.1: Pregled prejetih vprašalnikov za posamezne module, po območnih službah in
izvajalcih ................................................................................................................................................ 46
Preglednica 6.2: Predstavitev lastnosti udeležencev po modulih .......................................................... 47
Preglednica 6.3: Opisne statistike indikatorjev in sestavljene spremenljivke odnos do programa
Preglednica 6.4: Opisne statistike indikatorjev in sestavljene spremenljivke uspešnost informiranja
Preglednica 6.5: Opisne statistike zadovoljstva s prostori izvedbe delavnic (vprašalnik za udeležence,
modul 1)................................................................................................................................................. 52
Preglednica 6.6: Opisne statistike zadovoljstva s strokovnimi delavci in z izvedbo modula 2 (vprašalnik
za udeležence, modul 2) ........................................................................................................................ 56
Preglednica 6.7: Informiranost udeležencev o rezultatih testov (vprašalnik za udeležence, modul 2) . 57
Preglednica 6.8: Delež udeležencev, ki so prejeli dovolj informacij o zdravstvenem stanju, možnostih
iskanja zaposlitve in dobrih lastnostih (vprašalnik za udeležence, modul 2) ........................................ 58
Preglednica 6.9: Kompetence ................................................................................................................ 60
Preglednica 6.10: Kompetence udeležencev ob vključitvi in ob zaključku modula 3 po izvajalcih
8
Preglednica 6.11: Opisne statistike indikatorjev in sestavljene spremenljivke zadovoljstva z modulom 3
Preglednica 6.12: Vrste pomoči v modulu 4 po izvajalcih (vprašalnik za udeležence, modul 4) ........... 63
9
Povzetek
V letu 2013 so na Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) začeli izvajati program
»Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oz. ponovni
vstop na trg dela s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo«. Gre za prvi program, ki je v
osnovi usmerjen v socialno aktivacijo oseb, ki so dlje časa oddaljene od trga dela, oz. t. i. neaktivnih
oseb. Program je izvajalo osem izvajalcev v 12 območnih službah ZRSZ (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana,
Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje, Velenje). V evalvacijo
smo vključili deležnike na mikro (udeležence), mezzo (izvajalce) in makro nivoju (stroko).
Po Javnem razpisu ZRSZ je bilo predvidenih skupno 15.000 vključitev v vse module programa. Izvajalci
so v času do 15. junija 2014 izvedli 8.927 vključitev (4.442 v modul 1, 3.662 v modul 2, 524 v modul 3
in 299 v modul 4), kar predstavlja 59-odstotno realizacijo. Podatki kažejo, da je izvajalec v OS Trbovlje
že presegel načrtovano število vključitev v program (113,4-odstotna realizacija), realizacija pa je bila
visoka tudi v OS Celje (89,0 %) in OS Nova Gorica (84,8 %). Najnižja realizacija je bila v OS Koper (19,3
%), Kranj (34,4 %) in Ptuj (36,5 %). V času priprave evalvacije je bil program sicer še vedno v teku,
tako da bo realizacija ob zaključku izvajanja programa predvidoma višja.
V program je bilo vključenih 50,4 % moških in 49,6 % žensk. Udeleženci so bili stari med 23 in 62 let,
s povprečjem 53,2 leti. Udeleženci so bili v povprečju brezposelni 14,4 leta. Med vključenimi je bilo
91,1 % prejemnikov nadomestila ZPIZ in 8,9 % prejemnikov DSP. Za udeležence programa velja, da
imajo kompleksne in večplastne socialne in zdravstvene težave ter so že dlje časa izključeni iz trga
dela. Slaba polovica udeležencev (45,1 %) je imela končano največ osnovno šolo, 15,1 %
udeležencev je imelo nižjo poklicno šolo, 26,2 % pa srednjo poklicno šolo. Dobra desetina (11,4 %)
udeležencev je zaključila srednjo šolo, manj kot 1 % pa višjo ali visoko šolo. Večina udeležencev je
imela tudi določene delovne izkušnje (95,5 %). Po ocenah izvajalcev imajo udeleženci ob vključitvi v
modul 3 razmeroma slabo razvite kompetence in veščine za aktivno iskanje zaposlitve. Podatki
izvajalcev tudi kažejo, da je socialna mreža udeležencev večinoma šibka (66,8), ter da večina
udeležencev ni računalniško pismena (64,5 %). Po oceni izvajalcev je zaposljiva dobra tretjina (34,4
%) udeležencev.
Obstajajo pomembne razlike med udeleženci programa, ki so prejemniki DSP in prejemniki
nadomestila ZPIZ. Prejemniki DSP so bili v povprečju mlajši (45,9 let oz. 54,2 let) in manj časa
brezposelni (10,9 let oz. 14,4 let). V povprečju so bili manj izobraženi, najpogosteje pa so imeli
končano največ osnovno šolo (60,0 % oz. 45,5 %). Le 22,6 % udeležencev ima po oceni izvajalca
motivacijo za zaposlitev, pogosteje prejemniki DSP v primerjavi s prejemniki nadomestila ZPIZ (49,4
% oz. 19,4 %). Prav tako podatki kažejo, da imajo prejemniki DSP šibkejša socialna omrežja v
primerjavi s prejemniki nadomestila ZPIZ (86,5 % oz. 63,9 %).
Udeleženci so bili v splošnem naklonjeni vključitvi v program (3,9 na lestvici od 1 do 5), vendar pa je
med njimi obstajal tudi strah pred morebitnimi finančnimi posledicami v primeru neudeležbe (40,2 %
med prejemniki DSP in 28,7 % med prejemniki nadomestila ZPIZ). Ocene udeležencev o posameznih
modulih in poteku programa so bile zelo visoke. Podatki kažejo, da so udeleženci v modulu 1 prejeli
dovolj informacij o poteku samega programa (4,3 na lestvici do 1 do 5), da so bili v povprečju
zadovoljni z izvedbo modula 2 (4,5 na lestvici od 1 do 5) in s strokovni delavci v modulu 2 (4,6 na
10
lestvici od 1 do 5). Visoko je bilo tudi zadovoljstvo z izvedbo modula 3 (4,4 na lestvici od 1 do 5) in s
programom na splošno (4,4 na lestvici od 1 do 5). Ugotavljamo pa, da vključenost v modul 3 ni
pripomogla k dvigu kompetenc udeležencev.
Udeleženci večinoma navajajo, da so bili tekom programa dovolj informirani o svojem zdravstvenem
stanju (82,8 %), možnostih iskanja zaposlitve (79,2 %) in svojih dobrih lastnostih (82,8 %). Velika
večina udeležencev ocenjuje, da so v programu pridobili nove stike, poznanstva in nove prijatelje
(98,7 %), znanja za iskanje zaposlitve (94,4 %), več volje do življenja (89,7 %) ter nova znanja in
spretnosti (88,1 %). Delež udeležencev, ki menijo, da so zaradi vključenosti v program pridobili nove
zaposlitvene možnosti, pa je nekoliko nižji (55,7 %).
V modul 2 se je vključilo 82,4 % udeležencev, izmed katerih se jih je v modul 3 vključilo 14,3 %.
Rezultati merjenih kriterijev kažejo na to, da je motivacijsko delavnico najustrezneje izvedel Invel.
Izvajalec je imel tudi najvišji delež udeležencev, ki so se vključili v modul 2, in sicer pri vseh treh
območnih službah (Trbovlje, Velenje in Celje). Z največjim deležem vključitev v modul 3 izstopata
območni službi Murska Sobota (50,0 %) in Nova Gorica (36,8 %).
Udeleženci so se v višje module vključevali, da bi pridobili motivacijo za naprej, razširili socialno
mrežo, pridobili možnosti zaposlitve, pridobili znanja računalništva, uredili status, preverili pogoje za
upokojitev, dobili možnost ocene invalidske komisije, pa tudi zaradi novih informacij, radovednosti,
želje po spremembah. Motivacija so bili tudi celoviti zdravstveni pregledi. Ključni razlog za
neudeležbo so bili potni stroški, ki so nastali zaradi vključitve v program. Povrnitev potnih stroškov za
udeležence modulov 1 in 2 namreč ni bila predvidena, v nadaljevanju programa pa so bili potni
stroški povrnjeni le prejemnikom DSP, ki so aktivno reševali svojo socialno situacijo. Prejemniki
nadomestila ZPIZ, ki so sicer predstavljali večino udeležencev programa, so se posledično v višje
module redkeje vključevali. Težave z dostopom do programa je imelo kar 43,0 % udeležencev,
podatki pa kažejo, da so se ti tudi manj verjetno vključili v modul 3.
Koncept celovitih samostojnih programov socialne aktivacije je za Slovenijo nov in ga bo treba šele
razviti, program Spodbujanja neaktivnih oseb in pričujoča evalvacija pa lahko predstavljata podlago
za razvoj tovrstnih programov v prihodnje. Ugotavljamo, da v Sloveniji še ni enotne opredelitve
koncepta socialne aktivacije, za pripravo programov pa je nujno opredeliti, kakšni so cilji tovrstnih
programov, kaj lahko v resnici od njih pričakujemo, katere ciljne skupine naj zajamejo, katere vsebine
naj vključujejo, kdo naj jih izvaja ter zlasti kako naj se programi socialne aktivacije umeščajo med
druge že obstoječe programe. Na nacionalnem nivoju bo zato potreben celovit pregled že
obstoječih drugih tipov programov ter umestitev socialne aktivacije v že obstoječo mrežo. Nadalje
bo treba v procesu razvoja tovrstnih programov vzpostaviti sistemske mehanizme vključitve ciljnih
skupin v programe ter na podlagi jasno postavljenih ciljev zagotoviti kontinuum obravnave, v smislu
prehoda od programov socialne aktivacije, do zaposlitvenih programov in prilagojenega trga dela. Pri
tem je nujno že sedaj sistemsko povečati tudi razpoložljivost prilagojenih zaposlitev in možnosti za
delovno vključitev oseb, ki niso zmožne za tržne zaposlitve, saj bodo v nasprotnem primeru tudi
programi socialne aktivacije brez učinka in ne bodo omogočali pravih prehodov.
11
1 UVOD
V letu 2013 je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ) začel izvajati program
»Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oz. ponovni
vstop na trg dela s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo« (v nadaljevanju: Spodbujanje
neaktivnih oseb). Gre za prvi program, katerega osnovni namen je socialna aktivacija oseb, ki so dalj
časa oddaljene od trga dela, oz. t. i. neaktivnih oseb. Cilji programa so: povečanje socialne
vključenosti oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, pomoč pri aktivaciji za vrnitev oz. vstop ciljne
skupine na trg dela, opolnomočenje in motiviranje udeležencev za vključevanje na trg dela,
povečevanje fleksibilnosti in zaposljivosti udeležencev ter izobraževanje za njihov lažji prehod iz
neaktivnosti v zaposlitev. Cilji programa so usmerjeni tudi v ugotavljanje ovir in potencialov
udeležencev za vrnitev na trg dela, odpravljanje prepoznanih ovir in razvoj potencialov udeležencev
ter v spodbujanje razvoja novih programov, ki bodo odgovarjali na specifične potrebe te ciljne
skupine (Javno naročilo ZRSZ).
Program se je izvajal v 12 območnih službah ZRSZ (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska
Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Sevnica, Trbovlje, Velenje), izvajalo pa ga je osem izvajalcev,
ki so navedeni v spodnji preglednici.
Preglednica 1.1: Seznam izvajalcev po območnih službah
Izvajalec
ACADEMIA, družba za storitve d. o. o.
INVEL, Inkubator za razvoj podjetništva, d. o. o.
LJUDSKA UNIVERZA AJDOVŠČINA
MOZAIK, društvo za socialno vključenost
PAPILOT, Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja,
Ljubljana
PRAH, izobraževalni center, avtošola in drugo izobraževanje, d. o. o.
ZAVOD JELŠA, Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo,
Jesenice
ZAVOD VITIS, Center za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo,
Ptuj
Območna služba
OS Maribor
OS Celje, OS Trbovlje, OS Velenje
OS Nova Gorica
OS Murska Sobota
OS Koper, OS Ljubljana, OS
Sevnica
OS Novo mesto
OS Kranj
OS Ptuj
Ciljna skupina programa so osebe, ki so dlje časa oddaljene od trga dela in niso prijavljene v evidenci
brezposelnih oseb pri ZRSZ. Gre za začasno nezaposljive osebe na podlagi 9., 117. in 186. člena
Zakona o urejanju trga (Uradni list RS, št. 80/2010, v nadaljevanju: ZUTD), in 40. člena Zakona o
socialno varstvenih prejemkih (Uradni listi RS, št. 61/ 2010, 40/2011, 110/2011-ZDIU12; v
nadaljevanju: ZSVarPre). Če ciljno skupino poskusimo definirani podrobneje, gre za tiste osebe, ki so
bile prijavljene v evidencah ZRSZ, vendar ne v evidenci aktivnih iskalcev zaposlitve. Te osebe so bile
posledično označene kot neaktivne in vodene v evidenci po drugih zakonih, ki se je v letu 2012
preimenovala v evidenco začasno nezaposljivih oseb. V tej evidenci je bilo, po poročanju ZRSZ, skoraj
80 % delovnih invalidov, 20 % oseb, ki so po oceni medinstitucionalnih komisij s pristojnih centrov za
socialno delo (v nadaljevanju: CSD) začasno nezaposljive, ter manj kot 1 odstotek tujcev, ki so
prejemniki denarnega nadomestila zaradi brezposelnosti, in presežnih delavcev. V program so po teh
evidencah vključevali začasno nezaposljive osebe po ZSVarPre in prejemnike nadomestila iz
invalidskega zavarovanja. Zaradi pomanjkanja udeležencev so tekom programa kot ciljno skupino
12
dodali še zapornike, njihovo vključevanje pa so omejili na po dve skupini zapornikov na vsakega od
treh izbranih izvajalcev.
Program je bil izvajan v štirih modulih, ki so natančneje definirani v Javnem naročilu ZRSZ. Modul 1 –
motivacijska delavnica (v nadaljevanju: modul 1) je dvourna skupinska delavnica, na kateri izvajalci
predstavijo celoten program in udeležence poskušajo motivirati za udeležbo. Modul 2 – triaža (v
nadaljevanju: modul 2) se izvaja skupinsko in individualno. Namen modula 2 je ocena socialnih in
drugih težav, ki udeleženca ovirajo pri vključevanju na trg dela, ocena zaposljivosti, motiviranje za
aktivacijo, ugotovitev smiselnosti vključitve udeleženca v nadaljnja modula, svetovanje ter
usmerjanje v ustrezne izobraževalne vsebine v okviru razpisane vsebine delavnice za učinkovit nastop
na trgu dela. Modul 2 predvideva individualni usmerjeni intervju, psihološki pregled, mnenje
zdravnika na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije in pogovora z udeležencem, osnovno
mnenje o delovnih sposobnostih, prilagoditvah delovnega mesta in oceno nivoja samostojnosti na
področju dnevnih aktivnosti z uporabo standardiziranih in nestandardiziranih delovno terapevtskih
testov ter motivacijo udeleženca za aktivno in odgovorno soočanje z lastnimi ovirami in težavami.
Modul 3 – delavnica za učinkovit vstop na trg dela (v nadaljevanju: modul 3) je namenjen
poglobljenemu in sistematičnemu reševanju okoliščin, ki jih mora udeleženec razrešiti za uspešno
reševanje svoje socialne problematike in/ali drugih ovir, ki so bile prepoznane in podrobneje
opredeljene v triaži, ter izobraževanju za učinkovit vstop na trg dela. Izvaja se skupinsko in
individualno. Udeleženci morajo skozi izobraževanje pridobiti oz. razviti sledeče kompetence: razvoj
poklicne identitete, prilagodljivost, upravljanje s čustvi, proaktivnost, prevzemanje odgovornosti,
orientacija v okolju, samopromocija. Modul 4 – spremljanje in podpora udeležencu pri izvajanju
dogovora o aktivnostih (v nadaljevanju: modul 4) je namenjen spremljanju udeležencev. Poteka
večinoma individualno, osebni mentor zagotavlja motiviranje, psihosocialno podporo, zastopanje,
spodbudo pri vzpostavljanju stikov, pomoč pri telefonskih in elektronskih stikih z vsemi, ki lahko
udeležencu pomagajo pri vrnitvi na trg dela, pomoč pri urejanju uradnih zadev, obiske in oglede
podjetij, pomoč in spremljanje pri stikih z delodajalci, pomoč pri iskanju zaposlitve, pri pripravi na
razgovore pri zaposlitvi ter druge ustrezne oblike pomoči1.
Na Inštitutu RS za socialno varstvo (v nadaljevanju: IRSSV) smo pripravili evalvacijo omenjenega
programa. Osnovni namen evalvacije je ugotoviti, ali in koliko udeležba v programu pomaga
udeležencem pri vrnitvi na trg dela ter kakšni so drugi učinki programa za udeležence. Poudarek smo
dali analizi programa po posameznih modulih in izvajalcih ter pripravi predlogov za izboljšanje
modulov in predlogov za oblikovanje novih programov na tem področju.
V evalvaciji nas zlasti zanima, v kolikšni meri so cilji programa, ki so opredeljeni v Javnem naročilu
ZRSZ, realizirani po posameznih modulih. Poleg tega smo v evalvacijo vključili še nekaj dodatnih
kriterijev merjenja uspešnosti programa, za katere menimo, da so relevantni za pripravo programov
socialne aktivacije v prihodnje.
Merjeni cilji/kriteriji po posameznih modulih programa so:
modul 1:
1
Za podrobnejši opis modulov glej Javno naročilo ZRSZ: Izvedba programa spodbujanja neaktivnih oseb, ki so
dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oziroma ponovni vstop na trg dela s poglobljeno
individualno in skupinsko obravnavo.



13
motivacija za vključitev v program,
informiranje oseb iz ciljne skupine o ciljih, namenu in poteku programa,
drugi merjeni cilji.
modul 2:




prepoznava ključnih ovir in prednosti udeleženca pri njegovi aktivaciji,
izbor potrebnih aktivnosti, da bo udeleženec lahko izkoristil potencial za vrnitev na trg dela,
pridobitev uvida udeleženca v lastne ovire, potenciale in možnosti,
modul 3:


odpravljanje ovir udeleženca pri vključevanju na trg dela oz. pridobitev oz. razvoj kompetenc
za iskanje zaposlitve,
modul 4:


2
spremljanje realizacije dogovora o aktivnostih,
individualna podpora udeležencu pri njegovi uspešni vrnitvi na trg dela2.
Kriterijev pridobitev uvida udeleženca v lastne ovire, potenciale in možnosti (modul 2) in spremljanje realizacije
dogovora o aktivnostih (modul 4) v evalvacijo nismo vključili, saj ustrezni podatki (Poročila ob koncu modula 4)
niso bili na voljo.
14
2 POMEN SOCIALNE AKTIVACIJE
Izraz socialna aktivacija se je v socialnopolitičnih dokumentih nekaterih evropskih držav (npr.
Nizozemska, pa tudi Danska, kasneje Nemčija, Norveška) začel pojavljati od sredine 90-ih let
prejšnjega stoletja naprej. Gre za pristop, ki se je razvil iz policy prakse kot odgovor za izzive, s
katerimi se soočajo sodobne evropske države, predvsem veliko število dolgotrajno brezposelnih in
težko zaposljivih oseb z različnimi kombinacijami težav in tveganj, med njimi migranti in njihovi
družinski člani, ki ostajajo slabo integrirani v družbo, mladi osipniki, odvisniki, osebe s težavami v
duševnem zdravju, brezdomci in podobno. Gre za populacijo, ki je (dolgo)trajno odvisna od socialnih
transferov, hkrati pa vse bolj pasivna in izključena iz družbenega dogajanja, na drugi strani pa njeno
nezadovoljstvo občasno kulminira v družbenih nemirih z močno socialno noto.
Razumevanje socialne aktivacije v nacionalnih dokumentih, pa tudi v policy praksi evropskih držav in
policy diskurzu na nivoju EU, je tako ves čas dvojno. Po eni strani je razumevanje socialne aktivacije
vpeto v kontekst oz. retoriko aktivacije, po kateri je pomembno zmanjšati število (dolgotrajnih)
prejemnikov socialnih transferov in jih opolnomočiti, motivirati, izboljšati njihove kompetence in
zmožnosti in tako usposobiti, da se lahko vključijo bodisi v programe zaposlovanja, usposabljanja ali si
iščejo zaposlitev. Socialna aktivacija je v tem kontekstu močno povezana z zaposlitveno aktivacijo:
predpostavlja se, da je večina 'pasivnih' posameznikov, ki so dolgotrajni prejemniki socialnih
transferjev, v resnici z dodatno motivacijo, integracijo, usposabljanjem, pa tudi pogojevanjem
(vključitev v programe socialne aktivacije ali v različne oblike dela kot pogoj za prejemanje socialnih
transferjev) zmožna za delo. V družboslovni teoriji o tem kontekstu aktivacije govorijo kot o premiku
od koncepta 'welfare' (blaginja oz. socialni transferi brez pogojevanja) k workfare (blaginja preko
dela).3
Po drugi strani pa je razumevanje socialne aktivacije povezano s preprečevanjem socialne
izključenosti oz. omogočanjem vključevanja marginaliziranim posameznikom. V tem kontekstu je
glavni namen socialne aktivacije preprečiti socialno izključenost in omogočiti marginaliziranim
posameznikom sodelovanje v družbi, osebni razvoj in razvoj spretnosti, ki jih potrebujejo za
vsakodnevno sodelovanje v družbi.
Tako ne preseneča, da je socialna aktivacija relativno slabo definiran pojem oz. da ni enoznačne
definicije, v socialnih politikah evropskih držav pa ima lahko različne poudarke, odvisne od policy
konteksta posamezne države. Tako je načeloma namen socialne aktivacije opolnomočenje
marginaliziranih oseb oz. oseb, ki tvegajo socialno izključenost, graditev njihovih kompetenc in
omogočanje njihove ponovne vključenosti v družbo preko različnih družbenih aktivnosti. Vendar je
hkrati, vsaj posredno, če ne tudi neposredno, namen socialne aktivacije tudi čim več oseb pripeljati
3
Evropska komisija je leta 2000 financirala raziskovalni projekt z naslovom 'Social integration through
obligations to work? Current European workfare initiatives and future directions'. Raziskovalci so v projektu
analizirali politike šestih evropskih držav (Norveška, Francija, Združeno Kraljestvo, Danska, Nemčija in
Nizozemska). 'Workfare' politike so definirali kot 'programe oz. sheme, ki od ljudi v zameno za denarno
socialno pomoč, zahtevajo da delajo'. Na osnovi raziskave je bila objavljena knjiga: 'An offer you can't refuse:
Workfare in international perspective' (urednika I. Lodemel in H. Trickey), the Policy Press, 2001.
Še bolj strokovno odmevna knjiga na to temo je: 'Unwrapping the European social model' (urednika M. Jepsen
in A. Serrano Pascual), the Policy Press, 2006.
15
bližje trgu dela in izboljšati njihovo zaposljivost (preko boljših kompetenc, večje motivacije za delo in
za vključenost).
Najbolj nazorna v tem smislu je izkušnja Nizozemske, kjer je nacionalna vlada že v obdobju med leti
1996 in 2001 spodbudila socialno aktivacijske eksperimente, namenjene ljudem z zelo majhnimi
zaposlitvenimi možnosti, z namenom, da sodelujejo v družbi na alternativne načine, ne da bi za to
izgubili transfere. Vlada je določila finančne spodbude za oblikovanje aktivacijskih spodbud na nivoju
lokalnih skupnosti, ki so bile lahko zelo različne (odvisne od poudarkov vsake lokalne skupnosti): od
prostovoljnega dela in preizkusnega dela do usposabljanja, učenja jezikov, pa tudi športnih in
kulturnih aktivnosti. Iz teh aktivacijskih eksperimentov se je na Nizozemskem razvil koncept socialne
aktivacije kot pomoči ljudem, ki so brez dela (plačanega ali neplačanega), brez socialnih stikov,
vključno z ljudmi, ki so odvisni od alkohola, imajo zdravstvene ali psihološke težave, samske matere z
nizko podporo, priseljenci s slabim znanjem jezika, nekvalificirani delavci – z namenom razviti njihove
socialne spretnosti in delovno rutino. Socialna aktivacija je na Nizozemskem oblikovana kot most
med življenjem na transferih (od katerih živi večina ciljnih skupin) in svetom dela. Hkrati te programi
tudi pomagajo premagati socialno izključenost in izolacijo, s tem ko omogočijo ljudem, ki dobivajo
državne transfere, da se vključijo v družbeno koristne aktivnosti, v katere se sicer ne bi imeli možnosti
vključiti. Osnovni namen aktivnosti socialne aktivacije je ponovno vzpostaviti strukturo v življenje
ljudi, povečati socialne stike in omogočiti izboljšanje samozavesti in samozaupanja, vendar je
implicitni namen programov vendarle tudi približevanje vključenih v programe socialne aktivacije
svetu dela.
Tudi v Sloveniji se pojem socialne aktivacije v zadnjih letih pojavlja v vseh nacionalnih strateških
dokumentih, vključno z osnutkom Operativnega programa za črpanje evropskih sredstev v novi
finančni perspektivi. Kljub temu pa (zaenkrat) ni nikjer jasno opredeljeno, za kakšen tip programov
pravzaprav gre in ali so cilji programov predvsem vezani na povečanje zaposlitvenih možnosti
udeležencev ali so cilji tudi širši z vidika socialnega vključevanja oseb iz ranljivih skupin. Tudi zato je
pilotni program Spodbujanje neaktivnih oseb tako pomemben, saj predstavlja prve izkušnje s
programi socialne aktivacije v Sloveniji.
16
3 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA
Za potrebe evalvacije smo podatke zbirali na več načinov, pridobljeni podatki pa se v poročilu med
seboj dopolnjujejo in povezujejo. Izvedli smo triangulacijski raziskovalni načrt (po Creswell in Plano
Clark 2007), ki omogoča pridobivanje različnih, vendar komplementarnih podatkov na isto tematiko.
Ključni namen take rabe metod je raziskovalni problem osvetliti z različnih vidikov.
3.1 Predstavitev metod raziskovanja
Za izvedbo evalvacije smo uporabili naslednje merske instrumente in metode raziskovanja:






analizo vprašalnikov za udeležence programa,
analizo Poročil izvajalca za modul 2 – triažo,
analizo podatkov, pridobljenih s polstrukturiranimi intervjuji z izvajalci in z raziskovalko na
področju družbenih neenakosti, socialne države, revščine in socialne izključenosti,
analizo opažanj in vtisov iz obiskov pri izvajalcih,
pregled materialov oz. delovnih gradiv, ki jih izvajalci uporabljajo pri svojem delu,
analizo podatkov, pridobljenih na fokusni skupini z relevantnimi deležniki.
Evalvacija naj bi po prvotnih dogovorih z naročnikom potekala od oktobra 2013 do oktobra 2014,
vendar pa je bil program januarja 2014 začasno prekinjen (od takrat naprej ni bilo več novih vključitev
v program), rok za evalvacijo pa je bil skrajšan na julij 2014. Zaradi krajšega roka priprave v evalvacijo
nismo uspeli vključiti prav vseh vidikov. Vprašalnike za udeležence smo zbirali od oktobra 2013 do
konca marca 2014. V tem obdobju se modul 4 pri vseh izvajalcih še ni zaključil, izvajanje modula 3 pa
je bilo večinoma v teku. Glede na to je število prejetih vprašalnikov ob zaključku modula 3 in 4
nekoliko nižje, prav tako tudi nismo prejeli podatkov za vse izvajalce in so primerjave med njimi
nekoliko okrnjene. Intervjuje z izvajalci programa in obiske delavnic smo izvedli v januarju in
februarju 2014; številni izvajalci takrat še niso pričeli z izvajanjem modula 4, zato so nam lahko
ponudili le informacije o načrtovanju tega modula, ne pa o dejanski izvedbi. Prav tako je program v
zaporih izvajal le en od treh predvidenih izvajalcev, ki je z izvajanjem ravno pričel, zato v evalvacijo ne
vključujemo podrobnih analiz. Podatki o izvajanju modula 4 in o izvajanju programa v zaporih so
zaradi navedenih razlogov okrnjeni.
V nadaljevanju podrobneje predstavljamo zgoraj navedene metode raziskovanja z omejitvami, s
katerimi smo se srečevali, in jih je pri interpretaciji rezultatov v nadaljevanju treba upoštevati.
3.1.1 Vprašalniki za udeležence programa
Za udeležence programa smo pripravili pet tipov vprašalnikov. Udeleženci so jih izpolnjevali ob
zaključku modulov 1, 2 in 4 ter ob vključitvi in zaključku modula 3. V skladu z navodili naročnika in
predlogi izvajalcev, vprašalnikov zaradi zagotovitve popolne anonimiziranosti udeležencev nismo
šifrirali, torej jih nismo spremljali pri napredovanju v višje module. Tako zbiranje podatkov nam
onemogoča podrobnejše vidike napredka na nivoju posameznikov, vendar kljub temu lahko dobimo
vpogled v napredek skupine udeležencev kot celote.
17
Vprašalnike smo zaradi specifičnosti ciljne populacije, ki je že več let oddaljena od trga dela, pogosto
tudi slabše izobražena, socialno izključena in slabo pismena, poskusili čim bolj poenostaviti. Tako smo
namesto številk za ocenjevalne lestvice uporabili »smeške« (glej Sliko 3.1), jezik pa naredili kar se da
razumljiv in enostaven. Vprašalnike smo tudi pilotno testirali pri izvajalcih ter prilagodili glede na
dobljene rezultate in komentarje izvajalcev.
Slika 3.1: Praktični prikaz vprašalnika
Anketiranje je potekalo od oktobra 2013 do konca marca 2014 pri izvajalcih v okviru izvajanja
programa, torej so v evalvacijo vključeni udeleženci, ki so program obiskovali v tem obdobju. Vzorec
vključenih enot je torej priložnostni; gre za obliko neslučajnostnega vzorčenja, pri kateri v vzorec
vključimo tiste enote, ki nam jih ponuja priložnost. Vloga izvajalcev pri anketiranju je bila omejena na
svetovanje in pomoč udeležencem pri izpolnjevanju, hkrati pa odgovorov ni bilo dovoljeno sugerirati.
V praksi pri ogledih delavnic smo opazili, da so izvajalci vprašalnike razdelili na različne načine –
nekateri udeležencem niso dajali pojasnil in so jim pomagali le v primeru težav, pri drugih pa so bila
navodila predhodna in bolj podrobna. Pri pridobljenih podatkih se zanašamo na to, da so izvajalci
ravnali v skladu z navodili evalvatorjev. Za verodostojnost podatkov so torej odgovorni izvajalci.
Vprašalniki ob zaključku modulov 1, 2 in 4 so bili namenjeni predvsem ugotavljanju zadovoljstva
udeležencev ter zbiranju njihovih pripomb in predlogov. Z vprašalnikoma ob vključitvi in ob zaključku
modula 3 pa smo želeli preveriti morebiten dvig kompetenc udeležencev kot posledice obiskovanja
delavnic. V tej točki smo naleteli na štiri večje težave. Prvič, zaradi razmeroma kratkega roka zbiranja
podatkov, smo pridobili precejšnje število vprašalnikov ob vključitvi v modul 3 (255), število
vprašalnikov ob zaključku pa je bilo nižje (109), predvsem pa podatkov nismo pridobili od vseh
izvajalcev, zato so pri nekaterih primerjalne analize nesmiselne ali onemogočene. Drugič, ker
udeležencev pri napredovanju v višje module nismo spremljali, smo, kot že omenjeno, primerjalne
analize izvedli na nivoju skupin, ne na nivoju posameznikov. Tretjič, izvajalci so nas opozorili, da imajo
udeleženci lahko pred začetkom programa razmeroma visoko samozavest in trditve ocenjujejo visoko
pozitivno, tako da moramo rezultate interpretirati z določeno mero previdnosti, kar se je pri
rezultatih tudi pokazalo. Ocene udeležencev o lastnih kompetencah so bile znatno višje kot ocene
izvajalcev. Četrtič, kljub trudu, da bi vprašalnike kar se da poenostavili, so bile nekatere trditve za
udeležence vseeno preveč kompleksno zastavljene, kar ponekod rezultira v nizkih vrednostih
Cronbachove alfe. Analiza je pokazala, da so imeli udeleženci večkrat težave predvsem pri t. i.
obrnjenih trditvah, s katerimi običajno preverjamo konsistentnost odgovarjanja, zato smo le-te
večinoma izločili, po navedbah izvajalcev pa so nekatere, predvsem starejše in/ali slabo pismene
udeležence, zmedli tudi »smeški«.
18
Skupaj smo prejeli 1.182 izpolnjenih vprašalnikov za modul 1, 1.057 izpolnjenih vprašalnikov za
modul 2, 364 izpolnjenih vprašalnikov za modul 3 (večino, 70,1 %, ob vključitvi v modul 3, 29,9 % ob
zaključku modula 3) in 78 izpolnjenih vprašalnikov za modul 4.
3.1.2 Analiza Poročil izvajalca za modul 2- triažo
Z namenom ugotavljanja specifik ciljne populacije, smo na IRSSV v sodelovanju z ZRSZ pripravili
pregled Poročil izvajalca za modul 2 – triažo (v nadaljevanju: Poročila)4. Poročila so, izhajajoč iz
Javnega naročila ZRSZ, vsebovala podrobne informacije o posameznem udeležencu programa, s
poudarkom na vrsti težav, s katerimi se sooča, socialnih dejavnikih in dejavnikih okolja, oceni
osebnosti, vedenja, interesov in ciljev, vključno z opisom stopnje motiviranosti in sposobnosti za
iskanje zaposlitve, oceno delovnega funkcioniranja, oceno ključnih ovir, oceno vpliva zdravstvenih
težav, oceno delovnega terapevta o delovnih sposobnostih, oceno doseganja kompetenc in veščin za
aktivno iskanje zaposlitve, ter seznam potrebnih aktivnosti, da bo udeleženec lahko izkoristil svoj
potencial za vrnitev na trg dela.
Ustrezno anonimizirana poročila smo kodirali v sodelovanju z ZRSZ. Kodirali smo vsa poročila, ki nam
jih je pripravil ZRSZ, in sicer za skupaj 1.075 oseb pri vseh osmih izvajalcih, vendar zgolj za 11 od 12
območnih služb. Za območno službo Koper poročil nismo prejeli. Pretežno vsebinske podatke sta v
predhodno pripravljen vnosnik beležila ustrezno usposobljena koderja. Vključili smo sledeče
informacije:













4
spol udeleženca (moški, ženski),
starost udeleženca (izračunana po formuli: 2014 – letnica rojstva udeleženca),
izobrazba udeleženca (nedokončana OŠ, dokončana OŠ s prilagojenim programom,
dokončana OŠ, nižja poklicna šola, srednja poklicna šola, strokovna ali splošna srednja šola,
višja šola, fakultetna izobrazba),
število let brezposelnosti udeleženca,
tip težav udeleženca (težave z odvisnostjo, težave v duševnem zdravju, večje socialne in
druge težave, druge težave),
vir dohodkov udeleženca (prejemnik denarne socialne pomoči (v nadaljevanju: DSP),
prejemnik denarnega nadomestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v
nadaljevanju: ZPIZ)),
socialna mreža (šibka socialna mreža, močna socialna mreža),
sposobnost učenja (visoka, srednja, nizka),
motivacija za zaposlitev (motiviran, nemotiviran),
delovne izkušnje (ima delovne izkušnje, nima delovnih izkušenj),
ključne ovire pri aktivaciji,
računalniška pismenost (dobra, osnovna, ne obstaja),
ocena kompetenc (poklicna identiteta, prilagodljivost, upravljanje s čustvi, proaktivnost,
prevzemanje odgovornosti, orientacija v okolju, samopromocija: odlično razvita, dobro
razvita, srednje razvita, slabo razvita),
Zaključna poročila izvajalcev o doseganju ciljev programa v evalvacijo niso vključena, saj je program v teku in
do dne zaključka zbiranja podatkov (30. 3. 2014) za večino udeležencev še niso bila pripravljena.

19
predloge aktivnosti, da bo udeleženec lahko izkoristil svoj potencial za vrnitev na trg dela
(vključitev v modul 3, predstavitev pri rehabilitacijski komisiji ZRSZ (vloga za pridobitev
statusa invalida oz. pravice do zaposlitvene rehabilitacije po ZZRZI), usmeritev na invalidsko
komisijo pri ZPIZ, drugo).
Zaradi zagotavljanja kvalitete podatkov in usklajenosti koderjev smo 80 enot (7,4 %) kodirali dvakrat.
Skladnost obeh koderjev smo ugotavljali s koeficientoma Cohen's Kappa za nominalne spremenljivke
in ICC (intra-class correlation coefficient) za dobre ordinalne, intervalne in razmernostne
spremenljivke (Hallgren 2012). Vrednosti koeficientov kažejo, da sta bila koderja zanesljiva.
Usklajenost koderjev je pri demografskih spremenljivkah in ocenah kompetenc odlična (nad 0,9),
nekoliko pa upade pri spremenljivkah socialna mreža in motivacija (0,38) in sposobnost učenja (0,66).
Nižja, vendar še vedno zadovoljiva oz. dobra5 medkoderska zanesljivost pri teh trditvah je posledica
dejstva, da v nekaterih primerih te informacije niso bile eksplicitno izražene, načini zapisovanja pa so
variirali med posameznimi izvajalci.
Kot metodološko opombo dodajamo tudi dejstvo, da so izvajalci zaradi pretežno odprtih odgovorov
podajali različne odgovore in v svojih opisih niso vsi zajeli enakih informacij ali izpostavljali enakih
poudarkov, zato lahko to ponekod rezultira v večjem številu manjkajočih vrednosti.
3.1.3 Polstrukturirani intervjuji
Polstrukturirani intervjuji sodijo med metode kvalitativnega znanstvenega raziskovanja, v katerih ni
povsem natančno pripravljenega vprašalnika, raziskovalec ima pripravljena bistvena vprašanja,
običajno odprtega tipa, preostala pa oblikuje glede na potek intervjuja (med intervjujem).
Polstrukturirani intervjuji z izvajalci in ogledi delavnic
Z vsakim od izvajalcev smo izvedli polstrukturirani intervju (skupaj osem intervjujev). Intervjuji so
potekali v januarju in februarju 2014.
Intervjuje smo vsebinsko razdelili na sedem sklopov – v njih smo preverjali sodelovanje izvajalcev s
pristojnimi CSD, pridobili smo natančne informacije o predpripravah na izvedbo programa, o delu v
vsakem izmed modulov, na koncu pa smo se fokusirali še na pozitivne in negativne plati programa,
predloge, mnenja o udeležencih, specifike dela za posamezne ciljne skupine itd. Izvajalci so nam ob
intervjujih tudi predstavili in pripravili kopije materialov, ki jih uporabljajo pri delu6.
Intervjuji so v povprečju trajali dve uri, za namene enostavnejšega vnosa in priprave prepisa smo
intervjuje snemali. Intervjujev sta se udeležila po dva evalvatorja IRSSV, in sicer vodja intervjuja in
zapisnik intervjuja. Intervjuji so se v večini primerov izvajali na sedežu izvajalcev.
Pred ali po izvedbi intervjuja smo si evalvatorji ogledali delavnice, ki so jih izvajali izvajalci, in sicer
bodisi ob 1., 3. ali 4. modulu. Delavnice Zavoda Vitis si nismo ogledali, saj je izvajalec že zaključil z
5
manj kot 0,01 – neujemanje; 0,01 do 0,2 – majhno ujemanje; 0,21 do 0,40 – zadovoljivo ujemanje; 0,41 do
0,60 – srednje dobro ujemanje; 0,61 do 0,80 – dobro ujemanje; 0,81 do 1,00 – skoraj popolno ujemanje (Landis
in Koch 1977).
6
Nekateri izvajalci materialov niso želeli predati ali pa so jih predali le v okrnjeni obliki.
20
izvajanjem programa. Na delavnicah smo zapisali nekaj opažanj o vsebini, poteku, ciljih delavnice, o
številu udeležencev, ustreznosti časovnega poteka, prostorov in odnosov.
Polstrukturiran intervju s področno raziskovalko
Z raziskovalko družbenih neenakosti, socialne države, revščine in socialne izključenosti, ki je
zaposlena na Fakulteti za socialno delo (v nadaljevanju: FSD) smo v juniju 2014 izvedli polstrukturirani
intervju. Teme pogovora so se nanašale na opredelitev koncepta in vsebin programov socialne
aktivacije, ključnih predpostavk za razvoj tovrstnih programov v Evropi in pri nas, na opredelitev
ciljnih skupin in izvajalcev tovrstnih programov ter najprimernejših načinov obravnave in pomoči
osebam, ki so dlje časa oddaljene od trga dela. Pridobljeni podatki, mnenja in pogledi intervjuvane se
torej ne nanašajo neposredno na evalvirani program, ampak na razvoj programov socialne aktivacije
v Sloveniji na splošno. Intervju je trajal uro in pol, rezultate kvalitativne analize intervjuja pa smo
uporabili kot predloge za nadaljnji razvoj tovrstnih programov pri nas.
3.1.4 Fokusna skupina med stroko in drugimi relevantnimi deležniki
Poleg pridobitve vidika udeležencev in izvajalcev programa ter mnenja oz. pogleda področne
raziskovalke, smo izvedli tudi skupinski pogovor oz. fokusno skupino z odločevalci in ključnimi akterji
v programu. Fokusna skupina je kvalitativna raziskovalna metoda, kjer v okviru skupinske diskusije
spodbudimo posameznike h kritičnem razmišljanju in s tem pridobivamo poglobljene informacije o
predmetu raziskovanja. Glavna namena fokusne skupine sta bila pojasniti razumevanje koncepta
socialne aktivacije (kaj socialna aktivacija je, kaj je njen namen, katere ciljne skupine naj zajame, kako
se socialna aktivacija razlikuje od zaposlitvene aktivacije) in ovrednotiti program Spodbujanje
neaktivnih oseb. Fokusna skupina je potekala v maju 2014, v prostorih Ministrstva za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ), in sicer dve uri. Na fokusni skupini je bilo
udeleženih 13 oseb, in sicer 6 predstavnikov MDDSZ, 6 predstavnikov CSD (iz: CSD Nova Gorica, CSD
Ljubljana Moste Polje, CSD Maribor in CSD Trbovlje) ter predstavnica ZRSZ.
Fokusno skupino sta vodili in usmerjali dve predstavnici IRSSV. Za namen prepisa smo fokusno
skupino snemali in vodili zapisnik poteka.
3.2 Metodološka opomba pri analizi
Za izračun statističnih značilnosti smo uporabili sledeče teste:





T-test za dva neodvisna vzorca, za spremenljivke dobrega ordinalnega ali intervalnega tipa, ki
so se porazdeljevale normalno,
Mann-Whitney U-Test, za spremenljivke dobrega ordinalnega ali intervalnega tipa, ki so se
porazdeljevale asimetrično,
analizo variance (ANOVA), za spremenljivke dobrega ordinalnega, intervalnega ali
razmernostnega tipa, ki so se porazdeljevale normalno,
Kruskal-Wallis H, za spremenljivke dobrega ordinalnega, intervalnega ali razmernostnega
tipa, ki so se porazdeljevale asimetrično,
Hi-kvadrat test ali Fisher's Exact Test: za dve nominalni spremenljivki,

21
Spearmanov koeficient korelacije za dve spremenljivki dobrega ordinalnega, intervalnega ali
razmernostnega tipa.
V poročilu predstavljamo zgolj tiste razlike, ki so statistično značilne, in tega dejstva pri posameznih
izračunih dodatno ne poudarjamo. Pri slikah pri primerjavi izvajalcev ali območnih služb v oklepajih
navajamo število enot analize. Ponekod je število enot zelo nizko. V teh primerih medsebojne
primerjave niso zanesljive in so podatki le ilustrativni.
22
4 POTEK PROGRAMA PRI IZVAJALCIH
V tem poglavju predstavljamo potek programa po posameznih fazah pri izvajalcih. Pri pripravi vsebin
in organizaciji dela so imeli izvajalci do določene mere proste roke. V poglavju poskušamo izluščiti
tiste vsebine in postopke, ki so se izkazali kot dobri in uspešni pri vključeni ciljni skupini in jih izvajalci
predlagajo za vključitev v prihodnje tovrstne programe.
Programe izvajalcev tako predstavljamo po posameznih fazah izvajanja in ob koncu vsakega
podpoglavja kratko izpostavljamo dobre prakse posamezne faze.
4.1 Faza priprav oz. faza pred začetkom izvajanja programa
4.1.1 Priprava na izvedbo programa
Izvajalci programa poročajo, da so pred začetkom izvajanja programa, to je v fazi priprave, prejeli
ključne usmeritve od ZRSZ, vendar pa je večina v tem obdobju imela nekoliko negotov občutek, da
stvari niso popolnoma jasne, ker od ZRSZ niso dobili vseh konkretnih navodil. Z namenom razjasnitve
težav je bilo organiziranih več koordinacijskih sestankov med izvajalci, ZRSZ in CSD, nekateri izvajalci
pa so poudarili, da z ZRSZ sodelujejo kontinuirano, tudi med izvajanjem programa. Prav tako so
opozorili na začetno neusklajenost akterjev oz. pomanjkljivo celostno komunikacijo med izvajalci,
ZRSZ, lokalnimi službami ZRSZ in CSD.
Izvajalci so se pri delu organizirali na različne načine. Večina jih je že izvajala oz. izvajajo sorodne
programe, vsebino in potek izvedbe programa pa so pripravili na podlagi Javnega naročila ZRSZ in
podpisane pogodbe. Invel je poudaril, da so imeli vsebine in računalniški program za evidentiranje
udeležencev pripravljene že pred začetkom izvajanja programa, tako da so z vključevanjem
udeležencev lahko pričeli takoj po prejemu seznamov. V LU Ajdovščina so gradiva pripravili na
podlagi svojih že obstoječih, ki jih uporabljajo v sorodnih programih, vendar so pri izvajanju ugotovili,
da je gradivo za neaktivne osebe dejansko pretežko, zato so ga prilagodili sposobnostim udeležencev.
Zavod Jelša je bil zadolžen za pokrivanje celotne Gorenjske in zato so za območje Kranja, Škofje Loke
in Tržiča sklenili pogodbo s podizvajalcem. V Prah izobraževalnem centru so za modul 1 najeli
profesionalnega motivatorja. Tudi Zavod Vitis je za izvedbo modula 3 predvidel podizvajalca, vendar
modula ni izvajal.
Prah izobraževalni center je ocenil, da je podpora lokalnega okolja projektu zelo pomembna, zato so
pred začetkom izvajanja programa le-tega promovirali (npr. v lokalnih medijih), se povezovali z
lokalnimi podjetji ter na ta način obvestili lokalno javnost o programu. Menijo, da »če projekt nima
podpore lokalne skupnosti, ne bo zaživel«. Ker so po izkušnjah predvidevali, da so možne težave glede
motiviranosti udeležencev, so pripravili nagradno igro, ki motivira udeležence, da se programa
udeležujejo do konca.
Priporočila izvajalcev:
 za izvajanje projekta je pomembna podpora lokalnega okolja (objavljanje v lokalnih časopisih,
povezovanje z lokalnimi podjetji),




23
več povezovanja in komuniciranja med vključenimi akterji, usklajenost akterjev (izvajalci, CSD,
območne službe ZRSZ, Centralna služba ZRSZ),
usklajenost in enotno izvajanje programa,
gradiva je treba prilagoditi ciljni skupini,
predhodna priprava gradiv (predvsem z administrativnega vidika).
4.1.2 Vloga CSD
CSD so kot osrednji nosilci strokovnega znanja na področju obravnave najbolj ranljivih skupin
prebivalstva, med njimi tudi prejemnikov DSP, pomemben člen programa Spodbujanje neaktivnih
oseb. Vloga CSD je bila med programom večinoma, vendar ne izključno, omejena na naslednje
aktivnosti:





oblikovanje seznamov oseb, ki bi jih (poleg obstoječih zavodskih seznamov) še lahko vključili
v program,
preverjanje kontaktnih podatkov udeležencev,
posredovanje informacij o osebah s težjo socialno situacijo, katere bi CSD lahko nadalje
podrobneje obravnaval,
izplačevanje potnih stroškov ter dodatka za aktivnost (po sklenitvi dogovora o aktivnem
reševanju socialne problematike),
nudenje prostorov CSD za izvajanje programa.
V splošnem so izvajalci s CSD sodelovali dobro. Na začetku izvajanja so pogosto izpostavljali probleme
z nepovezanostjo, slabo komunikacijo in neenotnostjo podajanja informacij med izvajalci, Centralno
službo ZRSZ, lokalnimi službami ZRSZ in CSD, predvsem v konkretnih stvareh, ki bi morale biti
dorečene (npr. povračilo potnih stroškov). Udeleženci so se z vprašanji pogosto obračali na pristojne
CSD ali območne službe ZRSZ, vendar pa jim le-ti pogosto niso znali podati ustreznih pojasnil in
usmeritev, saj s programom niso bili seznanjeni. Izvajalci, ki so že pred začetkom projekta organizirali
sestanke z območnimi službami ZRSZ in CSD, o tovrstnih neenotnostih redkeje poročajo, pri ostalih so
tekom programa stvari postale razumljivejše in jasnejše. Ugotavljamo tudi, da je program iz
administrativnega vidika bolje potekal na tistih CSD, kjer so v začetku določili kontaktno osebo, s
katero so se izvajalci lahko posvetovali o udeležencih in ki je skrbela za pogodbe in izplačila potnih
stroškov.
Problematika povračila potnih stroškov
Po prvotni vzpostavitvi sodelovanja med izvajalci programa in CSD, je delo CSD za potrebe programa
večinoma potekalo ustaljeno, vendar pa ni bilo vedno povsem poenoteno. Neenotne prakse so se
pokazale predvsem pri izplačilih potnih stroškov udeležencem programa. Ti za modula 1 in 2 niso
prejeli povrnjenih potnih stroškov, v modulu 3 pa so povrnjene potne stroške dobili zgolj prejemniki
DSP, ne pa tudi prejemniki nadomestila ZPIZ, zato so se slednji redkeje vključevali v višje module.
Navodila za izplačilo potnih stroškov so bila v primeru prejemnikov DSP razmeroma jasna. V skladu z
2. odstavkom 35. člena ZSVarPre so bili udeleženci v modulu 3 in 4 upravičeni do povrnitve potnih
stroškov, in sicer vozovnice najcenejšega javnega prevoza, v kolikor ta ni na voljo, pa kilometrine v
24
višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina. Ker za modul 2 potni stroški niso bili
predvideni, vendar pa so ti tekom programa vseeno nastali, naj bi CSD udeležencem izplačal izredno
DSP (v nadaljevanju: IDSP). Za udeležence modula 3 je bil predviden podpis dogovora o aktivnem
reševanju socialne problematike s pristojnim CSD in posledično nova odločba o DSP, z upoštevanjem
aktivacijskega dodatka. Ker pa imajo udeleženci po ZSVarPre zaradi vključitve v program pravico do
povrnitve dejanskih stroškov, torej v konkretnem primeru potnih stroškov, naj bi MDDSZ zagotovilo
tudi ta sredstva. Zanje so CSD zaprosili s posebnim obrazcem.
Vendar pa je pri povračilu potnih stroškov udeležencev v praksi prišlo do številnih tehničnih zapletov
in šumov v komunikaciji med ZRSZ, MDDSZ, CSD in izvajalci. Problem potnih stroškov udeležencev se
je večinoma reševal z IDSP in aktivacijskim dodatkom. Poleg pomislekov, da je kvota za pridobitev
IDSP na osebo omejena (nekateri so le-to že porabili), pa so imeli izvajalci težave tudi s tem, da so
udeleženci povrnjene stroške dobili z dvomesečnim zamikom, kar je pri nekaterih udeležencih
povzročilo, da se programa niso mogli več udeleževati. Tudi pri izplačilu aktivacijskega dodatka je
med izvajalci oz. CSD prihajalo do različnih praks, predvsem zaradi nedoseganja kvote ur. Udeležence
se je na tak način postavljalo v neenak položaj in so se pogosto čutili prikrajšane, kar je negativno
vplivalo na motivacijo udeležencev, dinamiko dela v skupini in na delo izvajalca.
Vloga CSD pri pripravi seznamov vključenih oseb
Iz fokusne skupine in intervjujev z izvajalci je razvidno, da je prišlo pri pripravi seznamov oseb za
vključitev v program pri različnih območnih službah do razhajanj oz. prakse priprave seznamov niso
bile enotne. V splošnem so vsi izvajalci sezname pridobili od Centralne službe ZRSZ in večinoma
navajajo, da so bile zgolj te osebe v program tudi vključene. Določeni izvajalci so pri pripravi
seznamov sodelovali s CSD, ki so sezname pregledali, predlagali nove udeležence, nekaj udeležencev
pa tudi s seznamov črtali, saj so bili že vključeni v druge programe. Prav tako so pogosto ugotavljali,
da seznami niso posodobljeni (da vsebujejo zastarele podatke, npr. naslove, telefonske številke in da
so na seznamih ljudje, ki so preminuli), ter so podatke posodabljali skupaj s CSD. V nekaj primerih je
izvajalec v sodelovanju s CSD predlagal tudi potencialne kandidate, za katere bi bil program zelo
ustrezen, vendar, če te osebe niso bile evidentirane na zavodskih seznamih, jih po njihovih navedbah
niso mogli vključiti. Papilot tako navaja, da so prosili CSD za sezname oseb, ki bi bili po njihovem
mnenju lahko potencialni udeleženci teh programov, vendar jih niso dobili. Izvajalci v tem kontekstu
opozarjajo, da niso bili dovolj informirani o vlogi CSD oz. o informacijah, ki jih je ZRSZ posredoval CSD.
Izvajalci opozarjajo, da bi bili seznami lahko obsežnejši oz. da je oseb, ki potrebujejo tovrstne
programe, še veliko. Na območnih službah Velenje, Trbovlje in Celje so sezname potencialnih
udeležencev izčrpali, kar pomeni, da bi v nadaljevanju programa morali dobiti nove sezname.
Izpostavili so, da seznam območne službe ZRSZ vsebuje veliko več oseb, primernih za vključitev, kot
seznami, ki so jih dobili iz Centralne službe ZRSZ. Invel ugotavlja, da se seznami na Centralni službi
ZRSZ prepočasi polnijo in predlaga ažuriranje seznamov v sodelovanju s CSD in z območnimi službami
ZRSZ. Podobno ugotavlja Papilot, ki meni, da je potencialnih udeležencev veliko, treba je le prečistiti
in posodobiti sezname.
Drugi načini sodelovanja CSD
Izvajalci so se povezovali s CSD in v program vključevali osebe tudi na druge načine, odvisno od
interesa in odnosa (naklonjenosti) do programa posameznega CSD. Večini izvajalcev so CSD za
25
izvajanje programa ponudili svoje prostore, kar se je pokazalo kot dobra praksa. V Mozaiku npr. tudi
navajajo, da so se v primerih posebnih opažanj o udeležencu posvetovali s pristojnim CSD, ki je
potem ukrepal v reševanju konkretne situacije (npr. v primerih alkoholizma in zasvojenosti).
 sistemsko urediti problem potnih stroškov,
 poudariti vlogo CSD pri izbiri oseb, ki bi jih lahko vključile v program,
 določiti ustrezno ciljno skupino programa oz. le-to razširiti (vključevati osebe tudi iz drugih
seznamov na ZRSZ),
 centralna služba ZRSZ mora sezname prečistiti in posodobiti kontakte, in sicer v sodelovanju s
CSD in z območnimi službami ZRSZ.
4.1.3 Odzivnost na vabila
Več izvajalcev opaža, da je bila odzivnost vabljenih različna pri skupini prejemnikov DSP in pri skupini
prejemnikov nadomestila ZPIZ. Načeloma se invalidi v večji meri odzivajo in udeležijo programa kot
pa prejemniki DSP. Zavod Jelša navaja, da se je »pokazala bistvena razlika glede pripravljenosti za
nadaljnje sodelovanje pri udeležencih, ki so prejemniki DSP ter prejemniki nadomestila za invalidnost,
saj so slednji to sprejemali kot svojo odgovornost, prvi pa so to razumeli kot grožnjo v smislu odvzema
DSP«.
Ključna razloga za to, da se vabljene osebe programa niso udeležile, sta bila oddaljenost in slabe
povezave do lokacije izvajalca ter dejstvo, da udeleženci niso dobili povrnjenih potnih stroškov. Ostali
razlogi, ki jih omenjajo izvajalci, so težave vabljenih zaradi različnih oblik zasvojenosti, težave v
duševnem zdravju in telesne oz. fizične ovire (pri invalidih).
Izvajalci so opazili tudi razlike med tistimi, ki živijo v ruralnem okolju in tistimi, ki živijo v mestnem.
Nekateri navajajo, da se osebe iz ruralnega okolja veliko raje udeležijo programa kot tisti iz mesta
(npr. so bolj odprti, bolj dostopni, imajo večje zaupanje in lahko izvajalci več naredijo na motivaciji in
aktivaciji), drugi pa poročajo o tem, da se ravno tisti iz ruralnega okolja programa niso udeležili, ker
imajo nekaj zemlje, ki jo obdelujejo, in jim je to bolj pomembno, hkrati pa zaradi oddaljenosti do
programa težje dostopajo in jim to predstavlja večje finančne obremenitve. V tem kontekstu Invel
opozarja na pomembnost tega, da se izvajalec približa udeležencem; navajajo, da so »za modul 1 in 2
najeli prostore ali na zadružnih domovih oz. kmetijskih zadrugah ali pa je prostor odstopil CSD,
vključile pa so se tudi območne službe ZRSZ, da so se lahko ljudem čim bolj približali in tudi zato je bila
udeležba v programu večja«. V nasprotju s tem Zavod Jelša ocenjuje, da najem prostorov ni pogojeval
večje udeležbe. Academia je razmišljala strateško in pripravila module tako, da so udeleženci prišli
čim manjkrat in obenem opravili čim več aktivnosti, da bi zmanjšali potne stroške.
 najemanje prostorov za izvajanje modulov, s katerimi so se lokacijsko približali udeležencem, se
je pri nekaterih izvajalcih izkazalo za dobro prakso,
 izvajanje programa na enem mestu, v strnjenih časovnih obdobjih, z namenom zmanjšanja
potnih stroškov, se je izkazalo za dobro prakso.
26
4.1.4 Načini promocije programa
Izvajalci so vabljene za vstop v program večinoma najprej motivirali po telefonu. Papilot opozarja na
to, da so načini motiviranja zelo odvisni od ciljne skupine; pri nekaterih so naravnani bolj
zaposlitveno, druge skupine (npr. zaporniki, ki imajo še precej časa do izpusta) pa bolj aktivacijsko.
Izvajalci poudarjajo, da so zdravniški pregledi predvsem pri prejemnikih DSP pomemben motivacijski
dejavnik. Izvajalci opažajo, da zdravnik in psiholog udeležencem veliko pomenita, ostali strokovni
delavci pa nekoliko manj.
Izvajalci so poudarjali tudi pomembnost nadaljnje udeležbe v programu z namenom lažjega reševanja
težav in pridobitve ustreznih kompetenc za iskanje zaposlitve. Prah izobraževalni center tudi navaja,
da so »šele v tem programu opazili, da ljudi zelo motivira, če jim rečeš, da bodo lahko pomagali
drugim«.
Izvajalci so se pri vprašanju, ali je program obvezen, odzivali različno. Nekateri so navajali, da je
program obvezen, drugi zgolj, da je odgovornost udeležencev (predvsem prejemnikov DSP), da se ga
udeležijo. Nekateri izvajalci so navajali, da program ni obvezen, hkrati pa so pojasnili vse dobre plati
programa. LU Ajdovščina si predvsem prizadeva, da se osebe udeležijo prvega modula, kjer jih nato
še dodatno motivirajo in spodbudijo k udeležbi. Prah izobraževalni center je edini med izvajalci
pripravil nagradno igro za udeležence, ki temelji na tem, da ima udeleženec več možnosti za zmago,
če se bo programa čim večkrat udeležil. To so tudi promovirali v lokalnih glasilih, s tem so tudi
poskrbeli za promocijo programa.
Izvajalci opozarjajo, da je največji osip pri udeležencih prav pri vabljenju na modul 1. Za tiste
udeležence, ki se res ne želijo udeležiti, izvajalci predlagajo tudi kontakte preko drugih institucij, torej
CSD in ZPIZ.
 motivacija predvsem po telefonu,
 poudarjajo pozitivne lastnosti programa,
 zdravniški pregled kot pomemben motivacijski dejavnik,
 pomoč drugim kot pomemben motivacijski dejavnik,
 pri kontaktiranju udeležencev naj sodelujejo tudi CSD in ZPIZ.
4.2 Potek modula 1
Modul 1 v praksi pri izvajalcih poteka podobno, s ciljem predstavitve programa in motivacije za
nadaljnjo vključitev. V Invelu imajo prakso, da so na prvem modulu vedno prisotni moderator in dva
zaposlena, saj je treba izpolniti več obrazcev, udeleženci pa pri izpolnjevanju potrebujejo pomoč, npr.
so slabo pismeni, slabo vidijo ipd. Zavod Vitis v povezavi s tem navaja, da večina udeležencev
potrebuje pomoč pri izpolnjevanju vprašalnikov, ker slabo vidijo in si ne morejo privoščiti očal,
vprašalnike in dokumentacijo so zato povečali na velikost A3.
27
Zavod Vitis tudi opozarja, da so modul 1 vedno izvajali proti koncu meseca, tako da so v začetku
naslednjega meseca pričeli z izvajanjem modula 2, kar je bilo najenostavnejše z vidika računov in
zahtevkov za izplačila.
 na modulu 1 naj bo prisotnih več oseb oz. izvajalcev delavnice, saj je treba izpolniti več obrazcev,
pri čemer udeleženci v večini potrebujejo ustrezno pomoč,
 večji format za dokumentacijo in vprašalnike, saj številni udeleženci slabo vidijo (A3).
4.2.1 Skupine v modulu 1
Za izvedbo modula 1 mora biti po Javnem naročilu ZRSZ prisotnih najmanj 12 udeležencev. Vsi
izvajalci, z izjemo Invela, navajajo, da njihove skupine v modulu 1 ne štejejo manj kot 12 udeležencev,
Invel pa je izvedel pet delavnic z manjšo številčno udeležbo, kot je zahtevana, in za te niso mogli
zahtevati poračuna. V tem kontekstu opozarjajo, da bi morale biti skupine v modulu 1, glede na
specifiko ciljne populacije, manjše. V povprečju je na motivacijskih delavnicah prisotnih približno 15
udeležencev.
Izvajalci se večkrat soočajo z neodzivnostjo udeležencev s seznamov. Večina je vzpostavila prakso, da
so jih vabili po 30 naenkrat, da se bi jih od teh udeležilo najmanj 12. Zelo visoko udeležbo, glede na
število vabljenih, so imeli v Mozaiku in v Invelu. Izvajalci ugotavljajo, da je udeležba odvisna od oseb
na seznamu, ocenjujejo, da je udeležba višja pri invalidih kot pri prejemnikih DSP.
 manjše skupine v modulu 1 in programu,
 povabiti je treba več udeležencev (npr. 30), da bodo skupine zagotovo dosegale minimum.
4.3 Modul 2 – triaža
4.3.1 Potek modula 2
Modul 2 predvideva skupine v velikosti od 8 do največ 12 oseb. Izvajalci ugotavljajo, da za manjše
skupine lažje organizirajo preglede pri strokovnih delavcih, to pa je enostavnejše tudi za udeležence,
ki lahko vse aktivnosti opravijo v enem dnevu.
Večina izvajalcev v modulu 2 najprej pripravi skupinsko delavnico, kjer predstavijo postopke triaže in
udeležencem predstavijo strokovni tim. Vsi izvajalci udeležence pripravijo na preglede oz. na
obravnavo pri strokovnjakih. Nekateri to storijo v modulu 1, drugi pa na začetku modula 2. Pri vseh
izvajalcih so, kot sledi iz Javnega naročila ZRSZ, sodelovali socialni delavec, psiholog, zdravnik
specialist s področja medicine dela, delovni terapevt ali tehnolog in osebni mentor.
V nadaljevanju izvajajo bodisi skupinske bodisi individualne aktivnosti. Zavod Jelša ima 7 ur
skupinskega dela (testiranja z delovno terapevtko, del psihološkega testiranja) in 8 ur individualnega
dela (zdravniški pregled, del psihološkega testiranja, socialna anamneza), podobno je tudi pri
28
Papilotu. Academia in Invel v nasprotju s tem navajata, da z izjemo skupnega psihološkega testiranja
vse poteka individualno. Vsem pregledom pri izvajalcih sledi skupinska delavnica z namenom
predstavitve modula 3.
Večina izvajalcev pravi, da je zdravnik v primerih, kjer je bilo to potrebno, udeleženca napotil k
osebnem zdravniku na nadaljnje preiskave. Invel opozarja, da je to pomembno tudi za nedvoumno
določitev fizičnega stanja udeleženca (npr. suma na alkoholiziranost ali prisotnost drugih
psihoaktivnih substanc v telesu). Če pogledamo podatke iz vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali
udeleženci, ugotovimo, da je bilo dodatno zdravljenje predpisano 14,2 % udeležencem. Udeleženci, ki
so program obiskovali pri Papilotu (28,2 %) in Zavodu Vitis (17,6 %), pogosteje od povprečja poročajo
o tem, da jim je bilo predpisano dodatno zdravljenje7 (glej Sliko 4.18).
Slika 4.1: Udeleženci, napoteni na nadaljnje preglede (vprašalnik za udeležence, modul 1) (v %)
14,2 %
Papilot (N = 117)
28,2
Zavod Vitis (N = 51)
17,6
Academia (N = 267)
13,5
Invel (N = 360)
11,7
Zavod Jelša (N = 40)
10,0
Prah izobraževalni center (N = 40)
7,5
Mozaik (N = 17)
0,0
LU Ajdovščina (N = 10)
0,0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Izvajalci na podlagi vseh pregledov in obravnav pripravijo poročilo za vsakega udeleženca. Nekateri
izvajalci v pripravo poročila vključijo celoten strokovni tim in tako za udeleženca podajo enotno
skupno mnenje. V Mozaiku so v primerih posebnih opažanj o socialni situaciji udeleženca opozorili
pristojni CSD.
V večini primerov udeležence z rezultati pregledov in obravnav seznani osebni mentor, ki se z
udeležencem pogovori o stanju in možnostih za naprej. Tistim, ki so primerni za vključitev v modul 3,
ponovno predstavijo nadaljevanje programa in jih spodbujajo k vključitvi.
 motivacijska delavnica in triaža naj potekata v strnjenem časovnem zaporedju, saj je osip na ta
način nižji,
 ustreznejše so manjše skupine udeležencev, da lažje organizirajo preglede in da udeleženci vse
opravijo v krajšem času,
7
8
Uporabili smo metodo Bonferroni, ki pri izračunih upošteva tudi število enot analize.
Na tem in vseh naslednjih grafih zelena črta predstavlja povprečno vrednost.



29
sodelovanje s pristojnim CSD, obveščanje CSD o posebnih opažanjih o udeležencih,
pomembnost natančne opredelitve fizičnega stanja udeleženca z nadaljnjimi preiskavami,
skupna priprava poročila, v kateri sodeluje celoten strokovni tim.
4.3.2 Problematika zdravstvenih kartonov
Udeleženci, ki se odločijo za vključitev v modul 2, pred tem podpišejo dogovor o sodelovanju.
Nekateri izvajalci udeležencem poleg dogovora priložijo še izjavo za začasen prevzem zdravstvenih
kartonov, s katero gredo udeleženci k svojemu zdravniku in prevzamejo zdravstveni karton, ki ga v
modulu 2 potrebuje zdravnik medicine dela. Izvajalci s kartoni večinoma niso imeli težav; Zavod Jelša
navaja, da je sodelovanje z zdravstvenimi domovi že utečeno zaradi potreb zaposlitvene
rehabilitacije, občasno zahtevajo pooblastila ali dopise. Podobno so tudi pri Invelu pripravili izjavo za
prenos zdravniških kartonov, osebni zdravniki pa so kartoteke pošiljali direktno zdravnikom medicine
dela. Pri LU Ajdovščini pa so nekatere kartone poslali izvajalcu, druge k zdravniku ali na CSD.
Dva izvajalca sta imela s pridobivanjem zdravstvenih kartonov težave, kar kaže na to, da je
problematiko potrebno urediti bolj sistematično. Izvajalci so na zdravstvene domove pošiljali dopise
za prevzem zdravstvenih kartonov po pošti, vendar so prejeli obvestilo informacijske pooblaščenke,
da gre za prekršek. Opozarjajo tudi na visoke stroške pošiljanja kartonov – Zavod Vitis npr. navaja, da
jim je Zdravstveni dom Ptuj zaradi obsežnosti kartonov priložil cenik. Nekaj udeležencev je bilo tudi v
zdravniški obravnavi in so bili zato njihovi zdravstveni kartoni za izvajalca nedostopni. Papilot tudi
opozarja, da se kartonov ne sme pošiljati na druge institucije, ampak je treba zaprositi za plačljivo
kopijo. Posledično so izvajalci, ki so imeli tovrstne težave, pozvali udeležence, naj sami pridobijo
zdravstveni karton, hkrati pa so na preglede prinesli svoje izvide in odločbe, ki so bili v pomoč
zdravniku.
 podpis izjave za začasen prevzem zdravstvenih kartonov oz. sistemska ureditev problematike,
 zbiranje zdravstvene dokumentacije, ki jo imajo udeleženci doma oz. jim je dostopna (v kolikor
kartoni niso na voljo).
4.3.3 Dostop do strokovnih delavcev
V vprašalniku po modulu 2 je kar 43,0 % udeležencev navedlo, da jim pot na program predstavlja
problem, največ v OS Trbovlje (75,2 %), Murska Sobota (66,7 %) in Novo mesto (54,3 %), manj pa v
Velenju (20,6 %), Sevnici (26,3 %) in Novi Gorici (30,8 %) (glej Sliko 4.2).
30
Slika 4.2: Dostopnost do strokovnih delavcev kot ovira za udeležbo (vprašalnik za udeležence, modul 2) (v %)
43,0 %
Trbovlje
75,2
Murska Sobota
66,7
Novo mesto
54,3
Maribor
47,4
Ptuj
44,4
Celje
38,7
Koper
38,5
Kranj
34,9
Nova Gorica
30,8
Sevnica
26,3
Ljubljana
22,1
Velenje
20,6
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Ker potni stroški za modul 2 niso povrnjeni, izvajalci rešujejo to na različne načine. Preglede imajo
večinoma organizirane tako, da udeleženci »krožijo« med različnimi strokovnimi delavci, torej lahko v
enem dnevu opravijo večinoma vse preglede in obravnave (npr. Papilot, Academia). Prevoz je bil
organiziran v Mozaiku (prišli so jih iskat s kombijem), v Academii opažajo, da so se udeleženci sami
dogovorili med seboj in se peljali skupaj. Pri večini izvajalcev se modul 2 izvaja na sedežu podjetja,
drugi pa se lokacijsko skušajo čim bolj približati udeležencem, pri Invelu so npr. vključili najbližje
zdravnike medicine dela.
 kroženje med strokovnimi delavci (vsi pregledi na enem mestu, ob enem terminu) – udeleženci
lahko na ta način preglede opravijo v najkrajšem možnem času, kar je učinkovito tudi z vidika
potnih stroškov,
 reševanje problema potnih stroškov: izvajalec organizira prevoz, spodbujanje udeležencev, da se
povežejo in si delijo potne stroške,
 pomembno se je lokacijsko čim bolj približati udeležencem.
4.4 Modul 3 – delavnica za učinkovit vstop na trg dela
Večina izvajalcev modul 3 izvaja skupinsko, individualno pa le po potrebi, če udeleženec potrebuje
dodatno pomoč, npr. pri pisanju prošenj za zaposlitev, pri reševanju pravnih zadev ali pa se želi o čem
pogovoriti. Zavod Jelša opozarja na veliko količino individualnega dela z udeleženci, predvsem zaradi
razreševanja problematike povrnitve potnih stroškov.
31
Modul 3 traja štiri mesece oz. 240 ur. V modulu so običajno prisotni osebni mentor in zunanji
sodelavci. V Invelu so ugotovili, da je za udeležence najlažje, če je z njimi vseskozi prisoten en
mentor, tudi če predavajo drugi strokovnjaki, saj se udeleženci na svojega mentorja zelo navežejo. V
Mozaiku udeleženci enkrat tedensko obiščejo Eko kmetijo Korenika, kjer jih prevzame drug mentor.
Skozi potek modula 3 so udeleženci pripravljali osebne mape. Gre za zbirke dokumentov udeležencev
programa, ki nujno vsebujejo življenjepis osebe, opis vseh njenih formalnih in neformalnih znanj,
veščin, kompetenc, delovnih izkušenj, pa tudi pisna mnenja in priporočila izvajalcev, delodajalcev in
drugih. Izvajalci so nam ob obisku na delavnicah pokazali primere osebnih map in pripravili prazen
vzorec osebne mape udeleženca. Ob pregledu le-te ugotavljamo, da vsebujejo največ gradiva iz
modula 3, ki je najobsežnejši. Invel za vsakega udeleženca pripravi strukturirano mapo po modulih,
drugi izvajalci pripravijo mapo z blokom, kamor udeleženci sami sproti vstavljajo dokumente,
nekateri dobijo tudi gradiva v obliki skript.
Priporočila izvajalcev za modul 3:
 skupinsko delo, individualno pa v primeru, ko se pojavi potreba po dodatni pomoči ali pogovoru,
 osebni mentor naj bo prisoten na vseh predavanjih.
V modulu 3 so izvajalci v največjem obsegu izvajali aktivnosti, ki se nanašajo na vsebine zaposlovanja
in osebnostne rasti, pridobivanja novih socialnih veščin, kompetenc za iskanje zaposlitve in
računalniških znanj. Udeleženci so osvojili znanja o tem, kako iskati informacije, kako prepoznati
potencialne probleme in kako priti do rešitve in pomoči. Vsebine so vsi izvajalci prilagajali glede na
potrebe in želje udeležencev, kar jih po njihovi oceni zelo motivira.
Kot že omenjeno, so bili v modul 3 aktivno vključeni tudi zunanji strokovnjaki. Vsi izvajalci so tako z
udeleženci izvedli oglede institucij ali pa so predstavniki institucij prišli predavati k njim. Izvajalci
sodelujejo z lokalnimi delodajalci, z zaposlitvenimi agencijami, z dnevnimi centri (npr. Šent, Ozara), s
knjižnico, z gledališčem ipd. Prah izobraževalni center se odloča za izbiro takih delodajalcev, ki
dejansko zaposlujejo v njihovem okolju. Zavod Jelša ima mrežo delodajalcev, ker izvajajo tudi
zaposlitveno rehabilitacijo, zato so udeležencem predstavili tako zaposlitveni center kot tudi realno
delovno okolje, da vidijo razliko v zahtevah in v delovnih okoljih. V LU Ajdovščina so spodbujali tudi
prostovoljno delo, npr. da se vključijo v Karitas in Rdeči križ, na ta način so jih želeli vplesti v lokalno
okolje.
4.5 Modul 4 – spremljanje in podpora
Večina izvajalcev izvaja modul 4 v celoti individualno, vsebine so prilagojene posamezniku. Nekateri
izvajalci modul občasno izpeljejo skupinsko, npr. v LU Ajdovščina imajo enkrat na teden skupinsko
srečanje, ostalo individualno; v Invelu imajo na začetku in koncu modula skupinski del, vmes ta
poteka individualno, le Academia je izpostavila, da imajo 25 ur skupinskega dela in vsak udeleženec
ima na voljo še 5 ur individualnega dela.
V modulu 4 izvajalci najpogosteje nudijo pomoč, svetovanje in spodbujanje pri uresničevanju ciljev in
idej udeležencev. V LU Ajdovščini so tri udeležence spodbudili, da so se ponovno vključili v šolanje
32
(dva v osnovno šolo in eden v srednjo šolo).9 Nekateri izvajalci tudi ponavljajo oz. poglabljajo vsebine
iz modula 3, udeleženci prihajajo po nasvete in usmeritve predvsem pri iskanju zaposlitve. Izvajalci
jim nudijo psihološko oporo, spodbujajo jih, ukvarjajo se s pravnimi problemi, z zadevami, ki so
povezane s CSD, ZRSZ, zdravstvenim zavarovanjem, ipd.
 individualna izvedba, prilagoditev vsebin posamezniku,
 spodbujanje udeležencev za vključitev v nadaljnje aktivnosti npr. v dokončanje šolanja,
intenzivno iskanje zaposlitve.
4.6 Potek programa v zaporih (Invel, Academia, Papilot)
V času intervjujev vsi izvajalci še niso začeli z izvajanjem programa v zaporih. Tako Invel kot Academia
sta izpostavila, da so pred začetkom potrebna ustrezna dogovarjanja in usklajevanja, ker ima zapor
svoj režim in je treba potek programa prilagoditi, tako organizacijsko kot tudi vsebinsko.
Papilot je program v zaporih že izvajal, udeležencem je vsebino prilagajal sproti. Izpostavili so, da je
sodelovanje z osebjem zavoda zelo pomembno. Na začetku so se z osebjem dogovarjali, koga sploh
vključiti, »tiste, ki so že aktivni, delajo in si želijo, ali tiste, ki imajo do izpusta še precej let in niso
aktivni«, nato so se odločili za tiste, ki niso aktivni znotraj zapora. Dobro je, da udeleženci že znotraj
zavoda postanejo aktivni, da bodo to prakso potem lahko prenesli, ko pridejo iz zapora. Velik
poudarek dajo rehabilitacijskemu delu, delu na sebi, razmišljanju o sebi, aktivnostih, ki jih lahko
razvijajo znotraj zapora.
9
Podatkov o izhodih udeležencev po zaključenem programu (v nadaljnje izobraževanje ali v zaposlitev) v času
izvedbe evalvacije sicer nismo pridobili (predvsem zato, ker v času, ko smo zbirali podatke in informacije, še ni
bilo povsem zaključenih modulov 4.
33
5 UDELEŽENCI PROGRAMA
V tem poglavju predstavljamo ciljno skupino, ki je bila vključena v program, z namenom prikaza
njihovih lastnosti, zmožnosti, potreb, znanj, podobnosti in razlik. Javni razpis ZRSZ predpostavlja
skupaj 15.000 vključitev v program, in sicer 7.000 v modul 1, 5.500 v modul 2, 1.500 v modul 3 in
1.000 v modul 4. V modul 1 je bilo do 15. junija 2014 vključenih 4.442 udeležencev (63,5-odstotna
realizacija), v modul 2 3.662 udeležencev (66,6-odstotna realizacija), v modul 3 524 udeležencev
(34,9-odstotna realizacija) in v modul 4 299 udeležencev (29,9-odstotna realizacija). Program je v
času priprave evalvacije še v teku, tako da je pričakovana končna realizacija predvsem za modula 3 in
4 višja.
Slika 5.1: Število predvidenih in realiziranih vključitev v program po modulih
8000
7000
6000
5000
4000
3000
2000
1000
0
7000
5500
4442
3662
1500
1000
524
M1
M2
299
M3
število predvidenih udeležencev
M4
število vključenih udeležencev
Največ vključitev je bilo predvidenih v OS Maribor, Ljubljana, Celje in Velenje; v teh območnih službah
je bilo tudi dejansko vključenih največ udeležencev (glej Sliko 5.3). Slika 5.2 prikazuje realizacijo po
območnih službah oz. primerjavo med skupnim načrtovanim številom vključitev in dejanskim
številom vključitev v vse štiri module. Ugotovimo lahko, da so v OS Trbovlje presegli načrtovano
realizacijo po Javnem naročilu ZRSZ (113,4 %), ta pa je bila visoka tudi v OS Celje (89,0 %) in Nova
Gorica (84,8 %). Najnižja realizacija je bila v OS Koper (19,3 %), Kranj (34,4 %) in Ptuj (36,5 %).
Slika 5.2: Realizacija vključitev v programu po območnih službah (v %)
130
120
110
100
90
80
70
60
50
40
30
20
10
0
113,4
89,0
84,8
69,8
64,7
59,0
48,8
46,7
45,3
36,5
34,4
19,3
OS
OS Celje OS Nova
OS
OS
OS Novo
OS
OS
OS
OS Ptuj OS Kranj OS Koper
Trbovlje
Gorica Velenje Maribor mesto Sevnica Murska Ljubljana
Sobota
Slika 5.3: Število vključitev v program, po območnih službah
*Opomba: skupaj 8.927 vključitev (4.442 udeležencev v modulu 1).
34
35
Za namene podrobnega pregleda značilnosti udeležencev smo s strani ZRSZ pridobili podatke Poročil
izvajalcev za modul 2 (glej poglavje Metodologija raziskovanja). Skupaj smo v analizo vključili poročila
o 1.075 udeležencih pri vseh osmih izvajalcih, vendar zgolj za 11 od 12 območnih služb. Za območno
službo Koper poročil nismo prejeli. Rezultati pregleda poročil so predstavljeni v nadaljevanju.
Število udeležencev, ki naj bi jih izvajalci vključili v program, se je po območnih službah razlikovalo.
Kot je razvidno iz spodnje preglednice, so bili seznami načrtovanih udeležencev najobsežnejši v
območnih službah Maribor in Ljubljana, najmanj udeležencev pa so predvideli v območni službi Nova
Gorica. Za namene analize bi bilo optimalno, da bi odstotek analiziranih poročil približno odražal
realno stanje. Vendar pa se je dinamika vključevanja udeležencev med izvajalci močno razlikovala
(nekateri so z izvajanjem pričeli prej kot drugi), zato nekaterih poročil nismo prejeli pravočasno in v
analizo niso vključena. Če torej primerjamo odstotek analiziranih poročil in predviden odstotek
udeležencev glede na območne službe, ugotovimo, da je delež vključenih poročil občutno višji od
pričakovanega pri območnih službah Velenje in Maribor, znatno nižji pa pri območnih službah
Ljubljana, Kranj in Koper (glej Preglednico 5.1). To vzorčno nesorazmerje je v analizi treba upoštevati.
V nadaljevanju predstavljamo podatke na celotnem vzorcu, v določenih delih pa podatke
prikazujemo tudi po območnih službah in/ali izvajalcu. V začetku predstavljamo opisne značilnosti
udeležencev in njihove kompetence, predstavimo pa tudi statistično značilne razlike med udeleženci,
ki so prejemniki DSP, in tistimi, ki prejemajo nadomestilo ZPIZ, ter značilnosti udeležencev, ki so za
zaposlitev manj oz. bolj motivirani. Pri primerjavi podatkov po izvajalcih oz. območnih službah, je
treba upoštevati zlasti izrazite razlike med obema ciljnima skupinama (prejemniki DSP, prejemniki
nadomestila ZPIZ), saj v nekaterih območnih službah prevladujejo eni udeleženci, v drugih pa drugi.
Preglednica 5.1: Predvidene vključitve v program po Javnem naročilu ZRSZ in delež poročil, vključenih v evalvacijo
Predvidene vključitve v
program po Javnem naročilu
ZRSZ
izvajalec
Academia
Invel
LU Ajdovščina
Mozaik
Papilot
Prah izobraževalni
center
Zavod Jelša
Zavod Vitis
Skupaj
območna
služba
Maribor
Celje
Trbovlje
Velenje
Nova Gorica
Murska
Sobota
Koper
Ljubljana
Sevnica
Novo mesto
Kranj
Ptuj
Deleži poročil, vključenih v
evalvacijo
N
%
N
%
3013
2271
583
1143
283
748
20,1
15,1
3,9
7,6
1,9
5,0
296
132
86
233
36
41
27,5
12,3
4,0
21,7
3,3
3,8
782
2771
691
876
5,2
18,5
4,6
5,8
0
48
43
59
0,0
4,5
4,0
5,5
1026
808
14995
6,8
5,4
100,0
5
96
1075
0,5
8,9
100,0
36
5.1 Predstavitev udeležencev
V vzorec je bilo vključenih 50,4 % moških in 49,6 % žensk. Beležimo določene razlike po posameznih
območnih službah glede na spol10; v Novi Gorici in Trbovljah nekoliko prevladujejo ženske, v Novem
mestu pa moški (glej Sliko 5.4).
Slika 5.4: Spol udeležencev po območnih službah (iz Poročil) (v %)
Novo mesto (N = 59)
67,8
Kranj (N = 5)
32,2
60,0
40,0
Celje (N = 132)
54,5
45,5
Ljubljana (N = 48)
54,2
45,8
Sevnica (N = 43)
53,5
46,5
Velenje (N = 233)
51,5
48,5
Murska Sobota (N = 41)
51,2
48,8
Maribor (N = 296)
50,3
49,7
Ptuj (N = 96)
47,9
Nova Gorica (N = 36)
52,1
38,9
Trbovlje (N = 86)
61,1
32,6
0
10
67,4
20
30
moški
40
50
60
70
80
90
100
ženske
Med udeleženci je bilo 8,9 % prejemnikov DSP in 91,1 % prejemnikov nadomestila ZPIZ11. Obstaja
pomembna razlika med posameznimi območnimi enotami glede na vrsto denarnega prejemka, ki ga
prejemajo udeleženci. V območnih službah Celje, Kranj, Trbovlje, pretežno pa tudi Maribor, smo
analizirali zgolj poročila prejemnikov nadomestila ZPIZ. V nasprotju s tem pa v Murski Soboti visoko
prevladujejo prejemniki DSP, visok delež prejemnikov DSP glede na povprečje je tudi v Novem mestu,
Ljubljani in Sevnici (glej Sliko 5.5).
10
Vse v poročilu interpretirane razlike so statistično značilne pri vsaj 5-odstotni stopnji značilnosti (p < 0,05). Za
več informacij glej Poglavje 3.
11
V 10,0 % poročil podatka nismo mogli jasno razbrati ali pa je bil udeleženec prejemnik drugega tipa denarne
pomoči.
37
Slika 5.5: Udeleženci glede na vrsto denarnega prejemka po območnih službah (iz Poročil) (v %)
96,6
Novo mesto (N = 14)
3,4
50,0
Sevnica (N = 40)
50,0
35,0
Ljubljana (N = 43)
65,0
23,3
76,7
17,6
Ptuj (N = 85)
82,4
9,4
Velenje (N = 225)
90,6
5,3
94,7
Maribor (N = 284) 0,4
99,6
Trbovlje (N = 85) 0,0
100,0
Kranj (N = 3) 0,0
100,0
Celje (N = 125) 0,0
100,0
0
10
20
30
prejemniki DSP
40
50
60
70
80
90
100
prejemniki nadomestila ZPIZ
Slaba polovica udeležencev (45,1 %) je imela končano največ osnovno šolo, med njimi je bilo 15,1 %
takih, ki osnovne šole niso končali, 1,1 % pa jih je končalo šolo s prilagojenim programom. 15,1 %
udeležencev je imelo nižjo poklicno šolo, 26,2 % pa srednjo poklicno šolo. Dobra desetina (11,4 %)
udeležencev je zaključila strokovno ali splošno srednjo šolo, manj kot 1 % pa višjo ali visoko šolo. Tudi
pri izobrazbi obstajajo razlike glede na območno službo. Največ udeležencev z osnovnošolsko
izobrazbo ali manj imajo v Murski Soboti (udeleženci, ki smo jih analizirali, so v večini prejemniki
DSP), Novi Gorici in v Trbovljah. Udeleženci so bili v splošnem bolj izobraženi v Mariboru, Sevnici,
Novem mestu in Velenju (glej Sliko 5.6).
Slika 5.6: Izobrazba udeležencev po območnih službah (iz Poročil) (v %)
80,0
20,0
76,5
Trbovlje (N = 65)
23,5
66,2
Kranj (N = 5)
33,8
60,0
Ljubljana (N = 41)
40,0
56,1
43,9
Celje (N = 112)
51,8
48,2
Ptuj (N = 96)
51,0
49,0
Velenje (N = 180)
42,2
57,8
Novo mesto (N = 32)
40,6
59,4
Sevnica (N = 43)
39,5
60,5
Maribor (N = 279)
34,4
0
10
20
65,6
30
končana največ osnovna šola
40
50
60
70
80
90
100
končana več kot osnovna šola
Večina udeležencev že ima delovne izkušnje (95,5 %). Izjema je območna služba Murska Sobota, kjer
je bilo kar 64,9 % udeležencev brez delovnih izkušenj (glej Sliko 5.7). Temu je deloma lahko vzrok tudi
dejstvo, da je bilo v tej območni službi vključenih več prejemnikov DSP, ki so, kot bomo videli v
38
nadaljevanju (glej podpoglavje 5.3) v primerjavi s prejemniki nadomestila ZPIZ pogosteje brez
delovnih izkušenj.
Slika 5.7: Delovne izkušnje udeležencev po območnih službah (iz Poročil) (v %)
95,5 %
Trbovlje (N = 86)
100,0
Kranj (N = 5)
100,0
Celje (N = 132)
100,0
Maribor (N = 296)
99,0
Velenje (N = 232)
98,3
Novo mesto (N = 58)
96,6
Sevnica (N = 43)
95,3
Ptuj (N = 96)
93,8
Ljubljana (N = 48)
91,7
91,4
35,1
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Udeleženci so stari med 23 in 62 let, s povprečjem 53,2 leti. Spremenljivka starost se porazdeljuje
asimetrično v levo (prevladujejo visoke vrednosti, kar pomeni, da prevladujejo starejši udeleženci) in
je bolj sploščena od navadne porazdelitve. Glede na starost izstopajo predvsem udeleženci v Murski
Soboti in Sevnici, saj so občutno mlajši od udeležencev v ostalih območnih službah (glej Sliko 5.8).
Podatki kažejo, da so udeleženci v povprečju brezposelni 14,4 leta, med njimi najmanj 3 leta in največ
kar 33 let (glej Preglednico 5.2). Spremenljivka »število let brezposelnosti« se porazdeljuje normalno.
V povprečju izstopajo udeleženci na Ptuju, ki so brezposelni najdlje (16,5 let) in se statistično značilno
razlikujejo od udeležencev v Celju, Velenju (14,0), Trbovljah (12,3) in Ljubljani (12,0)12. V OS Sevnica
podatek ni bil na voljo (glej Sliko 5.9).
Preglednica 5.2: Opisne statistike spremenljivk starost in število let brezposelnosti udeležencev (iz Poročil)
starost
število let brezposelnosti
N
1069
777
AS
53,2
14,4
SD
5,7
4,8
MIN
23
3
MAX
62
33
KA
-1,8
0,4
KS
5,0
-0,1
Legenda: AS – povprečje oz. aritmetična sredina; SD – standardni odklon, ki pove, koliko so enote razpršene okoli aritmetične sredine; MIN:
enota z najmanjšo vrednostjo; MAX: enota z najvišjo vrednostjo; KA: koeficient asimetrije; KS: koeficient sploščenosti. Koeficienta kažeta,
koliko porazdelitev spremenljivke odstopa od normalne porazdelitve.
12
39
Slika 5.8:Povprečna starost udeležencev po območnih službah (iz Poročil)
53,2
Celje (N = 132)
55,9
Trbovlje (N = 86)
54,7
Kranj (N = 5)
54,6
Velenje (N = 233)
54,5
Maribor (N = 296)
53,3
Ljubljana (N = 48)
52,5
Novo mesto (N = 59)
52,0
Ptuj (N = 96)
51,8
51,3
Sevnica (N = 43)
48,5
43,6
0
10
20
30
40
50
60
Slika 5.9: Povprečno število let brezposelnosti udeležencev po območnih službah (iz Poročil)
14,4
Nova Gorica (N = 2)
20,5
Ptuj (N = 65)
16,5
Maribor (N = 232)
15,4
Kranj (N = 4)
14,3
Velenje (N = 225)
14,0
Celje (N = 123)
14,0
12,5
Trbovlje (N = 84)
12,3
Ljubljana (N = 33)
12,0
Novo mesto (N = 7)
9,3
0
5
10
15
20
25
Po oceni izvajalcev imata dve tretjini udeležencev šibko socialno mrežo (66,8 %). Kot kažejo podatki,
ima polovica udeležencev srednje veliko zmožnost učenja (50,3 %), pri 41,0 % je ta nizka, pri 8,7 %
udeležencih pa visoka. Le 22,6 % udeležencev ima motivacijo za zaposlitev. Izvajalci za večino
udeležencev ocenjujejo, da zdravstvene težave (85,4 %) pomembno vplivajo na zaposlitvene
možnosti. Le pri 2,1 % udeležencih je vpliv zdravstvenih težav zanemarljiv. Podatki kažejo tudi, da kar
64,5 % udeležencev ni računalniško pismenih, o dobri računalniški pismenosti poročajo za 1,7 %
udeležencev13 (glej Preglednico 5.3).
13
Tega podatka v poročila niso beležili vsi izvajalci, zato je število enot analize nekoliko nižje (N = 640).
40
Preglednica 5.3: Lastnosti udeležencev (iz Poročil)
N
SOCIALNA
MREŽA
ZMOŽNOST
UČENJA
MOTIVACIJA ZA
ZAPOSLITEV
VPLIV
ZDRAVSTVENIH
TEŽAV
RAČUNALNIŠKA
PISMENOST
šibka
močna
skupaj
nizka
srednje velika
velika
skupaj
prisotna
odsotna
skupaj
ne vplivajo
vplivajo v manjšem obsegu
pomembno vplivajo
skupaj
dobra
osnovna
ne obstaja
skupaj
%
717
357
1074
428
525
91
1044
238
813
1051
22
134
909
1065
11
216
413
640
66,8
33,2
100,0
41,0
50,3
8,7
100,0
22,6
77,4
100,0
2,1
12,6
85,4
100,0
1,7
33,8
64,5
100,0
5.2 Kompetence udeležencev
Izvajalci programa so v poročilih ocenjevali, do katere mere ima vsak od udeležencev razvite
kompetence in veščine za aktivno iskanje zaposlitve. V Javnem naročilu ZRSZ so izpostavljene
naslednje kompetence:







RAZVOJ POKLICNE IDENTITETE - zavedanje samega sebe z vidika strokovnosti, samopodoba,
postavljanje ciljev, lastna vizija, sprejemanje sebe,
PRILAGODLJIVOST - fleksibilnost, dinamičnost, prilagodljivost kulturi, situaciji, spremembam,
UPRAVLJANJE S ČUSTVI - energija, žar, vitalnost, veselje do življenja, prepoznavanje lastnih
čustev, zavedanje lastnih čustev, čustvena inteligentnost,
PROAKTIVNOST - strategija in strateški pristop, upravljanje s sabo, aktivnost, pasivnost,
reaktivnost, volja, vztrajnost, reševanje problemov,
PREVZEMANJE ODGOVORNOSTI - fokus kontrole, argumenti, odločnost,
ORIENTACIJA V OKOLJU - poznavanje trga dela, mreženje, računalniška pismenost,
SAMOPROMOCIJA - lastna tržna vrednost, priprava na razgovor, pisanje prošenj.
Kot je razvidno iz Slike 5.10, so ocene izvajalcev o kompetencah udeležencev v povprečju nizke.
Izvajalci ocenjujejo, da ima 63,7 % udeležencev slabo razvito sposobnost samopromocije, 59,8 %
slabo razvit razvoj poklicne identitete, 52,7 % slabo razvito sposobnost orientacije v okolju, 51,1 %
slabo razvito sposobnost proaktivnosti in 46,5 % udeležencev slabo razvito sposobnost
prilagodljivosti. Nekoliko bolje oz. v povprečju srednje do dobro razviti sta kompetenci upravljanje s
čustvi (39,0 %) in prevzemanje odgovornosti (37,7 %). Ob pomanjkanju kompetenc izvajalci v
intervjujih opozarjajo tudi na slabe kognitivne sposobnosti, nepripravljenost za spremembe,
pomanjkanje uvida v svojo situacijo, težke življenjske izkušnje ter potrebo po usmerjanju, vodenju, saj
gre za populacijo, ki je »prepuščena sama sebi« in se ne znajde.
41
Slika 5.10: Razvitost kompetence udeležencev (iz Poročil) (% in povprečje)
100
90
1,3
1,3
9,6
0,9
9,4
3,7
13,4
4
0,8
7,1
2,2
3,7
12,9
21,5
22,2
80
28,4
29,2
38,5
70
32,2
38,7
60
35,1
3
37,2
50
40
30
20
59,8
1,7
1,5
52,7
51,2
1,6
39,0
2
63,7
1,9
1,9
46,5
1,6
37,7
1,4
10
0
1
Razvoj poklicne
identitete
Prilagodljivost
slabo razvita
Upravljanje s
čustvi
srednje razvita
Proaktivnost
dobro razvita
Prevzemanje
odgovornosti
Orientacija v
okolju
odlično razvita
Samopromocija
povprečje
5.3 Primerjava udeležencev prejemnikov DSP in prejemnikov nadomestila
ZPIZ
Med prejemniki DSP in prejemniki nadomestila ZPIZ beležimo pomembne razlike (glej Preglednico
5.4), za katere ocenjujemo, da so relevantne za nadaljnje primerjave med izvajalci, zaradi natančnejše
določitve ciljnih skupin pa tudi za prihodnji razvoj programov socialne aktivacije.
Prejemniki DSP so v povprečju mlajši v primerjavi s prejemniki nadomestila ZPIZ (45,9 let oz. 54,2 let),
poleg tega so tudi v povprečju manj časa brezposelni (10,9 let oz. 14,4 let).
Preglednica 5.4: Udeleženci po vrsti denarnega prejemka
starost
N
81
19
Prejemniki DSP
AS
MIN
45,9
23
10,9
3
MAX
62
20
Prejemniki nadomestila ZPIZ
N
AS
MIN
MAX
881
54,2
32
60
728
14,4
3
33
Legenda: AS – povprečje oz. aritmetična sredina; MIN: enota z najmanjšo vrednostjo; MAX: enota z najvišjo vrednostjo
Pogosteje kot prejemniki nadomestila ZPIZ imajo prejemniki DSP končano največ osnovno šolo (60,0
% oz. 45,5 %), prejemniki nadomestila ZPIZ so torej v povprečju bolj izobraženi. Prav tako je delež
udeležencev, za katere izvajalci ocenjujejo, da imajo nizko sposobnost učenja, pri prejemnikih DSP
višji (56,0 %) v primerjavi s prejemniki nadomestila ZPIZ (38,6 %). Prejemniki DSP so v primerjavi s
prejemniki nadomestila ZPIZ bolj motivirani za zaposlitev (47,7 % oz. 19,0 %), kar na eni strani lahko
povežemo z dejstvom, da so nekoliko mlajši, hkrati pa to lahko kaže na dejstvo, da znotraj
udeležencev prejemnikov DSP obstaja del udeležencev, ki so motivirani za izboljšanje svoje socialne
situacije in jih je nujno upoštevati pri načrtovanju tovrstnih programov. Po pričakovanju so
zdravstvene težave pri zaposlitvenih možnostih teh oseb pri prejemnikih nadomestila ZPIZ
42
pomembnejša ovira v primerjavi s prejemniki DSP (89,7 % oz. 51,2 %). Podatki tudi kažejo, da imajo
prejemniki DSP v primerjavi s prejemniki nadomestila ZPIZ šibkejša socialna omrežja. Prejemniki
nadomestila ZPIZ imajo prav tako pogosteje že delovne izkušnje v primerjavi s prejemniki DSP (99,3 %
oz. 71,1 %).
Preglednica 5.5: Lastnosti udeležencev glede na vrsto denarnega prejemka
IZOBRAZBA
ZMOŽNOST
UČENJA
MOTIVACIJA ZA
ZAPOSLITEV
VPLIV
ZDRAVSTVENIH
TEŽAV
SOCIALNA
MREŽA
DELOVNE
IZKUŠNJE
končana največ osnovna
šola
končana več kot osnovna
šola
skupaj
nizka
srednje velika
velika
skupaj
prisotna
odsotna
skupaj
ne vplivajo
vplivajo v manjšem
obsegu
pomembno vplivajo
skupaj
šibka
močna
skupaj
prisotne
odsotne
skupaj
prejemniki DSP
N
%
39
60,0
prejemniki nadomestila ZPIZ
N
%
344
45,5
26
40,0
429
55,5
65
47
30
7
84
41
45
86
18
23
100,0
56,0
35,7
8,3
100,0
47,7
52,3
100,0
21,4
27,4
773
334
459
72
865
163
694
857
0
90
100,0
38,6
53,1
8,3
100,0
19,0
81,0
100,0
0,0
10,3
43
84
76
10
86
59
24
83
51,2
100,0
88,4
11,6
100,0
71,1
28,9
100,0
786
876
561
320
881
873
6
879
89,7
100,0
63,7
36,3
100,0
99,3
0,7
100,0
Pri pregledu kompetenc ugotavljamo, da imajo prejemniki nadomestila ZPIZ v primerjavi s prejemniki
DSP v povprečju bolje razvito kompetenco prevzemanja odgovornosti (1,9 oz. 1,7). Pri ostalih
kompetencah ne beležimo statistično značilnih razlik (glej Sliko 5.11).
43
Slika 5.11: Povprečna razvitost kompetenc udeležencev glede na vrsto denarnega prejemka (iz Poročil)
1,4
1,5
samopromocija (N1 = 85, N2 = 857)
1,6
1,7
orientacija v okolju (N1 = 86, N2 = 860)
1,9
prevzemanje odgovornosti (N1 = 86, N2 = 866)
1,7
1,6
1,5
proaktivnost (N1 = 86, N2 = 858
1,9
upravljanje s čustvi (N1 = 86, N2 = 865)
1,7
1,7
1,7
prilagodljivost (N1 = 86, N2 = 863)
1,5
razvoj poklicne identitete (N1 = 86, N2 = 858)
1,6
1
2
prejemnik nadomestila ZPIZ
3
4
prejemnik DSP
Opomba: N1 predstavlja število prejemnikov DSP, N2 pa število prejemnikov nadomestila ZPIZ.
5.4 Motivacija za zaposlitev
V poglavju predstavljamo statistično značilne razlike med udeleženci, ki so motivirani za zaposlitev,
in tistimi, ki niso. Kot smo prikazali v prejšnjem poglavju, je po oceni izvajalcev zgolj 22,6 %
udeležencev motiviranih za zaposlitev.
Slika 5.12: Delež udeležencev, ki so po ocenah izvajalcev motivirani za zaposlitev (iz Poročil) (v %)
14
Udeleženci, ki so motivirani za zaposlitev, so po pričakovanju v povprečju mlajši od tistih, ki niso
motivirani (50,9 let oz. 53,8 let) in so manj časa brezposelni (13,0 oz. 14,7 let) (glej Preglednico 5.6).
Preglednica 5.6: Opisne statistike udeležencev glede na motivacijo za zaposlitev (iz Poročil)
motivirani za zaposlitev
nemotivirani za zaposlitev
starost
N
236
AS
50,9
MIN
23
MAX
60
N
809
AS
53,8
MIN
23
MAX
62
132
13,0
3
33
621
14,7
3
31
Legenda: AS – povprečje oz. aritmetična sredina; MIN: enota z najmanjšo vrednostjo; MAX: enota z najvišjo vrednostjo
14
Za izdelavo slik smo ponekod uporabili program Infogram, ki je dostopen na: http://infogr.am.
44
Izvajalci v območnih službah Nova Gorica, Murska Sobota, Trbovlje in Ptuj pogosteje ocenjujejo, da
so udeleženci motivirani za zaposlitev. Ocene o nizki motiviranosti pa sta udeležencem najpogosteje
pripisala izvajalca v Celju in Mariboru.
Slika 5.13: Ocena motiviranosti udeležencev za zaposlitev, po območnih službah (iz Poročil) (v %)
22,6 %
58,3
41,5
Trbovlje (N = 85)
38,8
Ptuj (N = 94)
38,3
Novo mesto (N = 59)
33,9
Sevnica (N = 43)
30,2
Ljubljana (N = 48)
29,2
Velenje (N = 232)
19,0
Maribor (N = 293)
11,6
Celje (N = 115)
5,2
Kranj (N = 5)
0,0
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Kot smo že omenili, so prejemniki DSP v primerjavi s prejemniki nadomestila ZPIZ (49,4 % oz. 19,4 %)
bolj motivirani za zaposlitev. Prav tako se za zaposlitev bolj zanimajo udeleženci z višjo zmožnostjo
učenja, z boljšo računalniško pismenostjo, z več delovnimi izkušnjami in tisti, pri katerih zdravstvene
težave ne predstavljajo bistvene ovire pri iskanju zaposlitve (glej Preglednico 5.7). Udeleženci, ki so
motivirani za zaposlitev, imajo v povprečju bolj razvite kompetence in veščine za aktivno iskanje
zaposlitve, kot tisti, ki niso motivirani (glej Sliko 5.14).
Preglednica 5.7: Lastnosti udeležencev glede na motiviranost za zaposlitev (iz Poročil)
SPOL
IZOBRAZBA
ZMOŽNOST
UČENJA
VPLIV
ZDRAVSTVENI
H TEŽAV
SOCIALNA
MREŽA
moški
ženske
skupaj
končana največ osnovna šola
končana več kot osnovna šola
skupaj
nizka
srednje velika
velika
skupaj
ne vplivajo
vplivajo v manjšem obsegu
pomembno vplivajo
skupaj
šibka
močna
N
%
118
49,6
120
50,4
238
100,0
87
45,1
106
54,9
193
100,0
73
31,7
114
49,6
43
18,7
230
100,0
12
5,2
44
18,9
177
76,0
233
100,0
155
65,1
83
34,9
N
%
412
50,7
401
49,3
813
100,0
323
46,7
368
53,3
691
100,0
350
44,2
394
49,8
47
5,9
791
100,0
10
1,2
87
10,8
711
88,0
808
100,0
541
66,6
271
33,4
DELOVNE
IZKUŠNJE
45
238
100,0
216
91,9
19
8,1
235
100,0
skupaj
prisotne
odsotne
skupaj
812
100,0
780
96,4
29
3,6
809
100,0
Slika 5.14: Povprečna razvitost kompetenc udeležencev glede na motiviranost za zaposlitev (iz Poročil)
prevzemanje odgovornosti (N1 = 237, N2 = 796)
1,9
upravljanje s čustvi (N1 = 237, N2 = 797)
1,9
2,1
2,1
prilagodljivost (N1 = 236, N2 = 796)
1,6
1,6
2,0
1,8
1,5
proaktivnost (N1 = 237, N2 = 788)
1,8
1,5
razvoj poklicne identitete (N1 = 236, N2 = 791)
1,8
1,4
samopromocija (N1 = 235, N2 = 790)
1,6
1
nemotiviran
2
3
4
motiviran
Opomba: N1 predstavlja število udeležencev, za katere izvajalci ocenjujejo, da so motivirani za zaposlitev, N2 pa število udeležencev, ki za
zaposlitev niso motivirani.
Po spolu in izobrazbi razlik glede motiviranosti za zaposlitev ne beležimo, prav tako po naših podatkih
na motiviranost ne vpliva značilnost socialne mreže.
46
6 USPEŠNOST PROGRAMA GLEDE NA POSTAVLJENE
CILJE
V tem poglavju predstavljamo rezultate glede uspešnosti realizacije ciljev posameznih modulov, ki so
opredeljeni v Javnem naročilu ZRSZ. Rezultati temeljijo na mnenjih in ocenah udeležencev programa,
vendar pa uporabljamo tudi druge pridobljene vire (glej poglavje Metodologija raziskovanja). Najprej
izpostavljamo ključne informacije o zbranih podatkih in udeležencih, ki so izpolnjevali vprašalnike, v
nadaljevanju poglavja pa predstavljamo dobljene rezultate.
Mnenja udeležencev smo pridobili s pomočjo vprašalnikov, ki so nam jih mesečno posredovali
izvajalci programa. Ob tem opozarjamo, da za nekatere območne službe oz. izvajalce podatkov za
posamezne module nismo pridobili, saj jih izvajalci bodisi niso poslali bodisi modula v času zbiranja
podatkov niso izvajali. Tako za prvi modul nismo pridobili podatkov za območno službo Sevnica, za
tretji modul za območne službe Koper, Ptuj in Sevnica, za četrti modul pa za območne službe Kranj,
Ljubljana, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Sevnica in Velenje. Pri prvih treh modulih smo sicer
pridobili podatke za vse izvajalce15, za modul 4 pa manjkajo podatki za Mozaik, Papilot, Prah
izobraževalni center, Zavod Jelšo in Zavod Vitis. Skupaj smo prejeli 1.182 vprašalnikov za modul 1,
1.057 vprašalnikov za modul 2, 364 vprašalnikov za modul 3 (večino, 70,1 % ob vključitvi v modul 3,
29,9 % ob zaključku modula 3) in 78 vprašalnikov za modul 416.
Preglednica 6.1: Pregled prejetih vprašalnikov za posamezne module, po območnih službah in izvajalcih
modul 1
Academia - Maribor
Invel
Celje
Trbovlje
Velenje
LU Ajdovščina –
Nova Gorica
Mozaik – Murska
Sobota
Papilot
Koper
Ljubljana
Sevnica
Prah izobraževalni
center
–
Novo
mesto
Zavod Jelša – Kranj
Zavod Vitis - Ptuj
SKUPAJ
15
modul 3
modul 2
N
% OS % IZ
353 29,9 29,9
528
44,7
305 25,8
84
7,1
139 11,8
modul 4
(vključitev + zaključek)
N
% OS % IZ
296 28,0 28,0
441
41,7
213 20,2
121 11,4
107 10,1
N
67
153
95
36
22
% OS % IZ
18,4 18,4
42,0
26,1
9,9
6,0
N
51
15
3
12
0
% OS % IZ
65,4 65,4
19,2
3,8
15,4
0
16
1,4
1,4
13
1,2
1,2
36
9,9
9,9
12
15,4
15,4
6
0,5
0,5
18
1,7
1,7
27
7,4
7,4
0
0
0
11,5
145
27
99
19
13,7
15,9
0,0
15,9
0,0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
2,6
9,4
1,8
58
0
58
0
46
4,4
4
1,1
1,1
0
0
0
136
40
96
0
3,4
8,1
0
17
1,4
1,4
42
3,6
3,6
84
7,1
7,1
1182 100,0 100,0
4,4
44
4,2
4,2
54
5,1
5,1
1057 100,0 100,0
19
5,2
5,2
0
0,0
0
364 100,0 100,0
0
0
0
0
0
0
78 100,0 100,0
Zavod Vitis modula 3 ni izvajal.
Predvideno število vseh udeležencev, po Javnem naročilu ZRSZ, je bilo 7000 za modul 1, 5500 za modul 2,
1500 za modul 3 in 1000 za modul 4 (glej Poglavje 5). V času zbiranja podatkov smo torej, če sledimo
predvidenim številkam, vključili 16,9 % udeležencev modula 1, 19,2 % udeležencev modula 2, 17,0 %
udeležencev modula 3 (ob vključitvi), 7,3 % udeležencev modula 3 (ob zaključku) in 7,8 % udeležencev modula
4.
16
47
Legenda: %OS – odstotek glede na območne službe. %IZ – odstotek glede na izvajalce.
Če kratko pogledamo strukturo udeležencev, ki so izpolnjevali vprašalnike, ugotovimo, da je bila
porazdelitev po spolu približno enakomerna. Udeleženci imajo večinoma že določene delovne
izkušnje. Udeleženci modula 1 in 2 so bili pretežno prejemniki nadomestila ZPIZ; ti nekoliko
prevladujejo tudi ob vključitvi v modul 3. Vprašalnik za modul 4 pa so pogosteje izpolnjevali
prejemniki DSP (glej Preglednico 6.2). Udeleženci, ki so obiskovali nižja modula, so bili v povprečju
nekoliko starejši od tistih, ki so se vključili v modula 3 in 4. Povprečno število let brezposelnosti le
rahlo variira med posameznimi vzorci in znaša približno 13 let.
Preglednica 6.2: Predstavitev lastnosti udeležencev po modulih
Modul 1
moški
ženske
skupaj
prisotne
DELOVNE
odsotne
IZKUŠNJE
skupaj
SPOL
prejemnik DSP
VRSTA
prejemnik
DENARNEGA nadomestila
PREJEMKA
ZPIZ
skupaj
Modul 2
Modul 3 vključitev
N
%
119
47,4
132
52,6
251 100,0
215
87,8
30
12,2
245 100,0
Modul 3 zaključek
N
%
55
52,4
50
47,6
105 100,0
94
92,2
8
7,8
102 100,0
N
582
551
1133
848
240
1088
%
51,4
48,6
100,0
77,9
22,1
100,0
N
510
522
1032
823
188
1011
%
49,4
50,6
100,0
81,4
18,6
100,0
82
8,1
74
7,7
103
44,6
52
930
91,9
893
92,3
130
55,8
1012
100,0
967
100,0
233
100,0
Modul 4*
N
40
38
78
65
11
76
%
51,3
48,7
100,0
85,5
14,5
100,0
55,3
47
69,1
42
44,7
21
30,9
94
100,0
68
100,0
*Opomba: Vprašalnike za modul 4 smo prejeli iz Academie, Invela in LU Ajdovščine.
Slika 6.1: Povprečna starost in povprečno število let brezposelnosti udeležencev po modulih
60
53,4
53,3
49,2
50
47
46,2
40
30
20
13,7
13,8
13,2
12,7
13,6
10
0
M1
M2
M3 - vključitev
starost
M3 - zaključek
M4
Po podatkih vprašalnikov ugotavljamo, da so v začetnih dveh modulih pri večini izvajalcev
prevladovali prejemniki nadomestila ZPIZ. Izjemi sta predvsem LU Ajdovščina in Mozaik, kjer je bil
delež prejemnikov DSP obsežnejši. V višjih modulih nepresenetljivo prevladujejo prejemniki DSP, kar
48
povezujemo z dejstvom, da so ti udeleženci v višjih modulih dobili povrnjene potne stroške in višji
DSP.
Slika
6.2:
Udeleženci
glede
na
denarni
prejemek
po
modulih
(vprašalniki
za
udeležence)
(v
%)
6.1 Modul 1
6.1.1 Cilj 1: Motivacija za vključitev v program
Udeleženci so ob koncu modula 1 pojasnili, zakaj so se udeležili motivacijske delavnice (možnih je bilo
več odgovorov). V večini (58,0 %) ocenjujejo, da so taki programi za njih dobri, vendar pa podatki
kažejo, da je med njimi obstajal tudi strah pred morebitnimi finančnimi posledicami, ki bi jih lahko
doletele, v kolikor se programa ne bi udeležili. Med udeleženci, ki prejemajo DSP, je tak strah izrazilo
40,2 % vprašanih, med prejemniki nadomestila ZPIZ pa 28,7 %.
Med drugimi razlogi udeleženci najpogosteje omenjajo pridobitev novih informacij in pomoč pri
iskanju zaposlitve, npr.: »Zaradi želje po pridobitvi primerne zaposlitve, saj po prestani kazni ne
mislim nadaljevati s kaznivimi dejanji, temveč si želim živeti pošteno življenje, saj sem star 46 let«.
Pogosto navajajo tudi, da so prisotni, saj je program obvezen, npr.»Zaradi tega, ker sem bil praktično
prisiljen priti na ta seminar«, ali z namenom, da preverijo pogoje za upokojitev in dobijo pomoč,
nova znanja, nasvete in prijatelje, npr. »Ker je bil zadnji čas, da so nam invalidom pripravili to
delavnico. Vse je dobrodošlo. Od programa pričakujem neko motivacijo in korist za mojo bodočnost«.
Nekateri udeleženci opozarjajo na dejstvo, da se zaradi bolezni in/ali starosti v podobne programe
ne želijo več vključevati, npr. »Pričakujem, da me ne boste več gnjavili, ker sem bolan in več ni kaj od
mojega dela, ki bi ga rad opravljal« in »Ne vidim smiselnosti programa. Sem zaradi zdravstvenih težav
izredno težko zaposljiva, poleg tega je obiskovanje povezano s finančnimi stroški«.
49
Slika 6.3: Razlogi za udeležbo v modulu 1 (možnih je bilo več odgovorov) (vprašalnik za udeležence, modul 1, v %)
Mislim, da je to dobro zame
58,0
Bojim se, da mi bodo vzeli denarno socialno pomoč*
40,2
Bojim se, da mi bodo vzeli nadomestilo za invalidnost**
28,7
Drugo
9,7
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Opomba: *Odstotek, izračunan zgolj med anketiranci, ki prejemajo DSP. **Odstotek, izračunan zgolj med anketiranci, ki prejemajo
nadomestilo ZPIZ.
Rezultat dobre motivacije je pozitivna naravnanost udeležencev do programa oz. pozitiven odnos do
programa in posledično pogostejše vključevanje v višje module. Udeleženci so na lestvici od 1 (se
sploh ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) ocenjevali trditve o odnosu do programa (glej
Preglednico 6.3)17.
Iz
trditev
smo
izračunali
sestavljeno
spremenljivko,
po
principu
(indikator1+indikator2+indikator3+indikator4)/4. Cronbachova alfa je znašala 0,86 in kaže na visoko
zanesljivost nove spremenljivke.
Preglednica 6.3: Opisne statistike indikatorjev in sestavljene spremenljivke odnos do programa (vprašalnik za
udeležence, modul 1)
N
Všeč mi je, da so me povabili k
sodelovanju v programu.
Zdi se mi, da mi bo program
koristil pri reševanju mojih težav.
Dobil
sem
nove
koristne
informacije.
Na delavnici sem spoznal nove
ljudi.
Odnos do programa
AS
SD
MIN
MAX
KA
KS
1075
3,9
1,2
1
5
-0,9
-0,1
1021
3,7
1,4
1
5
-0,8
-0,7
1079
4,1
1,2
1
5
-1,3
0,8
1007
3,9
1,3
1
5
-1,0
-0,1
878
3,9
1,1
1
5
-1,0
0,2
Spremenljivka odnos do programa zajema vrednosti med 1 in 5 in se porazdeljuje rahlo asimetrično v
levo, kar nakazuje nadpovprečno pozitiven odnos (3,9). Tudi v odprtih odgovorih udeleženci
delavnico večinoma pohvalijo, kot pripombo navajajo zgolj (ne)urejenost vračila potnih stroškov.
Opozarjajo tudi na neustreznost ciljne skupine, ki je bila vključena v program, npr. »Je pohvalno,
ampak vseeno razmišljam, da bi ta sredstva lahko porabili za ljudi, ki niso delovni invalidi ali tik pred
izpolnitvijo pogojev za pokojnino.«
17
Obrnjena trditev »Današnja delavnica je bila zame izguba časa« je bila iz analize izločena, saj je bil kljub
rekodiranju vrednosti njen vpliv na koeficient zanesljivosti (Cronbachova alfa) prevelik.
50
Na vključitev v program so se statistično značilno bolje odzivali prejemniki DSP v primerjavi s
prejemniki nadomestila ZPIZ (4,2 oz. 3,9). Povprečne ocene so bile najvišje pri izvajalcih LU
Ajdovščina (4,4), Invel (4,1) in Zavod Vitis (4,0), kar kaže na to, da je bila pri naštetih izvajalcih
motivacija uspešnejša.
Ugotovimo lahko, da je Invelovo povprečje statistično značilno višje kot tisto pri Papilotu (3,7),
Zavodu Jelši (3,4) in Prah izobraževalnemu centru (3,1). Povprečje pri slednjem izvajalcu je statistično
značilno nižje tudi od povprečja LU Ajdovščina (4,4)18.
Slika 6.4: Predstavitev sestavljene spremenljivke odnos do programa po izvajalcih (vprašalnik za udeležence, modul 1,
povprečne vrednosti)
3,9
4,4
Invel (N = 406)
4,1
4,0
Academia (N = 263)
3,9
Papilot (N = 90)
3,7
3,4
Mozaik (N = 5)
3,3
3,1
1
2
3
4
5
Glede na spol, starost in število let brezposelnosti, razlik ne beležimo, prav tako razlik ne beležimo pri
vprašanju, ali je udeleženec že opravljal plačano delo ali ne.
Izračunali smo Spearmanov koeficient korelacije, s katerim smo ugotavljali povezanost med odnosom
udeležencev do programa in razumevanjem namena programa in nadaljnjega poteka programa.
Spearmanov koeficient korelacije nakazuje srednje močno pozitivno povezanost med
spremenljivkami, kar pomeni, da z višjim razumevanjem namena in poteka programa postane tudi
odnos do njega pozitivnejši19. Sklepamo torej lahko, da imata način in jasnost predstavitve na
modulu 1 pomemben vpliv na pozitivno naravnanost udeležencev do programa.
6.1.2 Cilj 2: Informiranje oseb iz ciljne skupine o ciljih, namenu in poteku programa
Cilj uspešnost informiranja oseb iz ciljne skupine smo preverjali s tremi indikatorji (glej Preglednico
6.4). Udeleženci so strinjanje s trditvami izrazili na lestvici od 1 (se sploh ne strinjam) do 5
(popolnoma se strinjam). Iz indikatorjev smo izračunali sestavljeno spremenljivko uspešnost
18
Koeficient povezanosti med spremenljivkama odnos do programa in po obisku delavnice razumem, kakšen je
namen celotnega programa: 0,543 (p = 0,000). Koeficient povezanosti med spremenljivkama odnos do
programa in po obisku delavnice razumem, kako bo program potekal naprej: 0,517 (p = 0,000).
19
51
informiranja, po principu (indikator1+indikator2+indikator3)/3. Cronbachova alfa je znašala 0,89 in
kaže na visoko zanesljivost novega instrumenta.
Spremenljivka uspešnost informiranja zajema vrednosti med 1 in 5 in se porazdeljuje asimetrično z
aritmetično sredino 4,3 in standardnim odklonom 1,0. Prevladujejo visoke vrednosti, ki nakazujejo
povprečno visoko zadovoljstvo s prejetimi informacijami.
Preglednica 6.4: Opisne statistike indikatorjev in sestavljene spremenljivke uspešnost informiranja (vprašalnik za
Delavnica je bila razumljiva.
Po obisku delavnice razumem, kako bo
program potekal naprej.
Po obisku delavnice razumem, kakšen je
namen celotnega programa.
Uspešnost informiranja
N
1133
1089
AS
4,4
4,3
SD
1,0
1,1
MIN
1
1
MAX
5
5
KA
-1,8
-1,5
KS
2,7
1,6
1060
4,2
1,1
1
5
-1,3
1,0
1026
4,3
1,0
1
5
-1,6
2,5
Ugotavljamo, da so z informiranjem najbolj zadovoljni udeleženci motivacijskih delavnic Invela (4,5);
povprečne ocene le-teh so statistično značilno višje od ocen udeležencev Academie (4,2), Zavoda
Vitis (4,0) in Papilota (3,9) 20 . Zadovoljstvo z informiranjem je visoko tudi pri udeležencih LU
Ajdovščine (4,4), vendar pa razlika zaradi premajhnega števila enot ni statistično značilna.
Slika 6.5: Predstavitev sestavljene spremenljivke uspešnost informiranja po izvajalcih (vprašalnik za udeležence,
modul 1, povprečne vrednosti)
4,3
4,5
Invel (N = 472)
4,4
Academia (N = 302)
4,2
4,0
4,0
Papilot (N = 103)
3,9
3,9
Mozaik (N = 6)
3,4
1
20
2
3
4
5
52
6.1.3 Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo s prostorom izvedbe
Udeleženci so na lestvici od 1 (se sploh ne strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) ocenjevali
zadovoljstvo s prostori, v katerih so izvajalci izvajali delavnice. Povprečno zadovoljstvo je bilo visoko
(4,4) (glej Preglednico 6.5).
Preglednica 6.5: Opisne statistike zadovoljstva s prostori izvedbe delavnic (vprašalnik za udeležence, modul 1)
N
1131
Prostori, v katerih so izvedli delavnico, so ustrezni.
AS
4,4
SD
1,0
MIN
1
MAX
5
KA
-1,8
KS
2,6
Pri zadovoljstvu s prostori obstajajo razlike med izvajalci; z visokimi povprečji izstopajo Invel (4,6), LU
Ajdovščina (4,5) in Academia (4,4) (glej Sliko 6.6). Povprečje pri Invelu je statistično značilno višje kot
pri Papilotu (4,0), Zavodu Jelši (3,9) in Zavodu Vitis (3,7). Povprečji pri Academii in LU Ajdovščini pa se
statistično značilno razlikujeta le od Zavoda Vitis21.
Glede na lokacijo so izvajalci izpostavili tudi nekaj dobrih praks. Pomembno je, da se delavnice
izvajajo razpršeno in lokacijsko čim bližje udeležencem; Invel navaja, da so v treh območnih službah
skupaj delali na 30 lokacijah, ocenjujejo pa, da bi v nasprotnem primeru izgubili zelo veliko
udeležencev. Nasprotno pa Zavod Jelša meni, da najem dodatnih prostorov ni pogojeval večje
udeležbe. Menijo, da »tisti, ki se delavnice a priori ne bodo želeli udeležiti, se niti, če jim lokacijo
približaš, ne bodo«. Academia je razmišljala strateško in pripravila module tako, da so udeleženci
prišli čim manjkrat in obenem opravili čim več, da bi zmanjšali potne stroške. Kot primer dobre
prakse se je izkazala tudi izvedba delavnic na CSD (npr. pri LU Ajdovščina), saj gre za okolje, ki je
udeležencem poznano, hkrati pa se na ta način krepi vključenost CSD in sodelovanje med CSD in
izvajalcem.
Slika 6.6: Predstavitev zadovoljstva s prostori po izvajalcih (vprašalnik za udeležence, modul 1, povprečne vrednosti)
4,4
Invel (N = 511)
4,6
4,5
Academia (N = 336)
4,4
4,3
Papilot (N = 127)
4,0
3,9
3,7
Mozaik (N = 5)
3,4
1
21
2
3
4
5
53
6.1.4 Drugi merjeni cilji: Vključitev v modul 2 in komentarji na delavnico
V vprašalnikih je 73,6 % udeležencev navedlo, da se bodo vključili v modul 2. Prejemniki DSP so
statistično značilno pogosteje navedli, da se bodo vključili v naslednji modul (94,6 % oz. 73,3 %), v
naslednji modul pa so se pogosteje želeli vključiti udeleženci, ki so že opravljali plačano delo (76,6 %
oz. 65,9 ). Glede na starost, spol in število let brezposelnosti, razlik ne beležimo.
Podatki izvajalcev in ZRSZ kažejo22, da je bil delež vključitev v modul 2 še nekoliko višji, in sicer 82,4
% vseh, ki so se vključili v modul 1.
Slika 6.7: Vključitev udeležencev v modul 2 (podatki izvajalcev in ZRSZ) (v %)
Največji delež vključenih v višji modul je imel izvajalec Invel, in sicer v vseh treh območnih službah
(Trbovlje, Velenje in Celje); pri izvajalcu so se skoraj vsi udeleženci modula 1 vključili tudi v modul 2.
Podatek kaže na zelo uspešno izvedeno motivacijo. Odstotek vključitev je bil visok tudi v območnih
službah Murska Sobota (90,8 %) in Maribor (88,1 %). Najnižja odstotka vključitev v modul 2 sta bila v
območnih službah Koper (39,0 %) in Ptuj (48,2 %), kjer se je modula 2 udeležila manj kot polovica
tistih, ki so obiskali modul 1.
Slika 6.8: Vključitev udeležencev v modul 2 po izvajalcih (podatki izvajalcev in ZRSZ) (v %)
82,4 %
Trbovlje
97,3
Velenje
96,6
Celje
94,2
Murska Sobota
90,8
Maribor
88,1
Novo mesto
74,2
Kranj
73,5
Ljubljana
72,3
Nova Gorica
67,3
Sevnica
65,2
Ptuj
48,2
Koper
39,0
0
22
10
20
30
40
50
60
70
80
Uporabili smo zadnje podatke, ki so jih posredovali izvajalci ali ZRSZ (do 15. junija 2014).
90
100
54
Po anketnih podatkih se udeleženci želijo vključiti v višji modul, da bi pridobili motivacijo za naprej,
da bi si razširili socialno mrežo (»pričakujem sodelovanje in spoznavanje med seboj, da se en drugemu
izpovemo in si pomagamo«), pridobili nove možnosti za zaposlitev, uredili status in zmanjšali
zdravstvene težave, preverili pogoje za upokojitev, dobili možnost za ocenitev invalidske komisije, da
bi pridobili oceno delazmožnosti, zaradi novih informacij, radovednosti, želje po spremembah.
Udeleženci vidijo povezavo med udeležbo v programu z dvigom samozavesti (»delavnica mi je dala
občutek pomembnega človeka«), želijo pridobiti nova računalniška znanja, natančni zdravstveni
pregled, pomoč pri administraciji in urejanju papirjev, razvrstitev v pravo in urejeno evidenco.
Nekateri so se višjega modula udeležili iz strahu pred izgubo socialne pomoči oz., ker je obiskovanje
programa obvezno (»ker mi je bilo predstavljeno, da je obvezno, da bom imel sankcije, če se ne bom
udeleževal tudi naslednjih programov«).
Izvajalci so navedli več razlogov za neudeležbo. Navajajo, da je udeležence najpogosteje skrbelo, kako
bo nadaljnja udeležba v programu vplivala na njihove dohodke (oddaljenost, potni stroški), kot že
omenjeno, nekaterim udeležba tudi predstavlja breme oz. zaradi starosti ali bolezni ne vidijo smisla v
nadaljnji vključitvi v program. Pogosta je neudeležba zaradi zdravstvenih razlogov, npr. osebe so že v
postopkih preiskav, predvsem med invalidi, prav tako pa ravno invalidi ne želijo v modul 2, ker že
vedo, kakšno je njihovo zdravstveno stanje in ne potrebujejo dodatnih preiskav. Kar nekaj izvajalcev
opaža, da imajo udeleženci težave z zasvojenostjo in težave v duševnem zdravju. Izvajalec tudi
opozarja, da udeležence odbija naslov programa, predvsem poudarek na zaposlitvi in ponovni
vključitvi na trg dela; nekateri udeleženci si tega ne želijo, so nezaposljivi. En izvajalec opozarja tudi
nenaklonjenost udeležencev do zasebnih institucij.
6.2 Modul 2
6.2.1 Cilj 1: Prepoznavanje ključnih ovir in prednosti udeleženca pri njegovi aktivaciji
Izvajalci so ključne ovire vsakega udeleženca pri aktivaciji zabeležili v Poročilih po 2. modulu. Izvajalci
so za 4,4 % udeležencev označili, da imajo težave z odvisnostjo, za 16,6 % težave v duševnem zdravju
in za 11,5 % večje socialne in druge podobne težave. Druge glavne izpostavljene ključne ovire
udeležencev so: zdravstvene težave, invalidnost, pomanjkanje motivacije za delo in za spremembe,
socialna izključenost, pomanjkanje izkušenj in okoljski dejavniki (npr. nemobilnost, dostopnost).
V poročilih so se izvajalci bolj osredotočali na ovire kot prednosti udeležencev; kot prednosti med
drugim izpostavljajo delovno dobo udeležencev, motiviranost za zaposlitev in določene osebnostne
značilnosti in kompetence (npr. pripravljenost pomagati, prilagodljivost, samoiniciativnost,
motiviranost za dodatno usposabljanje ipd.).
Na podlagi ključnih ovir in prednosti so nekateri izvajalci ocenjevali tudi zaposljivost udeleženca.
Zaposljivosti v poročilih niso zajeli vsi izvajalci ali pa ni bila izražena eksplicitno, zato na podatke lahko
vplivajo različne vsebinske interpretacije koderjev. Ujemanje med koderjema se je izkazalo za srednje
dobro (0,57, uporabljen je bil Cohen's Kappa test), vendar pa se podatek razlikuje od samoocene
udeležencev ob koncu drugega modula, kjer se je kot zaposljive opredelilo zgolj 17,5 % udeležencev.
Po oceni izvajalcev je torej zaposljiva tretjina udeležencev (34,4 %). Po oceni izvajalcev so bolj
zaposljivi prejemniki DSP v primerjavi s prejemniki nadomestila ZPIZ (68,9 % oz. 32,1 %), udeleženci,
55
ki so bolj motivirani za zaposlitev (66,5 % oz. 26,6 %) in po pričakovanjih tisti, ki imajo višjo
sposobnost učenja. Med udeleženci, ki imajo visoko sposobnost učenja, jih je po oceni izvajalcev 58,2
% zaposljivih; med tistimi z nizko sposobnostjo učenja pa zgolj četrtina (25,0 %). Podatki tudi kažejo,
da so udeleženci, ki so po oceni izvajalcev zaposljivi, v povprečju mlajši (51,2 oz. 54,8 let) in manj časa
brezposelni (13,7 oz. 14,6).
Slika 6.9:Zaposljivost udeležencev po oceni izvajalcev (iz Poročil) (v %)
6.2.2 Cilj 2: Izbor potrebnih aktivnosti, da bo udeleženec lahko izkoristil potencial za
vrnitev na trg dela
Med potrebnimi aktivnostmi, da bi udeleženec lahko izkoristil potencial za vrnitev na trg dela,
izvajalci v poročilih za slabo tretjino udeležencev (30,1 %) predlagajo vključitev v modul 3, za 10,1 %
predstavitev pri rehabilitacijski komisiji in pri 4,9 % udeležencev usmeritev na invalidsko komisijo. Za
približno polovico udeležencev (54,9 %) predlagajo druge aktivnosti, omenjajo pa predvsem
aktivnosti v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ) in vseživljenjske
karierne orientacije (v nadaljevanju: VKO), dodatno zdravljenje odvisnosti, fizičnih ali psihičnih težav,
dvig motivacije, nadaljnje izobraževanje, vključitev v varstveno-delovne centre (v nadaljevanju: VDC),
tudi prostovoljno delo in pridobitev delovnih navad ali hobijev.
Slika 6.10: Predlogi za nadaljnje vključitve po zaključku modula 2 (iz Poročil, N = 552) (v %)
10,1
30,1
4,9
54,9
Drugo:
- aktivnosti v ovkiru ukrepov APZ in VKO,
- dodatno zdravljenje (npr. odvisnosti),
- dvig motivacije,
- izobraževanje,
- vključitev v VDC,
- prostovoljno delo
drugo
vključitev v 3.modul
vredstavitev pri rehabilitacijski komisiji
usmeritev na invalidsko komisijo
56
6.2.3 Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo udeležencev z izvedbo modula 2
Udeleženci so bili v povprečju zelo zadovoljni s strokovnimi delavci, s katerimi so se srečevali tekom
modula 2. Najbolj zadovoljni so bili z osebnimi mentorji (4,8), delovnimi terapevti ali tehnologi (4,7)
in socialnimi delavci (4,7), vendar so bile povprečne ocene pri vseh visoke. Spremenljivke se
porazdeljujejo asimetrično v levo, kar nakazuje večje število visokih vrednosti (4 in 5). Prav tako so v
povprečju zadovoljni z izvedbo programa (4,5).
Preglednica 6.6: Opisne statistike zadovoljstva s strokovnimi delavci in z izvedbo modula 2 (vprašalnik za udeležence,
modul 2)
zadovoljstvo s strokovnimi delavci:
 zdravnik
 psiholog
 delovni terapevt ali tehnolog
 osebni mentor
 socialni delavec
zadovoljstvo z izvedbo modula 2
N
609
1005
1025
665
1026
771
1032
AS
4,6
4,4
4,6
4,7
4,8
4,7
4,5
SD
0,6
1,0
0,7
0,7
0,5
0,6
0,8
MIN
1
1
1
1
1
1
1
MAX
5
5
5
5
5
5
5
KA
-2,6
-1,9
-2,2
-2,6
-3,5
-2,6
-1,5
KS
8,1
3,3
5,4
8,0
14,9
9,0
2,0
Udeleženci so bili s strokovnimi delavci najbolj zadovoljni pri LU Ajdovščina (4,9) in Zavodu Vitis (4,8),
najmanj pa pri Mozaiku (3,2). Zadovoljstvo z Mozaikom je statistično značilno nižje kot pri ostalih
izvajalcih.23 Podrobnejši razrez podatkov pokaže izrazito nezadovoljstvo z Mozaikovim zdravnikom
(2,39), kar izpostavljajo tudi v odprtih odgovorih (»V Radgoni je super, v Murski Soboti pa nisem bil
zadovoljen z zdravnikom v zdravstvenem domu«, »Nisem zadovoljen z zdravnikom, ni gledal izvidov«).
Delo zdravnikov je sicer kritizirano tudi pri drugih izvajalcih, npr. »zdravnica me ni razumela« (Zavod
Jelša), »pogovor pri zdravniku bi lahko bil daljši in podrobnejši« (Invel), »od zdravnika bi želela več
informacij« (Zavod Vitis), »po mojem mnenju se mi je zdravnik premalo posvetil« (Academia), »dolgo
čakanje pri zdravniku« (Academia), »prinesel sem veliko zdravstvene dokumentacije, zdravnik pa te
dokumentacije ni imel oz. se je v delavnici izgubila« (Papilot), »zdravnica me ni vprašala nič
konkretnega« (Papilot). Količina odprtih odgovorov je pokazatelj, da je zdravniški pregled
udeležencem velika motivacija, od njega pa so imeli tudi zelo velika pričakovanja. Podobno
ugotavljajo tudi izvajalci, ki so izpostavili, da zdravniški pregled oz. nadzor nad zdravstvenim stanjem
uporabijo kot pomembno obliko motivacije predvsem pri prejemnikih DSP, ki večinoma celovitega
zdravniškega pregleda že dolgo niso opravili. Pri pripravi sorodnih programov ga je smiselno poudariti
in okrepiti, hkrati pa na delavnicah modula 3 vključiti tudi vsebine s področja varovanja zdravja,
zdravega življenja in preventivne vsebine z vidika dobrega počutja.
Pri zadovoljstvu z izvedbo programa opazimo izrazite razlike med izvajalci; najbolj zadovoljni so
udeleženci Invela, LU Ajdovščine in Zavoda Vitis (4,6), najmanj zadovoljni pa udeleženci programa pri
Mozaiku (3,7) in zavodu Jelši (3,9). Zadovoljstvo pri Mozaiku in Zavodu Jelša je statistično značilno
nižje kot pri vseh ostalih izvajalcih, razen (zgolj v primeru Zavoda Jelše) LU Ajdovščine24.
23
24
57
Slika 6.11: Predstavitev zadovoljstva s strokovnimi delavci in z izvedbo modula 2 po izvajalcih (vprašalnik za
4,5
4,6
4,6
LU Ajdovščina (N1 = 12, N = 13)
4,9
4,6
Zavod Vitis (N1 = 50, N2 = 54)
4,8
4,5
Academia (N1 = 281, N2 = 288)
4,7
Prah izobraževalni center (N1 = 42, N2 = 45)
4,4
Papilot (N1 = 124, N2 = 139)
4,4
4,7
4,7
4,6
4,5
Invel (N1 = 44, N2 = 435)
3,9
Zavod Jelša (N1 = 40, N2 = 43)
4,4
3,7
Mozaik (N1 = 16, N2 = 15)
3,2
1
2
zadovoljstvo z izvedbo modula 2
3
4
5
zadovoljstvo s strokovnimi delavci
6.2.4 Drugi merjeni cilji: Informiranje udeležencev o rezultatih testov
Udeleženci so bili večinoma dovolj informirani o svojem zdravstvenem stanju (82,8 %), možnostih
iskanja zaposlitve (79,2 %) in svojih dobrih lastnostih (82,8 %).
Preglednica 6.7: Informiranost udeležencev o rezultatih testov (vprašalnik za udeležence, modul 2)
ne, sploh nisem dobil informacij
da, vendar si želim več informacij
da, dobil sem dovolj informacij
zdravstveno
stanje
N
%
26
2,9
130
14,3
750
82,8
možnosti iskanja
zaposlitve
N
%
39
4,3
149
16,5
715
79,2
dobre lastnosti
N
26
130
750
%
2,9
14,3
82,8
Glede na količino informacij obstajajo razlike med izvajalci. Preglednica 6.8 prikazuje odstotek
udeležencev, ki so navedli, da so o zdravstvenem stanju, možnostih iskanja zaposlitve in lastnih
dobrih lastnostih pridobili dovolj informacij. Najbolj zadovoljni so bili udeleženci LU Ajdovščina in
Zavoda Vitis25, udeleženci Academie pa so bili izrazito zadovoljni s količino informacij o možnostih
iskanja zaposlitve. Ugotavljamo, da so bili s količino informacij najbolj nezadovoljni udeleženci
Mozaika, manj pa tudi udeleženci Zavoda Jelša, Papilota in udeleženci izobraževalnega centra Prah.
Odprti odgovori kažejo, da so jim novo pridobljene informacije zelo koristile; navajajo, da so bile le-te
koristne, uporabne, dobre, jasne.
25
Izvedli smo primerjavo hi-kvadrat, ki je pokazala, da obstajajo statistično značilne razlike med posameznimi
izvajalci, vendar pa ne definira natančneje, med katerimi izvajalci točno so se razlike pojavile.
58
Preglednica 6.8: Delež udeležencev, ki so prejeli dovolj informacij o zdravstvenem stanju, možnostih iskanja
zaposlitve in dobrih lastnostih (vprašalnik za udeležence, modul 2)
zdravstveno stanje
Academia
Invel
LU Ajdovščina
Mozaik
Papilot
Prah izobraževalni center
Zavod Jelša
Zavod Vitis
skupni N
270
%
83,7
403
1
10
2
17
115
34
40
49
84,4
100,0
35,3
68,7
76,5
57,5
91,8
možnosti iskanja
zaposlitve
skupni N
%
251
88,0
380
2
12
2
13
116
41
40
50
dobre lastnosti
skupni N
258
%
87,6
386
2
11
2
14
112
39
36
50
87,8
90,9
28,6
67,9
69,2
63,9
90,0
82,4
83,3
38,5
65,5
61,0
47,5
92,0
Opomba: 1 - nesprejemljivo nenatančna ocena, navedena zgolj za ilustracijo (manj kot 10 enot), 2 – zelo nenatančna ocena (med 10 in 20
enot), 3 – nenatančna ocena (med 21 in 30 enot)
6.2.5 Drugi merjeni cilji: Vključitev v modul 3
V vprašalniku ob zaključku modula 2 je 22,4 % udeležencev navedlo, da se bodo vključili v modul 3.
Prejemniki DSP so statistično značilno pogosteje navedli, da se bodo vključili v naslednji modul (55,9
% oz. 17,6 %), kar je povezano z dejstvom, da so imeli prejemniki DSP v modulu 3 povrnjene potne
stroške in višji DSP, prejemniki nadomestila ZPIZ pa ne. Glede na starost, spol in število let
brezposelnosti razlik ne beležimo.
Podatki izvajalcev in ZRSZ26 kažejo, da je bil delež vključitev v modul 3 nekoliko nižji, in sicer 14,3 %
vseh, ki so se vključili v modul 2.
Slika 6.12: Vključitev udeležencev v modul 3 (podatki izvajalcev in ZRSZ) (v %)
Z največjim deležem vključitev v modul 3 izstopata območni službi Murska Sobota (50,0 %) in Nova
Gorica (36,8 %). Visok delež vključitev je posledica večjega števila prejemnikov DSP. V območnih
službah Ptuj in Sevnica vključitev v modul 3 ni bilo, deleži so bili nižji tudi v območnih službah z večjim
številom prejemnikov nadomestila ZPIZ (Kranj, Velenje, Maribor, Ljubljana).
26
Uporabili smo zadnje podatke, ki so jih posredovali izvajalci ali ZRSZ (do 15. junija 2014).
59
Slika 6.13: Vključitev v modul 3, po območnih službah (podatki izvajalcev in ZRSZ) (v %)
14,3
Murska Sobota
50,00
Nova Gorica
36,84
Koper
30,77
Novo mesto
26,26
Celje
16,59
Trbovlje
12,63
Maribor
10,89
Ljubljana
10,48
Velenje
9,73
Kranj
9,35
Sevnica
0,00
Ptuj
0,00
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Želje in pričakovanja udeležencev, ki so se udeležili modula 3, so različna; najpogosteje si želijo
pridobiti računalniška znanja (»Želim se malo naučiti dela z računalnikom. Pričakujem, da me bodo to
naučili«) in nova znanja in izkušnje za pridobitev zaposlitve (»pričakujem, da bom seznanjen z novimi
oblikami iskanja zaposlitve in da bom pridobil nova znanja ter informacije v zvezi z zaposlitvijo«),
pogosto navajajo tudi druženje in nova prijateljstva, pridobitev pomoči in koristnih informacij (»želim
si, da bi osvojila čim bolj računalništvo, da bi stkali medsebojna prijateljstva in se počutili aktivne v
družbi«).
Najpogostejši razlog, da se udeleženci ne vključijo naprej, so po navedbah izvajalcev nepovrnjeni
potni stroški. Veliko udeležencev si tega z vidika prihodkov ne more privoščiti. Pri nekaterih so razlogi
zasvojenost, težave v duševnem zdravju, pri invalidih pa fizična nezmožnost (npr. ne more sedeti štiri
ure naenkrat, ima probleme z očmi) oz. druge zdravstvene težave (npr. slaba koncentracija), drugi
udeleženci so tik pred upokojitvijo in ne vidijo smisla, pri nekaterih pa je problem oddaljenost (npr. ni
javnega prevoza, do prve postaje je dve uri hoje).
60
6.3 Modul 3
6.3.1 Cilj 1: Odpravljanje ovir udeleženca pri vključevanju na trg dela oz. pridobitev oz.
razvoj kompetenc za iskanje zaposlitve
V modulu 3 smo merili kompetence udeležencev, in sicer razvoj poklicne identitete, prilagodljivost,
upravljanje s čustvi, proaktivnost, prevzemanje odgovornosti, orientacijo v okolju in samopromocijo
(glej Poglavje 5.2). V ta namen smo pripravili indikatorje posameznih kompetenc, za katere pa se je
zaradi zelo širokih definicij kompetenc27 izkazalo, da niso ustrezno merili želenih konceptov. Prav tako
smo morali zaradi težav udeležencev z razumevanjem izločiti vse obrnjene trditve. Za namen
določitve konceptov smo izvedli faktorsko analizo, ki je pokazala tri faktorje, navedene v spodnji
preglednici, ki smo jih poimenovali poklicna samozavest, proaktivnost in usmerjenost k rešitvi
problema ter orientacija v okolju.
Preglednica 6.9: Kompetence
Poklicna samozavest
Pri delu verjamem vase.
Dobro vem, kaj so moje dobre in
slabe lastnosti pri delu.
Česar se lotim, običajno naredim
dobro.
Za delo, ki ga želim opravljati, sem
dobro usposobljen.
Ko se pojavijo spremembe, se
hitro in brez težav začnem
prilagajati.
Vem, kako bi se lotil iskanja
zaposlitve.
Cronbachova alfa: 0,70
Proaktivnost, usmerjenost k
rešitvi problema
Trudim se, da se dobro razumem
z drugimi ljudmi.
Vedno iščem še boljše načine,
kako neko stvar narediti.
Če vidim, da ima nekdo težave,
pomagam, če le znam.
Kadar opazim nekaj, kar me moti,
to poskušam popraviti.
Delo načrtujem vnaprej.
Delo po navadi opravim do konca.
Za to, da bom uspešen, moram
poskrbeti sam.
Če kdo naredi kaj narobe, je prav,
da prizna, da je kriv.
Pomembno je, da imam ljudi,
katere lahko vprašam za nasvet.
Orientacija v okolju, obračanje
navzven
Razmišljam o spremembah v
svojem okolju.
Ko kaj rabim, pogosto vprašam
prijatelje.
Pomembno je, da poznam veliko
ljudi.
Indikatorje smo sešteli v tri sestavljene spremenljivke:



poklicna samozavest = (indikator1+indikator2+…+indikator6)/6
proaktivnost = (indikator1+indikator2+…+indikator9)/9
orientacija v okolju = (indikator1+indikator2+indikator3)/3.
Kompetence pri udeležencih smo preverili ob začetku in zaključku modula 3. Pričakovali bi, da so po
izvedenih delavnicah modula 3 omenjene tri kompetence narasle, vendar pa podatki kažejo, da
27
Npr. kompetenca upravljanja s čustvi vsebuje številne podelemente (prepoznavo lastnih čustev in čustev
drugih, reakcijo v konfliktnih situacijah, sposobnosti sklepanja medsebojnih odnosov, ustrezna čustvena
reakcija, izražanje čustev). Da bi bil indikator zanesljiv, bi morali za vsakega od navedenih elementov pripraviti
svoj merski instrument, kar pa ni bilo mogoče, ker bi bil vprašalnik potem preobsežen za to ciljno skupino.
61
razlika ni statistično značilna. Ne moremo torej trditi, da so se kompetence udeležencev po zaključku
modula 3 statistično značilno spremenile.
Slika 6.14: Kompetence udeležencev ob vključitvi in ob zaključku modula 3
3,5
3,5
proaktivnost (N1 = 214, N2 = 94)
poklicna samozavest (N1 = 188, N2 = 94)
3,3
3,2
3,3
3,2
1
2
ob zaključku
3
4
ob vključitvi
Pregledali smo tudi razlike po izvajalcih. Za izvajalce Mozaik, Prah izobraževalni center, Zavod Jelša in
Zavod Vitis nismo prejeli dovolj podatkov, da bi izvedli primerjavo.
Rezultati vseh ostalih izvajalcev kažejo na dvig poklicne samozavesti pri izvajalcu Papilot (3,1 oz. 3,4).
Pri ostalih izvajalcih razlike ob vključitvi in zaključku niso statistično značilne.
Preglednica 6.10: Kompetence udeležencev ob vključitvi in ob zaključku modula 3 po izvajalcih (vprašalnik za
orientacija v okolju
N
Academia
Invel
LU
Ajdovščina
Papilot
N1 = 22;
N2= 41
N1 =
118,
N2= 18
N1 = 22,
N2= 12
N1 = 22,
N2 = 29
poklicna samozavest
vključitev zaključek
N
proaktivnost
3,1
N1 = 21,
3,2
N2 = 40
3,2
3,2
3,2
3,5
N1= 90,
N2 = 16
3,2
3,1
3,2
2,9
3,3
3,2
3,1
3,4
3,4
N1 = 20,
N2 = 11
N1 = 15,
3,5
N2 = 27
N
N1 = 21,
N2 = 40
N1 =
113, N2
= 20
N1 = 19,
N2 = 10
N1 = 19,
N2 = 24
3,4
3,4
3,5
3,6
3,6
3,5
3,5
3,6
6.3.2 Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo z izvedbo modula 3
Da pa je bil modul 3 vseeno koristen, kažejo mnenja udeležencev, ki so na lestvici od 1 (se sploh ne
strinjam) do 5 (popolnoma se strinjam) izražali svoje zadovoljstvo z izvedenim modulom. Ocene so
visoko nadpovprečne. Podatki kažejo, da jim največ pomenijo novo pridobljeni socialni stiki (4,6), v
povprečju pa so zelo zadovoljni tudi z delavnicami in modulom 3 na splošno (4,3). Strinjajo se tudi, da
je treba pridobljene stike ohraniti (4,2) ter da je program izpolnil pričakovanja (4,0) (glej Preglednico
6.11).
Iz indikatorjev smo izračunali sestavljeno spremenljivko Zadovoljstvo s programom, in sicer po
principu indikator (1 + indikator 2+…+ indikator 5)/5 (glej Preglednico 6.11). Nova spremenljivka se
porazdeljuje asimetrično v levo, prevladujejo visoke vrednosti. Kljub temu da je bilo zadovoljstvo pri
vseh izvajalcih visoko nadpovprečno, pa ugotavljamo, da so bili najbolj zadovoljni s programom
62
udeleženci LU Ajdovščine (4,8), nekoliko manj pa udeleženci, ki so program obiskovali pri Academii
(4,2). Razlika med izvajalcema je statistično značilna28 (glej Sliko 6.15).
Tudi izvajalci so v intervjujih poudarili, da je bil program učinkovit. Ocenjujejo namreč, da udeleženci
v modulu 3 pridobijo uvid v zaposlitveni vidik (znanja in informacije, kako poiskati institucije, na
katere se lahko obrnejo, kako iskati delo, kako napisati prošnjo za delo, nove veščine) in tudi v
socialni vidik (spoznajo svoje zmožnosti in omejitve, pridobijo samozavest, izvedo veliko o osebnostni
rasti, širijo socialne mreže, dobijo stik z lokalnim okoljem), poleg tega pa osvojijo tudi računalniška
znanja, s katerimi lahko lažje iščejo informacije, ideje in možnosti za zaposlitev.
Preglednica 6.11: Opisne statistike indikatorjev in sestavljene spremenljivke zadovoljstva z modulom 3 (vprašalnik za
N
Ni mi žal, da sem se udeležil
tretjega modula programa.
Delavnice so bile uporabne.
Program je izpolnil moja
pričakovanja.
Všeč mi je, da sem spoznal
veliko novih ljudi.
Pomembno je, da ohranim
stik z ljudmi, ki sem jih
spoznal v programu.
Zadovoljstvo z modulom 3
AS
SD
MIN
MAX
KA
KS
107
4,3
0,9
1
5
-1,4
1,7
104
4,3
0,8
2
5
-1,0
0,2
105
4,0
1,0
1
5
-0,7
-0,3
105
4,6
0,7
2
5
-1,6
2,1
105
4,2
0,9
2
5
-0,9
-0,3
101
4,4
0,7
2,2
5,0
-1,1
0,5
Slika 6.15: Povprečno zadovoljstvo z modulom 3 po izvajalcih (vprašalnik za udeležence, modul 3)
4,8
Invel (N = 20)
4,5
Papilot (N = 29)
4,3
Academia (N = 40)
4,2
1
2
3
4
5
6.3.3 Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo z vsebinami modula 3
Zanimalo nas je, koliko so bili udeleženci zadovoljni s konkretnimi vsebinami, ki so jih izvajalci izvajali
v modulu 3. Vsebine delavnic modula 3 so se od izvajalca do izvajalca razlikovale, zato smo
vprašalnike temu ustrezno prilagodili29. Udeleženci LU Ajdovščina so kot najuporabnejše določili
28
Izvajalce smo prosili, naj nam posredujejo teme, ki jih obravnavajo na delavnicah. Teme smo nato umestili v
vprašalnik, pri čemer smo udeležence najprej prosili, naj prekrižajo vsebine, ki so se jim zdele uporabne, nato
pa še tiste, ki jih ne ocenjujejo kot uporabne. Vprašalnike modula 3 z izpolnjenim delom o vsebini delavnic so
nam posredovali le Academia, Invel in LU Ajdovščina.
29
63
delavnice o spoznavanju in osnovah dela z osebnim računalnikom in kreativne delavnice (šivanje,
oblikovanje iz gline, izdelava voščilnic, poslikava majic, izdelava šatulj, fotografiranje, …). Udeleženci
Invela so vse delavnice ocenili kot zelo uporabne (spoznavanje in osnove dela z osebnim
računalnikom, izdelava prošnje, življenjepisa, priprava na razgovor, osebnostna rast in motivacija). Z
uporabnostjo delavnic so bili zelo zadovoljni tudi udeleženci Academie, predvsem z izdelavo prošenj,
življenjepisov, pripravo na razgovor, z informacijami o trgu dela, spoznavanjem dela z računalnikom.
Nekoliko manj so bili zadovoljni z delavnicami o samooceni posameznika. Pod kategorijo »drugo« so
navedli tudi druženje, prijateljstvo in pogovore v skupini o problematičnih temah.
6.4 Modul 4
6.4.1 Cilj 1: Individualna podpora udeležencu pri njegovi uspešni vrnitvi na trg dela
Udeleženci večinoma ocenjujejo, da je bila individualna podpora v modulu 4 uspešna. Od
udeležencev, vključenih v vzorec, jih 87,7 % navaja, da so dobili podporo pri urejanju papirjev in
drugih uradnih zadev, 76,1 % pri pripravah na razgovor, 69,7 % pri iskanju dela in 68,1 % pri
vzpostavljanju stikov z delodajalci.
Za vsakega udeleženca smo izračunali, koliko različnih vrst podpore je dobil med udeležbo v modulu
4. Udeleženci so prejeli med 0 in 4 vrste podpore, s povprečjem 3,1 vrst podpore. Največ vrst
podpore so navedli udeleženci Invela (povprečno 3,8) in LU Ajdovščine (povprečno 3,6), manj pa
udeleženci Academie (2,6).
Preglednica 6.12: Vrste pomoči v modulu 4 po izvajalcih (vprašalnik za udeležence, modul 4)
pomoč pri
urejanju papirjev
% odg.
DA
N
Academia
Invel
LU
Ajdovščina
skupaj
pomoč pri
pripravi na
razgovor
% odg.
DA
N
pomoč pri
iskanju dela
% odg.
DA
N
pomoč pri
vzpostavljanju
stikov z
delodajalci
% odg.
DA
N
število
pomoči
povprečje
47
15
78,7
100,0
44
14
68,2
93,3
44
15
52,5
100,0
45
15
55,6
86,7
2,6
3,8
12
100,0
10
83,3
11
91,7
12
91,7
3,6
74
87,7
68
76,1
70
69,7
72
68,1
3,1
Slaba polovica udeležencev (43,4 %) tudi navaja, da so v okviru programa obiskali podjetje, dobra
polovica (53,3 %) jih je med potekom modula 4 poskusila tudi najti plačano delo oz. zaposlitev.
6.4.2 Drugi merjeni cilji: Prednosti programa za udeležence
Velika večina udeležencev navaja, da so v programu pridobili nove stike, poznanstva in nove prijatelje
(98,7 %), znanja za iskanje zaposlitve (94,4 %), več volje do življenja (89,7 %) ter nova znanja in
spretnosti (88,1 %). Nekoliko bolj so zadržani pri svojih zaposlitvenih možnostih (55,7 %) (glej Sliko
6.16).
64
Slika 6.16: Prednosti programa za udeležence (vprašalnik za udeležence, modul 4) (v %)
nove stike, poznanstva, nove prijatelje (N = 75)
98,7
znanja za iskanje zaposlitve (N = 71)
94,4
več volje do življenja (N = 58)
89,7
nova znanja in spretnosti (N = 67)
88,1
poznavanje svojih prednosti in ovir na trgu dela (N = 68)
86,8
informacije in spodbudo za vključitev v kakšen drug
program (N = 67)
83,6
večje zaposlitvene možnosti (N = 61)
55,7
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
Vse prednosti programa smo sešteli v sestavljeno spremenljivko prednosti programa, po principu
prednost1+prednost2+…+prednost7. Nova spremenljivka je zajemala vrednosti med 0 in 7. Kar dobra
polovica udeležencev je ocenila, da jim je program prinesel prav vse našteto (52,4 %). Razlike glede
na izvajalca niso statistično značilne.
6.4.3 Drugi merjeni cilji: Zadovoljstvo s programom na sploh
Ob koncu modula 4 ugotavljamo visoko povprečno zadovoljstvo z izvedbo programa (4,4). Najbolj
zadovoljni s programom so bili udeleženci Invela (4,8), ki se statistično značilno razlikujejo od
udeležencev Academie in LU Ajdovščine (4,3)30.
Slika 6.17: Povprečno zadovoljstvo z izvedbo programa po izvajalcih (vprašalnik za udeležence, modul 4)
4,8
5
4,3
4,3
4,4
4
3
2
1
Academia
Invel
LU Ajdovščina
Udeleženci v odprtih odgovorih navajajo večinoma pohvale (delo mentorjev, druženje, pridobljene
informacije, pripravo na zaposlitev, delo z računalnikom, ustrežljivost in prilagodljivost posamezniku),
npr. »Dobro je bilo, da sem prišel v stik z ljudmi, kajti prej sem bil samo z domačimi, s svojo družino«
in »Rada se bi še naprej udeležila teh programov, ker sem se počutila zelo dobro. Dobila sem znanje,
prijatelje itd.«
30
65
Prednosti programa komentirajo tudi izvajalci. Ugotavljajo, da so udeleženci s programom pridobili
večjo samozavest, nov vpogled vase, v svoje zdravstveno stanje, razvili so nove vezi, med sabo se
povezujejo in si pomagajo, znajo se obrniti in poiskati pomoč, na splošno so bolj aktivni. V Papilotu
opažajo spremembe pri udeležencih na bolje, postajajo bolj prilagodljivi, začnejo skrbeti zase, imajo
željo po delu. Tudi v Mozaiku in Academii opažajo, da udeležencem veliko pomeni predvsem
ustvarjanje neformalnih vezi, druženje, nova prijateljstva. Udeleženci so se med vključenostjo v
program predstavili tudi navzven (bodočim delodajalcem, ZRSZ), kar je hkrati dobro za njihove
zaposlitvene možnosti in zavedanje lastnih kompetenc. Izvajalci so pridobili vpogled v stiske in
različne načine življenja udeležencev, skupaj so iskali informacije in rešitve za njihove težave, Invel
pravi, da »je bila ta populacija izziv pri izvajanju programa«.
66
7 UČINKOVITOST IZVAJALCEV GLEDE NA PREJETA
FINANČNA SREDSTVA
V poglavju predstavljamo povezave med izbranimi kvantitativnimi statistikami oz. kriteriji 31 in
izplačanimi sredstvi na udeleženca po območnih službah. Višino sredstev, ki jo potrebujejo za izvedbo
programa, so izvajalci navedli v prijavi na Javno naročilo ZRSZ, in sicer za posamezne module. Obrazec
ni predvideval podrobnejše specifikacije porabe sredstev.32 Pri določitvi višine sredstev izvajalci niso
bili omejeni, izbrane ponudbe pa so bile najverjetneje odvisne od načrtovanega načina dela in
aktivnosti ter konkurenčnosti prijaviteljev v območnih službah, v katerih so vložili ponudbo.
Prejeli smo podatke o izplačanih sredstvih po območnih službah za posamezne module (do 31. 5.
2014, brez DDV) ter podatke izvajalcev o vključenih udeležencih v posamezne module programa
(stanje do 15. 6. 2014). Iz pridobljenih podatkov smo izračunali, koliko sredstev je bilo v posamezni
območni službi namenjenih posameznemu udeležencu v vsakem od modulov (sredstva v evrih /
število udeležencev). V nadaljevanju prikazujemo informacije o območnih službah, za katere smo
prejeli oba podatka.
7.1
Modul 1
Ugotavljamo, da višina sredstev na udeleženca pri modulu 1 po območnih službah niha med 1,7 in
120,0 evrov. Višina sredstev pri osmih območnih službah znaša manj kot 10 evrov, pri treh območnih
službah pa med 10 in 25 evri. V območni službi Novo mesto je višina sredstev izstopajoče visoka
(120,0 evrov) (glej Sliki 7.1 in 7.2). Izvajalec je pri prijavi na razpis namreč ocenil, da je motivacija za to
ciljno skupino bistvenega pomena in je v ta namen najel profesionalnega motivatorja, kar je znatno
povišalo stroške izvedbe.
Slika 7.1: Višina sredstev na udeleženca po območnih službah (v EUR), modul 1
Novo mesto
120,0
Kranj
21,2
Ljubljana
12,2
Nova Gorica
10,6
Koper
9,6
Sevnica
8,8
Murska Sobota
8,1
Ptuj
7,8
Maribor
7,3
Velenje
2,1
Celje
2,0
Trbovlje
1,7
0
31
20
40
60
80
100
120
140
Statistike posameznih kriterijev so predstavljene in podrobneje opisane v Poglavju 6.
Z natančnimi podatki o porabi sredstev evalvatorji ne razpolagamo oz. nimamo podatka o tem, kolikšen delež
stroškov je bil porabljen npr. za najem prostorov, materialne stroške, amortizacijo, …
32
67
Slika 7.2: Višina sredstev na udeleženca po izvajalcih (v EUR), modul 1
120,0
Zavod Jelša
21,2
Papilot
11,3
LU Ajdovščina
10,6
Mozaik
8,1
Zavod Vitis
7,8
Academia
7,3
Invel
2,0
0
20
40
60
80
100
120
140
Izračunali smo Spearmanov koeficient korelacije, s katerim smo ugotavljali povezanost med višino
sredstev na udeleženca in posameznimi kriteriji. Ugotavljamo negativno povezanost med višino
sredstev na udeleženca in 1. odnosom do programa (koeficient korelacije: -0,184; p = 0,000***); 2.
uspešnostjo informiranja udeležencev (koeficient korelacije: -0,192; p = 0,000***); 3. prostori
izvedbe (koeficient korelacije: -0,182; p = 0,000***). Prav tako se kaže negativna povezanost pri
vključitvi v višji modul; programi, ki so na udeleženca dobili več finančnih sredstev, so dosegali nižje
odstotke vključitev v višje module (koeficient korelacije: -0,878, p = 0,000***) (glej Sliki 7.3 in 7.4).
Povzamemo lahko, da so izvajalci, ki so na udeležence porabili nižje zneske, dosegli boljše rezultate
pri delu. Sklepamo torej lahko, da višina sredstev na udeleženca ni bistven element za dobro
motivacijo, s tem pa so povezani tudi drugi parametri, ki v prikaz niso vključeni (npr. kakovost dela
izvajalcev, način predstavitve, izkušnje na področju dela s tovrstno ciljno skupino, itd.).
68
Slika 7.3: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom z vključitvijo v program/razumljivostjo
predstavitve programa, modul 1
Slika 7.4: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom s prostori, v katerih se je izvajal
program/vključitvijo v višji modul, modul 1
69
7.2 Modul 2
Pri izvedbi modula 2 so izvajalci porabili med 93,2 in 888,2 evra na udeleženca, v povprečju 318,8
evrov (glej Sliki 7.5 in 7.6).
Nova Gorica
888,2
Ptuj
496,9
Velenje
392,2
Celje
383,0
Sevnica
379,1
Trbovlje
378,0
Ljubljana
367,3
Koper
361,5
Kranj
331,3
Murska Sobota
260,3
Maribor
177,0
Novo mesto
93,2
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
1000
LU Ajdovščina
888,2
Zavod Vitis
496,9
Invel
384,2
Papilot
369,3
Zavod Jelša
331,3
Mozaik
260,3
Academia
177,0
93,2
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
1000
sredstev na udeleženca v modulu 2 in doseganjem posameznih kriterijev. Ugotavljamo pozitivno
povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom s pridobljenimi informacijami o
zdravstvenem stanju, dobrih lastnostih in ovirah na poti do zaposlitve (koeficient korelacije: 0,1, p =
0,000 ***). Pri splošnem zadovoljstvu z izvedbo modula in zadovoljstvom z izvajalci modula
(strokovnimi delavci) pa korelacije ne zaznavamo.
70
Negativno korelacijo beležimo pri višini sredstev na območno službo in deležem vključenih
udeležencev v modul 3 (koeficient korelacije: -0,104, p = 0,001 ***). Na udeležbo v modulu 3 sicer
vpliva predvsem delež vključenih prejemnikov DSP, ki je glede na informacije v poročilih izvajalcev,
najvišji v OS Murska Sobota, Novo mesto in Sevnica (glej Sliki 7.7 in 7.8), ne pa višina sredstev na
udeleženca.
Slika 7.7: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom z izvedbo modula 2/zadovoljstvom s
strokovnimi delavci, modul 2
Slika 7.8: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom z informiranjem/vključitvijo v višji modul,
modul 2
7.3
71
Modul 3
Izvajalci, ki so modul 3 izvajali, so v posameznih območnih službah porabili med 132,8 in 819,2 evrov
na udeleženca, povprečno 463,6 evrov (glej Sliki 7.9 in 7.10).
Nova Gorica
819,2
Novo mesto
548,1
Kranj
500,0
Maribor
465,8
Trbovlje
421,0
Murska Sobota
400,4
Celje
357,6
Ljubljana
238,5
Velenje
132,8
Sevnica
0
Ptuj
0
Koper
0
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
Ugotavljamo, da višina sredstev na udeleženca pri tistih izvajalcih, ki so modul 3 izvajali in izstavili
račun, niha med 238,5 in 819,2 evri.
LU Ajdovščina
819,2
548,1
Zavod Jelša
500,0
Academia
465,8
Mozaik
400,4
Invel
331,1
Papilot
238,5
Zavod Vitis
0
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
sredstev in zadovoljstvom z izvedbo modula 3. Spremenljivka je bila vključena v vprašalnik ob
zaključku modula 3. Prejeli smo vprašalnike izvajalcev Academia, Invel, LU Ajdovščina in Papilot in le
ti izvajalci so vključeni v primerjavo.
72
Ugotavljamo, da statistično značilna korelacija med spremenljivkama ne obstaja (koeficient
korelacije: 0,071, p = 0,483). Na podlagi danih podatkov torej ne moremo trditi, da le višina sredstev
pri izvajalcu vpliva na uspešnost izvedbe modula (glej Sliko 7.11). Povprečno zadovoljstvo je visoko pri
vseh izvajalcih, ne glede na višino prejetih sredstev.
Slika 7.11: Povezanost med višino sredstev na udeleženca in zadovoljstvom z izvedbo modula 3
73
8 POGLED KLJUČNIH AKTERJEV NA RAZVOJ
PROGRAMOV SOCIALNE AKTIVACIJE V SLOVENIJI V
PRIHODNJE
Socialna aktivacija se v več strateških dokumentih pojavlja kot eden ključnih ukrepov za povečanje
socialne vključenosti, aktivnosti in zaposljivosti zlasti dolgotrajnih prejemnikov socialnih pomoči in
drugih ranljivih skupin, ki so že dlje časa oddaljene od trga dela. Kot način aktivnega reševanja
socialne problematike programe socialne aktivacije opredeli tudi ZSVarPre. Slovenija se je torej s
sprejetjem nove socialne zakonodaje in različnih strateških dokumentov zavezala k razvoju socialnih
in zaposlitvenih programov, namenjenih navedenim ciljnim skupinam, ki niso direktno zaposljive oz.
pred morebitno vključitvijo v programe zaposlovanja potrebujejo še dodatne programe za krepitev
zmožnosti, programe socialne rehabilitacije in različne programe izobraževanja, usposabljanja in
pridobivanja kompetenc. Gre torej za zavezo k spodbujanju razvoja socialnih inovacij na področju
socialne aktivacije, vključenosti in opolnomočenja oseb z visokim tveganjem revščine ali socialne
izključenosti.
Koncept celovitih samostojnih programov socialne aktivacije omenjenih ciljnih skupin je za Slovenijo
nov in ga bo treba šele razviti. Ključni akterji na različnih ravneh (financerji, odločevalci, izvajalci
programov, stroka, raziskovalci) o konceptu socialne aktivacije, razvoju in izvajalcih tovrstnih
programov, ciljnih skupinah ter možnih oz. pričakovanih učinkih takih programov razmišljajo različno,
vsak iz svojega zornega kota. Kljub temu so nekateri pogledi na socialno aktivacijo dovolj podobni, da
jih, ob hkratnem upoštevanju pomislekov in tveganj, lahko jemljemo kot pomembne iztočnice za
nadaljnji razvoj programov socialne aktivacije v Sloveniji.
8.1 Opredelitev koncepta in vsebin socialne aktivacije
Predstavniki MDDSZ, ZRSZ in CSD so si enotni v mnenju, da enotnega koncepta socialne aktivacije
nimamo, da ga je treba šele opredeliti ter da termin »socialna aktivacija« ni enoznačen. Po mnenju
predstavnic MDDSZ je pri programih socialne aktivacije bistveno opolnomočenje udeležencev,
njihova celostna obravnava s ciljem doseči vstopni prag za programe aktivne politike zaposlovanja in
druge podporne programe zaposlovanja. Cilj socialne aktivacije torej ne more biti le izhod v
zaposlitev oz. pogosto sploh še ne izhod v zaposlitev, ampak okrepitev uporabnikovih zmožnosti in
kompetenc, njegovih virov moči in vsakodnevnega funkcioniranja. Hkrati pa je nujno zagotoviti
kontinuum obravnave posameznika, prehod od programov socialne aktivacije do zaposlitvenih
programov in t. i. prilagojenega trga dela, ki vključuje npr. programe aktivne politike zaposlovanja,
poklicno in zaposlitveno rehabilitacijo, socialna podjetja. Pomen kontinuirane obravnave udeležencev
programov socialne aktivacije izpostavljajo tudi trenutni izvajalci programa Spodbujanje neaktivnih
oseb. Hkrati izražajo bojazen, da bodo udeleženci programa po njegovem zaključku ponovno
prepuščeni samemu sebi, saj nadaljevanje omenjenega programa zaenkrat ni predvideno, prav tako
ni vzpostavljen sistem prehoda v različne oblike podpornega zaposlovanja.
Na MDDSZ se zavedajo, da imajo pasivni ukrepi (npr. program pomoči najbolj ogroženim osebam v
obliki hrane in osnovnih materialnih dobrin) omejen učinek na zmanjševanje revščine in da morajo
biti ukrepi dolgoročnejši, celovitejši in usmerjeni v aktivacijo in opolnomočenje najbolj ranljivih
74
skupin. Predstavnik CSD ob tem poudarja, da pričakovanja oz. cilji socialne aktivacije ne smejo biti
previsoki. Vsebine takih programov naj se vežejo na zadovoljevanje nematerialnih potreb, na
izboljšanje odnosov, na odpravo oz. spremembo škodljivih navad in podobno.
Tako predstavniki CSD kot tudi MDDSZ omenjajo več programov (v preteklosti in tudi še sedaj), ki
sicer ne nosijo naziva »programi socialne aktivacije«, a dejansko izvajajo (oz. so izvajali) tudi
aktivnosti socialne aktivacije za udeležence oz. uporabnike. Strinjajo se, da bi bilo smiselno narediti
pregled obstoječih programov, ki so s svojimi vsebinami in načini dela relevantni za razvoj programov
socialne aktivacije v prihodnje, jih povezati in umestiti v sistem. Na ta način bi prišli tudi do informacij
o geografski dostopnosti programov in glede na to umestili nove programe v posamezno lokalno
okolje (ob hkratnem upoštevanju lokalnih specifik in potreb).
Kot primere dobre prakse omenjajo:

program PUM (projektno učenje za mlajše odrasle),

nekatere programe socialnega varstva, ki med drugim izvajajo tudi storitve za izboljšanje
vsakodnevnega funkcioniranja uporabnikov ter pridobitev praktičnih in socialnih veščin in
znanj,

nekatere programe APZ (programi podpornega zaposlovanja), ki so bili v preteklosti
usmerjeni tudi v socialno aktivacijo (npr. zapornikov pred odpustom iz zapora),

CSD izvajajo storitev pomoč družini za dom, ki po svoji vsebini lahko pripomore k socialni
aktivaciji uporabnikov, obenem pa predstavniki CSD dodajajo, da je lahko večina aktivnosti
CSD opredeljenih kot socialno aktivacijskih, saj uporabnike usmerjajo v bolj funkcionalna
vedenja, jim posredujejo praktična znanja in veščine za večjo kakovost lastnega življenja.
Predstavnica ZRSZ opozarja, da gre pri programih socialne aktivacije za nekaj več kot »pridobiti in
imeti zaposlitev«. Prek teh programov udeleženci lahko osmislijo svoje življenje in program
Spodbujanje neaktivnih oseb je eden takšnih. V tem smislu namreč zaznavajo pozitiven vpliv
programa na udeležence.
Pri programih socialne aktivacije je ena najpomembnejših nalog najti najustreznejše načine
obravnave posameznih ciljih skupin socialne aktivacije. Pred tem je treba pozornost usmeriti tudi v
samo opredelitev ciljnih skupin, za katere so programi socialne aktivacije sploh relevantni in najti
izvajalce, ki so usposobljeni za delo s temi specifičnimi ciljnimi skupinami prebivalstva.
Raziskovalka s Fakultete za socialno delo o programih socialne aktivacije oz. o samem konceptu
socialne aktivacije razmišlja nekoliko drugače. Po njenem mnenju težnja politike in odločevalcev po
»aktiviranju« t. i. neaktivnih oz. dolgotrajno brezposelnih oseb izhaja iz predpostavke, da ti ljudje
zaposlitve ne dobijo izključno zaradi lastne patologije, pasivnosti, neaktivnosti in lenobe. Gre za
moralno predpostavko, da so ti ljudje v vseh ozirih neaktivni in da jih je zato treba spodbuditi in
aktivirati. Na podlagi predpostavke, da nezaposlenost izhaja izključno iz osebnostnih lastnosti
posameznika, ob tem, da se povsem zanemari ostale strukturne dejavnike, ki vplivajo na zaposlenost,
so se po uveljavitvi Lizbonske strategije začeli v Evropi razvijati t. i. aktivacijski programi. Ti programi,
glede na predpostavko, ki jo imajo, v večini temeljijo na motiviranju in aktiviranju udeležencev; na
75
ideji, da je možno v nekaj kratkih korakih ljudi zmotivirati do te mere, da bodo s postavitvijo pravih
ciljev, prioritet, pozitivnim mišljenjem ter spoznanjem, da lahko delajo, če le hočejo, prišli do
zaposlitve. Ob tem gre za ignoriranje vseh drugih, družbenih in strukturnih dejavnikov, ki vplivajo na
situacijo in položaj posameznika. Situacije ljudi so kompleksne, edinstvene in brez poglobljene analize
različnih dejavnikov, ki vplivajo na to situacijo, brez individualnega pristopa do ljudi, rezultatov in
sprememb, po mnenju raziskovalke, ne moremo pričakovati.
Kot koncept obravnave dolgotrajno brezposelnih oseb, prejemnikov DSP oz. ljudi, ki so že dlje časa
oddaljeni od trga dela, raziskovalka zagovarja individualni pristop ter zagotavljanje namenskih
sredstev neposredno za ljudi. Na podlagi temeljite analize posameznikovega položaja, zdravstvene in
socialne situacije, kompetenc, izkušenj in znanja, bi bilo treba narediti oceno zaposlitvenih možnosti
osebe. Kot načine dela s tistimi, za katere se ugotovi, da so še zaposljivi, raziskovalka navede več
možnosti. V prvi vrsti meni, da bi bilo z njimi treba delati individualno, ugotoviti, kakšne so potrebe
na lokalnem trgu dela ter jim glede na te potrebe omogočiti prešolanje oz. pridobitev potrebnih
znanj, kvalifikacij in kompetenc za nastopanje na lokalnem zaposlitvenem trgu. Nadalje razmišlja v
smeri oblikovanja t. i. lokalnih akcijskih skupin za zaposlovanje, v katerih bi sodelovali npr. lokalni
urad za delo, CSD, ljudska univerza, predstavniki občin, regijska razvojna agencija, nevladne
organizacije, ki bi kot formalno oblikovano telo lahko aktivno vstopalo v lokalno zaposlovalno sfero in
jo tudi sooblikovalo. V prvi vrsti bi bil to organ, ki bi zelo dobro poznal potrebe in razmere na
lokalnem trgu dela, nudil podporo, usmeritve tudi pri razvoju prilagojenih oblik dela in zaposlovanja,
razvoju socialnega podjetništva in kooperativ. Z informacijami iz prve roke bi tudi zaposleni na uradih
za delo in strokovni delavci na CSD lažje usmerjali in nudili pomoč posameznikom. Kot program, ki bi
ga bilo smotrno prilagoditi tudi za populacijo dolgotrajno brezposelnih, raziskovalka omenja program
PUM, ki združuje tako individualno kot skupinsko obravnavo, hkrati pa je usmerjen v vrnitev oz. izhod
posameznika bodisi v izobraževanje ali pa zaposlitev. Te programe bi bilo smiselno nadgraditi še s
certificiranjem oz. formaliziranjem pridobljenih kompetenc, spretnosti in znanj v programu, s čimer bi
udeleženci potem lažje nastopali na trgu dela.
8.2 Ciljne skupine programov socialne aktivacije
Glede na izkušnje pri izvajanju programa Spodbujanje neaktivnih oseb, je ena ključnih nalog
snovalcev bodočega razvoja programov socialne aktivacije, opredelitev ciljnih skupin teh programov.
Predstavnica MDDSZ meni, da bi morali biti programi socialne aktivacije namenjeni tistim
kategorijam ljudi, ki se (še) ne morejo vključiti v programe aktivne politike zaposlovanja oz. ki so
najbolj oddaljeni od trga dela in s tem najbolj ranljivi. Gre za ljudi, ki niso vključeni ne v
socialnovarstvene programe, ki jih izvajajo različne, zlasti nevladne organizacije, in ne v programe
aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni zlasti aktivnim iskalcem zaposlitve. Opredeli jih kot
osebe, ki so se znašle v praznem prostoru med sektorjema sociale in zaposlovanja, za katere nimamo
razvitih ustreznih programov obravnave. Meni, da se je smiselno usmeriti predvsem v mlajše osebe,
ki jih je z ustrezno obravnavo in podporo še možno zaposliti. Predstavnica ZRSZ zagovarja nasprotno
stališče, in sicer, da fokus programov socialne aktivacije ni na pridobitvi zaposlitve, zato naj to merilo
ne bo odločilno pri opredelitvi ciljnih skupin teh programov.
Tudi predstavniki CSD-jev in sektorja zaposlovanja se strinjajo, da morajo biti ciljne skupine zelo jasno
definirane, saj je le na ta način možno oblikovati načine obravnave, ki so ustrezni za posamično ciljno
76
skupino. Predstavnik CSD ob tem opozarja, da obstaja nekaj specifičnih družbenih skupin, za katere bi
država morala prevzeti predvsem skrbstveno, zaščitniško vlogo, jim brezpogojno zagotoviti
prejemanje osnovnega zneska minimalnega dohodka (DSP) in varstvenega dodatka, jim pustiti, da
živijo obstoječ način življenja in jih ne siliti v programe socialne aktivacije. Meni, da njihova vključitev
v tovrstne programe ni smiselna in ne relevantna. Kot take omenja starejše zasvojence z
nedovoljenimi drogami, ki so dolgotrajni prejemniki DSP in živijo svoj specifičen, ustaljen način
življenja ter osebe s težavami v duševnem zdravju, ki živijo doma oz. v skupnostnih oblikah
nastanitve. Mnenja glede tega so deljena; predstavnica MDDSZ meni, da je tudi omenjenima
skupinama treba ponuditi možnost vključitve v ustrezen program, ob tem pa si zastaviti res nizke
(izhodne) cilje.
8.3 Izvajalci programov socialne aktivacije
Ob izvajanju programa Spodbujanje neaktivnih oseb so se pokazale težave nekaterih izvajalcev pri
uporabi ustreznih metod dela z udeleženci in izbiri relevantnih vsebin za specifične ciljne skupine
vključenih. Ključni akterji so enotni v mnenju, da so ustrezni izvajalci, ki imajo znanje in izkušnje z
delom s specifičnimi ciljnimi skupinami, eden ključnih elementov, ki vplivajo na uspešnost programa.
Predstavniki CSD in MDDSZ menijo, da obstajajo izvajalci, zlasti iz nevladnega sektorja, ki so ustrezno
usposobljeni, imajo znanje in izkušnje z delom s temi skupinami. Ti izvajalci bi bili najbolj primerni za
izvajanje programov socialne aktivacije. Predstavnik CSD dodaja, da bi z dodatnimi viri finančnih
sredstev na CSD lahko tudi sami razvili ustrezne programe socialne aktivacije, saj najbolj poznajo
ciljno populacijo.
Mnenje raziskovalke s FSD je blizu mnenju predstavnika CSD, saj izpostavi preteklo prakso izvajanja
programov APZ. Ob dejstvu, da država namenja sredstva za te programe, so se pojavile nove
organizacije in izvajalci, ki so svoje aktivnosti prilagodili pogojem javnega naročila, v praksi pa
udeležencem programov niso posredovali pravih znanj, metode dela niso najbolj ustrezale ciljni
populaciji udeležencev, zato rezultati velikokrat niso dosegali zastavljenih ciljev programov. Podobno
bojazen izraža ob vzpostavljanju programov socialne aktivacije. Meni, da bi bilo učinkoviteje, če bi
sredstva namenili neposredno ljudem, npr. za prekvalifikacije, prešolanje ljudi na podlagi individualne
obravnave ter poglobljene analize posameznikove situacije, njegovih zmožnosti ter seveda potreb in
zaposlitvenih možnosti v lokalnem okolju.
8.4 Ključna vloga centrov za socialno delo
Predstavniki MDDSZ, CSD in tudi raziskovalka se strinjajo, da morajo pri opredelitvi socialne
aktivacije, zlasti ciljnih skupin, ki naj bi se v te programe vključevale, ključno vlogo prevzeti CSD, in
sicer kot nosilci strokovnega znanja in izkušenj na področju obravnave najbolj ranljivih skupin
prebivalstva in hkrati kot osrednje izvajalske organizacije na področju socialnega varstva v lokalnem
okolju. CSD v tem smislu tudi najbolje poznajo potrebe najbolj ranljivih kategorij prebivalstva, med
njimi tudi dolgotrajnih prejemnikov DSP, ki so ena ključnih ciljnih kategorij programov socialne
aktivacije. Z izvajanjem programa Spodbujanje neaktivnih oseb se je izkazalo, da je bil program
uspešnejši, rezultati boljši, število vključenih pa višje na območjih, kjer so CSD skupaj z območno
enoto ZRSZ aktivno sooblikovali sezname vabljenih oseb. Izvajalci programa menijo, da bo za
uspešnejšo izvedbo programov socialne aktivacije v bodoče treba izboljšati komunikacijo in prenos
informacij med centralno službo ZRSZ, lokalnimi uradi za delo, CSD in samimi izvajalci programov.
77
Predstavnice MDDSZ predlagajo, da CSD prevzamejo koordinatorsko vlogo na tem področju.
Predlagajo tudi, da na CSD pred morebitno vključitvijo uporabnika v program socialne aktivacije že
opravijo triažo oz vsaj del triaže in s tem ugotovijo ter izberejo najprimernejši program glede na
potrebe posamezne osebe oz. ugotovijo, ali je njena vključitev v program socialne aktivacije sploh
smiselna.
Ob tem je treba poudariti (tudi o tem se ključni deležniki strinjajo), da je prevzemanje večje, bolj
aktivne vloge CSD v procesih socialne aktivacije možno le ob pogoju dodatne (kadrovske oz. finančne)
okrepitve centrov. Funkcijo triaže bi bilo smiselno opraviti na CSD in posameznike napotiti na
vključitev v ustrezni program (socialnovarstveni, aktivacijski, zaposlitveni ali kaj drugega), vendar je
treba za to vsebinsko in sistemsko umestiti triažo v delo CSD.
78
9 SKLEPI IN PREDLOGI
V evalvaciji smo pod drobnogled vzeli program Spodbujanje neaktivnih oseb, ki ga je v letu 2013 začel
izvajati ZRSZ oz. na razpisu izbrani izvajalci. Gre za pilotni program socialne aktivacije v Sloveniji.
Tovrstni programi se v več nacionalnih strateških dokumentih pojavljajo kot eden ključnih ukrepov
povečanja socialne vključenosti in zaposljivosti ranljivih skupin. V program so vključene osebe, ki so
dlje časa oddaljene od trga dela in niso prijavljene v evidenci brezposelnih oseb pri ZRSZ. Program
izvaja 8 različnih izvajalcev v 12 območnih službah ZRSZ, poteka pa v štirih modulih.
V splošnem je bil namen evalvacije ugotoviti, ali in koliko udeležba v programu pomaga udeležencem
pri vrnitvi na trg dela, in pripraviti predloge za izboljšanje posameznih modulov. Zaradi skrajšanja
prvotno določenega roka za oddajo evalvacije v študijo nismo mogli zajeti vseh podatkov o modulu 4,
podatkov o izvajanju programa za ciljno skupino zapornikov in tudi ne podatkov o tem, kakšni so bili
izhodi in situacije udeležencev po zaključenem programu (torej podatkov in informacij, na podlagi
katerih bi lahko dejansko ocenili, ali in koliko udeležba v programu pomaga udeležencem pri vrnitvi
na trg dela). Na prvo evalvacijsko vprašanje torej, zaradi skrajšanega roka oddaje evalvacije, ne
moremo v celoti odgovoriti. Naročniku zato predlagamo, da razmisli o naročilu dodatnega, manjšega
dela evalvacije, ki bi zajel tudi podatke o modulu 4, izvajanju programa za ciljno skupino zapornikov in
podatke o izhodih in situacijah udeležencev po končanem programu, izveden pa bi bil do konca leta
2014. Šele na podlagi tega bi lahko v celoti ocenili doseganje osnovnega cilja pilotnega programa.
Za izvedbo evalvacije smo uporabili triangulacijski raziskovalni načrt (po Creswell in Plano Clark
2007), pri katerem gre za kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod raziskovanja in ki
zagotavlja boljše razumevanje proučevanega problema. Pri vrednotenju programa smo upoštevali
večravensko zasnovo z naslednjimi tipi deležnikov: udeleženci programa (mikro raven), izvajalci
(mezzo raven) in stroko (makro raven).
Evalviran program je pilotni in je omogočal, da so bili izvajalci pri oblikovanju izbranih vsebin precej
avtonomni. V tem kontekstu je pomembno izpostaviti določene dobre prakse pri delu z
obravnavanimi ciljnimi skupinami, saj te predstavljajo pomemben temelj za pripravo sorodnih
programov v prihodnje. Sklepno poglavje je razdeljeno na tri dele. V prvem podpoglavju povzemamo
in diskutiramo rezultate evalvacije programa Spodbujanje neaktivnih oseb, s poudarkom na dobrih
praksah izvajalcev programa. V drugem podpoglavju identificiramo nekaj omejitev in težav, ki so se
pojavile pri izvajanju programa. V tretjem podpoglavju pa koncept socialne aktivacije obravnavamo
širše in izpostavljamo nekaj poudarkov, ki jih je treba pri pripravi tovrstnih programov v prihodnje
upoštevati.
9.1
Izvajanje programa Spodbujanje neaktivnih oseb in dobre prakse
izvajalcev
Podatki, pridobljeni v evalvaciji, v povprečju kažejo na to, da je bil program z vidika vključitev v
posamezne module izveden relativno uspešno. Do 15. junija 2014 je bilo izvedenih 59,0 %
predvidenih vključitev (po Javnem naročilu ZRSZ), vendar pa je program še vedno v teku in bo končni
odstotek višji. Program so najaktivneje izvajali v OS Trbovlje, kjer so celo presegli število načrtovanih
vključitev (končna realizacija je bila 113,4-odstotna), realizacija je bila zelo dobra tudi v Celju (89,0 %)
79
in Novi Gorici (84,8 %). V nasprotju s tem so v OS Koper izvedli zgolj slabo petino predvidenih
vključitev, v OS Kranj in OS Ptuj pa dobro tretjino.
Ugotavljamo, da so bili udeleženci s programom v splošnem zadovoljni. Beležimo splošno pozitivno
naravnanost do vključitve v program (3,933), udeleženci so zadovoljni tudi z izvedeno triažo (4,5),
predvsem z delom osebnih mentorjev (4,8), in z obravnavanimi vsebinami v modulu 3. V modulu 3
smo merili morebiten dvig kompetenc udeležencev, vendar se je izkazalo, da se kompetence v času
vključenosti v program niso statistično značilno spremenile, kar praktično pomeni, da se
udeležencem z vključitvijo v modul 3 kompetence v splošnem niso ne poslabšale in ne izboljšale.
Vpliv tega modula na dvig in razvoj kompetenc udeležencev je torej zanemarljiv, kar glede na
zahtevno ciljno skupino, ki je bila vključena, in razmeroma nizko število ur (tretji modul traja 240 ur),
ki je bil izvajalcem za izvajanje tega modula na razpolago, niti ni presenetljivo.
Večina udeležencev programa ima kompleksne in večplastne socialne in zdravstvene težave ter so že
dlje časa izključeni iz trga dela. Slaba polovica udeležencev je imela končano največ osnovno šolo, v
povprečju pa so bili brezposelni kar 14,4 let. Udeleženci so bili v povprečju stari 53,2 leti in so imeli
posledično tudi nizko motivacijo za zaposlitev in po oceni izvajalcev tudi za spremembe. Če se
navežemo na mnenje večine odločevalcev in ostalih ključnih akterjev za razvoj programov socialne
aktivacije (fokusna skupina), da cilji tovrstnih programov ne smejo biti previsoki (npr. pričakovanja,
da bo velik delež izhodov v zaposlitev), ampak se morajo vezati predvsem na izboljšanje medsebojnih
odnosov, na spremembe škodljivih navad, pridobitev socialnih veščin, širjenje socialne mreže,
izboljšano samopodobo in samozavest ipd., potem lahko ugotovimo, da je program Spodbujanje
neaktivnih oseb te cilje do neke mere zagotovo dosegel. Kot kažejo podatki iz vprašalnikov, so
namreč udeleženci med drugim pridobili nova poznanstva in nova prijateljstva (98,7 %), znanja za
iskanje zaposlitve (94,4 %) in nova znanja in spretnosti (88,1 %), po oceni izvajalcev tudi večjo
samozavest, drugačen pogled nase, boljši uvid v svoje zdravstveno stanje, razvili so nove vezi in so na
splošno postali bolj aktivni. Ugotavljamo, da je predvsem druženje oz. okrepitev socialne mreže, ki je
pri večini udeležencev zelo šibka, pomemben motivator za obiskovanje programa. Številni udeleženci,
predvsem prejemniki DSP, so z veseljem izkoristili tudi priložnost celovitega zdravniškega pregleda,
kar kaže na velik pomen zdravja in dobrega počutja za aktivnost posameznikov. V prihodnje bi morda
kazalo razmisliti o bolj eksplicitni vključitvi vsebin s področja varovanja zdravja, omejevanja slabih
navad (alkohol, kajenje, telesna neaktivnost) in vpliva aktivnosti na dobro počutje v programe
socialne aktivacije (ne le predavanja, ampak praksa, npr. lažje telesne aktivnosti).
V evalvaciji smo med seboj primerjali delo izvajalcev. Pri izvedbi modula 1 z zelo visokimi povprečji
(npr. pri spremenljivkah odnos do programa, uspešnost informiranja, zadovoljstvo s prostori
izvedbe,…) in z najvišjim odstotkom vključitev v modul 2 izrazito izstopa izvajalec Invel, pri katerem je
bila po dostopnih podatkih motivacija najuspešnejše izvedena. Poudarjajo, da je v začetnem modulu
pomembno, da se izvajalec lokacijsko čim bolj približa udeležencem, in sicer navajajo, da so »za
modul 1 in 2 najeli prostore ali na zadružnih domovih oz. kmetijskih zadrugah ali pa je prostor
odstopil CSD, vključile pa so se tudi območne službe ZRSZ, da so se lahko ljudem čim bolj približali in
tudi zato je bila udeležba v programu večja«. Skupaj so motivacije izvajali na kar 30 lokacijah.
Izvajalec se je tudi aktivneje povezal s CSD in območnimi službami ZRSZ in sezname udeležencev v
sodelovanju z njimi prečistil in dopolnil.
33
Lestvica od 1 do 5 (velja za vsa interpretirana povprečja v Poglavju 9).
80
V modulu 2, glede na dostopne podatke, kot primer dobre prakse ne moremo izpostaviti nobenega
izvajalca. Kot bolje izvedene primere triaže pa ocenjujemo tiste izvajalce, ki so v okviru tega modula
upoštevali tudi vidik čim nižjih potnih stroškov za udeležence; nekateri izvajalci so namreč vse
preglede in obravnave organizirali na enem mestu in ob enem terminu, organizirali pa so tudi
prevoze in se poskušali lokacijsko čim bolj približati udeležencem (izvajalec je v ta namen vključil
najbližje zdravnike medicine dela).
Dobre prakse delavnic modula 3 smo izbrali na podlagi ocen udeležencev, opravljenih intervjujev,
ogledov delavnic in pridobljenih materialov oz. delovnih gradiv. V tem kontekstu izpostavljamo
izrazito celostno naravnan pristop LU Ajdovščina. Izvedbo celotnega modula so zastavili s ciljem
okrepitve in opolnomočenja udeležencev na podlagi njihovih hobijev. Na delavnicah so udeleženci
razvijali svoje hobije, kot navajajo: »čim jim začneš govoriti o hobijih, postane bolj zanimivo, bolj
oprijemljivo… in hipotetično se lahko iz tega razvije poklic«. Po fotografski delavnici so s pridobljenim
znanjem v slikah predstavili svoj hobi na osrednjem dogodku (razstavi Od hobija do poklica), ki so se
je udeležili tudi novinarji in predstavniki ZRSZ, o razstavi so poročali številni lokalni mediji. Fotografije
so po razstavi podarili ZRSZ. O svojih hobijih so udeleženci na delavnicah tudi predavali. Program so
tudi drugače intenzivno promovirali v lokalnem okolju (objave v revijah, na spletnih medijih,
produkti…). S tem so, kot navajajo, udeleženci pridobili dodatno samozavest, motivacijo, bolj
intenzivno so se pričeli ukvarjati s svojimi hobiji, hkrati pa so prišli v tesnejši stik z lokalnim okoljem.
Poleg dobrih praks izvajanja programa po posameznih modulih izpostavljamo še druge vidike
organizacije in izvedbe programa, ki so se izkazali za dobre. Na primer Invel je dal poseben poudarek
t. i. administrativnemu vidiku izvajanja programa, sistematičnemu beleženju podatkov o uporabnikih,
uporabi posebne računalniške aplikacije za zbiranje podatkov, spremljanju udeležencev, njihovega
napredka in razvoja kompetenc. Zbrane podatke so uporabili za samoevalvacijo programa. Več
izvajalcev je tekom izvedbe tretjega in četrtega modula sodelovalo z lokalnim okoljem oz.
potencialnimi delodajalci v domačem okolju udeležencev. Na primer na Mozaiku so udeleženci
tekom programa večkrat obiskali Eko kmetijo Korenika, kjer so jih učili veščin dela na kmetiji, s čimer
so spodbujali razvijanje hobijev (predvsem zeliščarstva) in kmetijstva, ki ima velik (tudi zaposlitveni)
potencial v prekmurski regiji. Obiskali so tudi nekatere druge potencialne delodajalce v regiji.
Ker gre za socialno ranljive udeležence, so le-tem nekateri izvajalci pomagali tudi na druge načine,
povsem izven okvirov programa. Na Academii in Invelu so na primer za nekatere udeležence
brezplačno priskrbeli računalnike. Poleg tega so na Academii nekaterim udeležencem na Karitasu
uredili topel dnevni obrok.
Povezovanje izvajalcev z deležniki v lokalnem okolju, informiranje lokalne javnosti o poteku
programa, prikazovanje dela udeležencev, obiski pri lokalnih delodajalcih in podobne aktivnosti
izvajalcev v lokalnem okolju, še posebej izpostavljamo kot primer dobre prakse. Taka praksa vpliva na
večjo prepoznavnost programov, na destigmatizacijo udeležencev, povečuje motivacijo udeležencev
in njihov občutek samozavesti in lastne vrednosti, hkrati pa omogoča tudi delodajalcem, da se zavedo
potenciala, ki ga lahko ponudijo posamezniki, ki so že dlje časa oddaljeni od trga dela. Vsekakor je
treba to prakso vgraditi v programe socialne aktivacije tudi v prihodnje.
Omenimo še ugotovitve o povezavi med višino finančnih sredstev na udeleženca v posameznem
modulu pri različnih izvajalcih in uspešnostjo izvedbe programa oz. modulov programa. Finančna
sredstva, ki so jih izvajalci prejeli za izvedbo posameznih modulov, so se namreč med izvajalci precej
81
razlikovala (kot tudi načini dela izvajalcev), vendar močnejših statistično značilnih povezav med višino
sredstev in zadovoljstvom udeležencev ter uspešnostjo izvedbe ni. To pomeni, da na uspešnost
izvedbe posameznih modulov programa vplivajo še številni drugi dejavniki in ne le višina finančnih
sredstev.
9.2
Omejitve in težave pri izvajanju programa ter možne rešitve
Kljub dokaj pozitivni splošni oceni izvedbe programa opozarjamo na nekaj glavnih identificiranih
pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti lahko sicer razdelimo v dva sklopa: v prvem so težave, s katerimi so
se soočali izvajalci zaradi nekaterih nedorečenosti pri pilotnem izvajanju projekta (pogojno bi jih
lahko imenovali organizacijske pomanjkljivosti na nivoju programa), v drugem sklopu pa težave in
nedoslednosti, ki izhajajo iz nedorečenosti koncepta socialne aktivacije v Sloveniji (pogojno bi jih
lahko imenovali konceptualne ali tudi sistemske pomanjkljivosti).
V prvi sklop pomanjkljivosti (organizacijske na nivoju programa) sodijo predvsem nejasnosti glede
potnih stroškov udeležencev in nepovezanost ključnih akterjev (institucij) v začetni fazi izvedbe
programa.
Nepovrnjeni potni stroški so bili največja ovira pri dostopu do programa za udeležence. Udeleženci
namreč za modula 1 in 2 niso prejeli povrnjenih potnih stroškov, v modulu 3 pa so bili v skladu z
določili ZSVarPre ti predvideni zgolj za prejemnike DSP, ki aktivno rešujejo svojo socialno situacijo.
Prejemniki nadomestila ZPIZ potnih stroškov niso imeli povrnjenih, zato so se v modul 3 redkeje
vključevali. Kar polovica udeležencev je navedla, da potne stroške plačuje s težavo, podatki pa kažejo,
da so se ti udeleženci tudi manj verjetno udeležili modula 3 (15,2 % oz. 27,9 % udeležencev). Na CSD
so se pojavljale različne prakse pri izplačilu IDSP in aktivacijskega dodatka (po vključitvi v 3. modul),
kar je udeležence ponekod postavljalo v neenak položaj, povzročalo slabo voljo in tudi upad
motivacije med udeleženci.
Nepovezanost vključenih akterjev (ključnih institucij) je povzročala težave predvsem v začetni fazi
izvedbe programa. Pilotni program sicer pomeni korak naprej v sodelovanju in povezovanju institucij
(ZRSZ in CSD), vendar pa je bil prenos informacij ponekod slab. Izvajalci opozarjajo, da je z vidika
kredibilnosti programa pomembno, da so o izvedbi obveščeni vsi relevantni akterji (poleg ZRSZ tudi
območne službe ZRSZ in CSD) in so informacije udeležencem podane enotno. Za uspešnejšo
koordinacijo je tako smiselno na vseh institucijah določiti kontaktno osebo, ki skrbi za uspešno
izvedbo programa. Obenem je treba aktivnejše vključiti CSD predvsem pri oblikovanju seznamov
oseb, ki bi jih lahko vključili v program.
Drugi sklop pomanjkljivosti in težav izhaja iz konceptualne nedorečenosti socialne aktivacije v
Sloveniji, predvsem namena oz. cilja socialne aktivacije in ciljnih skupin, za katere je vključitev v
tovrstne programe smiselna in jim dejansko lahko pomaga pri reševanju svoje socialne situacije.
Ciljna skupina programa so bile osebe, ki so prijavljene v evidencah ZRSZ, vendar ne v evidenci
aktivnih iskalcev zaposlitve, ampak v evidenci začasno nezaposljivih oseb, v kateri je skoraj 80 %
delovnih invalidov. Tako ne preseneča, da je bilo več kot 90 % vključenih v pilotni program
prejemnikov nadomestila ZPIZ, da je bila povprečna starost udeleženca 53,2 leti in da so bili vključeni
v povprečju brezposelni že 14,4 leta. Prav tako nas ne bi smelo presenetiti, da so bili prejemniki
82
nadomestila ZPIZ, vključeni v program, zelo nizko motivirani za zaposlitev (le 19 % motiviranih) in da
jih je skoraj 90 % navajalo resne zdravstvene ovire za zaposlitev. Ob tem se moramo vprašati, ali so
oz. naj bi bili programi socialne aktivacije res namenjeni populaciji starejših delovnih invalidov
(prejemnikov nadomestila ZPIZ), ki so že zelo dolgo odsotni s trga dela, imajo resne zdravstvene
težave, zaradi katerih ni verjetno, da se bodo še kdaj zaposlili, so tudi zelo nizko motivirani za
zaposlitev in si predvsem želijo urediti svoj status (se upokojiti)? Zdi se, da bi bilo v prihodnje
programe socialne aktivacije nujno bolj usmeriti v prejemnike DSP, pa tudi v tiste dolgotrajno
brezposelne, ki so v evidencah aktivnih iskalcev zaposlitve, vendar bi pred vključitvijo v programe
zaposlovanja morda potrebovali še program socialne aktivacije. Seveda je ob tem nujno razmejiti,
kdo zares potrebuje vključitev v program socialne aktivacije in kdo se lahko vključi v programe
zaposlovanja.
Na vprašljivo ustreznost oz. primernost izbrane ciljne skupine za vključitev kažejo tudi težave z
motivacijo za vključitev oseb na seznamih, ki so jih dobili izvajalci programov. Izvajalci so se namreč
že na začetku, pri vključitvi v prvi modul, soočali s problemom neodzivnosti oz. zavračanja vključitve.
Tudi osip po prvem modulu je bil velik. Izvajalci so za nevključitev oseb v modul 2 (po modulu 1)
navedli več razlogov. Tako je udeležence najpogosteje skrbelo, kako bo nadaljnja udeležba v
programu vplivala na njihove dohodke (oddaljenost, potni stroški), nekaterim je udeležba
predstavljala breme oz. zaradi starosti ali bolezni niso videli smisla v nadaljnji vključitvi v program.
Pogosta je bila neudeležba zaradi zdravstvenih razlogov, npr. osebe so že v postopkih preiskav,
predvsem med invalidi, prav tako pa ravno invalidi ne želijo v modul 2, ker že vedo, kakšno je njihovo
zdravstveno stanje in ne potrebujejo dodatnih preiskav. Kar nekaj izvajalcev opaža, da imajo
udeleženci težave z zasvojenostjo in težave v duševnem zdravju. En izvajalec je tudi opozoril, da je
udeležence odbil naslov programa, predvsem poudarek na zaposlitvi in ponovni vključitvi na trg dela;
nekateri udeleženci si tega ne želijo, so nezaposljivi oz. se kot take percipirajo.
Naknadno določena ciljna skupina so bili tudi zaporniki, vendar o izvajanju programa za zapornike
nismo uspeli (zaradi predčasnega zaključka) zbrati dovolj informacij. Vsekakor pa bi tudi pri tej ciljni
skupini veljalo razmisliti, za katere zapornike se programi socialne aktivacije izvajajo – ali za tiste, ki
so že pred iztekom kazni, ali tudi za take, ki so šele sredi prestajanja kazni – in kakšni so cilji socialne
aktivacije pri tej ciljni skupini.
Izvajalci so opozorili še na sistemsko neumeščenost pilotnih programov socialne aktivacije. Namreč,
številni udeleženci (predvsem med prejemniki DSP) so program zaključili dobro motivirani in bi jih
bilo za ohranitev motivacije nujno hitro vključiti bodisi v kak drug program (kot nadaljevanje) ali v
kakšno od oblik dela (javna dela, zaposlitev v socialnem podjetju, kakšna od oblik prilagojene
zaposlitve). V prihodnje je tako nujno predvideti tudi možne izhode iz programov socialne aktivacije v
druge programe ali v zaposlitve; narediti povezave med možnostmi, ki že obstajajo, in razviti tudi
nove oblike prilagojenih zaposlitev za osebe, ki tržne zaposlitve ne zmorejo.
9.3 Razvoj programov socialne aktivacije v prihodnje
Koncept celovitih samostojnih programov socialne aktivacije je za Slovenijo nov in ga bo treba šele
razviti, program Spodbujanja neaktivnih oseb in pričujoča evalvacija pa lahko predstavljata podlago
za razvoj tovrstnih programov v prihodnje. Ugotavljamo, da v Sloveniji še ni enotne opredelitve
koncepta socialne aktivacije, za pripravo programov pa je nujno opredeliti, kakšni so cilji tovrstnih
83
programov, kaj lahko v resnici od njih pričakujemo, katere ciljne skupine naj zajamejo, katere vsebine
naj vključujejo, kdo naj jih izvaja ter zlasti kako naj se programi socialne aktivacije umeščajo med
druge že obstoječe (npr. zaposlitvene, socialnovarstvene) programe. Na nacionalnem nivoju bo zato
potreben celovit pregled že obstoječih tipov programov, ki so glede na ciljne skupine in cilje sorodni
programom socialne aktivacije (ali celo vsebujejo nekatere elemente socialne aktivacije) ter
umestitev slednjih v že obstoječo mrežo. Nadalje bo treba v procesu razvoja tovrstnih programov
vzpostaviti sistemske mehanizme vključitve ciljnih skupin v programe ter na podlagi jasno
postavljenih ciljev zagotoviti kontinuum obravnave, v smislu prehoda od programov socialne
aktivacije, do zaposlitvenih programov in prilagojenega trga dela. Pri tem je nujno že sedaj sistemsko
povečati tudi razpoložljivost prilagojenih zaposlitev in možnosti za delovno vključitev oseb, ki niso
zmožne za tržne zaposlitve, saj bodo v nasprotnem primeru tudi programi socialne aktivacije brez
učinka in ne bodo omogočali pravih prehodov.
Kot že omenjeno program Spodbujanje neaktivnih oseb predstavlja korak naprej v sodelovanju in
povezovanju ZRSZ in CSD v smislu usklajevanja politik in ukrepov na različnih področjih, ki vplivajo na
socialni položaj posameznika in njegove družine. Vzpostavitev učinkovitejšega in uspešnejšega
sodelovanja med CSD in ZRSZ ter drugimi pomembnimi akterji zlasti na regionalni/lokalni ravni
predstavljajo enega ključnih ukrepov za povečanje socialne vključenosti, aktivnosti in zaposljivosti
dolgotrajnih prejemnikov socialnih pomoči in drugih ranljivih skupin, ki so že dlje časa oddaljene od
trga dela. Na tem polju sodelovanja morajo ključno koordinacijsko vlogo prevzeti CSD, in sicer kot
nosilci strokovnega znanja in izkušenj na področju obravnave najbolj ranljivih skupin prebivalstva in
hkrati kot osrednje izvajalske organizacije na področju socialnega varstva v lokalnem okolju. Centri v
tem smislu tudi najbolje poznajo potrebe najbolj ranljivih kategorij prebivalstva. Ob tem je treba
poudariti, da je prevzemanje večje, bolj aktivne vloge CSD v procesih socialne aktivacije možno le ob
pogoju dodatne (kadrovske oz. finančne) okrepitve centrov. Funkcijo triaže bi bilo smiselno opraviti
na CSD in posameznike napotiti na vključitev v ustrezni program (socialnovarstveni, aktivacijski,
zaposlitveni ali kaj drugega), vendar je treba za to vsebinsko in sistemsko umestiti triažo v delo CSD. V
tem delu se opravi temeljita analiza posameznikovega položaja, njegove zdravstvene in socialne
situacije, kompetenc, izkušenj in znanja ter naredi ocena zaposlitvenih možnosti. Z osebami, za
katere se ugotovi, da so še zaposljivi na odprtem ali bolj verjetno »prilagojenem« trgu dela, pa je v
nadaljevanju treba delati na več načinov, tako individualno (ugotoviti, kakšne so potrebe na lokalnem
trgu dela ter jim glede na te potrebe omogočiti prešolanje oz. pridobitev potrebnih znanj, kvalifikacij
in kompetenc za nastopanje na lokalnem zaposlitvenem trgu) kot tudi v prej omenjenem sodelovanju
z drugimi institucijami (npr. lokalnimi uradi za delo, ljudskimi univerzami, predstavniki občin, regijsko
razvojno agencijo, nevladnimi organizacijami). Nujno je tudi okrepiti sodelovanje z lokalnimi
delodajalci. Programi (socialnovarstveni, aktivacijski, zaposlitveni ali kaj drugega), v katere bi ljudi v
okviru tega celostnega procesa pomoči napotili, morajo imeti merljive cilje, zagotoviti kontinuum
obravnave ter jasno usmeritev v vrnitev oz. izhod posameznika bodisi v izobraževanje, nek drug
program (npr. APZ) ali pa zaposlitev na odprtem oz. prilagojenem trgu dela.
84
10 VIRI IN LITERATURA
Hallgren, Kevin A. 2012. Computing Inter-Rater Reliability for Observational Data: An Overview and
Tutorial. Tutorials in Quantitative Methods for Psychology 8 (1): 2334.
John W. Creswell in Vicki L. Plano Clark. 2007. Designing and Conducting Mixed Methods Research.
Thousand Oaks, California: Sage Publications, Inc.
Landis, Richard J in Gary G. Koch. 1977. The measurement of observer agreement for categorical
data. Biometrics 33 (1): 159174.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih, Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 110/11 - ZDIU12, 40/12 ZUJF, 14/13 in 99/13.
Zakon o urejanju trga dela, Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14 ZPDZC-1 .
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2012. Javno naročilo Izvedba programa Spodbujanje
neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oz. ponovni vstop na trg
dela
s
poglobljeno
individualno
in
skupinsko
obravnavo.
Dostopno
prek:
http://www.ess.gov.si/_files/4157/navodila_ponudnikom.pdf (6. julij 2014).

Evalvacija programa Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj

Transcription

Similar documents

izredna seja glavnega odbora sindikata centrov za

Prispevek Darje K.Korva - Skupnost centrov za socialno delo Slovenije

Nasveti za zaposlitev eSvetovanje ePrijava eVloga za denarno

Kakšna je vrednost ljubezni? Kakšna je vrednost

IZTOK LAHAJNAR KRAJŠI ŽIVLJENJEPIS Iz

Program (.pdf) - CPU - Center za poslovno usposabljanje

Program 23. letne konference SZKO

NAVODILA ZA MONTAŽO

problemska analiza položaja mladih na trgu dela v luči

CSD/CSDX 45–90 kW

ŠOLSKA MEDIACIJA

vela 2012 Legrand

Tadeja Hočevar, NIJZ in Štefan Lepoša, Center za socialno

Seznam uradnih oseb CSD LJUBLJANA ŠIŠKA, pooblaščenih za

LDN 12,13,pdf - OŠ Venclja Perka

Prisilne poroke romskih deklic - Ministrstvo za delo, družino

Letno poročilo za šolsko leto 2011/12

brosura prelom - bosanska.indd - Ministrstvo za notranje zadeve

slovenske splošne knjižnice za prihodnost