BILTEN

Transcription

BILTEN

C MYK
BILTEN
11-12/ 2003
MINISTERSTVO ZA FINANSII
REPUBLIKA MAKEDONIJA
11-12/ 2 0 0 3
Internet adresa
na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija
http://www.finance.gov.mk/
Internet adresa
na Upravata za javni prihodi
http://www.ujp.gov.mk/
Internet adresa
na Agencijata na Republika Makedonija za privatizacija
http://www.mpa.org.mk/
Internet adresa
na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost
http://www.mse.com.mk/
Internet adresa
na Komisijata za hartii od vrednost
http://www.sec.gov.mk/
Internet adresa
na Carinskata uprava na Republika Makedonija
http://www.customs.gov.mk/
Skopje, noemvri-dekemvri 2003
BILTEN
1
C MYK
SODR@INA
TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI
Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori
5
Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo zemjite – kandidati za priem vo Evropskata Unija
5
Tabela 3: Bruto doma[en proizvod (realni stapki na rast)
6
Tabela 4: BDP spored proizvoden metod
7
Tabela 5: BDP spored rashoden metod
7
Tabela 6: Osnovni kratkoro~ni ekonomski trendovi
8
Bruto doma[en proizvod
10
Ceni
10
Nadvore[no-trgovska razmena
11
Kratkoro~ni ekonomski dvièwa –noemvri 2003 godina
14
Nadvore[en dolg na Republika Makedonija
20
Tabela 7: Prihodi i rashodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija
24
Tabela 8: Buxet - Centralna dràvna vlast
26
Tabela 9: Funkcionalna klasifikacija na rashodite na Centralniot buxet na Republika Makedonija
27
Tabela 10: Platen bilans na Republika Makedonija (godi[ni podatoci)
28
Tabela 11: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe
29
Tabela 12: Fond za zdravstveno osiguruvawe
30
Tabela 13: Zavod za vrabotuvawe
31
Tabela 14: Fond za magistralni i regionalni pati[ta
32
Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost – noemvri 2003 godina
33
Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost – dekemvri 2003 godina
34
Tabela 15: Privatizacija na pretprijatijata zagubari
39
Tabela 16: Makedonska berza - izve[taj za trguvawe od 1.12.2003 do 31.12.2003
40
Pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost
44
Depoziti na fizi~kite lica kaj bankite i [tedilnicite
46
Kreditni linii za mali i sredni pretprijatija
48
Fakti za privatizacijata – sostojba 31.12.2003 godina
54
STATII
2
Kratki vesti
57
Finance and Development – Da se stigne do celta
65
Dragan Tilev – Zo[to aplikacija za ~lenstvo vo EU
73
Fatmir Besimi - Sli~nost na stapkite na inflacija kako Mastri[ki kriterium, nasproti
razli~nite nivoa na porast na produktivnosta vo zemjite pristapni~ki (teoretsko gledi[te)
77
Tihomir Jovanovski - Dinami~ka ekonomija
82
Dimitar Eftimoski - Aproksimacija na nivoto na ~ove~kiot kapital vo makedonskata ekonomija
88
The Economist – Kolku navistina vredi
92
Programa za rabota na Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija za 2004 godina
94
BILTEN
C MYK
POÎTUVANI,
Voedno, mi pretstavuva ne samo obvrska, tuku i
osobena ~est da im se zablagodaram na site onie
[to u~estvuvaa vo podgotovkata i publikuvaweto
i bez koi Biltenot nema[e da bide ona [to denes
pretstavuva - kvalitetno i respektirano izdanie
koe vo sebe gi sodrì site potrebni ekonomski
pokazateli za Republika Makedonija, nadopolneto
so sekoga[ aktuelni analizi na ekonomskite sostojbi. Vetuvame deka i vo naredniot period, ]e
prodolìme da rabotime so nesmalen intenzitet
za natamo[no podobruvawe na kvalitetot i renometo na ova spisanie.
]e se realizira vo ramki na vkupno planiranite
rashodi od 59.512 milioni denari, koi pri nepromeneta dano~na politika ]e se finansiraat od
planiranite prihodi na nivo od 57.065 milioni
denari. Vakvata proekcija na prihodite i rashodite, go pozicionira deficitot na Centralniot
buxet na nivo od 2.447 milioni denari.
Pokraj definiraweto na buxetskite ramki, prioritet vo ovoj period pretstavuva[e i Misijata na
Svetskata banka za pred-ocenka na PSMAL 2 aran`manot, koja vo Republika Makedonija pretstojuva[e vedna[ po novogodi[nite praznici. Aran`manot za prisposobuvawe na upravuvaweto so javniot sektor (PSMAL 2) e eden od aran`manite za
buxetska i platno-bilansna poddr[ka, vo vkupna
vrednost od 30 milioni SAD dolari podeleni vo
dve tran[i, koj treba da bide odobren od strana
na Bordot na Izvr[ni direktori na Svetskata
banka vo maj 2004 godina. Istiot e del od visokoto scenario na “Strategijata za poddr[ka na
zemjata 2004-2006 godina”, koja predviduva finansiska poddr[ka vo vid na zaemi vo vkupen iznos od 165 milioni SAD dolari.
11-12/ 2 0 0 3
Pred vas e posledniot broj na Biltenot na Ministerstvoto za finansii vo 2003 godina, koj sodrì pregled na ekonomskite rezultati i postignuvawa vo izminatata godina. Posledniot broj vo
godinata, za nas, sekoga[ ima posebno zna~ewe,
bidej]i pretstavuva eden mal jubilej. Imeno, pominaa ve]e tri godini otkako prviot broj na Biltenot se pojavi na makedonskata ekonomska scena,
podignuvaj]i go nivoto na transparentnosta vo raboteweto na Ministerstvoto za finansii. Vo celiot ovoj period se obiduvavme, a spored izjavite
na site koi go ~itaat i koristat Biltenot vo sekojdnevnata rabota i uspeavme, da go odrìme
kvalitetot i reprezentativnosta na ova spisanie,
na [to sme osobeno gordi.
Inaku, krajot na godinata voobi~aeno e period vo
koj vo Ministerstvoto za finansii zabrzano se
izvr[uvaa podgotovkite za noviot Buxet za 2004
godina, koj ve]e e usvoen od strana na Sobranieto
na Republika Makedonija zaedno so ostanatiot paket na buxetski zakoni, a ~ija osnovna karakteristika pretstavuva prodolùvawe na politikata na
racionalno tro[ewe na buxetskite sredstva, koja
]e obezbedi ostvaruvawe na proektiraniot deficit na Centralniot buxet od 0,9% od BDP, odnosno deficit na Op[tiot vladin buxet od 1,5% od
BDP. Ottuka, fiskalnata politika za 2004 godina
D-r Dimko Kokaroski
zamenik minister za finansii
BILTEN
3
C MYK
Strukturnite i institucionalnite reformi koi
treba da bidat poddràni so trigodi[nata Strategija na Svetskata banka i PSMAL 2 aran`manot
]e pridonesat za ostvaruvawe na slednite razvojni prioriteti: a/ podobruvawe na efikasnosta na
dràvata od aspekt na zajaknuvawe na fiskalnata
disciplina, zgolemuvawe na efikasnosta na dràvnata administracija i sudstvoto i merkite na
anti-korupcija; i b/ sozdavawe na odr`liv sistem
na socijalna za[tita so cel da se obezbedi efikasno targetirana za[tita na najsiroma[nite
sloevi od naselenieto, podignuvawe na kvalitetot na zdravstvenite uslugi i zgolemena efikasnost na penziskiot sistem.
Ottuka, ispolnuvaweto na reformskite aktivnosti predvideni so PSMAL 2 aran`manot ]e ovozmoì sozdavawe na efikasna javna administracija,
odr`liv buxetski sistem i zgolemena kontrola na
raboteweto vo site segmenti od javniot sektor.
Paralelno so Misijata na Svetskata banka, pove]eto sektori vo Ministerstvoto za finansii rabotea na podgotovkata za pretstojnata fevruarska
poseta na misijata na Me\unarodniot monetaren
fond. Kako [to e voobi~aeno za vakvite misii, ]e
se izvr[i skenirawe i ocenuvawe na realizacijata na dogovorenite obvrski od Stand-by aran`manot. Predmet na razgovori ]e bide buxetskata
potro[uva~ka, aukciskata proda`ba na dràvnite
zapisi, makroekonomskite politiki i ostvaruvaweto na makroekonomskite agregati dogovoreni
spored matricata so MMF. Imaj]i predvid deka
stanuva zbor za ednogodi[en aran`man koj zavr[uva vo april 2004 godina, uspe[noto ispolnuvawe na zacrtanite obvrski neminovno go nametnuva
pra[aweto za natamo[nite pravci na sorabotka.
Od po[iroka lepeza na aran`mani so MMF, na
krajot od misijata ]e se otvori diskusija za nov
aran`man, pri [to edna od mo`nostite e i
trigodi[niot t.n. prodolèn aran`man na fondot
- EFF (Extended Fund Facility). Sepak, bez namera da
prejudicirame, Ministerstvoto za finansii vo
periodot koj sledi ]e bide vo postojan kontakt so
pretstavnicite od MMF so cel definirawe na
modalitetite za idnata sorabotka. Vo momentite
koga ovoj broj na Biltenot ]e bide pred vas, pregovorite so pretstavnicite na MMF ]e bidat na
samiot kraj, [to zna~i deka ve]e ]e imame pojasna
slika za sostojbite.
4
BILTEN
Pokraj aktivnostite na me\unaroden plan, ona [to
e osobeno va`no za Republika Makedonija i [to ]e
ja odbeleì celata 2004 godina, sekako e zapo~nuvaweto na procesot na fiskalna decentralizacija. Ovoj proces e del od vkupnite reformi na
sistemot na lokalna samouprava, naso~eni kon
obezbeduvawe zakonska za[tita na politi~kata,
administrativnata i finansiskata samostojnost
na lokalnite vlasti vo op[tiot sistem na upravuvawe na dràvata.
Zaradi uspe[no sproveduvawe na ovoj proces,
Vladata usvoi Operativna programa za decentralizacija na vlasta vo periodot 2003-2004 godina,
so koja se definirani obvrskite na pooddelnite
ministerstva vo delot na izgotvuvaweto na predlozi na zakoni so koi ]e se reguliraat oblastite
i dinamikata na prenesuvawe na nadle`nostite
na lokalno nivo.
Vo taa nasoka, Ministerstvoto za finansii pred
Sobranieto na Republika Makedonija go prezentira[e Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava, vklu~itelno i zakonite so
koi se obezbeduva implementirawe na odredbite
od ovoj zakon i toa: Zakonot za danoci na imot, Zakonot za komunalni taksi i Zakonot za izmeni i
dopolnuvawa na Zakonot za administrativni taksi. Ottuka, Zakonot za finansirawe na edinicite
na lokalnata samouprava pretstavuva eden od osnovnite zakoni koi treba da se donesat, i koj treba da obezbedi uspe[no zapo~nuvawe na celiot
ovoj proces.
Istovremeno o~ekuvame deka prvata rasprava na
nau~nata i stru~nata javnost ]e dade svoj pridones vo dooformuvaweto na ovoj zakon, koj e od krucijalna va`nost za normalnoto funkcionirawe na
edinicite na lokalnata samouprava.
Uìvajte vo ~itaweto na stranicite na Biltenot.
So po~it,
D-r Dimko Kokaroski
Zamenik minister za finansii
C MYK
OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI
Godi[ni podatoci za Republika Makedonija
1993
1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001* 2002*
-7.5
362
248.2
442.1
-13.4
23.6
44.6
1.06
1.01
0.05
0.08
-3.3
0.12
-1.8
128
55.4
151.9
-2.9
43.2
40.6
1.08
1.27
-0.19
-0.27
-7.8
0.16
-1.1
15.7
8.8
17.1
-1.2
38.0
38.0
1.20
1.42
-0.22
-0.30
-6.7
0.28
1.2
2.3
-0.7
2.9
-0.5
40.0
41.4
1.15
1.46
-0.31
-0.34
-7.7
0.28
1.4
2.6
2.7
3.4
-0.4
49.8
55.4
1.20
1.59
-0.39
-0.29
-7.7
0.26
3.4
-0.1
-2.4
1.4
-1.7
54.5
51.8
1.31
1.91
-0.51
-0.27
-7.5
0.33
4.3
-0.7
2.4
2.7
0.0
56.9
60.3
1.19
1.78
-0.50
-0.03
-0.9
0.45
4.5
5.8
6.1
8.2
2.5
65.9
65.3
1.32
2.08
-0.70
-0.07
-2.1
0.70
-4.5
5.5
3.7
3.6
-6.1
68.1
69.2
1.15
1.68
-0.53
-0.24
-6.9
0.76
0.9
1.8
1.1
3.4
-3.1
64.7
58.6
1.11
1.88
-0.77
-0.32
-8.7
0.73
meseci
1.4
1.6
2.3
2.2
1.9
2.1
3.2
4.1
4.9
4.1
USD mld.
1.14
1.26
1.44
1.17
1.13
1.47
1.49
1.49
1.48
1.55
%
45.5
37.2
32.3
26.5
30.3
41.0
40.6
41.5
43.1
42.8
Realen BDP
%
Inflacija (prosek)
%
Inflacija (kraj na period)
%
BDP deflator
%
Buxetsko saldo (centralen buxet i fondovi)
% BDP
Devizen kurs, prosek
DEN/1USD
Devizen kurs, kraj na period
DEN/1USD
Izvoz (F.O.B.)
USD mld.
Uvoz (C.I.F.)
USD mld.
Trgovski bilans
USD mld.
Bilans na tekovna smetka
USD mld.
kako % od BDP
%
Devizni rezervi
USD mld.
Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz)
Nadvore[en dolg
kako % od BDP
1)
1)
Po~nuvaj]i od 1998 godina, soglasno so novata metodologija prepora~ana od Svetskata banka, vkupniot nadvore[en dolg gi opfa]a
kratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite krediti.
* Preliminarni podatoci.
Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija
Potro[uva~ki ceni 1)
Realen BDP
11-12/ 2 0 0 3
ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ZEMJITE-KANDIDATI
ZA PRIEM VO EVROPSKATA UNIJA
Tekovna smetka (saldo) 2)
2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004 2001 2002 2003 2004
Kandidati za priem
vo Evropskata unija
Bugarija
Republika ê[ka
Estonija
Ungarija
Latvija
Litvanija
Polska
Romanija
Slova~ka
Slovenija
Turcija
4.1
3.1
5.0
3.8
7.9
6.5
1.0
5.7
3.3
2.9
-7.5
4.3
4.8
2.0
5.8
3.3
6.1
6.7
1.4
4.9
4.4
3.2
7.8
3.9
5.0
1.7
5.0
3.0
5.5
5.8
2.9
4.7
4.0
2.2
5.3
4.3
5.5
2.6
5.1
3.5
6.0
6.2
4.1
5.0
4.0
3.0
5.0
21.1
7.5
4.8
5.8
9.2
2.5
1.3
5.5
34.5
7.3
8.4
54.4
15.8
5.8
1.8
3.6
5.3
1.9
0.3
1.9
22.5
3.3
7.5
45.0
10.1
2.6
0.6
1.7
4.7
3.0
0.8
15.1
8.5
5.9
26.0
7.3
4.2
3.5
2.0
5.5
3.0
2.5
2.2
12.0
8.1
5.0
13.4
-2.8
-6.2
-5.7
-6.1
-3.4
-9.6
-4.8
-3.9
-5.5
-8.6
0.2
2.3
-3.4
-4.4
-6.5
-12.4
-4.0
-7.8
-5.3
-3.5
-3.4
-8.2
1.7
-0.9
-4.1
-4.6
-5.7
-12.6
-5.7
-7.3
-5.7
-3.3
-4.8
-6.3
0.9
-3.2
-3.6
-4.4
-5.1
-9.2
-5.4
-6.8
-5.9
-3.8
-4.8
-5.0
0.4
-1.9
1) Godi[en prosek.
2) Procent od BDP.
Izvor: World Economic Outlook (Recessions and Recoveries), IMF, Washington D.C., September 2003.
BILTEN
5
6
BILTEN
BRUTO DOMA{EN PROIZVOD
I
II
III
IV
98/97
I
II
III
IV
99/98
I
II
III
IV
00/99
I
II
III
IV
01/00
I
II
III
IV
02/01
I
II
III
* Prethodni podatoci
Izvor: Dràven zavod za statistika.
2003*
2002*
2001
2000
1999
1998
Vadewe rudi
Zemjodeli kamen, preGrade`stvo, lov, rabotuva~ka in- ni[tvo
[umarstvo dustrija i snabi ribarstvo duvawe so elektri~na energija,
gas i voda
A+B
V+G+D
|
2.0
8.3
-15.3
3.8
6.5
1.3
3.4
-2.2
16.7
4.0
-5.3
22.7
3.3
1.4
7.7
0.7
-9.0
14.4
1.6
-5.3
27.0
1.5
15.6
3.3
-0.2
6.3
1.3
0.9
1.7
10.4
2.4
16.3
4.1
3.6
17.1
-9.9
1.2
1.8
5.3
-3.1
4.5
12.5
1.0
9.4
2.6
-6.9
-2.8
0.7
-12.5
-4.7
-4.9
-13.3
-10.6
-22.9
-10.3
-0.5
-22.8
-10.8
-4.6
-14.4
-5.6
-10.1
-7.0
-2.5
-3.5
0.7
-1.6
-1.3
5.3
1.8
10.2
1.4
-2.0
-0.8
0.6
1.0
3.4
1.1
1.6
3.5
0.5
3.8
14.4
3.4
Trgovija na golemo i trgovija
na malo; popravka na motorni
vozila, motocikli
i predmeti za
li~na upotreba
E
5.4
3.7
-3.2
-3.2
0.4
-6.1
-4.9
10.9
11.2
3.0
37.7
4.6
-8.7
-12.7
3.0
-18.9
4.5
4.4
9.7
-0.8
5.9
4.7
4.2
6.7
5.4
4.3
4.7
3.5
@
5.7
3.7
15.4
3.0
7.3
31.4
30.6
12.9
28.2
24.7
-7.1
-14.8
-9.6
-13.1
-11.3
6.7
-7.1
-14.7
-0.1
-4.5
-1.0
16.1
32.2
18.8
16.7
7.9
0.9
5.0
Hoteli
i
restorani
Finansisko
Soobra]aj, posreduvawe,
skladirawe aktivnosti vo
i vrski
vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i imputirani stanarini
Z
Y+I+Q
33.1
-0.9
35.2
-0.4
23.1
0.5
17.2
0.8
26.5
0.0
9.7
1.5
14.7
1.6
21.0
2.3
22.7
2.3
17.2
1.9
13.4
2.4
11.1
2.5
10.1
2.7
0.7
3.2
8.5
2.7
-4.8
3.0
-7.2
2.6
-11.1
1.4
-9.9
1.3
-8.3
2.1
-3.4
-2.8
-6.7
-4.1
-0.5
-4.1
3.5
-3.7
-1.8
-3.7
1.1
-1.2
6.6
-0.6
3.4
0.1
(realni stapki na rast, kvartal vo odnos na ist kvartal prethodna godina, 1998-2002)
Javna uprava i
odbrana, zadolì- Imputitelna socijalna
rani
za[tita, obra- bankarzovanie, zdravski
stvo i socijaluslugi
na rabota
J+K+L+N
-0.7
9.5
-0.3
11.3
2.7
16.1
3.1
17.5
1.2
13.5
5.7
-2.3
5.4
-2.0
2.9
0.7
2.6
0.9
4.1
-0.7
1.0
0.5
1.3
0.8
-0.8
1.9
-1.1
3.7
0.1
1.7
-8.7
-6.9
-5.1
-8.5
0.8
-13.1
3.7
-13.5
-2.3
-10.5
10.0
-2.5
4.7
1.7
0.8
6.2
-0.8
2.2
3.5
1.8
2.8
0.9
3.0
-6.5
0.6
-7.5
4.3
4.8
2.7
1.3
3.2
0.0
3.0
8.8
6.4
4.6
11.4
5.6
0.6
-0.3
4.1
-6.2
-3.8
-6.2
-1.5
-4.4
-1.8
-0.9
0.3
3.6
0.4
2.1
3.1
5.2
Dodadena
vrednost
5.7
6.1
3.8
2.5
4.5
-1.9
1.1
7.0
4.5
2.7
15.1
9.0
3.9
3.0
7.5
-6.9
-4.4
-6.9
-2.2
-5.1
1.0
2.0
3.2
6.6
3.3
2.1
3.1
5.2
Netodanoci na
proizvodstvo
4.5
5.0
2.8
1.4
3.4
-0.3
2.7
8.5
6.1
4.3
12.0
6.1
1.0
0.2
4.5
-6.3
-3.9
-6.4
-1.6
-4.5
-1.3
-0.4
0.8
4.1
0.9
2.1
3.1
5.2
BRUTO
DOMA{EN
PROIZVOD
C MYK
C MYK
BRUTO DOMA{EN PROIZVOD SPORED PROIZVODNIOT METOD
Po tekovni ceni
NKD
sektor
Naziv
A
Zemjodelstvo, lov i [umarstvo
Ribarstvo
B
V
Vadewe na rudi i kamen
Prerabotuva~ka industrija
G
Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda
D
Grade`ni[tvo
|
E
Trgovija na golemo i malo, popravka na motorni vozila,
motocikli i predmeti za li~na upotreba i za doma]instvata
@
Z
Y
Hoteli i restorani
Soobra]aj, skladirawe i vrski
Finansisko posreduvawe
I
Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot,
iznajmuvawe i delovni aktivnosti
J
K
L
Q
A
B
A+B
Javna uprava i odbrana, zadolìtelna socijalna za[tita
Obrazovanie
Zdravstvo i socijalna rabota
Drugi komunalni, kulturni, op[ti i li~ni uslu`ni aktivnosti
Imputirani stanarini
Minus: imputirani bankarski uslugi
Dodadena vrednost po osnovni ceni
Neto danoci na proizvodstvo
Vo milioni denari
Indeksi
20021) 2002/2001
24,509
6.9
48
100.0
960
-26.8
37,925
-4.2
9,146
-8.9
11,893
0.8
1998
22,224
52
1,584
35,202
8,868
11,267
1999
23,094
29
1,620
36,764
9,203
10,880
2000
23,756
14
1,856
40,926
10,381
13,361
2001
22,933
24
1,312
39,587
10,041
11,801
21,914
3,063
14,309
7,229
22,383
3,984
17,233
6,977
25,402
3,463
21,261
7,342
26,076
3,410
21,694
7,420
27,348
4,088
20,610
7,427
4.9
19.9
-5.0
0.1
5,206
12,067
8,030
8,310
4,887
9,058
5,036
168,235
26,747
194,979
5,890
14,351
8,769
8,592
4,967
9,597
5,017
179,316
29,694
209,010
7,466
14,333
8,266
8,987
5,217
10,465
5,153
197,344
39,045
236,389
8,304
14,445
8,048
8,690
5,548
10,631
4,738
195,230
38,611
233,841
8,168
16,145
8,688
9,361
5,553
10,792
4,160
198,592
45,378
243,970
-1.6
11.8
8.0
7.7
0.1
1.5
-12.2
1.7
17.5
4.3
11-12/ 2 0 0 3
1) Prethodni podatoci.
BRUTO DOMA{EN PROIZVOD SPORED RASHODNIOT METOD
1999
(po tekovni ceni)
Finalna potro[uva~ka
Finalna potro[uva~ka na doma]instvata
Finalna javna potro[uva~ka
Bruto-investicii
Investicii vo osnovni sredstva
Porast na zalihi
Izvoz na stoki i uslugi
Izvoz na stoki
Izvoz na uslugi
Nabavki na nerezidentite vo zemjata
Uvoz na stoki i uslugi
Uvoz na stoki
Uvoz na uslugi
Vo milioni denari
2000
2001
2002
1999
Vo %
2000
2001
2002
209.010
236.389
233.841
243.971
100.0
100.0
100.0
100.0
188.702
145.693
43.009
41.171
34.710
6.461
88.143
67.988
14.367
5.788
109.007
90.554
18.543
218.986
175.965
43.021
50.683
38.332
12.351
114.209
87.161
9.971
7.077
147.489
123.910
23.579
221.770
163.788
57.983
42.760
34.716
8.044
99.091
78.625
15.894
4.572
129.780
107.166
22.614
242.795
188.179
54.616
48.058
40.448
7.610
92.674
71.887
16.388
4.399
139.556
121.574
17.982
90.3
69.7
20.6
19.7
16.6
3.1
42.2
32.5
6.9
2.8
52.2
43.3
8.8
92.6
74.4
18.2
21.4
16.2
5.2
48.3
36.9
8.4
3.0
62.4
52.4
10.0
94.8
70.0
24.8
18.3
14.8
3.4
42.4
33.6
6.8
2.0
55.5
45.8
9.7
99.5
77.1
22.4
19.7
16.6
3.1
38.0
29.5
6.7
1.8
57.2
49.8
7.4
Izvor: Dràven zavod za statistika.
BILTEN
7
8
BILTEN
OSNOVNI KRATKORO^NI EKONOMSKI TRENDOVI
6.7
-4.4
0.4
13.9
-6.6
-3.6
-0.9
-1.4
-0.6
0.8
-1.3
21.8
-13.1
-15.9
0.9
1.0
5.1
4.1
10.2
K-4
20.3
-19.6
-22.8
0.0
1.4
-26.3
2.1
3.4
K-1
10.3
-9.2
-9.5
0.6
-0.4
13.8
3.1
3.5
K-2
21.0
-17.5
-18.0
0.8
0.0
-2.1
5.2
14.4
10.8
-9.6
-9.2
1.9
-0.3
-
0.5
2003
K - 3 Noem.
-
2.6
-0.2
-
-8.6
Dek.
11.0
-12.7
-3.7
-16.7
-7.2
3.3
6.3
20.4
34.7
16.8
28.4
21.4
17.9
-19.4
16.3
11.8
13.5
31.3
16
19.7
25.8
10.7
8.3
-2.3
-771
-533
-849
-200
-196
-184
-270 -238.0 -225.1 -212.4
-76.1 -95.8
-236
-38
-324 -104.3
-59.2
-37.1 -123.9 -109.0
-64.3
-25.5
235.6
62
-41.0 -120.0
42.0
69.0
-41.0
-50.0
119.0
44.0
-8.0
55.0
1,438.0 1,444.0 1,549.0 1,417.0 1,482.0 1,491.0 1,549.0 1,561.0 1,648.0 1,655.0 1,719.0 1,770.0
-3.2
2.2
9.1
3.5
-1.0
22.8
-0.4
-3.5
2002
K-2
K-3
NADVORE{EN SEKTOR
nominalni promeni na dolarski vrednosti
Izvoz na stoki (FOB)
Uvoz na stoki (CIF)
Trgovski bilans (milioni SAD $)
Tekovna smetka na Platniot bilans (milioni SAD $)
Promena vo deviznite rezervi (milioni SAD $), "-" zna~i namaluvawe
Nadvore[en dolg sredno. dolgo. (kraj na period vo milioni SAD $)
3.0
0.2
1.1
3.7
-1.9
48.1
-1,3
-10.1
K-1
28.3
24.4
25.0
21.2
25.1
26.9
26.8
31.4
26.1
28.4
28.8
30.1
261.9
291.2
330.3
311.1
319.2
339.7
351.5
356.7
375.8
394.5
420.7 441.8
8,638.0 5,944.7 6,772.0 6,203.0 6,946.0 6,883.0 7,104.0 8,343.0 8,372.0 9,371.0 12,087.0 14,163.0
1,813.0 1,578.3 1,559.0 1,557.0 1,611.0 1,516.0 1,554.0 1,663.0 1,641.0 1,753.0 2,055.0 2,201.0
45.4
47.6
45.3
49.1
45.5
43.0
43.5
45.9
45.6
51.1
62.2
69.2
112.8
88.6
77.9
79.5
78.2
76.6
79.8
78.6
77.4
82.1
91.5
97.8
385.8
299.2
328.3
280.0
300.0
353.0
380.0
400.0
410.0
478.3
490.0 490.0
295.8
216.5
246.7
200.0
236.7
270.0
280.0
306.7
320.0
324.2
330.0 330.0
0.5
-0.7
-2.7
1.8
-0.9
16.4
0.9
-0.8
2002
Berzanski ceni na najva`nite izvozni i uvozni proizvodi
ceni vo SAD $
Surova nafta-brent
Jagne[ko meso(c/kg)
Nikel
Bakar
Olovo
Cink
Ladno valani ~eli~ni limovi
Toplo valani ~eli~ni limovi
6.0
-4.7
-12.5
5.8
8.9
Ceni
Tro[oci na ìvot
Ceni na proizvoditeli na industriski proizvodi
Konkurentnost na industrijata
Produktivnost
Tro[oci za rabotna sila po edinica proizvod
Realni tro[oci za rabotna sila po edinica proizvod
-16.9
20.8
5.5
2.0
-4.5
-3.1
4.6
3.5
2001
REALEN SEKTOR
Proizvodstvo
realni promeni
Bruto doma[en proizvod
Industrisko proizvodstvo
nominalni promeni
Investicii vo ma[ini i oprema
2000
Procentualna promena vo odnos na istiot period od prethodnata godina, osven ako ne e poinaku nazna~eno
C MYK
BILTEN
9
OSNOVNI KRATKORO^NI EKONOMSKI TRENDOVI
3.5
-1.9
4.9
6.9
5.0
3.7
30.5
31.9
90,308 110,401
63,346 74,341
4.7
1.0
8.1
24,093
15,973
5.0
1.4
4.8
27,490
18,492
3.3
7.6
32.9
23.3
60.5
51.7
119.7
190.9
32.9
31.3
52.0
-10.0
-16.0
3.7
-6,411
-5,076
60.96
66.50
7.9
8.8
1.0
29,980
21,607
13.6
13.1
65
36.3
64.6
55.2
104.5
168.9
26.8
23.2
31.2
0.8
17.9
53.4
-4,979
-3,866
60.98
61.98
2002
K-2
K-3
8.8
7.9
1.3
28,838
18,269
-27.7
9.9
0.0
4.6
-7.0
-8.6
93.8
150.5
0.1
-0.8
40.9
3.5
-3.3
81.2
-2,624
-2,213
61.03
61.05
K-4
6.3
6.3
-1.0
22,452
12,693
-18.6
9.9
-13.4
-8.6
7.3
5.2
90.9
157.8
-5.7
-7.8
4.5
-18.3
-2.4
-71.2
337.0
61.31
57.18
K-1
7.1
6.5
-1.6
24,193
16,184
-7.2
9,3
-5.2
-3.5
15.8
12.4
91.9
161.9
1.8
-2.0
21.3
-10.2
7.3
-54.4
-155.0
61.29
54.08
K-2
3.3
2.5
-1.1
24,964
15,564
3.8
9.0
-13.8
-6.8
13.9
11.4
98.8
172.1
-10.6
-12.0
-4.0
-18.6
-2.6
-57.7
-38.7
61.21
54.49
61.29
49.92
Dek.
1.5
-0.4
-0.1
8,312
5,220
0.3
12.3
-5.9
-4.9
13.1
10.4
92.4
162.2
-
14,770
11,803
5.3
16.1
0.3
1.1
15.9
13.2
88.6
150.7
-3.0
-28.8
-4.7
-28.2
27.2
-29.0
4.9
-13.1
2.4
-9.3
103.5
9.8
-288.0 -2,358.0
61.28
52.36
2003
K - 3 Noem.
238,162 244,035 248,168 247,376 247 908 248,219 249,168 249,932 250,820 251,589 253,367 254,267
75,277 77,309 81,027 80,931 79 552 81,626 81,997 59,658 61,585 63,173 63,256
34,618 36,975 45,819 42,636 45,065 48,118 47,456 44,125 45,484 44,596 45,891 47,324
5.5
-0.3
2.4
32.2
101,996
63,987
2.1
5.4
25.8
16.9
47.7
42.0
125.3
198.8
20.5
13.1
-4.5
21.3
12.0
92.7
463
-1,865
60.96
69.53
K-1
11-12/ 2 0 0 3
Izvor: Dràven zavod za statistika, Narodna banka na Makedonija, Ministerstvo za finansii, Ministerstvo za trud i socijala, Zavod za vrabotuvawe, World Development Prospects (Pink Sheets),
presmetki na Ministerstvoto za finansii
SOCIJALEN SEKTOR
Pazar na rabotna sila
Stapka na nevrabotenost (ARS)
Vkupno novovraboteni
Novovraboteni na neopredeleno vreme
Plati
Nominalni neto plati
Realni neto plati
Potro[uva~ka ko[nica
Socijalna za[tita
Broj na penzioneri
Broj na doma]instva koi primaat socijalna za[tita
Broj na lica koi primaat nadomest za nevraboteni
-19.1
12.7
0.0
4.6
-7.0
-8.6
93.8
150.5
73.8
17.2
16.6
22.6
29.4
25.6
106.3
165.0
MONETAREN SEKTOR
nominalni promeni (kraj na period)
Neto devizni sredstva
Krediti na privaten sektor
Gotovi pari vo optek
M1
M2
M4
Odnos na deviznite rezervi sprema M4 denarski del
Odnos na deviznite rezervi sprema M1
57.6
7.3
48.5
5.6
61.9
56.7
117.4
188.2
22.5
-10.3
10.1
22.1
-6.9
14.0
75.2
-1.8
19.8
12.7
27.0
-0.1
1.8
31.9
17.2
94.5
28.3
11.8
6,285 -12,490
7,343
5,905 -13,171 -13,019
60.98
64.73
VLADINI FINANSII
nominalni promeni
Prihodi
Dano~ni prihodi
DDV
Rashodi
Tekovni rashodi
Kapitalni rashodi
Saldo na centralniot buxet (vo milioni denari)
Saldo na konsolidiraniot buxet (vo milioni denari)
60.91
68.04
2002
60.73
65.89
2001
Kursevi
denar/EURO
denar/SAD $
2000
Procentualna promena vo odnos na istiot period od prethodnata godina, osven ako ne e poinaku nazna~eno
C MYK
C MYK
Bruto doma[en proizvod1)
Bruto doma[en proizvod1)
vo milioni SAD$
2001 20022)
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
3,450
3,389
3,351
3,390
3,458
3,575
3,730
3,899
1993
1994
1995
1996
1997
1998
vo SAD$ (po glava na ìtel)
1999
2000
2001 20022)
1,785
1,742
1,705
1,709
1,732
1,781
1,848
1,924
3,723
1,830
3,755
1,839
1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr[i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pritoa, kako bazen e zemen kursot na SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina i e izvr[ena indeksacija so deflatorot za sekoja naredna godina
2) Prethodni podatoci
CENI
10
BILTEN
C MYK
1995
1996
Tro[oci na ìvot
15.7
Ceni na malo
15.9
2000
prose~ni stapki, vo procenti
2001
2002
2003
1997
1998
1999
2.3
2.6
-0.1
-0.7
5.8
5.5
1.8
1.2
3
4.4
0.8
-1.1
10.6
5.2
1.4
2.4
1995
1996
1997
1998
1999
2000
Tro[oci na ìvot
8.8
-0.7
2.7
-2.4
2.4
6.1
3.7
1.1
2.6
Ceni na malo
9.2
0.2
4.5
-1
2.3
10.8
1.2
2.2
2.9
kraj na godina, vo procenti
2001
2002
2003
NADVORE{NO - TRGOVSKA RAZMENA
Izvoz na stoki
Uvoz na stoki
Saldo
1,113
1,531
-418
1,096
1,274
-178
1,199
1,206
-7
1,055
1,199
-144
1,086
1,484
-398
1,204
1,719
-515
1,148
1,627
-479
1,237
1,779
-542
1,311
1,915
-604
1,192
1,776
-584
1,323 1,155 1,105
2,094 1,688 1,952
-771 -533 -847
11-12/ 2 0 0 3
- vo milioni SAD $ 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002* 2003
1,363
2,300
-937
* Preliminarni podatoci
BILTEN
11
C MYK
NADVORE{NO-TRGOVSKA RAZMENA
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
2000
2001
2002
2003
2002
2003
Q1
Q2
Q3
Q4
Q1
Q2
Q3
Q4
Q1
Q2
Q3
Q4
Q1
Q2
Q3
Q4
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
I
II
III
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
Izvoz
Vkupno
Uvoz
1,236.8
1,310.7
1,191.3
1,322.6
1,155.0
1,115.5
1,363.2
331.1
317.7
345.1
328.7
291.5
285.3
295.7
282.5
244.0
264.4
289.1
301.8
293.7
356.1
327.6
375.9
68.4
82.7
92.9
88.9
76.9
98.6
113.6
89.0
102.6
100.5
95.5
105.8
78.6
94.7
120.4
117.3
119.9
118.6
124.3
96.1
117.4
124.7
122.7
128.5
1,778.5
1,914.7
1,776.2
2,093.8
1,687.6
1,995.2
2,299.9
606.8
481.0
470.6
535.4
400.4
416.6
378.9
491.7
444.2
461.7
497.1
597.6
531.7
578.9
520.2
637.1
155.9
145.7
142.6
151.2
147.5
163.0
186.6
149.7
154.8
184.6
183.5
229.5
159.0
152.2
220.5
190.3
208.4
182.2
194.8
173.1
182.3
214.0
198.8
224.3
Izvor: Dràven zavod za statistika
12
BILTEN
Saldo
Izvoz
-541.7
-604.0
-584.9
-771.2
-532.6
-879.7
-936.7
-275.7
-163.3
-125.5
-206.7
-108.9
-131.3
-83.2
-209.2
-200.2
-197.3
-208.0
-295.8
-238.0
-222.8
-192.6
-261.2
-87.5
-63.0
-49.7
-62.3
-70.6
-64.4
-73.0
-60.7
-52.2
-84.1
-88.0
-123.7
-80.4
-57.5
-100.1
-73.0
-88.5
-63.6
-70.5
-77.0
-64.9
-89.3
-76.1
-95.8
199.0
286.0
254.3
257.5
237.5
234.0
278.3
66.1
56.9
70.8
63.7
69.0
52.9
61.9
53.7
60.9
54.0
60.3
57.0
66.6
67.9
70.9
71.7
17.8
20.6
22.5
15.8
15.1
23.1
22.1
18.7
21.3
16.4
19.6
21.0
18.7
21.9
26.0
22.2
23.6
22.2
25.2
22.2
24.6
22.8
24.7
24.2
Germanija
Uvoz
Saldo
239.0
255.2
245.8
253.3
213.3
284.7
303.8
80.9
52.7
55.0
64.7
52.8
59.0
42.8
58.7
56.4
70.5
77.1
89.2
69.2
73.9
67.3
89.4
15.7
22.0
18.7
20.9
24.2
25.4
27.5
20.9
20.4
24.1
26.5
38.6
22.6
21.7
24.9
21.2
26.5
26.5
27.8
20.5
22.7
26.7
29.4
33.3
-40.0
30.8
8.5
4.2
24.2
-50.7
-25.5
-14.8
4.2
15.8
-1.0
16.2
-6.1
19.1
-5.0
4.5
-2.7
-10.4
-32.2
-2.6
-6.0
3.6
-17.7
2.1
-1.4
3.8
-5.1
-9.1
-2.3
-5.4
-2.2
0.9
-7.7
-6.9
-17.6
-3.9
0.2
1.1
1.0
-2.9
-4.3
-2.6
1.7
1.9
-3.9
-4.7
-9.1
(vo milioni dolari)
SR Jugoslavija
Izvoz
Uvoz
Saldo
273.6
240.0
254.5
335.2
266.8
246.4
273.8
78.8
76.3
82.8
97.3
62.3
74.1
62.9
67.5
47.2
53.6
55.8
66.4
47.2
76.4
71.8
75.5
13.1
17.2
16.9
19.5
19.4
20.8
28.1
21.8
23.2
25.0
22.8
18.6
11.3
15.5
20.4
22.4
27.3
26.7
27.2
23.1
24.4
28.9
22.6
24.0
206.0
245.6
183.9
190.4
157.2
185.2
212.6
47.8
47.3
47.3
48.0
34.9
39.2
33.4
49.7
38.2
47.9
47.9
55.1
50.4
54.8
49.2
53.9
9.6
12.5
16.1
19.3
12.5
13.0
15.4
17.2
14.6
16.3
15.7
23.1
15.0
15.4
20.0
15.4
23.2
16.2
18.0
18.3
17.2
18.8
15.7
19.4
67.6
-5.6
70.6
144.8
109.6
61.2
61.2
31.0
29.0
35.5
49.3
27.4
34.9
29.5
17.8
9.0
5.7
7.9
11.3
-3.2
21.6
22.6
21.6
3.5
4.7
0.8
0.2
6.9
7.8
12.7
4.6
8.6
8.7
7.1
-4.5
-3.7
0.1
0.4
7.0
4.1
10.5
9.2
4.8
7.2
10.1
6.9
4.6
C MYK
NADVORE{NO-TRGOVSKA RAZMENA
Saldo
Izvoz
117.0
174.0
136.1
165.6
99.7
77.4
72.8
49.6
48.6
37.5
29.9
28.4
23.4
26.9
21.0
18.0
18.9
16.5
24.6
16.7
13.8
15.7
26.3
4.4
5.9
7.7
5.3
3.5
8.1
5.8
6.5
5.5
7.2
5.3
12.1
6.7
5.1
4.9
3.5
3.4
6.9
7.2
4.5
4.3
5.7
6.8
13.8
83.4
101.6
54.7
83.0
51.5
58.7
56.2
16.3
16.5
23.4
26.8
13.4
15.6
11.7
10.8
18.2
15.6
10.7
13.9
13.8
19.1
10.6
12.2
6.2
8.5
3.5
3.6
3.6
6.9
5.8
3.4
3.2
3.5
4.0
6.4
5.2
3.9
4.7
4.5
6.1
8.5
3.9
3.1
4.1
4.4
2.8
5.0
33.6
72.4
81.4
82.6
48.2
18.7
16.6
33.3
32.1
14.1
3.1
15.0
7.8
15.2
10.2
-0.2
3.3
5.8
10.7
2.9
-5.3
5.1
14.1
-1.8
-2.6
4.2
1.7
-0.1
1.2
0.0
3.1
2.3
3.7
1.3
5.7
1.5
1.2
0.2
-1.0
-2.7
-1.6
3.3
1.4
0.2
1.3
4.0
8.8
43.6
91.9
77.6
90.8
88.7
81.9
95.4
25.4
27.4
18.1
19.9
24.0
21.4
24.3
19.0
26.7
25.1
21.2
18.7
26.9
26.6
21.4
20.4
7.8
8.3
10.6
6.2
4.4
6.7
6.9
4.9
7.3
6.0
4.6
8.1
8.9
7.5
10.5
8.9
7.9
9.7
7.4
6.4
7.8
5.5
7.2
7.7
Italija
Uvoz Saldo
96.0
109.1
92.7
111.1
107.7
118.6
122.5
29.4
29.3
25.4
27.0
19.2
23.3
29.5
35.7
24.6
26.2
29.4
32.2
21.6
34.1
27.1
37.3
7.0
8.0
9.6
8.6
11.2
12.6
14.9
6.9
7.6
11.1
9.4
11.7
7.3
6.0
8.3
10.4
11.8
12.1
11.8
9.0
8.5
11.3
11.8
14.2
-52.4
-17.2
-15.1
-20.3
-19.0
-36.7
-27.1
-4.0
-1.9
-7.3
-7.1
4.8
-1.9
-5.2
-16.7
2.1
-1.1
-8.2
-13.5
5.3
-7.5
-5.7
-16.9
0.8
0.3
1.0
-2.4
-6.8
-5.9
-8.0
-2.0
-0.3
-5.1
-4.8
-3.6
1.6
1.5
2.2
-1.5
-3.9
-2.4
-4.4
-2.6
-0.7
-5.8
-4.6
-6.5
Izvoz
Grcija
Uvoz
99.0
83.1
85.9
84.1
101.4
116.9
179.8
19.7
18.4
23.5
22.5
21.2
24.3
30.6
25.3
19.2
27.6
30.3
35.6
35.1
52.1
42.3
48.9
5.1
6.4
7.7
13.5
9.1
10.8
10.8
8.0
10.0
12.9
9.5
13.2
8.2
11.7
15.2
17.4
18.5
16.2
16.9
10.9
15.9
18.2
15.9
14.8
130.0
112.9
164.5
201.5
184.0
237.9
300.2
43.1
42.3
55.3
60.8
40.2
38.7
51.1
54.0
46.0
49.4
52.2
56.3
98.4
75.3
54.6
68.7
16.7
14.8
14.5
20.1
17.6
22.4
27.5
28.8
19.1
14.6
18.6
23.1
43.9
22.9
31.6
31.2
25.6
19.6
22.4
15.4
18.9
22.8
21.0
24.9
Saldo
-31.0
-29.8
-78.6
-117.4
-82.6
-121.0
-116.3
-23.4
-23.9
-31.8
-38.3
-19.0
-14.4
-20.5
-28.7
-26.8
-21.8
-21.9
-20.7
-63.3
-23.2
-12.3
-11.8
-11.6
-8.4
-6.8
-6.6
-8.5
-11.6
-16.7
-20.8
-9.1
-1.7
-9.1
-9.9
-35.7
-11.2
-16.4
-13.8
-7.1
-3.4
-5.5
-4.5
-6.9
-2.8
-9.0
26.6
26.1
15.1
10.3
13.9
14.4
13.7
2.6
2.7
2.1
2.9
2.8
3.7
3.3
4.1
3.4
3.6
3.5
3.0
2.5
3.6
3.2
4.2
1.1
1.1
1.2
1.3
1.0
1.1
1.8
1.1
1.8
1.7
0.8
0.5
0.5
0.5
1.5
1.0
1.1
1.5
1.3
1.1
1.0
2.3
1.2
0.7
69.2
90.9
91.2
191.8
139.4
125.4
177.8
60.8
38.6
33.2
59.2
53.4
31.7
26.9
27.4
49.4
22.3
13.3
61.1
25.1
34.6
53.4
64.6
29.5
11.4
8.5
2.4
2.4
1.8
2.5
2.5
3.3
16.9
19.0
25.2
1.8
2.1
21.2
9.6
17.1
7.9
9.8
23.2
20.5
24.6
19.6
20.4
-42.6
-64.8
-76.1
-181.5
-125.5
-111.0
-164.1
-58.2
-35.9
-31.1
-56.3
-50.6
-28.0
-23.6
-23.3
-46.0
-18.7
-9.8
-58.1
-22.6
-31.0
-50.2
-60.4
-28.4
-10.3
-7.3
-1.1
-1.4
-0.7
-0.7
-1.4
-1.5
-15.2
-18.2
-24.7
-1.3
-1.6
-19.7
-8.6
-16.0
-6.4
-8.5
-22.1
-19.5
-22.3
-18.4
-19.7
BILTEN
11-12/ 2 0 0 3
Izvoz
SAD
Uvoz
(vo milioni dolari)
Rusija
Izvoz
Uvoz
Saldo
13
C MYK
KRATKORO^NI
EKONOMSKI DVI@EWA
Noemvri 2003 godina
Niska i stabilna prose~nata stapka na
inflacija od 1,1% vo periodot januari
noemvri 2003 godina;
Porast na berzanskite ceni na glavnite
makedonski izvozni proizvodi, a osobeno
na nikelot;
Vo edinaesette meseci od 2003 godina,
izvozot porasna za 21,3% vo odnos na
istiot period od minatata godina, pri
istovremen porast na uvozot od 14,5%;
Nadvore[no-trgovskiot deficit na
Republika Makedonija dostigna iznos od
797,8 milioni SAD dolari, pri [to
mese~niot trgovski deficit iznesuva[e
53 milioni SAD dolari (najnizok mese~en
deficit od po~etokot na godinata);
Deficitot na Centralniot Buxet na
Republika Makedonija, vo periodot
januari-noemvri 2003 godina iznesuva
193 milioni denari;
14
Industriskoto proizvodstvo vo periodot
januari-noemvri 2003 godina ostvari
porast od 6,1%;
BILTEN
Na krajot na noemvri 2003 godina,
nadvore[niot dolg na Republika Makedonija iznesuva 1.700 milioni SAD dolari;
Na krajot na noemvri 2003 godina, Bruto
deviznite rezervi na Republika Makedonija se zgolemeni za 114 milioni SAD dolari vo odnos na krajot na 2002 godina i
iznesuvaat 848 milioni SAD dolari;
REALEN SEKTOR
1. Tendencijata na postepeno dinamizirawe na
ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija prodolì i vo tretiot kvartal od 2003 godina, pri
[to e ostvaren porast na realniot bruto doma[niot proizvod (BDP) od 5,2% vo odnos na tretiot
kvartal od minatata godina. So toa, vo prvite devet meseci od 2003 godina ostvaren e porast na
realniot BDP od 3,5% vo odnos na prvite devet
meseci od 2002 godina.
Nositeli na porastot se: 1) dejnosta vadewe rudi
i kamen, prerabotuva~kata industrija i snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda (porast od
7,1%), koja ima i najgolemo u~estvo vo BDP od
23,5%; 2) trgovijata na golemo i na malo (porast
od 4,2% i u~estvo od 11,8%); 3) uslugite od transport i komunikacii (porast od 3,7% i u~estvo od
8,2%).
Bruto doma[en proizvod po kvartali
(realni stapki na porast)
12,0
8,0
5,2
4,0
0,0
-4,0
-8,0
I / 98
II
III
IV
I / 99
II
III
IV
I / 00
II
III
IV
I / 01
II
III
IV
I / 02
II
II
IV
I / 03
II
IIII
REZIME NA NAJVA@NITE KRATKORO^NI EKONOMSKI DVI@EWA
VO NOEMVRI 2003 GODINA
Kamatnite stapki na komercijalnite
banki beleàt malo namaluvawe;
C MYK
Soglasno vakvite dvièwa, se o~ekuva BDP vo
2003 godina da ostvari realen porast od 3,03,2% (kolku [to be[e i planirano.
2. Industriskoto proizvodstvo vo 2003 godina
beleì zna~ajni mese~ni fluktuacii. Po isklu~itelno visokiot porast vo septemvri i umereniot
porast vo oktomvri, vo noemvri 2003 godina registriran e mese~en pad na industriskoto proizvodstvo od 5,5%, determiniran glavno od zna~ajnoto namaluvawe na proizvodstvoto na osnovni
metali (mese~en pad od 80,8%). Sepak, treba da
istakne pozitivnata tendencija na porast na proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi i pijaloci
(ima najgolemo u~estvo vo industriskoto proizvodstvo od 24,9%), koja prodolì i vo ovoj mesec,
pri [to e ostvaren mese~en porast od 35,7%.
Mese~ni stapki na industrisko proizvodstvo
(veri`ni indeksi)
odrùvaweto na stabilnosta na devizniot kurs na
denarot vo odnos na evroto, relativno poniskata
stapka na inflacija vo 2003 godina se dolì i na
slednite faktori: 1) depresijacijata na denarot
vo odnos na dolarot, koja se odrazi preku namaluvawe na uvoznite ceni (dolarskiot iznos na uvozot vo vkupniot uvoz u~estvuva so okolu 30%); 2)
namalenata javna potro[uva~ka [to uslovi slaba
doma[na pobaruva~ka; 3) ukinuvaweto na danokot
na finansiski transakcii; 4) efektite od vlezot
vo STO izrazeni preku zgolemena konkurencija i
namaluvawe na carinskite stapki na odredeni
proizvodi. Pritoa, treba da se ima vo predvid
deka ovaa stapka na inflacija e ostvarena vo uslovi na zgolemuvawe na DDV, korekcija na cenata
na toplinskata energija, strujata i telefonskite
impulsi. Vo 2003 godina cenite na malo se zgolemeni za 2,4%, a cenite na proizvoditeli na industriski proizvodi se re~isi nepromeneti.
140,0
Tro[oci na ìvot
120,0
100,0
80,0
Mese~niot pad na industriskoto proizvodstvo vo
noemvri uslovi malo zabavuvawe na kumulativniot rast, pri [to industriskoto proizvodstvo vo
periodot januari - noemvri 2003 godina vo sporedba so istiot period od minatata godina e zgolemeno za 6,1%. Glavni nositeli na ovoj porast se
proizvodstvoto na osnovni metali (porast od
30,7%), proizvodstvoto na prehranbeni proizvodi i pijaloci (porast od 26,4%), proizvodstvoto
na koks i derivati od nafta (porast od 53,9%) i
proizvodstvoto na elektri~na energija (porast od
11,8%).
mese~na promena
11-12/ 2 0 0 3
I / 00
III
V
VII
IX
XI
I / 01
III
V
VII
IX
XI
I / 02
III
V
VII
IX
XI
I / 03
III
V
VII
IX
XI
60,0
godi[na promena
Vo 2003 godina prodolì vodeweto na politika
na niska i stabilna inflacija, kako empiriski
potvrden najpovolen ambient za ostvaruvawe na
ekonomski razvoj. Taka, prose~nata stapka na inflacija vo 2003 godina iznesuva 1,2%. Pokraj
BILTEN
15
C MYK
NADVORE{NO - TRGOVSKI SEKTOR
Kako rezultat na stabiliziraweto na politi~-kobezbednosnata sostojba vo zemjata, nadvore[-notrgovskata razmena vo 2003 godina beleì pozitivni dvièwa, pri [to kumulativno porastot
vo periodot januari-noemvri 2003 godina iznesuva 17,0%. Pritoa, zna~ajni zgolemuvawa beleàt
i izvozot i uvozot na stoki.
Izvozot na stoki vo periodot januari-noemvri
2003 godina vo odnos na istiot period od 2002
godina zabeleà zna~ajno zgolemuvawe od 21,3%.
Ovoj porast e rezultat na: a) obnovuvawe na prekinatite dogovori (poradi voenata kriza od 2001
godina) i sklu~uvawe na novi dogovori; b) povtoren nastap na makedonskite pretprijatija na Kineskiot pazar, koj be[e prekinat od politi~ki
motivirani pri~ini vo 1998 godina; v) zgolemuvaweto na cenite na ~elikot i èlezoto na svetskite berzi; g) uspe[no restartirawe na nekolku
porane[ni najgolemi zagubari, po nivnata proda`ba na stranski investitor.
Po proizvodi vo ovoj period najmnogu se izvezuvaat: teksilot i èlezo i ~elik vo delot na dorabotkite, a vinoto i tutunot vo delot na redovniot
izvoz. Sepak, nepovolna e strukturata na izvozot
so ogled na relativno visokoto u~estvo na lon izvozot (dorabotki) od 45,1% vo vkupniot izvoz.
deka vo site ovie zemji vo prvite deset meseci
od 2003 godina e registrirano zgolemuvawe na
uvozot od RM, a osobeno zna~ajno zgolemuvawe beleì izvozot vo Grcija (za 58%). Istovremeno,
prodolùva tendencijata na zgolemuvawe na izvozot vo EU (za 31,5%), pri [to u~estvoto na EU vo
vkupniot izvoz dostigna 55,1%.
Uvozot na stoki vo periodot januari - noemvri
2003 godina vo odnos na istiot period od minatata godina zabeleà zgolemuvawe od 14,5%.
Pri~ini za vakviot porast se: a) interventniot
uvoz na naftata i b) vlezot na RM vo STO. Vo strukturata na vkupniot uvoz, dorabotkite u~estvuvaat so 19,8%. Najmnogu se uvezuvaat: nafta, motorni vozila, oprema i elektri~na energija. Grcija,
Germanija, Srbija i Crna Gora i Rusija se najgolemite zemji izvozni~ki vo RM (na ovie zemji otpa\a
43,4% od vkupniot uvoz vo RM).
Kako rezultat na vakvite dvièwa, kumulativniot trgovski deficit vo periodot januari - noemvri 2003 godina iznesuva 797,8 milioni SAD
dolari (zgolemen za 5,5% vo odnos na istiot period od 2002 godina). Pritoa, 44% od vkupniot
trgovski deficit otpa\a na razmenata so Bugarija, Slovenija i Rusija. Treba da se istakne deka vo
noemvri mese~niot trgovski deficit iznesuva 53
milioni SAD dolari (ponizok za 39% vo odnos na
noemvri 2002 godina), [to pretstavuva najnizok
mese~en deficit od po~etokot na godinata.
Ostvaren uvoz i izvoz na stoki
250,0
200,0
150,0
100,0
50,0
0,0
-50,0
-100,0
I / II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I / II III IV V VI VII VIII IX X XI
2002
2003
Uvoz
Izvoz
Deficit
Izvor: Ministerstvo za Finansii
Najgolemi zemji uvozni~ki na makedonskite proizvodi se: Germanija (so u~estvo od 20,7%), Srbija
i Crna Gora (20,1%), Grcija (13,4%) i Italija
(7,1%), odnosno na ovie 4-ri zemji otpa/a 61,3%
od vkupniot makedonski izvoz. Raduva podatokot
16
BILTEN
Nadvore[niot dolg na Republika Makedonija so
sostojba 30.11.2003 godina iznesuva 1.700 milioni SAD dolari, [to e za 141 milion SAD dolari
povisoko nivo vo odnos na krajot na 2002 godina.
Zna~aen efekt vrz zgolemuvaweto na nadvore[niot dolg imaat kursnite razliki, so ogled na zna~ajnata depresijacija na dolarot na svetskite berzi vo izminatiot period. Vo peridot januari noemvri 2003 godina povle~eni se vkupno 192 milioni SAD dolari od stranski kreditori, pri istovremena otplata na 152 milioni SAD dolari
glavnica i 44 milioni SAD dolari kamata po osnov na stranski dolg.
C MYK
Fiskalnata politika vo 2003 godina se karakterizira so zna~ajna konsolidacija na javnata potro[uva~ka i sveduvawe na buxetskiot deficit
na nivo koe obezbeduva fiskalna odr`livost na
sreden rok i stabilizirawe na nivoto na javniot
dolg vo me\unarodno prifatlivi ramki. Pritoa,
slaboto realizirawe na proekti od strana na ministerstvata determinira realizirawe na relativno ponizok deficit na centralniot vladin buxet, koj vo periodot januari-noemvri 2003 godina
iznesuva 193 milioni denari.
Centralen Buxet
(vo milioni denari)
Jan Fev Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sept Okt Noe
Prihodi
Rashodi
Deficit
Buxetskite prihodi vo ovoj period se poniski za
4,8% vo odnos na istiot period od minatata godina, [to se dolì na ukinuvaweto na danokot na
finansiski transakcii. Po poodelni dano~ni
prihodi, pozna~ajno zgolemuvawe e ostvareno kaj
prihodite od danokot na dobivka (za 26,8%) i
DDV (za 7,1%), dodeka edinstveno namaluvawe beleàt prihodite od akciza (za 1,0%).
Buxetskite rashodi vo periodot januari-noemvri
2003 godina beleàt pad od 14% vo odnos na istiot period od minatata godina.
Po poodelni rashodni kategorii, tro[ocite za
stoki i uslugi se namaleni za 14,1%, kamatnite
pla]awa po doma[en i stranski dolg za 27,6%, kapitalnite rashodi za 50,4% i tro[ocite povrzani so krizata za 9 pati.
MONETARNI DVI@EWA
Vodeweto na disciplinirana fiskalna poli-tika
sozdava prostor za relaksirawe na monetar-nata
politika, izrazeno preku namaluvawe na kamatnite stapki. Pritoa, vo noemvri 2003 godina
prodolì tendencijata na namaluvawe na kamatnata stapka na aukciite na blagajni~ki zapisi na
NBRM so ro~nost od 28 dena, pri [to taa se svede
na 6,1% na godi[na osnova. Za sporedba vo noemvri 2002 godina ovaa kamatna stapka iznesuva[e
12,9%. I pokraj kontinuiranoto namaluvawe na
kamatnata stapka, pobaruva~kata za blagajni~ki
zapisi vo tekot na 2003 godina be[e visoka, pri
[to na krajot na noemvri 2003 godina iznosot na
prodadeni blagajni~ki zapisi iznesuva[e 5.687
milioni denari (povisok za 2.689 milioni denari
vo odnos na krajot na 2002 godina). Ova ukaùva na
relativno visoka likvidnost vo bankarskiot sektor i nesoodvetna nejzina alokacija od aspekt na
ekonomskiot razvoj.
Imaj]i ja predvid visokata koreliranost so kamatnata stapka na pazarot na pari, vo noemvri 2003
godina namaluvawe beleàt i kamatnite stapki
na pazarot na pari. Prose~nata ponderirana kamatna stapka na pazarot na pari vo noemvri 2003 godina iznesuva[e 7,2%, [to e za 6,1 procenten poen ponisko nivo vo odnos na noemvri minatata godina.
11-12/ 2 0 0 3
FISKALNI DVI@EWA
Aktivni kamatni stapki na komercijalnite banki
i kamatna stapka na pazarot na pari
25
20
15
10
5
I / III V VII IX XI I / III V VII IX XI I / III V VII IX XI I / III V VII IX XI I / III V VII IX XI
1999
2000
2001
2002
2003
Nominalni aktivni kamatni stapki na komercijalnite banki
Kamatna stapka na pazarot na pari
Pasivni kamatni stapki
Izvor: Narodna banka na R.M.
BILTEN
17
C MYK
Relativno uramnoteènata buxetska politika i
porelaksiranata monetarna politika sozdavaat
uslovi za namaluvawe na kamatnite stapki na bankite. Taka, ponderiranata aktivna kratkoro~na
kamatna stapka na bankite vo noemvri iznesuva[e
14,6% (istoriski najnisko nivo), [to e za 3,3 procentni poeni ponisko nivo vo odnos na noemvri
2002 godina. Istovremeno, pasivnata kamatna
stapka na bankite iznesuva[e 7,1%, odnosno za
2,1 procenten poen ponisko vo odnos na noemvri
2002 godina.
Kamatnite margini na bankite seu[te se odrùvaat na relativno visoko nivo (vo noemvri iznesuvaat 7,5 procentni poeni), [to ukaùva na seu[te nedovolna efikasnost na bankarskiot sistem i potrebata od negovo natamo[no konsolidirawe.
Sepak, aktivnite kamatni stapki za prvoklasnite
komitenti kaj pogolemite banki iznesuvaat 9-12%
na godi[na osnova, i se zna~itelno poniski vo odnos na istiot period od minatata godina, koga iznesuvaa 17-19%.
Zgolemenata doverba na ekonomskite subjekti vo
bankarskiot sektor se sogleduva preku porastot
na depozitite vo bankite. Taka, deviznite depoziti na nedràvniot sektor na krajot na noemvri 2003 godina iznesuvaa 663 milioni SAD dolari, [to pretstavuva povisok iznos za 187 milioni SAD dolari vo odnos na krajot na 2002 godina.
Porast beleàt i denarskite depoziti na nedràvniot sektor od 4,4 milijardi denari, ili 30,4%,
pri [to vo noemvri 2003 godina dostignaa 18,7
miljardi denari. Najgolem del del od depozitite
na nedràvniot sektor se denominirani vo stranska valuta (64% od vkupnite depoziti), odnosno
se kratkoro~ni (91%), [to e nepovolno od aspekt
na obezbeduvawe na pozna~ajna investiciona podr[ka na ekonomskite subjekti.
Vo 2003 godina prisutna e tendencija na postepeno zgolemuvawe na kreditnata aktivnost na bankite. Taka, denarskite plasmani na bankite kaj
nedràvniot sektor vo noemvri 2003 godina vo
odnos na krajot na 2002 godina se zgolemeni za 5,9
18
BILTEN
miljardi denari, ili za 16,1% (bez Eksport-Import banka).
Istovremeno, deviznite plasmani na bankite kaj
nedràvniot sektor beleàt zgolemuvawe od 39,3
milioni SAD dolari. Sepak, imaj]i go predvid
relativno visokoto nivo na likvidnost i depoziten potencijal vo bankarskiot sistem, kreditnata aktivnost na bankite seu[te e na nezadovolitelno nivo.
Bruto deviznite rezervi se odrùvaat na soodvetno nivo, obezbeduvaat pokrivawe na ~etiri mese~en uvoz. So sostojba 30.11.2003 godina tie iznesuvaat 848 milioni SAD dolari (povisoki za
114 milioni SAD dolari vo odnos na krajot na
2002 godina).
SOCIJALNI DVI@EWA
Vo prvite edinaest meseci od 2003 godina ostvareni se vkupno 91.794 novi vrabotuvawa (31.445
lica od evidencija i 60.349 lica von evidencija).
Za sporedba, vo prvite edinaeset meseci od 2002
godina brojot na ostvareni vrabotuvawa iznesuva[e 100.246 lica. Od vkupniot broj novovraboteni vo prvite edinaest meseci od 2003 godina,
52.936 lica se vraboteni na neopredeleno vreme,
a ostatokot se na opredeleno vreme i sezonski.
Soglasno Zakonot za pottiknuvawe na vrabotuvaweto (od 16.04.2003 godina), zaklu~no so
19.12.2003 godina se vraboteni vkupno 8.972
lica, kaj 4.000 rabotodava~i. Pritoa, najgolem
del (6.206 lica) od niv se od nevrabotenite lica
evidentirani vo Zavodot za vrabotuvawe najmalku 1 godina, 1.473 lica se od redot na ste~ajcite,
dodeka 1.178 lica se od grupata na nevraboteni
po osnov na tehnolo[ki vi[ok, a 115 lica se od
grupata korisnici na socijalna pomo[.
So sostojba 30.11.2003 godina brojot na nevraboteni lica vo Republika Makedonija iznesuva
390.788 lica, [to e za 16.850 lica pove]e vo odnos na sostojbata od 30.11.2002 godina.
C MYK
Istovremeno, vrednosta na potro[uva~kata ko[nica za ishrana i pijaloci iznesuva 10.059 dena-
ri i vo odnos na oktomvri 2002 godina e poniska
za 1,5%.
Na krajot na noemvri 2003 godina brojot na penzioneri iznesuva 253.367 lica, [to sporedeno so
noemvri 2002 godina pretstavuva porast od 3.716
lica. Pritoa, prose~nata penzija vo noemvri iznesuva 7.347 denari, odnosno za 389 denari pove]e vo odnos na noemvri 2002 godina.
11-12/ 2 0 0 3
Prose~no isplatenata nominalna neto-plata vo
prvite deset meseci od 2003 godina e povisoka za
5,3% nominalno, a 4,3% realno vo odnos na istiot period od 2002 godina. Pritoa, vo oktomvri
2003 godina prose~no isplatenata neto-plata po
rabotnik iznesuva 12.143 denari.
BILTEN
19
C MYK
NADVORE{EN DOLG NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Nadvore[niot dolg na Republika Makedonija na
krajot na dekemvri 2003 godina iznesuva[e 1.770
milioni SAD dolari, [to pretstavuva mese~no
zgolemuvawe od 51 milioni SAD dolari. Zgolemuvaweto na dolgot vo najgolem del e rezultat na
ostvarenite pozitivni kursni razliki od 37,1
milion SAD dolari (depresijacija na dolarot vo
odnos na evroto).
dolari) i od MMF (5,9 milioni SAD dolari). Pritoa, vkupniot iznos na povle~eni sredstva vo periodot januari-dekemvri 2003 godina iznesuva[e
234 milioni SAD dolari, od koi 125 milioni
SAD dolari od multilateralni kreditori, posebno od IDA, IBRD, EU i MMF (110 milioni SAD
dolari).
Od bilateralnite kreditori bea povle~ni sredstva vo visina od 20 milioni SAD dolari, kako i
89 milioni SAD dolari od privatnite kreditori.
Vo strukturata na nadvore[niot dolg, pove]e od
polovina otpa\a na multilateralnite kreditori,
pri [to najgolemi poedine~ni doveriteli i ponatamu ostanuvaat IDA (Me\unarodnata agencija za
razvoj) so 358 milioni SAD dolari i Londonskiot
klub so 243 milioni SAD dolari.
Republika Makedonija prodolì so redovnoto i
navremeno servisirawe na obvrskite sprema
stranstvo, pri [to vo dekemvri 2003 godina, vkupnite otplati kon stranstvo iznesuvaa 29 milioni SAD dolari, od koi 26 milioni SAD dolari
pretstavuvaat glavnica na dolgot. Vo ovie ramki,
obvrskite sprema privatnite kreditori iznesuvaa 19 milioni SAD dolari, dodeka ostanatite se
kon oficijalnite kreditori.
Vo tekot na dekemvri, povle~enite sredstva od
stranskite kreditori dostgnaa iznos od 40 milioni SAD dolari i se zna~itelno zgolemeni vo odnos na prethodniot mesec koga bea povle~eni samo
6,6 milioni SAD dolari. Najgolem del od ovie
sredstva, 32 milioni SAD dolari, poteknuvaat
od multilateralni kreditori. Vo ramkite na ovaa
grupacija doveriteli, najmnogu sredstva bea
povle~eni od Evropskata Unija (22 milioni SAD
Vo 2003 godina, vkupnite otplati dostignaa iznos od 231 milion SAD dolari, od koi 78,3% ili
181 milioni SAD dolari otpa\aat na glavnicata.
vo milioni denari
12/31/97 12/31/98 12/31/99 12/31/00 12/31/01 12/31/02 3/31/03
Oficijalni kreditori
Multilaterala
9/30/03 12/31/03
870
1.004
1.031
1.033
980
1.048
1.032
1.096
1.106
1.198
521
684
714
716
688
756
766
823
844
926
IMF
99
114
113
82
71
67
64
65
62
68
IBRD
92
115
117
123
124
145
149
156
169
181
IFC
1
55
57
57
33
18
19
20
19
20
IDA
145
179
222
250
255
295
302
326
343
358
EIB
37
54
68
67
75
102
103
110
108
116
EUROFIMA
25
22
17
17
14
12
9
10
7
8
CEDB
5
5
5
7
6
14
15
16
16
17
EBRD
88
90
72
72
61
32
31
30
28
36
EU
27
48
40
37
44
65
67
82
82
112
IFAD
0
1
2
3
4
5
6
6
6
7
EAR
0
0
0
1
1
0
0
1
2
2
349
320
317
316
292
292
266
273
262
272
Bilaterala
Privatni kreditori
261
394
407
405
464
501
528
552
548
572
Londonski klub
234
243
250
253
262
254
249
249
243
234
Ostanati
27
151
157
152
202
247
279
304
305
328
Banki i finansiski inst.
16
27
26
32
143
181
197
216
217
211
Pretprijatija
11
124
131
120
59
66
82
87
87
117
1.131
1.398
1.438
1.438
1.444
1.549
1.561
1.648
1.655
1.770
VKUPNO
Dolgoro~en i srednoro~en dolg
20
6/30/03
BILTEN
C MYK
VKUPEN NADVORE{EN DOLG PO DOL@NICI *
vo milioni SAD dolari
Vkupen nadvore[en dolg
Javen sektor
Vlada
Vlada (obvrski na Vlada)
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
1.118
1.139
1.437
1.490
1.489
1.506
1.611
1.614
1.696
1.729
1.012
1.007
1.222
1.305
1.330
1.222
1.333
1.327
1.383
1.393
774
775
890
975
1.066
1.052
1.141
1.138
1.178
1.182
766
767
864
932
1.018
1.010
1.101
1.099
1.138
1.144
18
33
48
42
40
39
40
38
Fond za pati[ta
3/31/03 6/30/03 9/30/03
Zdrastven fond
1
1
1
3
0
0
0
0
0
0
Ostanati
7
7
7
7
0
0
0
0
0
0
80
99
114
113
96
71
67
64
65
62
158
133
218
217
168
99
125
125
140
149
106
132
215
185
159
284
278
287
313
336
Banki
84
92
110
93
66
97
110
113
112
105
Pretprijatija
22
40
105
92
93
187
168
174
201
231
NBM
Javni pretprijatija
Privaten sekotr
* Kratkoro~en, srednoro~en i dolgoro~en dolg
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
1.062
1.123
1.141
1.380
1.438
1.436
1.444
1.549
1.770
Multilateralni
IMF
399
468
490
687
714
715
688
756
926
69
80
103
114
113
82
1.14711
67
68
IBRD / IDA
Vkupno (srednoro~en i dolgoro~en)
178
206
237
296
339
373
379
441
539
IFC
5
2
0
56
57
57
33
18
20
EIB
82
76
37
54
68
67
75
102
116
EBRD
15
69
83
90
72
72
62
32
37
EUROFIMA
40
29
25
23
17
17
14
12
8
Sovet na E.R. banka
10
6
5
5
5
7
6
14
17
EU
48
41
37
44
65
112
IFAD
1
2
3
4
5
7
Bilateralni kreditori
412
402
377
289
317
316
292
292
272
Privatni kreditori
251
253
274
404
407
405
464
501
572
Komercijalni banki
229
229
241
243
250
253
262
254
243
Ostanato
22
24
33
161
157
152
202
247
329
993
1.043
1.038
1.266
1.325
1.335
1.373
1.482
1702
60
55
52
63
64
Vkupno (bez MMF)
Kratkoro~en dolg
11-12/ 2 0 0 3
NADVORE{EN DOLG - PO KREDITORI
Izvor: narodna banka na Republika Makedonija
BILTEN
21
C MYK
OTPLATA NA DOLGOT PO KREDITORI (JANUARI - DEKEMVRI 2003 GOD)
vo milioni SAD dolari
Vkupno
Glavnica
Kamata
230.9
181.1
49.8
130.1
96.5
33.6
Multilaterala
74.0
53.3
20.7
IMF
22.7
21.9
0.8
IBRD
14.7
8.0
6.7
IFC
3.4
2.5
0.9
IDA
2.5
0.1
2.4
EIB
10.9
6.3
4.6
EUROFIMA
6.2
5.4
0.8
CEDB
0.6
0.0
0.6
EBRD
10.4
8.7
1.7
EU
2.1
0.0
2.1
IFAD
0.0
0.0
0.0
EAR
0.3
0.3
0.0
Bilaterala
56.1
43.2
12.9
Reprogram 1995
32.7
23.7
9.0
Neprogramiran dolg
1.4
1.4
0.0
Reprogram 2000
13.5
12.0
1.5
Novosklu~eni krediti
8.5
6.2
2.3
Privatni kreditori
100.7
84.5
16.2
Londonski klub
16.9
10.5
6.4
Ostanati
83.8
74.0
9.8
Banki i finansiski institucii
66.1
57.5
8.6
Pretprijatija
17.7
16.5
1.2
Vkupno (glavnica i kamata)
Oficijalni kreditori
22
BILTEN
C MYK
SERVISIRAWE NA OBVRSKI (GLAVNICA I KAMATA)
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
33
47
53
86
103
111
142
181
181
29
29
27
29
43
49
65
82
53
Glavnica
Multilateralni
IMF
1
1
0
2
17
19
8
9
22
IBRD / IDA
19
15
6
6
0
6
4
6
8
IFC
8
3
1
0
3
3
27
20
3
EIB
0
2
8
2
3
3
3
3
6
EBRD
0
1
8
14
15
15
19
38
9
EUROFIMA
Sovet na E.R. banka
0
7
2
5
4
1
4
4
5
0
0
1
1
1
1
1
1
0
EU
0
0
0
0
1
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
IFAD
0
13
18
30
13
15
43
34
43
Pariski klub
Tajvan
0
0
17
26
11
11
29
29
36
0
0
0
0
0
0
10
0
0
Ostanati
0
0
1
4
3
3
5
5
7
4
5
9
27
46
48
33
65
85
0
0
0
0
0
0
0
8
10
Komercijalni kreditori
Londonski klub
Ostanati
4
5
9
27
46
48
33
57
75
Kamata
Multilateralni
13
32
72
57
52
54
60
51
50
12
18
43
0
26
27
27
23
21
IMF
2
3
3
3
3
3
2
1
1
IBRD / IDA
8
7
6
5
8
9
10
9
9
IFC
1
1
0
0
5
5
4
2
1
EIB
0
4
28
3
4
3
4
4
5
EBRD
0
2
4
5
4
5
5
4
2
EUROFIMA
Sovet na E.R. banka
0
1
1
1
1
1
1
1
1
0
0
0
0
0
0
0
0
1
EU
0
0
0
2
1
1
2
2
2
IFAD
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
13
28
21
8
8
17
13
13
Pariski klub
Tajvan
0
0
27
20
8
7
15
11
11
0
0
0
0
0
1
1
1
0
Ostanati
0
0
1
1
1
1
1
1
0
16
Komercijalni kreditori
1
1
1
16
17
18
15
15
Londonski klub
0
0
0
10
9
9
10
10
6
Ostanati
1
1
1
6
9
9
5
5
10
47
79
125
143
155
165
202
232
231
0
47
53
86
103
111
142
181
Vlada
8
8
19
18
17
50
50
Posebni fondovi
0
0
0
0
4
5
5
Ostanati
40
45
68
85
90
87
126
11-12/ 2 0 0 3
PO KREDITORI
PO DOL@NICI
Glavnica
Kamata
0
32
72
57
52
54
60
51
Vlada
15
30
37
26
27
39
35
Posebni fondovi
0
0
0
0
4
4
3
Ostanati
0
17
42
20
26
22
17
12
79
125
143
155
165
202
232
BILTEN
23
C MYK
PRIHODI I RASHODI NA CENTRALNIOT BUXET NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Vo milioni denari
2001
2002
VKUPNI PRIHODI NA CENTRALNIOT BUXET
Dano~ni prihodi
Personalen danok na dohod
Danok na dobivka
DDV
Akcizi
Uvozni dava~ki
Drugi danoci1)
Danok na finansiski transakcii
Komunalni danoci
Nedano~ni prihodi
Profit od javni finansiski institucii
Administrativni danoci i taksi
Drugi administrativni taksi
Drugi nedano~ni prihodi
Kapitalni prihodi
Stranski donacii
VKUPNI RASHODI NA CENTRALNIOT BUXET
Tekovni tro[oci
Plati i nadomestoci
Stoki i uslugi
Transferi
Fond za PIOM
Zavod za vrabotuvawe
Drugi transferi
Tro[oci za begalci
Strukturni reformi
Reforma na javnata administracija
Kamatni pla]awa
Kamati po doma[en dolg
Kamati po nadvore[en dolg
Garancii
Kapitalni tro[oci
Investicii vo postojani sredstva
Kapitalni transferi
Rezervi
Me\unarodni finansiski institucii
Telekom proekti
Tro[oci povrzani so krizata
BUXETSKI DEFICIT / SUFICIT
FINANSIRAWE
Priliv
Prihodi od privatizacija
Stranski donacii
Kapitalizacija
Stranski zaemi
Depoziti
BIS
Odliv
Otplata na glavnica
Nadvore[en dolg
Doma[en dolg
Obvrznici
52,829
47,716
7,248
3,006
17,132
10,830
6,111
275
3,111
3
4,349
1,847
1,061
486
32
349
415
65,575
44,017
16,407
6,358
16,950
5,215
3,548
2,349
582
239
944
4,212
1,066
3,146
90
7,723
3,589
2,211
546
35
1,342
13,835
-12,746
12,746
19,272
10,837
0
604
763
5,399
1,669
6,526
3,550
3,543
7
2,976
58,160
54,389
7,513
2,624
20,521
10,715
6,336
340
6,336
4
3,170
1057
1,092
205
35
601
0
65,503
51,591
18,338
8,715
20,576
6,538
4,111
3,404
391
1,387
442
3,401
1,179
2,222
561
8,636
2,718
2,476
418
22
3,002
5,276
-7,343
7,345
13,432
5,178
2,641
0
1,548
4,029
0
6,087
6,087
3,602
2,485
0
Jan.
4,039
3,772
482
198
1,780
916
301
65
30
0
222
87
91
18
26
45
0
4,378
4,228
1,650
366
1,460
542
340
84
29
109
31
520
23
497
232
150
58
91
0
0
1
0
-339
339
1,290
78
0
0
0
1,212
0
951
951
947
4
0
Fev.
3,994
3,670
586
395
1,329
729
594
38
-1
0
295
17
110
12
156
29
0
3,868
3,528
1,638
473
1,342
550
340
93
29
138
31
75
23
52
0
179
73
60
0
0
46
161
126
-126
-5
46
0
0
0
-51
0
121
121
121
0
0
Mart
4,753
4,435
610
594
1,760
685
760
27
-1
0
256
31
110
12
103
62
0
4,203
3,983
1,665
489
1,633
573
340
236
26
138
27
179
81
98
17
121
119
0
0
0
2
99
550
-550
46
285
668
0
0
-907
0
596
596
465
131
0
K1
12,786
11,877
1,678
1,187
4,869
2,330
1,655
130
28
0
773
135
311
42
285
136
0
12,449
11,739
4,953
1,328
4,435
1,665
1,020
413
84
384
90
774
127
647
249
450
250
151
0
0
49
260
337
-337
1,331
409
668
0
0
254
0
1,668
1,668
1,533
135
0
April
4,598
4,384
676
209
2,064
814
582
39
0
0
185
51
111
20
3
29
0
4,295
4,090
1,683
592
1,472
585
340
103
29
63
39
343
230
113
0
156
92
54
0
5
5
49
303
-303
1,342
1,095
0
0
1
246
0
1,645
1,645
134
1,511
0
1) Kaj “Drugite dano~ni prihodi” mo`no e da se pojavat negativni vrednosti, poradi smetkovodstvenata korekcija koja se pravi so cel da se izbegne
dvojno prikaùvawe na ve]e evidentiranite prihodi od carinskata uprava
24
BILTEN
C MYK
4,659
3,834
570
191
1,627
870
527
49
0
0
790
505
112
168
5
35
0
4,762
4,455
1,681
657
2,032
579
363
424
21
87
54
85
83
2
0
272
84
168
0
3
17
35
-103
103
655
111
850
0
894
-1,200
0
552
552
-9
561
0
Juni
4,430
4,144
635
239
1,855
903
478
34
0
0
192
41
119
20
12
94
0
4,785
4,271
1,693
523
1,855
602
380
380
21
144
36
200
72
128
0
496
112
374
0
7
3
18
-355
355
933
137
0
0
611
185
0
578
578
248
330
0
K2
13,687
12,362
1,881
639
5,546
2,587
1,587
122
0
0
1,167
597
342
208
20
158
0
13,842
12,816
5,057
1,772
5,359
1,766
1,083
907
72
294
129
628
385
243
0
924
288
596
0
15
25
102
-155
155
2,930
1,343
850
0
1,506
-769
0
2,775
2,775
373
2,402
0
Juli
5,259
4,638
671
329
2,180
911
515
32
0
0
567
455
102
7
3
54
0
4,682
4,448
1,707
638
1,809
794
350
248
18
67
34
266
12
254
28
218
148
33
0
0
37
16
577
-577
158
520
0
0
0
-362
0
735
735
734
1
0
Avgust
3,631
3,429
555
213
1,169
1,035
423
34
0
0
168
44
79
18
28
34
0
4,074
3,800
1,504
473
1,695
591
398
218
17
124
34
129
12
117
0
254
110
60
0
0
84
20
-443
443
769
748
0
0
1,163
-1,142
0
327
327
327
0
0
Sept.
4,646
4,087
609
236
1,728
1,016
457
40
0
0
515
367
117
18
13
36
0
5,146
4,252
1,698
366
2,013
680
348
476
16
156
36
167
62
105
8
900
130
724
0
0
46
12
-518
518
1,071
746
0
0
0
325
0
553
553
442
131
0
K3
13,536
12,154
1,835
778
5,077
2,962
1,395
106
0
0
1,250
866
298
43
44
124
0
13,902
12,500
4,909
1,477
5,517
2,065
1,096
942
51
347
104
562
86
476
39
1,372
388
817
0
0
167
48
-384
384
1,999
2,014
0
0
1,163
-1,179
0
1,614
1,614
1,502
132
0
Okt.
5,170
4,641
645
240
341
881
497
37
0
0
374
100
124
21
129
47
0
4,868
4,172
1,736
616
1,511
464
375
220
16
96
36
309
279
30
0
694
232
434
0
0
28
2
302
-302
1,266
147
0
0
1
1,118
0
1,568
1,568
0
1,568
0
Noem.
4,251
4,022
591
200
1,772
944
480
34
1
0
188
25
130
24
9
41
0
4,539
4,010
1,796
612
1,566
608
378
181
16
40
38
36
12
24
0
529
140
315
0
0
74
0
-288
288
333
185
0
0
0
148
0
45
45
45
0
0
Dek.
4,420
4,107
872
227
1,570
860
526
51
0
0
259
84
144
22
9
47
0
6,778
5,710
1,782
1,090
2,705
737
408
595
21
495
128
133
61
72
0
1,068
439
483
0
3
143
0
-2,358
2,358
2,722
574
1,042
0
1,103
3
0
364
364
249
115
0
K4
13,840
12,770
2,108
667
5,683
2,685
1,503
121
1
1
820
209
398
67
146
135
0
16,185
13,892
5,314
2,318
5,782
1,809
1,161
996
53
631
202
478
352
126
0
2,291
811
1,232
0
3
245
2
-2,345
2,345
4,322
906
1,042
0
1,104
1,270
0
1,977
1,977
294
1,683
0
Vkupno 2003
53,881
49,163
7,502
3,271
21,175
10,564
6,140
476
31
4
4,040
1,807
1,369
370
495
555
0
56,432
50,984
20,234
6,914
21,105
7,305
4,360
3,264
259
1,659
528
2,443
950
1,493
288
5,037
1,737
2,796
0
18
486
412
-2,551
2,551
11,754
4,673
2,560
0
3,773
-422
0
8,034
8,034
3,682
4,352
0
BILTEN
11-12/ 2 0 0 3
Maj
25
C MYK
BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST
VKUPNI PRIHODI
IZVORNI PRIHODI
DANO^NI PRIHODI
Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki
Personalen danok od dohod
Danok od dobivka
Drugi danoci od dobivka i od kapitalni dobivki
Doma[ni danoci na stoki i uslugi
Danok na promet i DDV (od 1.4.2000)
Akcizi
Danok od me\unarodna trgovija i transakcii
(carini i dava~ki)
Uvozni dava~ki
Drugi uvozni dava~ki i taksi
Drugi danoci
Danoci od specifi~ni uslugi
Taksi za koristewe ili dozvoli za vr[ewe na dejnost
Danok na finansiski transakcii
NEDANO^NI PRIHODI
Pretpriema~ki prihod i prihod od imot
Taksi i nadomestoci
Drugi Vladini uslugi
Drugi nedano~ni prihodi
KAPITALNI PRIHODI
Proda`ba na kapitalni sredstva
Proda`ba na zemji[te i nematerijalni vloùvawa
TRANSFERI I DONACII
Transferi od drugi nivoa na vlast
Donacii od stranstvo
DOMA{NO ZADOL@UVAWE
ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO
PRIHODI OD OTPLATA NA ZAEMI
VKUPNI RASHODI
TEKOVNI TRO{OCI
Plati, naemnini i nadomestoci
Stoki i ostanati uslugi
Tekovni transferi
Kamatni pla]awa
KAPITALNI TRO{OCI
Kupuvawe na kapitalni sredstva
Kapitalni transferi
DAVAWE NA ZAEMI, UÊSTVO VO DEL OD
HARTII OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA
Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost
Amortizacija (otplata na glavnina)
26
BILTEN
2000
2001
2002
Zavr[na smetka Zavr[na smetka Zavr[na smetka
65,713,522,924 69,688,034,455 71,981,222,938
56,760,081,090 50,447,329,542 58,896,097,958
51,120,246,193 47,715,732,355 54,389,136,894
13,585,772,246 10,254,737,418 10,137,596,496
10,792,594,721 7,248,441,986 7,513,310,320
2,793,156,390 3,006,295,432 2,624,286,176
21,135
0
0
29,733,381,841 27,961,320,393 31,235,879,140
17,452,340,371 17,131,342,296 20,521,036,109
12,281,041,470 10,829,978,097 10,714,843,031
2003
Rebalans
67,490,170,000
56,179,000,000
50,932,000,000
10,897,000,000
7,713,000,000
3,184,000,000
0
33,089,000,000
22,792,000,000
10,297,000,000
2004
Buxet
66,666,000,000
56,861,000,000
52,785,000,000
11,642,000,000
8,139,000,000
3,503,000,000
0
34,712,000,000
23,990,000,000
10,722,000,000
7,733,381,467
6,040,495,875
1,692,885,592
62,644,972
5,065,667
5,639,834,897
1,133,367,383
1,215,770,217
324,812,933
349,306,600
2,616,577,764
2,616,577,764
4,155,269,452
716,822,828
3,438,446,624
0
2,181,594,618
-
6,110,877,520
4,819,861,730
1,291,015,790
168,830
2,619,857
274,734,772
3,111,273,565
2,731,597,187
1,151,786,583
1,061,498,244
486,087,458
32,224,902
10,660,015,021
9,714,039,661
945,975,360
6,484,077,606
5,407,618,545
1,076,459,061
1,333,471,478
763,140,808
-
6,336,011,440
5,230,636,743
1,105,374,697
0
3,359,937
340,562,742
6,335,727,139
4,506,961,064
931,379,088
1,091,976,541
205,764,069
2,277,841,366
7,193,569,639
6,244,440,021
949,129,619
3,808,557,430
1,167,411,039
2,641,146,391
480,521,896
1,584,121,754
18,354,261
6,596,000,000
5,445,268,000
1,150,732,000
4,000,000
3,000,000
343,000,000
5,247,000,000
3,108,000,000
1,220,000,000
520,000,000
399,000,000
3,596,000,000
3,496,000,000
100,000,000
3,760,170,000
708,170,000
3,052,000,000
0
3,800,000,000
155,000,000
5,997,000,000
4,827,062,000
1,169,938,000
0
0
434,000,000
4,076,000,000
1,956,000,000
1,300,000,000
420,000,000
400,000,000
2,835,000,000
2,735,000,000
100,000,000
2,257,000,000
0
2,257,000,000
2,000,000,000
2,713,000,000
0
57,689,326,704
46,985,485,342
16,285,267,541
6,293,788,729
æ22,790,409,470
1,616,019,602
5,186,477,309
3,230,738,464
1,955,738,845
68,520,623,429
57,496,087,268
16,407,589,066
19,985,061,676
17,494,812,744
3,608,623,782
7,140,072,243
5,117,069,331
2,023,002,912
71,700,272,895
56,314,747,304
18,337,661,335
13,991,420,289
20,586,832,339
3,398,833,341
8,366,132,516
5,418,620,859
2,947,511,657
67,490,170,000
52,946,575,000
20,742,000,000
7,708,157,000
21,732,342,000
2,764,076,000
5,629,770,000
3,184,221,000
2,445,549,000
66,666,000,000
53,421,299,000
21,127,667,000
7,459,051,000
22,391,478,000
2,443,103,000
6,171,007,000
3,224,507,000
2,946,500,000
5,517,364,053
3,956,462,261
1,560,901,792
3,884,463,918
334,943,165
3,549,520,753
7,019,393,075
931,369,212
6,088,023,863
8,913,825,000
623,060,000
8,290,765,000
7,073,694,000
110,000,000
6,963,694,000
C MYK
FUNKCIONALNA KLASIFIKACIJA NA RASHODITE NA CENTRALNIOT BUXET
Zavr[na Zavr[na Zavr[na
smetka smetka smetka Buxet
2003
2000
2001
2002
Buxet
2004
2000 2001 2002 2003 2004 2000 2001 2002 2003 2004
struktura
vo milioni denari
% od BDP
12,985 7,767 15,434 8,735 8,057 22,5 11,3 21,5 12,9 12,1
Op[ti i javni uslugi
5,5
3,3
6,3
3,5
3,2
9,1
2,0
6,1
2,3
2,3
2,4
Rabota vo vrska so
odbranata i uslugi
4,613 14,351
5,491 5,897 6,056
Javen red i bezbednost
5,741 10,222
6,912 7,528 7,687 10,0 14,9
9,6 11,2 11,5
2,4
4,4
2,8
3,0
3,1
Obrazovanie i uslugi
8,055 7,767
8,909 9,043 8,956 14,0 11,3 12,4 13,4 13,4
3,4
3,3
3,7
3,6
3,6
0,6
0,1
0,1
0,1
0,1
0,2
14,410 14,295 16,628 17,005 17,630 25,0 20,9 23,2 25,2 26,2
6,1
6,1
6,8
6,8
7,0
314
Zdravstveni uslugi
Socijalna za[tita i
socijalna sigurnost
Domuvawe i odrùvawe na
urbanata sredina
Rekreativni i kulturni
aktivnosti i uslugi
Aktivnosti so gorivo
i energija
Zemjodelstvo, regulativa
i operacii
Rudarstvo, industrija i
grade`ni[tvo
Transport i komunikacii,
aktivnost i uslugi
Drugi razli~ni uslugi
338
365
334
379
8,0 20,9
0,5
0,5
7,7
0,5
8,7
0,5
426
0,5
0,4
1,0
0,6
0,6
0,1
0,1
0,3
0,2
0,2
1,432 1,475
2,3
1,9
2,1
2,1
2,2
0,6
0,6
0,6
0,6
0,6
10
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
902 1,539
1,3
1,2
1,3
1,3
2,3
0,3
0,4
0,4
0,4
0,6
63
0,5
0,1
0,1
0,1
0,1
0,1
0,0
0,0
0,0
0,0
2,297 2,152 2,082
2,322 2,316
4,0
3,1
2,9
3,4
3,5
1,0
0,9
0,0
0,9
0,9
2,843 1,408 2,440
2,505 1,919
4,9
2,1
3,4
3,7
2,9
1,2
0,6
1,0
1,0
0,8
303
301
709
1,346 1,320 1,506
5
5
743
826
938
264
65
37
5
430
10
41
Multi fukcionalni tro[oci
593
578
758
354
400
1,0
0,8
1,1
0,5
0,6
0,3
0,2
0,3
0,1
0,2
Poddr[ka na strate[ki
prioriteti
Transakciite se vo vrska
se javniot dolg koi ne se
klasificiraat po funkcii
-
-
-
-
348
-
-
-
-
0,5
-
-
-
-
-
5,5 10,4 13,2 16,2 14,1
1,3
3,0
3,9
4,4
3,7
3,177 7,127 9,487 10,952 9,407
11-12/ 2 0 0 3
57,689 68,521 71,700 67,490 66,666 100.0 100.0 100.0 100.0 100.0 24.4 29.3 29.4 26.9 24.8
VKUPNO
Zabele[ka: Funkcionalnata klasifikacija na rashodite na centralniot buxet e podgotvena spored me\unarodnite
standardi
Funkcionalna klasifikacija na rashodite 2003 godina
Rudarstvo industrija
i grade`ni[tvo
Rekreativni
i kulturni
aktivnosti
Zemjodelstvo,
regulativa
i operacii
Transport i
Multi funkcionalni
komunikacii,
tro[oci
aktivnosti i uslugi
Poddr[ka na
strate[ki
Drugi razli~ni
prioriteti
uslugi
Op[ti javni uslugi
Domuvawe i odrùvawe
na urbana sredina
Raboti vo vrska
so odbranata
Socijalna za[tita
i socijalna sigurnost
Javen red
i bezbednost
Zdravstveni uslugi
Obrazovanie i uslugi
BILTEN
27
28
BILTEN
-82.54
42.82
1055.30
-1012.48
-154.47
-56.69
-56.69
85.80
28.00
57.80
-12.85
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
-12.85
0.00
0.00
43.98
-82.02
-91.00
81.00
0.00
-17.00
98.00
136.00
-56.83
95.39
-262.94
-184.92
1086.35
-1271.27
-155.12
-46.60
-46.60
123.70
44.00
79.70
162.37
30.04
30.04
30.04
0.00
0.00
132.33
24.02
0.00
150.22
97.97
-96.83
38.09
0.00
-69.64
107.73
110.99
-41.91
100.58
1994
-298.91
-222.78
1204.05
-1426.83
-200.51
-39.57
-39.73
163.95
27.01
136.94
280.65
1.70
1.70
1.70
0.00
0.00
278.95
9.51
2.68
367.35
144.58
29.31
86.66
0.00
23.43
63.23
106.81
-100.59
18.26
1995
-339.85
-314.67
1147.44
-1462.11
-156.16
-51.35
-56.42
182.34
51.58
130.76
318.23
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
318.23
11.23
0.31
300.78
76.94
41.51
113.77
0.00
61.37
52.40
68.56
5.91
21.62
1996
-286.14
-386.13
1236.81
-1622.94
-137.74
-54.90
-54.88
292.63
7.46
285.17
327.15
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
327.15
15.74
2.08
341.14
267.44
75.39
-9.81
0.00
-29.14
19.33
8.12
-31.81
-41.02
1997
1999
-269.29
-32.46
-515.09 -495.81
1291.52 1189.98
-1806.61 -1685.79
-59.60
41.83
-44.82
-42.15
-44.34
-41.41
350.21 463.66
37.39
72.69
312.82 390.97
281.84 -128.46
-1.79
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
0.00
-1.79
0.00
283.63 -128.46
117.72
31.80
7.79
0.14
226.66
-32.01
45.39
7.13
219.87
54.83
-40.62 -135.01
0.00
21.20
-28.77
-51.28
-11.85
-62.52
2.03
41.04
-68.54 -128.39
-12.55 160.92
1998
-75.28
-690.41
1320.73
-2011.14
47.05
-45.44
-39.15
613.53
132.30
481.23
11.28
0.31
0.31
0.00
0.31
0.00
10.97
176.23
-0.09
85.05
146.54
13.51
-122.53
-0.19
-93.26
-29.08
47.53
-250.22
64.00
2000
-235.43
361.92
-236.45
-523.23 -804.34
-695.24
1153.33 1,112.15 1,108.95
-1676.56 -1,916.49 -1,804.19
-15.79
-24.65
-3.61
-39.46
-31.38
-35.17
-33.59
-20.24
-28.17
343.06
498.45
497.57
48.65
100.50
69.60
294.41
397.95
427.97
178.23
386.31
183.35
1.30
8.25
-5.70
3.64
9.81
-5.65
3.64
9.93
0.00
0.00
-0.11
-5.65
-2.34
-1.56
-0.05
176.93
378.06
189.05
442.32
77.72
44.89
0.36
0.35
3.41
-183.27
169.42
180.53
-125.08
114.05
104.99
-107.31
-26.28
51.10
27.09
53.18
10.01
-77.08
68.79
13.28
-272.39
120.66
-34.47
376.56 -136.27
31.20
22.03
28.48
14.42
-82.48
130.57
-39.78
57.19
-24.39
53.11
(Vo milioni SAD $)
2001
2002
20034
Izvor: Narodna Banka na Republika Makedonija
1) Revidirana vremenska serija - prethodni podatoci
2) Uvozot e prikaàn na f.o.b. paritet soglasno V izdanie na prira~nikot za platen bilans od MMF. Presmetkata na c.i.f. - f.o.b. faktorot kako procent od uvozot c.i.f. po godini iznesuva: 1993-20%, 1994-20%, 1995-20%,
1996-14%, 1997-10%, 1998-5.02%, 1999-4.86%, 2000-3.90%, 2001-4.20% i 2002-4.20%.
3) Bez monetarno zlato i kursni razliki; Dobienite sredstva od sukcesijata na porane[na SFRJ vo Maj 2003 godina ne se platno bilansna transakcija, poradi [to istite se vklu~eni samo vo sostojbite na deviznite
rezervi, a ne i vo promenite
4) Podatocite se za periodot Januari-Oktomvri 2003 godina
TEKOVNI TRANSAKCII
Stoki, neto
Izvoz, f.o.b.
Uvoz, f.o.b. 2
Uslugi, neto
Dohod, neto
od koj: kamata, neto
Tekovni transferi, neto
Oficijalni
Privatni
KAPITALNA I FINANSISKA SMETKA
Kapitalna smetka, neto
Kapitalni transferi, neto
Oficijalni
Drugi
Steknuvawe/raspolagawe so neproizvodni, nefinansiski sredstva
Finansiska smetka, neto
Direktni investicii, neto
Portfolio investicii, neto
Drugi investicii, neto
Trgovski krediti, neto
Zaemi, neto
Valuti i depoziti, neto
od koi: monetarna vlast, neto
komercijalni banki, neto
naselenie, neto
Drugi, neto
Bruto oficijalni rezervi (”-” zna~i zgolemuvawe)3
GRE{KI I PROPUSTI
1993
PLATEN BILANS NA REPUBLIKA MAKEDONIJA (godi[ni podatoci) 1
C MYK
C MYK
FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE
Vo 2003 godina, Fondot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe ostvaril prihodi vo iznos od 28.191
milioni denari, odnosno 9,2% povisoki vo odnos
na minatata godina. Okolu 60% od prihodite se po
osnov na pridonesi od plati kade e ostvaren porast od 7%. Prihodite od Buxetot na Republikata
u~estvuvaat so 27,5% od vkupnite prihodi i se
zgolemeni za 11,2% vo odnos na minatata godina,
dodeka pak prihodite od Zavodot za vrabotuvawe
za osiguruvawe na nevrabotenite lica korisnici
na pari~en nadomestok se zgolemeni za 9,4% i
nivnoto u~estvo vo vkupnite prihodi iznesuva
5,4%.
za 7,1% na godi[no nivo. Za isplata na penzii na
korisnicite se potro[eni 86,5% od vkupnite
rashodi [to e povisoko nivo od 2002 godina za
7,9%. Pritoa, 90,2% od penziite se isplateni za
redovni penzii, 4,7% za retroaktivna isplata na
8%, potoa voeni penzii, zemjodelski penzii i za
predvremeno penzionirani lica. Rashodite za
pridones za zdravstvena za[tita u~estvuva so
11,5% vo vkupnite rashodi na Fondot za penzisko
i invalidsko osiguruvawe i se zgolemeni za 8,5%
na godi[no nivo.
Suficitot na Fondot za PIOM vo 2003 godina iznesuva 451 milioni denari, za razlika od minatata godina koga ima[e deficit koj iznesuva[e
78 milioni denari.
vo milioni denari
2002
2003
1998
1999
2000
2001
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
PRIHODI
Pridones od plati
Pridones od dohodot
Prihodi od Buxetot na Republikata
Prihodi od privaten sektor
Prihodi od individualni zemjodelci
Prihodi od akcizi
Pridones od Zavodot za vrabotuvawe za nevraboteni lica
Drugi prihodi
Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost
Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa
Preneseni prihodi od prethodna godina
20,717
13,373
239
3,618
400
74
691
961
122
619
419
201
21,229
14,316
311
3,266
439
65
632
868
45
245
841
201
22,883
15,722
311
4,174
404
58
804
1,101
74
68
167
0
24,289
15,671
331
5,744
377
41
716
1,126
73
209
0
0
25,811
15,784
283
6,961
409
61
688
1,404
29
192
0
0
28,191
16,882
307
7,741
394
71
677
1,536
65
42
0
476
RASHODI
Penzii
Redovni penzii
Voeni penzii
Zemjodelski penzii
Retroaktivna isplata na 8%
Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina
Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2001 godina
Nadomestok za telesno o[tetuvawe
Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe
Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi
Pridones za zdravstvena za[tita
Nadomestok na stru~nata slu`ba
Drugi rashodi
Kapitalni sredstva
20,521
17,730
16,912
464
354
0
0
0
63
98
15
2,321
133
161
-
20,669
17,756
16,977
458
321
0
0
0
69
95
13
2,450
132
154
-
22,940
19,774
18,948
505
321
0
0
0
72
94
12
2,672
141
175
-
24,697
21,278
19,041
514
297
1,167
112
148
72
91
7
2,805
153
254
37
25,889
22,255
19,982
518
262
1,136
103
254
83
76
9
2,934
165
222
145
27,740
24,008
21,667
499
234
1,131
121
262
80
98
6
3,184
172
192
0
196
560
-57
-408
-78
451
Vid na prihodite / rashodite
RAZLIKA
Deficit / Suficit
Izvr[eno Jan. - Dek.
11-12/ 2 0 0 3
Rashodite na Fondot na krajot na 2003 godina
iznesuvaat 27.740 milioni denari i se zgolemeni
Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.
BILTEN
29
C MYK
FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
Prihodite na Fondot za zdravstveno osiguruvawe
vo 2003 godina iznesuvaa 14.698 milioni denari
odnosno ostvaren e porast od 7,6% vo odnos na
prethodnata godina. Najgolemo u~estvo vo strukturata na prihodite (57,3%) imaat pridonesite za
zdravstveno osiguruvawe kade e ostvaren porast
od 7,6%. Pridonesite od Penziskiot Fond u~estvuvaat so 21,7% od vkupnite prihodi i se zgolemeni za 3,5% vo odnos na minatata godina, a pridonesite koi gi pla]a Zavodot za vrabotuvawe za
nevrabotenite lica u~estvuvaat so 12,6% vo prihodite, a zgolemeni se za 4,9%. Golem porast od
44,9% e ostvaren vo delot na drugi prihodi i toa
poradi vklu~uvawe na novi kategorii na prihodi,
odnosno transferi so odluka i prihodi od kofinansirawe.
Suficitot na Fondot za zdravstveno osiguruvawe
vo 2003 godina iznesuva 21 milioni denari i e
ne[to pomal sporedeno so 45 milioni denari
kolku iznesuval vo 2002 godina.
(vo milioni denari)
2002
2003
1998
1999
2000
2001
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Jan. - Dek.
Prenesen vi[ok od prethodnata godina
11,087
6,736
2,309
1,037
45
851
109
0
12,068
7,363
2,417
1,350
0
938
0
0
12,790
7,745
2,649
1,941
0
455
0
0
12,295
7,528
2,616
1,554
48
70
0
166
313
13,656
7,823
3,075
1,763
54
734
0
111
96
14,698
8,418
3,184
1,849
64
1,064
0
29
91
RASHODI
Ambulantni tro[oci
Bolni~ko lekuvawe
Tro[oci po programi
Lekovi
Zabna za[tita
Ortopedski tro[oci
Lekuvawe vo stranstvo
Drug vid lekuvawe (nadomestoci)
Administracija
Oprema i odrùvawe
Drugi tro[oci
Krediti i kamati
13,689
5,303
4,702
214
1,214
638
208
290
719
326
36
41
0
11,692
2,491
5,482
125
1,249
667
154
161
801
288
39
234
0
12,463
2,486
5,737
105
1,681
687
143
70
694
250
90
200
321
12,205
2,505
5,919
306
1,555
522
111
90
769
268
44
48
71
13,611
4,430
4,929
123
1,305
521
134
144
832
360
656
23
154
14,678
5,132
5,038
21
1,868
630
150
221
968
309
219
32
90
RAZLIKA
Deficit/suficit
-2,602
376
326
90
45
21
PRIHODI
Pridonesi
Pridonesi od Penziskiot Fond
Pridonesi od Zavodot za vrabotuvawe
Pridonesi od Ministerstvoto za trud
Drugi prihodi
Prihodi po dogovori za sini kartoni
Sredstva od Buxetot na RM za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe
Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii
30
Vo isto vreme, rashodite na Fondot vo 2003 godina se zgolemija za 7,8% vo odnos na istiot period minatata godina i dostignaa nivo od 14.678
milioni denari. Najgolemo u~estvo vo rashodite
imaat ambulantnite tro[oci (35,0%) koi beleàt
rast od 15,8% kako i tro[ocite za bolni~ko lekuvawe (34,3%) koi vo odnos na prethodnata godina se zgolemeni za 2,2. Tro[ocite za lekovi vo
2003 godina se zgolemi za 43,1% vo odnos na 2002
godina i u~estvuvaat so 12,7% vo rashodite na
Fondot.
BILTEN
C MYK
ZAVOD ZA VRABOTUVAWE
Rashodite na ZVR vo 2003 godina iznesuvaa 6.214
milioni denari [to e povisoko nivo za 5,9% vo
odnos na 2002 godina. Pritoa, 38,3% od rashodite (ili 4,6% pove]e od 2002 godina) se nameneti
za isplata na pari~en nadomestok na nevrabotenite lica, 29,8% (porast za 4,9%) se tro[oci za
zdravstveno osiguruvawe za nevrabotenite i
25,1% (7,2% rast) za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Tro[ocite za aktivnite merki (za vrabotuvawe na invalidni lica, za pottiknuvawe na
vrabotenosta i nadomestok za prekvalifikacija)
u~estvuvaat samo so 1,9% vo vkupnite rashodi na
ZVR. Na rashodite za stru~na slu`ba otpa\aat
3,4% od vkupnite rashodi a vo odnos na istiot period minatata godina ovie rashodi se namaleni
za 0,5%.
Vo 2003 godina, Zavodot za vrabotuvawe ostvari
suficit od 27 milioni denari sporedeno so minatata godina koga suficitot iznesuva[e 50 milion denari.
(vo milioni denari)
2001
2002
2003
1998
1999
2000
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Jan. - Dek.
PRIHODI
Prihodi od pridonesi
Pridones od plati
Pridones od rabotni lu\e koi samostojno vr[at dejnost
Pridones [to go uplatuvaat rabotnicite na
privremena rabota vo stranstvo
Dotacii od Buxetot na Republikata
Za pokrivawe na deficitot na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe
Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od pretprijatijata koi vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari)
Reforma na javnata administracija
Po drugi osnovi
Drugi prihodi
4,260
990
969
22
4,129
1,058
1,037
21
5,119
1,121
1,098
22
4,827
1,136
1,113
23
5,918
1,180
1,178
2
6,241
1,224
1,223
0
0
3,261
2,737
0
3,066
2,575
0
3,990
3,470
0
3,677
3,170
0
4,726
3,742
1
5,002
3,958
524
0
9
490
0
6
516
3
8
481
26
26
13
944
19
21
12
980
3
61
16
RASHODI
Rashodi za funkcijata
Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevraboteni lica
Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe
Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe
Sredstva za vrabotuvawe na invalidni lica
Isplata spored zakonot za pottiknuvawe na vrabotenosta
Nadomestok za prekvalifikacija
Rashodi za stru~nata slu`ba
Osnovni plati i naemnini
Nadomestoci
Stoki i ostanati uslugi
Tekovni transferi
Kamatni pla]awa
Kapitalni tro[oci
4,264
4,084
2,073
1,039
972
180
99
14
43
0
0
24
4,135
3,970
1,755
1,347
868
165
105
17
34
0
0
8
5,110
4,913
1,875
1,936
1,102
198
118
19
54
0
1
6
4,749
4,571
1,879
1,555
1,138
178
116
18
43
0
0
2
5,868
5,658
2,273
1,763
1,453
128
41
210
124
22
42
0
0
22
6,214
6,005
2,377
1,849
1,557
121
61
40
209
134
20
51
0
0
4
-4
-6
9
78
50
27
RAZLIKA
Deficit / Suficit
11-12/ 2 0 0 3
Vo 2003 godina, Zavodot za vrabotuvawe (ZVR) ostvari vkupni prihodi od 6.241 milioni denari.
Prihodite na ZVR se zgolemeni za 5,5% vo odnos
na minatata godina. Od ovie prihodi, samo 19,6%
se sredstva obezbedeni preku pridonesot za vrabotuvawe koj treba da bide osnoven finansier na
aktivnostite i funkcioniraweto na ZVR. Od druga strana pak, 80,1% od prihodite se dotacii od
Buxetot na Republika Makedonija. Vo samata
struktura na dotaciite od Buxetot, 79,1% se po
osnov na pokrivawe na deficitot na Zavodot,
19,6% se nameneti za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od pretprijatijata zagubari
i ostanatiot del e za reforma na dràvnata administracija. Vo 2003 godina, prihodite od pridonesi se zgolemeni za 3,7% vo odnos na minatata
godina, a dotaciite od Buxetot, vo istiot period, se zgolemeni za 5,8 %.
BILTEN
31
C MYK
FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI{TA
Vo 2003 godina, Fondot za pati[ta naplati 3.668
milioni denari prihodi ili 6,8% povisok iznos
sporedeno so 2002 godina. Najgolemo u~estvo vo
vkupnite prihodi imaat prihodite od Buxetot
(43,7%) koi beleàt porast od 22,8% od minatata
godina. Po osnov na godi[en nadomestok za patni
motorni vozila naplateni se 797 milioni denari
ili 24,4% od vkupnite prihodi (rast za 4,7% od
2002 godina), a 19,8% od vkupnite prihodi se naplateni od nadomestokot za upotreba na avtopat
kade e ostvaren porast od 91,1%. U~estvoto na
stranskite krediti iznesuva 11,4%, a vo odnos na
minatata godina stranskite krediti se namaleni
za 51,5%.
Rashodite na Fondot za pati[ta vo 2003 godina
se zgolemija za 7% vo odnos na minatata godina i
iznesuvaat 3.661 milioni denari. Najgolem del
Poradi pobrzata dinamika na porast na rashodite
vo odnos na prihodite, Fondot za pati[ta vo
2003 godina ostvari deficit samo od 7milioni
denari.
(vo milioni denari)
2001
2002
2003
1998
1999
2000
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Izvr[eno
Jan - Sept
PRIHODI
Prihodi od Buxet
Nadomestok za upotreba na pati[ta [to
gi koristat stranskite motorni vozila
Godi[en nadomestok za patni motorni
vozila [to podleàt na registracija
Nadomestok za upotreba na avtopat
Stranski kredit
Drugi prihodi
Grant
2,660
668
3,793
924
3,506
1,590
4,012
1,655
3,434
1,305
3,668
1,603
49
54
82
73
87
82
524
468
939
12
-
518
492
1,793
13
-
746
537
538
14
-
704
375
1,098
21
87
761
381
862
2
36
797
728
418
39
1
RASHODI
Investicii
Rashodi za studii, proektirawe, nadzor,
provizii i materijalni tro[oci
Odrùvawe na pati[tata
Otplata na krediti
Sredstva za lokalni pati[ta
Ostanati tro[oci
Obvrski od prethodnata godina
Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki
2,660
1,203
3,793
1,985
3,506
1,662
4,013
1,756
3,420
1,250
3,661
1,107
0
784
264
321
89
0
0
0
790
148
386
142
342
0
179
952
212
502
0
0
0
286
926
299
596
0
0
150
289
900
304
528
0
0
149
205
1,063
424
666
46
0
150
0
0
0
-1
14
7
Razlika
Deficit / suficit
32
od tro[ocite (30,2%) se napraveni vo delot na
investiciite koi beleàt pad od 11,4%. Za odrùvawe na pati[ta kade [to e zabeleàno zgolemuvawe za 18,1% na godi[no nivo potro[eni se
1.063 milioni denari ili 29% od vkupnite rashodi. Porast na rashodite od 26,1% e ostvaren i
kaj sredstvata za lokalni pati[ta koi u~estvuvaat so 18,2% vo vkupnite rashodi, a zgolemena e i
otplatata na krediti za 39,5% na koja otpa\a
11,6% od rashodite. Namaluvawe od 29,1% e ostvareno kaj rashodite za studii, proektirawe,
nadzor, provizii i materijalni tro[oci so u~estvo od 5,6% vo vkupnite rashodi.
BILTEN
C MYK
MAKEDONSKA BERZA ZA DOLGORO^NI
HARTII OD VREDNOST
U[te edna vest vo odnos na sorabotkata na Makedonskata so Atinskata berza e deka Atinskata za
suma od 93 iljadi evra ]e ja otkupi najnovata
emisja na 155 akcii na Makedonskata berza na
dolgoro~ni hartii od vrednost pla]aj]i po 600
evra za edna akcija. So toa, Atinskata berza ]e ja
ostvari dolgonajavuvanata ideja za kupuvawe na
10% od Makedonskata berza, [to be[e predvideno so Memorandumot za sorabotka. Vakviot poteg
na Makedonskata berza go tolkuvaat kako [ansa za
zgolemuvawe na obemot na trguvawe i privlekuvawe na pogolem broj gr~ki i evropski institucionalni investitori.
Kako rezultat na ovaa regionalna sorabotka, Mermerniot kombinat od Prilep najdocna do sredinata na fevruari ]e kotira na Atinskata berza so
[to ]e stane prva makedonska kompanija koja voop[to kotira na nekoja stranska berza. Osnovna
cel na kotacijata ne e samo da se pribere sve` kapital, tuku pred se kompanijata da se promovira
pred stranskite investitori kako dobra mo`nost
za investirawe.
Povrzuvaweto na berzite vo Jugoisto~na Evropa se
pravi so cel da se zadràt investitorote vo regionot i na toj na~in da se pottikne ekonomskiot
razvoj na ovie dràvi preku vlez na stranski investicii.
Berzanski pokazateli noemvri 2003 godina
Vo noemvri 2003 godina, vkupniot promet na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost e namalen za 36,7% vo odnos na prethodniot
mesec i istiot iznesuva 201,14 milioni denari.
Isto taka, i prose~niot dneven promet beleì
pad za 28,7% sporedeno so oktomvri i istiot iznesuva 12,57 milioni denari dnevno.
Berzanski pokazateli - Noemvri 2003 godina
Oktomvri
2003
Noemvri
%
2003 promena
92,905,852
163,590,412
62,906,066 -32.3
110,985,426 -32.2
Drugi hartii od vrednost
VKUPNO
OBEM (hartii od vrednost)
61,133,985
317,630,249
27,251,694 -55.4
201,143,186 -36.7
Akcii
Obvrznici (NV vo EVRA)
Drugi hartii od vrednost (NV vo MKD)
MBI
243,455
3,862,214
211,751,582
1,051.19
107,757 -55.7
2,511,213 -35.0
91,583,287 -56.7
1,099.35
4.6
VKUPEN BROJ NA TRANSAKCII
BROJ NA KOTIRANI HV
1,924
100
PROMET
Akcii
Obvrznici
1,448
98
-24.7
-2.0
17,493,190,337 17,531,738,174
20,144,215,654 21,444,852,409
37,637,405,991 38,976,590,583
0.2
6.5
3.6
PAZARNA KAPITALIZACIJA (Denari)
Akcii
VKUPNO
BROJ NA ISTRGUVANI HV NAÕ
NEOFICIJALEN PAZAR
27
26
-3.7
18
16
-11.1
BROJ NA DENOVI NA TRGUVAWE
PROSEÊN DNEVEN
Promet (denari)
Broj na transakcii
17,646,125
107
12,571,449 -28.8
91 -15.0
Broj na prijaveni transakcii
Vrednost na prijaveni transakcii
3
99,852,682
14 366.7
320,886,818 221.4
Broj na transakcii na dràven segment
20
Vrednost na transakcii
na dràven segment
254,863,699
25
25.0
54,582,538
-78.6
11-12/ 2003
Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od
vrednost, ima potpi[ano Memorandum za sorabotka so Atinskata berza, koja e edna od najgolemite
vo Jugoisto~na Evropa. Inaku, atinskata berza ve]e ima potpi[ano Memorandum za sorabotka so
berzite vo Bukure[t, Sofija i Kipar, a se raboti
i na vkrstena kotacija so berzata vo Istanbul.
Vkupniot promet na akcii vo analiziraniot period iznesuva 62,9 milioni denari, [to pretstavuva namaluvawe za 32,3% vo odnos na oktomvri
ovaa godina. Prometot na obvrznicite iznesuva
110,98 milioni denari i istiot e pomal za 32,2%
vo sporedba so prometot vo prethodniot mesec.
Vo ovoj mesec, za 16 dena trguvawe, realizirani
se vkupno 1.448 transakcii.
Analiziraj]i go vkupniot promet so obvrznici moè da se konstatira deka prometot na dràvnite
obvrznici za staro devizno [tedewe vo noemvri
2003 godina iznesuva 67,064 milioni denari,
pri [to prose~nata cena na ovie obvrznici iznesuva 73% od nominalnata vrednost, [to pretstaBILTEN
33
C MYK
vuva zgolemuvawe za 4,4 procentni poeni vo odnos
na prethodniot mesec. Prose~nata cena na obvrznicite za denacionalizacija od prvata emisija vo
kontinuitet raste i ovoj mesec dostigna vrednost
od 70,8% od nominalnata vrednost [to vo sporedba so prethodniot mesec pretstavuva porast
za 5,3 procentni poeni. Isto taka, i prose~nata
cena na dràvnite obvrznici za denacionalizacija od vtorata emisija vo ovoj period beleì porast za 3,1 procentni poeni i istata iznesuva
70,8% od nivnata nominalna vrednost. Istovremeno, cenata na konvertibilnite sertifikati iznesuva 28,6% od nominalnata vrednost [to zna~i zgolemuvawe za 2,4 procentni poeni vo odnos
na prethodniot mesec.
Oficijalniot berzanski indeks (MBI) kako indikator na dvièweto na cenite na akciite vo noemvri se zgolemi za 4,6% vo sporedba so prethodniot mesec i istiot iznesuva 1.099,35 denari.
Od vkupniot promet na Bezata vo analiziraniot
period, 79,4% od prometot e realiziran na oficijalniot Pazar i toa vo vrednost od 159,7 milioni denari. Vo isto vreme, na neoficijalniot Pazar ostvaren e promet vo vrednost od 14,16 milioni denari, ili 7,1% od vkupniot promet na Berzata. Prometot so drugite hartii od vrednost iznesuva 27,25 milioni denari ili 13,5% od vkupniot promet na Berzata.
Vo ovoj period na oficijalniot pazar na Berzata
najgolemo procentualno u~estvo vo prometot imaat akciite na Alkaloid AD Skopje i Tetovska banka Tetovo.
Od vkupniot promet so udeli, 1,133 milioni denari se udeli prodadeni vo gotovina, a ostanatite 5,431 milion denari se udeli koi se isplateni
so dràvni hartii od vrednost, pri [to vo prometot so udeli najgolemo u~estvo zemaat udelite na
@TP @as Gostivar.
Berzanski pokazateli dekemvri 2003 godina
Vkupniot promet na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od vrednost vo dekemvri 2003 godina e pogolem za 14,9% vo odnos na noemvri i istiot iznesuva 231,053 milioni denari. Prose~niot dneven promet, pak, beleì namaluvawe za
3,3% sporedeno so prethodniot mesec i istiot
iznesuva 12,160 milioni denari dnevno.
Istovremeno, vkupniot promet na akciite iznesuva 76,21 milion denari [to pretstavuva zgolemuvawe za 21,2% vo odnos na prometot vo noemvri.
Prometot so obvrznicite, isto taka, beleì zgolemuvawe za 18,8% sporedeno so prethodniot mesec i istiot iznesuva 131,89 milioni denari.
Na Makedonskata berza na dolgoro~ni hartii od
vrednost, vo noemvri se realizirani vkupno 26
transakcii na hartii od vrednost vo dràvna sopstvenost vo vkupna vrednost od 54,582 milioni
denari. Od ovoj vkupen iznos, 48,016 milioni denari e promet ostvaren so proda`ba na akcii, a
ostanatite 6,565 milioni denari e promet ostvaren so proda`ba na udeli.
Analiziraj]i go vkupniot promet so obvrznici, se
konstatira deka prometot na dràvnite obvrznici za staro devizno [tedewe vo dekemvri, 2003
godina iznesuva 72,86 milion denari, pri [to
prose~nata cena na ovie obvrznici iznesuva
72,6% od nominalnata vrednost, [to pretstavuva namaluvawe za 0,4 procentni poeni vo odnos na
prethodniot mesec. Prose~nata cena na obvrznicite za denacionalizacija od prvata emisija vo
ovoj period iznesuva 70,4% od nominalnata vrednost, i vo odnos na prethodniot mesec beleì namaluvawe za 0,4 procentni poeni. Vo analiziraniot period, prose~nata cena na dràvnite obvrznici za denacionalizacija od vtorata emisija iznesuva 70,6% od nominalnata vrednost, [to pretstavuva nezna~itelno namaluvawe od 0,2 procentni poeni vo sporedba so noemvri. Prose~nata cenata na konvertibilnite sertifikati ovoj mesec
iznesuva 27,8% od nominalnata vrednost i vo odnos na noemvri e pomala za 0,8 procentni poeni.
Vo prometot so akcii, 25,463 milioni denari se
akcii prodadeni vo gotovina, dodeka 22,553 mi-
Oficijalniot berzanski indeks (MBI) vo dekemvri, 2003 godina iznesuva 1.178,71 denari [to
Vo noemvri 2003 godina, realizirani se vkupno
14 blok transakcii vo vkupna vrednost od 320,88
milioni denari. Najzabeleìtelni se trguvawata
so akciite na Inteks Drim AD Struga, Skopski Saem AD Skopje i AT[ Jugotrans AD Struga. Vrednosta na prijavenite blok transakcii vo noemvri
ovaa godina e zgolemena za 221,4% vo odnos na
prethodniot mesec.
34
lioni denari se akcii realizirani so bezgotovinsko pla]awe. Analiziraj]i go prometot so akcii
vo dràvna sopstvenost moè da se konstatira
deka najzabeleìtelen e prometot so akciite na
Biljana Ohrid, Fakom Skopje, Velesprom Veles i
na Makedosnki folklor Skopje.
BILTEN
C MYK
Vo strukturata na vkupniot promet na Berzata vo
posledniot mesec od godinata, 81,6% od prometot se realizirani na oficijalniot pazar, vo
vrednost od 188,51 milion denari. Na neoficijalniot pazar na Berzata ostvaren e promet vo
vrednost od 19,59 milioni denari ili pak 8,5%
od vkupniot promet na Berzata. Drugite hartii od
vrednost vo vkupniot promet na Berzata zastapeni se so 9,9% i nivniot promet vo denari iznesuva 22,94 milioni denari.
Vo ovoj period na oficijalniot pazar na Berzata
najgolemo procentualno u~estvo vo prometot so
akciite imaat akciite na Alkaloid AD Skopje i na
Makpetrol Skopje.
Istovremeno, realizirani se vkupno 33 blok transakcii vo vkupna vrednost od 431,05 milioni denari, pri [to najzabeleìtelno e trguvaweto so
akciite na Tutunska Banka AD Skopje, Vengal AD
Skopje i na Alkaloid AD Skopje.
Vo ovoj period na Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost realizirani se vkupno
33 transakcii na hartii od vrednost vo dràvna
sopstvenost, vo vkupen iznos od 84,38 milioni
denari. Vo ovaa vkupna suma, prometot na obi~nite akcii vo dràvna sopstvenost iznesuva 82,77
milioni denari, dodeka 1,72 milioni denari iznesuva prometot so udeli vo dràvna sopstvenost.
Pri analizata na prometot so obi~nite akcii vo
dràvna sopstvenost se zabeleùva deka vo dekemvri 51,74 milioni denari od vkupniot promet
so akciite e realiziran so gotovinsko pla]awe.
Kaj gotovinskiot promet na akciite vo dràvna
sopstvenost najvpe~atlivo e trguvaweto so obi~nite akcii na Fustelarko borec Bitola i @ito
[ar Gostivar. Bezgotovinskiot promet na obi~nite akcii vo dràvna sopstvenost iznesuva 31,02
milioni denari pri [to najvpe~atlivo e trguvaweto so akciite na GP Mavrovo Skopje.
Berzanski pokazateli - Dekemvri 2003 godina
Noemvri
2003
Dekemvri
%
2003 promena
62,906,066
110,985,426
27,251,694
76,212,088 21.2
131,898,468 18.8
22,943,367 -15.8
201,143,186
231,053,923
14.9
107,757
79,676
-26.1
Drugi hartii od vrednost (NV vo MKD)
MBI
2,511,213
91,583,287
1,099.35
2,989,575
81,176,455
1,178.71
19.0
-11.4
7.2
VKUPEN BROJ NA TRANSAKCII
BROJ NA KOTIRANI HV
1,448
98
1,629
98
12.5
0.0
17,531,738,174 17,744,320,962
1.2
21,444,852,409 21,323,739,242
VKUPNO
38,976,590,583 39,068,060,204
BROJ NA ISTRGUVANI HV NAÕ
NEOFICIJALEN PAZAR
26
32
BROJ NA DENOVI NA TRGUVAWE
16
19
-0.6
0.2
23.1
18.8
PROSEÊN DNEVEN
Promet (denari)
Broj na transakcii
12,571,449
91
12,160,733
86
-3.3
-5.5
Broj na prijaveni transakcii
Vrednost na prijaveni transakcii
Broj na transakcii na dràven segment
14
320,886,818
25
33 135.7
431,051,452 34.3
33 32.0
Vrednost na transakcii
na dràven segment
54,582,538
84,381,215
PROMET
Akcii
Obvrznici
VKUPNO
OBEM (hartii od vrednost)
Akcii
PAZARNA KAPITALIZACIJA (Denari)
Akcii
54.6
11-12/ 2003
pretstavuva zgolemuvawe na cenite na akciite za
7,2% vo sporedba so prethodniot mesec.
Vo dekemvri 2003 godina,vkupniot promet so udeli iznesuva 1,72 milioni denari, pri [to udeli
vo vrednost od 1,33 milioni denari se plateni vo
gotovo, dodeka ostatokot od 389 iljadi denri se
plateni so dràvni hartii od vrednost. Pri trguvaweto so udeli najvpe~atlivo e trguvaweto so
udelite na Mladost Demir Hisar.
Vo analiziraniot period realizirani se vkupno
1.629 transakcii ili 12,5% pove]e realizirani
vo sporedba so noemvri ovaa godina, za 19 dena
trguvawe.
BILTEN
35
C MYK
MAKEDONSKA BERZA AD SKOPJE
DEKEMVRI 2003 GODINA
Struktura na prometot
Trguvawe po meseci
350.000.000
300.000.000
250.000.000
200.000.000
150.000.000
100.000.000
50.000.000
0
2002
2003
Neoficijalen pazar 8.5%
Oficijalen pazar 81.6%
Drugi HV 9.9%
STRUKTURA NA PROMETOT
Pazaren segment
promet vo denari
promet vo evra
%
Broj na transakcii
188,511,563
19,598,993
22,943,367
231,053,923
3,075,685
319,761
374,335
3,769,781
81.6
8.5
9.9
100.0
1,394
68
167
1,629
Oficijalen pazar
Neoficijalen pazar
Drugi HV
VKUPNO
PREGLED NA TRGUVAWETO SO AKCII SO NAJGOLEMO UÊSTVO
VO PROMETOT (OFICIJALEN PAZAR) DEKEMVRI 2003
Red.
br.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Promet
(denari)
Akcija
Alkaloid Skopje
Blagoj |orev Veles
Granit Skopje
Komercijalna banka Skopje-obi~ni
Komercijalna banka Skopje-prior.
Makpetrol Skopje
Makedonija Turist Skopje
Ohridska banka Ohrid
Teteks Tetovo
Toplifikacija Skopje
Ostanati
VKUPNO OFICIJALEN PAZAR
Promet
U~estvo vo
(Evra) prometot(%)
14.489.375
2.048.804
1.300.075
7.436.268
1.251.309
10.504.793
3.228.600
3.329.430
2.714.670
5.273.114
5.036.657
56.613.095
236.414
33.428
21.212
121.326
20.415
171.391
52.676
54.320
44.292
86.034
82.177
923.685
Pazarna
Broj na
transakcii kapitalizacija
(denari)
25,6
3,6
2,3
13,1
2,2
18,6
5,7
5,9
4,8
9,3
8,9
100,0
Akcii so najgolemo u~estvo
Ohridska Teteks Tetovo Toplifikacija
banka
Skopje 9%
5%
Makedonija
Turist Skopje Ohrid 6%
Ostanati
6%
9%
Komercijalna
banka
Skopje prior. 2%
Alkaloid
Skopje 25%
Makpetrol
Skopje 19%
Komercijalna
banka Skopje
obi~ni
19%
36
BILTEN
Granit
Skopje
2%
Blagoj |orev
Veles 4%
128
2.300.574.640
11
309.600.000
54
274.892.000
33
921.440.285
15
155.563.508
90
1,371.060.400
27
452.099.205
7
514.624.700
4
141.603.970
46
643.500.000
115 10.659.362.254
530 17.744.320.962
C MYK
PREGLED NA TRGUVAWE SO OBVRZNICI I DRUGI HARTII OD VREDNOST
Najvisoka Najniska
Obvrznici na RM (staro devizno [tedewe) RM01
Obvrznici na RM (denacionalizacija) RMDEN01
Obvrznici na RM (denacionalizacija) RMDEN02
Konvertibilni sertifikati ([tedilnici) RMKSF
73,6
71,5
72,3
30,0
72,0
70,0
69,5
24,0
Po~etna
73,6
70,0
71,5
29,8
Posledna Prose~na
cena
72,0
71,5
72,3
26,3
72,6
70,4
70,6
27,8
Obem
(denari)
1,633,766
47,119
1,308,690
81,176,455
Promet
(Evra)
Promet
(denari)
1,188,892
33,217
929,890
374,335
72,868,065
2,035,970
56,994,432
22,943,367
PREGLED NA PRIJAVENI BLOK TRANSAKCII
Dekemvri 2003
Urobent AD Kriva Palanka
Uniomak AD Kavadarci
Tetovska Banka AD Tetovo
Pe~atnica Daskal Kam~e AD Kavadarci
@ito Polog AD Tetovo
Vengal AD Skopje
Vardar AD Gradsko
Vera Joci] AD Makedonska Kamenica
Komercijalna Banka AD Skopje
Slovin-Jugokokta AD Skopje
Helmateks AD Skopje
Tabak osiguruvawe AD Skopje
Moda AD Sveti Nikole
Tutunska Banka AD Skopje-prioritetni
Tutunska Banka AD Skopje-obi~ni
Tane Celeski AD Ki~evo
Ohridska Banka AD Ohrid
Alkaloid AD Skopje
Makedonska Banka AD Skopje
Toplifikacija AD Skopje
Tabak osiguruvawe AD Skopje
Alkaloid AD Skopje
Skopski Saem AD Skopje
Makedonska Banka AD Skopje
Silika minerali AD Makedonski Brod
Bitolasil AD Bitola
Inteks AD Skopje
Teal AD Tetovo
Teal AD Tetovo
Ohridska Banka AD Ohrid
Komercijalna Banka AD Skopje
VKUPNO
Datum na
transkacija
Nominalna
vrednost
12.1.2003
12.1.2003
12.2.2003
12.2.2003
12.2.2003
12.3.2003
12.4.2003
12.4.2003
12.8.2003
12.10.2003
12.10.2003
12.11.2003
12.16.2003
12.16.2003
12.18.2003
12.18.2003
12.18.2003
12.18.2003
12.18.2003
12.18.2003
12.22.2003
12.22.2003
12.22.2003
12.23.2003
12.23.2003
12.23.2003
12.23.2003
12.24.2003
12.24.2003
12.25.2003
12.25.2003
12.29.2003
12.29.2003
350 DEM
100 DEM
3.000 DEN
100 DEM
100 DEM
100 DEM
3.000 DEN
10 DEM
100 DEM
5.000 DEN
10 DEM
5.25 EMU
500 EMU
10 DEM
1.000 DEN
1.000 DEN
100 DEM
2.650 DEN
25.56 EMU
4.000 DEN
51.129 EMU
500 EMU
25.56 EMU
3.000 DEN
100 DEM
4.000 DEN
100 DEM
50 DEM
100 DEM
100 DEM
100 DEM
2.650 DEN
5.000 DEN
Cena po % od osnovakcija (Den) nata glavnina
2.205
1.000
1.200
320
1.600
2.458
1.200
156
3.100
2.450
290
184
31.000
37
3.613.24
3.613.24
320
2.650
1.901.68
2.000
1.566
32.000
1.901.68
1.200
2.502.38
2.650
3.065
411.27
1.800
310
505
2.650
2.500
29.01%
51.28%
2.68%
19.7%
6.57%
51.01%
2.41%
17.09%
11.93%
0.73%
18.08%
16.3%
2.95%
19.8%
0.27%
2.45%
11.71%
0.96%
1.36%
44.74%
1.2%
5.05%
0.83%
2.47%
16.73%
8.1%
17.74%
71.83%
10.54%
14.5%
51.35%
1.11%
0.73%
Obem
(Akcii)
Promet
(Den)
244
538.020
9.068
9.068.000
4.625
5.550.000
2.014
644.480
3.680
5.888.000
18.075
44.428.350
4.177
5.012.400
20.298
3.166.488
357
1.106.700
2.952
7.232.400
32.496
9.423.840
28.700
5.280.800
163
5.053.000
55.440
2.051.280
1.893 6.839.863.50
17.000
61.425.080
2.988
956.160
2.300
6.095.000
17.687 33.635.014.16
25.373
50.746.000
5.155
8.072.730
280
8.960.000
10.763 20.467.781.80
4.720
5.664.000
20.000
50.047.600
4.596
12.179.400
1.624
4.977.560
18.677 7.681.289.79
9.263
16.673.400
8.462
2.623.220
29.959
15.129.295
2.662
7.054.300
2.952
7.380.000
368.643 431.051.452
BILTEN
11-12/ 2003
Naziv na izdava~ot
37
C MYK
PREGLED NA TRGUVAWE SO AKCII I UDELI VO DR@AVNA SOPSTVENOST
Naziv na izdava~ot
Datum na
transakcija
Nominalna
Cena po
vrednost akcija (denari)
Promet
(akcii)
Promet
(denari)
Dràva - gotovina - obi~ni akcii
12.12.03
12.12.03
12.12.03
12.12.03
12.19.03
12.19.03
12.19.03
12.19.03
12.26.03
12.26.03
12.26.03
12.26.03
12.26.03
12.26.03
12.26.03
12.26.03
12.26.03
12.26.03
12.26.03
100 DEM
100 DEM
10 DEM
51.13 EMU
100 DEM
51 EMU
20 EMU
51.13 EMU
50 EMU
50 DEM
100 DEM
51.13 EMU
100 DEM
500 DEM
100 DEM
25 EMU
10 DEM
100 DEM
100 DEM
3.134
3.133
313
4.015
627
18.451
123
1.234
655
700
753
3.350
313
1.567
627
153
31
627
1.595
Vkupno dràva - gotovina - obi~ni akcii
Dràvno - bezgotovinsko pla]awe - obi~ni akcii
ZK Ki~evo Ki~evo
12.19.03
100 DEM
Bentomak Kriva Palanka
12.26.03
350 DEM
Gradinar Ohrid
12.26.03
100 DEM
GP Mavrovo Skopje
12.26.03
100 DEM
DZS Sin\eli] Skopje
12.26.03
10 DEM
Sandanski Del~evo
12.26.03
100 DEM
Vkupno dràva - bezgotovinsko pla]awe - obi~ni akcii
VKUPNO DR@AVA - AKCII
306
127
5.250
686
8.489
167
813
16.236
2.347
131
5.839
8
33
4.587
1.093
411
260
4.465
407
51.655
959.004
397.891
1.643.250
2.754.290
5.322.603
3.081.317
99.999
20.035.224
1.537.285
91.700
4.396.767
26.800
10.239
7.187.829
685.311
62.883
8.060
2.799.555
649.165
51.749.262
627
1.097
313
881
31
39
1.017
555
1.455
30.914
66.000
1.188
101.129
152.784
637.659
608.835
455.415
27.235.234
2.0463.000
46.332
31.029.475
82.778.737
Energomont Skopje
Jugotutun Skopje
ZUAS Skopje
Metalec Bitola
@ito Vardar Veles
Korab Debar
Pelagonija Vinica
Fustelarko borec Bitola
Proleter Kriva Palanka
Rudnici Bawani Skopje
Dabjani s.Dabjani Prilep
Metalec Bitola
@ito jug Kavadarci
@ito {ar Gostivar
Ilinden Skopje
Rade Kon~ar Skopje
R@ Tehni~ka kontrola Skopje
Sankeram Makedonija Strumica
Sokomak Bitola
Naziv na izdava~ot
Datum na
transakcija
Udel za proda`ba (Evra)
Po~etna proda`na
cena po udel (Evra)
Promet
(Denari)
Udeli - gotovina
Bazalt {tip
Blok 70 Tetovo
6-ti Noemvri Radovi[
Klaneks Prilep
Mladost Demir Hisar
12.05.2003
12.12.2003
12.12.2003
12.19.2003
12.19.2003
12.619
1.785
226
34.647
29.879
315
1.785
226
6.929
2.988
19.337
122.537
13.852
424.706
754.495
1.334.927
12.12.2003
12.12.2003
12.19.2003
35.970
86.920
1.090
1.799
4.346
218
110.235
266.379
13.361
389.976
1.724.903
Vkupno udeli - gotovina
Udeli - bezgotovinsko pla]awe
Rade Kon~ar-komerc Skopje
Prespa Markoni Resen
Prevent-veterinarna stanica Gostivar
Vkupno udeli - bezgotovinsko pla]awe
VKUPNO DR@AVA / POBARUVAWE
38
BILTEN
C MYK
PRIVATIZACIJA NA PRETPRIJATIJATA ZAGUBARI
Novata programa za privatizacija e ve]e vo tek, i
e nazna~en konsultant za proda`ba na 18 pogolemi
pretprijatija. Se planira proda`bite da bidat
kompletirani do krajot na 2003 godina. Site ovie
pretprijatija pretrpea golemi te[kotii vo
periodot na politi~ka nestabilnost vo
Makedonija i na Balkanot, me\utoa vo postabilna
sredina pove]eto od niv imaat potencijal da gi
povratat zagubenite pazari so nov komercijalen i
finansiski menaxment. Pogolemite pretprijatija
ve]e privlekoa seriozno vnimanie od strana na
nekoi stranski i doma[ni investitori. [to se
odnesuva do investitorite, privatizacionata
programa e odli~na mo`nost za steknuvawe na
sredstva so dobar kvalitet, visoko obu~ena
spremna rabotna sila, vo ekomonija kade
Pretprijatija
Predviden
termin za
objava na tender
tro[ocite se niski, a koja se grani~i so EU. So
ogled na porane[nite neuspe[ni obidi za
privatizacija, sredstvata na ovie pretprijatija
se ponudeni za proda`ba na onoj ponuduva~ koj ]e
dostavi najvisoka ponuda. Ne postoi minimum
cena, nitu pak uslovi za vrabotuvawe ili pak idni
investicii.
Vladata veruva deka najdobar na~in da se
sozdadat rabotni mesta e so pottiknuvawe na
stabilni investirawa vo Makedonija, namesto so
postavuvawe na preduslovi za proda`bite koi gi
odvra]aat potencijalnite kupuva~i. Vo tebelata
podolu, navedeni se datumite za objava na tenderi
za site pretprijatija koi ]e bidat privatizirani.
Site tenderi ]e bidat otvoreni minimum eden
mesec.
Dejnost
Kraen
termin za
objava na tender
Vid na
proda`ba
Astibo
Goteks
Godel
Silika
Goteks 2
Makedonski tkaenini
Noka teks
Makedonska predilnica
MZT FAM
Mikron
Frinko
Tehnika
Fas
Hemteks
Nova Makedonija
Porcelanka
02.26.2003
03.10.2003
04.09.2003
03.25.2003
05.14.2003
05.28.2003
05.30.2003
07.16.2003
07.30.2003
10.10.2003
10.08.2003
10.13.2003
11.03.2003
09.29.2003
11.12.2003
11.19.2003
Zavr[en
Zavr[en
Zavr[en
Zavr[en
Zavr[en
Zavr[en
Zavr[en
10.15.2003
10.14.2003
11.10.2003
10.22.2003
11.12.2003
Zavr[en
Zavr[en
Zavr[en
Zavr[en
Proizvodstvo na obleka
Proizvodstvo na tekstilni vlakna
Proizvodstvo na koà
Ognootporni materijali
Tekstil
Tekstil
Proizvodstvo na ma[ini
Elektri~ni aparati a doma]instvo
Friìderi i zamrznuva~i
Grade`ni[tvo
Avtobusi
Proizvodstvo na poliesterski vlakna
Za[titni merki
Kerami~ki plo~ki/porcelan
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
02.17.2004
02.20.2004
02.20.2004
02.20.2004
Koà
Rudnici
Rudnici
Rudnici
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Delovi za vozila
Pe~atewe, objavuvawe i distribuirawe
Grade`ni materijali
Proizvodstvo na obuvki
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
Likvidcija/ste~aj
11-12/ 2003
Zatvoreni tenderi
Otvoreni tenderi
lokalen tender
11.12.2003
11.12.2003
11.12.2003
Tenderi koi ]e bidat otvoreni vo 2003 / 2004 godina
Ruen
Fevruari 2004
Nova Makedonija
Fevruari 2004
Iskra
Fevruari 2004
Gazela
Fevruari 2004
Godel
Zletovo
Toranica
Sasa
*
Site podatoci za zagubarite vo ovoij del se dobieni od konsultanskata ku]a angaìrana od strana na Vladata na Republika Makedonija
BILTEN
39
40
BILTEN
R.Makedonija - devizni vlogovi
R.Makedonija - denacionalizacija 01
R.Makedonija - denacionalizacija 02
VKUPNO OFICIJALEN PAZAR
Oficijalen pazar - obvrznici
Investbanka Skopje
Komercijalna banka Skopje
Tetovska banka - kumulativna Tetovo
Oficijalen pazar - prioritetni akcii
Ading Skopje
Algreta ResenÒÂÌ
Alkaloid Skopje
Rudnici Bawani Skopje
Blagoj |orev Veles
Beton Skopje
Grad. institut Makedonija Skopje
Granit Skopje
Evropa Skopje
@ito Luks Skopje
Zemjod. komb. Pelagonija Bitola
Invest Banka Skopje
Jaka tabak Radovi[
Komercijalna banka Skopje
Mlaz Bogdanci
Makpetrol Skopje
Makedonija Turist Skopje
Ohridska banka Ohrid
OHIS Skopje
Trikotaà Pelister Bitola
Replek Skopje
R@ Institut Skopje
Stopanska banka Bitola
Sileks KratovoÂ
Skopski Pazar Skopje
Tajmi[te Ki~evo
Tane Caleski Ki~evo
Tetovska banka Tetovo
Teteks Tetovo
Tehnometal Vardar Skopje
Tutunski kombinat Prilep
Transkop-Patni~ki soob. Bitola
Oficijalen pazar
Oficijalen pazar - obi~ni akcii
Opis na HV
1 EUR
2.670 DEN
1.000 DEN
3.000 DEN
51.13 EMU
100 DEM
25.56 EMU
25 EMU
25.56 EMU
255.65 EMU
100 DEM
5 EMU
51.13 EMU
100 DEM
51.13 EMU
2.670 DEN
51.13 EMU
5.000 DEN
35 EMU
511.29 EMU
25.56 EMU
2.650 DEN
100 DEM
35 EMU
562.42 EMU
5.11 EMU
3.000 DEN
43.77 EMU
51,13 EMU
100 DEM
100 DEM
3.000 DEN
51.13 EMU
51.13 EMU
51.13 EMU
100 DEM
100 DEM
Nominalna
vrednost
73.6
71.5
72.3
72
70
69.5
820
803
660
1.437.00
310
670
608
1.350.00
600
1.437.00
310
695
675
1.430.00
600
820
830
660
3.300.00
1.401.00
1.700.00
620
550
1.350.00
6.300.00
95
904
591
305
600
1.080.00
1.871.00
656
11.000.00
940
1.900.00
310
600
9.900.00
45
2.900.00
62
2.118.00
1.550.00
Minimalna
cena
3.400.00
1.541.00
2.100.00
620
620
1.500.00
6.300.00
95
999
593
305
600
1.080.00
2.527.00
703
13.500.00
1.000.00
2.650.00
310
600
10.890.00
55
2.900.00
62
2.118.00
1.550.00
Maksimalna
cena
73.6
70
71.5
820
803
660
1.437.00
310
695
675
1.360.00
600
3.300.00
1.540.00
2.000.00
620
560
1.350.00
6.300.00
95
980
591
305
600
1.080.00
1.871.00
703
11.015.00
940
1.900.00
310
600
9.900.00
45
2.900.00
62
2.118.00
1.550.00
Pro~etna
cena
72
71.5
72.3
820
829
660
3.400.00
1.541.00
1.768.00
620
600
1.500.00
6.300.00
95
999
593
305
600
1.080.00
2.500.00
656
12.200.00
1.000.00
2.650.00
310
600
10.890.00
55
2.900.00
62
2.118.00
1.550.00
320
1.200.00
310
690
608
1.430.00
600
Posledna
cena
MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE
IZVE{TAJ ZA TRGUVAWE OD 01.12.2003 DO 31.12.2003 GODINA
523
13
328
1.405
4
15
1
3
6
130
3
11
12
1
54
16
14
4
4
1
35
10
90
27
9
1
2
2
6
1
1
6
5
1
4
4
7
3
47
1
Broj na
transakcii
72.868.065
2.035.970
56.994.432
295.631.349
80.360
1.251.309
1.980
19.900
473.225
68.592.171
308.760
2.048.804
296.768
31.500
1.300.075
704.968
583.377
53.985
35.400
10.800
22.048.668
570.391
10.504.793
3.228.600
16.478.730
27.900
212.400
103.950
337.165
58.000
22.940
629.046
297.600
956.160
16.227.837
2.714.670
89.210
57.395
13.345.844
28.200
Vrednost
1.633.766
47.119
1.308.690
3.109.871
98
1.522
3
6
308
35.849
498
3.519
200
5
13.685
742
985
177
59
10
9.332
844
857
3.362
6.233
90
354
10
6.134
20
370
297
192
2.988
13.523
8.757
132
89
8.999
47
Koli~ina
19
3
19
7
1
1
3
3
6
2
17
1
2
3
17
2
9
3
1
12
8
6
2
1
1
12
4
19
12
7
1
1
2
1
1
1
2
2
1
Br. na
den. na
trguvawe
C MYK
BILTEN
41
Konvertibilen sertifikat - za [tedilnici
VKUPNO DRUGI HARTII OD VREDNOST
VKUPNO SITE PAZARI
Dràvni hartii od vrednost
Tutunska banka Skopje
VKUPNO NEOFICIJALEN PAZAR
Neoficijalen pazar - prioritetni akcii
Agromehanika Skopje
Beton Ohrid
Bitolasil Bitola
Vardar Gradsko
Vengal s. Petrovec
Vera Joci] Makedonska Kamenica
DZSPP Goce Del~ev s.Trubarevo
Gradski Trgovski Centar Skopje
Daskal Kam~e Kavadarci
Energomont Skopje
@ito Polog Tetovo
Inteks Skopje
Ishrana Radovi[
Jugotrans Struga
Karaorman Skopje
Javor Stokovna ku]a Korzo Bitola
Karpo[ odrùvawe Kriva Palanka
Makedonska Berza
Mesna industrija Sv.Nikole
Makedonska banka Skopje
Moda Sveti Nikole
Motor Koa~ Skopje
Ohis Ges Gostivar
{IK Pla~kovica Radovi[
Pazar na pari i kratk.hv Skopje
Reing Skopje
Rudnik Demir Hisar s Sopotnica
Skopski saem Skopje
Silika Mineral Makedonski Brod
Slovin Jugokokta Skopje
Stopanska banka Skopje
ZTD Sto~arstvo Bogdanci
Tabak osigur. i reosigur. Skopje
TEAL-Alumina Tetovo
Tehnokomerc Skopje
Telefonmontaà-Komerc Skopje
Unionmak Kavadarci
Urbent Kriva Palanka
Helmateks Skopje
Neoficijalen pazar
Neoficijalen pazar - obi~ni akcii
3.100.00
4.200.00
1.650.00
1.500.00
500
2.140.00
230
60
127
31.500.00
1.550.00
200
50
627
350
3.231.00
250
150
2.463.00
600
100
1.670.00
2.205.00
3.100.00
4.200.00
1.870.00
1.500.00
500
2.140.00
230
60
127
31.500.00
1.550.00
200
50
627
350
3.231.00
250
150
2.463.00
1.000.00
100
1.676.00
2.205.00
30
24
1.670.00
50
50
1.670.00
1.519.00
920
1.519.00
920
11-12/ 2003
1 Denar
1000 DEN
50 EMU
500 DEM
50 DEM
10 DEM
100 DEM
100 DEM
100 DEM
100 DEM
100 DEM
100 DEM
100 DEM
100 DEM
100 DEM
70 DEM
100 DEM
10 DEM
100 DEM
450 EMU
63 DEM
4000 DEN
42 DEM
310 DEN
10 EMU
100 DEM
5.11 EMU
10 DEM
10 DEM
100 DEM
100 DEM
10 DEM
2.011 DEN
100 DEM
1.000 DEM
100 DEM
51.13 EMU
10 DEM
1000 DEN
100 DEM
350 DEM
5.25 EMU
29.8
600
100
150
2.463.00
200
50
627
350
3.231.00
250
500
2.140.00
258
60
127
32.000.00
1.550.00
1.500.00
4.200.00
1.870.00
1.519.00
920
26.3
167
167
1.662
2
90
1
1
1
4
1
2
1
5
1
2
1
1
9
13
4
1
2
2
1
2
1
1
1
2
1
2
3
1
1
1
1
1
2
2
4
1
3
1
3
1
22.943.367
22.943.367
662.105.375
7.063.643
343.530.659
13.671
20.240
7.681.290
3.463.588
44.428.350
1.357.800
176.400
712.250
644.480
117.000
5.888.000
16.673.400
149.000
4.667.340
209.189
5.940
167.132
1.425.000
4.654.650
62.925.400
2.051.280
600
1.950
881.562
3.500
743.130
110.000
50.047.600
4.977.560
9.423.840
42.750
647.769
14.013.000
17.752.515
648.000
44.200
64.788.770
9.068.000
560.070
5.280.800
81.176.455
81.176.455
2.027
328.023
9
22
18.677
26.240
18.075
438
42
397
2.014
78
3.680
9.263
298
2.181
875
99
1.316
45
3.003
29.969
55.440
3
39
1.406
10
230
440
20.000
1.624
32.496
285
263
443
38.421
704
442
19.007
9.068
254
28.700
19
2
1
1
1
1
2
1
2
1
2
1
2
1
1
5
2
3
1
1
2
1
2
1
1
1
2
1
2
2
1
1
1
1
1
2
1
2
1
3
1
3
C MYK
12/1/ 200 3
42
500
66
0
64
BILTEN
70
68
12/ 11/ 2003
12/ 2 7/ 200 3
12/ 2 5/ 200 3
12/ 2 3/ 200 3
12/ 2 1/ 200 3
12/ 1 9/ 200 3
12/ 1 7/ 200 3
12/ 1 5/ 200 3
12/ 1 3/ 200 3
12/ 3 1/ 200 3
72
12/ 3 1/ 200 3
74
12/ 2 9/ 200 3
R. Makedonija - obvrznici za zarobeni devizi
12/ 2 9/ 200 3
12/ 2 7/ 200 3
12/ 2 5/ 200 3
1,000
12/ 2 3/ 200 3
1,500
12/ 2 1/ 200 3
2,000
12/ 1 9/ 200 3
2,500
12/ 1 7/ 200 3
Komercijalna banka AD Skopje - obi~ni akcii
12/ 1 5/ 200 3
3,000
12/ 11/ 2003
2,100
2,050
2,000
1,950
1,900
1,850
1,800
1,750
1,700
1,650
1,600
12/ 1 3/ 200 3
Alkaloid AD Skopje - obi~ni akcii
12/ 3 1/ 200 3
12/ 2 9/ 200 3
12/ 2 7/ 200 3
12/ 2 5/ 200 3
12/ 2 3/ 200 3
12/ 2 1/ 200 3
12/ 1 9/ 200 3
12/ 1 7/ 200 3
12/ 1 5/ 200 3
12/ 1 3/ 200 3
12/ 11/ 2003
12/9/ 200 3
12/7/ 200 3
1,300
12/9/ 200 3
9,500
12/7/ 200 3
1,320
12/9/ 200 3
10,000
12/7/ 200 3
10,500
12/5/ 200 3
11,000
12/5/ 200 3
1,400
12/3/ 200 3
1,440
12/5/ 200 3
11,500
12/1/ 200 3
1,420
12,500
12/3/ 200 3
12,000
12/1/ 200 3
12/ 3 1/ 200 3
12/ 2 9/ 200 3
12/ 2 7/ 200 3
12/ 2 5/ 200 3
12/ 2 3/ 200 3
12/ 2 1/ 200 3
12/ 1 9/ 200 3
12/ 1 7/ 200 3
12/ 1 5/ 200 3
12/ 1 3/ 200 3
12/ 11/ 2003
12/9/ 200 3
12/7/ 200 3
12/5/ 200 3
12/3/ 200 3
12/1/ 200 3
13,000
12/3/ 200 3
12/ 3 1/ 200 3
12/ 2 9/ 200 3
12/ 2 7/ 200 3
12/ 2 5/ 200 3
12/ 2 3/ 200 3
12/ 2 1/ 200 3
12/ 1 9/ 200 3
12/ 1 7/ 200 3
12/ 1 5/ 200 3
12/ 1 3/ 200 3
12/ 11/ 2003
12/9/ 200 3
12/7/ 200 3
12/5/ 200 3
12/3/ 200 3
12/1/ 200 3
Makpetrol AD Skopje - obi~ni akcii
12/1/ 200 3
12/ 3 1/ 200 3
12/ 2 9/ 200 3
12/ 2 7/ 200 3
12/ 2 5/ 200 3
12/ 2 3/ 200 3
12/ 2 1/ 200 3
12/ 1 9/ 200 3
12/ 1 7/ 200 3
12/ 1 5/ 200 3
12/ 1 3/ 200 3
12/ 11/ 2003
12/9/ 200 3
12/7/ 200 3
12/5/ 200 3
12/3/ 200 3
13,500
Toplifikacija AD Skopje - obi~ni akcii
1,380
1,360
1,340
1,020
Evropa AD Skopje - obi~ni akcii
1,000
980
960
940
920
900
880
860
C MYK
C MYK
PROMET NA ^LENKITE NA MAKEDONSKA BERZA A.D SKOPJE
// vo denari*
DEKEMVRI 2003
Rang
^lenka
Klasi~no % od klasi~no
trguvawe
trguvawe
Blok
% od
blokovi
Dràven % od dràven
segment
segment
Vkupno
1
TN
115.821.184
25.06
7.219.449
8.54
290.825.743
33.73
413.866.375
2
KB
81.628.037
17.66
15.247.704
18.04
229.085.378
26.57
325.961.120
3
MK
38.501.485
8.33
2.922.092
3.46
135.805.920
15.75
177.229.497
4
FR
29.825.857
6.45
13.361
0.02
89.932.740
10.43
119.771.958
5
MI
33.447.466
7.24
1.548.946
1.83
44.437.924
5.15
79.434.336
6
BD
58.407.379
12.64
46.332
0.05
19.465.140
2.26
77.918.851
7
SB
45.380.641
9.82
0.0
0.0
16.145.460
1.87
61.526.101
8
EU
20.253.803
4.38
34.423.063
40.74
0.0
0.0
54.676.866
9
OH
16.237.411
3.51
0.0
0.0
26.298.600
3.05
42.536.011
10
BB
4.415.594
0.96
23.082.693
27.32
0.0
0.0
27.498.287
11
BL
7.928.834
1.72
0.0
0.0
10.106.000
1.17
18.034.834
12
SL
7.180.502
1.55
0.0
0.0
0.0
0.0
7.180.502
13
TK
1.923.494
0.42
0.0
0.0
0.0
0.0
1.923.494
14
PT
1.156.159
0.25
0.0
0.0
0.0
0.0
1.156.159
462.107.846
100.0
84.503.640
100.0
862.102.905
VKUPNO
*
100.0 1.408.714.391
Kaj klasi~noto trguvawe i trguvaweto so blok transakciite se primenuva dvojno presmetuvawe (i pri kupuvawe i pri prodavawe), so cel da se opfati
u~estvoto na brokerskite ku}i vo prometot i pri vkrstenite transakcii.So ogled na toa {to od 13-ti Juni od proda`na strana pri trguvaweto so
akcii i udeli vo sopstvenost na dràvata se javuva Makedonskata Berza AD Skopje, nema da vaì praviloto na dvojno presmetuvawe kaj dràvata,
tuku }e se zeme predvid samo trguvaweto od kupovnata strana.
11-12/ 2003
PODATOCI ZA PETTE DRU{TVA OD INDEKSOT (MBI) + RM 01
DEKEMVRI 2003
Rang ^lenka
Promet
(denari)
Obem
Broj na Maksimalna
transakcii
cena
Minimalna
cena
Prose~na
cena
1
Alkaloid Skopje
14.489.375
7.399
128
2.100
1.700
1.883.40
2
Makpetrol Skopje
10.504.793
857
90
13.500
11.000
12.140.60
3
Komercijalna banka Skopje-obi~ni
7.436.268
3.428
33
2.527
1.871
2.085
4
5.237.114
3.844
46
1.430
1.350
1.379.40
5
Evropa Skopje
704.968
742
16
999
904
953.5
6
RM staro devizno [tedewe
72.868.065
1.633.766
523
73.6
72
72.6
BILTEN
43
C MYK
PAZAR NA PARI I KRATKORO^NI HARTII OD VREDNOST
Vo noemvri 2003 godina, Pazarot na pari i
kratkoro~ni hartii od vrednost beleì namalen promet vo svoeto rabotwe, koj se manifestira preku namalena mese~na realizacija za
15% vo odnos na prethodniot mesec i istiot
iznesuva 559,5 milioni denari.
Vkupnata pobaruva~ka na likvidni sredstva
ovoj mesec iznesuva 619,5 milioni denari, [to
sporedeno so oktomvri pretstavuva namaluvawe
za 107 milioni denari ili izrazeno vo procenti za 14,7%. Istovremeno, vkupnata ponuda na
likvidni sredstva na Pazarot na pari iznesuva
900,5 milioni denari, odnosno beleì porast
za 143,5 milioni denari, odnosno 19% pogolema ponuda vo odnos na oktomvri istata godina.
Vo analiziraniot period, prose~nata dnevna
realizacija iznesuva 27,9 milioni denari i
sporedeno so prethodniot mesec e namalena za
655 iljadi denari.
Kako rezultat na namaleniot promet na Pazarot
na pari vo poslednite meseci od godinata, vo
noemvri ovaa godina prose~nata ponderirana
kamatna stapka, isto taka, e namalena za 0,62
procentni poeni vo odnos na prethodniot mesec i istata iznesuva 7,25%.
Vo ovoj period, za 20 dena trguvawe, realizirani se vkupno 93 transakcii.
Pobaruva~kata na likvidni sredstva, vo analiziraniot period iznesuva 1,02 milijardi denari [to pretstavuva porast od 65,1% sporedeno
so prethodniot mesec. Istovremeno, i ponudata
na likvidni sredstva beleì porast od 23,4%
vo odnos na noemvri i istata iznesuva 1,11 milijardi denari.
Prose~nata dnevna realizacija na Pazarot na
pari vo mesec dekemvri, 2003 godina iznesuva
38,82 milioni denari, [to sporedeno so prethodniot mesec pretstavuva zgolemuvawe za 10,8
milioni denari.
Vo posledniot mesec od godinata, prose~nata
ponderirana kamatna stapka na Pazarot na pari
iznesuva 5,82% i vo odnos na prethodniot mesec e pomala za 1,43 procentni poeni.
Pazar na pari vo 2002 i 2003 godina (po meseci)
III.02
IV.02
V.02
VI.02
VII.02
VIII.02
IX.02
X.02
Vkupen promet (vo milioni denari)
Kamatna stapka (% na godi[no nivo)
4,473
11.41
4,145
11.62
5,631
12.11
3,938
12.33
2,460
10.84
3,008
10.83
2,970
11.35
Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija
44
Na Pazarot na pari i kratkoro~ni hartii od
vrednost vo dekemvri, 2003 godina evidentirana e pogolema aktivnost vo sporedba so prethodniot mesec, koja se manifestira preku zgolemena mese~na realizacija. Vkupniot promet
realiziran na Pazarot na pari i kratkoro~ni
hartii od vrednost vo dekemvri ovaa godina iznesuva 893,5 milioni denari, [to pretstavuva
porast na prometot za 59,6% vo odnos na noemvri 2003, pri [to realizirani se vkupno 81
transakcija, za 23 dena trguvawe.
BILTEN
4,888
10.85
C MYK
Aktivni kamatni stapki na komercijalnite banki
i kamatna stapka na pazarot na pari
25
20
15
10
5
I / III V VII IX XI I / III V VII IX XI I / III V VII IX XI I / III V VII IX XI I / III V VII IX XI
1999
2000
2001
2002
2003
Nominalna aktivna kamatna stapka na komercijalnite banki
Kamatna stapka na pazarot na pari
Pasivni kamatni stapki
Pazar na pari (vo milioni denari)
vo milioni denari
7,000
25
6,000
20
5,000
15
4,000
3,000
10
2,000
5
1,000
0
0
III
V
VII
IX
XI
Ponuda
I/
2002
III
V
VII
IX
XI
Pobaruva~ka
I/
2003
III
V
VII
IX
XI
Kamatna stapka (%)
11-12/ 2003
I/
2001
Ponderirani kamatni stapki i margini na bankite
22.0
Nominalni
aktivni kamatni
stapki
20.0
18.0
16.0
Kamatni margini
14.0
12.0
10.0
8.0
Nominalni
pasivni kamatni
stapki
6.0
I / III
2000
V VII IX
XI
I / III
2001
V VII IX
XI
I / III
2002
V VII IX
XI
I / III
2003
V VII IX
XI
XI.02
XII.02
I.03
II.03
III.03
IV.03
V.03
VI.03
VII.03
VIII.03
IX.03
X.03
XI. 03
XII.03
3,843
13.36
5,213
14.36
3,224
15.20
2,330
14.44
1,493
12.19
1,350
10.59
979
9.36
1,371
9.16
1,204
9.34
476
8.52
837
7.41
659
7.87
560
7.25
894
5.82
BILTEN
45
C MYK
DEPOZITI NA FIZI^KITE LICA VO BANKITE I
{TEDILNICITE
Vo noemvri 2003 godina, depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i [tedilnicite
dostignaa vrednost od 39,7 milijardi denari, odnosno 648,6 milioni evra, [to pretstavuva zgolemuvawe od re~isi 1% vo odnos na
prethodniot mesec. Vo sporedba so istiot period od minatata godina, vo noemvri 2003 godina depozitite na gra\anite se pogolemi za
6,22 milijarda denari, odnosno za 18,57%.
zi~kite lica kaj bankite i [tedilnicite. Od
vkupno presmetanata obvrska za obes[tetuvawe vo iznos od 109,28 milioni denari, vo
analiziraniot period Fondot za osiguruvawe
na depoziti isplatil obes[tetuvawe vo iznos od 234 iljadi denari. Zaklu~no so noemvri, 2003 godina Fondot isplatil 92% od
vkupno presmetanata obvrska za obes[tetuvawe.
I vo ovoj period se zadrùva trendot na zgolemuvawe na depozitite vo bankite i [tedilnicite, kako i vo prethodnite meseci od godinata.
Depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i
[tedilnicite vo dekemvri 2003 godina dostignaa vrenost od 40,4 milijardi denari, odnosno 660,2 milioni evra, [to pretstavuva
zgolemuvawe za 1,8% sporedeno so prethodniot mesec. Sporedeno so istiot mesec minatata godina, vo dekemvri ovaa godina depozitite se pogolemi za 6 milijardi denari, odnosno za 17,48%.
Dokolku se analizira valutnata struktura na
depozitite vo noemvri ovaa godina se zabeleùva deka 32,4% od vkupnite depoziti se denarski, dodeka 67,6% se devizni depoziti.
Denarskite depoziti beleàt porast za 0,31
procentni poeni vo sporedba so prethodniot
mesec, za smetka na namaluvaweto na u~estvoto na deviznite depoziti.
46
Trendot na zgolemuvawe na depozitite vo
bankite i [tedilnicite prodolùva i vo dekemvri.
Analiziraj]i ja ro~nosta na depozitite vo noemvri 2003 godina, se konstatira deka 56,6%
pretstavuvaat depoziti po viduvawe, dodeka
pak ostanatite 43,42% od vkupnite depoziti
se oro~eni depoziti. Vo odnos na oktomvri,
ovoj mesec depozitite po viduvawe se namaleni za 0,27 procentni poeni za smetka na
zgolemuvaweto na oro~enite depoziti.
Pri analiza na valutnata struktura na depozitite vo analiziraniot period se zabeleùva deka 32,2% od vkupnite depoziti se denarski, dodeka 67,8% se devizni depoziti. Deviznite depoziti beleàt porast za 0,14 procentni poeni vo sporedba so prethodniot mesec, za smetka na isto tolkavoto namaluvawe
na denarskite depoziti.
Vo noemvri vkupnite sredstva na Fondot iznesuvaat 3,1% od vkupnite depoziti na fi-
Dokolku ja analizirame ro~nosta na depozitite vo dekemvri 2003 godina ]e konstatira-
BILTEN
C MYK
me deka 56,4% od depozitite se depoziti po
viduvawe, dodeka ostanatite 43,6% se oro~eni depoziti. Vo odnos na prethodniot mesec,
ovoj mesec depozitite po viduvawe se namaleni za 0,19 procentni poeni za smetka na
zgolemuvaweto na oro~enite depoziti.
Vo dekemvri vkupnite sredstva na Fondot iznesuvaat 3,1% od vkupnite depoziti na fi-
zi~kite lica kaj bankite i [tedilnicite. Od
vkupno presmetanata obvrska za obes[tetuvawe vo iznos od 109,28 milioni denari, ovoj
mesec Fondot za osiguruvawe na depoziti isplatil obes[tetuvawe vo iznos od 59 iljadi
denari. Zaklu~no so dekemvri, 2003 godina
Fondot isplatil 92,03% od vkupno presmetanata obvrska za obes[tetuvawe.
42,000,000
Sostojba (vo 000 den.)
39,000,000
36,000,000
33,000,000
30,000,000
27,000,000
24,000,000
21,000,000
18,000,000
15,000,000
IX / X
2001
XI XII I / II
2002
III
IV
V
VI VII VIII IX
X
XI XII I / II
2003
III
IV
V
VI VII VIII IX
X
XI
XII
11-12/ 2003
Izvor: Fond za osiguruvawe na depozitite na Republika Makedonija
BILTEN
47
48
BILTEN
do 1 godina
Promenliva, (zavisi od [estmese~na EURIBOR
kamata). Vo momentov 11 % godi[no.
Hipoteka, menici, zalog na podvi`ni predmeti,
prava i hartii od vrednost,
zalog na nedvièn imot
do 1,5 godini
Grejs period
Godi[na
kamatna stapka
od Germanija i Ministerstvoto za finansii
na Makedonija obezbedija 10,2 milioni €, od koi
ostanuvaat za koristewe 9 milioni €.
Iskoristeni se 12%. Od naplatenite anuiteti
]e se kreira revolving fond.
Balkanska banka AD Skopje, Eksport import banka
AD Skopje, Izvozna i kreditna banka AD Skopje,
Invest banka AD Skopje, Komercijalna banka AD
Skopje, Makedonska banka AD Skopje, Ohridska
banka AD Ohrid, Radobank AD Skopje, Stopanska
banka AD Skopje, Stopanska banka AD Bitola,
Tetovska banka AD Tetovo,
Tutunska banka AD Skopje
KFW od Germanija obezbedi 15 milioni € od koi
ostanuvaat za koristewe 3 milioni €.
Iskoristeni se 80%. Od naplatenite anuiteti ]e
se kreira revolvingg fond.
Italija obezbedi 12,7 milioni € od koi ostanuvaat
za koristewe 9,3 milioni €. Iskoristeni se 27%.
Od naplatenite anuiteti ]e se kreira revolving fond.
Balkanska banka Skopje, Eksport Import banka Skopje,
Izvozna i kreditna banka Skopje, Invest banka Skopje,
Komercijalna banka Skopje, Makedonska banka Skopje,
Ohridska banka Ohrid, Radobank Skopje, Stopanska banka
Skopje, Stopanska banka Bitola, Tetovska banka Tetovo,
Ednokratna provizija od 1,2% se pla]a za uslugite na
prokuratorot
Stepena na
iskoristenost
na sredstvata
Delovni banki
koi
go nudat
kreditot
Zabele[ka
Celni grupi
MSP koi se nad 51% vo privatna sopstvenost.
Hipoteka na nedvièn imot, zadolìtelno so
obligatoren odnos ili bankarska garancija,
depozit, hartii od vrenost
Otpo~nuvawe so rabota na novi trgovski dru[tva,
prevzemawe na postoe~ki trgovski dru[tva,
aktivno partnerstvo na postoe~ki trgovski
dru[tva ekspanzija na postoe~ki trgovski dru[tva
ne postari od 3 godini
Proizvodni, uslu`ni, grade`ni ili agrarni MSP,
nad 51% privatni (trgovijata e isklu~ena).
Osnova~ot mora da bide povratnik od Germanija,
vraten po 01.01.1991 godina
Sredstvata se odobruvaat za profitabilni
investicioni proekti za privatni invstitori
hipoteka, bankarska garancija, depoziti
hartii od vrednost
fiksna 8% godi[no
do 2 godini
9 godini so vklu~en grejs period
Programa za kreditirawe na razvojot na MSP od
strana na
od Germanija. Banka agent - MBPR
10,000 - 150,000 €
Site MSP osven od dejnostite: E - Trgovija, J - javna
uprava, Zadolìtelno socijalna za[tita, M - privatni
doma]instva so vraboteni lica i N - Eksterirorijalni
organizacii i tela
Namena na
kredititot
Obezbeduvawe
Modernizacija i pro[iruvawe na postoe~ki privatni MSP, i osnovawe na novi. Minimum 70% od
kreditot za osnovni sredstva. Maksimum 30% od
kreditot moè da se koristi za obrtni sredstva.
5 godini so vklu~en grejs period
7 godini, so vklu~en grejs period
Rok na vra]awe
Iznos
fiksna 7% godi[no
Programa za kreditirawe na razvojot na MSP od
strana na
od Germanija. Banka agent - MBPR
50,000 - 400,000 €
Kreditna linija
Stokovna kreditna linija od Italija (za oprema od
italijansko proizvodstvo). Banka agent - MBPR
50,000 - 2,000,000 €
obezbedeni i garantirani od Vladata na Republika Makedonija, sostojba vo 2003 godina
(podatocite se od informativen karakter, detalnite uslovi se dostapni za delovni banki)
KREDITNI LINII ZA MALI I SREDNI PRETPRIJATIJA
C MYK
BILTEN
49
Do 3 meseci
Do 20% na godi[no nivo za makro krediti,
do 15% na godi[no nivo za mali krediti
Blanko menica so izjava zaverena kaj notar, so najmalku
2 ìranti; bariran ~ek so izjava zaverena kaj notar,
menica i/ili bariran ~ek od drugi bonitetni pravni
lica - garanti; hipoteka; ra~na zaloga na podvi`ni
predmeti i prava; depo na vrednosni predmeti i hartii
od vrednost; gra\anski ~ekovi; drugo po potreba,
prifatlivo za bankata pri procenuvawe na kreditite
se primenuva posebna kreditna tehnologija koja e
fokusirana na socio-ekonomskata sostojba na pretpriema~ot i negoviot biznis, vo odnos na kolateralot
Grejs period
Godi[na
kamatna stapka
11-12/ 2 0 0 3
Izvozna i kreditna banka AD Skopje,
Tutunska banka AD Skopje,
Delovni banki
koi
go nudat
kreditot
Sopstveno u~estvo 20% od prsmetk. vred. na
proektot. Provizija na angaìrani sredstva
0,75% na odobreniot a neiskoristen kredit
Sopstveno u~estvo 15%.
Provizija na angaìrani sredstva 0,50% godi[no
na odobreniot a neiskoristen kredit
Invest banka AD Skopje,
Ohridska banka AD Ohrid,
Rado banka AD Skopje,
Makedonska banka za poddr[ka na razvojot
obezbedi sredstva za ovaa kreditna linija.
Od niv dosega se iskoristeni 31,5 milioni €.
Kreditnata banka za obnova KFW od Germanija
obezbedi 6,5 milioni €, od koi ostanuvaat za koristewe
5,3 milioni €. Iskoristeni se 18%.
Od naplatenite anuiteti ]e se kreira revolving fond
Stepen na
iskoristenost
na srstvata
Zabele[ka
Revolving fond od 100% iskoristena kreditna
linija od Me\unarodna banka za obnova i razvoj
Privatni trgovski dru[tva koi imaat
proizvodstvo nameneto za izvoz
Privatni trgovski dru[tva, poedinci, individualni
pretpriema~i, zanaet~ii, prodava~i na pazar i
samostojni vr[iteli na dejnost
Celni grupi
Nabavka na nova oprema, tekovni obrtni sredstva,
grade`ni raboti, inìnering, konsultantski
uslugi i licenci.
Trajni obrtni sredstva
Finansirawe obrtni sredstva za podggotovka na
proizvodstvoto nameneto za izvoz
Hipoteka, zalog
Promenliva okolu 7% ( LIBOR + 3% + bank. Tro[.)
Do 1.125.000 € za MSP
do 75.000 € za individualni zem. proizvoditeli
od 1 do 10 godini
do 3 godini (za osnovni sredstva)
do 2 godini (za ind. zem. Proizvoditeli)
Krediti od kreditna linija od Me\unarodna banka
za obnova i razvoj (MBOR) za razvoj na privatniot
sektor Revolving fond
Finansirawe na osnovni sredstva (nabavka na oprema,
ma[ini, alati, instalacii, grade`no zemji[te,
renovirawe i modernizacija, finansirawe na obrtni
sredstva (surovini, repromaterijali, trgovska stoka . . .)
Fiksna 11% godi[na
/
4 - 15 meseci (za izvozni aran`mani)
50,000 - 400,000 €
Kreditirawe na proizvodstvo nameneto za izvoz,
od sredstvata na Makedonska banka za
poddr[ka i razvoj
Namena na
kreditit
Obezbeduvawe
Iznos
Rok na vra]awe
Kreditirawe na mali biznisi
(mikro i mali krediti)
50,000 - 15,000 € mikro krediti,
do 50,000 € mali krediti,
Do 2 godini
Kreditna linija
C MYK
50
BILTEN
Nevraboteni lica od zemjodelskite nerazvieni
sredini, siroma[ni zemjodelski doma]instva
kako i mali i sredni pretpriema~i
IFAD obezbedi 7,5 milioni $.
Sredstvata dosega ne se koristeni.
Od vratenite anuiteti ]e se kreira
revolving fond
Od 1 do 6 godini, zavisno od namenata
Od 3 meseci do 3 godini, zavisno od namenata
6% godi[no
Hipoteka vo odnos 2:1, bankarski ~ekovi,
devizni sredstva, garancija od likvidna
organizacija, bankarska garancija,
akceptivni nalozi od likvidno pretprijatie
1. Razvoj na mali pretprijatija
2. Komercijalna trgovija
Mali i sredni pretprijatija (na nivo na selo)
IFAD obezbedi 6,7 milioni $ od koi
ostanuvaat za koristewe 4,9 milioni $.
Iskoristeni se 27%. Od vratenite anuiteti
]e se kreira revolving fond
Investbanka A.D. Skopje
Kriteriumi: investiciona programa za golemite
krediti,zadolìtelno u~estvo od 30%, vo oprema,
zgradi i zadolìtelno osiguruvawe na stokata vo
osiguritelna kompanija i vinkulirawe na
Polisata vo korist na Bankata ne odobruva
gotovinski sredstva, tuku vr[i nabavka za smetka
na klientot od dobavuva~ koj go bira samiot klient
Od 1 do 6 godini, zavisno od namenata
Od 3 meseci do 3 godini, zavisno od namenata
6% godi[no
Hipoteka vo odnos 2:1 (za mali krediti),
Hipoteka vo odnos 2:1 (za golemi krediti),
bankarski ~ekovi, devizni sredstva, garancija od
likvidna organizacija, bankarska garancija,
akceptivni nalozi od likvidno pretprijatie
1. Razvoj na sto~arstvoto,
2. Rastitelno proizvodstvo
Individualni zemjodelci od opredeleni podra~ja
vo isto~niot i jugoisto~niot del na Makedonija
IFAD obezbedi 6,7 milioni $ od koi
ostanuvaat za koristewe 4,9 milioni $.
Iskoristeni se 27%. Od vratenite anuiteti
]e se kreira revolving fond
Investbanka A.D. Skopje
Kriteriumi: investiciona programa za golemite
krediti,zadolìtelno u~estvo od 30%, vo oprema,
zgradi i zadolìtelno osiguruvawe na stokata vo
osiguritelna kompanija i vinkulirawe na Polisata vo
korist na Bankata ne odobruva gotovinski sredstva,
tuku vr[i nabavka za smetka na klientot od dobavuva~
koj go bira samiot klient
Rok na vra]awe
Grejs period
Godi[na
kamatna stapka
Obezbeduvawe
Namena na
kreditit
Celni grupi
Stepen na
iskoristenost
na sredstvata
Delovni banki
koi
go nudat
kreditot
Zabele[ka
Implementacija na ovaa kreditna linija e vo
po~etna faza. Vo tek e definirawe na uslovite
pod koi ]e se dodeluvaat kreditite, kako i
izbor na delovni banki
Podobruvawe na ìvotniot standard
na populacijata od celnata grupa.
2,000$ mikro krediti, 25,000$ za primarno
zemjodelsko proizvodstvo, 75,000$ za prerabotka
na zemjodelski proizvodi
1,000 - 75,000$
1,000 - 10,000$ (mali)
1.000 - 30,000$ (golemi)
Iznos
Krediti od kreditnata linija na Me\unaroden
fond za razvoj na zemjodelstvoto IFAD 2,
Finansiski uslugi vo zemjodelstvoto
Krediti od kreditnata linija na Me\unaroden
fond za razvoj na zemjodelstvoto IFAD 1,
Krediti za mali i sredni pretprijatija
Krediti od kreditnata linija na Me\unaroden fond za
razvoj na zemjodelstvoto IFAD 1,
Mali i golemi krediti za individualni zemjodelci
Kreditna linija
C MYK
BILTEN
51
MSP od tekstilna, ko`na, prehrambena industrija
i drugi granki, koi bi ovozmoìle kreirawe novi
rabotni mesta, osven primarno
zemjodelsko proizvodstvo
Sredstva od Bankata za razvoj pri Sovetot na
Evropa (CEB) vo iznos od 5 milioni € se 100%
iskoristeni. Od niv se sozdade revolving fond
koj prodolùva da se koristi pod istite uslovi
Poddr[ka na mo`nostite za vrabotuvawe i razvoj
na mikro i mali biznisi
Mikro i mali pretprijatija i individualni zemjodelci
Vladata na Holandija obezbedi 7 milioni € od koi
ostanuvaat za koristewe 3,5 milioni €. Iskoristeni se
50 %. Od plasiranite sredstva se sozdava revolving
fond koj obezbeduva dopolnitelni sredstva.
Obezbeduvawe
Namena na
kreditit
Celni grupi
Stepen na
iskoristenost
na sredstvata
Zabele[ka
11-12/ 2 0 0 3
Izgradba / nabavka na imot, nabavka na ma[ini i
oprema, nabavka na surovini i rezervni delovi
Edukativen trening
Nabavka na ma[ini, oprema, grade`ni raboti,
drugi isnovni sredstva (osven steknuvawe na zemja)
nabavka na surovini, repromaterijali (za mali i
sredni pretprijatija), nabavka na zemjodelska
mehanizacija, osnovno stado, oranèrii, podigawe
na nasadi, oprema, nabavka na surovini, repromarijali (za krediti vo oblasta na zemjodelstvoto)
Soglasno kreditnata politika na delovnite banki
u~esni~ki vo realizacija na kreditot
Godi[na
kamatna stapka
Tutunska banka AD Skopje,
Radobank AD Skopje,
{tedilnica Mo`nosti
Hipoteka, zalog na oprema, drugi instrumenti
prifatlivi za Bankite
Hipoteka na nedvièn imot,
zalog na oprema
Od 7,25 % do 18%
Grejs period
Delovni banki
koi
go nudat
kreditot
Okolu 9% (EURIBOR + 5,3%)
LIBOR + 2,5%
6 meseci - 1 godina
Rok na vra]awe
Ohridska banka AD Ohrid, Stopanska banka AD
Skopje, Komercijalna banka AD Skopje, Tutunska
banja AD Skopje, Radobank AD Skopje, Stopanska
banka AD Bitola, Ohridska banka AD Ohrid,
Makedonska banka AD Skopje
Fondot za me\unarodna sorabotka i razvoj (ICDF) Tajvan gi obezedi sredstvata za ovaa kreditna linija, koja e iskoristena 100%. Delovnite banki od
vratenite anuiteti sozadadoa revolving fondovi.
Sredstvata ne moè da se koristat za proekti od
zemjodelstvoto, osven za prerabotka i dorabotka
na zemjodelski proizvodi
Stopanska banka AD Skopje,
Komercijalna banka AD Skopje,
1 - 3 godini
Od 5 do 10 godini
Do 7 godini za MSP
do 5 godini za zemjodelstvo
Od 3,5 do 5 godini
Iznos
1 - 3 godini
Nema limit
Do 400,000$ za mali i sredni pretprijatija
do 200,000$ za zemjodelstvo
10,000 € za individualni zemjodelci so 7,25% kamata
godi[no; 17,000 € za mikro pretpriema~i so 18% kamata
godi[no; 50,000 € za mali pretprijatija so 8 - 12%
kamata godi[no
Kreditna linija za kreirawe novi rabotni mesta
vo mali i sredni pretprijatija
REVOLVING FOND
Proekt za razvoj na privatniot sektor na Fondot
za me\unarodna sorabotka i razvoj od Tajvan
Poddr[ka na razvoj na mali i sredni pretprijatija
od Vladata na Holandija. Implementator Makedonskata razvojna fondacija za prtprijatijata
Kreditna linija
C MYK
52
BILTEN
Blanko menica so meni~na izjava zaverena kaj
notar, bariran ~ek so izjava zaverena kaj notar,
menica i/ili bariran ~ek od drugi bonitetni
pravni lica - garanti, hipoteka minimum 130% od
iznosot na kreditot, deponirawe na vrednosni
predmeti i hartii od vrednost, bankarska
garancija. Samiot FARE fond obezbeduva garanten
fond za obezbeduvawe na kolaterala.
Kupuvawe na oprema ili ma[ini.
Dolgoro~no finansirawe na novi proekti.
20% od vkupno odobreniot kredit moè da bide
namenet za obrten kapital.
Pravni lica koi vrabotuvaat najmnogu 20 lica.
Biznisot da e zapo~nat najmnogu pred 5 godini i
najmalku 51% od glavninata da e vo privatna
sopstvenost
Sredstvata od KARDS - EU za ovoj proekt dosega
ne se koristeni, bidej]i proektot ne zapo~nal so
realizacija
Potrebna e da se izvr[i selekcija na
delovni banki
70% od plasmanot go nosi samiot Fond FARE, a
30% delovnite banki. 20% od vkupnite sredstva
pretstavuvaat sopstven garanten fond na FARE
Blanko menica so meni~na izjava zaverena kaj
notar, bariran ~ek so izjava zaverena kaj notar,
hipoteka na nedvièn imot minimum 130% od
iznosot na kreditot, deponirawe na vrednosni
predmeti i hartii od vrednost i dr.
Kupuvawe na oprema ili ma[ini.
Dolgoro~no finansirawe na novi proekti.
So odobrenie na NEPA bankata moè da dozvoli
najmnogu 10% od vkupno odobreniot kredit da bide
namenet za obrten kapital.
Pravni lica koi vrabotuvaat najmnogu 20 lica.
Biznisot da e zapo~nat najmnogu pred 5 godini i
najmalku 51% od glavninata da e vo privatna
sopstvenost
Sredstvata od ovoj FARE - NEPA aran`man dosega
ne se koristeni, bidej]i proektot ne zapo~nal so
realizacija
Izvozna kreditna banka AD Skopje,
Komercijalno investiciona banka AD Kumanovo,
Stopanska banka AD Bitola,
Nadomest na tro[oci 1% ednokratno.
Realizacijata na kreditnata linija ne e zapo~nata
Okolu 8% ili 9% (preku MBPR)
Soglasno kreditnata politika na delovnite banki
u~esni~ki vo realizacija na kreditot
Osnovni sredstva i zgolemuvawe na postojaniot
obrten kapital povrzan so proektot
Mali i sredni pretprijatija od site proizvodni
dejnosti
Evropska investiciona banka obezbedi 20 milioni €
od koi ostanuvaat za koristewe 18, milioni €.
Iskoristeni se 6%. Od vratenite anuiteti ]e se
kreira revolving fond
Stopanska banka AD Skopje,
Makedonska banka za poddr[ka na razvojot AD Skopje
Godi[na
kamatna stapka
Obezbeduvawe
Namena na
kreditit
Celni grupi
Stepen na
iskoristenost
na sredstvata
Delovni banki
koi go
nudat
kreditot
Zabele[ka
Do 10%
Ne poniska od 10%
1 godina
Grejs period
Do 6 meseci
Od 3 do 5 godini
Od 5 do 7 godini
Rok na vra]awe
Do 6 meseci
Do 5 godini
Do 30.000 EVRA
Do 1.800.000 MKD
20,000 € do 12,500,000 €
Iznos
Makro - Kreditna linija za mali pretprijatija
od CARDS - EU
Kreditna programa za mali pretprijatija od
FARE/NEPA
APEKS globalen zaem od
Evropskata Investiciona banka
Kreditna linija
C MYK
BILTEN
53
3%
Bankarska garancija
Surovini
MSP od oblasta na stopanstvoto
Otplateni sredstva od stranski pomo[ti koi
generiraat kompenzacioni fondovi.
Vo momentov neraspredeleni se 35.000.000 dolari
Ministerstvo za finansii Oddelenie za kompenzacioni fondovi
Selekcija na prijavenite proekti vr[i Komisijata za
menaxment so kompenzacioni fondovi, formirana od
Vladata.
Nabavki i isplati na dobavuva~ite vr[i Oddelenieto
za kompenzacioni fondovi
0%
Hipoteka
vo visina 2:1
Bankarska
garancija
Bankarska
garancija
Spored lista objavena vo odlukata
Site stopanski subjekti koi gi ispolnuvaat
kriteriumite od odlukata
Vladata na Japonija obezbedi 300.000.000 ¥.
Od otplatenite sredstva se kreira Kompenzacionen
fond od Japonija
Ministerstvo za finansii Oddelenie za kompenzacioni fondovi
Selekcija na prijavenite proekti vr[i Komisijata za
menaxment so kompenzacioni fondovi, formirana od
Vladata.
Nabavki i isplati na dobavuva~ite se vr[i so
posredstvo na renomirana stranska firma spored
me\unarodnite standardi za nabavka
Obezbeduvawe
Namena na
kreditit
Celni grupi
Izvor
na sredstva
Institucija
koja gi nudi
kreditite
Zabele[ka
11-12/ 2 0 0 3
Investicioni proekti
Hipoteka vo visina od 2:1
3%
1 godina
0%
3 meseci
0%
6 meseci
5 godini
Godi[na
kamatna stapka
6 meseci
9 meseci
3 meseci
Do mart 2005
Dolgoro~ni krediti
Grejs period
1 godina
Kratkoro~ni krediti
9 meseci
Oprema
Rok na vra]awe
Rezervni delovi
Iznosot ne e definiran, a se finansira najmnogu
do 50% od vrednosta na konkretniot proekt
6.000.000 ¥ do 30.000.000 ¥
Iznos
Surovini
Replasirawe na sredstva od kompenzacioni fondovi
od stranska pomo[
(Odluka od Sl. v.51/2001
Pomo[ od Japonija za poddr[ka na platniot bilans
(Odluka od Sl. v. 36/2002
Kreditna linija
C MYK
C MYK
FAKTI ZA PRIVATIZACIJA
SOSTOJBA DO 31 DEKEMVRI 2003 GODINA
SOSTOJBA NA POÊTOK NA PRIVATIZACIJATA
Sektor
Industrija
Grade`ni[tvo
Trgovija
Transport i soobra]aj
Finansii i uslugi
Zanaet~istvo
Ugostitelstvo i turizam
VKUPNO
Br. na pretpr.
403
117
385
63
120
58
70
1,216
Br. na vrab.
149,174
33,499
20,773
12,080
4,417
3,017
5,890
228,850
Vrednost (EUR)
1,101,109,147
118,205,995
252,619,574
67,505,331
26,247,146
9,376,752
111,824,957
1,686,888,902
Izvor: Izraboteno vrz osnova na zavr[ni smetki od pretprijatijata (spored ZPP) so sostojba 31/12/1994
PRIVATIZACIJA VO TEK DO 31/12/2003
Sektor
Industrija
Zemjodelie
Grade`ni[tvo
Trgovija
Finansii i uslugi
Zanaet~istvo
VKUPNO
Br. na pretpr.
24
15
5
21
1
9
1
3
79
Br. na vrab.
4,385
1,160
133
1,503
43
155
75
202
7,656
Vrednost (EUR)
17,635,539
10,013,480
4,750,073
6,500,869
484,391
531,569
184,065
1,703,927
41,803,913
Br. na vrab.
138,246
20,521
31,890
19,159
7,260
7,347
2,914
4,281
231,618
Vrednost (EUR)
1,473,774,000
201,173,820
120,124,967
256,895,285
40,260,965
115,069,317
24,639,230
93,728,168
2,325,665,752
ZAVR{ENA PRIVATIZACIJA DO 31/12/2003
Sektor
Industrija
Zemjodelie
Grade`ni[tvo
Trgovija
Finansii i uslugi
Zanaet~istvo
VKUPNO
Br. na pretpr.
495
429
123
354
52
116
55
63
1,687
PRIVATIZACIJA VO TEK - BROJ NA PRETPRIJATIJA PO SEKTORI
Sektor
Industrija
Zemjodelie
Grade`ni[tvo
Trgovija
Finansii i uslugi
Zanaet~istvo
Turizam
VKUPNO
54
BILTEN
Privatizirani
495
429
123
354
52
116
55
63
1,687
Vo proces
24
15
5
21
1
9
1
3
79
C MYK
Privatizacija vo tek - broj na pretprijatija po sektori
Industrija
24
Zemjodelie
15
Grade`ni[tvo
5
Trgovija
21
1
Finansii i uslugi
9
1
Zanaet~istvo
Turizam
3
Vo proces
11-12/ 2 0 0 3
Privatizirani
Privatizacija - tekovna sostojba
Vo milioni EVRA
Industrija
1.474
Zemjodelie
201
10,0
Grade`ni[tvo
120
4,8
Trgovija
257
6,5
40
0,5
Finansii i uslugi
115
0,5
Zanaet~istvo
25
0,2
Turizam
94
1,7
Privatizirani
17,6
Vo proces
BILTEN
55
C MYK
PRIVATIZACIJA - TEKOVNA SOSTOJBA
(EUR)
Sektor
Industrija
Zemjodelie
Grade`ni[tvo
Trgovija
Finansii i uslugi
Zanaet~istvo
Turizam
VKUPNO
Privatizirani
1,473,774,000
201,173,820
120,124,967
256,895,285
40,260,965
115,069,317
24,639,230
93,728,168
2,325,665,752
Vo proces
17,635,539
10,013,480
4,750,073
6,500,869
484,391
531,569
184,065
1,703,927
41,803,913
Otkup
Likvidacija
Privaten kapital
Stranski kapital
Konverzija
Prenesuvawe na Agencija
Dopolnitelen kapital
Zakup
Prezemawe na upravuvawe
Idealen del
Otkup od vraboteni
Star zakon
Broj na privatizirani pretprijatija spored
modelot na privatizacija
VRABOTENI VO PRIVATIZIRANITE PRETPRIJATIJA SPORED MODELOT NA PRIVATIZACIJA
Model
Star zakon
Otkup na vraboteni
Idealen del
Prezemawe na upravuvawe
Zakup
Dopolnitelen kapital
Prenesuvawe na Agencija
Konverzija
Stranski kapital
Privaten kapital
Likvidacija
Otkup
VKUPNO
56
BILTEN
Pretprijatija
65
393
200
234
3
27
29
95
155
143
169
174
1,687
Vraboteni
11,522
16,855
25,904
71,075
7,620
14,962
25,725
1,843
4,854
1,089
50,169
231,618
Vrednost (EUR)
58,528,096
76,965,175
326,129,029
707,681,194
595,839
96,739,753
145,654,379
327,847,697
25,257,846
34,428,177
58,138
528,780,429
2,325,665,752
C MYK
KRATKI VESTI
Ministerot za finansii, Nikola Popovski, go otvori Me\unarodniot saem za finansii i delovni
mo`nosti, “Finekspo 2003”, na koj gra\anite i
firmite moèa da se zapoznaat so uslugite i mo`nostite na bankarskiot sistem. Na ovoj saem, koj
vo zemjava se odrà po vtor pat, na povr[ina od
5.000 metri kvadratni, se pretstavija okolu sedumdesetina u~esnici, od koi 24 direktni i 45
indirektni doma[ni i stranski subjekti od oblasta na finansiskiot sistem, odnosno banki, [tedilnici, softverski i konsultantski ku]i, osiguritelni kompanii, finansiski institucii, kako i
makedonskoto Ministerstvo za finansii.
“Finekspo” be[e odli~na mo`nost da se prezentira celokupnata ponuda na finansiski proizvodi i uslugi, kako i pozitivnite impulsi od reformite [to se sproveduvaat vo finansiskata sfera, priklu~uvaweto na zemjava kon globalnite finansiski tekovi, pojavata na novi finansiski institucii i pro[iruvaweto na uslugite”
Godine[nata tridnevna saemska manifestacija
se sostoe[e od dva dela, komercijalno-izlo`ben,
namenet za prezentirawe na uslugite na u~esnicite, kako i stru~no-edukativen del, preku pane-li,
tribini i sovetuvawa.
Ministerot Popovski vo svoeto izlagawe naglasi
deka o~ekuva ovoj nastan vo idnina da se zboga-
tuva so novi finansiski institucii, koi ]e promoviraat proizvodi i uslugi so evropski kvalitet i ]e prerasne vo saem so visok rejting, [to ]e
pridonese vo razvojot na finansiskiot pazar vo
zemjava
Usvoen Buxetot za 2004 godina
Vladata na Republika Makedonija go usvoi paketot zakoni za Buxetot za 2004 godina, vo koj vkupnite prihodi se proektirani na 57.065 milioni
denari, dodeka rashodite na 59.464 milioni denari. Vkupnite rashodi se za 0,4% povisoki vo odnos na 2003 godina, dodeka deficitot na Centralniot vladin buxet e proektiran na 2.399 milioni denari, odnosno 0,9% od predvideniot Bruto
doma[en proizvod i e za polovina procenten poen
ponizok vo odnos na 2003 godina.
Soglasno proekciite, vo 2004 godina rastot na
BDP ]e iznesuva 4%, dodeka prose~nata stapka na
inflacija e proektirana na 2,8%. Isto taka, vo
narednata godina se o~ekuva i porast na vrabotenosta od 3%. Osnoven dvigatel na porastot na
BDP ]e bide intenziviranata investiciona aktivnost, vo koja poseben pridones ]e dadat javnite
investicii, kako i re[avaweto na sudbinata na
nekolkute pretprijatija zagubari soglasno FESAL
aran`manot so Svetskata banka.
11-12/ 2 0 0 3
Pretstavena ponudata na
finansiski proizvodi i uslugi na
„Finekspo 2003"
Rusija i Makedonija ]e sorabotuvaat vo elektroenergetskiot sektor
Na neodamne[nata sredba me\u premierot Branko
Crvenkovski i ruskiot zamenik minister za ekonomska i nau~no-tehni~ka sorabotka, Igor Leonov, be[e razgledana mo`nosta za rusko u~estvo
vo energetski proekti vo Makedonija. Zamenik
ministerot Leonov istakna deka se iznajdeni re[enija vo oblasta na razvojot na energetikata, gasifikacijata i naftenite derivati [to se interesni i za Rusija i za Makedonija.
BILTEN
57
C MYK
Ministerot za ekonomija Stev~e Jakimovski oceni deka sorabotkata so Ruskata federacija odi po
nagorna linija, a prviot ~ekor e napraven so zatvorawe na pra[aweto za ruskiot dolg kon Makedonija, koj ]e bide isplaten preku rekonstrukcija
na trite bloka na biltolskata termocentrala.
Posledna tran[a od makrofinansiskata poddr[ka od EU
Vo posledniot mesec od godinata, EU gi odobri
26-te milioni evra finansiska poddr[ka, od koi
18 milioni evra pretstavuvaat zaem so grejs-period od 11 godini, dodeka 8 milioni evra grant,
odnosno nepovratni sredstva. Stanuva zbor za ~etvrtata, posledna tran[a od makrofinansiskata
pomo[ vetena od Evropskata komisija za pokrivawe na deficitot vo Buxetot i za poddr[ka na
platniot bilans na zemjava. Za narednata godina,
EU vetuva novi sredstva za Makedonija, no pod uslov da prodolì vodeweto na disciplinirana fiskalna politika.
“Dodeluvaweto na ovaa tran[a e potvrda deka celite postaveni od Vladata i MMF se postignati.
Poddr[kata doa\a vo vistinski moment za zemjata”, izjavi ambasadorot Donato Kjarini, [ef na
delegacijata na Evropskata komisija. Zablagodaruvaj]i i se na EU za dosega[nata poddr[ka, ministerot za finansii, Nikola Popovski, naglasi
de-ka vkupniot iznos sredstva koi sme gi dobile
od Unijata dosega e 50 milioni evra krediti i 48
milioni evra donacii.
Idnata godina, Makedonija o~ekuva nov finansiski paket od EU, no negovata visina i tajming na
odobruvawe zasega ne se poznati. “Baraweto za
dopolnitelna finansiska poddr[ka e podneseno
neodamna i se u[te ne e procesuirano od Brisel.
Treba da se po~eka EU da go razgleda toa barawe,
no moe mislewe e deka idnata finansiska poddr58
BILTEN
[ka ]e se zasnova na prodolùvawe na sega[nata
fiskalna politika”, naglasi Kjarini. Spored ministerot za finansii, Makedonija i vo 2004 godina ]e prodolì so ekonomskite reformi, so ispolnuvawe na obvrskite od Ramkovniot dogovor,
so procesot na decentralizacija, kako i prodolùvawe na sorabotkata so me\unarodnite finansiski institucii. “Otkako ]e gi kompletirame
ovie politiki, logi~no e da o~ekuvame EU da ja
prodolì svojata finansiska poddr[ka za Makedonija, i pokraj toa [to ]e bide optovarena so
problemite okolu pro[iruvaweto i zgolemuvaweto na nejzinite centralni funkcii”, istakna ministerot Popovski.
Atinskata berza sopstvenik na 10
otsto od Makedonska berza
Akcionerite na Makedonskata Berza vo Skopje odlu~ija Atinskata berza da bide sopstvenik na 10%
od Makedonska berza. So cel da se realizira ovaa
odluka, ]e se izdade nova emisija od 155 akcii za
poznat kupuva~, so koja ]e se zgolemi osnovniot
kapital na Makedonskata berza za 10%. Poedine~nata cena na ovie akcii, ]e iznesuva 600 evra, odnosno 150 evra pove]e od nominalnata vrednost.
„So vklu~uvawe na Atinskata berza ]e se obezbedi
me\unarodna promocija na Makedonska berza, poefikasna razmena na informacii, no i poaktiven
vlez na gr~kite i na evropskite institucionalni
investitori”, velat vo Berzata.
Usvoen Nacionalniot akcionen
plan za vrabotuvawe
^lenovite na Ekonomsko socijalniot sovet dadoa
zeleno svetlo za Nacionalniot akcionen plan za
vrabotuvawe za 2004 i 2005 godina. Planot se po-
C MYK
dgotvuva[e nekolku meseci spored KARDS-programata i so nego za prv pat, na problemot na nevrabotenosta vo zemjava mu se pristapuva na eden
organiziran, interresorski na~in i so konkretni
planovi. Kako [to istakna ministerot za trud i
socijalna politika, Jovan Manasijevski, “planot,
vsu[nost, e obvrska za zemjite-aplikanti i aspiranti za vlez vo Evropskata unija. So nego politikata na vrabotuvawe nema ve]e da se bazira
na improvizacii i analizi, tuku vrz edna posebna
evropska metodologija. Postojat deset nasoki kade [to precizno se definiraat merkite za vrabotuvawe”.
ja koe e inicijator na vakvata odluka, iako dozvolite gi izdava[e Ministerstvoto za zdravstvo. Poradi ovaa administrativna bariera se slu~uva[e kamionite so makedonski lekovi da ~ekaat na granica od sedum do 30 dena, a samoto administrirawe vo ovaa sfera pretstavuva[e mo`nost za korupcija. Od ovaa odluka za celosna liberalizacija na trgovijata so lekovi se izzemeni
prekurzorite, psihotropnite supstancii, drogi,
krvna plazma i trgovija so organi, koi i natamu ]e
odat so posebni dozvoli
Makedonija na 78 mesto spored
koristeweto na Internet
Makedonija se nao\a na 78 mesto vo svetot spored
koristeweto na globalnata kompjuterska mreà Internet, pokaùvaat rezultatite od istraùvaweto na Me\unarodnata telekomunikaciska unija,
so sedi[te vo @eneva, prvo od vakov vid. Rangiraweto na zemjite e napraveno vrz osnova na brojot na korisnicite na Internet vo edna zemja, no
i pove]e drugi faktori, kako [to se zakonite i
privilegiite vo odredena dràva. Istraùvaweto pokaà deka pogolemata povrzanost i koristeweto na Internet e vo direktna korelacija so povolnite zakoni i privilegiite [to pritoa se davaat.
Od po~etokot na mart 2004 godina, treba da otpo~ne realizacijata na 10 pilot-proekti preku
koi ]e se ostvarat desette nasoki utvrdeni vo
Planot, dodeka prvite vrabotuvawa se o~ekuvaat
kon krajot na 2004 i po~etokot na 2005 godina.
Ukinati izvoznite dozvoli za
lekovi
11-12/ 2 0 0 3
Buxetot na celiot Akcionen plan teì okolu 10
milioni evra, pari koi se nao\aat vo buxetite na
nekolku ministerstva i Zavodot za vrabotuvawe,
a stanuva zbor za strategija kako tie pari da se
potro[at i da se stavat vo kontekst na politikata na vrabotuvawe.
Spored Indeksot za digitalen pristap za 2002 godina, me\u 178 zemji, Makedonija e rangirana vo
grupata so sredna iskoristenost so koeficient
0,48, isto kolku [to imaat Turcija, Romanija, Tajland i Liban. Od zemjite od regionot, najdobro
stoi Slovenija koja e rangirana na visokoto 24
mesto so koeficient 0,72, vo grupata od 25 zemji
koi imaat najvisok pristap do Internet. Vo vtorata grupa (so visok pristap) e Grcija, na 32 mesto, Ungarija e na 36 mesto, dodeka Hrvatska so koeficient 0,59 e na 42 mesto. Bugarija, isto taka,
e vo ovaa grupa zemji, na 58 mesto. Od zemjite vo
regionot, polo[ pristap do Internet imaat Bosna
i Hercegovina, koja e na 79 mesto, Srbija i Crna
Gora na 83 mesto, i Albanija, koja e rangirana na
102 mesto so koeficient 0,39.
Vladata ja ukina odlukata za dodeluvawe uvoznoizvozni dozvoli za trgovija so lekovi. Otsega natamu, trgovijata so lekovi ]e bide celosno liberalizirana, velat vo Ministerstvoto za ekonomi-
BILTEN
59
C MYK
Dogovor za izgradba na objekti na
„Matka 2"
fa]a programite “Word”, “Excel”, „Power Point” i
„Outlook express”.
„Elektrostopanstvo na Makedonija” potpi[a dogovor so grade`nite kompanii “Mavrovo” i “Beton” za izgradba na opto~no preliven tunel i prelivna [ahta za novata hidrocentrala “Matka 2”
(Sveta Petka), koj vo upotreba se planira da se
predade vo 2008 godina. Ovoj del od rabotite e
vo vrednost od sedum milioni evra, koi ESM gi
obezbedi od sopstveni izvori, dodeka celata investicija za novata HEC ~ini 44,6 milioni dolari. Za zatvorawe na finansiskata konstrukcija,
se planira, dokolku kompanijata nema sopstveni
sredstva, da se raspi[e tender za izbor na ponuduva~, koj isporakata na opremata bi ja vrzal so
kredit i za grade`niot del, odnosno spored principot primenet kaj “Kozjak”
Potpi[an Dogovor za strategisko
partnerstvo me\u Vladata i
“Microsoft”
Makedonskata Vlada se obvrza da nabavi 6.200
paketi licenciran softver od korporacijata
“Microsoft”, za [to ]e treba da plati 3,9 milioni
dolari vo ~etiri ednakvi godi[ni rati bez kamata. Ova e del od potpi[aniot Dogovor za strategisko partnerstvo me\u Vladata i “Microsoft”, vo
koj me\u drugoto, se predviduva ovaa kompanija za
vozvrat da podari 6.200 softverski kopii za obrazovanieto vo Makedonija, kako i vo narednite
nekolku meseci da gi izraboti na makedonski jazik najnovite verzii na operativniot sistem
“Windows” i programskiot paket „Office” koj gi op-
60
BILTEN
“Dogovorot se temeli na [est stolba”, izjavi po
potpi[uvawe na dogovorot @an-Filip Kurtoa,
potpretsedatel na “Microsoft” zadolèn za EMEAregionot (Evropa, Bliski Istok i Afrika), preciziraj]i deka prvata oblast e po~ituvaweto na intelektualnata sopstvenost, koja e bitna za bilo
koja ekonomija [to saka da ja razvie informati~kata tehnologija. Kone~no, vo po~etokot na 2004
godina ]e bide otvorena lokalna kancelarija
“Microsoft Macedonia”, [to se zaedno ]e zna~i investirawe na [est milioni dolari za slednite
~etiri godini.
“So ovoj dogovor Makedonija stanuva del od globalnata zaednica”, istakna vicepremierkata Radmila {ekerinska, koj objasni deka za[titata na
intelektualnata sopstvenost e del i od postojnite obvrski koi Makedonija gi ima prezemeno k-ako
~lenka na STO i so Dogovorot za stabilizacija i
asocijacija so EU. So dogovorot ne se zatvora mo`nosta za koristewe drug vid softver vo Vladata
i nejzinite institucii”, naglasi {ekerinska. Taa
dodade deka Vladata ]e prodolì da bide zainteresirana za razvoj i na poinakvi re[enija, koi
]e nudat mo`nost po izvesno vreme da se sporedat
koi se prednostite na razli~nite solucii.
Prestrukturirawe na Makedonska
banka za poddr[ka na razvojot
Makedonskata banka za poddr[ka na razvojot
(MBPR) ]e bide prestrukturirana i vo idnina nejzina primarna aktivnost ]e bide poddr[ka na izvozni proekti, za [to bankata ]e emituva novi akcii, so cel da se zgolemi nejzinata kapitalna
C MYK
mo]. Vladata na Republika Makedonija ja utvrdi
Predlog-programata za prestrukturirawe na
MBPR, koja e vo kontekst na strategiskata cel za
zgolemuvawe na izvozot, a vo taa nasoka e i nejzinoto prestrukturirawe. So prestrukturiraweto
na MBPR se ovozmoùva realizacija na
Programata i prezemawe aktivnosti za nova emisija akcii za zgolemuvawe na nejzinata kapitalna
mo].
Germanskata razvojna banka (KfW)
stana sopstvenik na 25% od
kapitalot na Prokredit bankata
Preku noviot sopstvenik, KfW, Germanija ja poddrùva mreàta na ProKredit bankite vo 10 zemji
vo Jugoisto~na Evropa. Zadovolstvo od dosega[noto rabotewe na ProKredit bankata izrazi [efot na delegacijata od Sojuznoto ministerstvo za
ekonomska sorabotka i razvoj na Germanija, Leo
Krojc.
Tender za osnova~ na vtorata slobodna ekonomska zona - Bunarxik
Po ~etirimese~no rabotewe, ProKredit bankata
ima pove]e od 1.000 pretprijatija klienti, kaj
koi se odobreni nad 5.6 milioni evra. ProKredit
bankata naskoro planira i otvorawe na novi filijali vo Bitola i Strumica, a se planira otvorawe na filijali i vo ostanatite pogolemi gradovi vo Makedonija.
11-12/ 2 0 0 3
Republika Makedonija raspi[a me\unaroden tender za privlekuvawe stranski investitor-osnova~ na slobodna ekonomska zona “Bunarxik”. Tenderot, koj e objaven vo “Financial Times” i vo site
pe~ateni mediumi vo zemjava, ]e trae do 23 fevruari 2004 godina. Se o~ekuvaat ponudi od stranski investitori so finansiski kredibilitet i
iskustvo vo osnovaweto slobodni ekonomski zoni,
za upravuvawe so zonata vo slednite 50 godini, so
mo`nost za prodolùvawe na rokot za u[te 25 godini. Dokolku me\unarodniot tender za privlekuvawe osnova~ na zonata (koj potoa ]e potpi[uva
dogovori so korisnicite na slobodnata zona) ne
uspee, toga[ dràvata ]e ja pretvori zonata vo
industriska zona so celosno sopstveno vloùvawe vo izgradba na infrastruktura. Vo zonata ]e
bide dozvoleno funkcionirawe na site proizvodstveni dejnosti so isklu~ok na tekstilot. Pritoa,
Direkcija za slobodni ekonomski zoni za osnova~ot i idnite korisnici na “Bunarxik” ]e pretstavuva edno[alterski sistem, odnosno idnite korisnici preku direkcijata ]e moè da gi obezbedat site dozvoli i licenci za rabota.
Pu[tena vo upotreba novata
trafostanica „Skopje 5"
Za investiciite vo slobodnata ekonomska zona se
predvideni carinski i dano~ni olesnuvawa (se
dviàt do 65%), dodeka korisnikot na slobodnata
zona e osloboden od pla]awe pridonesi, taksi i
drugi dava~ki za komunalii i grade`no zemji[te.
Vakvite zoni ne se nikakva ekskluzivnost ili novina, pri [to kako primer bea spomnati 12 zoni
koi funkcioniraat vo Hrvatska, dve vo Slovenija
(Kopar i vo Maribor), 17 zoni vo Polska, vo Bugarija (Plovdiv, Burgas i Ruse) i dr.
„Elektrostopanstvo na Makedonija” ja pu[ti vo
funkcija novata 400-kilovoltna trafostanica vo
Skopje so koja se obezbeduva posigurno napojuvawe
so elektri~na energija na glavniot grad, koj e najgolem potro[uva~ dràvava (so nad 40% od vkupnata potro[uva~ka na struja vo zemjata), no istovremeno obezbeduva i pogolema energetska stabilnost na celiot elektroenergetski sistem vo zemjata.
Germanskata kreditna banka za obnova (KfW) stana sopstvenik na 25% od akciite na Prokredit
Bankata.
So novata trafostanica koja na izlez i vlez ]e
bide vrzana za dalnovodot koj na isto naponsko
nivo vodi kon Kosovo, ]e se napravi rastovaru-
BILTEN
61
C MYK
vawe, a so toa i pogolema sigurnost i na Skopje, no
i na celiot sistem.
Inaku, ova e prva trafostanica na ova naponsko
nivo koja se gradi vo zemjava po 20 godini.
Najgolemiot del od grade`nite rabotite na trafostanicata gi zavr[i GD “Granit”, a elektro i
grade`niot del na glavniot proekt gi izvede EMO
od Ohrid, dodeka opremata e od najrenomirani
proizvoditeli kako [to se “Simens”, “Kon~ar”,
“ABB” i drugi. Investicijata ~ine[e 10 milioni
evra, od koi [est milioni obezbedi ESM od sopstveni izvori, dodeka ~etiri milioni potrebni
za otplata na opremata ]e se iskoristat od kreditot [to e odobren od EBRD i ]e bide namenet
za izgradba na pove]e trafostanici.
Memorandum za trgovska
sorabotka po terkot na EU
Minister za ekonomija, Stev~o Jakimovski, i turskiot minister za nadvore[na trgovija, Kursat
Tuzmen, potpi[aa Memorandum za trgovska sorabotka so koj vo osnova se menuva dosega[nata Spogodba za slobodna trgovija koja se primenuva re~isi tri godini. So toa, vo idnina se izedna~uva
dinamikata na liberalizacija na razmenata so
Turcija so onaa koja Makedonija ja ima so Evropskata unija (odnosno postepena do celosna liberalizacija na vlezot na turskite industriski
proizvodi na makedonskiot pazar vo rok od 11 godini). Ona na [to insistira[e makedonskata
strana i [to vleze vo Memorandumot e liberalizacija na makedonskite zemjodelski i prehranbeni
proizvodi i toa vedna[ , odnosno “0” stapka carina, za najgolemiot del zemjodelski proizvodi i
celosna liberalizacija za najmnogu tri godini.
Inaku, dosega makedonskoto vino be[e so carina
od 35%, dodeka drugite zemjodelski proizvodi so
10 i 15% i toa so dozvoleni godi[ni carinski
kvoti.
Liberalizirawe na pazarot na gas
Resornite ministri od Makedonija, Albanija, Bosna i Hercegovina, Srbija i Crna Gora, Bugarija,
Hrvatska, Romanija i od Turcija vo Atina go potpi[aa revidiraniot Memorandum za formirawe
regionalen pazar na energija.
62
BILTEN
Vo najnoviot dokument, koj go potpi[a ministerot
za ekonomija, Stev~o Jakimovski, vo regionalno
povrzuvawe sega se vmetnuva i pazarot na gas koj
]e treba, isto taka, da se liberalizira, odnosno
da se dozvoli sloboden pristap do gasovodnite
mreì, soglasno so najnovite direktivi na Evropskata komisija.
Vo delot na elektri~nata energija, dogovoreno e
formirawe regulatorna komisija koja ]e vr[i
usoglasuvawe na tarifite za prenos na struja me\u
zemjite koi vleguvaat vo ovoj pazar, a koi ]e treba
da po~nat da se primenuvaat najdocna do juli
2005 godina. So novite tarifi za prenos na elektri~na energija se o~ekuva da dojde i do izmeni vo
cenata na elektri~nata energija, koja ]e prestane
da se tretira kako socijalna kategorija, no, spored najavite, ]e postojat instrumenti za olesnuvawe na vlijanieto na reformite vrz kategorijata
zagrozeni potro[uva~i.
So Atinskiot memorandum, inaku, definirano e
postoewe na regionalen pazar na elektri~na energija, kako osnova za idno energetsko povrzuvawe
na zemjive od regionot so vnatre[niot pazar na
elektri~na energija na Evropskata unija.
Na marginite na sostanokot vo Atina, Ministrite
na Makedonija, Turcija, Bugarija i na Albanija potpi[aa i Deklaracija so koja se definira potrebata za izgradba na energetski objekti po dolìnata na Koridorot istok-zapad, za elektroenergetsko i gasovodno povrzuvawe na zemjite.
C MYK
Ostvareni nad 2.7 milioni SAD
dolari od izvoz na konfekcija
Modnata konfekcija “Geras Cunev” od Strumica,
vo tekot na desette meseci od 2003 godina proizvede okolu 200.000 konfekciski edinici, prete`no ma[ki i ènski kostumi, pantaloni, kaputi, palta i mantili, so [to vo celost se ostvareni planiranite aktivnosti.
Nad 90% od celokupnata konfekciska lon-produkcija e nameneta za biznis partnerite od od SAD,
so [to se realizirani pove]e od 2.7 milioni SAD
dolari. “Geras Cunev” sklu~i i dogovor so renomiranata amerikanska tekstilna korporacija JBC
za kontinuiran plas-man na konfekcija vo SAD do
2005 godina. Seriozni najavi za pretstavuvawe na
proizvodnata programa na “Geras Cunev” pristignuvaat i od zemjite na Evropskata Unija, pred se
od Germanija.
ri i Sektorot za finansiski sistem. Kako predava~ na seminarot se pojavi g-dinot Joseph - Philippe Delhaye od Luksemburg, iskusen ekspert vo
ovaa oblast.
Na regionot mu e potrebna zona na
slobodna trgovija
Na Prviot regionalen ekonomski forum na Jugoisto~na Evropa (JIE) [to se odrà vo Cavtat, makedonskiot pretstedatel Boris Trajkovski ukaà na
potrebata zemjite od regionot da sozdadat zona
na slobodna trgovija, a evropskite partneri koi
dosega investiraa vo mirot, pove]e da se naso~at
kon zazdravuvawe na ekonomiite na zemjite od Zapaden Balkan.
Menaxerskiot tim o~ekuva so zgolemuvawe na izvozot da se otvorat mo`nosti za novi vrabotuvawa vo ovaa strumi~ka tekstilna fabrika, vo koja
sega rabotat okolu 700 kvalifikuvani rabotnici.
11-12/ 2 0 0 3
Do krajot na godinata e planirano vo tekstilnite
pogoni na “Geras Cunev” da bidat proizvedeni
okolu 240.000 konfekciski edinici, pri [to vrednosta na izvozot ]e bide zaokruèna na okolu 3.2
milioni SAD dolari.
Seminar za razvoj na bankarskiot
sektor
Ministerstvoto za finansii, vo sorabotka so
Agencijata za transfer na finansiska tehnologija
ATTF od Luksemburg, ovaa godina organizira[e
~etiri seminari za pomo[ vo razvojot na bankarskiot sektor.
Vo ramkite na ovoj proekt od 8-10 dekemvri, 2003
godina vo prostoriite na Stopanska Komora na
Republika Makedonija se odrà pettiot po red seminar za razvoj na bankarskiot sektor na tema
“Prevencija od perewe na pari i finansiski kriminal vo bankarskite aktivnosti”.
Seminarot trae[e tri dena i na nego prisustvuvaa trieset slu[ateli od delovnite banki vo dràvata i od Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija, odnosno od Finansiskata policija, Direkcijata za spre~uvawe na perewe na pa-
“Vo ovoj moment, daleku porealno i popragmati~no
e da se sozdade zona na slobodna trgovija koja bi
moèla da se nare~e SEEFTA (slobodna zona na trgovija na jugoisto~na Evropa)”, izjavi pretsedatelot Trajkovski vo svoeto obra]awe pred u~esnicite na forumot. Dvodnevniot forum nasloven
kako “Konkurenti i/ili partneri na patot kon Evropskata unija” ima[e za cel pottiknuvawe na sorabotkata me\u javnite institucii, biznismenite
i akademskite zaednici od zemjite na Jugoisto~na
Evropa, vo tekot na reformite neophodni za vlez
vo EU i globalnite ekonomski integracii.
BILTEN
63
C MYK
Podobruvawe na zemjodelskata
statistika
Pretstavnicite na Vladite na Makedonija i {vedska potpi[aa spogodba za poddr[ka na podobruvaweto na zemjodelskata statistika vo Makedonija vo periodot 2003-2005 godina. Vladata na
Republika Makedonija vo nastojuvaweto za koristewe na iskustvoto na zemjite ~lenki na EU vo pove]e oblasti, pobara od [vedska finansiska poddr[ka vo statisti~kiot sektor. So implementirawe na ovoj proekt ]e se obezbedi razvoj na strukturnite, proizvodnite i ekonomskite statistiki
vo oblasta na zemjodelstvoto, so [to ]e se obezbedat navremeni i me\unarodno sporedlivi statisti~ki podatoci za zemjodelskiot sektor vo Republika Makedonija.
Informaciite za Makedonija
dostapni na biznis-partneri
od 82 zemji
Biznis-informaciite za Makedonija otsega ]e im
bidat dostapni na 43.000 biznis-partneri od 82
zemji od 123 centri na mre`nata povrzanost na
Svetskata trejd point federacija, ~ij ~len oficijalno stana i Trejd point-Skopje. So priklu~uvawe kon ova svetsko semejstvo ]e se olesni i
pristapot kon me\unarodnata trgovija, posebno za
malite i sredni pretprijatija. “Od uslugite koi
]e gi nudi skopskata filijala na Svetskata trejd
point federacija spa\aat trguvaweto po elektronski pat, kako i ponuda na baza na podatoci koi ]e
moàt da gi koristat site ~lenovi na ovaa organizacija. Sekoja kompanija ]e moè da se promovira preku informacioniot sistem, a preku me\unarodnata komunikaciska povrzanost naskoro ]e
moè da se ocenuva i kreditnata sposobnost na
kompanijata od strana na nezavisna francuska
kompanija, [to ]e im ponudi na stranskite partneri uvid vo kredibilitetot na makedonskite
firmi”, istakna Majkl Paten, generalen menaxer
na Trejd point za Evropa.
“Preku uslugite na ovaa kompanija, na pretpriema~ite od zemjava im se nudat informacii za slu~uvawata vo trgovijata na svetsko nivo, a i nadvore[nite partneri ]e dobijat neophodni informacii za biznis-klimata za investirawe vo Makedonija. Ponudata na kvalitetni informacii
ovozmoùva otvorawe na ekonomijata, [to se nametnuva kako imperativ od potpi[anite dogovori
za slobodna trgovija i ~lenstvoto vo STO”, izjavi
ministerot za ekonomija, Stev~o Jakimovski.
64
BILTEN
Sredba so makedonskite kompanii
koi sorabotuvaat so slovene~ki
firmi
Najdocna do sredinata na idnata godina, ]e se nadminat najgolemiot del od administrativnite
barieri so koi se soo~uvaat potencijalnite investitori vo dràvava, najavi ministerot za ekonomija, Stev~o Jakimovski, na sredbata [to ja ima[e so pretstavnici na makedonskite kompanii
koi sorabotuvaat so firmi od Republika Slovenija. Poso~uvaj]i deka Vladata e otvorena za sorabotka i pomo[ kon idnite investitori, ministerot za ekonomija povtorno upati apel da se investira vo Makedonija.
“Dojdete i investirajte, benifitot ]e bide zaedni~ki. Kaj nas ]e se zgolemat direktnite investicii, ]e ima novi vrabotuvawa, a ovie proizvodi
}e se prodavaat na makedonskiot i na evropskiot
pazar so nulta carinska stapka”, istakna Jakimovski. Na sredbata bea povtoreni konstataciite
deka makedonskite proizvodi ne go najdoa svoeto
mesto na slovene~kiot pazar i se nao\aat vo inferiorna pozicija vo odnos na slovene~kite [to,
pak, se gleda i so golemiot deficit na razmena
od makedonska strana.
“Makedonija za deset meseci vo trgovijata so
Slovenija zabeleà deficit od 90 milioni dolari, odnosno 17 milioni izvoz i duri 107 uvoz”,
informira ministerot Jakimovski, poso~uvaj]i
deka so vlezot na desette novi ~lenki vo Evropskata unija i za niv vo razmenata so Makedonija ]e
vaàt odredbite od Privremenata spogodba za
trgovija.
C M Y K
DA SE STIGNE DO CELTA
Kako da se zabrza napredokot kon Mileniumskite razvojni celi
Ovie naodi proizleguvaat od neodamne[na studija na Svetskata banka vo
koja se razgleduva mo`niot na~in za zabrzuvawe na napredokot kon MRC na nivo na zemja, preku kombinacija na podobri doma[ni politiki i podobo rakovodewe, povisoki nivoa na pomo[
(vo smisla na oficijalna pomo[ za razvoj), poefektivno davawe pomo[ i podobar pristap do pazarite na razvienite zemji. Studijata se fokusira[e na
18 zemji vo koi ìveat re~isi polovina od siroma[nite lu\e vo svetot, koi
opfa]aat edna tretina od globalnite
tekovi na pomo[, i koi se [iroko reprezentativni kako zemji so nizok dohod i so dobri politiki. Tie 18 zemji
se: Albanija, Banglade[, Benin, Bolivija, Burkina Faso, Etiopija, Honduras,
Indija, Indonezija, Republika Kirgis-
Boks 1
Mileniumski razvojni celi
1. Iskorenuvawe na ekstremnata siroma[tija i glad
l Vo periodot od 1990 do 2015 godina, namaluvawe za edna polovina na
brojot na lu\e ~ij dohod e pomal od eden dolar dnevno.
l Vo periodot od 1990 do 2015 godina, namaluvawe za edna polovina na
brojot na lu\e koi gladuvaat.
2. Postignuvawe na univerzalno osnovno obrazovanie
l Do 2015 godina, decata vo celiot svet, i mom~iwata i devoj~iwata,
]e moàt celosno da zavr[at osnovno u~ili[te.
3. Promovirawe na ednakvosta na polovite i osposobuvawe na ènite
Eliminirawe na disparitetot me\u polovite vo osnovnoto i srednoto
obrazovanie po mo`nost do 2005 godina, kako i na site nivoa na obrazovanie najdocna do 2015 godina.
l
4. Namaluvawe na mortalitetot kaj decata
l Vo periodot od 1990 do 2015 godina, namaluvawe za dve tretini na
stapkata na mortalitet kaj decata do 5 godini.
5. Podobruvawe na zdravjeto na majkite
Vo periodot od 1990 do 2015 godina, namaluvawe za tri ~etvrtini na
stapkata na mortalitet kaj majkite.
l
6. Borba protiv HIV/sidata, malarijata i drugite bolesti
Do 2015 godina, zapirawe na [ireweto i zapo~nuvawe na proces na
namaluvawe na [ireweto na HIV/sidata.
l Do 2015 godina, zapirawe na [ireweto i zapo~nuvawe na proces na
namaluvawe na [ireweto na malarijata i drugi te[ki bolesti.
l
11-12/2003
So ogled na toa [to preostanuvaat u[te 12 godini za ostvaruvawe na Mileniumskite razvojni celi (MRC, boks 1),
za ispolnuvawe na targetite potrebno
e pogolemo ~uvstvo za itnost kaj site
strani. Golem broj zemji vo razvoj postignuvaat zna~itelen napredok kon
MRC, pred se kako rezultat na podobrite politiki, podobroto rakovodewe
i produktivnata upotreba na pomo[ta
za razvoj. No, tie bi moèle da storat
pove]e so vistinskata kombinacija na
reformi na politikite i dopolnitelna pomo[. Zgolemuvaweto na naporite
za ispolnuvawe na MRC do 2015 godina
nosi i mo`nosti i predizvici. So sega[no angaìrawe, razvienite zemji
moàt da go zabrzaat napredokot so
obezbeduvawe pogolema i podobra pomo[ i so ovozmoùvawe pogolem pristap do nivnite pazari. Zemjite vo razvoj, od svoja strana, ]e treba da prodolàt da gi sproveduvaat svoite politiki i na~inot na koj se implementiraat. Bez pogolem impuls, postoi seriozen rizik deka golem broj zemji nema
da ispolnat mnogu od ovie celi.
7. Obezbeduvawe odr`livost na ìvotnata sredina
Integrirawe na principite na odr`liv razvoj vo politikite i programite na zemjite i namaluvawe na zagubata na resursite od ìvotnata
sredina.
l Do 2015 godina, namaluvawe za edna polovina na brojot na lu\e koi
nemaat postojan pristap do ~ista voda za piewe.
l Do 2015 godina, zna~itelno podobruvawe na ìvotot na najmalku 100
milioni ìteli na siroma[ni naselbi.
l
8. Razvivawe na globalno partnerstvo za razvoj
Natamo[no razvivawe na otvoren, zasnovan na pravila, predvidliv i
nediskriminatoren trgovski i finansiski sistem.
l Potencirawe na specijalnite potrebi na najmalku razvienite zemji.
l Potencirawe na specijalnite potrebi na zemjite koi nemaat izlez na
more, kako i malite ostrovski zemji vo razvoj.
l Seopfatno re[avawe na dol`ni~kite problemi na zemjite vo razvoj,
preku nacionalni i me\unarodni merki za postignuvawe na dolgoro~no
odr`liv dolg.
l Razvivawe i implementirawe na strategii za pristojna i produktivna
rabota za mladite, vo sorabotka so razvienite zemji.
l Obezebduvawe pristap do dostapni, osnovni lekovi vo zemjite vo razvoj, preku sorabotka so farmacevtskite kompanii.
l Obezbeduvawe na pridobivkite od novite tehnologii, osobeno informaciite i komunikaciite, preku sorabotka so privatniot sektor.
l
BILTEN
65
C M Y K
MILENIUMSKI RAZVOJNI CELI
tan, Madagaskar, Mali, Mavritanija, Mozambik,
Pakistan, Tanzanija, Uganda i Vietnam. Ulogata za
pomo[ be[e isto taka pregledana za dve drugi
grupi na zemji: zemji so nizok dohod koi se soo~uvaat so problemi i zemji so sreden dohod.
Pristapot na nivo na zemja, pri ovaa studija, se
nadopolnuva na rabotata vo koja e koristen globalen i sektorski pristap za da se razgleda tro[okot od ostvaruvaweto na site MRC vo site zemji vo razvoj, kako i implikaciite za goleminata na
pomo[ta (vidi, na primer, Devarajan, Swanson, and
Miller, 2002). Studijata se fokusira[e na zemjite
so dobri politiki, bidej]i kako [to pokaùva literaturata za efektivnosta na pomo[ta, argumentite za da se dade pomo[ na ovie zemji se najcvrsti (Burnside and Dollar, 2000). Kvalitetot na politikite se odnesuva na adekvatnosta na politi-
kata, upravuvaweto i institucionalnata ramka na
zemjata, pri promovirawe na namaluvaweto na siroma[tijata preku odr`liv rast i podobro obezbeduvawe uslugi za siroma[nite.
Sekoja od 18-te zemji postigna zna~itelen napredok vo tekot na izminatava decenija, osobeno okolu celite za namaluvawe na siroma[tijata vo pogled na dohodot, promovirawe na osnovnoto obrazovanie i zgolemuvawe na pristapot do bezbedna
voda za piewe. No, napredokot varira[e, kako vo
pogled na celite, taka i me\u samite zemji. Najmal
napredok e postignat vo vrska so celite za namaluvawe na mortalitetot kaj decata i majkite i vo
vrska so sanitarnite uslovi. Dodeka Banglade[,
Indonezija i Vietnam postignaa brz napredok vo
pogled na nekoi ili na site celi, Etiopija, Madagaskar i Pakistan zabeleàa pomalo podobruvawe.
Tabela 1
Napredok vo ostvaruvaweto na Mileniumskite razvojni celi (MRC)
Kolkava dopolnitelna pari~na pomo[, nadopolneta so reformi na politikite,
]e pretstavuva krucijalna razlika
So tekovni politiki,
institucii inadvore[ni izvori
Siroma[tija Obrazovanie Zdravstvo Okolina
Albanija
Banglade[
Benin
Bolivija
Burkina Faso
Etiopija
Honduras
Indija
Indonezija
Kirgistan
Madagaskar
Mali
Mavritanija
Mozambik
Pakistan
Tanzanija
Uganda
Vietnam
+
*
+
+
+
+
*
+
*
+
+
*
BILTEN
*
*
Ne e ispolnet nitu eden od targetite
Site targeti se ispolneti
Targetot za [umite e zemen vo predvid
Izvor: Svetska Banka
66
So podobreni politiki, institucii
i pogolemi nadvore[ni izvori
Siroma[tija Obrazovanie Zdravstvo Okolina
+
+
Barem eden target e ispolnet
Tagetite za MRC se nadminati
C M Y K
Pri prvoto scenario, vo studijata se razgleduva
kolkav napredok kon MRC bi moèla da postigne
sekoja od ovie zemji do 2015 godina, bez zna~itelno zgolemuvawe na tekovite na pomo[ ili podobruvawe na politikite. (Proektiranite rezultati
spored ova scenario i vtoroto scenario so podobri politiki i povisoka pomo[ opi[ano podolu, gi reflektiraat ocenkite na timovite na
Svetskata banka za zemjite, potkrepeni so postoe~kite analizi). Leviot del od grafikonot 1 dava
rezime za mo`nostite na 18-te zemji spored prvoto scenario. Poverojatno e deka pogolem broj
zemji ]e gi ostvarat celite vo vrska so obrazovanieto i siroma[tijata, vo sporedba so celite za
zdravstvo ili ìvotna sredina. Op[to zemeno,
ova pokaùva [to moè da se o~ekuva dokolku zemjite prodolàt da gi sledat politikite naso~eni
kon odrùvawe makroekonomska stabilnost i promovirawe na strukturnite reformi. Isplatlivosta od ovie politiki vo pogled na rastot, ]e
rezultira vo najgolemi pridobivki preku namaluvawe na siroma[tijata vo pogled na dohodot i
zgolemuvawe na brojot na zapi[ani deca vo osnovno u~ili[te. Sepak, vo ramkite na obrazovnite
celi, iako targetot na zapi[uvawe vo osnovno
u~ili[te se o~ekuva da bide ispolnet vo re~isi
dve-tretini od zemjite opfateni vo primerokot,
targetite za zavr[uvawe na osnovnoto u~ili[te
i ednakvost na polovite pretstavuvaat pogolem
predizvik. Sli~no na toa, iako polovina od zemjite od primerokot ]e ja ostvarat celta vo pogled
na dohodnata siroma[tija, nekolku od niv nema da
moàt da ja ostvarat celta za namaluvawe na gladot.
Celite vo vrska so namaluvawe na mortalitetot
kaj decata i majkite se proektirani da ostanat
neispolneti re~isi sekade vo primerokot (vo vrska so diskusijata zo[to ovie celi povrzani so
zdravjeto pretstavuvaat poseben predizvik, vidi
boks 2). Najverojatno, samo Banglade[, Indonezija
i Vietnam ]e gi ostvarat celite okolu namaluvawe na mortalitetot kaj decata. {to se odnesuva
do mortalitetot kaj majkite, verojatno samo Vietnam ]e ja ispolni MRC. Ostvaruvaweto na ovie celi e ote`nato vo golem broj zemji vo primerokot
od Subsaharska Afrika, pred se poradi [ireweto
na epidemijata na HIV/sida vo devedesettite godini.
Na koj na~in, zna~itelno podobrite politiki i pogolemata pomo[ bi bile vo interakcija pri zabr-
zuvawe na tempoto na napredok na ovie zemji kon
ostvaruvawe na MRC? Rezultatot za sekoja zemja,
spored vtoroto scenario, e rezimiran vo desnata
povr[ina od grafikon 1, koj vsu[nost pokaùva
kolku ovaa kombinacija bi moèla da bide mo]na.
Na primer, vakvata kombinacija verojatno bi
ovozmoìla ostvaruvawe na celite vo vrska so
siroma[tijata vo site 18 zemji od primerokot,
pri [to nekoi od niv (Mozambik, Uganda i Vietnam), bi postignale u[te poostri namaluvawa na
Boks 2
Zo[to zaostanuvawe vo zdravstvoto
Od pove]e pri~ini, ostvaruvaweto na Mileniumskite razvojni celi vo zdravstvoto e pogolem
predizvik vo sporedba so drugite celi. Kako
prvo, namaluvaweto na smrtnosta kaj majkite i
doen~iwata potrebno za ispolnuvawe na targetite, e mo[ne rigorozno (do 2015 godina, namaluvawe na smrtnosta kaj doen~iwata za dve tretini i namaluvawe na smrtnosta kaj majkite za
tri ~etvrtini). Vtoro, podobruvaweto na rezultatite vo zdravstvoto e povrzano ne samo so
obezbeduvaweto na zdravstvenite uslugi, tuku i
so intervencii nadvor od zdravstveniot sektor. Pristapot do ~ista voda i obrazovanieto
na majkite se klu~ni za stapkite na smrtnost kaj
doen~iwata i majkite. Ostroto namaluvawe na
smrtnosta kaj majkite zadolìtelno bara i promeni vo griàta za vreme na bremenosta i pri
poroduvaweto, kako i podobrena patna mreà,
se so cel za podobruvawe na vkupnata medicinska grià. Treto, efikasnoto sproveduvawe na
zdravstvenite uslugi pretpostavuva dobra koordinacija na politikite vo drugite poliwa.
Tuka se vklu~eni upravuva~kite politiki vo javniot sektor koi obezbeduvaat adekvatni stimulacii za zdravstveniot sektor; politiki za nabavka i distribucija na farmacevtski sredstva, so cel nivna dostapnost vo potrebni koli~ini i na vistinski mesta; zdravstveni merki za za[tita na naselenieto; soodvetno regulirawe i kontrola na kvalitetot na privatnite
davateli na uslugi, koi naj~esto obezbeduvaat
uslugi vo pogolem obem vo sporedba so javniot
sektor.
11-12/2003
Dve scenarija
Kako i da e, iskustvata pokaùvaat deka progresot kon ostvaruvawe na zdravstvenite celi e
vozmoèn. Potrebni se koordinirani napori za
obezbeduvawe odr`liv napredok na indikatorite na smrtnost kaj doen~iwata i majkite. Ovie
oblasti vklu~uvaat podobruvawe na pristapot i
kvalitetot na zdravstvenite uslugi; podobra
infrastruktura, posebno za vodata i sanitariite; i fokusirawe na kontrolata kon bolestite
koi se visoko koncentrirani me\u siroma[nite
(na primer, tuberkoloza i malarija).
BILTEN
67
C M Y K
siroma[tijata otkolku [to se bara so MRC. Isto
taka, zna~itelen napredok bi moèl da se o~ekuva
vo pogled na celite za obrazovanie, pri [to re~isi dve-tretini od zemjite vo primerokot bi gi
ostvarile targetite za zavr[uvawe na osnovno
u~ili[te i ednakvost na polovite. Sepak, napredokot vo pogled na celite za zdravstvo i ìvotna
sredina, i ponatamu ]e ostane predizvik (vidi
grafikon 2). Site targeti vo bilo koja bi bile ostvareni samo od edna tretina, ili pomalku od
zemjite, dodeka nekoi ne bi ispolnile nitu edna
od celite.
Golem broj zemji vo razvoj postignuvaat
zna~itelen napredok kon Mileniumskite
razvojni celi, pred se kako rezultat na
podobrite politiki, podobroto
rakovodewe i produktivnata upotreba na
pomo[ta za razvoj. No, tie bi moèle da
storat pove]e so vistinskata kombinacija
na reformi na politikite i
dopolnitelna pomo[
Za da moàt podobruvawata da se ostvaruvaat so
pobrzo tempo, potrebni se zna~itelni politi~ki
i institucionalni reformi za zabrzuvawe na rastot i podobruvawe na procesot na davawe uslugi.
Potrebnite reformi opfa\aat tri [iroki oblasti: podobruvawe na klimata za aktivnostite na
privatniot sektor, osobeno vo smisla na infrastrukturata i vladeewe na pravoto, zgolemuvawe
na kvalitetot na upravuvaweto i kapacitetot na
javniot sektor; i obezbeduvawe poefektiven ~ove~ki razvoj i drugi osnovni uslugi za siroma[nite. Reformskite prioriteti ]e variraat od
Studijata se fokusira[e na 18 zemji vo
koi ìveat re~isi polovina od siroma[nite lu\e vo svetot, koi opfa]aat edna
tretina od globalnite tekovi na pomo[, i
koi se [iroko reprezentativni kako zemji
so nizok dohod i so dobri politiki.
zemja do zemja. Vo nekoi zemji, kako [to se Pakistan i Indonezija, zajaknuvaweto na upravuvaweto
vo javniot sektor i podobruvaweto na klimata za
investicii se prioriteti. Vo Madagaskar i Burkina Faso, ]e bide neophodno da se implementiraat sektorski politiki i da se preorientiraat
programite za javni rashodi, so cel politikite na
rastot da se orientiraat pove]e kon siroma[nite. Vo Honduras, pobrziot rast ]e zavisi od reformite za prodlabo~uvawe na finansiskiot sektor i podobruvawe na upravuvaweto.
68
BILTEN
U[te kolku pomo[ e potrebna?
Iznosot na dopolnitelna pomo[ [to moè produktivno da se iskoristi, zna~itelno varira od
zemja do zemja, pred se poradi razlikite vo politikite, instituciite i tempoto so koe tie bi moèle da se podobrat, opsegot na dohodna i nedohodna siroma[tija, kako i postojnite nivoa na pomo[. Ovie varijacii se jasno vidlivi, dokolku 18te zemji se razgleduvaat vo smisla na tri grupi.
Pette golemi aziski zemji - Banglade[, Indija,
Indonezija, Pakistan i Vietnam - imaat golem
broj siroma[ni (zaedno, tie opfa]aat 45% od
onie koi ìveat so pomalku od 1 dolar dnevno),
dobri politiki i mo`nosti za natamo[no podobruvawe potkrepeni so razumen institucionalen
kapacitet. Vo momentov, tie primaat niski nivoa
na pomo[ (izrazeno po ìtel ili kako procent od
BDP). Ottuka, za ovie zemji, verojatno ]e bide
mo`no zna~itelno zgolemuvawe na pomo[ta (dvojno, ili pove]e od sega[nite tekovi). Kako rezultat na toa, a pod uslov istite i ponatamu da gi podobruvaat politikite, ]e bidat vo mo`nost da
postignat pobrz napredok kon MRC (isto taka, Indonezija i Vietnam, bi nadminale nekoi od MRC).
Za zemjite koi imaat pogolem dohod po ìtel i
zna~itelno golemi tekovi na pomo[ - Albanija,
Bolivija i Honduras - dopolnitelnata pomo[ bi
moèla da se iskoristi produktivno, no raste~kata korisnost bi bila mnogu pomala. Vo prosek,
nivnite barawa za dopolnitelna pomo[ bi iznesuvale 20% nad sega[nite tekovi. Edna od pri~inite e faktot deka, tie ve]e dobivaat zna~itelna
pomo[, i imaat povisoka pomo[ po ìtel od pove]eto zemji od Subsaharska Afrika. Isto taka,
iako ovie zemji s# u[te se soo~uvaat so seriozni
predizvici vo pogled na nekoi od celite - posebno vo smisla na podobruvawe na uslovite na marginaliziranite regioni i grupi - i seu[te imaat
potreba od pomo[, za golem broj od niv pokorisni
]e bidat podlaboki reformi, otkolku zna~itelno
pove]e koncesionalna pomo[ za odrùvawe na povisok rast.
Tretata grupa ja so~inuvaat 10 zemji od Subsaharska Afrika i Centralna Azija. Tie imaat pomalku
naselenie, poslab institucionalen kapacitet i
voobi~ano, ve]e dobivaat zna~itelna pomo[. Za
ovie zemji, potrebnata dopolnitelna pomo[ vo
prosek ]e iznesuva okolu 60% nad sega[nite nivoa, vo zavisnost od specifi~nostite na zemjata.
Klu~no razmisluvawe vo ovie zemji, kade postoi
zna~itelna nesigurnost, e tempoto so koe tie mo-
C M Y K
Od druga strana, zemjite kako [to se Burkina Faso i Mozambik, verojatno ]e moàt da koristat
samo relativno skromni zgolemuvawa na pomo[ta
i pokraj nivnite ogromni potrebi povrzani so razvojnite celi. Tie ve]e dobivaat zna~itelni iznosi na nadvore[na pomo[ - nad polovina od buxetot na Burkina Faso e nadvore[no finansiran,
dodeka tekovite na pomo[ kon Mozambik iznesuvaat okolu edna ~etvrtina od nejziniot BDP. Iako
sekoja od niv bi moèla ponatamu da gi podobri
svoite politiki, vklu~uvaj]i go zgolemuvaweto na
doma[nite prihodi, docneweto me\u ovie reformi i neophodnoto nadgraduvawe na kapacitetot,
implicira deka e potrebno etapno zgolemuvaweto
na pomo[ta. Od druga strana, Etiopija i Madagaskar bi trebalo da bidat vo mo`nost da koristat
zna~itelno pove]e pomo[ vo tekot na slednata
decenija, moèbi duri i dvojno pove]e od sega[nite tekovi, dokolku ovie zgolemuvawa bidat pridruèni so podobruvawa na politikite. Izrazeno
po ìtel, Etiopija sega dobiva okolu polovinata
od pomo[ta na Burkina Faso i edna tretina od pomo[ta [to ja dobiva Mozambik. Spored toa, dokolku zemjata e sposobna da gi podobri svoite politiki, osobeno so podobruvawe na klimata za investicii, golemite zgolemuvawa na pomo[ta bi
moèle zna~itelno da go zabrzaat nejziniot napredok kon nekolku MRC.
Drugi zemji so nizok dohod
{to stanuva so ulogata na pomo[ta vo zemjite so
nizok dohod, koi imaat poslabi politiki i rakovodewe od onie 18 zemji od primerokot? Takvite
zemji se poseben predizvik za efektivno koristewe na pomo[ta. Iako zemjite vo ovaa grupa se razli~ni, vklu~uvaj]i gi postkonfliktnite zemji, kako i zemjite so slabi rezultati vo razvojot, tie,
isto taka, imaat nekolku zaedni~ki karakteristiki. Site imaat slabi ekonomski i socijalni pokazateli koi postojano se vlo[uvaat; ograni~eni
podatoci za socijalnite uslovi i vlijanieto na
programite za razvoj; i mnogu slabi politiki, institucii i upravuvawe (Svetska banka, 2002). Vo
ovie zemji, predizvikot za donatorite e da se iznajdat na~ini na vramnoteùvawe na ograni~eniot kapacitet na zemjite za apsorpcija i visokiot
rizik, so potrebata zemjite da ostanat vklu~eni
vo programite, so cel da ne bidat kompromitirani mo`nostite za napredok. So ogled na nestabilnosta na reformskite programi i ograni~enite
politi~ki i tehni~ki kapaciteti, cvrstata koordinacija na pomo[ta e osobeno va`na. Iako ne
postoi [ema kako najdobro da im se pomogne na
ovie zemji pri inicirawe na reformite, podobroto razbirawe na lokalnata socijalna i politi~ka
dinamika sekoga{ mora da bide po~etna to~ka.
Sposobnosta na ovie zemji efektivno da ja koristat pomo[ta za pribliùvawe kon MRC, moè da
bide zgolemena so podobruvawe na politikite i
upravuvaweto. Eden od na~inite za poproduktivno
koristewe na zgolemenata pomo[, duri i na kratok rok, bi bil zajaknuvawe na avtonomnite, ili
nevladinite institucii za obezbeduvawe uslugi.
Tie 18 zemji se: Albanija, Banglade[,
Benin, Bolivija, Burkina Faso, Etiopija,
Honduras, Indija, Indonezija, Republika
Kirgistan, Madagaskar, Mali,
Mavritanija, Mozambik, Pakistan,
Tanzanija, Uganda i Vietnam
Vo ramkite na ovaa grupa zemji, argumentot za pogolemi finansiski transferi e posilen vo postkonfliktnite zemji. Pove]eto od niv imaat zna~ajni potrebi od humanitarna pomo[, kako i potreba za obnovuvawe na infrastrukturata i obezbeduvawe na osnovni socijalni uslugi. Vo isto
vreme, bazata na doma[ni resursi e mala i najverojatno nema brzo da se zgolemi (na primer, vo
Avganistan, doma[nite resursi se proektirani
da dostignat samo 5% od BDP i 9% od dràvniot
buxet za 2004 godina). Vo vakva situacija, donatorite treba da gi finansiraat golemite direktni tro[oci navremeno i na na~ini koi pove]e gi
poddrùvaat namesto da gi potkopuvaat lokalnite napori za mobilizirawe na resursi i izgradba
na kapacitet. Isto taka, treba da se iznajdat na~ini za da se obezbedi deka, tekovite na pomo[
kon ovie zemji i ponatamu ]e rastat so tekot na
vremeto, kako [to se zajaknuva nivnoto institucionalno i politi~ko okruùvawe, namesto kako
[to obi~no se slu~uva, da se namalat nabrzo po
zavr[uvawe na konfliktot.
11-12/2003
àt razumno da o~ekuvaat deka ]e gi nadgradat institucionalnite i ~ove~ki kapaciteti, na toj na~in [to ]e moàt da gi preto~at dobrite politiki i pogolemoto finansirawe na javnata potro[uva~ka, vo pobrz rast i podobri rezultati za ~ove~kiot razvoj.
Zemji so sreden dohod
{to se odnesuva do zemjite so sreden dohod, pove]eto od niv ve]e gi ispolnile ili se na vistinskiot pat da gi ostvarat MRC u[te pred 2015 goBILTEN
69
C M Y K
dina. Iako tie dobija edna ~etvrtina od vkupnite
tekovi na pomo[ vo 2001 godina, pove]eto od niv,
za finansirawe na golemiot broj investiciski
potrebi se potpiraat na doma[ni resursi i tekovi na privaten kapital. Sepak, vo 2000 godina, vo
ovie zemji s# u[te ìveeja 280 milioni lu\e so
pomalku od 1 dolar dnevno, a 870 milioni lu\e
ìveat so pomalku od 2 dolari dnevno. Iako drugite socijalni indikatori vo prosek se podobri
vo sporedba so zemjite so nizok dohod, sepak i ponatamu postojat zna~itelni xebovi na siroma[tija vo pove]eto od niv.
Pri prvoto scenario, vo studijata se
razgleduva kolkav napredok kon MRC bi
moèla da postigne sekoja od ovie zemji
do 2015 godina, bez zna~itelno
zgolemuvawe na tekovite na pomo[ ili
podobruvawe na politikite
Argumentot za dodeluvawe na pomo[ na ovie zemji
so cel zabrzuvawe na nivniot napredok kon MRC,
varira zavisno od uslovite vo zemjata. Dohodot
po ìtel vo ovie zemji se dviì od 750 dolari, do
nad 9.000 dolari. Razliki postojat i vo pogled na
kreditosposobnosta i vo pogled na adekvatnosta
na nivnite politiki. Zemjite so ponizok sreden
dohod, kako [to se Gvatemala, Maroko, Peru i Filipini, se sli~ni so pobogatite zemji so nizok dohod. Tie imaat [iroko rasprostraneta siroma[tija (iako ne vo site dimenzii - Peru, na primer,
So ogled na nestabilnosta na reformskite
programi i ograni~enite politi~ki i
tehni~ki kapaciteti, cvrstata
koordinacija na pomo[ta e osobeno va`na.
Iako ne postoi [ema kako najdobro da im
se pomogne na ovie zemji pri inicirawe na
reformite, podobroto razbirawe na
lokalnata socijalna i politi~ka dinamika
sekoga[ mora da bide po~etna to~ka
ima re~isi univerzalno osnovno obrazovanie) i
slaba kreditosposobnost. Za ovie zemji, duri i
koga imaat odreden pristap do privaten kapital,
skromnite nivoa na oficijalna pomo[ za razvoj bi
moèle da imaat klu~na analiti~ka uloga vo implementiraweto na reformite naso~eni kon nadminuvawe na siroma[tijata i neednakvosta, kako
i ostvaruvawe pobrz napredok kon MRC.
Iako Kina e zemja so ponizok sreden dohod, nejzinata golemina, dosega[nite rezultati vo odrù70
BILTEN
vaweto na rastot i namaluvawe na siroma[tijata
i pristapot do tekovi na privaten kapital, sepak
ja pravat poinakva. Taa ve]e postigna nekoi od
MRC i na dobar pat e da gi ostvari site do 2015
godina. Me\utoa, vo 2000 godina, okolu 200 milioni Kinezi s# u[te ìveeja so pomalku od 1 dolar
dnevno, a 600 milioni lu\e ìveeja so pomalku od
2 dolari dnevno. Neednakvostite me\u regionite
i me\u ruralnite i urbanite oblasti, isto taka se
golemi. So cel re[avawe na ovie problemi, pokraj
sektorskite reformi za podobruvawe na procesot
na davawe uslugi, potrebna e seopfatna reforma
i na vladiniot fiskalen sistem. Pokraj toa, ]e
bide potrebno zna~itelno zgolemeno tro[ewe, od
koe najgolemiot del ]e mora da dojde od doma[ni
izvori. Pomo[ta moè da ima pridones kon unapreduvaweto na neophodnite politi~ki i institucionalni reformi [to í se potrebni na Kina, so
cel ednoobrazno ostvaruvawe na MRC.
Vo zemjite so povisok sreden dohod, oficijalnata
nadvore[na pomo[ bi moèla da gi zasili doma[nite napori (i doma[nite resursi) vo borbata
protiv xebovite na siroma[tija, koi i ponatamu
gi ima vo golem broj, kako i vo za[titata na siroma[nite od vlijanieto na eksternite [okovi.
Bidej]i pove]eto od ovie zemji moàt da imaat
pristap do me\unarodnite pazari na kapital,
oficijalnite tekovi najverojatno ]e bidat glavno
nekoncesionalni i ]e se namaluvaat vo zavisnost
od zgolemuvaweto na dohodite. Za ovie zemji, pogolemiot pristap do pazarite na razvienite zemji, najverojatno ]e ima pogolem efekt vo odnos na
dopolnitelnata pomo[ za poddr[ka na naporite
za nadminuvawe na xebovite na siroma[tijata.
Implikacii od zgolemuvaweto
Vo nasoka na zabrzuvawe na napredokot kon MRC,
me\unarodnata zaednica ]e treba da dejstvuva na
~etiri fronta:
Povrzuvawe na strategiite na zemjata so srednoro~nite nacionalni celi. Vo zemjite so nizok dohod, dokumentite za strategijata za namaluvawe
na siroma[tijata (DSNS), odnosno nacionalnite
strateii za razvoj poop[to, treba poeksplicitno
da bidat povrzani so dolgoro~nite celi, kako i
da konkretiziraat [to treba zemjite i nivnite
razvojni partneri da storat za ostvaruvawe na
celite. Ottuka, zemjite ]e mora da gi koristat
nivnite DSNS ili strategii za razvoj, pri formuliraweto na srednoro~nite celi i nivnoto
C M Y K
Obezbeduvawe na zna~itelno pogolema pomo[.
Studiite na zemjite potvrduvaat deka, so kontinuirani politi~ki i institucionalni reformi,
zna~itelnoto zgolemuvawe na pomo[ta moè da go
zabrza napredokot kon MRC. Me\unarodnata zaednica se obvrza na zgolemuvawe na obemot na pomo[ta za 16-18 milijardi dolari godi[no do
2006 godina (od nivoto vo 2002 koe iznesuva[e
56 milijardi dolari). Ekstrapoliraj]i od [irokite tipologii na zemjite zemeni kako primerok,
apsorpciskiot kapacitet na zemjite so nizok dohod i poslabi politiki, i katalizatorskata uloga
na pomo[ta vo zemjite so sreden dohod, studijata
sugerira deka e potrebna pogolema suma - najmalku
30 milijardi dolari godi[no vo tekovna pomo[.
Vetuvaweto na vakov dopolnitelen iznos, moè da
predizvika pozitiven ciklus koj ]e gi podobri
mo`nostite za ostvaruvawe na MRC vo golem broj
zemji vo razvoj, so toa [to ]e pomogne vo odrùvawe na nivnite napori za reformi. Na sreden
rok, vakvata procenka za dopolnitelnata potrebna pomo[ bi moèla da bide nadminata. I pokraj
toa [to taa ja reflektira najdobrata raspolo`liva analiza na nivo na zemjata, sepak, taa e konzervativna, odnosno postojat jazovi osobeno vo
vrska so infrastrukturnite potrebi (vidi blok 3)
i mo`noto tempo na zgolemuvawe na kapacitetot.
Podobruvawe na obezbeduvaweto pomo[. Iako ne
postoi edinstven odgovor vo odnos na toa [to ja
pravi pomo[ta dobra, studiite za zemjata na koi
se bazira ovoj dokument sugeriraat deka postojat
tri glavni implikacii za obezbeduvaweto pomo[:
m Poddr[ka na dobrite politiki preku navremena i predvidliva pomo[. Neodamne[niot presvrt
vo alokacijata kon zemjite so nizok dohod i relativno dobri politiki, pretstavuva pozitiven
trend koj treba da prodolì. Kako [to zemjite
gradat dobri rezultati vo sproveduvaweto politiki, istite treba da bidat potkrepeni so pristap do navremena i predvidliva pomo[ koja ]e
ovozmoì pogolema doverba vo prezemaweto dolgoro~ni reformi, potrebni za odrùvawe na napredokot kon MRC. Iako treba da se stori ne[to
pove]e, edna od zemjite koja postigna odreden napredok vo ovoj pravec e Uganda.
Me\utoa, zemjite so nizok dohod i poslabi politiki ne treba da bidat otse~eni od pomo[ta. Vo
nekoi zemji, osobeno postkonfliktnite, direktnite i tranziciskite tro[oci za humanitarna pomo[, obnova na infrastrukturata i obezbeduvawe
osnovni socijalni uslugi moàt da bidat zna~itelni. Drugi zemji koi iniciraat reformi moàt
da se soo~at so nepovolni inicijalni tro[oci,
kako [to se zaostanati obvrski po nadvore[en
dolg i negativni neto transferi na eksterni resursi. Predizvikot vo ovie slu~ai e brzo obezbeBoks 3
Zo[to podobrata infrastruktura e od
vitalno zna~ewe?
Se pove]e stanuva jasno deka naprednata infrastruktura e krucijalna za postignuvaweto na
MRC. Sepak, i pokraj ova, pove}eto strategii na
zemjite ne gledaat na infrastukturata na potrebniot na~in, pred se poradi nerazjasnetosta
na nivo na zemjata za toa kolku sigurnoto obezbeduvawe na infrastrukturnite uslugi moè da
pomogne vo namaluvawe na siroma[tijata preku
pobrz rast i podobra isporaka na uslugite. Sleduvaat dva primeri za toa kako infrastrukturata vlijae vrz razvojot na rezultatite povrzani so MRC:
Vlijanie preku rastot. Vo Uganda, Anketata na
243 firmi sprovedena vo 1998 godina pokaà
deka neadekvatnite izvori na elektri~na energija pretstavuvaat najzn~ajno ograni~uvawe za
investirawe. Vo prosek, firmite ne dobivaa
elektri~na energija preku javnata mreà 89 rabotni denovi godi[no, [to pridonese 77% od
golemite firmi (plus 44% od srednite i 16%
od malite pretprijatija) da kupuvaat generatori, koi pretstavuvaa 25% od vkupnite investicii na ovie firmi vo oprema i ma[ini. Obezbeduvaweto na sigurni uslugi od oblasta na
elektri~nata energija, verojatno ]e privle~e
pove]e pretprijatija da investiraat vo Ugandapodobruvaj]i gi izgledite za porast i namaluvawe na siroma[tijata.
l
11-12/2003
preto~uvawe vo godi[nite buxeti i programi koi
isto taka gi inkorporiraat o~ekuvawata okolu tekovite na pomo[. Za da go storat toa efektivno,
]e treba da gi re[avaat informaciite na nivo na
zemjata, kako i analiti~kite jazovi okolu rezultatite povrzani so MRC i nivnite determinanti.
Vlijanie preku obezbeduvaweto na uslugi. Vo
ruralna Indija, istraùvaweto pokaà deka vo
prosek, postoeweto i traeweto na diareata me\u deca na vozrast pod pet godini e zna~itelno
pomalo kaj semejstvata koi imaat vodovod, otkolku kaj onie bez vodovod. Sepak, rezultatite
pokaùvaat deka zdravstvenite pridobivki naj~esto gi zaobikoluvaat decata vo siroma[nite
semejstva, posebno dokolku majkata e siroma[no obrazovana. Ova ukaùva na zna~eweto od
kombinirawe na investiciite vo infrastrukturata so efektivna javna akcija za promovirawe na zdravstvenata edukacija i namaluvawe na
siroma[tijata.
l
BILTEN
71
C M Y K
duvawe na pomo[, bez potkopuvawe na lokalnite
napori za mobilizirawe na resursi i izgradba na
kapacitet.
m Usoglasuvawe na pomo[ta so prioritetite i
pre~kite za zemjata. Pomo[ta treba da se obezbedi na na~ini koi se podobro usoglaseni so prioritetite, onaka kako [to se pretstaveni vo strategijata na zemjata za namaluvawe na siroma[tijata ili strategijata za razvoj, sli~no kako vo Vietnam i Etiopija. Ova zna~i prifa]awe na nacionalnite celi, podobruvawe na koordinacijata na
donatorite i usoglasuvawe na donatorskite politiki kolku [to e mo`no pove]e so sistemite na
zemjite. Isto taka, pomo[ta treba da bide etapna
i povrzana so podobruvawe na kapacitetite na
zemjata (kako vo slu~ajot so Tanzanija), so cel odbegnuvawe na potencijalnite problemi povrzani
so zavisnosta od pomo[.
Sposobnosta da se izvle~e korist od
podobriot pristap na pazarot, osobeno za
zemjite so nizok dohod, zavisi, isto taka,
i od prezemaweto na natamo[ni reformi i
investicii, a osobeno od nadgraduvaweto
na infrastrukturata povrzana so
trgovijata, kako i podobruvawe na
carinskata administracija
m Obezbeduvawe soodvetni formi na pomo[ pod
odr`livi uslovi. Mnogu pogolem del od pomo[ta
koja vo momentov se obezbeduva, treba da bide
forma na gotovina, vo nasoka na finansirawe na
tro[ocite za ispolnuvawe na MRC. Pomo[ta moè
da ja zadovoli potrebata od zgolemeni pove]ekratni tro[oci, dokolku se obezbeduva preku buxetska ili sektorska poddr[ka vo zemjite kako
[to e Burkina Faso, koi go podobruvaat upravuva-
weto so javnite rashodi, ili preku finansirawe
na dobro osmisleni sektorski programi, kako vo
slu~ajot na Madagaskar. Vo nasoka na obezbeduvawe odr`livost na dolgot vo visokozadolènite
zemji koi imaat dobri politiki, no se podlo`ni
na [okovi, poèlno e pogolem del od pomo[ta da
bide vo forma na grantovi.
Zgolemen pristap do pazarite vo industriskite
zemji. Za golem broj zemji so nizok i sreden dohod,
trgovijata i pomo[ta me\usebno se nadopolnuvaat. Mo`nostite na zemjite vo razvoj za ispolnuvawe na MRC bi bile zna~itelno zgolemeni, preku
pogolemiot pristap do pazarite na industriskite
zemji. Pritoa, najvisoki carini so koi se soo~uvaat izvoznicite od zemjite vo razvoj se carinite
na zemjodelskite proizvodi, prerabotenata hrana,
kako i tekstilot i oblekata - proizvodi koi dominiraat vo izvozot na najsiroma[nite zemji. I
pokraj neodamne[niot neuspeh vo Kankun, uspe[noto zavr[uvawe na pregovorite vo Doha fokusirani na namaluvawe na ovie barieri, bi moèlo da
generira zna~itelen prihod za zemjite so nizok i
sreden dohod, pa spored toa, i ponatamu ]e ostane
prioritet.
Sposobnosta da se izvle~e korist od podobriot
pristap na pazarot, osobeno za zemjite so nizok
dohod, zavisi, isto taka, i od prezemaweto na natamo[ni reformi i investicii, a osobeno od nadgraduvaweto na infrastrukturata povrzana so trgovijata, kako i podobruvawe na carinskata administracija. Iako na podolg rok, zgolemeniot pristap na pazarot ]e bide od najgolema korist za zemjite vo razvoj, golem broj od niv ]e bidat vo mo`nost i ponatamu da koristat dopolnitelna pomo[
na kratok i sreden rok, so cel iskoristuvawe na
projavenite mo`nosti za zgolemuvawe na nivniot
izvoz.
Prezemeno od:
Finance and Development, December 2003
72
BILTEN
C M Y K
ZO{TO APLIKACIJA ZA
^LENSTVO VO EU?
Evropskata unija i Balkanot
- denes i utre
Dokolku sakame da govorime za Evropskata unija i Balkanot, denes i utre, nesomneno mora da gi zememe predvid slednite
faktori:
m Geografski, Balkanot e vo Evropa i
prirodno e povrzan so strukturata na Evropskata unija;
m Istoriski, site premreìja na prostorive (Evropa-Balkan) se neraskinlivo povrzani me\usebe i proizleguvaat edni od
drugi;
m Bezbednosno, Balkanot e ocenet kako
krucijalen za sigurnosta na ostatokot od
Evropa K. Paten: ,,Balkanot e dokaz kolku
brzo problemot na tvojot sosed stanuva
se~ij problem, ili, izborot e, ili nie - EU
]e izvezuvame stabilnost na Balkanot ili
Balkanot }e izvezuva nestabilnost vo
EU. Porakata e mnogu jasna;
m Politi~ki, pro[iruvaweto na Evropskata unija e determinirana vo odreden prostor
koj evidentno go op
fa]a i Balkanot,
vsu[nost, Grcija kako del od Balkanot, e
ve]e vo EU, Slovenija
isto taka, Bugarija i
Romanija se ~ekor do
celta, a site ostanati zemji pokaù-
vaat otvoren interes za ~lenstvo;
m Ekonomski, Balkanot vo ovoj moment ne
e mnogu silen i zna~aen, no na sreden i podolg rok, Balkanot ]e igra izvonredno zna~ajna uloga kako prostor vo koj se se~at i
niz koj minuvaat glavnite pati[ta na povrzuvawe na Istokot i Zapadot, Bliskiot
Istok so Evropa, vsu[nost ekonomski Evropa ]e bide posilna i konkurentna na globalen plan ako gi ima vpregnato site resursi i potencijali na svoite prostori
vklu~itelno i Balkanot
Aktuelniot moment kako
[ansa za silen ~ekor napred
i [ansa da se fati
priklu~ok
2004-ta godina, po mnogu ne[ta, e od istoriska va`nost za Republika Makedonija i
na[ata idnina. Zavr[i procesot na ratifikacija na Spogodbata za stabilizacija i
asocijacija i so toa Republika Makedonija
e prva zemja od regionot so validen polnopraven akt so ~ija implementacija najdirektno ]e se pomaga i pottiknuva za pribliùvawe i integrirawe vo Evropskite
strukturi. Evropskata unija gi iscrtuva
konturite na idnata Evropska federacija.
Republika Makedonija ne smee da si dozvoli da ostane nastrana od ovoj proces i mora da vloì maksimum napor za fa]awe
priklu~ok so ostanatite napredni evropski zemji. ]e bideme ceneti spored na[ite
postignuvawa, no i spored odlu~nosta,
cvrstinata i verbata vo procesot na integrirawe vo sega[nata i idnata evropska
struktura.
Dragan Tilev e dràven
sovetnik i rakovoditel na
Sektorot za evropska
integracija vo Vladata na
Republika Makedonija.
Roden e 1961 godina vo
Strumica, a diplomiral na
Ekonomskiot fakultet vo
Skopje vo 1984 godina.
predhodno rabotel kako
Koordinator za stranska
pomo[ vo Vladata, [ef na
Kabinetot na Ministerot
za trud i socijalna
politika i me\unaroden
koordinator. U~estvuval
na pove]e me\unarodni
konferencii, me\u koi i
Sobranieto na
Me\unarodnata
organizacija na
organizacija na trudot
(@eneva, 1996),
Konferencijata na ON za
javna administracija i
socijalen razvoj
(Stokholm, 1995),
Ministerskiot sostanok na
Sovetot na Evropa za
ministerstvata od
socijalnata sfera
(Lisabon, 1995) itn.
*) mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi
prestavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii
BILTEN
73
11-12/2003
Republika Makedonija mora kone~no da pokaè deka saka i moè da
investira vo idninata na novite generacii. Od vetuvawa za evropska
integracija, mora da se pomine na realizacija na ovaa vizija
C M Y K
ZO{TO APLIKACIJA ZA ^LENSTVO VO EU?
Republika Makedonija mora kone~no da pokaè deka saka i moè da investira vo idninata na novite generacii. Mora da se konsolidira postojniot
sistem na institucii koi se odgovorni i nadle`ni za upravuvawe, koordinirawe i zabrzuvawe na
procesot na integrirawe vo EU, da se prezeme odgovornosta za realizacija na dogovorenoto so
Spogodbata za stabilizirawe i asocirawe i so
Vremenata spogodba za trgovskite odnosi so EU,
da se iskoristat sredstavata koi ni stojat na
raspolagawe preku FARE, KARDS programite kako
i mnogute programi razvieni na bilateralna osnova. Od vetuvawa za evropska integracija, mora
da se pomine na realizacija na ovaa vizija. Pravniot sistem treba temelno da se reformira, da se
transponira evropskoto zakonodavstvo na tloto
na Makedonija i da se izgradat institucii koi ]e
bidat sposobni da go vladeat evropskoto pravo i
evropskata sovremena praksa.
Mo`nosta Makedonija da se stekne so
status na kandidat, zaedno so Hrvatska, a
priklu~uvaj]i im se na Bugarija i Romanija
e realna i otvorena. Dokolku Vladata na
RM i drugite strukturi ja pokaàt svojata
cvrsta opredelba, toga[ moè da smetame
deka Makedonija naskoro ]e stane zemja so
status na kandidat za polnopravno
~lenstvo vo EU
Vakvata politi~ka jasna namera i konkretni ~ekori i natamu ]e se nadograduvaat i izrazuvaat. No,
ona [to bez odlagawe treba da sledi e intenzivirawe na konkretni operativni aktivnosti vo nasoka na integracioniot proces, penetrirawe do
site dràvni strukturi, ekonomski operatori,
nevladini strukturi, gradewe na sopstvena strategija za integracija, bazirana na realnata apsorpciona mo] na strukturite, raspoloìvite ~ove~ki resursi i kapacitetite na instituciite,
dinami~ki determinirana od interesite na dràvata, niz prizmata na interesite na stopanstvoto, no i negovite sposobnosti.
Momentot po Kopenhagenskite odluki za masovno
pro[iruvawe na Evropskata unija e mnogu povolen
i za Republika Makedonija pretstavuva mo`nost
kone~no da napravi is~ekor so podnesuvawe na barawe za polnopravno ~lenstvo vo Evropskata unija. Toa neizostavno treba da se slu~i, no mora da
pokaème deka sme zreli za takva istoriska odluka i deka toa go pravime vo potpolnost ubedeni
vo negovata ispravnost, bez i malku somne` za
mo`ni reverzibilni dvièwa. Samo taka ]e moè
74
BILTEN
da o~ekuvame poddr[ka od zemjite ~lenki na EU i
od onie koi naskoro ]e stanat ~lenki.
Procesot za stabilizacija i asocijacija dava pottik na site zemji od regionot, vklu~itelno i Makedonija. Hrvatska go iskoristi predizvikot i
podnese barawe za polnopravno ~lenstvo i verojatno naskoro ]e dobie status na kandidat za
~lenstvo vo EU. Po Kopenhagen ostanaa Bugarija i
Romanija da go dokaàt svojot kapacitet i istrajnost na patot kon EU integracija. Znaej]i ja cvrstata politika na EU za grupirawe na zemjite i racionalizirawe na tro[ocite za pribliùvawe na
istite kon EU, moè da se zaklu~i deka e daden
signal na zemjite od regionot deka moè da go
sledat pozitivnoto iskustvo i da se obidat da
fatat priklu~ok. Treba neizostavno i Makedonija
da go sledi toj pat. Mo`nosta Makedonija da se
stekne so status na kandidat, zaedno so Hrvatska,
a priklu~uvaj]i im se na Bugarija i Romanija e realna i otvorena. Dokolku Vladata na RM i drugite
strukturi ja pokaàt svojata cvrsta opredelba,
toga[ moè da smetame deka Makedonija naskoro
]e stane zemja so status na kandidat za polnopravno ~lenstvo vo EU.
Slu~uvawata vo regionot, pottik
za podnesuvawe na aplikacijata
Nesomneno procesot na evropska integracija zavisi i od po[irokite regionalni slu~uvawa, koi
treba blisku da se sledat i analiziraat. Da navedam samo nekoi od klu~nite momenti i nastani:
m Se slu~uva gradewe na Nova Evropa, nova pravna i institucionalna arhitektura, nov Ustav, i
pokraj site te[kotii;
m Ovaa godina 15 zemji ~lenki na EU ]e stanat
25;
m Prvata Spogodba za stabilizacija i asocijacija vleguva vo sila, tokmu na[ata, na Republika
Makedonija;
m Prvata zemja od porane[na Jugoslavija ]e stane ~lenka, Slovenija;
m Vo 2003 godina vtora zemja od porane[na Jugoslavija podnese barawe za ~lenstvo, Hrvatska,
zemja koja zaedno so Makedonija ja ima potpi[ano
SSA;
m U[te dve zemji od regionot, Bugarija i Romanija, vo 2007 ili 2008 ]e stanat ~lenki na EU;
C M Y K
m Vo 2003 godina se slu~i istoriskiot Solunski
samit iniciran i poddràn od Grcija - zemja ~lenka na EU, no i zemja od regionot, od Balkanot, koja
e i glavniot promotor na idninata na zemjite od
regionot vo Evropskata unija;
m Reforma i racionalizacija na javnata administracija;
m Od ovaa godina ]e go imame novoto Evropsko
partnerstvo kako nova podobro definirana ramka
za razvoj na na[ite odnosi so EU;
m Prioritetot nad site prioriteti bez koj seto
prethodno e te{ko ostvarlivo, a toa e izdrliv i
kontinuiran ekonomski razvoj i paralelno so toa
razvoj na ~ove~kiot i institucionalen kapacitet,
bez koj pak ekonomijata nema da ima zdiv za trka
vo otvorena konkurencija.
m Niz politi~kiot dijalog ve]e sme del od Zaedni~kata nadvore[na i sigurnosna politika;
m Od 2005 godina i Programite na zaednicata ]e
ni bidat dostapni kako i Agenciite na zaednicite;
m Mnogu zna~ajno od 2007-2013 ]e go imame i noviot Buxetski ciklus na EU vo koj sigurno ]e ima
zna~itelni sredstva za finansirawe na procesot
na evropska integracija na regionot; i
m Do toga[ i drugite zemji vo regionot (Srbija i
CG, Albanija i BiH) ]e imaat SSA, nekoi i vo sila...
Site ovie elementi se izvonredno jasni i silni
signali koi moè da se ~itaat samo na eden na~in,
a toa e RM ne smee da ostane nastrana od procesot, ne smee da si dozvoli luksuz da zaostane ili
da zabavi, mora da ja sledi logikata na procesot
na evropska integracija, barawata od Kopenhagen
i od Madrid i barawata od Procesot za stabilizacija i asocijacija. Druga alternative za nas
nema, opcijata ne sme spremni, ne sme zreli, ne e
vreme i sl., ne e alternativa.
A toa zna~i jasna Agenda za nas,
m Podnesuvawe na barawe za ~lenstvo vo Evropskata unija;
m Lansirawe na na[a Nacionalna strategija za
integrirawe vo EU;
m Vladeewe na pravoto i funkcionirawe na sigurnosnite sistemi, vklu~itelno implementacija
vo razumna i realna dinamika na Ramkovnata spogodba i decentralizacijata;
m ^lenstvo vo NATO;
m Celosna implementacija na SSA i harmonizacija na na[eto zakonodavstvo so evropskoto;
Kako [to moè da se vidi od ovie nekolku napomeni, procesot na evropska integracija ne e pra[awe na edna odluka, tuku pra[awe na istrajna,
cvrsta i nepokolebliva politika sledena so neophodnite investicii.
Aplikacijata na Republika Makedonija za ~lenstvo vo Evropskata unija- proceduralna ramka
Prostorot za donesuvawe odluki i
pokrenuvawe na trkaloto na procesot za
site zemji od regionot e od deneska do ne
podocna od 2010-2013 godina (koga
zavr[uva i naredniot finansiski ciklus
na EU 2007-2013). Na[ite ambicii treba
da se dviàt pred ovie krajni rokovi,
odnosno najdocna do 2008-2009 godina,
dokolku ne sakame da se vidime na
opa[kata vo redot na zemjite od regionot
za integracija vo EU
11-12/2003
m ]e gi imame i novite instrumenti na raspolagawe TAIH i tvining, celosno opereativni;
m Razvoj na gra\anskoto op[testvo i poddr[ka
na NVO; i
EU ja izrazi svojata otvorenost kon sekoja evropska zemja koja e podgotvena da se priklu~i. Vo tekot na apliciraweto, dràvata kandidat treba
postepeno i celishodno da go prifati korpusot
na zakoni, spogodbi i tradicii na EU, takanare~enite acquis, preku procesot za harmonizacija,
koj gi opfa]a site aspekti na EU zakonodavstvoto
i EU politikite i nivnata primena.
So cel da pristapi kon Evropskata unija:
1. Dràvata - aplikant treba da podnese barawe
do Sovetot na EU,odnosno do pretsedava~ot na
Sovetot, so barawe da ja razgleda nejzinata kompatibilnost so kriteriumite za ~lenstvo.
2. Za vreme na procesot na razgleduvawe, Evropskata komisija obezbeduva serija od detalni odgovori - nejzinata tekovna ocenka za kompatibilnosta na dràvata - aplikant so kriteriumite za
~lenstvo. Tie se poznati kako Redovni izve[tai
BILTEN
75
C M Y K
ZO{TO APLIKACIJA ZA ^LENSTVO VO EU?
ili Izve[tai za napredokot. Prviot od ovie izve[tai, sluì kako osnova za zapo~nuvawe na pregovorite, a onie koi sledat, otkako pregovorite i
formalno ]e otpo~nat, posvetuvaat vnimanie na
konkretni pra[awa vo sekoja oblast od aquis, koi
]e moraat da bidat razre[eni pred i definitivno da moè da se zatvori soodvetnoto Poglavje.
3. Na sostanocite na Evropskiot sovet, [efovite na vladite na dràvite - ~lenki usvojuvaat odluka za zapo~nuvawe na pregovorite za pristapuvawe i za osnovnite aspekti na pregovorite.
botat kako dràvni slu`benici vo instituciite
na EU, vo soglasnost so soodvetnata regulativa.
Kako [to moè da se vidi, aplikacijata e va`na
kako politi~ki is~ekor i potvrda za cvrstata
opredelba na dràvata za ~lenstvo. Natamo[niot
proces e ve]e determiniran, redosledot na odlukite , postapkite, barawata, kriteriumite, konsultaciite, izve[taite i sl. Ona [to ne e odnapred determinirano ili vo ovaa faza za nas Evropskata unija ne moè da go determinira, e vremeto
4. Sovetot na ministri, zaedno so Evropskata komisija, gi zapo~nuva pregovorite so pretstavnicite od dràvata -aplikant.
5. Nacrt - Dogovorot za pristapuvawe, koj se utvrduva vo tekot na pregovorite, se parafira od
strana na pretstavnicite na dràvata - aplikant
i Sovetot na EU;
6. Spogodbata se potvrduva vo Evropskiot parlament, so apsolutno mnozinstvo glasovi.
7. Site dràvi - ~lenki i dràvata - aplikant go
ratifikuvaat Dogovorot vo soglasnost so nivnite ustavi.
8. Dokolku toa e vo soglasnost so Ustavot na dràvata - aplikant (kandidat), se organizira referendum po ova pra[awe.
9. {efovite na vladite go potpi[uvaat ratifikuvaniot Dogovor na sostanokot na Sovetot na EU
i toj stapuva na sila. Toa zna~i deka Dogovorot za
pristapuvawe stanuva del od aquis communautaire
i odredbite od Dogovorot se vgraduvaat vo site
osnovni spogodbi na EU.
10. Vo odredeni sektori od nacionalnata ekonomija vo novata dràva - ~lenka se primenuvaat
preodni propisi, dokolku toa e predvideno so Dogovorot za pristapuvawe.
11. Od prviot den na ~lenstvo vo EU, pretstavnicite na novata dràva - ~lenka u~estvuvaat vo site procesi na odlu~uvawe, pravni postapki i ra-
76
BILTEN
i dinamikata. Toa zavisi od nas samite i od
spremnosta da investirame vo procesot i da mu
se posvetime so upornost do celosno ostvaruvawe
na krajnata cel, ~lenstvo, no ne kako politi~ki
akt, tuku ~lenstvo so standard i uslovi za ìveewe za gra\anite na Makedonija na nivo na evropskite.
Sepak i ova ne zna~i deka procesot moè da trae
premnogu dolgo. Prostorot za donesuvawe odluki
i pokrenuvawe na trkaloto na procesot za site
zemji od regionot e od deneska do ne podocna od
2010-2013 godina (koga zavr[uva i naredniot finansiski ciklus na EU 2007-2013). Na[ite ambicii treba da se dviàt pred ovie krajni rokovi,
odnosno najdocna do 2008-2009 godina, dokolku
ne sakame da se vidime na opa[kata vo redot na
zemjite od regionot za integracija vo EU.
C M Y K
SLI^NOST NA STAPKITE NA INFLACIJA
KAKO MASTRI{KI KRITERIUM
NASPROTI RAZLI^NITE NIVOA NA
PORAST NA PRODUKTIVNOSTA VO
ZEMJITE PRISTAPNI^KI
Kolku pootvorena e zemjata pristapni~ka kon Monetarnata unija,
povisokiot porast na produktivnosta ima pomalo vlijanie vrz
stapkite na inflacija
Paritet na kupovna mo]
prisposoben na
produktivnosta
Teorijata koja go objasnuva odnosot me\u
sli~nostite na porastot na produktivnosta i stapkata na inflacija se postavuva vo takanare~eniot model na Paritet na
kupovna mo] prisposoben na produktivnosta (De Grauwe, 1996 godina). Prvo, toj go
pretpostavuva odnosot me\u platite i cenite spored slednovo:
p- w-q
(1)
p* = w* - q* (2)
kade, p i p* se logaritmi na nivoata na cenite, odnosno stapki na promeni na cenite
(stapki na inflacija), vo doma[na zemja i
vo Monetarna unija, soodvetno; w i w* se
logaritmi na stapkite na nominalnite
plati, odnosno stapki na zgolemuvawe na
nominalna plata i q i q* se logaritmi na
nivoata na produktivnost, odnosno stapki
na porast na produktivnosta na trudot.
Pod pretpostavka deka relativniot paritet na kupovna mo] (purchasing power parity)
vaì, dolgoro~niot odnos e:
e = p - p* (3)
kade, e e logaritam na devizniot kurs, odnosno procentualna promena na devizniot
kurs na doma[nata valuta vo odnos na valutata na Monetarnata unija. Ako zemjata
se priklu~i kon Monetarnata unija, ne postoi mo`nost za prisposobuvawe na devizniot kurs (e=0) i ova podrazbira sli~no
nivo na inflacija so onaa na Monetarnata
unija:
p = p*
(4)
Fatmir Besimi e
Viceguverner na Narodnata
Banka na Republika
Makedonija. Diplomiral na
Ekonomski fakultet vo
Skopje, na otsekot Finansii
i bankarstvo, vo 1998
godina, po [to gi zapi[uva
postiplomskite studii vo
oblasta na Monetarna
ekonomija na istiot
fakultet. Vo momentov
raboti na doktorskata
disertacija vo Staffordshire
University, Velika Britanija,
na tema Monetarna
politika i politika na
devizen kurs vo Republika
Makedonija: konvergencija
kon Evropska Unija.
Vo 1999 godina se
vrabotuva vo Stopanska
Banka a.d. Skopje, potoa se
vrabotuva vo Narodna Banka
na Republika Makedonia vo
Direkcijata za istraùvawe. Vo noemvri 2002
godina e imenuvan za
Direktor na Javnoto
Pratprijatie za Aerodromski Uslugi, kade
ostanuva do juli 2003
godina koga e izbran za
Viceguvernar na Narodnata
Banka na Republika
Makedonija. Avtorot, isto
taka, e ~len na Ekonomskiot
Sovet na Vladata na
*) mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi prestavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii
BILTEN
77
11-12/2003
Mnogu ~esto, pra[awe na debata vo zemjite pristapni~ki kon Evropskata unija (EU)
e nivoto na inflacija i negovata konvergentnost so ona na EU, isto taka poznato
kako edno od Mastri[kite kriteriumi za
konvergentnost, spored koe inflacijata
(merena preku potro[uva~kite ceni) ne
smee da nadmine 1,5 procentni poeni od
prose~nata stapka na inflacija kaj trite
zemji so najmala stapka na inflacija vo
ramkite na Evropskata monetarna unija
(EMU). Pritoa, teorijata za optimalna valutna zona (OVZ), kako teoretska ramka na
Evropskiot proces na integracija ja naveduva sli~nosta na stapkite na inflacija
me\u zemjite na OVZ, kako eden od preduslovite za priklu~uvawe kon edinstvenata
valutna zona so cel da se namalat tro[ocite za priklu~uvawe. Me\utoa, ovoj kriterium e vo zavisnost so razlikite vo porastot na produktivnosta me\u zemjite od
edinstvenata valutna zona, i e vo sprotivnost so procesot na zemjite pristapni~ki za dostignuvawe (catching-up) na nivoto na porast na produktivnosta na EMU.
C M Y K
So zamena na ravenkite (1) i (2) vo ravenkata (4)
]e dobieme:
w - q = w* - q (5)
w - w* = q - q* (6)
Ravenkata (6) pokaùva deka vo Monetarnata unija
so sli~ni stapki na inflacija (Mastri[ki kriterium za konvergentnost za sli~ni stapki na inflacija) me\u zemjite, relativnoto zgolemuvawe
na nominalnite plati mora da bide ednakvo na relativnite stapki na porast na produktivnosta na
trudot na zemjata so Monetarnata unija, soodvetno. Ottuka, pretpostavuvaj]i sli~na stapka na
produktivnost za zemjite, sli~nosta na stapkite
na inflacija pretstavuva neophoden kriterium za
optimalni valutni zoni.
Me\utoa, vo postojnite monetarni unii postojat
odredeni regionalni razliki vo stapkite na inflacija (WEO, 2003 godina), a toa se objasnuva i
so efektot na Balassa-Samuelson, kade [to zemjite so razli~en porast na produktivnosta ]e se soo~at so razli~ni stapki na inflacija. Ova be[e
ilustrirano od strana na De Grauwe (1996 godina)
preku stapkata na paritet na kupovna mo] prisposobena na produktivnosta vklu~uvaj]i gi vo
gorespomenatiot model, razgrani~eno, razmenlivite i nerazmenlivite stoki:
pC = apT + (1- a)p N (7)
pC = a*p T + (1 - a*)p N*
(8)
kade, pC e logaritam (stapka na promeni) na indeksot na potro[uva~ki ceni; pT i pN se logaritmi (stapki na promeni) na cenite na razmenlivite
i nerazmenlivite stoki, soodvetno; isto taka,
ponderite se dadeni preku a i (1- a) za razmenlivite i nerazmenlivite stoki, soodvetno; a* podrazbira parametri koi pripa\aat na Monetarnata
unija.
Ramnote`nite ceni kaj razmenlivite i nerazmenlivite stoki se pretpostavuva deka se ednakvi na
soodnosot na platite i produktivnosta (tro[oci
na rabotna sila po edinica proizvod, unit labor
costs). Izrazeno vo logaritmi toa ]e bide:
pT = w - q
pT = w* - q*
p N = w - v (9)
p N = w* - v* (10)
kade, q i q* se logaritmi na nivoata na produktivnost, odnosno stapki na porastot na produktivnosta, vo sektorot na razmenlivite stoki; a v
i v* se logaritmi na nivoata na produktivnost,
odnosno stapki na porast na produktivnosta, vo
sektorite na nerazmenlivite stoki vo zemjata
pristapni~ka i Monetarnata unija, soodvetno.
So zamena na (9) i (10) za cenite na nerazmenlivite stoki vo (7) i (8), soodvetno, po premestuvaweto ]e dobieme:
pC = apT + (1 - a)(w - v)
(11)
pC = apT + (1 - a)(pT + q - v)
(11*)
pC* = a*pT* + (1 - a*)(w - v*)
(12)
pC* = a*pT* + (1 - a*)(p T* + q* - v*)
(12*)
Pod pretpostavka deka relativniot paritet na
kupovna mo] vaì vo sektorot na razmenlivite
stoki (na dolg rok), dobivame:
SPPP = pT - pT*
(13)
kade, SPPP e (logaritam na) devizen kurs koga paritetot na kupovna mo] vaì vo sektorot na razmenlivite stoki.
Ponatamu, ako pretpostavime (kako [to toa go napravi De Grauwe, 1996 godina) deka u~estvoto na
razmenlivite i nerazmenlivite stoki vo potro[uva~kata ko[ni~ka na zemjata pristapni~ka i
Monetarnata unija se ednakvi (a=a*) i deka produktivnosta vo sektorot na nerazmenlivite stoki e ista (v = v*). So odzemawe na (12*) od (11*)
dobivame:
pC - pC* = aSPPP + (1-a)(SPPP + q - q*)
(14)
Re[avaj]i go spored SPPP, ]e dobieme
SPPP = (pC - pC*) - (1 - a)(q - q*)
(15)
Posledniot soodnos ja pretstavuva teorijata na
relativen paritet na kupovna mo] prisposoben na
produktivnosta za determinirawe na devizniot
kurs, koja pretpostavuva deka deviznite kursevi,
na dolg rok, imaat dve determinanti 1 : relativen
porast na inflacija i relativen porast na produktivnost vo sektorot na razmenlivite stoki
(Beachill i Pugh, 1998 godina). Taka, ako zemjata se
priklu~i kon Monetarnata unija i ne postojat pri-
1) Ova e vo soglasnost so monetaristi~kiot pristap za determinantite na devizniot kurs, bidej}i kamatnata stapka vlijae samo na
kratok rok, a ne i na dolg rok.
78
BILTEN
C M Y K
pC - pC* = (1 - a)(q - q*)
(16)
Od ravenkata (16) moè lesno da se zaklu~i deka
ako postojat razliki vo porastot na produktivnosta vo sektorot na razmenlivite stoki me\u
zemjite ~lenki na Monetarnata unija, nivnite
stapki na inflacija (mereni preku indeksot na
potro[uva~ki ceni), isto taka, mora da se razlikuvaat.
Generaliziran paritet na kupovna mo] prisposoben na produktivnosta.
Paritetot na kupovna mo] prilagoden na produktivnosta leì vrz pretpostavkata (a = a*, v = v*)
[to vaì za razvienite zemji vo EU, no tie moè
da ne bidat validni za zemjite pristapni~ki. Vo
odnos na ova razvivame generalizirana forma na
stapka na paritet na kupovna mo] prisposobena
na produktivnosta, osloboduvaj]i se od pretpostavkite na gorespomenatiot model i dozvoluvaj]i razli~ni u~estva na razmenlivite i nerazmenlivite stoki (a = a*) i razli~na stapka na porast
na produktivnosta vo sektorot na nerazmenlivite stoki (v = v*) me\u zemjite vo Monetarnata
unija.
Pod pretpostavka deka relativniot paritet na
kupovna mo] vaì (na dolg rok) za razmenlivite
stoki (ravenka 13), pri priklu~uvawe vo EMU
(SPPP= 0), cenite na razmenlivite stoki na
zemjite pristapni~ki mora da bidat ednakvi na
onie vo EMU na nivo pTo (pT = pT* = pTo). Zamenuvaj]i go nivoto na ramnote`ni ceni na stokite so
koi se trguva (pTo) vo ravenkite (11*) i (12*) dobivame:
pC = apTo + (1 - a)(pTo + q - v) (17)
pC* = a*pTo + (1 - a)(pTo + q* - v*)
(18)
Odzemaj]i ja ravenkata (18) od (17) po premestuvaweto dobivame:
pC - pC* = (1 - a)(q - v) - (1 - a*)(q* - v*) (19)
Posledniot soodnos pokaùva deka stapkite na
inflacija me\u zemjite vo Monetarnata unija treba da bidat razli~ni spored razlikite koi postojat me\u relativnite stapki na porast na produktivnosta kaj razmenlivite i nerazmenlivite
stoki, ponderirana so u~estvoto na nerazmenli-
vite stoki vo potro[uva~kata ko[ni~ka na zemjite, soodvetno. Vo odnos na zemjite pristapni~ki
koi se priklu~uvaat kon EMU, od ravenkata (19)
moè da zaklu~ime deka so cel da se dostigne
(catch-up) nivoto na EMU, povisokiot relativen
porast na produktivnosta kaj razmenlivite stoki
vo odnos na nerazmenlivite stoki vo zemjite pristapni~ki (q-v) vo sporedba so prosekot na EMU
(q*-v*), implicira povisoki stapki na inflacija
na zemjite pristapni~ki vo odnos na prose~nata
stapka na inflacija na EMU (harmoniziran indeks
Mnogu ~esto, pra[awe na debata vo
zemjite pristapni~ki kon Evropska Unija
(EU) e nivoto na inflacija i negovata
konvergentnost so ona na EU, poznato kako
edno od Mastri[kite kriteriumi za
konvergentnost, spored koj inflacijata
(merena preku potro[uva~kite ceni) ne
smee da nadmine 1,5 procentni poeni od
prose~nata stapka na inflacija kaj trite
zemji so najmala stapka na inflacija vo
ramkite na Evropskata Monetarna Unija
na potro[uva~ki ceni, HICP). Ova e pove]e izdràno za zemjite pristapni~ki vo rana faza na konvergirawe kon EMU, koga procesot na dostignuvawe e
pozna~itelen. Me\utoa, vo podocne`nite fazi na
tranzicija kon EMU, se o~ekuva povisoko nivo na
konvergencija (a=a*), pri [to soodnosot od ravenkata (19) moè da se prikaè na sledniot na~in:
pC - pC* = (1 - a)[(q + v) - (q* + v*)]
11-12/2003
sposobuvawe na devizniot kurs (SPPP=0), cenite
na razmenlivite stoki ]e bidat ednakvi so onie
na Monetarnata unija na nivo pTo (pT=pT*=pTo), po
[to dobivame:
(20)
Ravenkata (20) pokaùva deka stapkata na inflacija na zemjite pristapni~ki treba da e razli~na
od HICP, vo odnos na razli~nite stapki na porast
na produktivnosta (vo sektorite na razmenlivi i
nerazmenlivi stoki) vo zemjite pristapni~ki i
EMU, ponderirani so u~estvoto na nerazmenlivite
stoki vo potro[uva~kata ko[ni~ka. Pritoa, otvorenosta na zemjite pristapni~ki [1 - (1 - a)], ima
va`na uloga vo konfliktot me\u razli~nite stapki na porast na produktivnosta (na zemjata pristapni~ka i EMU) i sli~nost vo stapkite na inflacija (Mastri[ki kriteriumi za konvergentnost).
Kolku pootvorena e zemjata pristapni~ka kon Monetarnata unija (t.e. 1-a e pomalo), povisokiot porast na produktivnosta ima pomalo vlijanie vrz
stapkite na inflacija. Odnosno, so zgolemenata
integracija kriteriumot za sli~ni stapki na inflacija stanuva poevtin za zemjite koi treba da go
dostignat nivoto na produktivnost na EMU, [to e
argument za endogenosta na sli~nosta na inflaci-
BILTEN
79
C M Y K
jata kako determinanta na OCA i kako Mastri[ki
kriterium
Na kraj, pod pretpostavka deka stapkite na porast na produktivnosta na sektorot na nerazmenlivite stoki vo zemjata pristapni~ka se isti so
onie na EMU (v = v*) nie ]e zavr[ime so ravenkata (16), koja moè da vaì za zemjite pristapni~ki vo podocne`nite fazi na konvergirawe kon
EMU.
Balassa-Samuelson efekt
Gorenavedenite stavovi, isto taka moè da se objasnat preku t.n. Balassa-Samuelson efekt. Taka,
zemjite pristapni~ki kako mali i otvoreni ekonomii (Eurostat, 2003), vo me\unarodniot (EU) pazar gi prifa]aat cenite kako predodredeni (price
takers) , odnosno cenite na zemjite na EU gi odreduvaat cenite na razmenlivite stoki. Pretpostavuvaj]i ponisko nivo na produktivnost vo sektorot na razmenlivite stoki, spored dadenata cena na razmenlivite stoki, nominalnite plati (vo
sektorot na razmenlivite stoki) vo zemjite pristapni~ki ]e bidat poniski otkolku onie vo EMU,
vo sprotivno ]e ja izgubat konkurentnosta.
Reìmot na vrzan devizen kurs (pegged
exchange rate) vo Republika Makedonija
odigra zna~ajna uloga za ekonomijata,
osobeno vo namaluvaweto na stapkata na
inflacija vo periodot na tranzicija, so
[to se zgolemi kredibilitetot i
vremenskata konzistentnost na
monetarnata politika
Spored Balassa-Samuelson efektot, bidej]i porastot na produktivnosta na trudot me\u sektorite se razlikuva (sektorot na razmenlivite i
sektorot na nerazmenlivite stoki), dodeka platite se so tendencija da bidat pomalku razli~ni,
cenite na sektorot na nerazmenlivite stoki vo
zemjite pristapni~ki ]e bidat poniski od onie na
EMU. Efektot na Balassa - Samuelson, isto taka,
pretpostavuva deka zemjite imaat razli~en porast na produktivnosta vo sektorot na razmenlivite stoki, dodeka razlikata na porastot na produktivnosta vo sektorot na nerazmenlivite stoki (na primer uslugi) e zanemarliva. Ottuka, pogolemiot porast na produktivnosta (vo sektorot na
razmenlivi stoki) vo zemjite pristapni~ki so cel
da go dostignat nivoto na EMU, ]e gi zgolemi pla-
80
BILTEN
tite vo site sektori (pretpostavena fleksibilnost na plati), so [to cenite na nerazmenlivite
stoki vo odnos na onie na razmenlivite stoki ]e
se zgolemat i ]e rezultiraat so povisoka stapka
na inflacija (merena preku indeksot na potro[uva~ki ceni).
Ne postoi reìm na devizen kurs
koj moè da se primeni na site
Povisokata inflacija, kako [to be[e objasneto
pogore preku Balassa-Samuelson efektot, moè da
ima razli~ni implikacii vo ekonomijata vo zavisnost od reìmot na devizen kurs. Taka vo reìmot
na fleksibilen devizen kurs, po povisokata inflacija ]e sledi nominalna deprecijacija na devizniot kurs, a so reìmi na fiksen devizen kurs
toj doveduva do realna apresijacija i zaguba na
konkurentnosta na zemjite pristapni~ki vo odnos
na EMU, [to ima negativno vlijanie vrz trgovskiot bilans, odnosno zgolemuvawe na deficitot na
tekovnata smetka. Me\utoa, ne postoi reìm na
devizen kurs koj moè da se primeni na site zemji pristapni~ki, bidej]i tie se sudiraat so sloèni pra[awa koga go izbiraat svojot reìm na
devizen kurs, kako [to se: specifikite na nivnite stopanstva, konvergiraweto kon evro-zonata i
globalizacijata na finansiskite pazari. Vo odnos
na toa, reìmot na vrzan devizen kurs (pegged
exchange rate) vo Republika Makedonija odigra
zna~ajna uloga za ekonomijata, osobeno vo namaluvaweto na stapkata na inflacija vo periodot na
tranzicija, so [to se zgolemi kredibilitetot i
vremenskata konzistentnost na monetarnata politika.
Zemaj]i go predvid Mastri[kiot kriterium za
sli~nost na stapkata na inflacija, vo ramki na
reìmot na fiksen ili vrzan devizen kurs, povisokata inflacija koja se nametnuva za vreme na
procesot na zemjite pristapni~ki na dostignuvawe na nivoto na EMU, moè da se namali na dva na~ina: prvo, so nominalna apresijacija na devizniot kurs, [to ne se pretpo~ita zaradi negativniot
efekt vrz trgovskiot bilans; ili vtoro, so restriktivna monetarna i fiskalna politika so cel
da se namali inflacijata na nivo na EMU, [to moè da go zagrozi proizvodstvoto i vrabotenosta
vo periodot na tranzicija, no na dolg rok (prisposoblivi o~ekuvawa) proizvodstvoto ]e se vrati
na nivo koe odgovara na prirodnata stapka na nevrabotenost. Szapary (2001 godina) tvrdi deka
zemjite pristapni~ki pri nivnoto konvergirawe
kon EMU moè da vodat restriktivna monetarna i
fiskalna politika, za da ja namalat inflacijata
pred pristapuvaweto, samo za posle toa da se re-
C M Y K
Trgnuvaj]i od gorenavedenite pretpostavki i svoite specifiki, sekoja zemja ima razli~en pristap
kon reìmot na devizen kurs. Ottuka, nema i nekoi
oficijalni preporaki od EMU za politikata na
devizen kurs [to treba da ja vodat zemjite pristapni~ki pri konvergencijata. Pritoa, ostanuva
na zemjite pristapni~ki (na dobrovolna osnova
dve godini pred za~lenuvawe vo EMU) da se za~lenuvaat vo ERM 2 (mehanizam na devizen kurs), koj
dozvoluva +/-15% fluktuacija na deviznite kursevi na valutite na zemjite pristapni~ki vo odnos na evroto.
Zaklu~ok
Rezimiraj]i gi gorespomenatite gledi[ta, moè
da se zaklu~i deka sli~nosta na inflacijata kako
kriterium za pristap kon Monetarnata unija e
sprotivna na razlikite na nivoata na porast na
produktivnosta vo zemjite pristapni~ki. Razli~ni nivoa na porast na produktivnosta zna~i razli~ni stapki na inflacija, [to be[e prikaàno
kako endogeno na nivoto na integracija (otvorenost) na zemjata pristapni~ka kon Monetarnata
unija. Ottuka, procesot na dostignuvawe na nivoto na porast na produktivnosta na EMU stanuva
poevtin za zemjite pristapni~ki vo podocne`nite
fazi na integracija vo monetarnata unija. Me\utoa, ne postoi edinstven reìm na devizen kurs
koj moè da se primeni na site zemji pristapni~ki vo procesot na konvergirawe.
Za vreme na ranite fazi na dostignuvawe na nivoata na EMU, koga konvergencijata na stapkata na
inflacija e poskapa, reìmot na fleksibilen devizen kurs e popovolen so cel da se apsorbiraat
asimetri~nite [okovi vo doma[nata ekonomija.
Me\utoa, nominalniot devizen kurs ne sekoga[
odgovara na realnite devizni kursevi. Postojat
mo`ni [pekulativni napadi vrz deviznite kursevi na zemjite pristapni~ki zaradi nedovolno razvienite finansiski pazari vo tie zemji i visoki
integrirani me\unarodni finansiski sistemi.
Pritoa, vo podocne`nite fazi na integracija, koga ]e bidat izvr[eni strukturnite reformi vo
zemjite pristapni~ki, so [to ]e se unapredi i javniot sektor, pazarot na trud i finansiskiot sistem, ]e bidat ispolneti preduslovite vo korist
na reìmot na fiksen devizen kurs so cel da se
konvergira kon EMU, bidej]i toga[ konvergencijata na stapkata na inflacija stanuva poevtina
zaradi endogenosta na ovoj kriterium za nivoto
na integracija.
Fleksibilnosta na devizniot kurs vo
tesni margini e povolna so cel da se
relaksira procesot na dostignuvawe na
nivoto na porast na produktivnosta na
EMU od strana na zemjite pristapni~ki se
dodeka se postigne povisoko nivo na
integriranost, koga dostignuvaweto na
nivoto na EMU stane poeftin
Pokraj ova, se dodeka ne se zavr[i procesot na
strukturni reformi vo zemjite pristapni~ki,
mo`no e intermedijarno re[enie za reìmot na
devizen kurs vo procesot na konvergirawe kon
EMU. Taka, otkako ve]e se postignat kredibilitetot i vremenskata konzistentnost na monetarnata politika, korista od promena na reìmot na
devizen kurs stanuva o~igledna za nadvore[nata
trgovija, odnosno unapreduvawe na otvorenosta
(integriranosta) na zemjata vo Monetarnata unija
(Besimi, 2003 godina). Vo toj pogled, fleksibilnosta na devizniot kurs vo tesni margini e povolna so cel da se relaksira procesot na dostignuvawe na nivoto na porast na produktivnosta na
EMU od strana na zemjite pristapni~ki se dodeka
se postigne povisoko nivo na integriranost, koga
dostignuvaweto na nivoto na EMU stane poevtino.
11-12/2003
laksiraat otkako ]e vlezat vo EMU, poznat kako
sindrom na merwe na teìnata (weigh in
syndrome).
Literatura:
Beachill B. & Pugh G. (1998), “Monetary cooperation in Europe and the problem of differential productivity growth: An argument for “two
speed” Europe”, International Review of Applied Economics, tom12, br.3, str. 445-457
Besimi F. (2003), “Exchange rate variability and trade: the case of Macedonia”, Economic Research, IV/2003, National Bank of the Republic
of Macedonia
De Grauwe P. (1996), International Money, (2nd ed), Oxford University Press, London
De Grauwe P. (2003), Economics of Monetary Union, Oxford University Press, London
Eurostat (2003), Statistical Yearbook on Candidate and South-East European Countries, European Commission
International Monetary Fund (2003), World Economic Outlook
Krugman P. & Obstfeld M. (2000), International Economics: Theory and Policy, (5th ed.), Longman, New York
Szapary G. (2001), “Transition Countries” Choice of Exchange Rate Regime in the Run-Up to EMU Membership”, Finance and Development,
tom 38, br.2
BILTEN
81
C M Y K
DINAMI^KA EKONOMIJA
Vo slu~ajot na Makedonija, kaj pogolemiot broj na ekonomisti i
gra\ani preovladuva mislewe deka, postojat preduslovi i resursi
neophodni za koncipirawe i ostvaruvawe na razvojna, duri i
dinami~na ekonomija, se razbira pri istovremeno po~ituvawe na
potrebata od odrùvawe na razumna stapka na ekonomska stabilnost
Voved
Vo moite istraùvawa vo oblasta na makroekonomskata strategija i politika,
dojdov do soznanie deka e potrebno temelno istraùvawe na segmentite na ekonomijata i definirawe na odredeni termini, so edinstvena cel da upatam:
prof Tihomir Jovanovski
m prvo, na su[tinata na poedinite segmenti na ekonomijata koja suptilno ne e
istraèna ili dokolku e istraèna ne
postoela nau~na hrabrost da se objavi;
m vtoro, na neadekvatniot pristap na poedini nau~ni rabotnici koi zaradi svojata t.n. specijalnost, se zafa]aat so istraùvawe na eden segment od ekonomijata
bez da go sogledaat bogatstvoto od segmenti na ekonomijata i nivnata me\uzavisnost i me\uvlijanie;
m treto, sekoe istraùvawe samo na eden
segment od ekonomijata, bez ogled na dlabo~inata na istraùvaweto, pretstavuva
nedostatok, neadekvaten pristap i opasnost od dobivawe na pogre[ni soznanija i
zaklu~oci;
m ~etvrto, sekoj t.n. subspecijalisti~ki
pristap vo istraùvaweto na ekonomijata
i na ekonomskite odnosi moè da bide koben zaradi toa [to od neispitana celina
se ottrgnuva eden del, eden segment od
ekonomijata, pri [to se doa\a do opredeleni soznanija i zaklu~oci za segmentot
bez da se istraùva negovoto vlijanie vrz
vkupnosta na odnosite vo ekonomijata, i
obratno. Kako potkrepa na vakvite tvrdewa e sledniot primer od oblasta na makroekonomskata politika. Imeno, pri kon-
cipiraweto i ostvaruvaweto na makroekonomskata politika se zema eden segment
od ekonomijata, istiot se izdiga do nacionalno makroekonomsko zna~ewe i zada~a
na izvr[nata vlast, bez ogled na konsekvencite. Toa, ~esto pati, se pravi od neznaewe bazirano na upornost, poradi pritisok vo nacionalnata ekonomija, ili pak
poradi pritisok odnadvor (me\unarodni
monetarni i finansiski institucii, regionalni ekonomski zaednici itn.). Bez
ogled na toa od kade doa\a pritisokot, podigaweto na eden segment od ekonomijata
na t.n. nacionalno nivo na zna~ewe i izvr[uvawe, re~isi sekoga[ doveduva do odnapred poznati posledici na ekonomski,
socijalen, pa duri i na politi~ki plan; i
m petto, so ogled na isprepletenosta na
ekonomijata i politikata, ~esto pati poedini segmenti od ekonomijata ili celinata na celite i zada~ite na makroekonomskata strategija se stavaat vo vtor
plan vo odnos na celite i zada~ite [to
treba da se ostvaruvaat vo oblasta na socijalnata, duri i vo oblasta na politi~kata sfera. Vo toj slu~aj stanuva zbor za politizirawe na ekonomski termini, so toa
i za politizirawe na ekonomijata vo celina. Smetam deka toa ne treba da se dopu[ta od dve pri~ini: prvata pri~ina e ~isto
ekonomska, bidej]i dokolku se politizira
ekonomijata toga[ se koncipira i ostvaruva makroekonomska politika [to ostvaruva ne ekonomski tuku politi~ki celi koi
moàt dosta [tetno da vlijaat na nacionalnata ekonomija. Vtorata pri~ina e taa
[to ostvaruvaweto na primarno postavenite politi~ki, a ne ekonomski celi mo-
*) mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi prestavuvaat stavovite na ministerstvoto za finansii
82
BILTEN
C M Y K
àt da ja vodat nacionalnata ekonomija kon
dràvna ekonomija (ekonomija kade najgolem del
od sopstvenosta e vo racete na dràvata), koja po
definicija e pomalku uspe[na od pazarnata
ekonomija.
Dinami~na ekonomija
Ovoj pat ]e se obidam da i posvetam vnimanie na
dinami~nata, odnosno razvojnata, nasproti stati~kata ekonomija, dva termina [to upatuvaat na
opredelen stepen na razvoj, zaostanuvawe vo razvojot, stagnirawe ili ostvaruvawe na negativna
stapka na rast.
Vo periodot na osamostojuvaweto, nacionalnata
ekonomija na Republika Makedonija se karakterizira[e so izrazito visoka stapka na inflacija so
site negativni karakteristiki vo ekonomskiot
sistem, razvojnata, makroekonomskata i socijalnata sfera.
Vo taa decenija (1990-2000 g.) vo Republika Makedonija se ostvaruva[e politika na suzbivawe
na inflacijata, odnosno rapidno namaluvawe na
enormno visokata stapka na inflacija (blizu
2000%). Se ostvaruva[e nepotrebno dolgo restriktivnost vo makroekonomskata politika koja
dovede od sostojba na inflacija vo sostojba na
stabilnost, od ve[ta~ki odrùvana stabilnost
do deflacija.
Vo 1999 godina e ostvarena prose~na stapka na
deflacija od 1,1% koja ne e rezultat na klasi~nite determinanti (zgolemena ponuda pri ista
ili namalena pobaruva~ka) tuku e rezultat na specifi~ni, vo osnova neekonomski determinanti
(namalena pobaruva~ka pri ista ili namalena ponuda).
Za ilustracija, ]e se posluìme so poslednite podatoci od Dràvniot zavod za statistika koi se
odnesuvaat na dvièweto na bruto doma[niot
proizvod vo vremeto od 1990 do 2002 godina.
Imeno, vo prvite pet godini (1991-1995 godina),
prose~nata stapka na realniot porast na BDP iznesuva[e -4,6%. Vo narednite godini, 1996-2000
godina, ostvarena e pozitivna prose~na stapka
ekonomski rast od okolu 3%. Vo voenata 2001
godina, stapkata na realen rast na BDP dostigna
-4,5%, za vo minatata 2002 godina, da se zgolemi
na 0,9%. Za potemelno sogleduvawe na dinamikata na Bruto doma[niot proizvod i mo`nost za negova analiza gi iznesuvame slednite podatoci za
BDP objaveni od Dràvniot zavod za statistika
na Republika Makedonija:
Bruto-doma[en prizvod 1990-2002 1
1990
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
506
920
11.794
59.165
146.409
169.521
176.444
186.018
194.979
209.010
236.389
233.841
243.970
BDP
po ìtel
vo SAD $
BDP
vo milioni
SAD $ 2
2.235
2.083
1.937
1.785
1.742
1.705
1.709
1.732
1.781
1.848
1.924
1.830
1.839
4.252
3.990
3.728
3.450
3.389
3.351
3.390
3.458
3.575
3.730
3.899
3.723
3.755
BDP vo denari
od 1995
godina (vo
milioni denari)
215.111
201.837
188.586
174.500
171.432
169.521
171.530
174.000
179.879
187.684
196.222
187.342
188.941
Stapki
na realen
porast
na BDP
-6.2
-6.6
-7.5
-1.8
-1.1
1.2
1.4
3.4
4.3
4.5
-4.5
0.9
BDP
deflator
11-12/2003
BDP
vo tekovni
ceni vo
milioni denari
193.7
1371.8
542.1
251.9
117.1
102.9
103.4
101.4
102.7
108.2
103.6
103.4
1) Za 2002 podatocite se prethodni
2) Konverzijata e napravena so metodot na cenovno prisposoben kurs, Metodologija na OON
BILTEN
83
C M Y K
DINAMI^KA EKONOMIJA
Stapki na realen porast na BDP (%)
6
4
2
0
-2
-4
-6
-8
-10
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002
Ovie podatoci upatuvaat na nekolku soznanija:
Prvo, dinamikata na ekonomskiot rast vo poslednite 13 godini, iskaàni preku dinamikata na
rastot na BDP e daleku pod potrebnata dinamika;
Vtoro, vakvata dinamika moè da determinira
nesoodveten rast na ponudata na stoki i uslugi.
Toa moè da predizvika inflaciono dvièwe vo
ekonomijata, ili porast na deficitot vo bilansot na pla]awa, a so toa i porast na nadvore[nata
zadolènost;
Prose~en rast na BDP
1993 - 2003 (%)
Irska
Luksemburg
Grcija
{panija
Finska
{vedska
Britanija
Francija
Germanija
Makedonija
7.6
4.1
3.8
3.0
2.8
2.7
2.5
2.3
1.3
1.5
Gornite podatoci i soznanija upatuvaat na potrebata da se dade odgovor na slednite pra{awa:
m Dali postoi cikli~nost vo dvièweto na ekonomskite odnosi, vo karakteristikite na sostojbata na nacionalnata ekonomija na Republika Makedonija?
m Na [to se dolì taa cikli~nost?
m Koi se sega[nite karakteristiki na stopanstvoto na Republika Makedonija? i
m [to treba da se napravi vo idnina?
Dokolku se politizira ekonomijata
toga[ se koncipira i ostvaruva
makroekonomska politika [to
ostvaruva ne ekonomski tuku politi~ki
celi koi moàt dosta [tetno da
vlijaat na nacionalnata ekonomija
Treto, dinamikata na rastot na BDP ne obezbeduva ostvaruvawe na potrebnata stapka na vrabotenost i socijalna sigurnost;
êtvrto, ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija ne odi po nagorna linija, tuku po cik cak
linija [to e dosta [tetno dviewe.
Vakvite soznanija moè da bidat potvrdeni i so
u[te eden podatok [to go objavi Dràvniot zavod
za statistika na Republika Makedonija, koj se odnesuva na prose~niot porast na BDP vo Republika
Makedonija i vo nekolku porazvieni zemji vo Evropa vo periodot 1999-2003 godina. Prose~niot
porast na BDP vo ovie zemji iznesuva:
84
BILTEN
Koga stanuva zbor za toa dali postoi cikli~nost
vo dvièweto na ekonomskite odnosi i sostojbata
na makedonskata ekonomija, postoi cikli~nost
koja voop[to ne odgovara i ne moè da se identifikuva i izedna~i so cikli~nite dvièwa vo razvienite ekonomii, bidej]i e predizvikana od drugi, sosema razli~ni faktori. Imeno, vo razvenite
zemji, cikli~noto dvièwe e rezultat na ciklusite vo investicionite vloùvawa, odnosno vo
ostvaruvaweto na cikli~na i anticikli~na makroekonomska politika (podem - pregreanost - pad
- kriza - antikrizna politika - podem).
Kaj nas, cikli~nosta vo dvièweto na ekonomskite i finansiskite odnosi ne e determinirana so
ciklusi na investicioni vloùvawa. Cikli~nosta
e determinirana so ostvaruvaweto na stabilizacioni celi na makroekonomskata politika vo
eden podolg vremenski period. Imeno, vo po~etokot na devedesettite godini, vo Republika Makedonija postoe[e sostojba na visoka stapka na
inflacija so site svoi negativni posledici. So
C M Y K
Investicionite vloùvawa vo celiot vremenski
period bea pod potrebnite, `rtvuvani zaradi ostvaruvawe na stabilnost i kako takvi, ne moèa
da deluvaat nitu cikli~no nitu anticikli~no.
Niskata stapka na inflacija i stabilniot, no nerealen i nemenliv devizen kurs na denarot, vo
eden podolg vremenski period avtomatski go stavi pra[aweto na dinamikata na ekonomskiot razvoj vo vtor plan. Na toj na~in, nacionalnata ekonomija poleka no sigurno, gi izgubi karakteristikite na razvojna ekonomija, a so toa i karakteristikite na dinami~na ekonomija, i se pove]e dobi
karakteristiki na ekonomija vo stabilizacija.
Na pra[aweto koi se sega[nite karakteristiki
na stopanstvoto na Republika Makedonija, vo osnova, bi moèlo da se navede slednoto:
m Relativno nisko nivo na razvoj na ekonomijata.
Imeno, sega[noto nivo na BDP iznesuva ne[to
nad 70% od BDP ostvaren vo 1989 godina. Toa
zna~i deka se zaludno izgubeni pove]e od 10 godini vo razvojot na ekonomijata;
m Niskata stapka na ekonomski rast ja zgolemuva
diskrepancata vo stepenot na razvienost me\u
Makedonija i drugite zemji koi ostvaruvaat povisoka stapka na razvoj;
m Se odrùva visok stepen na stabilnost na cenite na malo i na visinata na devizniot kurs na
[teta na dinamikata na ekonomskiot rast i
strukturnite pomestuvawa vo stopanstvoto;
m Relativno visok stepen na vnatre[na i nadvore[na zadolènost;
m Visok stepen na likvidnost na buxetot kako
rezultat na obemot i stepenot na zafa]awe od
prihodite na naselenieto, kako i od profitot na
pretprijatijata;
Vo periodot na osamostojuvaweto, nacionalnata ekonomija se karakterizira[e so
izrazito visoka stapka na inflacija so
site negativni karakteristiki vo ekonomskiot sistem, razvojnata, makroekonomskata i socijalnata sfera. Se ostvaruva[e nepotrebno dolgo restriktivnost vo
makroekonomskata politika koja dovede
od sostojba na inflacija vo sostojba na
stabilnost, od ve[ta~ki odrùvana
stabilnost do deflacija
m Visoka stapka na nevrabotenost, pri istovremeno postoewe na niska stapka na vrabotuvawe;
m Mnogu niska kupovna sila na naselenieto zaradi zamrznatite plati i visokata stapka na nevrabotenost;
m Neostvaruvawe na potrebnata dinamika na reformi na ekonomskiot sistem, posebno vo oblasta
na sopstvenosta, strukturnite promeni vo ekonomijata i sozdavawe na uslovi za premin na pazarni uslovi na rabotewe;
m Se u[te, na preden plan, se politi~kite odnosi i socijalnata sfera namesto ekonomijata;
m Vo makroekonomskata strategija i politika,
primarno mesto imaat monetarnite, a ne realnite
faktori, [to pretstavuva praksa vo mnogu mal
broj na zemji vo svetot;
Se u[te nema oficijalno prifatena dolgoro~na
strategija za razvoj na Makedonija i srednoro~na
makroekonomska strategija i politika.
Tro[o~ni komponenti na BDP
300,000
250,000
200,000
m Visokiot stepen na stabilnost se odrùva so
ostvaruvawe na visok stepen na restriktivnost
vo vkupnata makroekonomska politika;
150,000
m Visok stepen na nelikvidnost na stopanstvoto
i nestopanstvoto;
0
m Nizok stepen na akumulativnost na stopanstvoto;
11-12/2003
cel vo pokratok period da se namali stapkata na
inflacija od blizu 2000% na razumna stapka od
3-5%, se ostvaruva[e ostra stabilizaciona politika po pat na ostvaruvawe na ostra antiinflaciona politika. So visok stepen na rigidnost
vo nacionalnata makroekonomska politika, za relativno kratok vremenski period se namali stapkata na inflacija. Vo namaluvaweto na stapkata
na inflacija, vo izvesna smisla, duri se pretera
i se otide vo deflacija. Vo ovoj period, stapkata
na ekonomski razvoj be{e dosta niska, odnosno se
postigna duri i negativna stapka na ekonomski
razvoj.
100,000
50,000
BDP
Finalna
BrutoIzvoz na Uvoz na stoki
potro[uva~ka investicii stoki i uslugi i uslugi
2000
2001
2002
BILTEN
85
C M Y K
DINAMI^KA EKONOMIJA
Vo vrska so tro[o~nite komponenti na BDP na Republika Makedonija vo vremeto 2000-2002 godina, mislam deka e potrebno da upatam na nekolku
moi soznanija:
m Mnogu mala e razlikata me\u vrednosniot izraz vo denari na BDP vo 2000, 2001 i 2002 godina, [to ukaùva na otsustvo na dinami~ka ekonomija;
m Finalnata potro[uva~ka vo 2000 i 2001 godina e ne[to pomala, dodeka vo 2002 godina e re~isi ednakva so vrednosta na BDP;
m Bruto investiciite se dosta niski i bez dinamika, [to direktno vlijae na dinamikata na BDP;
m Izvozot na stoki i uslugi e pomal od uvozot i
istiot se namaluva. Nacionalna ekomija [to gi
zadovoluva svoite potrebi po pat na uvoz ne moè
da ima dinami~en rast na izvozot;
m Uvozot na stoki i uslugi vrednosno e pogolem
od izvozot [to e rezultat na nedovolno zgolemuvawe na ponudata od doma[no proizvodstvo.
Koga stanuva zbor za toa dali postoi
cikli~nost vo dvièweto na ekonomskite
odnosi i sostojbata na makedonskata
ekonomija, postoi cikli~nost koja voop[to
ne odgovara i ne moè da se identifikuva
i izedna~i so cikli~nite dvièwa vo
razvienite ekonomii, bidej]i e predizvikana od drugi, sosema razli~ni faktori
Vo pogled na pra[aweto: [to vo idnina, ]e upatam na nekolku zna~ajni raboti koi treba da bidat
ostvareni vedna[, vo bliska i vo podale~na idnina. Imeno, [to poskoro treba da zapo~ne izgotvuvawe na tri mnogu zna~ajni programi, odnosno
proekti:
1. Izgotvuvawe na Dolgoro~na razvojna strategija na Republika Makedonija za narednite 20 godini. Dokument [to treba da bide prifaten so nacionalen konsenzus (eden vid ekonomski ustav) i
koj nema da moè da se menuva pri menuvaweto na
vladea~kite garnituri.
86
tem i makroekonomskata politika na Republika
Makedonija vo po~etokot na XXI vek;
b) istraùvawe i definirawe na strate[kite
pravci i segmenti vo koncipiraweto i ostvaruvaweto na dinami~ka makroekonomska politika;
v) definirawe na sistemski re[enija, makroekonomski instrumenti i merki za ostvaruvawe na
strategiskite pravci i segmenti na dinami~nata
makroekonomska politika.
3. Izgotvuvawe na proekt za podgotvuvawe na Republika Makedonija za pobrzo i pouspe[no integrirawe vo Evropskata unija.
Koga stanuva zbor za dinamikata na ekonomskiot
rast vo Republika Makedonija, BDP bi trebalo da
raste so stapka od nad 7% i stapka na inflacija
4-5% na godi[no nivo. Vakvata stapka na rast na
BDP, vo sebe sodrì 1% za porastot na naselenieto vo Republika Makedonija, 3% za ostvaruvawe
na porast [to se ostvaruva vo Evropskata unija i
nad 3% za namaluvawe na diskrepancata vo ekonomskiot razvoj me\u Makedonija i Evropskata
unija.
Slu~ajot na Kina
So postignuvawe na vakva stapka na porast na
BDP od nad 7% na godi[no nivo, makedonskata
ekonomija bi dobila karakteristiki na dinami~ka
ekonomija. Takva ekonomija e, na primer, ekonomijata na Narodna Republika Kina. Imeno, vo ovaa
zemja, realniot BDP vo vremeto od 1996 do 2003
godina se dviì me\u 8-10%, so stapka na inflacija me\u +8% i -1% (deflacija).
Vo periodot me\u 1990 i 2002 godina, BDP per
capita vo Kina se zgolemil od 339 na 986 SAD$
(2.9 pati), za razlika od SAD i Japonija kade, vo
istiot period, porastot iznesuva 1.56 pati, odnosno 1.27.
2. Izgotvuvawe na makroekonomska strategija i
politika za najmalku pet godini. Dokument, vo koj
sosema kratko, oslobodeno od teoretizirawe i
pragmatski, vo osnova ]e treba da se obrabotat
tri globalni segmenti:
Kako rezultat na toa, izvozot na NR Kina vo 1993
godina iznesuval 76, a vo 2002 godina 326 milijardi SAD$. Uvozot pak, vo 1993 godina iznesuval
86, a vo 2002 godina 281 milijarda SAD$. Prose~nata godi[na stapka na rast na izvozot vo vremeto 1993-2002 godina bila 17%, dodeka na uvozot 16%. Samo za sporedba, svetskiot izvoz vo toj
period prose~no se zgolemuval za 6% na godi[no
nivo.
a) pozicionirana i komparativna analiza na ekonomijata, karakteristikite na ekonomskiot sis-
Procentot na u~estvo na investiciite vo BDP vo
Narodna Republika Kina vo vremeto od 1993 do
BILTEN
C M Y K
U~estvo na investiciite vo BDP (%)
40
35
30
25
20
15
10
5
0
Kina
Aziski
tigri
Japonija Germanija Francija
SAD
Velika
Britanija
Podatocite na koi upatuvam bi moèle da posluàt kako pouka i patokaz kako treba da se pristapi koga se koncipira i ostvaruva makroekonomska
politika vo edna suverena nacionalna ekonomija.
Sli~ni primeri sretnuvame vo ê[ka, Irska, Slovenija, a vo poslednite nekolku godini i vo Ruskata Federacija.
Bi sakal ovie primeri da bidat eden vid pouka za
site eksperti i moderni teoreti~ari koi se
poveduvaat od tu\i vlijanija i insistiraat na
koncipirawe i ostvaruvawe ne na razvojna, tuku
na stabilizaciona makroekonomska politika i politika na nemenliv (fiksen) devizen kurs. Toa vodi kon poniska stapka na ekonomski rast od potrebnata, nerealen devizen kurs, visoko nivo na
deficit vo bilansot na pla]awa, visoka stapka
na nevrabotenost i visok stepen na ekonomska i
socijalna nestabilnost vo nacionalnata ekonomija.
Posledicite od takvoto povedenie se s# povidlivi i se ~uvstvuvaat sekojdnevno vo re~isi site
nacionalni ekonomii kade vladee pristapot na
stabilizaciona, odnosno restriktivna makroekonomska politika po sekoja cena, posebno vo nerazvienite zemji koi ostvaruvaat proces na tranzicija. Dokolku toa se pravi od neznaewe, moè da
bide prosteno. No, dokolku se pravi zaradi ostvaruvawe na nekoi povisoki celi i interesi, bi
trebalo nositelite na takva makroekonomska politika da ponesat barem moralna odgovornost
pred svojot narod.
Vo pogled na pra[aweto [to vo idnina,
[to poskoro treba da zapo~ne izgotvuvawe
na tri mnogu zna~ajni programi, odnosno
proekti: Izgotvuvawe na dolgoro~na
razvojna strategija na Republika Makedonija za narednite 20 godini, izgotvuvawe na makroekonomska strategija i
politika za najmalku pet godini i izgotvuvawe na proekt za pripremawe na
Republika Makedonija za pobrzo i pouspe[no integrirawe vo Evropskata Unija.
Vo slu~ajot na Makedonija, kaj pogolemiot broj na
ekonomisti i gra\ani preovladuva mislewe deka,
postojat preduslovi i resursi neophodni za koncipirawe i ostvaruvawe na razvojna, duri i dinami~na ekonomija, se razbira, pri istovremeno po~ituvawe na potrebata od odrùvawe na razumna
stapka na ekonomska stabilnost. Treba samo da se
napu[ti dosega[nata ideologija za stabilnost
i restriktivnost na makroekonomskata strategija i politika. Isto taka, treba da se po~ituva
znaeweto na doma[niot kadar i da se poa\a, pred
se, od zaedni~kite interesi na site gra\ani vo
Republika Makedonija, a ne od poedine~ni ili
partiski interesi. Da se poa\a od faktot deka
Makedonija e suverena dràva so svoja nacionalna
ekonomija i svoi nacionalni ekonomski interesi
koi treba da se ostvaruvaat i da se [titat.
BILTEN
11-12/2003
2002 godina bil ne[to nad 35%, vo Velika Britanija bil nad 15%, vo SAD i Francija blizu 20%,
a vo Germanija nad 20%.
87
C M Y K
APROKSIMACIJA NA NIVOTO NA
ÔVE^KIOT KAPITAL
VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA
Novata teorija na ekonomskiot raste` sugerira aktivna uloga na
dràvata vo promoviraweto na ekonomskiot raste`, i toa preku
investicii vo ~ove~ki kapital i pottiknuvawe na stranski privatni
investicii vo t.n knowledge-intensive industries, kako [to se
kompjuterskiot softver i telekomunikaciite
1. Voved
D-r Dimitar Eftimoski e
vraboten vo Ekonomskiot
institut, pri
Univerzitetot Sv. Kiril
i Metodij od Skopje. Toj e
nau~en sorabotnik na
problematikata Teorija i
politika na ekonomskiot
razvoj i docent na
postdiplomskite studii po
me\unarodna ekonomija na
predmetot Dràvna
regulacija. D-r Dimitar
Eftimoski e honoraren
profesor na
postdiplomskite studii po
me\unarodna ekonomija i
biznis na Ekonomskiot
fakultet vo Prilep. Avtor
e na okolu 50 nau~ni i
stru~ni trudovi, objaveni
vo zemjata i stranstvo.
Pod pretpostavka deka ekonomskiot raste` e funkcija od akumulacijata na fizi~kiot kapital i porastot na rabotnata sila, kombiniran so egzogen faktor - tehnolo[ki progres (kakov [to e slu~ajot so neoklasi~niot model na Robert Solou), ne
moè da se dade odgovor na pra[aweto:
Kako da se postigne ekonomski raste` na
dolg rok, odnosno kako da se zabrza tehnolo[kiot progres? Spored ovoj model, ekonomiite ne poseduvaat vnatre[ni sili
za raste` na dolg rok. Vo otsustvo na eksterni [okovi ili tehni~ki progres, site
ekonomii konvergiraat kon nulti ekonomski raste`. Rasteòt na BDP per capita se
smeta za privremen fenomen koj rezultira
od promenite vo tehnologijata. Sekoj porast na BDP koj ne moè da se objasni preku kratkoro~noto prisposobuvawe vo stokovite na kapitalot ili na trudot, se pripi[uva na rezidualot.
Ovie i drugi nedostatoci na modelot na
Solou bea pri~ina za pojava na t.n. Nova
teorija na ekonomskiot raste`. Novata teorija na ekonomskiot raste` se bazira na
pretpostavkata deka tehni~kiot progres e
endogen. Taa se fokusira na iznao\awe na
na~ini koi ovozmoùvaat steady-state rasteòt da bide generiran endogeno, pri
[to osnovnata pretpostavka se bazira na
toa deka dràvnite (javnite) i privatnite
investicii vo ~ove~kiot kapital (znaewe-
to) generiraat eksterni ekonomii i porast
na produktivnosta, [to e vo kolizija so
zakonot za opa\a~ki prinosi. Ona [to e
osobeno bitno e toa [to novata teorija na
ekonomskiot raste` sugerira aktivna uloga na dràvata vo promoviraweto na ekonomskiot raste`, i toa preku:
1. Investicii vo ~ove~ki kapital.
2. Pottiknuvawe na stranski privatni investicii vo t.n knowledge-intensive industries, kako [to se kompjuterskiot softver
i telekomunikaciite.
Ottuka se javuva potreba za procenka na
nivoto na ~ove~kiot kapital vo makedonskata ekonomijata.
Vo ovoj trud, analizata na nivoto na ~ove~kiot kapital ]e bide izvr[ena preku:
1. Konvencionalna procedura za utvrduvawe na nivoto na ~ove~kiot kapital.
2. Indirektna analiza, odnosno procenka
na apsorpcionata mo] na ~ove~kite resursi za sovremeni tehnologii.
2. Nivoto na ~ove~kiot
kapital vo makedonskata
ekonomija
Analizata e napravena vrz osnova na Anketata za rabotnicite i neto platite vo Republika Makedonija sprovedena od Dràv-
*) mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi prestavuvaat stavovite na ministerstvoto za finansii
88
BILTEN
C M Y K
Sega[nata kapitalizirana vrednost na ~ove~kiot
kapital, za periodot 2001-2011 godina, e presmetana preku formulata:
10
HCt
t=0
(1 + i)t
PCV = S
Spored teorijata na ~ove~kiot kapital, tekovnata vrednost na ~ove~kiot kapital moè da se
presmeta preku brojot na rabotnicite (so opredeleno obrazovanie) i nivnata prose~na plata 1 . Ottuka:
PCV = sega[na vrednost na kapitalot
HCt =vrednost na ~ove~kiot kapital na
ekonomijata vo periodot t
i = kamatna stapka
Tekovna vrednost na HC na vkupnata rabotna sila
presmetana preku prose~nata plata na prose~en
rabotnik 2 :
Pritoa, pri presmetkata e koristena kamatka
stapka od 8.5% i godi[na stapka na raste` na
vrednosta na ~ove~kiot kapital od 0.5%.
HCTrs = 1.947.736.800 •
Spored ovaa presmetka, sega[nata vrednost na
~ove~kiot kapital za poso~eniot period iznesuva
15.040.704.200 • .
Tekovna vrednost na HC na vkupnata rabotna sila
presmetana preku prose~nata plata na rabotnikot
vo zavisnost od stepenot na obrazovanieto 3 :
HCTrs = 1.821.393.120 •
Tekovna vrednost na HC na rabotnata sila/maì:
HCTrsm = 1.172.505.600 •
Tekovna vrednost na HC na vrabotenite:
HCTv = 1.319.630.400 •
Tekovna vrednost na HC na vrabotenite/maì:
HCTvm = 814.920.000 •
Tekovna vrednost na HC na nevrabotenite:
HCTn = 630.106.400 •
Tekovna vrednost na HC na nevrabotenite/maì:
HCTnm = 357.585.600 •
Zna~i, tekovnata vrednost na ~ove~kiot kapital
(proizvodstveniot kapacitet na rabotnicite) vo
Republika Makedonija, za 2002 godina, iznesuva
1.947.736.800 • . Od toa na vrabotenite otpa\aat
1.319.630.400 • , a vrednosta na zagubeniot
~ove~ki kapital na ekonomijata iznesuva
630.106.400 • .
Novata teorija na ekonomskiot raste` se
bazira na pretpostavkata deka tehni~kiot
progres e endogen. Taa se fokusira na
iznao\awe na na~ini koi ovozmoùvaat
steady-state rasteòt da bide
generiran endogeno, pri [to osnovnata
pretpostavka se bazira na toa deka
dràvnite (javnite) i privatnite
investicii vo ~ove~kiot kapital
(znaeweto) generiraat eksterni ekonomii
i porast na produktivnosta, [to e vo
kolizija so zakonot za opa\a~ki prinosi
11-12/2003
niot zavod za statistika. Pri presmetkata na ni
voata na ~ove~kiot kapital, kako prose~na mese~na neto plata po rabotnik e zemena vrednost vo
visina od 12.243,50 denari, ili okolu 200 • , odnosno godi[na neto plata od 2.400 • . Podatocite
za rabotnata sila se prezemeni od Anketata za rabotna sila na Zavodot za statistika.
Stokot na ~ove~kiot kapital na makedonskata
ekonomija za 11 godini nanazad za periodot
(1991-2001) godina e presmetan po slednava formula:
0
FCV = S HCt (1 + i)t
t = 10
FCV = idna vrednost na kapitalot
HCt =vrednost na ~ove~kiot kapital na
ekonomijata vo periodot t
i = kamatna stapka
1) Za ova poop[irno vidi vo: Dimitar Eftimoski (2003): Ekonomija na razvojot, Ekonomski institut, Skopje.
2) Site rabotnici se svedeni na nivo na sredno obrazovanie.
3) Rabotnci so i do osnovno obrazovanie - prose~na mese~na plata od 170 • , so sredno obrazovanie 200 • , so visoko obrazovanie 230 • .
BILTEN
89
C M Y K
APROKSIMACIJA NA NIVOTO NA ÔVE^KIOT KAPITAL VO MAKEDONSKATA EKONOMIJA
Pritoa, koristena e kamatna stapka od 8.5% i
stapka na deprecijacija na vrednosta na ~ove~kiot kapital od 3.0%.
Spored ovaa presmetka, vrednosta na stokot na
~ove~kiot kapital na makedonskata ekonomija za
periodot (1991-2001) iznesuva 40.224.218.816 • .
Vrz osnova pak na formulata:
47
Wt
t=0
(1 + i)t
CV = S
CV = kapitalizirana vrednost na
zarabotuva~kite
Wt = neto zarabotuva~ki na poedinecot
vo periodot t
i = kamatna stapka
n (47) = rabotniot vek na poedinecot
So koristewe na kamatna stapka od 8.5% i pri
pretpostavena godi[na stapka na raste` na neto
platata na rabotnikot od 0.5%, diskontiran e tekot na zarabotuva~kite na poedinecot (rabotnikot) niz negoviot raboten vek (47 godini). Na toj
na~in e dobiena sega[nata kapitalizirana vrednost na idnite zarabotuva~ki.
Indeksot na ~ove~kite ve[tini na Republika Makedonija iznesuva 0.499 i e
zna~itelno pomal od indeksot na visoko
razvienite zemji. Posebno zagriùva
faktot [to ovoj indeks e pomal i od
indeksite na pogolemiot broj zemji vo
tranzicija, [to samo ja potvrduva konstatacijata deka Makedonija, vo ovoj moment,
ne raspolaga so soodvetana baza na
~ove~ki resursi koja moè da kreira i
apsorbira inovacii, neophodni za ekonomski i tehnolo[ki razvoj
Prose~en makedonski rabotnik so prose~na godi[na plata od 2.400 • , me\u 18-godi[na i 65-godi[na vozrast, moè da o~ekuva da zaraboti
112.800 • . Sega[nata kapitalizirana vrednost
na ovaa zarabotuva~ka so kamatna stapka od 8.5%
iznesuva 31.518 • - za 18-godi[en rabotnik. Pritoa, treba da se ima predvid deka toa ne zna~i de-
4 Minimalnite i maksimalnite vrednosti se isti za site zemji.
90
BILTEN
ka 18-godi[en rabotnik poseduva ~ove~ki kapital od 31.518 • , od prosta pri~ina [to pogolemiot del od ~ove~kiot kapital koj ]e go proizvede
ovoj tek na dohodot s# u[te ne e steknat (na primer kaj rabotnik na 30 godi[na vozrast, steknat
e samo eden del od negoviot ~ove~ki kapital, a
del treba da se stekne vo idnina). Zatoa, moème
da konstatirame deka ~ove~kiot kapital na prose~en makedonski rabotnik ne vredi 31.518 • , tuku 31.518 • e sega[nata kapitalizirana vrednost
na ~ove~kiot kapital, koj rabotnikot go steknal i
]e go stekne vo idnina.
3. Apsorpcionata mo] na
~ove~kite resursi za sovremeni
tehnologii - indirektna analiza
na nivoto na ~ove~kiot kapital
Apsorpcionata mo] na ~ove~kite resursi za sovremeni tehnologii zavisi od akumuliranoto nivo
na ~ove~kiot kapital vo ekonomijata. Ovaa relacija ni dava za pravo na indirekten na~in da go
ocenime postojnoto nivo na ~ove~kiot kapital vo
zemjata.
Za taa cel se sluìme so edna od komponentite na
indeksot na tehnolo[kite dostignuvawa (TAI –
Technology Achievement Index) koj pokaùva kolku
dobro soodvetnata zemjata ja kreira i difuzira
tehnologijata, kako i kolku dobro ja gradi bazata
na ~ove~ki resursi.
So cel da dobieme pojasna slika za efikasnosta
na makedonskata ekonomija, vo odnos na kreirawe-
C M Y K
Presmetkata na indeksot na ~ove~kite ve[tini e
izvr[ena vrz osnova n dolu navedenata formula,
kade indeksot Ii j pretstavuva indikator na skudnosta za j - tata zemja vo odnos na i - tata varijabla, pri [to prethodno se identifikuvani maksimalnite i minimalnite vrednosti za sekoj od
dvata indikatora4 :
( Xi j - min Xi j )
j
Ii j =
( max Xi j - min Xi j )
j
Ihs =
0.998
j
= 0.499
2
Indeksot na ~ove~kite ve[tini na Republika Makedonija iznesuva 0.499 i e zna~itelno pomal od
indeksot na visoko razvienite zemji. Posebno zagriùva faktot [to ovoj indeks e pomal i od indeksite na pogolemiot broj zemji vo tranzicija,
[to samo ja potvrduva konstatacijata deka Repub-
lika Makedonija, vo ovoj moment, del, kako rezultat na neefikasnosta na obrazovniot sistem i na
sistemot na obuka, a del i kako rezultat na golemata amortiziranost na znaewata i ve[tinite na
rabotnicite, ne raspolaga so soodvetana baza na
~ove~ki resursi koja[to moè da kreira i apsorbira inovacii, neophodni za ekonomski i tehnolo[ki razvoj.
Tabela 1. Indeks na ~ovekovi ve[tini po
selektirani zemji
Zemja
Indeks na ~ovekovi ve[tini
Finska
{vedska
Germanija
Norve[ka
Grcija
ê[ka
Ungarija
Bugarija
Romanija
Slova~ka
Makedonija
0.910
0.752
0.682
0.698
0.665
0.537
0.509
0.575
0.518
0.551
0.499
Izvor: WHDR 2001 i sopstveni presmetki
11-12/2003
to na ~ove~kiot kapital, ]e se posluìme so ~etvrtata komponenta na (TAI) Indeksot na ~ove~kite ve[tini.
BILTEN
91
C M Y K
KOLKU NAVISTINA VREDI?
Vladata misli deka povisokoto obrazovanie zna~i i pogolema
socijalna mobilnost. Toa e pogre[no
Veruvaweto deka povisoko obrazovanie ]e ja napravi Britanija pomeritokratska i ]e go napravi
klasniot sistem neefikasen, leì vo golemoto
pro[iruvawe na visokoto obrazovanie vo poslednite dve decenii, kako i odlu~nosta na Vladata
da gi naso~i polovina od licata na vozrast od 18
do 30 godini vo zemjata kon fakultetite. Idejata
deka, ìveeme vo ekonomija na znaewe go zajakna
toa mislewe. Me\utoa, neodamne[nite ispituvawa frlija somne` vrz toa. Spored edno istraùvawe koe ja razgleduva vrskata me\u obrazovanieto na licata i nivnite karieri vo ranite sedumdesetti i ranite devedesetti godini, obrazovanieto ima pomala uloga vo socijalnata mobilnost
otkolku [to ima[e porano.
Zo[to vlijanieto na obrazovanieto vrz socijalnata mobilnost se namaluva? Spored dokumentot
na trojcata profesori od Wufild kolex, Oksford, pri~inata za toa leì vo faktot deka, rabotodavcite se s# pomalku zainteresirani za
obrazovni kvalifikacii. Toa se slu~uva poradi
dve pri~ini. Del od zada~ata na visokoto obrazovanie e da se isprati signal do rabotodavcite
- deka nekoj nau~il da razmisluva, da istrae, da
apsorbira informacii i da prezentira idei. Kako
[to se zgolemuva ponudata na diplomirani studenti, a kvalitetot na predavawe vo dotraenite
92
BILTEN
prepolni univerziteti vo Britanija se namaluva,
ovoj signal izbleduva. Vo isto vreme, uslugite se
zgolemuvaat na tro[ok na proizvodstvoto, taka
da s# pove]e, kvalitetite koi rabotodavcite vo
sektorot na uslugi gi baraat se onie koi srednata
klasa gi steknuva doma: sposobnost za jasno izrazuvawe, doverba i intelegencija.
Za da ja ispitaat svojata hipoteza deka, rabotodavcite posvetuvaat malku vnimanie na obrazovnite kvalifikacii, profesorite od Oksford analiziraa 5.000 oglasi za vrabotuvawe i intervjuiraa lica koi go vr[at vrabotuvaweto. Tie otkrija deka firmite sakaat novi vraboteni so ve[tini koi formalnoto obrazovanie ne gi dava: visoka ume[nost namesto visoka tehnologija. Tipi~ni primeri se menaxerskite pozicii vo brzoraste~kite industrii kako na primer za razonoda
i maloproda`ba, kako i rabotnite mesta vo oblastite: odnosi so javnosta, proda`ba i grià za klientite.
Samite rabotodavci go mislat re~isi istoto.
Ona [to na[ite ~lenovi go sakaat se kancelariski i li~ni ve[tini namesto ponapredno obrazovanie, veli Metju Nols, sovetnik za politiki
vo britanskata Stopanska komora, grupa za mali i
sredni biznisi. Gledate mnogu lu\e od fakultet
koi se obu~uvaat tri do [est meseci za da gi
steknat ve[tinite potrebni za rabota vo kancelarija. Tie moè da go napravat toa na 19 godini
i da zapo~nat da napreduvaat. Namesto toa, tie
pominuvaat tri godini na kolex i potoa se vrabotuvaat na mesto na koe i onaka bi se vrabotile.
Rabotodavcite vo oblasta na finansiski uslugi
gi pozdravuvaat ovie stavovi. Brus Kolins, izvr[en direktor vo Tulet Liberti, brokerska firma, prima nediplomirani lica vo svojata [ema za
obuka na diplomirani lica. Nie barame komunikaciski ve[tini, svesnost, stav, èlba za u~ewe:
dali se tie oformeni li~nosti? Kakov e nivniot
socijalen ìvot?, veli toj. Tie treba da ostavat
dobar vpe~atok, ne samo da zboruvaat za cifri,
tuku da gradat vrski. Spored nego, rezultatot e
C M Y K
Marks i Spenser godi[no dobiva aplikacii od
6.000 kandidati i go namaluva ovoj broj za da dojde do svoite 200 pripravnici preku testovi za
pismenost, matemati~ko i nau~no poznavawe, razmisluvawe i karakter. Ovoj golem trgovec na malo
voop[to ne ja zema predvid klasata ili stepenot
na obrazovanie, ili univerzitetot na koj tie zavr[ile.
Seto toa e vo soglasnost so istraùvaweto na Oksford, so koe se pokaà deka formalnite kvalifikacii se baraat samo vo edna ~etvrtina od oglasite vo primerokot, obi~no za povisokite rabotni mesta. Vo kategorijata proda`ba i li~na
usluga, pomalku od 10% baraa obrazovni kvalifikacii. Ona [to ovie rabotni mesta baraa se komunikaciski ve[tini i timska rabota, i li~ni
osobini kako dobar izgled, dobro odnesuvawe,
karakter i pojava. Lo[a sre]a toga[ za onie
koi ostavaat vpe~atok deka se nemi, glupavi
ili nervozni, bez razlika na nivnite akademski
dostignuvawa.
Pretpostavuvaj]i deka oglasite za rabota go reflektiraat ona [to rabotodavcite navistina go
sakaat, ova ubavo objasnuva zo[to obrazovanieto
e pomalku va`no otkolku [to sledbenicite na meritokratijata o~ekuvaa. Ako prodavate vredni
raboti kako [to e nedvièn imot, ]e komuni-
cirate so lu\e od srednata klasa i ]e postignete
podobri rezultati ako go znaete nivniot stil, odnesuvawe, itn., veli Xon Goldtorp, eden od avtorite na dokumentot. Nemate golema koristi od
nesmasen bubalica, bez razlika kolku e vpe~atlivo negovoto obrazovanie. Svojstvata koi ovie
lu\e gi imaat od nivnoto semejno poteklo imaat
odredena komercijalna upotreba. Toa ne e nepotizam. Rabotodavcite znaat [to sakaat.
Firmite sakaat novi vraboteni so
ve[tini koi formalnoto obrazovanie ne
gi dava: visoka ume[nost namesto
visoka tehnologija. Tipi~ni primeri se
menaxerskite pozicii vo brzo-raste~kite
industrii kako na primer za razonoda i
maloproda`ba, kako i rabotnite mesta vo
oblastite: odnosi so javnosta, proda`ba i
grià za klientite.
Majk Hil, od Prospekts, slu`ba za razvoj na kariera finansirana od dràvata, veli univerzitetite gi pottiknuvaat lu\eto da gi razvijat samo
ovie ve[tini - da zboruvaat na deloven na~in, da
razgovaraat za bezna~ajni raboti. Eden primer e
univerzitetot Hal, kade popularen modul za kvalifikacii za kariera gi vklu~uva svetot na rabotata, upravuvawe so vremeto i kako da se zboruva vo delovno okruùvawe. Odli~na rabota - no
ne zna~i deka e vredna za nea da se potro[at tri
godini na fakultet i da se napravat dolgovi od
mnogu iljadi funti.
11-12/2003
rabotna sila vo koja lice koe e stolar sedi do
lice koe doktoriralo matematika.
Prezemeno od:
“The Economist” January 17, 2004
BILTEN
93
C M Y K
PROGRAMA ZA RABOTA NA MINISTERSTVOTO ZA FINANSII
MINISTERSTVO ZA FINANSII NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
PROGRAMA ZA RABOTA
2004 GODINA
VOVED
Ambientot vo koj ]e se ostvaruva stopanskata i
druga aktivnost e zna~ajna pretpostavka za uspe[no i efikasno stopanisuvawe, osobeno za navremeno i pravilno donesuvawe na delovnite odluki.
Vo ovie ramki, pokraj makroekonomskiot ambient,
zna~aen e i mikro ambientot, odnosno uslovite
[to se sozdavaat so rabotata na oddelni dràvni
organi i drugi institucii.
Poa\aj]i od ova, Ministerstvoto za finansii, so
cel da obezbedi transparentnost i predvidlivost, osobeno da se obezbedi u[te na po~etokot
na godinata nositelite na aktivnosta da go osoznaat ambientot [to ]e se sozdava vo delot na
nadle`nostite na ova ministerstvo, a so toa da
ovozmoì privatniot sektor i gra\anite navremeno i so pogolema sigurnost da si gi planiraat
svoite aktivnosti, praktikuva svojata Programa
za rabota da bide dostapna za javnosta, odnosno
istata da ja objavi.
94
Ministerstvoto za finansii ]e obezbedi kontinuitet vo svojata rabota, odnosno vo tekot na
2004 godina ]e gi prodolì zapo~natite, a nezavr[eni obvrski po oddelni zada~i, ]e ja oceni nivnata funkcionalnost od aspekt na novite programski opredelbi i po potreba ]e izvr[i soodvetni izmeni, dopolnuvawa ili pak vo celost ]e gi
zameni so novi akti, odnosno propisi.
Za predvidenite akti, propisi i drugi aktivnosti cvrsta e opredelbata da se donesat, odnosno
predloàt vo predvidenite rokovi i dosledno da
se implementiraat, so [to ministerstvoto ]e go
dade svojot pridones za ostvaruvaweto na svoite,
no i na vkupnite programski opredelbi na Vladata na Republika Makedonija .
Programata za rabota na ministerstvoto za finansii za 2004 godina gi sodrì aktite, propisite
i drugite aktivnosti [to ova ministerstvo ]e gi
prezema, odnosno predlaga vo tekot na godinata
so kratok komentar na osnovnite karakteristiki,
nasoki i zada~i i so rokovi na nivnoto donesuvawe, odnosno predlagawe. Pri toa, vo tekot na godinata mo`ni se odredeni promeni i dopolnuvawa
koi ]e se ocenat kako korisni i potrebni, ili aktuelniot mig ]e gi naloì. Eventualnite vakvi
promeni ili dopolnuvawa navremeno i na transparenten na~in ]e bidat soop[teni.
Ministerstvoto za finansii vo 2004 godina, spored op[tite ocenki, svojata Programa za rabota
]e ja ostvaruva vo popovolen makroekonomski ambient. Imeno, so vospostavenite pozitivni trendovi na pove]e podra~ja od razvojot vo ovaa godina, odrànata makroekonomska stabilnost, osobeno ostvarenata finansiska i fiskalna stabilizacija, pozitivniot trend vo doma[noto [tedewe, zbogatenata sorabotka so me\unarodnite finansiski i drugi institucii, osobeno so pro[irenite proektni aran`mani so Svetskata banka,
vo ramkite na donesenata trigodi[na studija,
sozdadenite uslovi i mo`nosti za sklu~uvawe na
nov aran`man so MMF, na povisoko nivo, kako i so
prodlabo~enata sorabotka so EU i na bilateralna
osnova, sozdadeni se povolni makroekonomski uslovi i pretpostavki za pointenziven ekonomski
razvoj.
Vo programata, vo oddelni podra~ja se sodràni
opredelbi i nasoki kon koi }e bidat naso~eni idnite merki i aktivnosti, so cel da se vidi globalnata politika i pravci na Ministerstvoto i
Vladata voop[to, po oddelni pra[awa.
Ambientot vo koj Ministerstvoto za finansii ]e
ja ostvaruva Programata za rabota i voop[to vo
koj ]e se raboti vo 2004 godina vo osnova ]e bide
pod pozitivnoto vlijanie na ostvareniot ekonomski rast vo 2003 godina od okolu 3%, odrànata
BILTEN
C M Y K
Prenesenite povolni sostojbi i tendencii baraat
od nositelite na aktivnosta, osobeno od dràvnite organi, so zgolemena angaìranost i so prezemawe na soodvetni merki i aktivnosti na ekonomskata politika da obezbedat prodolùvawe i
intenzivirawe na vakvite pozitivni trendovi vo
ekonomijata.
Istovremeno, vrz dosega prezemenite aktivnosti
vo sproveduvaweto na Ohridskiot miroven dogovor, otvoreniot proces na me\uetni~ka tolerancija i drugo, vo 2004 godina ]e se vleze so podobrena bezbednosna sostojba, koja me\u drugoto e
uslov za pogolem vlez na stranski direktni investicii.
Za razlika od 2003 godina, koga Vladata na Republika Makedonija nu`no mora[e da se fokusira na
sanirawe na nasledenite te[ki ekonomski sostojbi, osobeno na sanirawe na golemiot broj izrazito visoki deficiti i dubiozi nastanati vo minatoto, po razni osnovi, vo 2004 godina vrz racionalno vodenata ekonomska politika vo 2003 godina i sozdadenite osnovi, zada~ite koi ]e bidat
preto~eni vo akti, propisi, kako i vo drugi aktivnosti, odnosno vgradeni vo Programata za rabota na Ministerstvoto za finansii vo 2004 godina
vo najgolema mera ]e bidat fokusirani na sozdavawe uslovi i pretpostavki za obezbeduvawe na
pozabrzan ekonomski rast, temelen vrz novi kvalitativni osnovi, koj ]e generira zgolemeni mo`nosti za realizacija na definiranite globalni
programski prioriteti i re[avawe na akutnite
problemi, pred s# nevrabotenosta i siroma[tijata.
Vo soglasnost so ova, kako prioritetni celi vo
2004 godina se postavuvaat: a) zgolemuvawe na investicionata aktivnost; b) zgolemuvawe na doma[noto [tedewe; v) intenzivirawe na strukturnite reformi; g) kreirawe na konkurenten privaten
sektor; d) usovr[uvawe na institucionalnata ramka za funkcionirawe na pazarnata ekonomija, soglasno kriteriumite utvrdeni od Evropskata unija.
Vo funkcija na ovie opredelbi vo 2004 godina naglasok ]e se dade na sozdavaweto uslovi i pretpostavki za poagresivna investiciona politika,
a vo tie ramki osobeno za podobruvawe na biznis
klimata vo zemjata. Za ovaa cel ]e se sozdavaat
povolni sistemski, reformski, finansiski i drugi uslovi.
Vladata na Republika Makedonija vo 2004 godina
]e dava poseben naglasok na sozdavaweto uslovi i
pretpostavki za jaknewe na konkurentnosta na makedonskata ekonomija, [to e osobeno zna~ajno po
za~lenuvaweto na zemjata vo STO, kako i na prisposobuvaweto na normativnata ramka i ekonomijata kon barawata [to se postavuvaat za vklu~uvawe na zemjata vo evro-atlantskite integracioni procesi, [to e osobeno va`no ako se ima vo
predvid opredelbata na Vladata da podnese barawe za aplikacija na Republika Makedonija za
~lenstvo vo Evropskata Unija. Ministerstvoto za
finansii, vo ramkite na svoite nadle`nosti, aktivno ]e se vklu~i vo gradeweto na ovie procesi.
Imeno, vo aktite [to se vgradeni vo Programata
za rabota za 2004 godina, kako i aktivnostite koi
]e se ostvaruvaat vo ramkite na ministerstvoto,
prioritet i naglaseno mesto se dava na usoglasuvaweto (harmonizacijata) na na[eto zakonodavstvo i na standardite [to vaàt vo zemjite ~lenki na Unijata.
Trajna opredelba na Vladata, so poseben akcent
vo 2004 godina ]e se dade na borbata protiv kriminalot i korupcijata, pri [to vrz osnova na iskustvoto od zemjite koi se soo~uvale i se soo~uvaat so ovoj problem, ]e se realizira Nacionalna
strategija za borba protiv korupcijata. Isto taka
dosledno ]e se sproveduva Antikorupciska programa so definirani i oro~eni merki i aktivnosti. Od aspekt na svojata nadle`nost Ministerstvoto za finansii vo spre~uvaweto na ovaa pojava posebno ]e se angaìra vo delot na javnite
nabavki, carinata, danocite i drugo.
11-12/ 2 0 0 3
stabilna inflacija, obezbedenata fiskalna
odr`livost vrz reduciraniot deficit vo Centralniot buxet (od 5,4% na pomalku od 1% od
BDP) i po drugi osnovi, zna~ajnoto zgolemuvawe
na izvozot od blizu 21% vo odnos na 2002 godina,
zgolemeniot obem na bruto deviznite rezervi i na
depozitite na gra\anite, kako i na postepenoto
stabilizirawe na politi~kata sostojba vo zemjata.
Vo 2004 godina vo Programata za rabota na Ministerstvoto za finansii ]e se vgradat predlozi na
akti, propisi i merki so koi ]e se zabrzaat i kvalitativno podobrat reformskite procesi vo site
podra~ja i na site nivoa. Vo ovie ramki akcent ]e
se dade na proizvodnoto efektuirawe na pretprijatijata koi se uspe[no prodadeni, re[avaweto
na pogolemite pretprijatija koi se vo ste~aj ili
za koi ]e se otvori ste~ajna postapka, kade drà-
BILTEN
95
C M Y K
vata e zna~itelen ili dominanten doveritel, potoa na pottiknuvaweto na prestruktuiraweto na
tradicionalnite dejnosti, na reformata i prestruktuiraweto na sektorot vodostopanstvo, na
prestruktuiraweto na ESM, so cel podgotovka na
kompanijata za pretstojnata liberalizacija na
elektroenergetskiot pazar i privatizacija na
poodelni nejzini delovi, a osobeno na poddr[kata na pretpriemni[tvoto i malite i sredni pretprijatija.
Posebni merki i aktivnosti ]e se prezemat na podra~jeto na pazarot na kapital, razvojot na lizingot, prestruktuiraweto i jakneweto na MBPR, kreditniot registar, jakneweto na bankarskiot sektor i harmonizacija vo oblasta na bankarstvoto,
reformite vo javnata administracija, pazarot na
rabotna sila i drugo.
Vo 2004 godina vo ramkite na vkupnite anga`mani
na Vladata na Republika Makedonija, Ministerstvoto za finansii osobeno ]e bide angaìrano na
realizacijata na Programskite opredelbi svrzani so Ohridskiot ramkoven dogovor, osobeno vo
delot na finansiskata i fiskalnata decentralizacija. Vo ovoj kontekst Ministerstvoto za finansii ]e bide vklu~eno vo delovite na aktite od
svoja nadle`nost, so poseben akcent na operacionalizacijata i implementacijata na normativnite akti vo delot na finansiraweto na lokalnata samouprava.
Ministerstvoto za finansii od aspekt na svojata
nadle`nost pri predlagaweto na akti i drugi
propisi ]e obezbeduva konzistentnost na fiskalnata so drugite makroekonomski politiki, osobeno so monetarnata politika i so politikata na
plati. Vo aktuelnite sostojbi poseben akcent ]e
se dava na obezbeduvaweto maksimalna racionalnost i namensko tro[ewe na buxetskite sredstva.
Vo ovaa funcija ]e se inicira i izmena na odelni
zakonski i drugi propisi od rabotnoto zakonodavstvo, platite i sli~no.
Vo 2004 godina ]e prodolì i ]e se intenzivira
procesot na fiskalizacija vo zemjata. Fiskalizacijata koja e voobi~ajna i [iroko primeneta vo
sovremeniot svet, posebno vo zemjite so razvieno
pazarno stopanstvo, obezbeduva voedna~eni uslovi za rabota na pazarot za stopanskite subjekti,
porealno iskaùvawe na prometot, zna~ajno ja namaluva dano~nata evazija i drugo.
1)
96
BILTEN
Rokovite zna~at pominuvawe na proektot vo vladina procedura.
Trgnuvaj]i od ova, ]e prodolì dosledno da se
primenuva zakonot, pri [to ]e se iznaogaat mo`nosti za olesnuvawe na ovoj proces vo negovata
implementacija, posebno koga se raboti za malite
novi biznisi so krefka profitabilnost.
Institucionalniot vakum i praktikata na decentralizirani i netransparentni javni nabavki celosno ]e bidat eliminirani vo 2004 godina, a
zna~aen element na buxetskata politika ]e bidat
zabrzanoto servisirawe na neisplatenite doma[ni obvrski i podobruvaweto na finansiskata
disciplina na buxetskite korisnici.
Proektiraniot realen porast na BDP vo 2004 godina iznesuva 4%, a stapkata na inflacija, merena preku tro[ocite na ìvot 2,8%.
Ministerstvoto za finansii vo ramkite na svojata nadle`nost vo tekot na 2004 godina ]e obezbedi aktivno i kontinuirano sledewe na ostvaruvaweto na Makroekonomskata politika i na drugite akti i merki [to ]e gi predlaga, odnosno donesuva, so analiza na efektite od istite. Vrz
ovie osnovi po potreba ]e predlaga nivno izmenuvawe ili dopolnuvawe.
Vo prodolènie se navedeni najbitnite akti, propisi i drugi aktivnosti na Ministerstvoto za
finansii vo 2003 godina po oblasti1 i organizacioni edinici na ministerstvoto koi istite ]e
gi realiziraat.
1. SEKTOR ZA FINANSISKI
SISTEM
1.1 Akti koi gi nosi sobranieto
na Republika Makedonija
1.1.1. Izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za
igri na sre]a i za zabavnite igri
Rok: mart 2004 godina
Obrazloènie: Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za igri na sre]a i zabavni igri imaat za cel
zacvrstuvawe na kontrolnata funkcija na dràvata kaj site vidovi igri na sre]a i zabavni igri,
pojasnuvawe na nekoi nedore~enosti i doreguli-
C M Y K
1.1.2. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za menica
boteweto na Komisijata za hartii od vrednost so
principite i standardite na Me\unarodnata organizacija na komisii na hartii od vrednost
(IOSCO).
Rok: Mart 2004 godina
Zakonot za banki
Obrazloènie: So izmenite i dopolnuvawata na
Zakonot za menica ]e se zajakne menicata kako instrument za obezbeduvawe i ]e se obezbedi
poefikasna realizacija na pobaruvawata na doveritelite.
Zakonot za Narodna banka na Republika
Makedonija
Zakonot za meni~ni blanketi
Rok: Mart 2004 godina
Obrazloènie: Izmenite i na ovoj zakon se vo
funkcija na jaknewe na menicata i poefikasna realizacija na pobaruvawata na doveritelite.
1.1.4. Zakon za [tedilnici
Rok: April 2004 godina
Obrazloènie: So ovoj zakon ]e se definira statusot i funkcioniraweto na [tedilnicite vo bankarskiot sistem i ]e se regulira nivnoto rabotewe.
1.1.5. Zakon za hartii od vrednost
Rok: I faza maj 2004 godina
II faza oktomvri 2004 godina
Zakonot za investicioni fondovi
Rok: juli 2004 godina -za dvata zakona
Obrazloènie: So izmenite na navedenite zakoni
i podzakonski akti ]e prodolì procesot na harmonizacija na regulativata od oblasta na bankarstvoto so soodvetnite direktivi na Evropskata
unija i preporakite na FSAP misijatata (zaedni~kata misija na Me\unarodniot monetaren fond i
Svetskata banka za Ocenka na stabilnosta na finansiskiot sistem) dobieni vo 2003 god.
1.1.10. Zakon za izmeni i dopolnuvawe na
Zakonot za Fondot za osiguruvawe na
depoziti
Rok: Dekemvri 2004 godina
Obrazloènie: Izmenite i dopolnuvawata ]e se
izgotvat vo soglasnost so preporakite na misijata na Svetskata banka, pri [to ]e se vnese obvrska finansiskite izve[tai na Fondot da se podgotvuvaat vo soglasnost so me\unarodnite smetkovodstveni standardi i da se vr[i revizija vo soglasnost so me\unarodnite revizorski standardi,
kako i ]e se definira rok za dostavuvawe na finansiskite izve[taite.
11-12/ 2 0 0 3
rawe na postapkite za dobivawe na odobrenija,
odnosno licenci.
Rok: oktomvri 2004 godina
1.1.7. Zakon za izmenuvawe na Zakonot za
prezemawe na akcionerski dru[tva
1.2. Materijali i akti koi
zavr[uvaat na vlada
1.2.1. Podzakonski akti na Zakonot za igri na
sre]a i za zabavnite igri
Obrazloènie: So noviot Zakon za hartii od vrednost i izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za
investicioni fondovi i Zakonot za prezemawe na
akcionerski dru[tva, pred s# ]e se izvr[i ponatamo[na harmonizacija na nacionalnoto zakonodavstvo od ovaa oblast so relevantnite direktivi na Evropskata unija, kako i usoglasuvawe na ra-
Rok: maj 2004 godina
1) Odluka za opredeluvawe na visinata na depozitot i na~inot na koristewe na depozitot so koj
se obezbeduva isplatata na dobivkite na u~esnicite vo igrite na sre]a
BILTEN
97
C M Y K
Obrazloènie: Ovaa Odluka, soglasno izmenite i
dopolnuvawata na Zakonot za igri na sre]a i za
zabavnite igri ]e se transformira vo Pravilnik,
so koj ]e se propi[e na~inot na deponirawe na
sredstva, [to pretstavuva garancija za isplata
na dobivkite na u~esnicite vo igrata.
2) Odluka za dopolnuvawe na Odlukata za utvrduvawe na cenata za pla]awe na licenci za postojano prireduvawe igri na sre]a
Obrazloènie: Ovaa Odluka ]e pretrpi izmenuvawe i dopolnuvawe, dokolku so izmenite na Zakonot se bri[at odredbite koi se odnesuvaat na interaktivnite igri na sre]a i igrata na sre]a-obloùvawe na sportski natprevari preku internet.
3) Odluka za opredeluvawe na nadomestokot za
odobrenie za prireduvawe zabavni igri
Obrazloènie: Ovaa Odluka ]e pretrpi izmena vo
smisla na namaluvawe na nadomestokot [to go
pla]aat prireduva~ite na zabavni igri za dobivawe na odobrenija.
1.2.2. Odluka za treta emisija na obvrznici
za denacionalizacija
Rok: fevruari 2004 godina
Obrazloènie: Ovaa odluka ]e gi opfati site re[enija za denacionalizacija doneseni i pravosilni vo periodot od 01.01.2003 god do 31.12.2003
godina, a vo koi kako nadomestok se davaat obvrznici.
Rok: Kontinuirano
Obrazloènie: Vo sorabotka so stranski eksperti
]e se izraboti Studija za ocenka na preduslovite
za razvoj na hipotekarni pazari vo Republika Makedonija, so analiza na klu~nite pra[awa za razvien primaren hipotekaren pazar, za emisija na
dol`ni~ki instrumenti za finansirawe na hipotekite (hipotekarni obvrznici), a so toa i za razvoj na sekundaren hipotekaren pazar, pritoa imaj]i gi predvid iskustvata na porazvienite zemji.
1.3.2. Razvoj na lizingot
Rok: Kontinuirano
Obrazloènie: Ministerstvoto za finansii vo
ramkite na proektite so dobrovolniot korpus za
finansiski uslugi (FSVC), germanskata tehni~ka
pomo[ (GTZ) i Evropskata Agencija za rekonstrukcija, i so nivna poddr[ka ]e organizira obuki, seminari i tribini za davatelite i korisnicite na
lizingot; podgotvuvawe, pe~atewe i distribuirawe na prira~nik, bro[ura i flaeri.
1.3.3. Krediten rejting
Rok: Dekemvri 2004
Obrazloènie: Vo 2004-tata godina ]e se intenziviraat aktivnostite za zavr[uvawe na procesot za
izrabotka na kreditniot rejting za kone~no, Republika Makedonija da dobie ocenka za rejtingot od
strana na meunarodnite rejting agencii.
1.2.3. Odluka za izdavawe dràvni zapisi za
2004 godina
Rok: Januari 2004 godina
Obrazloènie: So cel realizacija na proektot za
razvoj na pazarot na dràvni hartii od vrednost
vo Republika Makedonija, ]e se donese Odluka za
izdavawe dràvni zapisi za 2004 godina.
1.3. Drugi akti koi gi propi[uva ministerot i materijali i
aktivnosti koi se podgotvuvaat
odnosno prezemaat vo organizacionite edinici
1.3.1. Razvoj na pazarot na hipotekarni
obvrznici
98
BILTEN
2. SEKTOR ZA SMETKOVODSTVEN
SISTEM I ZA SISTEMOT NA
PLATNIOT PROMET
2.1. Akti koi gi nosi sobranieto na Republika Makedonija
2.1.1. Zakon za revizija
Rok: I faza fevruari 2004 godina
II faza maj 2004 godina
Obrazloènie: So ovoj zakon se vr[i deregulacija na postojnite zakonski re[enija i zaokruùvawe na procesot na harmonizacija na sistemot na
revizijata so evropskoto zakonodavstvo.
C M Y K
Zakonot za dràvnata revizija
cija na isprava za ovlasten revizor steknata vo
stranstvo.
3) Pravilnik za formata i sodrìnata na uverenieto za ovlasten revizor
Obrazloènie: Izmenite i dopolnuvawata na ovoj
Zakon se odnesuvaat na zajaknuvawe na mestoto i
ulogata na Dràvniot zavod za revizija, kako organ nadleèn za vr[ewe na dràvnata revizija i
jaknewe na informiranosta na javnosta za koristeweto na javno pribranite sredstva.
Rok: april - maj 2004 godina
Obrazloènie: So ovoj pravilnik se propi[uva
formata i sodrìnata na uverenieto za ovlasten
revizor.
4) Pravilnik za smetkovniot plan za neprofitnite organizacii
zavr[uvaat na Vlada
Rok: maj - juni 2004 godina
2.2.1. Uredba za smetkoven plan za banki i
drugi finansiski organizacii
Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravilnik ]e se propi[e smetkovniot plan za neprofitnite organizacii.
Obrazloènie: So donesuvaweto na ovaa Uredba
se obezbeduva celosna usoglasenost na smetkovodstvenata regulativa za bankite so Me\unarodnite smetkovodstveni standardi i Direktivite na
Evropskata unija, zakonskata regulativa od oblasta na bankarskoto rabotewe i novata Odluka za
utvrduvawe na Nacionalna standardna klasifikacija na institucionalnite sektori.
aktivnosti koi se podgotvuvaat,
2.3.1. Drugi podzakonski akti i pravilnici
5) Pravilnik za smetkoven plan za buxetite i
buxetskite korisnici
Rok: oktomvri - noemvri 2004 godina
Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravilnik ]e se propi[e smetkovniot plan za buxetite
i buxetskite korisnici.
6) Pravilnik za sodrìnata na oddelnite smetki
vo smetkovniot plan za buxetite i buxetskite
korisnici
Rok: noemvri - dekemvri 2004 godina
Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravilnik ]e se propi[e sodrìnata na oddelnite smetki vo smetkovniot plan za buxetite i buxetskite
korisnici.
1) Pravilnik za na~inot na polagawe na ispitot
za steknuvawe na zvaweto ovlasten revizor
7) Pravilnik za sodrìnata na oddelnite smetki
vo smetkovniot plan za neprofitnite organizacii
Rok: april- maj 2004 godina
Obrazloènie: So ovoj pravilnik se propi[uva
na~inot na polagawe na ispitot za steknuvawe na
zvaweto ovlasten revizor.
Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravilnik ]e se propi[e sodrìnata na oddelnite smetki vo smetkovniot plan za neprofitnite organizacii.
2) Pravilnik za na~inot i postapkata za nostrifikacija na isprava za ovlasten revizor
11-12/ 2 0 0 3
Rok: noemvri 2004 godina
8) Pravilnik za propi[uvawe na bilansnite [emi za buxetite i buxetskite korisnici
Rok: april - maj 2004 godina
Obrazloènie: So ovoj pravilnik se propi[uvaat
na~inot i postapkata so koi se vr[i nostrifika-
Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravil-
BILTEN
99
C M Y K
nik ]e se propi[at bilansnite [emi za buxetite
i buxetskite korisnici.
9) Pravilnik za propi[uvawe na bilansnite [emi za neprofitnite organizacii
Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravilnik ]e se propi[at bilansnite [emi za neprofitnite organizacii
Obrazloènie: Vo tekot na 2004 godina ]e se prodolì so aktivnostite za podgotovka i donesuvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2005
godina.
3.1.2. Zakon za izvr[uvawe na Buxetot na
Republika Makedonija za 2005 godina
10) Pravilnik za opredeluvawe na posebnite
podatoci potrebni za sistemot na dràvnata
evidencija i za propi[uvawe na formata i
sodrìnata na obrazecot za sistemot na dràvnata revizija.
Obrazloènie: So ovoj zakon se precizira na~inot
na izvr[uvawe na isplatite i koristeweto na
buxetskite sredstva koi ]e bidat utvrdeni so Buxetot na Republika Makedonija za 2005 godina.
3.1.3. Zavr[na smetka na Buxetot na Republika Makedonija za 2003 godina
Obrazloènie: So ovoj pravilnik, preku propi[anite posebni obrasci, koi se povrzani so bro-jot
i nazivot na smetkite za oddelni subjekti, ]e se
obezbedat podatoci za statisti~ki istraùvawa.
11) Pravilnik za sodrìnata na oddelnite smetki vo smetkovniot plan za bankite i drugi finansiski organizacii
Obrazloènie: Najdocna vo april 2004 godina
Ministerstvoto za finansii }e ja podnese Zavr[nata smetka za Buxetot na Republika Makedonija
za 2003 godina do Vladata za nejzino usvojuvawe
i donesuvawe od strana na Sobranieto na Republika Makedonija.
Rok: dekemvri 2004 godina
Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj Pravilnik ]e se propi[e sodrìnata na oddelnite smetki vo smetkovniot plan za bankite i drugi finansiski organizacii.
12) Pravilnik za propi[uvawe na bilansnite [emi za bankite i drugi finansiski organizacii
3.1.4. Zakon za javen dolg
Rok: I faza april 2004 godina
II faza oktomvri 2004 godina
Obrazloènie: So Zakonot na edinstven na edinstven na~in ]e bide regulirana celokupnata postapka okolu upravuvaweto na javniot dolg.
Obrazloènie: So donesuvaweto na ovoj pravilnik ]e se propi[at bilansnite [emi za bankite i
drugite finansiski organizacii.
3. SEKTOR ZA BUXET I FONDOVI
3.1. Akti koi ginosi sobranieto
na Republika Makedonija
3.1.1. Buxet na Republika Makedonija za 2005
godina
100
BILTEN
3.1.5. Zakon za finansirawe na edinicite na
lokalnata samouprava
Rok: dva meseci po usvojuvaweto na prvata faza
na Zakonot od Sobranieto
Obrazloènie: So Zakonot se vr[i usoglasuvawe
so ~lenot 114 od Ustavot na Republika Makedonija i Usoglasuvawe so Evropskata Povelba za lokalna samouprava.
3.2. Materijali i akti koi zavr[uvaat na Vlada
3.2.1. Buxetski cirkular za 2005 godina
C M Y K
Obrazloènie: Soglasno Zakonot za buxeti, Ministerstvoto za finansii ima obvrska da podgotvi
buxetski cirkular kako osnoven dokument so koj se
precizira procesot na izgotvuvawe na buxetot za
narednata godina i istiot da go dostavi na usvojuvawe od strana na Vladata na Republika Makedonija.
3.2.2. Fiskalna strategija za 2005 - 2007
godina
Rok: april 2004 godina
Obrazloènie: Unapreduvawe na srednoro~no planirawe: podgotvuvaweto na Fiskalnata strategija vo narednata godina ]e go sledi trendot na srednoro~no planirawe na makroekonomskite agregati i definirawe na srednoro~nite vladini prioriteti (so izdvojuvawe na sredstva za nivna realizacija), so [to ]e se obezbedi pogolema stabilnost vo izgotvuvaweto na ednogodi[nite buxeti.
odnosno prevzemaat vo organizacionite edinici
3.3.1. Unapreduvawe na procesot na
Programsko buxetirawe
Rok: Vo tekot na 2004
Obrazloènie: Od po~etokot na mesec noemvri
2003 godina vo sorabotka so stranski konsultant
i preku kontakti so buxetskite korisnici, zapo~naa aktivnosti za izgotvuvawe na funkcionalna
analiza za sekoj buxetski korisnik. Rezultatite
od funkcionalnata analiza ]e ovozmoàt precizno definirawe na celite i prioritetite na buxetskite korisnici, kako i sogleduvawe na planiranite aktivnosti i sredstva za nivna realizacija.
Vo nasoka na unapreduvawe na programskoto buxetirawe, Ministerstvoto za finansii ]e napravi
napori za unificirano numerirawe na programite, izdvojuvawe na kapitalnite proekti od ostanatite programi i promena na sodrìnata na Buxetot, odnosno dopolnuvawe na istiot so detalni
obrazloènija za sekoja programa, kako sostaven
del na Buxetot na Republika Makedonija za 2005
godina.
3.3.2. Izmeni vo ekonomskata klasifikacija
na rashodi i prihodi po nameni
Rok: vo tekot na 2004
Obrazloènie: So gorenavedenite izmeni vo programskoto buxetirawe i so izmena na ekonomskata
klasifikacija vo nasoka na podobruvawe na strukturata na rashodite po nameni, }e se obezbedi pogolema transparetnost na buxetskata potro[uva~ka, kako del od vkupnata javna potro[uva~ka.
4. SEKTOR ZA DANO^NA POLITIKA
I ADMINISTRACIJA
4.1.1. Zakon za danocite na imot
4.1.2. Zakon za komunalnite taksi
4.1.3. Zakon za administrativnite taksi
11-12/ 2 0 0 3
Rok: dva meseca po usvojuvaweto na prvata faza
od Sobranieto
Obrazloènie: Zaradi realizacija na procesot za
decentralizacija na vlasta vo Republika Makedonija, se predlaga Zakonot za danocite na imot, Zakonot za komunalnite taksi i Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na zakonot za administrativnite taksi, kako predlozi na zakoni vo II (Vtora)
faza da se donesat do krajot na 2004 godina, a so
primena od 1.januari 2005 godina.
4.1.4. Zakon za danok na dobivka
Rok: juni 2004 godina
Obrazloènie: So cel celosno sledewe na sovremenoto evropsko zakonodavstvo i harmonizirawe
na pravniot poredok na Republika Makedonija so
pravniot poredok na Evropskata Unija se predlaga
donesuvawe na nov Zakon za danok na dobivka.
BILTEN
101
C M Y K
Me\u novinite [to ovoj Zakon gi nudi se: voveduvawe na danok po odbivka za prihodite [to gi
ostvaruvaat nerezidenti, voveduvawe pau[al za
mikropretprijatijata, zdruènija za zaedni~ka
stopanska dejnost-partnerstva, osnovawe na investicioni i zaedni~ki fondovi, odano~uvawe na
off-shore kompanii, i dr.
namaluvawe na danokot [to treba da se plati kaj
“povrzanite lica” (so sopstveni~ka, upravuva~ka
i finansiska povrzanost).
Zakonot za personalniot danok na dohod
4.2.1. Upatstvo za na~inot i postapkata na
osloboduvaweto od DDV na stranskite
fizi~ki lica pri izvoz na dobra nabaveni
vo zemjata
Obrazloènie: Ova zakonsko re[enie se predlaga
so cel da gi sledi izmenite vo Zakonot za danokot
na dobivka, kako i zaradi celosno usoglasuvawe
so Direktivite na EU. Obemot i vidot na izmenite [to ]e se izvr[at vo zakonot ]e predizvika i
potreba od izmenuvawe i dopolnuvawe na podzakonskite akti, odnosno Upatstvoto za presmetuvawe i pla]awe na akontaciite na personalniot
danok na dohod na li~nite primawa, kako i na ostanatite 7 (sedum) pravilnici za akontativno
prijavuvawe, presmetuvawe i pla]awe na oddelni
vidovi na prihodi i na godi[niot danok na dohod.
Rok: septemvri 2004 godina
Obrazloènie: So Upatstvoto za na~inot i postapkata na osloboduvaweto od DDV na stranskite
fizi~ki lica pri izvoz na dobra nabaveni vo zemjata se predlaga operacionalizirawe na postojnata zakonska norma. Imeno, vo Zakonot za danokot
na dodadena vrednost postoi odredba so koja e
predvideno vra]aweto na makedonskiot DDV na
stranski fizi~ki lica, za dobrata koi gi kupile
vo Republika Makedonija i istite vo nepromeneta
forma gi iznele nadvor od Republika Makedonija.
registrirawe na gotovinskite pla]awa
4.2.2. Proekt za registrirawe na dano~nite
obvrznici
Obrazloènie: So cel da ne dojde do dopolnitelno finansisko optovaruvawe na dano~nite obvrznici pri nabavkata na fiskalnata aparatura, se
predlaga izmenuvawe na Zakonot vo delot na sistemot na ~itawe na plate`nite karti~ki kako
sostaven del na fiskalniot sistem na oprema.
Obrazloènie: So ovoj proekt treba da se izvr[i
dopolnuvawe i aùrirawe na informacionata baza na Registarot za dano~ni obvrznici [to se vodi vo UJP, kako i da se sozdadat uslovi za povrzuvawe na ovoj registar so drugite registri [to se
vodat kaj drugi organi i institucii so cel razmena na podatoci za dano~nite obvrznici. Realizcijata na ovoj proekt ]e sozdade uslovi za podobruvawe na naplatata na danocite i drugite javni
dava~ki.
Obrazloènie: So izmenite se vr[ usoglasuvawe
na ovoj Zakon so Carinskiot zakon.
4.2.3. Metodologija za utvrduvawe na
pazarnata vrednost na nedvi`niot imot
Zakonot za danokot na dodadena vrednost
Rok: posleden kvartal od 2004 godina
administrativni taksi
Rok: prva polovina na 2004 godina
Obrazloènie: So zakonot se predlaga “povrzanite lica” da se registriraat kako eden dano~en obvrznik, a so cel da se eliminiraat mo`nostite za
102
zavr[uvaat na Vlada
BILTEN
Obrazloènie: Vo procesot na decentralizacija
na vlasta vo Republika Makedonija, so Zakonot za
danocite na imot koj ]e po~ne da se primenuva od
1 januari 2005 godina se predviduva deka osnova
na danokot na imot pretstavuva pazarnata vrednost na nedvi`niot imot. Ovaa pazarna vrednost
C M Y K
]e ja utvrduvaat op[tinite preku komisii, a spored Metodologija za utvrduvawe na pazarnata
vrednost propi[ana od Vladata na Republika Makedonija.
vawe na dvojnoto odano~uvawe po odnos na danokot na dohod i danokot na kapital na lica koi se
rezidenti na ednata ili dve dràvi dogovorni~ki. Ovie dogovori gi ratifikuva Sobranieto na
4.3.5. Pravilnik za na~inot na presmetuvawe i uplatuvawe na danokot na dobivka i
spre~uvawe na dvojnoto osloboduvawe ili
dvojnoto odano~uvawe
- Obrazec “DB” - Dano~en bilans
4.3.1. Mese~ni informacii za ostvarenite
dano~ni prihodi
- Obrazec “MDB”- Mese~en dano~en bilans
- Obrazec “KDB”- Konsolidiran dano~en bilans
Rok: kontinuirano
4.3.2. Pravilnik za izmenuvawe na Pravilnikot za sproveduvawe na Zakonot za
akcizite
Rok: januari 2004 godina
Obrazloènie: Obrazecot “AKC-MM” ]e se zameni
so nov obrazec zaradi usoglasuvawe so noviot
Pravilnik za te~nite goriva (“Sl. Vesnik na RM”
br. 72/2003)
4.3.3. Pravilnik za sodrìnata na dano~nata
prijava za utvrduvawe na danokot na imot
Rok: do krajot na 2004 godina
Obrazloènie: Vo vrska so procesot na decentralizacija na vlasta, noviot Pravilnik za sodrìnata na dano~nata prijava za utvrduvawe na danokot na imot se predlaga so cel da gi sledi izmenite vo Zakonot za danocite na imot koj ]e se primenuva od 1. januari 2005 godina.
4.3.4. Dogovori za odbegnuvawe na dvojnoto
odano~uvawe sklu~eni pome\u Republika
Makedonija i drugi zemji
Rok: kontinuirano
Obrazloènie: Republika Makedonija sklu~uva
bilateralni dogovori so drugi zemji, za odbegnu-
Rok: po donesuvawe na Zakonot za danokot na dobivka
Obrazloènie: So Pravilnikot se ureduva primenata na zakonot za danokot na dobivka, odnosno se
dopreciziraat i objasnuvaat odredeni zakonski
re[enija. Isto taka, i obrascite se prilagoduvaat na predloèniot tekst na noviot Zakon za danokot na dobivka.
4.3.6. Pravilnik za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za sproveduvawe na
Zakonot za danokot na dodadena vrednost.
Rok: 60 dena po donesuvaweto na izmenite vo Zakonot za DDV
11-12/ 2 0 0 3
Obrazloènie: Sektorot za dano~na politika i
administracija podgotvuva mese~ni informacii
za ostvarenite prihodi od danokot na dobivka,
personalniot danok na dohod, danokot na
dodadena vrednost i akcizite.
Obrazloènie: Vo ovoj Pravilnik treba da najdat
soodvetno mesto izmenite vo Zakonot za DDV.
4.3.7. Izmenuvawe i dopolnuvawe na Upatstvoto za primena na danokot na dodadena
vrednost
Rok: 60 dena po donesuvaweto na izmenite vo Zakonot za DDV
Obrazloènie: Predloènite izmenuvawa i dopolnuvawa ]e dovedat do terminolo[ko i tehni~ko
usoglasuvawe na tekstot vo Upatstvoto, koe ]e gi
sledi site izmeni [to ]e gi pretrpi Zakonot za
DDV.
4.3.8. Pravilnik za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za sproveduvawe na osloboduvaweto od carina i drugi dava~ki, akciza i danok na dodadena vrednost (DDV), pri
BILTEN
103
C M Y K
uvoz na dobra - stoki i za obezbeduvawe na
sredstva za pla]awe na akciza i DDV za prometot na dobra i uslugi vo zemjata, potrebni
za realizirawe na proekti finansirani so
pari~ni sredstva na stranski donatori
Rok: vo tekot na 2004 godina.
Obrazloènie: So cel dopolnuvawe i precizirawe na materijata [to se ureduva, kako i usoglasuvawe so regulativite na EU ]e se donesat potrebnite podzakonski akti.
Rok: septemvri 2004 godina.
Obrazloènie: Izmenite vo ovoj Pravilnik se
predviduvaat zaradi podobruvawe na postapkite
okolu osloboduvaweto na stranskite donacii od
DDV.
5. SEKTOR ZA CARINSKI SISTEM
6. SEKTOR ZA MAKROEKONOMSKA I
RAZVOJNA POLITIKA NA NACIONALNATA EKONOMIJA
6.1.1. Zakon za za[tita od prirodni i drugi
nesre]i
Rok: prva polovina od 2004 godina
carinskiot zakon
Obrazloènie: So izmenite ]e se izvr[i usoglasuvawe na doma[noto zakonodavstvo so evropskoto. Ozaa aktivnost e povrzana i so Nacionalnata
programa za usoglasuvawe na zakonodavstvoto so
E.U.
5.1.2. Zakon za carinska slu‘ba
Obrazloènie: Zakonot ]e se podgotvi vo sorabotka i so pomo[ na pretstavnici od Evropskata
Unija i KAFAO misijata.
Obrazloènie: Donesuvaweto na Zakonot proizleguva od potrebata da se uredi ova podra~je soglasno noviot sistem i da se sozdadat uslovi za funkcionirawe na komisiite za procenka i utvrduvawe na visinata na [tetata od prirodni i drugi
nesre]i (elementarni nepogodi), kako na Republi~kata, taka i na op[tinskite.
6.2.1. Makroekonomska politika na Republika Makedonija za 2005 godina
Obrazloènie: Makroekonomskata politika na Republika Makedonija pretstavuva kratkoro~na ekonomska programa na Vladata na Republika Makedonija vo koja se dadeni uslovite, osnovnite zada~i i prioritetite od oblasta na ekonomijata.
5.2.1. Odluka za Carinskata tarifa
Rok: oktomvri 2004.
Obrazloènie: Odlukata ]e se donese soglasno
obvrskite od STO.
5.2.2. Podzakonski akti koi proizleguvaat od
carinskiot zakon
104
BILTEN
6.2.2. Devizna politika i proekcija na
Platniot bilans na Republika Makedonija
za 2005 godina
Obrazloènie: Deviznata politika i proekcijata
na Platniot bilans gi sodràt osnovnite nasoki
C M Y K
6.2.3. Kratkoro~ni ekonomski dvièwa na
makedonskata ekonomija
Rok: mese~no vo tekot na godinata
Obrazloènie: Sektorot za makroekonomska i razvojna politika podgotvuva mese~ni analizi za makroekonomskite dvièwa vo makedonskata ekonomija (Kratkoro~ni ekonomski dvièwa), vo koi se
obraboteni pove]e klu~ni ekonomski indikatori,
me\usebnata korelacija na ekonomskite dvièwa,
pri~inite za takvite dvièwa, kako i o~ekuvawata vo naredniot period.
6.2.4. Godi[en ekonomski izve[taj na
Republika Makedonija za 2003 godina
Obrazloènie: Godi[niot ekonomski izve[taj na
Ministerstvoto za finansii pretstavuva reprezentativno izdanie koe sodrì strukturna i dinami~ka analiza na dvièwata vo makedonskata
ekonomija, na godi[no nivo. Pokraj toa, izve[tajot pretstavuva solidna baza na godi[ni statisti~ki ekonomski pokazateli, no i na presmetani,
odnosno izvedeni analiti~ki indikatori.
6.2.5. Programa za javni investicii vo
Republika Makedonija 2004 - 2006
Obrazloènie: Ministerstvoto za finansii e nadle`na vladina institucija za politikata na investirawe vo javniot sektor, odnosno za razvojnata politika na stopanskata i nestopanskata infrastruktura vo Republika Makedonija. Ministerstvoto za finansii e nositel na aktivnostite za
podgotvuvawe na “Programata za javni investicii
na Republika Makedonija” koja po opfat e srednoro~na i istata sekoja godina se inovira. .
So Programata Vladata ja utvrduva svojata strategija za investirawe vo javniot sektor na sreden
rok, imaj]i gi vo predvid sostojbite na objektite
vo infrastrukturata, potrebite, kako i mo`nostite za obezbeduvawe na sredstva od Buxetot, fo-
ndovi, me\unarodni finansiski institucii, donatori i drugi izvori.
Programata ima i promotiven karakter za prezentirawe pred zemjite donatori i me\unarodnite
finansiski organizacii i institucii.
6.2.6. Izve[taj za realizacija na Programata
za javni investicii na Republika Makedonija
2003-2005, vo 2003 godina
Obrazloènie: Izve[tajot se podgotvuva so cel
da se sledi stepenot na finansiskata i fizi~kata realizacija vo 2003 godina, na proektite prezentirani vo “Programata za javni investicii vo
Republika Makedonija 2003 - 2005” i sogleduvawe
na problemite pri nivnata implementacija.
6.3.1 Makroekonomska strategija 2004-2007
godina
Obrazloènie: Makroekonomskata strategija
pretstavuva srednoro~na proekcija na makroekonomskite indikatori, koja gi sodrì pozna~ajnite
varijabli i pretpostavki na sreden rok, vo koi
ramki ]e se izrabotuvaat makroekonomskite politiki za poodelni godini.
11-12/ 2 0 0 3
na deviznata politika vo narednata godina, zaedno so proektirawe na poziciite od Platniot bilans koi ]e bidat realizirani so takvata politika. Izrabotkata na ovie dokumenti vklu~uva zadolìtelna koordinacija so Narodnata banka.
6.3.2. Analiza za ostvaruvaweto na Makroekonomskata politika vo 2004 godina
Obrazloènie: Osnovna cel na analizata na
ostvaruvaweto na makroekonomskata politika e
dobivawe na realna slika koja sodrì presek na
proektiranata i vodenata makroekonomska politika, ostvarenite rezultati, pri~inite za eventualnite otstapuvawa i predlagawe na korektivni merki.
6.3.3. Izrabotka na Makroekonomski model
za Republika Makedonija
BILTEN
105
C M Y K
Obrazloènie: Makroekonomskiot model za Republika Makedonija (t.n. Makro ABC model), ]e se
koristi za proektirawe na glavnite markoekonomski indikatori. Stanuva zbor za model koj ]e se
koristi voglavno za izrabotka na konzistentni
makroekonomski proekcii na sreden rok.
6.3.4. Trgovski model za analiza na funkcionirawe na eksterniot sektor vo Republika
Makedonija
Obrazloènie: So pomo[ na ovoj model ]e se izvr[i optimalna simulacija i modelirawe na trgovskite tekovi na makedonskata ekonomija so
oddelnite trgovski partneri. Modelot ]e ovozmoì i sledewe na efektite na trgovskata politika i ~lenstvoto vo STO vrz razli~nite sektori
vo makedonskata ekonomija.
6.3.5. Informacija za stepenot na realizacija na sredstvata za kapitalni tro[oci vo
2003 godina
Obrazloènie: Informacijata se podgotvuva so
cel da se utvrdi stepenot na realizacija na sredstvata za kapitalnite tro[oci predvideni so Buxetot na dràvata za 2003 godina po oddelni buxetski korisnici.
6.3.6. Informacija za stepenot na realizacija na sredstvata za kapitalni tro[oci vo
2004 godina( po tromese~ja)
Rok: april, juli, oktomvri 2004 godina
Obrazloènie: Informacijata se podgotvuva so
cel kontinuirano da se sledi stepenot na realizacija na sredstvata za kapitalnite tro[oci predvideni so Buxetot na dràvata za 2004 godina
po oddelni buxetski korisnici.
6.3.7. Informacija za rezultatite od konsultativnite razgovori za utvrduvawe na podra~jata na bilateralnata razvojna sorabotka
pome\u Vladata na Republika Makedonija i
Vladata na SR Germanija, vo 2005 godina
106
BILTEN
Obrazloènie: Ministerstvoto za finansii, vo
ime na Vladata na Republika Makedonija e koordinator na bilateralnata finansiska i tehni~ka
razvojna sorabotka so Vladata na SR Germanija, i
gi vodi konsultativnite razgovori so Sojuznoto
ministerstvo za stopanska sorabotka i razvoj na
SR Germanija. Na ovie razgovori se definiraat
konkretni proekti i podra~ja od zaedni~ki interes vo sorabotkata za 2005 godina.
7.SEKTOR TREZOR
odnosno prezemaat od organizacionite edinici
7.1.1. Oddelenie za izvr[uvawe na buxetot
Rok: 2004 godina
Obrazloènie: So ogled na toa [to so dosega[nite reformski zafati trezorot ja prevzema ulogata na nositel na platen promet za potrebite na
korisnicite i edinkite korisnici na sredstva od
Buxetot , natamo[nite aktivnosti vo ovoj domen
]e bidat naso~eni kon sogleduvawe na mo`nostite
za natamo[no usovr[uvawe na funkcijata-nositel
na platen promet, pri [to osoben akcent ]e se
stavi na:
- natamo[no zajaknuvawe na buxetskata kontrola;
- sledewe i kontrola na prevzemenite obvrski od
strana na buxetskite korisnici;
7.1.2. Oddelenie za buxetsko smetkovodstvo
Rok: 2004 godina
Obrazloènie: Planiranite aktivnosti za rabota
na oddelenieto za buxetsko smetkovodstvo, ~ija
osnovna funkcija e analiti~ka i sinteti~ka smetkovodstvena evidencija na javnite prihodi i rashodi na Buxetot na Republika Makedonija, vo tekot na 2004 godina ]e bidat naso~eni kon postepeno unapreduvawe na smetkovodstveniot sistem
so cel obezbeduvawe na celosni, aùrni i verodostojni podatoci za finansiskite sredstva, obvrskite na dràvata, [to ]e vklu~uva:
C M Y K
-obezbeduvawe na konsolidirani finansiski izve[tai za finansiskata pozicija na dr‘avata;
-obezbeduvawe na smetkovodstvena evidencija za
emituvanite trezorski zapisi;
7.1.3. Oddelenie za upravuvawe so javnite
prihodi
Rok: 2004 godina
Obrazloènie: Vo tekot na 2004 godina, oddelenieto za upravuvawe so javnite prihodi ]e prodolì so izvr[uvawe na osnovnite aktivnosti, no
isto taka ]e posveti osobeno vnimanie na zakonskite propisi koi ja reguliraat materijata na
edinicite na lokalnata samouprava, ~ija primena
moè zna~itelno da vlijae na raspredelbata na
javnite prihodi po korisnici, pro[iruvawe na
spisokot na op[tini so oznaki vo Republika Makedonija, a so toa moàt da se predizvikaat i
promeni vo programskoto re[enie vo delot na bazata na podatoci kaj uplatnite smetki i raspredelba na javnite prihodi.
7.1.4. Oddelenie za upravuvawe so likvidnosta
Rok: 2004 godina
Obrazloènie: Finansisko planirawe na prihodite i rashodite za odreden vremenski period
(nedelno i mese~no), se vr[i so cel poefikasno
upravuvawe so likvidnosta na buxetskata i trezorskata smetka.
Preciznite finansiski proekcii na podolg rok se
osobeno zna~ajni za uspe[na realizacija na proektot na Ministerstvoto za finansii za finansirawe na buxetskiot deficit preku izdavawe na
dràvni hartii od vrednost. Oddelenieto za
upravuvawe so likvidnost neposredno ]e u~estvuva vo sledewe i kontrola na aukciite na dràvni
zapisi.
Po~nuvaj]i od 2004 godina, so cel unapreduvawe na
planiraweto na rashodite, bea napraveni iz-meni
vo zakonskata regulativata (vo Zakonot za buxeti,
Zakonot za izvr[uvawe za 2004 godina i Upatstvoto za na~inot na postapuvawe na korisnicite
i edinkite korisnici na sredstva od buxetot na
Republika Makedonija pri trezorskoto rabotewe),
so koi izmeni potrebno e buxetskite korisnici da
dostavuvaat godi[ni finansiski planovi po kvartali i kvartalni mese~ni planovi po meseci.
7.1.5. Oddelenie za podgotvuvawe na izve[tai
Rok: 2004 godina
Obrazloènie: Vo tekot na 2004 godina ]e se prodolì so podgotvuvawe na dnevni i mese~ni izve[tai i analizi za izvr[uvaweto na Buxetot na
Republika Makedonija, za prihodite i rashodite
na smetkite za sopstveni prihodi na buxetskite
korisnici, so sledewe na saldata na smetkite vo
Glavnata kniga na trezorot i drugite smetki na
dràvata von trezorskata smetka, kako i so podgotvuvawe na izve[tai za me\unarodni institucii soglasno GFS standardite.
7.1.6. Oddelenie za upravuvawe na finansiski sredstva i dolgovi
Rok: 2004 godina
Obrazloènie: Vo 2004 vrz kadrovsko doekipirawe i stru~no usovr[uvawe na vrabotenite i razvoj na sistemot i organizacijata, za seopfatno
evidentirawe na dolgovite i potencijalnite obvrski na Republika Makedonija od edna strana i
na site raspolo‘livi pari~ni sredstva od druga
strana, so koe ]e se obezbedi poefikasno planirawe na likvidnosta i navremena isplata na site
obvrski na dràvata vo ramki na nivno dostasuvawe.
11-12/ 2 0 0 3
-unapreduvawe i nadgradba na postoe~kiot
sistem za Buxetsko smetkovodstvo;
Isto taka se planira da se izvr[i povrzuvawe so
softverot na NBRM kade [to se vodi evidencijata na dolgot na dràvata, so cel da se ima direkten pristap do podatocite za dolgot na Republika Makedonija.
Vrz osnova na aùrna, to~na i celosna evidencija,
]e bide organizirano i izgotvuvawe na finansiski izve[tai, so cel obezbeduvawe na informacii
za sproveduvawe na buxetskata politika.
7.1.7. Oddelenie za trezorski informacionen sistem
Rok: 2004 godina
Obrazloènie: Vo 2004 godina ]e se prodolì so
priem i ispra]awe na elektronski transakcii od/
do Narodna banka na Republika Makedonija, Sto-
BILTEN
107
C M Y K
panska Banka, Klirin[ka ku]a, Uprava za javni
prihodi, Carinska uprava), aùrirawe na edinstven registar na imateli na smetki (ERIS); bezbednost i elektronski potpis (generirawe /potpis na SWIFT poraki do NBRM, kontrola na ispravnosta na elektronskite platni transakcii, generirawe i administracija na elektronski klu~evi,
enkripcija/dekripcija na platni transakcii, izvestuvawe za gre[ki vo mre`niot prenos); administracija na aplikaciite za trezorsko rabotewe, instalacija/deinstalacija, v~ituvawe na planovi, aktivirawe na prava/zabrani za pristap do
menijata, tehni~ka poddr[ka na rabotata na trezorskite kancelarii i sl.); poddr[ka na sektorot
i buxetskite korisnici (generirawe na mese~ni
izve[tai, kreirawe na specifi~ni izve[tai od
bazata na podatoci, prebaruvawe na podatoci po
daden kriterium, tehni~ka poddr[ka na buxetski
korisnici.
8 .SEKTOR ZA ME|UNARODNI
FINANSII
8.1.1. Predlog na zakon za zadolùvawe na
Republika Makedonija so zaem kaj Me\unarodnata banka za obnova i razvoj po Dogovorot za zaem za Proektot za modernizacija na
obrazovanieto
Obrazloènie: Dostavuvawe do Vladata na Republika Makedonija na Predlog na zakon na usvojuvawe, po [to ]e se predloì na Sobranieto na Republika Makedonija za donesuvawe.
Republika Makedonija so zaem kaj Me\unarodnata banka za obnova i razvoj po Dogovorot
za zaem za Proektot za prilagoduvawe na
upravuvaweto so javniot sektor PSMAL
Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog na zakon
do Vladata za zadolùvawe kaj Me\unarodnata
banka za obnova i razvoj po zaem za PSMAL 2, koj
108
BILTEN
po usvojuvaweto od strana na Vladata }e bide
predloèn na Sobranieto na Republika Makedonija za donesuvawe.
za zaem za Proektot za za implementacija na
socijalnata za[tita
Rok: juni 2004
do Vladata za zadolùvawe kaj Me\unarodnata
banka za obnova i razvoj za Proektot za implementacija na socijalnata za[tita na usvojuvawe od
Vladata, koj ponatamu ]e bide predloèn na Sobranieto na Republika Makedonija za donesuvawe.
za zaem za Proektot za reformi vo zdravstveniot sektor
Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlogot na zakon do Vladata za zadolùvawe kaj Me\unarodnata
banka za obnova i razvoj po zaem za Proektot za za
reformi vo zdravstven sektor na usvojuvawe od
Vladata, koj potoa ]e bide predloèn na Sobranieto na Republika Makedonija za donesuvawe.
za zaem za Proektot za prestruktuirawe na
transportniot sektor
za zadolùvawe kaj Me\unarodnata banka za obnova
i razvoj po zaem za Proektot za reforma na transportniot sektor, na usvojuvawe od strana na Vladata, koj ponatamu ]e se predloì na Sobranieto
na Republika Makedonija za donesuvawe.
8.1.6. Predlog na zakon za garancija na Republika Makedonija kon EBOR za sredstvata
dobieni po Dogovorot za terminska uslovna
proda`ba na akcii pred privatizacijata na
Elektrostopanstvo na Makedonija AD
C M Y K
Obrazloènie: Predlog zakonot ]e bide dostaven
do Vladata na Republika Makedonija za usvojuvawe, a potoa ]e bide predloèn na Sobranieto na
Republika Makedonija za donesuvawe.
zavr[uvaat na Vlada
8.2.1. Dogovor za sklu~uvawe na aran`man
me\u Vladata na Republika Makedonija i MMF
Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog-zakon za
garancija vo ime na Makedonski èleznici kon
me\unarodnoto zdruènie na èleznici (UIC) na
usvojuvawe od Vladata na Republika Makedonija,
[to istiot ]e bide predloèn na Sobranieto na
Republika Makedonija za donesuvawe.
8.1.8. Predlog zakon za ratifikacija na Aneks
kon Dogovorot me\u Vladata na Republika
Makedonija i Vladata na Republika Italija
za konsolidirawe na odredeni dolgovi
Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog zakon za
ratifikacija na Aneksot kon Dogovorot me\u Vladata na Republika Makedonija i Vladata na Republika Italija za konsolidirawe na odredeni dolgovi i usvojuvawe na istiot od strana na Vladata
na Republika Makedonija i Sobranieto na Republika Makedonija.
8.1.9. Predlog zakon za zadolùvawe kaj Vladata na Italija po Dogovor za zaem za Proektot: “Racionalizacija na upravuva~ki sistem
i modernizacija na biomedicinskata tehnologija vo zdravstveniot sektor”.
Obrazloènie: Dostavuvawe na Predlog zakon za
zadolùvawe kaj Vladata na Italija po zaem za navedeniot proekt do Vladata na Republika Makedonija za usvojuvawe, po [to i ]e se predloì istiot i na Sobranieto na Republika Makedonija za
donesuvawe.
Obrazloènie: Na krajot na juni ovaa godina zavr[uva traeweto na postoe~kiot Stend baj aran`man so MMF, zaradi [to ]e bide potrebno da se
sklu~i Dogovor za nov aran`man.
8.2.2. Izve[taj za nadvore[nata zadolènost
na Republika Makedonija so sostojba na
31.12.2003 godina
Obrazloènie: Izve[tajot ima za cel da informira za vkupnata nadvore[na zadolènost na Republika Makedonija, stepenot na zadolènost,
strukturata i otplatata na dolgot, kako i za politikata na zadolùvawe na Republika Makedonija.
11-12/ 2 0 0 3
8.1.7. Predlog-zakon za garancija za Makedonski èleznici kon me\unarodnoto zdruènie
naèleznici (UIC) za regulirawe na obvrskite na JP “Makedonski èleznici” kon 15
stranski èlezni~ki pretprijatija
8.3.1. Me\unaroden monetaren fond
(1) Informacija do Vladata na Republika Makedonija za implementacijata na Stend baj aran`manot.
Obrazloènie: Informacijata za implementacijata na Stend baj ara`manot ima za cel da ja informira Vladata za progresot vo realizacijata
na aktivnostite i ispolnuvawe na indikatorite
za izvr[uvawe kako i pokazatelite za strukturnite reformi vrz osnova na vtorata ocenka na
Programata za ekonomski i finansiski politiki
koja ]e bide napravena od MMF .
(2) Platforma za novi pregovorite so MMF
Rok: maj - juni 2004 godina
BILTEN
109
C M Y K
Obrazloènie: Platformata za pregovorite so
MMF ima za cel da izvr[i analiza za idniot
aran`man koj Vladata na Republika Makedonija
treba da go sklu~i so MMF, kako i definirawe na
aktivnostite koi ]e se realiziraat vo ramkite na
Ekonomskata programa koja ]e go poddrùva noviot aran`man.
Informacija do Vladata za pregovorite so
Svetskata banka za Proektot za implementacija
na socijalnata za[tita;
8.3.2. Sorabotka so Svetska banka
(1) Informacija do Vladata na Republika Makedonija za realizacija na tekovnite 8 proekti
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja informira Vladata za tekot na pregovorite so
Svetska banka za Proektot za implementacija na
socijalnata za[tita
Rok: vo tekot na 2004 godina
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja informira Vladata za realizacijata i stepenot na
ispolnuvawe na planiranite aktivnosti soglasno
dogovorite sklu~eni so Svetskata banka za sekoj
proekt poedine~no.
Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so Me\unarodnata banka za obnova i razvoj za Proektot za implementacija na socijalnata za[tita
(2) Proektite predvideni so Trigodi[nata strategija so Svetska Banka za periodot 2003 - 2006
godina.
Obrazloènie: Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so
Me\unarodnata banka za obnova i razvoj za Proektot za implementacija na socijalnata za[tita ]e
bide potpi[an od ovlastenite pretstavnici na
dvete strani.
Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so Me\unarod-
nata banka za obnova i razvoj za Proektot za modernizacija na obrazovanieto
Rok: kraj na fevruari 2004 godina
Obrazloènie: Dogovor za zaem so Me\unarodnata
banka za obnova i razvoj za Proektot za modernizacija na obrazovanieto ]e bide potpi[an od ovlastenite pretstavnici na dvete strani.
Informacija do Vladata za uslovite na sklu-
~uvawe predvideni so matricata za PSMAL 2
aran`manot so Svetska banka
Rok: kraj na mart 2004 godina
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja
informira Vladata za uslovite predvideni so
matricata za PSMAL 2 aran`manot so Svetska
banka. Zaklu~ocite koi ]e bidat usvoeni od strana na Vladata treba da bidat implementirani od
strana na instituciite involvirani vo PSMAL 2
aran`manot.
Dogovor za zaem so Me\unarodnata banka za ob-
110
Obrazloènie: Dogovorot za zaem so Me\unarodnata banka za obnova i razvoj za PSMAL 2, koj ]e
bide potpi[an od ovlastenite pretstavnici na
dvete strani.
Informacija do Vladata za pregovorite so
Svetskata banka za Proektot za reformi vo zdravstveniot sektor
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja informira Vladata za tekot na pregovorite so Svetska banka za Proektot za reformi vo zdravstveniot sektor.
Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so Me\unarodnata banka za obnova i razvoj za Proektot reformi vo zdravstveniot sektor
Rok: juli 2004 godina
Obrazloènie: Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so
Me\unarodnata banka za obnova i razvoj za Proektot reformi vo zdravstveniot sektor, koj ]e bide
potpi[an od ovlastenite pretstavnici na dvete
strani.
Informacija za aktivnostite povrzani so ot-
nova i razvoj za PSMAL 2
po~nuvawe na implementacijata na Proektot za
reformi vo transportniot sektor.
Rok: fevruari-april 2004
BILTEN
C M Y K
Sklu~uvawe na Dogovor za zaem so Me\unarodnata banka za obnova i razvoj za Proektot za reforma na transportniot sektor
Rok: kraj na septemvri 2004 godina
Obrazloènie: Dogovorot za zaem so Me\unarodnata banka za obnova i razvoj za Proektot za reforma na transportniot sektor ]e bide potpi[an
od ovlastenite pretstavnici na dvete strani.
Informacija za Holandski grant za platno - bilansna poddr[ka
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata za tekot na razgovorite so Ambasadata na Kralstvoto Holandija i so Ministerstvoto za razvojna sorabotka na Holandija za dobivawe grant vo iznos od 17 milioni EVRA za
platno-bilansna poddr[ka.
8.3.3. Sorabotka so Evropskata banka za obnova i razvoj
(1) Informacija za implementacija na tekovni
proekti so EBOR
Rok: tekot na 2004
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so realizacijata na tekovnite
proekti so EBOR.
(2) Informacija za Akciona programa za unapreduvawe na op[tinite i ìvotnata sredina-MEAP
vo vrska so implementacijata na proektot
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so implementacijata na proektot
vo 6-te op[tini (Kumanovo, {tip, Strumica, Ohrid,Struga i Veles)- korisnici na sredstvata na
Zaemot.
(3) Dogovor za grant so Vladata na Republika Grcija za potrebite na op[tina Strumica vo ramkite na Proektot MEAP
Rok: kraj na mart 2004 godina
Obrazloènie: So ogled na toa deka intenzivno se
raboti na proekti so koi Republika Makedonija
aplicira za sredstva od Gr~kiot plan za obnova
na Balkanot, so Vladata na Republika Grcija ]e
bide potpi{an Dogovor za grant za potrebite na
op{tina Strumica vo ramkite na Proektot MEAP.
(4) Informacija vo vrska so implementacijata
na Proektot za izgradba na elektroenergetska
interkonektivna vrska pome\u {tip i êrvena
mogila - Radomir (Republika Bugarija)
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so tekot na izgradbata na elektroenergetska interkonektivna vrska pome\u
{tip i êrvena mogila - Radomir (Republika Bugarija). Vo ramkite na implementacijata na ovoj
Proekt, Minsterstvoto za finansii ]e u~estvuva
vo slednite aktivnosti: osnovawe na t.n. “Sistemski operator za transmisija” vo soglasnost so
Atinskiot memorandum za razbirawe; podgotvuvawe na tarifnata politika povrzana so tarifnata metodologija na standardnata industriska
praktika; reformata na sektorot energetika; sledeweto na implikaciite od procesot na prestruktuirawe na ESM vrz implementacijata na ovoj
Proekt.
na Proektot za unapreduvawe na Civilnata vozdu[na plovidba i rehabilitacija na Ohridskiot
aerodrom.
11-12/ 2 0 0 3
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja informira Vladata za aktivnostite povrzani so otpo~nuvawe na implementacijata na Proektot za
reformi vo transportniot sektor.
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata na RM so tekot na implementacijata na Proektot za unapreduvawe na Civilnata
vozdu[na plovidba i rehabilitacija na Ohridskiot aerodrom.
na Proekt za pati[ta II -”Izgradba na obikolni-ca
okolu Skopje i na delnicata Smokvica - Gevgelija”
Rok: tekot na 2004 godina
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata na RM so tekot na implementacijata na Proekt za patipta II -”Izgradba na obikolnica okolu Skopje i na delnicata Smokvica - Gevgelija”. Po nadminuvaweto na problemite so ek-
BILTEN
111
C M Y K
sproprijacijata na zemji[teto na delnicata “Zaobikolnica okolu Skopje”, ]e otpo~ne fakti~kata
realizacija na Proektot. Vo ramkite na implementacijata na ovoj Proekt, Minsterstvoto za finansii, ]e u~estvuva vo slednite aktivnosti: ispolnuvawe na site predvideni obvrski soglasno Dogovorot za zaem potpi[an so EBOR; transformacija na Fondot za regionalni i magistralni pati[ta; i monitoring i odobruvawe na Institucionalnata strategija.
(7) Informacija vo vrska so pregovorite za Dogovorot za terminska uslovna proda`ba na akcii
pred privatizacijata na Elektrostopanstvo na
Makedonija AD so EBOR.
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata na RM za tekot na pregovorite po
Dogovorot za terminska uslovna proda`ba na akcii pred privatizacijata na Elektrostopanstvo
na Makedonija AD so EBOR.
(8) Sklu~uvawe na Dogovor za terminska uslovna
proda`ba na akcii pred privatizacijata na Elektrostopanstvo na Makedonija AD i sklu~uvawe na
Dogovor za garancija.
Obrazloènie: Predlog Dogovorot za terminska
uslovna proda`ba na akcii pred privatizacijata
na Elektrostopanstvo na Makedonija AD i Dogovorot za garancija ]e se potpi[e od strana na ovlasteni prestvanici na dogovornite strani.
(9) Informacija za novi predloèni proekti od
strana na EBOR vo funkcija na natamo[na sorabotka
v) Proekt za pati[ta. Ovoj Proekt bi moèl da opfati na primer i finansirawe na izgradbata na
delnicata Tabanovce - Kumanovo od patniot pravec E - 75;
g) Proekt za pro~istuvawe na vodata i tretmanot
na otpadnite vodi koj ]e gi opfati gradovite Bitola i Skopje.
8.3.4. Sorabotka so Evropska Unija
(1) Informacija do Vladata za tekot na aktivnostite okolu dobivaweto nova makro - finansiska
pomo[ od EU
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so tekot na aktivnostite za dobivawe na nova makro-finansiska pomo[ od EU za
2004 godina.
(2) Izve[taj na polugodi[na osnova do Sektorot
za evropska integracija pri Generalniot Sekretarijat na VRM za implementacijata na Spogodbata za stabilizacija i asocijacija
Obrazloènie: Izve[tajot ima za cel na polugodi[na osnova da informira za ispolnuvaweto na
obvrskite koi proizleguvaat od potpi[anata Spogodba za stabilizacija i asocijacija me\u Republika Makedonija i Evropskata Unija, koi se vo
nadle`nost na Ministerstvoto za finansii.
(3) Izve[taj na mese~na osnova do Sektorot za evropska integracija pri Generalniot Sekretarijat
na VRM za implementacijata na Spogodbata za
stabilizacija i asocijacija
Rok: tekovno niz celata godina
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata za novi predloèni proekti od
strana na EBOR vo funkcija na natamo[na sorabotka. Vo taa nasoka ]e bidat razgledani slednite
pra[awa:
a) mo`nostite za gasovodno i elektri~no povrzuvawe na Republika Makedonija so Republika Albanija;
b) ]e se ostvarat razgovori za moèn proekt za modernizacija i pro[iruvawe na me\unarodniot aerodrom vo Skopje;
112
BILTEN
Obrazloènie: Izve[tajot ima za cel na mese~na
osnova da se sledat i aùriraat podatocite za
ispolnuvawe na preporakite od godi[nite izve[tai za procesot na stabilizacija i asocijacija
[to gi opfa]a zemjite od Balkanot
(4) Izve[taj na mese~na osnova do Sektorot za
evropska integracija pri Generalniot Sekretarijat na VRM za harmonizacija i aproksimacija
na doma[noto zakonodavstvo so zakonodavstvoto
na EU
Rok: tekovno niz celata godina
C M Y K
Usoglasenosta so evropskoto zakonodavstvo }e se
proveruva niz sekoj poedine~en zakonski predlog
ili izmena, osobeno od aspekt koi direktivi na
EU se transponiraat vo na[eto zakonodavstvo.
(5) Izve[taj do Koordinatorot za stranska pomo[
za realizacijata na proektite od KARDS programata
Rok: tekot na 2004
Rok: januari - fevruari 2004 godina
zapoznae Vladata so tekot na realizacijata na
Proektot i povlekuvaweto na negovata posledna
tran[a.
(2) Odluka za prioritetni proekti koi Vladata
na Republika Makedonija ]e gi predloì za finansirawe od strana na CEB
Obrazloènie: Odlukata ima za cel preku identifikuvawe na novi proekti koi bi moèle da se
finansiraat so zaem od CEB da se prodolì idnata sorabotka.
Obrazloènie: Izve[tajot ima za cel da informira za tekot za realizacija na site proekti vo
nadle`nost na Ministerstvoto za finansii, a finansirani od Evropskata komisija.
8.3.7. Sorabotka so me\unarodnoto zduènie
na èleznici (UIC)
8.3.5. Sorabotka so Evropska Investiciona
Banka
(1) Informacijata do Vladata za regulirawe na
obvrskite na M@ kon stranski èlezni~ki pretprijatija
(1) Informacija za realizacijata na tekovnite 3
proekti
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da zapoznae so tekot na aktivnostite povrzani so realizacijata na tekovnite proekti, soglasno dogovorite sklu~eni so Evropskata investiciona banka za sekoj proekt poedine~no.
zapoznae Vladata so reguliraweto na obvrskite
na M@ kon stranskite èlezni~ki pretprijatija.
(2) Sklu~uvawe na dogovor za garancija za Makedonski èleznici kon Me\unarodnoto zdruènie
na èleznici (UIC)
(2) Informacija za APEKS Globaleniot zaem
Obrazloènie: Vo ramkite na Dogovorot za garancija, dokolku se javi potreba ]e bidat napraveni
korekcii vo izgotveniot tekst na Dogovorot i istitiot ]e bide potpi[an od ovlastenite pretstavnici na dvete strani.
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata na RM so tekot na aktivnostite za
APEKS Globalniot zaem.
Imeno, se raboti vo nasoka na pro[iruvawe na
brojot na delovni banki direktno vklu~eni vo implementacijata na ovaa kreditna linija za finansirawe na mali i sredni pretprijatija i sklu~uvawe na dogovori za otstapuvawe na koristeweto
na sredstvata od ovaa kreditna linija so novi delovni banki koi ]e bidat prifateni od EIB.
11-12/ 2 0 0 3
Obrazloènie: Usoglasenosta so evropskoto zakonodavstvo ]e se sledi na mese~na osnova procesot na harmonizacija i aproksimacija na doma[noto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU.
8.3.8. Sorabotka so Pariski Klub na kreditori
(1) Informacija do Vladata na Republika Makedonija za zavr[uvawe na procesot na bilateralno
dogovarawe so sekoja zemja ~lenka na Pariskiot
klub na kreditori
8.3.6. Sorabotka so bankata za razvoj pri
Sovetot na Evropa
(1) Informacija za Proektot za izgradba na stanovi za lica so niski prihodi
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so procesot na bilateralno dogovarawe so sekoja zemja ~lenka na Pariskiot klub
na kreditori.
BILTEN
113
C M Y K
8.3.9. Bilateralna sorabotka
8.3.9.1. Soedineti Amerikanski Dràvi
Informacija za Vtoriot amandman na Dogovo-
rot za grant potpi[an so Vladata na SAD pretstavuvana od USAID.
Rok: fevruari-mart 2004 godina
Obrazloènie: Vtoriot amandman na Dogovorot za
grant e vo funkcija na zabrzan porast i razvoj na
privatniot sektor, i pretstavuva zgolemuvawe na
dosega[niot iznos na grantot za okolu 11 milioni SAD dolari.
Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata
na RM so tekot na aktivnostite vrzani so realizacijata na grantot.
8.3.9.2. Germanija
(1) Informacija za implementacijata na Proektot za navodnuvawe na ju`nata dolina na rekata
Vardar
Rok: tekot vo 2004 godina
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata na RM so tekot na aktivnostite
vrzani so implementacijata na Proektot.
Informacija za Proektot za racionalizacija na
upravuva~ki sistem i modernizacija na biomedicinskata tehnologija vo zdravstveniot sektor
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata na RM so tekot na aktivnostite na
realizacija na Proektot.
Nacrt Dogovor za zaem za Proektot za racionali-
zacija na upravuva~ki sistem i modernizacija na biomedicinskata tehnologija vo zdravstveniot sektor.
(2) Informacija za regulirawe na dolgot kon Republika Italija vo ramkite na Pariskiot klub na
kreditori nasleden od porane[na SFRJ
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so aktivnostite za usoglasuvawe
so SAÊ na iznosot na dopolnitelen dolg koj bi
114
BILTEN
pripadnal na Makedonija, soglasno Usoglaseniot
zapisnik na Pariskiot klub od 1995 godina.
(3) Informacija za realizacijata na Stokoviot
kredit od Republika Italija za finansirawe na
mali i sredni pretprijatija
Rok: mart-april 2004 godnina
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapozne Vladata so iskoristuvaweto na sredstvata
od ovaa kreditna linija. Vo nasoka na zabrzano iskoristuvawe na sredstvata ]e se prodolì so
pregovori so italijanskoto Ministerstvo za nadvore[ni raboti za prefrlawe na neiskoristenite sredstva vo nova kreditna linija so mnogu poatraktivni uslovi za kreditirawe, za [to ]e se
izvr[i usoglasuvawe na tekstot na diplomatskite noti, so ~ija razmena bi stapile na sila izmenetite uslovi.
8.3.9.3. Japonija
(1) Nacrt Poddogovor za zaem za proektot: prva
faza od pove]enamenski sistem Zletovica - Probi[tip
Obrazloènie: nacrtot Poddogovor za zaem otkako ]e bide usoglasen, ]e se potpi[e so Ministerstvoto za zemjodelstvo i JP Zletovica. Kontinuirano vo tekot na 2004, ]e se sledi realizacijata
na Proektot, a po potreba ]e se vr[i usoglasuvawe so Japonskata banka za me\unarodna sorabotka (JBIC) i Ministerstvoto za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo na site pra[awa koi
bi proizlegle pri realizacijata na Proektot (izbor na konsultantska ku]a i izveduva~ na grade`ni raboti, eksproprijacija i dr.). Svrzano so ova
]e se vr[i postojana komunikacija so JBIC i koordinirawe na site makedonski institucii vklu~eni vo ovoj proekt.
(2) Informacija do Vladata za Proekti za nova
ekonomska sorabotka so Japonija
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so proekti te za novata ekomonska
sorabotka so Japonija. Informacijata e direktno
povrzana so posetata na Japonskiot ambasador na
Makedonija za izvr[uvawe ednodnevni konsulta-
C M Y K
cii na najvisoko nivo za japonskiot predlog na idna ekonomska sorabotka pome\u dvete dràvi.
iznos od 2 milioni evra i dopolnitelno odobreni
novi 3 milioni evra.
8.3.9.4. {panija
(2) Potpi[uvawe na Dogovor so izbranata konsultantska kompanija
(1) Usoglasuvawe aneks na Dogovorot za zaem so
Banko Bilbao od {panija, soglasno usvoenata izmena na Zakonot za zadolùvawe, a vo vrska so
realizacijata na Proektot HS Lisi~e-Veles
(3) Izrabotka na tenderska dokumentacija i objava na tender za izbor na izveduva~ na grade`nite raboti.
(2) Nacrt Poddogovor za zaem
(4) Zapo~nuvawe na grade`ni raboti okolu izgradbata na pre~istitelnata stanica
Obrazloènie: Po usoglasuvawe na Nacrt Poddogovorot za zaem ]e se potpi[e istiot so Ministerstvoto za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo i JP Lisi~e. Vo tekot na celata 2004, ]e
se sporeduva redovno rabotata na Rabotnata grupa, koja spored zaklu~ok na Vladata ja formira[e
Ministerstvoto za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo. Isto taka, vo 2004 godina ]e se
obezbedi postojana komunikacija so IKO i Banko
Bilbao od {panija okolu site proceduri koi se
predvideni so Dogovorot za zaem okolu povlekuvawe sredstva i nivno iskoristuvawe od krajniot
korisnik.
(3) Informacija za Realizacija na proektot HC
Lera -Bitola
8.3.9.6. Narodna Republika Kina
(1) Informacija za tekot na realizacijata i zavr[uvawe na Proektot za izgradbata na HEC “Kozjak”
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so tekot na aktivnostite za realizacijata i zavr[uvaweto na Proektot.
Pu[taweto vo upotreba na HEC “Kozjak” i po~etokot na proizvodstvo na elektri~na energija e planiran za 10.06.2004 godina.
11-12/ 2 0 0 3
Rok: tekot na 2004
8.3.10. Ostanati aktivnosti
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so redovnoto rabotewe na Rabotnata grupa, koja spored zaklu~ok na Vladata ja
formira[e Ministerstvoto za zemjodelstvo, [umarstvo i vodostopanstvo i so postojana komunikacija so IKO-{panija okolu site proceduri koi
se predvideni so Dogovorot za zaem okolu povlekuvawe sredstva i nivno iskoristuvawe od krajniot korisnik.
8.3.9.5. Grcija
(1) Informacija do Vladata za tekot na Realizacija na Proektot za izgradba na pre~istitelna
stanica za otpadni vodi vo op[tina Gevgelija
(1) Informacijata za site kreditni linii/zaemi
koi go poddrùvaat razvojot na privatniot sektor vo Republika Makedonija.
Rok: tekot na 2004
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so izvorite na finansirawe vo
Republika Makedonija za poddr[ka na privatniot
sektor, obezbedeni od me\unarodnite finansiskite institucii, bilateralnata i multilateralnata sorabotka na Republika Makedonija.
(2) Informacija za u~estvo na Konferencija na
“Ekonomist so prezentacija”
Rok: tekot na 2004
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so tekot na realizacijata na Proektot finansiran so grant od Republika Grcija vo
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata za u~estvoto na Konferencija na
“Ekonomist so prezentacija”
BILTEN
115
C M Y K
(3) Informacija za redovniot godien sostanok na
Sovetot za sorabotka Republika Makedonija-EU
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata so redovniot godi[en sostanok
na Sovetot za sorabotka - Republika MakedonijaEU
(4) Informacija za redovniot godi[en sostanok
na Rabotnata grupa za ekonomski i finansiski
pra[awa na bilateralno nivo pome\u EU i Republika Makedonija.
Obrazloènie: Informacijata ima za cel da ja zapoznae Vladata za redovniot godi{en sostanok
na Rabotnata grupa za ekonomski i finansiski
pra[awa na bilateralno nivo pome\u EU i Republika Makedonija.
9. SEKTOR ZA INFORMATIKA
Obrazloènie: So ova se predviduva voveduvawe
na sistem na za[tita i obezbeduvawe na vnatre[nata mreà i infrastruktura od mo`ni nadvore[ni upadi, povrzuvawe na kompjuterskata mreà vo
ESM kon mreàta na Ministerstvoto za finansii,
voveduvawe na kompjuterska mreà vo Centralata
na imotno-pravni odnosi, vo Devizniot inspektorat, proektirawe, nabavka, kablirawe i instalacija na dopolnitelna mre‘na oprema kako bi se povrzale dopolnitelni korisnici, so ogled deka postoe~kiot kapacitet e maksimalno iskoristen.
9.1.3. Nadgradba na postoe~kite serveri za
TRIS, odnosno za trezorskiot informacionen potsistem
Rok: zavisno od odobruvaweto na planot
Obrazloènie: So ova ]e se dobie podobruvawe i
zabrzuvawe na tekovnata rabota i pogolem podato~en prostor. Ova e neophoden uslov za nepre~eno rabotewe na noviot podsistem za javni finansii.
9.1.4. Nabavka na sistem za za[tita i sklaBackup&Storage System
dirawe na podatoci (Backup&Storage
System)
9.1. Drugi akti koi gi
propi[uva ministerot i
materijali i aktivnosti koi se
podgotvuvaat odnosno
prezemaat vo organizacionite
edinici
9.1.1. Nabavka i zamena na starite
“RS serveri”
Obrazloènie: So ovoj poteg ]e se izvr[i zamena
na preostanatite dotraeni i ne soodvetni ma[ini, ]e se ovozmoì nivno soodvetno smestuvawe
vo sistem salata so ladewe i neprekinato napojuvawe, so [to ]e se dobijat podobreni performansi, zgolemeno vreme na aktivna rabota bez intervencija, polesna administracija, namaleni intervencii.
116
Obrazloènie: Zgolemeniot obem na podatoci
produciran od sistemot za trezorsko rabotewe,
golemiot broj na serveri, kako i potrebata za
nivno arhivirawe i za[tita vo mal vremenski
rok nalaga potreba od vakov sistem, so [to ]e se
dobie podobruvawe i zabrzuvawe na tekovnata rabota, pogolem podato~en prostor, poednostavna
administracija i pogolema nade`nost na informacioniot sistem.
Ova e neophoden uslov za nepre~eno rabotewe na
noviot podsistem za javni finansii.
9.1.5. Nabavka na informati~ka oprema
Obrazloènie: Vo ova spa\a nabavka na personalni smeta~i i pe~atari, a koli~inite zavisat od
dostavenite pobaruvawa. Tuka spa\a i nabavkata
na komponenti i rezervni delovi.
9.1.2. Nabavka na instalacija na nova i
dopolnitelna mre`na oprema
9.1.6. Dogovori za tekovno odrùvawe
BILTEN
C M Y K
9.2.1. Nabavka, proektirawe, instalacija i
implementacija na softver za kontrola i
filtrirawe na mre`niot soobra]aj i
elektronskata po[ta
Obrazloènie: Voveduvaweto na sistem za kontrola na mre`niot soobra]aj pretstavuva sistem
za za[tita, kontrola i obezbeduvawe na informacionite podatoci i sistemi. Sistemot e od ogromna va`nost vo procesot na zgolemuvawe na efikasnosta vo sekojdnevnata rabota, kako i poefikasno i poekonomi~no iskoristuvawe na mre`nite
resursi.
9.2.2. Antivirusen softver
Rok: pred istekuvaweto na licencite, odnosno
pred 12.02.2004 godina, inaku zavisno od odobruvaweto na planot
Obrazloènie: Se raboti za obnova na dogovorite
za tekovnite licenci za 2004 godina i nabavka na
dopolnitelni licenci, soglasno dinamikata na
voveduvawe novi korisnici vo informacioniot
sistem.
9.2.3. Proekt PKI (infrastruktura za javni
klu~evi, neophodna za voveduvawe na
elektronski potpis)
Obrazloènie: Ova e usloveno od prodolùvaweto
so ovoj Proekt (dràven izdava~ na elektronski
sertifikati i elektronski potpisi). Proektot e
od izvonredno zna~ewe i bara posebno vnimanie,
kako poradi negovoto vlijanie vrz celokupnata
dràvna administracija, taka i poradi specifi~nosta na istiot.
9.2.4. Proektirawe, nabavka, instalacija i
implementacija na DMS Messaging i
Groupware System
System.
Obrazloènie: Ovoj Proekt sodrì: prodolùvawe na Proektot za Document Management System–
ot, zapo~nat vo prethodniot period, nabavka na
dopolnitelni licenci za Lotus Domino/Notes, i
obuka na vrabotenite za ovoj sistem. Sis-temot e
od ogromna va`nost vo procesot na zgolemuvaweto na efikasnosta vo sekojdnevnata rabota, pogolema aùrnost, kontrola, sledewe, prebaruvawe i
~uvawe na dokumentite kako i re[avawe na arhivskoto rabotewe. Tuka se predlaga i voveduvawe na
ISO 9000 kako uslov za standardizacija i trajnost na re[enieto.
9.3.1. Podobruvawe i redefinicija na Security Policy vo koristeweto na Informacioniot
sistem vo Ministerstvoto za finansii,
pobruvawe i rekonfigurirawe na postoe~kiot sistem na za[tita, kategorizacija i ovlastuvawa na pristapot i koristeweto na Informacioniot sistem vo Ministerstvoto za
finansii, so kreirawe na virtuelni LAN-ovi.
Obrazloènie: Podobruvawe na Security Policy pri
koristeweto na informati~kite resursi vo Ministerstvoto za finansii. Rokovite se vo zavisnot od odobruvaweto na planot, momentot na dostapnost na potrebnite sredstva, kako i procesot
na nabavka na del od opremata koja e gore navedena.
11-12/ 2 0 0 3
Obrazloènie: Ovde se misli na dogovorite za
odrùvawe na serverite od sistemot za trezorsko
rabotewe, za ladewe na sistem salata, za neprekinatoto napojuvawe, telekomunikaciskiot sistem, sistemot za kolabracija i elektronska po[ta (Groupware System Lotus Notes/Domino).
9.4.1. Unapreduvawe, pro[iruvawe i odrùvawe na Web sajtot na Ministerstvoto za
finansii
Rok: Redovni aktivnosti vo tekot na celata godina.
Obrazloènie: Uspehot ]e zavisi od opredelbata
za navremeno i transparentno izvestuvawe na gra\anite za rabotata od delokrugot na Ministerstvoto za finansii.
9.4.2. Odrùvawe na Intranet-ot vo MF
Rok: Redovna aktivnost vo tekot na celata godina
Obrazloènie: Uspehot ]e zavisi od opredelbata
za navremeno i transparentno izvestuvawe na
vrabotenite za internata rabotata od delokrugot
na Ministerstvoto za finansii.
BILTEN
117
C M Y K
9.4.3. Poddr[ka na delot na Informacioniot
podsistem vo Ministerstvoto za finansii
koj se odnesuva na delot na trezorskoto i
buxetskoto rabotewe.
Rok: Rokovite se vo zavisnot od zavr[uvaweto na
proektot za unapreduvaweto na javnie finansii.
Obrazloènie: Sistemska i programska poddr[ka
na navedenite sistemi do momentot na nivnoto
gasewe i preo\awe na noviot podsistem za unapreduvawe na javnite finansii.
9.4.4. Kompletna poddr[ka , oddrùvawe i
razvoj na Informacioniot sistem vo
Ministerstvoto za finansii.
Rok: Vo tekot na celata godina. Redovna aktivnost.
Obrazloènie: Razvoj na odredeni aplikativni
re[enija za interna upotreba vo Ministerstvoto
za finansii, hardverska poddr[ka, servis, obuka
na vrabotenite vo sektorot za informatika so
cel za poefikasno odrùvawe za sitemot i za proektirawe i implementacija na novi sistemi i
servisi vo informativniot sistem na Ministerstvoto za finansii.
10. SEKTOR ZA PRAVNI I
ADMINISTRATIVNI RABOTI
10.2 Materijali i akti koi
zavr[uvaat na Vlada
10.2.1. Podzakonski akti na Zakonot za javni
nabavki
Rok: tri do [est meseci po donesuvaweto na Zakonot
Obrazloènie: Noviot Zakon za javni nabavki treba da bide poddràn i so podzakonski akti koi ]e
pomognat vo implementacijata na Zakonot (izgotvuvawe na metodologija za kvantifikacija na
kriteriumite za procenka na ponudite, izgotvuvawe na programa za obuka na site u~esnici vo javnite nabavki i sl), kako i izdavawe na standardna
tenderska dokumentacija za nabavka na dobra, raboti i uslugi, vklu~uvaj]i gi i op[tite uslovi na
dogovorot.
11. SEKTOR ZA UPRAVUVAWE I
PRIVATIZACIJA NA KAPITALOT
11.1.1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe
na Zakonot za privatizacija na dràvniot
kapital
10.1.1. Zakon za javni nabavki
Rok: prva faza januari 2004 godina
vtora faza maj 2004 godina
Obrazloènie: Imaj]i gi vo predvid obvrskite
koi proizleguvaat od Spogodbata za stabilizacija
i asocijacija so Evropskata Unija vo vrska so javnite nabavki, a se odnesuvaat na harmonizacija na
na[eto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropska Unija i prilagoduvawe kon Evropskite
standardi na rabotewe vo ovaa oblast, od strana
na Rabotnata grupa za izgotvuvawe na nov Zakon za
javni nabavki e izgotven Predlog na nov Zakon za
javni nabavki.
118
BILTEN
Obrazloènie: Izmenite na Zakonot proizleguvaat od potrebata normativno da se uredat pra[awata od ovaa oblast posle 31.03.2004 godina, odnosno po ukinuvaweto na Agencijata za privatizacija na Republika Makedonija i preminuvaweto na
del od nejzinite nadle`nosti na Ministerstvoto
za finansii.
12. ODDELENIE ZA SUPERVIZIJA
NA OSIGURUVAWETO
C M Y K
Obrazloènie: So cel aproksimacija i harmonizacija na doma[nata regulativa od oblasta na zadolìtelnoto osiguruvawe od avtomobilska odgovornost so EU Direktivite, predvideno e donesuvawe na Zakon za zadolìtelno osiguruvawe vo
soobra]ajot. So donesuvaweto na ovoj zakon ]e
prestane da vaì i delot 5 od Zakonot za osiguruvawe, koj se odnesuva na zadol‘itelnoto osiguruvawe.
zavr[uvaat na Vlada
12.2.1. Uredba za smetkoven plan za dru[tvata za osiguruvawe
Obrazloènie: So novata Uredba za smetkovniot
plan za dru[tvata za osiguruvawe ]e se obezbedi
to~no i aùrno vodewe na smetkovodstvoto vo
dru[tvata za osiguruvawe i pravilno prikaùvawe na sostojbata so sredstvata i obvrskite i rezultatot od raboteweto vo smetkovodstvenite
iskazi.
12.2.2. Podzakonski akti koi [to proizleguvaat od Zakonot za supervizija na osiguruvawe
Rok: Vo tekot na 2004
Obrazloènie: So donesuvaweto i implementacijata na podzakonskite akti koi proizleguvaat od
Zakonot za supervizija na osiguruvawe, ]e se obezbedi dopolnuvawe i precizirawe na materijata
koja se ureduva so ovoj Zakon.
12.3. Drugi akti koi gi propi[uva ministerot i materijali
i aktivnosti koi se podgotvuvaat odnosno prezemaat vo organizacionite edinici
12.3.1. Zaokruùvawe na procesot na vospostavuvawe na aktuarskata profesija vo Republika Makedonija
Rok: juli 2004 godina
Obrazloènie: So zaokruùvaweto na procesot na
vospostavuvawe na aktuarskata profesija vo Republika Makedonija ]e se obezbedi aktuarski
stru~no planirawe i procenka na tehni~kite rezervi i matemati~kata rezerva na dru[tvata za
osiguruvawe, [to pretstavuva postulat za finansiskata sposobnost dru[tvata celosno da gi pokrivaat rizicite prezemeni od sklu~enite dogovori za osiguruvawe.
Oddelenieto za supervizija na osiguruvaweto vo
periodot od maj do dekemvri 2002 godina, so tehni~ka pomo[ na FSVC go sprovede Osnovniot kurs
za aktuarska matematika i osiguruvawe, koj uspe[no go zavr[ija 9 u~esnici. Vo oktomvri 2003 godina zapo~na Napredniot kurs za aktuarska matematika i osiguruvawe, so [to ]e se zaokruì i
vtoriot del od edukacijata predvidena za polagawe na stru~niot ispit za dobivawe dozvola za
rabota kako ovlasten aktuar, soglasno Pravilnikot za uslovite za sproveduvawe na stru~niot ispit za dobivawe na dozvola za rabota kako ovlasten aktuar (“ Slu`ben vesnik na R M” broj 29/2002
i 64/2003). So zaokruùvawe na edukacijata neophodna za sproveduvawe na stru~niot ispit, ]e
se ovozmoì u~esnicite na istiot koi uspe[no gi
poloìle site predvideni ispiti i koi gi ispolnuvaat predvidenite uslovi od Zakonot za supervizija na osiguruvaweto, da se steknat so dozvola
za rabota kako ovlasten aktuar.
11-12/ 2 0 0 3
12.1.1. Zakon za zadolìtelno osiguruvawe
vo soobra]ajot
12.3.2. Vospostavuvawe na softverski sistem za pribirawe, obrabotka i analiza na
osiguritelni podatoci
Obrazloènie: So vospostavuvawe na softverski
sistem za pribirawe, obrabotka i analiza na osiguritelni podatoci ]e se ovozmoì kontinuirano
sledewe na rabotata na dru[tvata za osiguruvawe. Realizacijata na ovoj Proekt e preku Evropskata banka za obnova i razvoj, a kako donator se
javuva Vladata na Republika Irska.
Pri implementacijata na ovoj Proekt potrebna e
poddr[ka od Sektorot za informatika pri Ministerstvoto za finansii.
BILTEN
119
C M Y K
13. ODDELENIE ZA VNATRE{NA
REVIZIJA
13.1.1. Zakon za vnatre[na revizija vo
javniot sektor
Obrazloènie: So zakonot ]e se utvrdi zakonskata
ramka za vnatre[nata revizija vo soglasnost so
barawata na Evropskata unija za vospostavuvawe
na sistem na javna vnatre[na finansiska kontrola, “Trigodi[nata strategija za poddr[ka na zemjata” i PESMAL 2 aran`manot (Zaem za reforma vo
javnata administracija) od Svetskata banka.
na Zakonot za buxeti (vo delot na javnata
vnatre[na finansiska kontrola)
Obrazloènie: So izmenite i dopolnuvaweto na
Zakonot za buxeti (vo delot na javnata vnatre[na
finansiska kontrola) ]e se sozdadat osnovi za
prezemawe na aktivnosti od Ministerstvoto za
finansii za razvoj, usoglasuvawe i koordinacija
na sistemot na javna vnatre[na finansiska kontrola.
zavr[uvaat na Vlada
13.2.1. Izve[taj za izvr[enite vnatre[ni
revizii vo 2004 godina
14. ODDELENIE ZA STRANSKA POMO{ I POMO{TI KOI GENERIRAAT KOMPENZACIONI FONDOVI
zavr[uvaat na Vlada
14.1.1. Izve[taj za rabotata na Kompenzacioniot fond Phare do 31.12.2003 godina i
31.03.2004 godina;
Rok: maj 2004 god.
Obrazloènie: Soglasno Odlukata za pribirawe,
koristewe i upravuvawe na sredstvata od Programata Phare na Evropskata Unija vo Republika Makedonija i Memorandumot za razbirawe potpi[an
pome\u Vladata na Republika Makedonija i Komisijata na Evropskata Unija, Ministerstvoto za
finansii e vo obvrska dvapati godi[no da podgotvi Izve[taj za rabotata na Kompenzacioniot
fond Phare i istiot da go dostavi do Komisijata
za menxment so Kompenzacionite fondovi za usvojuvawe i do Vladata na Republika Makedonija i
Komisijata na Evropskata Unija za odobruvawe.
14.1.2. Izve[taj za rabotata na Kompenzacioniot fond od stranska pomo[ do 31.12.2003
godina;
Rok: prv kvartal na 2004 god.
Obrazloènie: Izve[tajot proizleguva od Memorandumot za razbirawe potpi[an me\u vladite na
Republika Makedonija i na [vajcarskata konfederacija, razmenetite noti me\u vladite na Republika Makedonija i na Japonija za dodeluvawe na
neproektna pomo[ za poddr[ka na Platniot bilans na zemjata za 1996,1997,1998, 1999, 2001 i
2002 godina.
Obrazloènie: Vo Izve[tajot za izvr[enite vnatre[ni revizii vo 2004 godina, vo skratena forma ]e bidat izneseni osnovnite naodi od izvr[enite revizii od Centralnata vnatre[na revizija,
od koi ]e moè da se sogleda napredokot vo zakonitoto, ekonomi~noto i efektivnoto tro[ewe na
javnite sredstva vo Republika Makedonija.
120
BILTEN
14.1.3. Izve[taj za rabotata na Kompenzacioniot fond od stranska pomo[ do 30.6.2004
godina;
Rok: tret kvartal na 2004 god.
Obrazloènie: Soglasno Odlukata za pribirawe,
koristewe i upravuvawe na sredstvata od ekonomskata pomo[ od stranstvo na Republika Makedonija, Ministerstvoto za finansii e vo obvrska
dvapati godi[no da podgotvi Izve[taj za rabotata na Kompenzacioniot fond. Izve[taj se dosta-
C M Y K
vuva do Komisijata za menaxment so Kompenzacionite fondovi za usvojuvawe i do Vladata na Republika Makedonija za odobruvawe.
15.1.3. Proekt za voveduvawe na posebna
evidencija na dano~nite i carinskite
predmeti
14.1.4. Godi[en izve[taj za rabotata na
Kompenzacioniot fond od stranska pomo[ za
2003 godina - {vajcarija;
Rok: vo tekot na 2004 godina-vrz posebna
softverska programa od 1.januari - 2004 godina vrz EXCEL programa
Rok: prv kvartal na 2004 god.
Obrazloènie: Vospostavuvaweto na ovaa evidencija ]e ovozmoì predviduvawe za moèn povrat
na nepravilno naplateni javni dava~ki od strana
na prvostepenite organi, konstatirani propusti
vo prvostepenata i vtorostepenata postapka, u~estvo vo kreiraweto na dano~nata politika, planirawe na sredstva vo Buxetot za ovaa namena i
drugo.
Obrazloènie: Soglasno potpi[aniot Memorandum
za razbirawe, Ministerstvoto za finansii e vo obvrska sekoja godina da podgotvuva Godi[en izve[taj za rabotata na Kompenzacioniot fond od stranska pomo[ - {vajcarija. Izve[tajot se dostavuva
do Komisijata za menaxment so Kompenzacionite
fondovi za usvojuvawe i do Vladata na Republika
Makedonija i SECO - {vajcarija za odobruvawe.
16. UPRAVA ZA IMOTNO-PRAVNI
RABOTI
15. ODDELENIE ZA VTOROSTEPENA
UPRAVNA POSTAPKA
15.1.1. Proekt za otvorawe pole na W E B
strana
Obrazloènie: Ova e vo funkcija na ostvaruvawe
na pogolema transparentnost vo raboteweto i e
od korist za site subjekti koi u~estvuvaat vo
ovie postapki.
15.1.2. Proekt za formirawe “Praven Sovet”
na Ministerstvoto za finansii za danoci i
carina
Obrazloènie: So ova ]e se podobri efikasnosta
vo raboteweto, a korist ]e imaat ne samo subjektite na koi ]e se primenuvaat dano~nite i carinskite zakoni (prvostepenite organi, vtorostepeniot organ, sudovite), tuku i dano~nite i carinskite obvrznici.
16.1.1 Zakon za privatizacija na grade`noto
zemji[te ( II faza)
Rok: Nacrt-zakon mart 2004 godina
Predlog-zakon juni 2004 godina
11-12/ 2 0 0 3
15.1. Drugi akti koi gi potpi[uva ministerot i materijali i
16.1. Akti koi gi nosi Sobranieto na Republika Makedonija
Obrazloènie: Soglasno zaklu~okot na Vladata,
podgotvuvaweto na tekstot za vtorata faza e usloveno od vklu~uvaweto na nadvore[en ekspert,
me\utoa, spored istiot Zaklu~ok Zakonot treba da
se donese od Sobranieto najdocna do 1 april 2004
godina.
16.1.2 Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za pravata, obvrskite i odgovornostite na organite na dràvnata vlast vo
pogled na sredstvata vo dràvna sopstvenost [to tie gi koristat i raspolagaat
Obrazloènie: So izmenite i dopolnuvawata treba da se nadminat sostojbite i re{enijata koi vo
dosega[noto sproveduvawe na Zakonot pokaàa
nedostatoci i nedore~enosti.
BILTEN
121
C M Y K
zavr[uvaat na Vlada
16.2.1. Podzakonski akti na Zakonot za
privatizacija na grade`noto zemji[te
Rok: soglasno rokovite utvrdeni vo Zakonot
16.2.2. Uredba za visinata na nadomestokot
na grade`noto zemji[te vo dràvna sopstvenost predmet na privatizacija.
Obrazloènie: Visinata na nadomestokot ]e se
utvrduva vo zavisnost od mestopolo`bata i namenata na grade`noto zemji[te i na~inot na pla]awe.
16.2.3. Sklu~uvawe na dogovori za ureduvawe
na imotno-pravnite odnosi pome\u Republika Makedonija i BIH i pome\u Republika
Makedonija i SCG
16.3.3. Stranski direktni investicii
Obrazloènie: U~estvo vo ovoj Proekt od aspekt
na nadle`nostite na Upravata za imotno - pravni
raboti so pretstavnici vo privremenata rabotna
grupa za stranski direktni investicii imenuvani
od Vladata na Republika Makedonija.
16.3.4. Prodolùvawe i zavr[uvawe na zapo~natite postapki za ekspropijacija i pristapuvawe na prisilno izvr[uvawe na pravosilnite re[enija za ekspropijacija za ottu\uvawe na grade`no izgradeno zemji[te:
Severna obikolka-Skopje; HEC “Kozjak”;
Avtopat-delnica “Udovo-Gevgelija”; REK
“Oslomej”-zapad; Fabrika za voda- Ko~ani.
17. CARINSKA UPRAVA
Rok: zavisno od postignuvaweto na dogovor so
postojnite dràvi
Obrazloènie: Ova proizleguva od potrebata da
se uredat pravata na sopstvenost pred i po steknuvaweto na nezavisnosta, pri [to ]e se uredi
ednakva pravna za[tita, re[avawe na eventualni
sporovi i sli~no.
17.1. Akti koi gi nosi
Sobranieto na Republika
Makedonija
17.1.1. Zakon za carinski merki pri za[tita
na intelektualnata sopstvenost
16.3.1. Upatstvo za formata i sodrìnata na
evidencijata za privatizacija na grade`noto
zemji[te.
Obrazloènie: Ovaa evidencija treba da gi opfati podnesenite barawa, donesenite i poni[tenite re[enija i sklu~enite dogovori za privatizacija na grade`noto zemji[te.
122
Obrazloènie: So Zakonot se vr[i harmonizacija
so zakonodavstvoto na Evropskata Unija.
zavr[uvaat na Vlada
17.2.1. Uredba za sproveduvawe na Carinskiot zakon
Obrazloènie: So uredbata se vr[i harmonizacija so zakonodavstvoto na Evropskata Unija.
16.3.2. Pravilnik za vodewe na evidencija na
sredstvata [to gi koristat organite na
dràvnata vlast (nedvi`ni i dvi`ni)
17.2.2. Notifikacija za Spogodbata za
sprove-duvawe na ~len 7 od GATT od 1994
Aneks 1 (Tolkovna zabele[ka)
Obrazloènie: Pravilnikot treba da ja opredeli
sodrìnata na podatocite za sredstvata - predmet na evidencija (nedvi`ni i dvi`ni).
BILTEN
Obrazloènie: So ova se vr[i harmonizacija so STO.
C M Y K
17.2.3. Notifikacija za pravilata za poteklo
na stokite
Obrazloènie: So ova se vr[i harmonizacija so
STO.
stvoto za finansii ]e se obezbedi tehni~ka pretpostavka za pouspe[no funkcionirawe na Inspektoratot. Za ova vo izminatiot period praveni se
napori , no dosega istoto ne e ostvareno.
18.2.3. Proekt za koristewe na del od bazata
na podatoci od Upravata za javni prihodi
18. DR@AVEN DEVIZEN INSPEKTORAT
Obrazloènie: Ova e potrebno za nadzorot nad rezidentite koj go vr[i Dràvniot devizen inspektorat. Za ova, pokraj tehni~kite preduslovi, vo
sorabotka so Glavnata direkcija na Upravata za
javni prihodi ]e bide izgotvena i pravnata osnova za negova realizacija.
18.1.1. Zakon za dràvniot devizen inspektorat
Obrazloènie: So Zakonot ]e se precizira organizacijata na inspektoratot, na~inot i postapkata na vr[ewe inspekciski nadzor, ovlastuvawata
i nadle`nostite na inspektoratot , vnesuvaweto
na antikoruptivni normi [to e vo soglasnost so
Akcioniot plan na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata.
19. UPRAVA ZA JAVNI PRIHODI
19.1.1. Zakon za dano~ni postapki
Rok: posleden kvartal na 2004 godina (za faza
predlog za donesuvawe)
Obrazloènie: So Zakonot ]e se obezbedi efikasno funkcionirawe na Upravata za javni prihodi
vo uslovi na vospostavuvawe na efikasen sistem
na odano~uvawe, sistem kompatibilen so zakonodavstvoto na Evropskata Unija. Potrebata za donesuvawe na vakov zakon e preporaka i od GTZ.
11-12/ 2 0 0 3
18.2.1. Proekt za edukacija
Obrazloènie: Svrzano so ova, se predlaga pokrenuvawe inicijativa do Centarot za razvoj na finansiite Qubqana (CEF- Center of excellence in
Finance), ~ija ~lenka e i Republika Makedonija, da
se organizira seminar ili rabotilnica so u~estvo na rabotnici od ministerstvata za finansii
od zainteresiranite zemji potpisni~ki.
na Zakonot za utvrduvawe i naplata na
javnite prihodi
Obrazloènie: Ovoj Zakon se predlaga so ogled
deka vo prethodniot zakon }e bide vklu~en najgolemiot del od postojniot zakon za utvrduvawe i
naplata na javnite prihodi. So ova ]e ima potreba
za donesuvawe na nov zakon.
18.2.2. Elektronsko povrzuvawe
Obrazloènie: So elektronskoto povrzuvawe na
Dràvniot devizen inspektorat so Minister-
BILTEN
123
C M Y K
20.
BIRO ZA STOKOVNI REZERVI
20.1.1. Zakon za stokovni rezervi
Rok: I faza Januari, 2004 godina
II faza april, 2004 godina
Obrazloènie: So noviot zakon za stokovni rezervi se vr[i usoglasuvawe na regulativata na ovaa
problematika so noviot stopanski sistem [to go
gradime i so novite uslovi na stopanisuvawe, kako i so legislativata [to se primenuva vo zemjite ~lenki na EU. Isto taka, so noviot zakon stokovnite rezervi ]e se formiraat samo so neophodno potrebnite stoki i ]e se ukine intervencijata na pazarot po ovoj osnov.
20.2.3. Godi[na programa za formirawe na
stokovni rezervi za 2004 godina
Obrazloènie: So Programata ]e se opredelat
stoite za koi ]e ima potreba da se formiraat
stokovni rezervi, koli~inite na oddelnite vidovi stoki i potrebnite finansiski sredstva za
ovie nameni.
20.2.4. Godi[na programa za stokovni
rezervi za 2005 godina
Rok: noemvri, 2004 godina
Obrazloènie: So Programata ]e se predloàt
vidot na stokite [to ]e bidat predmet na stokovni rezervi, koli~inite na oddelnite vidovi
stoki, kako i koli~inite [to treba da se nabavat
za formirawe na tie stokovni rezervi i potrebnite denarski sredstva za na
zavr[uvaat na Vlada
20.2.1. Akt na Vladata na Republika Makedonija za opredeluvawe na kriteriumi za
izbor na skladi[tari
Rok: avgust 2004, odnosno [est meseci po donesuvawe na Zakonot
zavr[uvaat na Vlada
Obrazloènie: So cel ureduvawe i operacionalizacija na materijata [to se ureduva, ]e se donese
soodveten podzakonski akt, so koj Vladata ]e gi
utvrdi kriteriumite za izbor na skladi[tari na
stokovnite rezervi.
21.1.1. Podzakonski akti koi proizleguvaat
od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvcawe na
Zakonot za spre~uvawe na perewe pari
20.2.2. Srednoro~na programa za formirawe
na stokovni rezervi za 2005-2007
Obrazloènie: So cel operacionalizxacija na sodrìnata i obvrskite na zakonot (koj se o~ekuva
da se donese do krajot na 2003 godina), ]e se donesat soodvetnite podzakonski akti, osobeno vo
delot [to se odnesuva na sodrìnata na izve[taite koi subjektite se dol`ni da gi dostavuvaat do
Direkcijata, vo sorabotka so subjektite na ovoj
zakon, koi nad niv vr[at supervizija da utvrdi
listi na indikatori za prepoznavawe na somnitelni transakcii.
Rok: noemvri, 2004 godina
Obrazloènie: Po donesuvaweto na noviot Zakon
za stokovni rezervi, ]e se izgotvi i dostavi na
Sobranieto na Republika Makedonija srednoro~nata programa za stokovni rezervi.
Vo Programata ]e bidat opredeleni koli~inite
na stoki i potrebnite denarski sredstva za novite koli~ini na stokovni rezervi kako i opredelbata za koli~ini koi odgovaraat na vremenski
opredelena prose~na potro[uva~ka.
124
21. DIREKCIJA ZA SPREÛVAWE NA
PEREWE PARI
BILTEN
Rok: {est meseci po donesuvawe na izmenite na
Zakonot.
21.1.2. Godi[en izve[taj za rabotata na Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari za
2003 godina
C M Y K
Obrazloènie: Izve[tajot e zakonska obvrska na
Direkcijata za spre~uvawe perewe pari najmalku
edna[ godi[no da ja informira Vladata za aktivnostite koi gi prezema.
i aktivnosti koi se podgotvuvaat odnosno prevzemaat vo organizacionite edinici
2.1.2.1. Za~lenuvawe vo EGMONT Grupata
(me\unarodna organizacija na finansisko
razuznava~ki edinici (FIU) - patot na svoeto ~lenstvo vo Egmont grupata koe e najaveno
za narednoto sobranie na FIU, odnosno vo
2004 godina.
21.2.2. Potpi[uvawe na Memorandumi za sorabotka i razmena na informacii so edinicite za spre~uvawe na perewe pari na R.Albanija, R.Bosna i Hercegovina i R.Grcija, so
[to ]e se zaokruì krugot na zemji od regionot so koi R.Makedonija ima potp[ano vakvi
dogovori.
21.2.3. Proekt za tehni~ka pomo[ i trening
vo borbata protiv pereweto pari
te preku koristewe na PGP enkripcija (kriptirawe), pri [to podatocite ]e bidat vo vid na fajlovi so definirani poliwa vo koi ]e bidat sodràni potrebnite podatoci.
22. FINANSISKA POLICIJA
22.1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na
Zakonot za finansiska policija
Obrazloènie: Izmenite ]e se odnesuvaat na usoglasuvawe na nadle`nostite i delokrugot na rabota na Finansiskata policija so Ustavot i drugite zakoni na Republika Makedonija, kako i so
inicijativite na Vladata na Republika Makedonija - Sektor za Evro-integracija vo pogled na
usoglasuvaweto so zakonodavstvoto na Evropskata
Unija. Izmenite se vo soglasnost so Dràvnata
programa za prevencija i represija na korupcijata
i se vo funkcija na poefikasna borba protiv
dano~noto zatajuvawe, pereweto pari, finansirawe na terorizmot, krium~areweto i drugi vidovi
finansiski krimunal i korupcija.
11-12/ 2 0 0 3
Rok: Vo tekot na 2004 godina
Obrazloènie: Proektot se realizira vo ramkite
na sorabotkata so Evropskata agencija za rekonstrukcija (EAR). Imeno, vo posledniot dokument za
KARDS 2002 bea odobreni 0,7 milioni evra za
2002 godina i 1 milion evra za 2003 godina za
tehni~ka pomo[ i trening programi vo borbata
protiv pereweto pari, koja ]e se realizira so pomo[ na Sovetot na Evropa.
21.2.4. Proekt za vospostavuvawe na elektronska razmena na podatoci pome\u Direkcijata za spre~uvawe na perewe pari i bankite
(me\usektorski proekti)
zavr[uvaat na Vlada
22.2.1. Podzakonski akti na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za finansiska policija
Obrazloènie: So cel precizirawe, usoglasuvawe
i operacionalizacija na navedeniot Zakon, ]e se
podgotvat soodvetni podzakonski akti - pravilnici, upatstva i sli~no, odnosno ]e se izvr[at
soodvetni izmenuvawa i dopolnuvawa na postojnite.
Obrazloènie: So Proektot ]e se obezbedi podobruvawe na na~inot na dostavuvawe na podatoci-
Isto taka ]e se javi potreba za izgotvuvawe, odnosno izmenuvawe i na drugi zakoni i propisi koi
ja opfa]aat rabotata na Finansiskata policija.
BILTEN
125
C M Y K
22.3.6. Zaedni~ka obuka na Finansiskata
policija so javni obviniteli i sudii za
krivi~nite dela od oblasta na javnite
finansii
22.3.1. Izgotvuvawe na programa za metodologija i sproveduvawe na zakonskite
nadle`nosti
Obrazloènie: Ova e usloveno od me\usebnata
povrzanost na nivnata rabota.
22.3.7. Inicijativa za formirawe na
multiinstitucionalna rabotna grupa za
utvrduvawe strategija vo borbata protiv
finansiskiot kriminal od strana na
Vladata na Republika Makedonija
Obrazloènie: So ogled deka se raboti za nova
institucija, ova e neophodno zaradi normalno i
efikasno rabotewe.
22.3.2. Dodeluvawe i smestuvawe vo rabotni
prostorii
Obrazloènie: So cel sozdavawe na uslovi za rabota, a soglasno Odlukata na Vladata, na Ministerstvoto za finansii hitno treba da se obezbedi prostor za ovaa namena.
Obrazloènie: Strategijata e potrebna, so ogled
deka treba da se utvrdat globalnite pravci i
prioriteti vo rabotata, soglasno specifi~nite
uslovi vo zemjata.
22.3.3. Vrabotuvawe na nov personal
22.3.8. Odrùvawe na rabotni sostanoci so
Ministerstvoto za vnatre[ni raboti,
Carina, Uprava za javni prihodi i Javno
obvinitelstvo
Rok: neodredeno
Rok: mese~no
Obrazloènie: Za normalno funkcionirawe na institucijata treba da se vrabotat 20 - 30 finansiski policajci, rakovoditeli, administrativen
i drug potreben personal.
Obrazloènie: ova e usloveno od karakterot na
rabota i me\usebnata povrzanost na rabotata na
navedenite slu`bi.
22.3.4. Obuka na finansiskata policija
22.3.9. Nabavka na potrebna oprema i
logistika
Rok: fevruari-maj 2004 godina
Obrazloènie: So ogled deka se raboti za nova
profesija vo na[ata zemja, neophodno e da se obezbedi obuka i stru~no usovr[uvawe na pripadnicite na finansiskata policija.
Obrazloènie: Opremata e neophodna za normalno
funkcionirawe i efikasno rabotewe, odnosno za
navremeno i kvalitetno izvr[uvawe na rabotnite zada~i.
22.3.5. Potpi[uvawe na memorandum za
razbirawe pome|u ministerstvata vklu~eni
vo borbata protiv finansiskiot kriminal
22.3.10. Izgotvuvawe na plan za formirawe
na komjuterska laboratorija za ve[ta~ewa
Obrazloènie: Ova e usloveno od karakterot na
rabota na Finansiskata policija.
126
BILTEN
Obrazloènie: Vakvata laboratorija e neophodna
zaradi karakterot na rabotata. Finansiraweto e
predvideno da se ostvari preku USAID.
C M Y K
Obrazloènie: Celta na ovoj pretstoj e direkten
trening na dvajca finansiski policajci vo najpoznatiot centar za obuka vo SAD. Ovaa obuka se predviduva za idniot direktor na Finansiskata policija.
22.3.12. Metodolo[ko pribirawe na podatoci i informacii
Obrazloènie: Ova se predviduva kako prva faza
na postapuvawe vrz osnova na nasledenite kriteriumi i analizi za: geografska i profesionalna
rasprostranetost; obrazovanie i znaewe na subjektot; visina na zataen danok ili pribavena korist vo slu~aj na dano~na evazija; povtoruvawe na
krivi~noto delo; namera; povrzanost so kriminalni lica ili grupi; soizvr[itelstvo; obezbeduvawe dostapnost do dokumenti i svedoci.
11-12/ 2 0 0 3
22.3.11. Studiski pretstoj na dvajca finansiski policajci vo Glinko, GA, SAD, za trening na finansiskata policija
BILTEN
127
C MYK
PODGOTVUVA I IZDAVA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
ul. “Dame Gruev” 14 Skopje, Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280
Internet adresa: http://www.finance.gov.mk
GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
D-r Dimko Kokaroski
PRV ZAMENIK GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
Dejan Runtevski
[email protected]
VTOR ZAMENIK GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
Nikica Mojsoska-Blaèvski
[email protected]
DIZAJN
Dizajn studio “NAM”
PEÂTI
“NAM”print
TIRA@
500 primeroci
PREVOD
@ana {okarovska
Emilija Sirkarovska
Maja Petrovska
Aleksandar Argirovski
PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAA
PUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITE
ZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT
ISSN 1409 - 9209
Bilt. Minist. Finans.
11-12/2003
128
8
BILTEN

BILTEN

Transcription

Similar documents

Nacionalen implementacionen plan za redukcija i eliminacija na

MINISTERSTVO ZA FINANSII REPUBLIKA MAKEDONIJA Skopje