Športno glasilo Karizma št.36

36
2006
www.e-karizma.com
leto V, številka 3
UROŠ REPAS SVETOVNI PRVAK
Kikboks v Slovenj Gradcu
BOJAN IVARTNIK
Odbojka
MARUŠA ŠTEHARNIK
Alpsko smuèanje
CO2la serski razrez in signiranje:
U natanènosti +/- 0,1 mm
U brez potrebe kasnejše obdelave
U maksimalna delovna površina mize 2000 x 4000 mm
P R E D N O S T I
Razrez in možnost signiranja delov do debeline:
U NERJAVEÈA PLOÈEVINA 1 do 12 mm
U ÈRNA PLOÈEVINA do 20 mm
U ALUMINIJ do 8 mm
IZDELAVA POLJUBNIH OBLIK
KRATKI ROKI IZDELAVE
IZREDNA NATANÈNOST REZA
Pizzeria
"
"
A
M
A
M
MIA
izdelava: TOPhit
V primerih, ko potrebujete natanèno, kvalitetno in hitro storitev s podroèja obdelave
ko vin, je z a Vas NIEROS pravi naslov.
DELOVNI ÈAS:
PON-ÈET
8.00 - 22.00
PET
8.00 - 23.00
SOB
11.00 - 23.00
NED IN PRAZ.
15.00 - 22.00
031 391 278
Lovro Günther s.p. Partizanska 4, Ravne na Koroškem
fotografski studio
in trgovina
MED DRUGIM IZ VSEBINE
(4) Bojan Ivartnik
odbojkarski trener
www.e-karizma.com
IZDAJA
Športno društvo Karizma
Ravne na Koroškem
Kotlje 21/B
2394 Kotlje
Poštni predal št. 94
2390 Ravne na Koroškem
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK
Bojan Breznik
[email protected]
telefon:
+386 (0)51 888 080
(6) Maruša Šteharnik
Slovenjgrajèanka na poti v B reprezentanco
(8) Najboljša športnika leta 2005 v Slovenj Gradcu
judoistka Katarina Gabrovec in rokometaš Blaž Kleè
(10) Odlièna smuèarska sezona smuèarskega kluba Èrna
(13) komentar
So športne ekipe še v ponos krajem?
(14) Kikboks
Repas svetovni prvak
NASLOV UREDNIŠTVA
Prežihova ulica 24
2390 Ravne na Koroškem
telefon:
+386 (0)51 888 080
(18) Po dvajsetih letih so se zbrali nekdanji romokometaši Slovenj
elektronska pošta
[email protected]
(20) Znani Korošci o športu
transakcijski raèun
04870-0001125191
UREDNIŠKI ODBOR
Peter Recko, Alenka Recko,
Matej Kopmajer, Tomo Peènik
OBLIKOVANJE REVIJE
TOPhit grafièni in web studio
Tomaž Filip
Na šancah 7 / Ravne na Kor.
[email protected]
www.tophit.si
gsm: +386 (0)41 341 007
tel: +386 (0)2 8218 700
Gradca, ki so bili leta 1985 vice prvaki SFRJ
Miro Petek, poslanec državnega zbora RS
(21) Novi direktor Športnega zavoda je Jože Lenart
(22) predstavitev
Hoja - šport vseh športov
(24) Razglasitev športnikov leta 2005 v Radljah ob Dravi
(25) Koroški pokal za najmlajše smuèarje
SLIKA NA NASLOVNICI
Kikboks - Uroš Repas
FOTO: Bogdan Tušek
TISK
Tiskarstvo in knjigoveštvo
Grešovnik
Športno glasilo Karizma je
meseènik in izhaja 10x letno
BREZPLAÈNO.
Glasilo je vpisano v evidenco javnih
glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo
Republike Slovenije, pod zaporedno
številko 27.
Vsi èlanki in slike so avtorsko zašèitene
in se lahko uporabljajo le s privoljenjem
avtorjev, Športnega Društva Karizma
oziroma z navedkom vira!
KLUB BRALCEV KARIZME
veè informacij na 27 strani te revije
ALI VAMA
JE USPELO ZAKURITI
KRES Z BENCINOM?
www.savinja.com
intervju
BOJAN IVARTNIK, ODBOJKARSKI TRENER
»Na Koroškem se z mladimi odbojkarji zelo dobro dela.«
Kdaj in kako ste se
sreèali z odbojko?
»Z odbojko sem se
najprej sreèal na OŠ na
Prevaljah. Z resnim
odbojkarskim treningom
sem prièel v srednji šoli.
Po dveh letih igranja so
me opazili pri ravenskem
Fužinarju in povabili v
ekipo. V študijskih letih
sem se zopet vrnil nazaj
na Prevalje. In kasneje z preselitvijo v
Mežico sem se vkljuèil v tukajšnji klub
in po koncu igralne kariere, tudi zaèel
ukvarjati s trenerskim delom. Od
takrat je minilo že petnajst let. Najprej
sem dve leti kot trener deloval v
Mežici, nato dve leti pri èlanski ekipi
Fužinarja, potem štiri leta treniral
ekipo Doba, pa spet pri Fužinarju in v
Mežici. Nazadnje pa kot èlanski trener
pri Fužinarju. Tako nekako je potekala
moja dosedanja odbojkarska kariera.«
uvršèajo v finala državnih prvenstev
osnovnih šol. Tako sta letos v finalu
med štirimi najboljšimi ekipami tudi
prevaljška in mežiška osnovna šola.
Dobro deluje tudi povezanost med
šolami in klubi. Ravenska gimnazija
vsa leta dosega lepe uspehe pri fantih
in dekletih. Dijaki predvsem prihajajo
iz Fužinarja, v zadnjih letih tudi iz
Mežice, medtem ko dekleta prihajajo
s Prevalj in tudi iz Mislinje. Pri mlajših
kategorijah se pozna dobro delo,
medtem ko organizacijski del klubov
ni na nivoju višjih lig in prve lige. Tudi
letošnja sezona Fužinarja
organizacijsko ni bila niti približno na
ravni ostalih klubov in žal ta del ne
sledi igralskemu potencialu. To je le
eden od vzrokov in glavnih
problemov. Drugi je seveda ta, da je
odbojka predvsem šport dijakov, ki
kasneje ko gredo v univerzitetna
središèa ne trenirajo veè vsak dan,
kar je premalo za vrhunski šport.«
nalogo - z izkljuèno domaèimi
igralci zagotoviti obstanek v elitni
drušèini. Kako ste se lotili tega
projekta?
» Že v samem zaèetku sem se
zavedal, kakšna naloga nas èaka.
Ravno zato sem kar nekaj èasa
okleval. Vodstvo kluba mi je dalo
vedeti že pred prvenstvom, da ne
raèunajo na nobene okrepitve.
Reèeno je tudi bilo, da ne bo nobenih
pritiskov, a se je že po nekaj porazih
obèutil pritisk tako na igralce kot na
mene. Zavedal sem se v kaj se
spušèam in zame je bil to tudi izziv.
Sezone smo se lotili z maksimalno
angažiranostjo.Telesne priprave smo
opravili na Ravnah in v okolici.
Odigrali smo kar nekaj težkih
pripravljalnih tekem. V prvenstvu se je
že kmalu pokazalo, da mlada ekipa še
ni dovolj pripravljena na doloèene
pritiske, z premalo izkušnjami in v
zaèetku je bilo kar nekaj težav.«
Katere svoje trenerske uspehe bi
najbolj izpostavili?
»Najbolj bi poudaril uspehe z
najmlajšimi kategorijami v mali
odbojki. Bilo je veliko naslovov
državnih prvakov - pionirski, kadetski
z Mežico, v odbojki na mivki… drugo
mesto v mladinski konkurenci itd. Kot
enega pomembnejših dosežkov
mednje štejem tudi tretje mesto z
ekipo Doba v avstrijskem pokalnem
tekmovanju. Takratno ekipo so
sestavljali pretežno domaèi avstrijski
igralci. V državnem avstrijskem
prvenstvu smo osvojili 4.mesto in se
uvrstili tudi v evropski pokal CEV in
prebili do drugega kola. Zagotovo
med veèje uspehe štejem tudi letošnjo
sezono z Fužinarjem, ko nam je glede
na izkljuèno domaèi igralski kader, le
uspelo ostati v prvi ligi. Rad se pa še
spominjam uspeha z Mežico, ko smo
se iz tretje lige uvrstili v drugo ligo. V
zadovoljstvo mi je predvsem dejstvo,
da kjerkoli sem deloval, so bili vidni
rezultati glede na igralski kader in
okolišèine.«
Z enakimi težavami se verjetno
sreèuje tudi mežiški klub?
» Pri odbojkarskem klubu Mežica so
ravno iz te generacije kadetov in
mladincev nekateri odšli v Maribor in
Ljubljano na študij in le enkrat
tedensko trenirajo. Podobno se
dogaja tudi pri Prevaljèankah, ki v
mlajših kategorijah pobirajo državne
naslove, kot za stavo, medtem ko
èlanska ekipa nastopa v drugi ligi. To
je velik hendikep koroške odbojke.
Treba je pa tudi reèi, da v prvi ligi ne
moreš uspešno nastopati le z
domaèim kadrom. V ekipi mora biti
vsaj eden vrhunski igralec po znanju
in izkušnjah. Ni kluba v prvi ligi, ki bi
lahko uspešno nastopal le z domaèimi
igralci. Reèi je potrebno tudi to, da
ima samo Fužinar nekaj zelo
kvalitetnih igralcev, ki igrajo v Avstriji
(Slatinšek, Kokot), in po drugih klubih
(Verbiè, Pokeršnik, Jež), le Jaka
Merkaè se je med sezono vrnil iz
Olimpije v Fužinar. Èe k temu
prištejemo še vse sedanje domaèe
fužinarjeve igralce, potem lahko
vidimo, kakšen igralski potencial
premorejo Ravne.«
Kje so se najprej pokazale slabosti
v ekipi?
»Najbolj nam je manjkal en kvaliteten
in izkušen igralec, ki bi prevzel
odgovornost nase v kritiènih trenutkih.
Prepogosto se nam je dogajalo, da že
po nekaj napakah v igri, nam pade
celotna igra, kar pa je znaèilnost
neizkušenih ekip. Poleg tega smo
imeli kratko klop in premalo ustreznih
menjav za doloèena mesta v ekipi. Ta
ekipa, ki je v prejšnji sezoni igrala in
vseskozi zmagovala, je bila tokrat v
prvoligaški drušèini v situaciji
zaporednih porazov in težko jih je bilo
iz tega izvleèi. V prvem delu
prvenstva smo imeli tudi nekaj težav s
poškodbami ( Urnaut, Pušnik). Po
saniranju poškodb in po nekaj
rošadah v sami postavitvi ekipe, so
kasneje prišli tudi boljši rezultati.«
Prej ste omenili uspehe v mlajših
kategorijah. Z mladimi odbojkarji
se dobro dela na Koroškem,
problemi verjetno nastanejo
kasneje, ko se veèina dijakov in
dijakinj zaradi študija preseli v
univerzitetna središèa?
»Na Koroškem se z mladimi
odbojkarji zelo dobro dela. To
dokazujejo tudi uspehi osnovnih šol v
Mežiški dolini, ki se kar redno
4
»Najbolj nam je manjkal
en kvaliteten in izkušen
igralec.«
Ko smo ravno pri Fužinarju, ste po
lanski uvrstitvi Fužinarja nazaj v
prvo ligo, prevzeli zelo nehvaležno
www.e-karizma.com
V prvi postavi se je uveljavilo kar
nekaj mlajših igralcev iz domaèe
odbojkarske šole?
»Moram reèi, da je tekom sezone
nekaj mladih igralcev zelo
napredovalo. Mladi igralci so že na
treningih pokazali velike delovne
navade, disciplino in da so željni
uèenja. Velik napredek je pokazal npr.
Denis Valentan, ki lansko leto še
sploh ni bil zraven ekipe, a je v tej
sezoni odigral kar pomembno vlogo
na nekaterih tekmah. Tudi Jan Magdiè
je odigral kar nekaj taktiènih nalog,
medtem ko Robi Kranjc je imel smolo
s poškodbo, vendar je vseeno dobro
izkoristil svojo priložnost.«
Fužinar je bil trd oreh kar vsem
ekipam v prvi ligi.
»Edina ekipa, ki nas je dvakrat res
kvalitetno nadigrala, je bila ekipa
Krke. Z njimi nismo mogli igrati in je
bila zelo neugodna na èelu s tremi
izkušenimi tujci in odliènim
podajalcem Drobnièem. Salonit je
druga ekipa s katero smo obe tekmi
izgubili, vendar nas niso na nobeni
tekmi nadigrali. V Kanalu smo izgubili
sicer s 3:0, vendar dva seta na
razliko z 31:29, 26:24. Ostalim
ekipam smo uspešno parirali in jih
vsaj enkrat tudi v prvenstvu
premagali.«
deloval, vendar verjetno v nekoliko
manjšem obsegu.«
Tudi sin Jure se je zapisal odbojki
in v lanski sezoni postal èlan
kranjskega Triglava. Ali se niste
pogovarjali kaj o tem, da bi skupaj
z vami prestopil k Fužinarju?
»Želja je zagotovo obstajala, da bi
poleg mene tudi Jure prestopil k
Fužinarju. Èe razmišljam kot trener bi
si zagotovo želel takšnega igralca v
ekipi, a kot oèe sem bil drugaènega
mnenja. Jure je študent Fakultete za
šport v Ljubljani in njegov napredek
ne bi mogel biti z enotedenskim
Kako kot športni pedagog gledate
na vkljuèevanje otrok v šport, ali se
je to v zadnjih letih kaj spremenilo?
»Mislim, da se poznajo razliène
aktivnosti in je kar opazna razlika
izpred petnajstih let, ali èe grem še v
èas, ko sem se sam ukvarjal z
športom. Nekoè smo otroci preživeli
po celi dan na športnih igrišèih ali v
naravi. Dandanes se žal mnogo manj
mladih vkljuèuje v športne dejavnosti.
Eden od razlogov je veè razliènih
možnosti, ki so nudene otrokom. V
Mežici je glede na velikost kraja kar
veliko možnosti za ukvarjanje s
športom in deluje kar nekaj klubov v
kraju. Tudi šola omogoèa
vkljuèevanje v razliène interesne
dejavnosti. Morda je slabost v
Mežici ta, da je premalo športnih
igrišè, kjer bi lahko otroci preživljali
svoj prosti èas. Tako je danes veliko
otrok za raèunalniki, televizijo itd.
Veliko je predvsem odvisno od
staršev, ki morajo svojim otrokom
dati podporo in jih usmerjati v
zdrave naèine življenja.«
Kako pa je z vašim prostim
èasom, s kakšnimi aktivnostmi se
ukvarjate?
» V tem letu praktièno nisem imel
prostega èasa, saj sem ga od jutra
do veèera preživel v telovadnici, na
šoli ali na treningu. Nekaj uric ga je
vendarle šlo za smuèanje in
smuèarski tek v zimskem èasu. V
letnem obdobju bo veè èasa za
tenis, gorsko kolesarjenje in
pohodništvo.«
Ekipa Fužinarja ostaja v elitni drušèini
B.B.
Z Fužinarjem ste dosegli cilj in
ostali v prvi ligi. Po konèani sezoni
ste odstopili z mesta trenerja.
Kakšen je bil razlog?
»Kot prvi razlog lahko navedem
odnos vodstva kluba do igralcev. Ni
bilo takšnega sodelovanja, kot je bilo
dogovorjeno na zaèetku sezone. Na
koncu prvenstva, ko smo dosegli ta
želeni uspeh, ni bilo s strani vodstva
nobenega odziva. Drugi vzrok je
povezan z mojo preobremenjenostjo.
Prva liga je za trenerja zelo naporna.
Zame še toliko bolj, ker sem ob redni
službi še trener in sem bil angažiran
vseskozi od 15.avgusta in do konca
marca. Ostali prvoligaški klubi imajo
profesionalne trenerje in so že iz tega
vidika v prednosti. Po tej sezoni sem
se odloèil, da se spoèijem in nekaj
èasa sploh ne bom razmišljal o
odbojki. V odbojki bom zagotovo še
treningom. Poleg velike fiziène
obremenjenosti, bi bilo tudi
prenevarno, da je vseskozi na cesti
na relaciji Ljubljana-Ravne. Tudi zato
je odloèitev padla na bližnji kranjski
Triglav. Ekipa je tudi imela ambicije za
prvo ligo, kar jim je nazadnje uspelo.
Sam poznam tudi dobro
organiziranost tega kluba in menim,
da se je pravilno odloèil.«
»Dandanes se žal mnogo
manj mladih vkljuèuje v
športne dejavnosti.«
Poleg odbojke ste tudi športni
pedagog na osnovni šoli v Mežici?
»Kot športni pedagog delam že
petnajst let. Najprej sem pouèeval
šolsko vzgojo na OŠ Prežihovega
Voranca na Ravnah, sedaj že deveto
leto na OŠ v Mežici.«
5
intervju
MARUŠA ŠTEHARNIK
SLOVENJGRAJÈANKA NA POTI V B REPREZENTANCO
Maruša Šteharnik je doma v Mislinjski Dobravi pri Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
Zgovorna šestnajstletnica, ki obiskuje 2.letnik gimnazije v Slovenj Gradcu, je prejela za
svoje športne dosežke v preteklem letu priznanje za najboljšo športnico do 15 let.
Maruša je èlanica SK Slovenj Gradec in je zaèela tekmovati že pri sedmih letih. Njen prvi
trener v klubu je bil oèe Denis Šteharnik. V vseh kategorijah, odkar je tekmovala v
otroškem programu pri Smuèarski zvezi Slovenije, je dosegala same vrhunske rezultate.
V letu 2005 je postala èlanica ženske èlanske C reprezentance. Uspešno tekmuje tudi v
mednarodnem programu FIS in spada med naše najperspektivnejše smuèarke.
Maruša Šteharnik je na dobri poti, da v prihodnjih nekaj sezonah postane èlanica A
reprezentance in zaène nastopati tudi za svetovni pokal. To se pri ženskah v Slovenj
Gradcu ni zgodilo še nikdar.
disciplinah.«
Kdaj si prviè stopila na smuèi?
» Prviè me je postavil na smuèi oèe,
ko sem bila še èisto majhna. Kasneje
vse pogosteje se je zaèelo v prvem
razredu OŠ.«
Je bilo smuèanje tvoj prvi in edini
šport?
»V zaèetku sem se ukvarjala z
mnogimi športi; ples, rokomet,
badminton. Ko je zaradi smuèanja mi
zaèelo zmanjkovati èasa, sem z
ostalimi športi prenehala.«
Koliko èasa že treniraš smuèanje?
»Treniram že od šestega leta, bolj
resno s treningi pa od dvanajstega
leta.«
Kdo te je navdušil za smuèanje?
»Za smuèanje me je navdušil oèe, ki
je trener pri klubu in preko njega sem
spoznala èar tega športa.«
V pretekli sezoni si postala èlanica
ženske C reprezentance. Kje vse
ste dekleta nastopala?
» Zame je bila ta sezona glede na
prejšnjo velika sprememba. Prviè sem
nastopala v FIS programu. Dekleta
smo nastopala na tekmovanjih po celi
Evropi, V Franciji, Švici, Avstriji, Italiji
itd.«
In kako si zadovoljna s to
tekmovalno sezono?
» V celoti sem kar zadovoljna. Najbolj
z nastopi v Super G-ju, v katerem
sem dosegla tudi 16. mesto na tekmi
v Franciji. Deloma so me zaustavile
poškodbe, saj sem kar trikrat staknila
neugodno poškodbo.V celoti sem kar
zadovoljna s celotno sezono.«
Kateri so tvoji najveèji dosedanji
uspehi?
»Najveè mi pomenita dve srebrni
medalji z dveh mednarodnih
mladinskih tekmovanj, iz Vald'isera in
iz Škofje Loke. Dvakrat sem tudi
Kateri je bil tvoj prvi uspeh?
» Za svoj prvi smuèarski uspeh
lahko reèem, da je to naslov
državne prvakinje pri
cicibankah.«
Kdo te je najveè nauèil
smuèarskih vešèin?
» V zaèetku predvsem oèe,
sedaj pa trener v reprezentanci
Davor Bozovièar.«
Katera je tvoja najboljša
disciplina?
»To se je v zadnjih letih
spreminjalo. V zadnjem èasu je
to zagotovo superveleslalom in
tudi veleslalom. Tekmujem
pravzaprav rada v vseh
6
www.e-karizma.com
osvojila naslov državne prvakinje pri
mlajših deklicah in naslov
podprvakinje pri starejših deklicah.«
Prvo leto nastopaš v konkurenci
mlajših mladink. Kakšna se ti zdi
konkurenca?
»Konkurenca je kar moèna, še
posebej ker so dekleta eno leto
starejša od mene. Prvo leto nastopam
v tej kategoriji mlajših mladink in
konkurenca je predvsem velika v
mednarodnem merilu.«
Kakšni so pogoji za treninge v
Slovenj Gradcu?
»V slovenjgrajškem klubu imamo
super pogoje in veèino treningov
opravimo na svojem domaèem
smuèišèu na Kopah. Kot veèina
ostalih klubov tudi veliko treninga
izvedemo na tujih smuèišèih.«
S kakšnimi ambicijami boš krenila
v naslednjo sezono?
»V naslednji sezoni si želim, da bi
štartala kakšno tekmo evropskega
pokala. Cilj pa je, da se èimprej
prebijem do B reprezentance.«
Kor mlada tekmovalka, ki se
prebijaš na vrh slovenskega
ženskega smuèanja Kako vidiš
slovensko »škijarijo«?
»Želim si seveda, da bi èimprej
konkurirala tudi najboljšim. Pri nas so
sicer zelo dobre tekmovalke, vendar
se jim da konkurirati.«
Je smuèanje naporen šport?
»Zelo naporen. Od novembra in vse
do konec marca je zelo natrpan urnik
s tekmovanji in treningi in v tem èasu
je le kakšen teden dni èasa za odmor
ali poèitek.«
Torej si pozimi zelo veliko
odsotna?
»Tudi prejšnja leta sem bila velika
odsotna, vendar je bilo letos zares
»noro«, saj me sploh ni bilo doma in
tudi ne v šoli.«
Kako potem usklajuješ šolske
obveznosti s smuèanjem?
»Obiskujem 2.letnik gimnazije v
Slovenj Gradcu in imam zelo
razumevajoèega razrednika, kakor
tudi sošolce in sošolke, ki mi veliko
pomagajo in sem jim zelo hvaležna,
tako da zaenkrat nimam kakšnih
problemov s šolo.«
vzor vsi vrhunski smuèarji in
smuèarke.«
Poleg smuèanja in šole ostane
èasa še za kaj drugega oziroma kaj
te še zanima?
»Pozimi skorajda ni èasa za kaj
drugega. Poleti imamo veèinoma
kondicijske treninge in najde se èas
za morje in za druženje s prijatelji, kar
je pa tudi vse. Zaenkrat se smuèanju
posveèam stoodstotno. Marsikaj me
sicer zanima, vendar se bom sproti
odloèala.«
B.B.
Imaš v smuèanju kakšno vzornico?
»Vzornice posebej nimam, so mi pa
RI jih tros
i
KA
»Zakaj bo nogometno svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemèiji?«
»Zato, da starim nemškim nogometašem, ne bo potrebno tako daleè potovati!«
7
NAJBOLJŠA ŠPORTNIKA ZA LETO 2005 V SLOVENJ GRADCU
JUDOISTKA KATARINA GABROVEC IN ROKOMETAŠ BLAŽ KLEÈ
Mestna obèina Slovenj Gradec in Športna zveza sta pripravila
v gostišèu Aerodrom v Slovenj Gradcu že tradicionalno
sveèano podelitev plaket Mestne obèine Slovenj Gradec na
podroèju športa in priznanja »športnik leta« v Mestni obèini
Slovenj Gradec.
Podelitev sta z govorom odprla župan Matjaž Zanoškar in
predsednik Športne zveze Bogdan Gabrovec, ki sta
pozdravila vse navzoèe in èestitala športnikom in športnicam
za njihove dosežene rezultate v preteklem letu. Enourno
prireditev, ki jo je povezoval moderator Jurij Berložnik so
popestrili glasbena skupina Suha Južina in plesalke PK Levi
Devžej. Poleg nagrajencev in dobitnikov plaket je bilo med
gosti veliko športnih delavcev, med drugimi tudi legenda
slovenjgrajškega športa 95-letni Vinko Canjko.
Najboljša športnika Katarina Gabrovec in Blaž Kleè
Najboljša športnica v letu 2005 je postala judoistka Katarina Gabrovec,
èlanica Judo kluba Proton, ki je v letu 2005 trikrat osvojila naslov državne
podprvakinje: 2.mesto na državnem mladinskem prvenstvu v kategoriji do
63.kg, 2.mesto na državnem prvenstvu za mlajše èlanice v kategoriji do 63
kg in 2.mesto na državnem prvenstvu za èlanice v kategoriji do 70 kg. Z
doseženimi rezultati je postala stalna èlanica slovenske reprezentance v treh
starostnih kategorijah.
Priznanje za najboljšega športnika v letu 2005 je prejel rokometaš
domaèega kluba Blaž Kleè. Blaž ima za seboj odliène igre v mladinski ekipi
Rokometnega kluba Prevent Slovenj Gradec in je èlan kadetske
reprezentance Slovenije. Bil je tudi kapetan in glavni steber igre kadetske
reprezentance, ko so dosegli velike uspehe - na evropskem kadetskem
prvenstvu v Beogradu leta 2004 in lansko leto na evropskem prvenstvu na
Švedskem, ko so dvakrat osvojili 4.mesto.
Najboljša ekipa v preteklem letu je èlanska ekipa Rokometnega kluba
Prevent, ki se redno uvršèa na sam vrh prve državne rokometne lige. Poleg
tega je èlanska ekipa igrala in promovirala svoje mesto že po mnogih
evropskih državah ( Francija, Nemèija, Èeška, Norveška, Poljska,
Islandija, Švedska, Švica, Danska, Turèija…) in so v zadnjih letih bili redni
udeleženci evropskih pokalov.
Priznanje najboljšega športnika invalida je šlo v roke Damjanu Hovniku,
èlanu društva paraplegikov Koroške, ki tekmuje s hitrostnim vozièkom v
kategoriji Te 52. V letu 2005 je med drugim dosegel bronasto medaljo na
200m in na 400m na svetovnem prvenstvu v atletiki na Finskem, na
odprtem prvenstvu v Èeških Pardubicah tri prva mesta v vožnji s hitrostnim
vozièkom in poleg še mnogih drugih odliènih uvrstitev, je tudi lastnik
državnih rekordov v vožnji s hitrostnim vozièkom na 100, 200 in 400m v
kategoriji Te 52.
8
www.e-karizma.com
Najboljša športnika v kategoriji do 15 let smuèarka Šteharnikova in
šahist Krivec
V kategoriji najboljše športnice do 15 let je priznanje prejela mlada
perspektivna smuèarka iz Slovenj Gradca Maruša Šteharnik, ki je v prejšnji
sezoni postala èlanica ženske C reprezentance in z rezultati v svoji kategoriji
spada med najboljše smuèarke v Sloveniji.
V konkurenci najboljših športnikov do 15 let gre tokrat priznanje v roke
šahistu Sandiju Krivcu, ki po kriterijih Šahovske zveze Slovenije spada med
prve tri posameznike v državi. V zadnjih dveh letih je dvakrat nastopil na
evropskem in enkrat na svetovnem prvenstvu.
Plakete
Plakete na podroèju športa so dobili Športno društvo Invalid, Rokometni klub Prevent in Kegljaški klub Slovenj Gradec.
Športno društvo Invalid deluje že veè kot 50 let. Skozi vse leto skrbijo za rekreacijo svojih èlanov z igranjem namiznega
tenisa, pikada, balinanja, streljanja, kegljanja in šaha. V zimskem èasu so organizatorji tekem v sankanju in smuèanju.
Enkrat letno pripravijo športni teden invalidov mestne obèine Slovenj Gradec. So tudi organizatorji zgodovinske športne
prireditve po poteh 14.divizije na Štajersko. Športno društvo Invalid predvsem skrbi za rekreacijo in zdravje svojih èlanov,
nekateri med njimi na športnih tekmovanjih dosegajo tudi odmevne rezultate, kot na primer Darko Šajher, Mihaela Sušec,
Tone Garb, moška ekipa v pikadu, Drago Mihalj, Karl Kraiger in drugi.
Rokometni klub je nedolgo nazaj slavil 50-letnico rokometa v Slovenj Gradcu. V vsem tem dolgem obdobju velja rokomet
za šport številka ena v mestu. Na tribune privablja najveè gledalcev in Slovenj Gradec je znan po tem, da ima vedno
številno publiko, ne glede na trenutne uspehe. Trenutno je v treninge vkljuèenih kar 259 otrok, mladincev in èlanov.
Z rokometom se je v preteklosti ukvarjalo ogromno mladih, veèina njih pa je tudi resno trenirala in tekmovala, tako da lahko
govorimo o pomembnem prispevku Rokometnega kluba k športni in siceršnji vzgoji mladih v Mislinjski dolini.
Kegljaški klub Slovenj Gradec je vse od svoje ustanovitve leta 1956 dalje aktiven èlan Kegljaške zveze Slovenije, dosežki
njegovih èlanov pa so ga vedno uvršèali v sam vrh tega športa že prej, v nekdanji skupni državi, po osamosvojitvi pa so ime
obèine prav tako uspešno promovirali v slovenskem in mednarodnem merilu. Klub redno organizira tudi tekmovanja na
državnem nivoju, tekmovanja veteranov, rekreativcev in mlajših kategorij. Vsakoletni turnir za pokal mesta Slovenj Gradec
pa v mesto redno privabi veliko število vrhunskih kegljaèev iz cele Slovenije.
Na koncu prireditve so podelili pisna priznanja za dosežke na podroèju športa. Ta priznanja so dobili judoist Dejan Balant,
ribiè Branko Konc, strelec Darko Šajher in mlada smuèarja Gašper Kovaè in Katja Horvat.
B.B.
(vir: MO Slovenj Gradec)
9
OLIMPIJSKE IGRE V TORINO ZA NAŠE NEUSPEŠNE,
ODLIÈNA KLUBSKA SEZONA
Na SZS so se bolj kot s
tekmovalci ukvarjali sami s
seboj
reprezentance izbira potrebno število
spremljevalnega osebja (serviserji,
pomoèniki, fizioterapevti). Izbor èlanov
strokovnega vodstva in njihovih
sodelavcev je kljuènega pomena, saj
so oni tisti, ki postavljajo temelje za
doseganje dobrih rezultatov ter skrbijo
za motivacijo in vzdušje v celotni
reprezentanci. Tu me moti predvsem
to, da naša reprezentanca ne primora
za reprezentante v spremljevalni ekipi
niti enega športnega psihologa, kateri
bi bil tekmovalcem v veliko pomoè.
Upam, da se bodo gospodje na SZS
iz te zgodbe vsaj kaj nauèili in jim bo
dober poduk za v bodoèe.
Pred letošnjo smuèarsko sezono smo
v Sloveniji gojili velika prièakovanja,
saj so bile pred nami zimske
olimpijske igre, na katerih smo tudi
Èrnjani imeli s Tino Maze in Alešom
Gorzo dva moèna aduta. Tako laièna
kot delno tudi strokovna javnost sta
bili mnenja, da se naša tekmovalca
samo pojavita v Torino, pa jo že
imamo, medaljo namreè samo barve
ji še nismo èisto doloèili.
Tako je menilo tudi vodstvo SZS, ki si
je za cilj postavilo osvojitev eno
od medalj. To je vse lepo in prav,
kakor je tudi prav, da si
postavljamo visoke cilje. Vendar
morajo zastavljeni cilji temeljiti na
realni podlagi in vloženem delu
ter pri tem vzeti v zakup, da so
lahko visoka prièakovanja v
reprezentancah, kot je
slovenska, zaradi enega samega
»vrhunskega potenciala« tudi
bumerang in zelo negativno
vplivajo na tekmovalce same.
Strah pred (pre)velikimi
prièakovanji javnosti (beri nacije) že v
samem startu onemogoèa sprošèen in Tilen Debelak in Jan Pisar
optimalen nastop tekmovalcev
med starejšimi deèki sodita v
(tekmovalke), saj so zunanji pritiski na
sam svetovni vrh
tekmovalca tako neznosni, da se mu
lahko v hipu poruši samozavest in
Bolj vesela stran smuèanja v Sloveniji
navadno se pojavijo dvomi vseh vrst.
so klubi, ki kar naprej vzgajajo dobre
tekmovalce, kateri se uvršèajo v sam
Žal se tega, vsaj v zadnjem
svetovni vrh, med njimi je tudi SK
predolimpijskem letu na SZS niso
Èrna, saj ima v Tilenu Debelaku in
zavedali in so se bolj kot s tekmovalci
Janu Pisarju, trenutno tekmovalca
ukvarjali sami s seboj ter s tem,
med starejšimi deèki, ki sodita v sam
kakšna oblaèila bodo imeli na sebi,
svetovni vrh. Za njihov napredek ima
kdo bo šel v spremstvu na olimpijske
najveè zaslug, njihov trener Mitja
igre in podobno.
Zmagaj, kateri je dokazal, da z resnim
Sam sem na sestankih alpskega
strokovnim delom pridejo tudi
pododbora kar nekajkrat opozarjal, da
rezultati. V klubu smo to sezono
vzdušje v reprezentanci ni dobro, saj
zaèeli z 37 tekmovalci, kateri so
sem se s trenerjem g. Janezom
nastopali v razliènih tekmovanjih,
Šmitkom velikokrat pogovarjal o tej
glede na starost in kakovost.
problematiki. Potarnal mi je, da se
S kondicijsko pripravo smo prièeli
tekmovalci obnašajo neprofesionalno,
20.05.05, vzdržljivost smo nabirali na
da odpovedujejo poslušnost …
stadionu NK Peca, ter po okoliških
Skratka dovolj za resen pogovor, da
travnikih, kolesarili na relaciji Èrnase na relaciji SZS usedejo za isto
Sleme-Èrna. Moè smo nabirali v
mizo tekmovalci, trenerji in vodstvo
fitnesu, akrobatiko, koordinacijo in
zveze ter razèistijo svoje neurejene
ravnotežje pa razvijali v telovadnici.
odnose. Žal do tega ni nikoli prišlo, je
Fizièno pripravo smo meseèno
pa prišlo do pranja umazanega perila
preverjali z motoriènimi testi, doma in
v javnosti.
na Športni fakulteti v Ljubljani.
Strokovno vodstvo si glede na velikost
10
www.e-karizma.com
Kondicijske priprave je vodil trener
Jože Plesec.
Snežne priprave so potekale na
avstrijskih ledenikih, kot so Hintertux,
Kaprun, Mölltal ter v švicarskem
Zermattu, vse do tekmovalne sezone.
FIS ekipo sta vodila trenerja g. Blaž
Jelen ter njegov pomoènik g. Tomaž
Lekiè, v njej so tekmovali naslednji
tekmovalci: Matic Jelen, Jure Lekiè,
Alan Vidoviè in Albin Tahiri.
Predvsem Jure Lekiè je pokazal veliko
mero smuèarskega znanja, saj se je
med mlajšimi mladinci kar 12 krat
povzpel na prvo mesto, osvojil še 6
krat drugo mesto ter tri tretja mesta.
To mu je prineslo v pokalnem
tekmovanju skupno prvo mesto v
državi. Postal je državni prvak v SG
ter tretji v SL in je tudi èlan državne
reprezentance. Drugi po kakovosti je
bil Albin Tahiri z naslednjimi boljšimi
uvrstitvami: 3,5,6,7,7,8,10,10, ter
skupno 9.mesto v pokalu med MLM.
Matic Jelen je tekmoval med SM
mladinci in dosegel naslednje
rezultate: 3 , 4, 6, 6, 7, 8, 8, v pokalu
je zasedel skupno deveto mesto
med SM, kar je manj od
prièakovanega še posebej, èe vemo,
da je bilo kar nekaj mlajših
mladincev pred njim. Alan Vidoviè že
kar nekaj let bije bitko za prikljuèitev z
boljšimi tekmovalci, vendar
neuspešno, samo dva rezultata med
deseterico, sta vsekakor manj od
prièakovanega, kakor tudi skupno 20
mesto v pokalu.
Starejši so pod vodstvom trenerja
Mitje Zmagaja in njegovih pomoènikov
g. Štefana Peršaka in Petra Kosa
dosegli daleè najboljše rezultate, tako
na mednarodnem kot domaèem
prizorišèu. Tilen je na neuradnem
evropskem prvenstvu v Škofji Loki
osvojil tako v SL kot v VSL drugo
mesto, medtem, ko je bil Jan Pisar
sedmi v SL. V Italiji so tekmovali za
trofej Topollino, kar šteje za neuradno
svetovno prvenstvo, saj na njem
sodelujejo tekmovalci iz vsega sveta.
Tu je bil Tilen v slalomu šesti, Jan pa
11, v VSL sta imela manj sreèe, saj
sta po dobrih vožnjah oba odstopila.
Tretjo mednarodno tekmovanje sta
imela v Italiji za trofej Pinnochio in
sicer na enaki ravni kot v Škofji Loki.
Tilen je bil drugi, Jan pa èetrti, oba v
VSL. Na državnih tekmah za pokal
Hervis, sta uprizorila pravo dramo, saj
sta se skozi celo sezono izmenjavala
na prvem mestu tako, da je šele
zadnja tekma odloèila o skupnem
pokalnem zmagovalcu v državi. Tilen
Debelak je pokazal, da je pravi
šampion in je v skupnem seštevku
premagal borbenega Jana za 5 toèk.
Tilen je na državnih tekmah dosegel
naslednje rezultate: 7 x prvo , 1x
drugo, 1x tretje mesto, ter na
regijskih 3 prva mesta. Postal
državni prvak v VSL, ter tretji
v kombinaciji. Pisar Jan ima
naslednje rezultate na
državnih tekmah: 2 x prvo 5 x
drugo in 8 x tretje mesto.
Osvojil je kar 4 medalje na
državnem prvenstvu in to
zlato v kombinaciji, srebrno v
SG in VSL, ter bronasto v SL.
Druga dva tekmovalca v tej
ekipi sta Žiga Peršak in Vasja
Plesec. Posebej Žiga je
dosegel kar nekaj dobrih
rezultatov 6, 5 in 8 mesto na
državnih ter 7, 5, 7 mesto na
regijskih tekmah, medtem, ko
Vasja to sezono ni pokazal vsega
svojega potenciala. Aljaž Telèek je bil
skoraj vso sezono poškodovan in je
brez rezultatov. Pri mlajših deklicah in
deèkih, sta tekmovala dva
tekmovalca, Špela Verdel in Matic
Kert, posebej Špela se je izkazala z
nekaj zelo dobrimi rezultati, tako na
državnih kot regijskih tekmah, med
drugim je osvojila tudi bronasto
medaljo na državnem prvenstvu v SL.
Matic je zelo marljiv, vendar njegovo
znanje še ni na nivoju, za dosego
vidnejših rezultatov.
V ekipi cicibanov je
kar nekaj resnih
kandidatov, kateri bi
lahko z marljivim in
strokovnim delom
postali dobri
tekmovalci. To ekipo
trenirata Boštjan
Delalut in njegov
pomoènik Jani
Hercog. Na njima je,
da z resno
zastavljenim delom
pokažeta tudi svoje
trenerske sposobnosti
ter s to homogeno
skupino ustvarita
dobre tekmovalce. V tej skupini je
najbolj odstopala z dobrimi rezultati
Ines Urška Osojnik z naslednjimi
rezultati: državne tekme 4, 3, 3, 9, 3,
8 ter v regiji 3, 2, 3, 1, 2 mesto, ter
osvojila bronasto medaljo na
državnem prvenstvu. Skupno je èetrto
uvršèena tekmovalka za pokal
Wienerstaedtische. Neja Puc se je
redno uvršèala med dobitnice toèk na
državnih tekmah, enako tudi na
regijskih, je zelo marljiva in vztrajno
napreduje. Sestra Urška zaradi
bolezni, razen na dveh tekmah, ni
tekmovala. Pri cicibanih smo to
sezono imeli kar nekaj smole. Veliko
tekmovalcev se je med sezono
poškodovalo, Jani Slatinek, Jan Kunc,
skupno 3. mesto v regiji. Gašper
Jezernik, ima le dva solidna rezultata
in to 13. mesto na pokalni tekmi ter 5
na regijski. Jani Slatinek je zaradi
zloma noge imel samo tri tekme v
regiji 11, 11, 10, ter dosegel 17. mesto
v pokalni tekmi.
V Koroškem pokalu so pod vodstvom
g. Uroša Praprotnika, ter pomoènic
ga. Melite Osojnik, ga. Mojce Petriè in
pomoènika g. Nejca Kerta tekmovali
najmlajši. Bilo jih je kar 15. Za te
tekmovalce rezultati niso bili v
ospredju, ampak predvsem
spoznavanje smuèanja kot
tekmovalnega športa, ter pridobivanje
bodoèih tekmovalcev v klub. V
skupini so bile naslednje tekmovalke
in tekmovalci: Ana Mostner, Urša
Štern, Daša Marovšek, Klara
Simetinger, Vasja Vonèina, Jaka
Kompan, Miha Lenko, Helena Lesjak,
Kaja Praprotnik, Urša Slemenšek,
Petra Robnik, Manja Mrdavšiè, Franci
Perko, Vid Puc in Luka Kogelnik.
Izkazali sta se predvsem Helena
Lesjak in Kaja Praprotnik, kateri sta z
enakim številom toèk osvojile skupno
prvo mesto ter Franci Perko z drugim
mestom v skupni uvrstitvi.
Na koncu naj se dotaknem tudi Tine in
Aleša, katera sta tekmovala v
svetovnem pokalu in na olimpijskih
igrah ter sta bila najbolj
izpostavljena èlana slovenske
smuèarske reprezentance javni
kritiki, èeprav velikokrat tudi
neopravièeno. Verjamem, da se
bosta iz letošnje sezone veliko
nauèila ter, da bosta uspela vse
negativne izkušnje in napaène
odloèitve letošnje zime, v
prihodnosti obrniti sebi v prid in
uveljavila svoj že dokazan
vrhunski potencial. Trdno sem
preprièan, da njuni najboljši
rezultati še pridejo, tudi na
najveèjih svetovnih tekmovanjih.
Vsekakor jih v Smuèarskem
klubu Èrna moèno podpiramo in
držimo pesti za èimprejšnjo
Tadej Ameršek tako, da zaradi
vrnitev
na mesta, ki jima po kvaliteti
objektivnih razlogov niso v celoti
tudi
pripadata,
to pa je sam svetovni
izpolnili naših prièakovanj.
vrh.
Kljub temu so nekateri dosegli nekaj
Naštel bom nekaj Tininih rezultatov v
zelo dobrih rezultatov. Jan Kunc,
sezoni: Soelden 1 VSL, Aspen 19 SG,
državne tekme, 2, 3, ter regijske 2 x
Aspen 8 VSL, Spindleruv Mlyn 19
prvo mesto, osvojil je bronasto
VSL, Lienz 3 VSL, Lienz 24 SL, Bad
medaljo na državnem prvenstvu,
Kleinkircheim 6 SG, St. Moritz 2 SG,
skupno 8 v pokalu. Žan Ozimic 13.
Cortina d, Ampezzo 9 SG in 11 VSL,
mesto na državnem prvenstvu, ter 6,
Ofterschwang 7 VSL, Hafjell 9 VSL ,
9, 12, 5 na regijskih tekmah. Leon
ter zasedla skupno 7. mesto v VSL,
Grum 12. mesto na državnem
kar je še zmeraj odlièna uvrstitev.
prvenstvu, ter 4, 9, 9, 5 na regijskih
tekmah. Tadej Ameršek 19. mesto na Nekoliko slabše se je odrezal Aleš, saj
državnem prvenstvu ter 2, 2, 4, 8, 8, 6 je kar za nekaj mest poslabšal lansko
skupno uvrstitev.
mesto na regijskem tekmovanju,ter
11
13
Dosegel je naslednje boljše rezultate:
Soelden 26 VSL, Beaver Creek 24
VSL in 20 SL, Kr. Gora 24 SL,
Adelboden 26 VSL, Wengen 17 SG in
19 SL, Yongpyong 18 VSL in 16 VSL,
skupno v svetovnem pokalu je
zasedel 31.mesto v veleslalomu.
Osvojil srebrno kolajno na državnem
prvenstvu v VSL in SL.
Na državnih prvenstvih
osvojili 13 medalj
V celoti gledano imamo za sabo zelo
uspešno sezono, saj smo na državnih
prvenstvih osvojili kar 13 medalj,
imamo dva nova tekmovalca v
mladinski reprezentanci, za kar je
nedvomno zaslužen tudi novi vodja
alpske sekcije Mitja Kunc, kateri je
znal z svojimi bogatimi izkušnjami
svetovati tako trenerjem, kot
tekmovalcem, kako priti do boljših
rezultatov.
Na samem organizacijskem podroèju
smo se izkazali kot dobri organizatorji,
tako pri sindikalnih tekmovanjih, kot
pri bolj zahtevnejših kot sta bila FIS in
državno prvenstvo za CE/CI, skupno
smo organizirali kar 18 tekmovanj, za
vse smo dobili zelo dobre ocene.
Zahvala gre sodnikom za redno in
požrtvovalno prihajanje na tekme,
zahvalil se bi tudi Jožetu Prevalniku,
kateri nam je bil v veliko pomoè pri
organizaciji vseh tekmovanj.
Zelo odvisni smo tudi od dela
staršev, kateri vedno priskoèijo
na pomoè,sploh pri
postavljanju arene v cilju.
Z svojimi zdravniškimi
uslugami, nam vedno pomaga
dr. Ana Fajmut, ter direktor
hotela Krnes za kar se jima SK
Èrna lepo zahvaljuje. Zahvala
gre Matevžu Jelenu, ki nam
vedno nesebièno pomaga pri
gradnji poligona in za vso
razumevanje na smuèišèu.
Zahvaljujemo se tudi vsem
šolam v katere hodijo naši
tekmovalci, saj bi brez
njihovega razumevanja,
dejavnost tekmovalcev bila
zelo otežena.
Na samem smuèišèu se je to
sezono, kar nekaj dogajalo, z
pomoèjo obèine ter veliko
posluha
župana, smo razširili zgornji in
srednji del smuèišèa Dolina.
Na pogovor smo povabili
velika poznavalca smuèarskih
problemov v Sloveniji Toneta
Vogrinca in Draga Rataja,
katera sta nam dala veliko
uporabnih nasvetov, za postopno
dograditev smuèarskega poligona.
Saj se èedalje bolj zavedamo, da
poligon nima samo tekmovalnega
namena, ampak predvsem
rekreativnega, kar dokazujejo krajani
z vsakoletno številnejšo udeležbo na
smuèišèu.
Jože Plesec
DVA DRŽAVNA NASLOVA V NAMIZNEM TENISU ZA OŠ JURIÈEVEGA DREJÈKA
Na državnem prvenstvu v namiznem tenisu za uèence in uèenke osnovnih šol s prilagojenim programom, ki je potekalo
31. marca 2006 v Litiji, sta dva uèenca ravenske osnovne šole Jurièevega Drejèka dosegla izjemen uspeh- obema je
uspelo osvojiti naslov državnega prvaka v namiznem tenisu. Miha Vališer je tako ubranil lanski naslov in potrdil, da tisti
uspeh ni bil sluèajen. Med dekleti je tokrat slavila Tadeja Stachel, ki je lansko predstavnico šole Melito Piliè in dobitnico
srebrne medalje z lanskega prvenstva premagala že na šolskem tekmovanju in se je v Litiji prav tako zavihtela na prvo
mesto.
Interesna dejavnost namiznega tenisa pod mentorstvom Bena Jelena na šoli uspešno deluje že sedmo leto in šola ima v
svoji zbirki že kar nekaj naslovov in medalj. Tokratni uspeh - dve prvi mesti je doslej najveèji in še dodatna vzpodbuda za
vse na šoli, tako za uèence in uèenke, kot tudi za vodstvo šole.
B.B.
12
www.e-karizma.com
komentar
SO ŠPORTNE EKIPE ŠE V PONOS KRAJEM?
Na Koroškem v ekipnih športih nimamo ravno veliko predstavnikov v najvišji ligah. Rokometaši Preventa so stalnica v
vrhu slovenskega klubskega rokometa, odbojkarjem Fužinarja je uspelo ostati v prvi ligi, ravenske igralke namiznega
tenisa so bile izvrstne pete, kegljaèi Interokna iz Dravograda so dosegli odlièno èetrto mesto v pravkar konèani sezoni,
kegljaèice Slovenj Gradca že nekaj èasa solidno nastopajo v prvi ligi, èast koroškega prvoligaškega nogometa
rešujejo dekleta iz Slovenj Gradca…in to je v glavnem tudi vse, kar se tièe predstavnikov ekipnih športov v najvišjih
ligah. V tej sezoni se je uspelo tudi dekletom OK Prevalje uvrstiti v prvo ligo, vendar so se v klubu odpovedali
nastopanju v 1.DOL. Razlog - zaradi premajhnega števila kakovostnih igralk in ker so igralke veèinoma študentke.
Ljubitelji športa so opazili oèiten padec kvalitete ekipnega športa v zadnjem èasu. Že nekaj èasa nimamo predstavnika
v najpomembnejši prostranski stvari na svetu - nogometu. Še pred nekaj leti sta to bila Korotan in Dravograd, ki sta na
domaèih tekmah vedno zbrala zavidljivo število gledalcev. Košarka kot drugi zelo popularen ekipni šport, si na
Koroškem niti ne uspe izboriti mesta pod soncem.
Èe pogledamo le nekoliko desetletij nazaj, je bilo vse drugaèe. Starejši ljubitelji športa na Ravnah se bodo spomnili, da
konec sedemdesetih let in v zaèetku osemdesetih so imele samo Ravne poleg moške odbojkarske ekipe, tudi žensko
ekipo odbojke, ki so celo posegle v najvišjo državno ligo takratne države. O tem, da je bil nekoè na Ravnah tudi
rokomet so nekateri že pozabili, prav tako so rokometašice Fužinarja zelo uspešno nastopale v takratni slovenski ligi.
Tudi ravenski nogomet je poznal že boljše èase. Uspehi takratnega Fužinarja so bili zelo tesno povezani z »fabriko«, ki
je v tistih èasih znatno podpirala ravenski šport. Z leti vse manj, medtem ko v èasu osamosvojitve in krize železarstva
so mnogi klubi dobesedno usahnili. Danes od moènega Fužinarja v ekipnih športih so ostali le še odbojkarji , ki so letos
bili boj za obstanek v prvi ligi. Njihov »zadnji udarec« je bil pred nekaj leti, ko je ekipa slavila državni odbojkarski naslov
in pokalni naslov.
Ena glavnih težav koroškega ekipnega športa poleg primanjkovanja finanènih sredstev, je velik odliv mladih na študij v
Ljubljano in v Maribor. Kar pomeni siromašenje domaèih ekip in zalaganje našega igralskega kadra drugim ekipam. Ko
sem že prej omenil, da odbojkarice Prevalj ne bodo nastopale v najvišji ligi, zaradi premajhnega števila kakovostnih
igralk, smo imeli pred kratkim videti na TV ekranih ženski odbojkarski finale med NKBM Branik in ekipo iz Novega
Mesta, kjer so pomembno vlogo v obeh ekipah odigrale tri koroške igralke
( Petra Kramolc, Anja Zdovc in Katja Jontes).
Ekipni športi na nek naèin pomenijo neposredno promocijo za sam kraj. Mnogi klubi že v svojem imenu nosijo ime
kraja. Vendar to še zdaleè ne pomeni, da tudi sam kraj v celoti stoji za to ekipo. In ravno ta nepodpora in neusklajenost
med mestnimi strukturami in vodstvi klubov, ima za posledico, da ekipni šport izgublja na svojem pomenu. Dobri
poznavalci razmer na podroèju bivše »juge« bodo znali povedati, da so bili upravni odbori klubov »moènejši« od samih
mestnih svetov, in so bili praktièno vsemogoèni. Preko klubov se prikaže sloga, moè kolektiva in celotnega mesta, kar
se na drugi strani kaže tudi v veèji pripadnosti športnikov in gledalcev klubu in kraju. Pri nas se je v zadnjem èasu
oèitno bolj uveljavil individualizem, kar se navsezadnje vidi na tudi ostalih podroèjih družbenega življenja.
Nekje iz ozadja je pricurjala novica, da se naj bi nova oblast temeljiteje lotila reševanja èasti nekaterih pomembnih
slovenskih športnih kolektivov. Znano je, da danes brez velikih finanènih vložkov, je skorajda nemogoèe stopiti v korak
z ostalimi evropskimi klubi. Preko nekaterih slovenskih podjetij, ki so še v državni lasti, se naj bi znatno podprli nekateri
kolektivi, po nekaterih podatkih naj bi šlo za KK Union Olimpijo, NK Maribor Pivovarna Laško, RK Celje Pivovarna
Laško in HK Jesenice. Ali bo to ustrezen naèin in kako bo vse to izgledalo v praksi bo pokazala prihodnost.V vsakem
primeru se vrhunski kolektivni šport lahko le obdrži in preživi v povezavi države, gospodarstva in celotnega okolja.
Kaj preostane Korošcem v tej zgodbi bomo šele videli in verjetno se bo potrebno zopet postaviti le na lastne noge. Se
pa pogosto slišijo hvalospevi s strani »moèvirnikov«, kako nam le uspe sestaviti tako uspešne športne kolektive,
predvsem v mlajših kategorijah, glede na naše finanène zmožnosti in pogoje. Le ni vse tako slabo, kot vèasih morda
sami mislimo. Spomniti je treba, da nas drugi mnogo bolj cenijo, kot se nam zdi. Saj kako nas tudi ne bi, ko pa v
njihovih vrstah glavno vlogo igrajo ravno športniki iz naših krajev. Brez »koroške delovne sile« zagotovo ne bi bili tako
uspešni.
B.B.
Mladinski državni prvaki - RK Prevent in OK Fužinar
13
kikboks
REPAS SVETOVNI PRVAK
Slovenj Gradec, mesto miru, je bilo ponovno deležno dodatne doze adrenalina. Štiri ure trajajoè kikboks veèer je
navdušil nabito polno dvorano, ob brezhibni organizaciji pa je bila zmaga Uroša Repasa v boju za naslov
svetovnega prvaka pravi zakljuèek.
14
www.e-karizma.com
Še enkrat veè se je pokazalo, da Slovenj Gradec
potrebuje veèji in modernejši športni objekt. Èe ne bi bilo
prostora za gledalce tudi ob ringu, bi pred vrati zagotovo
ostalo lepo število ljubiteljev borilnih vešèin, ki so prišli
bodrit domaèe borce. Tako pa so lahki vsi uživali ob
dobrih bojih in spremljajoèem programu, ki ga je, še
enkrat veè, odlièno povezoval že legendarni Primož
»Mimi« Mori, ki je glavno borbo napovedal v slogu
najveèjih dogodkov. Za glasbeno spremljavo je skrbela
skupina Flesh, ki je vsak dvoboj napovedalo v
»rokerskem« slogu. V zagotovo najbolj zanimivem
veèeru kikboksa doslej je bilo pred osrednjo borbo za
naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 90 kilogramov
po verziji WKA med Repasom in Maroèanom
Boubkarijem na sporedu sedem bojev. Slovenski
tekmovalci so se izkazali, prav tako pa sta, na
navdušenje domaèih navijaèev, zmagoslavno ring
zapustila tudi dva domaèina, oba èlana Kikboks kluba
Zmaj, Nejc Camlek in Simon Hribernik. Pred njunimi
udarci sta klonila slovaška predstavnika, ki sta se tokrat
ob napaènem èasu znašla na napaènem kraju. V drugih
bojih je v kategoriji do 72 kg Mitja Štruc v predajo prisilil
Srðana Vujoviæa, Marcel Fekonja je bil boljši od še
enega predstavnika SÈG Petra Kneževiæa, v Nemèijo pa
se je v kategoriji do 63 kg z zmago na Žigo Hervolom
vrnil Christian Deiss.
Pred glavno borbo so gledalci videli še dve izjemno
zanimivi borbi. V edinem povsem mednarodnem
obraèunu je nadarjeni evropski prvak iz leta 2004 Goran
Radonjiè, varovanec Gorana Lekiæa, najprej na tla
položil Nemca Marka Rajkoviæa, ki je po koncu druge
runde dvoboj predal. Sledil je še šou Jasmina Beèiroviæa
v thaiboxu. Srebrni s svetovnega prvenstva 2005 Nemec
Sebastian Scheider, je dolgo skrbel za izenaèen boj, v
katerem pa je bil Beèiroviæ vedno v prednosti. Do zmage
je prišel s klasiènim »knockout« udarcem, po katerem se
Nemec še nekaj èasa ni uspel pobrati. Na sreèo ni prišlo
do kakšne poškodbe, gledalci pa so tako še pred
osrednjim dvobojem prišli na svoj raèun. Za konec sta
se na prihod v ring vedno bolj pripravljala oba glavna
akterja. Èeprav jih ni bilo malo, ki so bili po odpovedi
Angleža Wayna Turnerja skeptièni o moèi Mohameda
Boubkarija, jih je 29-letni prvak Maroka, ki trenira na
Nizozemskem, hitro preprièal o zmoti. Odlièna tehnika
udarcev z nogo, taktièna zrelost in na trenutke izkušeno
zavlaèevanje so bile dovolj dobro opozorilo za Repasa.
Slednji je ob buèni podpori navijaèev zaèel previdno, a
dlje je borba trajala, bolj je uveljavljal svoj ritem. Že pred
zadnjo rundo je bilo tako jasno, da bo Repas postal nov
svetovni prvak, a previdnost ni bila odveè, saj je
Boubkari še vedno kazal »znake življenja«. Kljub temu
tudi sam ni prièakoval zmage in je bil zadovoljen že s
tem, da je zdržal dvanajst težkih rund. »Vedel sem, da
me danes èaka težak nasprotnik, ki bo poleg vsega
imel veliko podporo domaèih navijaèev. Nisem
prièakoval, da bom sploh zdržal tako dolgo. Zmaga
Uroša je povsem zaslužena, zahvalil pa bi se
gledalcem za spodbudo,« je po boju dejal izmuèeni
Maroèan. »Boubkari se je izkazal kot izreden borec,
kar smo tudi prièakovali. Glede na dejstvo, da je za
boj izvedel kasneje sem bil preprièan, da ne bo
zdržal dvanajst rund. Z udarci z nogo je bil vseskozi
nevaren in me držal nekoliko stran od sebe, na
koncu pa se je trd trening obrestoval,« pa je po boju
dejal novi svetovni prvak Uroš Repas. Z zmago je bil
zadovoljen tudi trener Repasa Predrag Lekiæ: »Celotne
priprave in taktiko smo pripravljali na Turnerja in
angleško šolo kikboksa. A poškodbe pri borcih so v
èasu priprav dokaj pogoste in niso niè
nenavadnega. Maroèani so na zadnjih prvenstvih
dosegali dobre rezultate. Odlikuje jih boljša tehnika
udarcev z nogo, ki so moèni in atraktivni. Veljajo za
nepredvidljive, pogumne in neumorne borce in
Boubkari je bil tipièen predstavnik takšnega naèina
boja. To je bila izjemno težka in ena najboljših borb,
kar sem jih videl v zadnjem èasu. Nasprotnik me je
presenetil, saj je bil v zadnji rundi še vedno dokaj
svež. Na sreèo je Uroš prikazal izjemno borbo in
peklenski trening v zadnjih mesecih se je
obrestoval. Mislim, da je danes dokazal, da je eden
najboljših borcev v tem delu Evrope in èe bo tako
nadaljeval lahko pride še višje. Prostora za
napredovanje je še dovolj.« Repas je tako pasu za
evropskega prvaka v full contactu po verziji ISKA dodal
še naslov svetovnega prvaka po verziji WKA - gre za
najveèjo in najstarejšo profesionalno zvezo v kikboksu do 90 kilogramov. »Za ta dvoboj sem se pripravil
zares dobro. Najprej v Èrni Gori, nato še v Slovenj
Gradcu. Med sparing partnerji je bil tudi Ivan
Strugar, ki velja za enega najboljših borcev na svetu.
Zadovoljen sem z zmago, ki je bila odraz dobrega
preteklega dela. Upam, da bodo stvari sedaj šle
samo še navzgor,« je še zakljuèil Repas.
Bogdan Tušek
15
Državno polfinalno tekmovanje v odbojki za deklice
na Prevaljah
Na osnovni šoli Franja Goloba Prevalje je potekalo republiško polfinalno tekmovanje v odbojki za deklice. Na
Prevaljah ima odbojka dolgotrajno tradicijo.Na polfinalnem turnirju so poleg uèenk naše šole nastopale še uèenke iz
OŠ Benedikt, OŠ Bratov Polanèièev Maribor ter uèenke OŠ Blaža Arnièa Luèe.
Polfinalni turnir so osvojile uèenke naše šole in se tako uvrstile na državno finalno tekmovanje osnovnih šol v odbojki
za deklice, ki bo drugi teden v mesecu aprilu. Tekmovanje se je odvijalo po sistemu vsak z vsakim. Vsaka ekipa je
odigrala tri tekme. Uèenke naše šole so vse ekipe premagale z rezultatom 2 : 0. Uèenke, ki so zastopale našo šolo in
dosegle ta odlièen rezultat so: Nina Juraja, Anja Lešnik, Sara Piko, Sara Senekoviè, Slaðana Vidakoviè, Kaja
Èapelnik, Barbara Oswald, Karin Popoviè, Maša Denša in Maja Sekavènik. Še posebej je potrebno pohvaliti Nino
Juraja, ki je bila na polfinalnem turnirju izbrana za najboljšo napadalko, ter izbranko za najboljšo podajalko, Slaðano
Vidakoviè.
Omeniti moramo tudi, da je tekmovanje, ki smo ga skrbno in dobro pripravili, potekalo v športnem in prijateljskem
vzdušju. K uspešni izvedbi polfinalnega tekmovanja so pomembno pripomogli g. ravnatelj Ivan Kušnik, športni
pedagogi Jure Srnko in Tanja Strojnik, vodja ekipe Štefan Peršak, vodja plesne skupine Katarina Ulcej ter vodja
tekmovanja Tomaž Sonjak.
Na koncu še enkrat èestitamo ekipi deklic OŠ Franja Goloba Prevalje za osvojitev vrhunskega rezultata na
republiškem polfinalnem tekmovanju na Pravaljah.
Tomaž Sonjak, prof.
RI jih tros
i
KA
»Zdravnik mi je prepovedal igrati košarko.«
»Revež, zakaj? A imaš probleme s srcem?«
» Ne, videl je kako igram.«
16
www.e-karizma.com
kolesarstvo
DRUGI VZPON NA SV.DANIJEL
V soboto 15.04.2006 je ŠD Trbonje uspešno izpeljalo drugi rekreativni
vzpon
na Sv.Danijel (Cvitrško sedlo) in s tem otvorili letošnji Koroški pokal z
gorskimi kolesi, ki zna biti v nadaljevanju še kako zanimiv.
V lepem vremenu je štartalo 131 kolesark in kolesarjev. Vzpon je bil dolg
10,8 km s 346m višinske razlike. Zaradi veèje varnosti je bilo startno mesto
nekoliko prestavljeno. Prvi del proge je asfaltiran, drugi del pa makadam,
ki je bil tokrat zelo dobro utrjen...
Absolutno zmago si je prekolesaril Matej Lovše (KD Hrasnik ) s èasom
24:35,
drugo mesto je pripadlo Mario Vraèièu (KK Bike-ek Haloze) 24:38 in tretje
Uroš Švigelj (SD Vzpon) 24:57.
V dramatiènem zakljuèku sta si èetrto mesto delila tokrat najboljša Korošca
Rok Kolar (Enduro Maxxis) in Borut Ramšak (KK Frirajd Koroška).
Podelitev nagrad in zakljuèna prireditev je potekala na športnem igrišèu v
Trbonjah, kjer je organizator poskrbel za bograè in kot se za koroške
prireditve spodobi so izžrebali praktiène nagrade med udeležence.
Nagradili
so tudi najmlajšega in najstarejšega udeleženca.
Iz Dravske doline, se tokrat selimo v Mežiško dolino na Ravne na
Koroškem,
kjer bo 13.maja 2. vzpon za Koroški pokal z vzponom na Lovsko koèo
Strojna.
Rezultati:
Deklice do 15 let: 1.mesto: Sindy Kos, 2.mesto: Maja Mazgan
Ženske 16-30 let: 1.mesto: Urša Cehner, 2.mesto: Špela Skrajnar
Ženske nad 30 let: 1.mesto: Lucija Ankon, 2.mesto: Klavdija Cehner Oblak,
3.mesto:Herna Retko
Deèki do 15 let: 1. Vid Tancer, 2. Domen Rogina, 3. Miha Tertinek
Moški 16-25 let: 1. Matej Lovše, 2. Uroš Švigelj, 3. Borut Ramšak
Moški 26-35 let: 1. Mario Vraèiè, 2. Gregor Palènik, 3. Marko Èretnik
Moški 36-45 let: 1. Jani Grilc, 2. Brane Škoberne, 3. Vlado Paternuš
Moški 46-55 let: 1. Rok Kolar, 2. Dušan Rus, 3. Jože Kordež
Moški nad 55 let: 1. Jože Štrancar, 2. Jože Rogina
Veè pa na uradni strani Koroškega pokala www.koroskipokal.si
EM
Foto: Kalèi
17
PO DVAJSETIH LETIH ZOPET ZBRANI
Avgust Potušek
»Preprièan sem, da šport ljudi plemeniti.«
Avgust Potušek je že štiri desetletja
na tak ali drugaèen naèin povezan z
slovenjgrajškim rokometnim klubom.
Bil je igralec, trener, tudi direktor
kluba, èlan upravnega odbora in še bi
lahko našteli. Spomnimo, da je kot
aktivni igralec osvojil naslov prvaka
Slovenije in bil dvakrat najboljši
strelec takratne 2. zvezne lige. Preko
20 krat je nastopal v dresu
reprezentance Slovenije. Že kot
aktivni igralec se je prièel ukvarjati
tudi s trenerskim delom in dosegal
odliène rezultate z mlajšimi
selekcijami in osvojil naslov
mladinskega prvaka Slovenije in
viceprvaka takratne Jugoslavije. V
vlogi trenerja in igralca pa je s èlansko
ekipo Slovenj Gradca osvojil naslov
republiškega prvaka. V šestletnem
obdobju ko je opravljal funkcijo
direktorja kluba je èlanska ekipa
zasedala drugo mesto v prvi državni
rokometni ligi ter dosegla najveèji
uspeh v zgodovini rokometnega
kluba, to je uvrstitev v polfinale pokala
EHF.
Potušek je bil trener tiste izjemne
generacije slovenjgrajških
rokometašev v kateri so nastopali
brata Aleš in Boris Levc, Boštjan
18
Doberšek, Hinko Harpf in ostali.
»Zgodba tega uspeha se je zaèela
vsaj osem let prej. Takrat smo zelo
resno pristopili k delu z mladimi in
uspehi so se pojavili že v mlajših
kategorijah. Tista sezona, ko smo
postali mladinski prvaki Slovenije,
sem deloval hkrati kot trener èlanske
ekipe in igralec. Mladinsko ekipo je
sicer vodil Alojz Ocepek, vendar je
veèina teh igralcev že igrala v prvi
ekipi, zato sem sodeloval tudi pri
mladinski ekipi.« je o spominih na
takratne èase povedal Avgust
Potušek.
Mladinska ekipa Partizana je naslov
republiškega prvaka osvojila leta 1985
na finalnem turnirju v Trbovljah.
»Prvo tekmo smo igrali ravno proti
domaèinom in povedli s kar 11:0 in
zanesljivo dosegli zmago. Na drugi
tekmi smo igrali proti Krškemu, ki je
nas kar malo namuèil, predvsem
njihov levièar Uroš Šerbec. Na
finalnem sreèanju smo se pomerili s
ekipo Slovana, na vratih katerih je
branil kasneje poznani vratar Deniè.
Takrat smo zanesljivo osvojili naslov
republiških prvakov. Ob tem se
zanimivo dogaja, da ekipa Slovenj
Gradca na vsakih dvajset let osvaja
naslove mladinskih prvakov. Prvi
naslov so dosegli letniki 48, druga je
bila generacija letnik 67 in nazadnje
lansko leto generacija letnika 86.« se
natanèno spominja Potušek dogodkov
izpred dvajsetih let.
Na klubskem prvenstvu takratne
Jugoslavije v Titovi Mitrovici januarja
1986 so zasedli drugo mesto.
www.e-karizma.com
»V tistem èasu je bil to kar velik
logistièen problem. Prava »štorija« je
bila potovanje na Kosovo. V Titovi
Mitrovici so se zbrali prvaki republik in
pokrajin…Sloga iz Doboja, Zagreb,
Crvenka… torej osem najboljših
mladinskih ekip takratne države.
Najprej smo premagali Slogo, nato
Crvenko in domaèina Trepèo. Sam
sem si najbolj zapomnil to, da sem
lahko na klopi nemoteno kadil. V
finalu smo se sreèali z Zagrebèani in
po mnenju mnogih nezasluženo
izgubili zaradi èudnega sojenja. Na
koncu tekme je bil pepevnik nekje na
sredini igrišèa…«
Ta uspeh ni ostal neopažen in
selektor jugoslovanske mladinske
reprezentance je med izbrance
vpoklical kar tri slovenjgraške igralce;
brata Levc in Hinka Harpfa.
»Ne glede na vse je ta uspeh v državi
olimpijskih prvakov zagotovo eden
veèjih uspehov v klubski zgodovini.
Ne le rezultat, ampak samo vzdušje in
klima, to vse se ne da opisati. Vsem
tem fantom in tudi zase osebno lahko
reèem, da je to eno najlepših doživetij
v športni karieri.«
Anegdot s Kosova je kar nekaj.
Najbolj je zanimiva ta, da so v èasu
gostovanja na Kosovo prenoèevali v
Vuèitrnu v stavbi, ki so jo upravljali
sami kaznjenci. Z nekaterimi so se
celo spoprijateljili.
Po dvajsetih letih od takrat se je
skoraj celotna takratna ekipa(manjkal
je le en igralec) ponovno zbrala na
slovenjgrajškem letališèu letošnjega
januarja in obujala spomine.
»Druženje je bilo enkratno. Veseli me,
da vsi imajo urejeno življenje in da so
ustvarili uspešne kariere. Lahko
reèem, da smo bili takorekoè
leta 1985
»zvezani« med sabo in smo še vedno
zelo dobri prijatelji. Preprièan sem, da
šport ljudi plemeniti. V tej generaciji je
najsvetlejša zvezda Aleš Levc, ki je
igral tudi med drugim za
reprezentanco Evrope.«
in danes
HINKO HARPF, takratni kapetan mladincev Slovenj Gradca
»Na takratni èas imam zelo lepe spomine. Bili smo popolni »outsiderji« in najmlajša ekipa na turnirju. Iz tekme v tekmo
smo zmagovali in le zadnjo tekmo izgubili, mirno lahko reèem zaradi sodnikov.«
Po tem turnirju si bil vpoklican tudi v mladinsko reprezentanco?
»Res je, poleg bratov Levc so tudi mene vpoklicali v reprezentanco. Zaradi poškodbe križnih ligamentov in kasneje še
poškodbe desnega kolena nisem zaigral za reprezentanco. Dve leti sem celo pavziral in se šele nekje leta 1990 poskušal
vrniti na rokometno igrišèe. Zelo hitro sem kasneje tudi konèal svojo športno pot.«
Kaj danes poèneš?
»Danes nisem veè povezan z rokometom in sem zaposlen v ljubljanskem Leku.«
ALEŠ LEVC, najboljši igralec na državnem turnirju v Titovi Mitrovici
»Tega dogodka se bom spominjal celo življenje. Izbran sem bil tudi za najboljšega mladinskega rokometaša na tem
turnirju, kar smatram za enega svojih najveèjih uspehov. V finalu sem bil celo izkljuèen z rdeèim kartonom, vendar menim,
da je bilo to namerno, kar pa ne zmanjšuje pozitivnih obèutkov. Za neznani klub iz Slovenije je bil to izjemen uspeh.«
Kaj danes poènete in ste še povezani z rokometom?
» Z rokometom sem povezan preko svojih dveh sinov, ki trenirata v mlajših kategorijah. Drugaèe sam ne sodelujem pri
rokometu in sem zaposlen v Zavarovalnici Maribor.«
BORIS LEVC, takratni mladinski reprezentant Jugoslavije
»To je bila generacija, ki je zaèela osvajati lovorike že v pionirski in kadetski kategoriji. V mladinski konkurenci je bil
dosežen zares izjemen uspeh, še posebej, èe vemo, da je Jugoslavija takrat bila v sami »špici« svetovnega rokometa. Ko
smo prispeli na državni turnir v Titovo Mitrovico, smo se kar malo ustrašili zveneèih nasprotnih ekip. Še posebej, ko smo
zagledali njihove igralce, ki so izgledali mnogo starejši in mislim, da je bilo kar nekaj igralcev »prešvercanih« v mladinsko
kategorijo in da so bili v resnici starejši. Kljub temu, da smo bili v državi svetovne rokometne velesile, nismo igralci za
osvojeno drugo mesto dobili nobenega priznanja, niti diplome. Spomin na tisto gostovanje je še vedno zelo živ. Veliko
veèino igralcev sem šele po dvajsetih letih zopet videl na sreèanju te generacije januarja letos.«
MIRO MAUC:
» Bilo je zanimivo sreèanje po dvajsetih letih, ker so se mnogi raztepli po svetu. Obujali smo spomine na tisti èas.
Zanimivo je, da so se skoraj vsi nekdanji igralci odzvali in bilo je prijetno druženje. Povedati moram, da sam nisem bil v
Titovi Mitrovici, ker sem bil najmlajši v tej ekipi in nekaj teh najmlajših ni potovalo na Kosovo. Sedaj sem že kar nekaj èasa
iz rokometa in zaradi službenih obveznosti ga tudi zelo malo spremljam.«
B.B.
faksimile iz èasopisa pred dvajsetimi leti
19
ZNANI KOROŠCI O ŠPORTU
MIRO PETEK
poslanec državnega zbora RS
Ali pogosto spremljate šport in kaj spremljate?
"Šport spremljam kar pogosto in to na veè ravneh, prek
medijev in tudi v živo. Zanima me vse, kar se na podroèju
športa dogaja na Koroškem, to je od najnižjih lig do koroških
športnikov vrhunskega razreda. Korošci smo glede na svojo
majhnost lahko ponosni na naše športnike. Trdim, da v
Sloveniji ni tako majhnega prostora, ki bi dalo tako velike
športnike, pri tem mislim seveda na Èrno in njene smuèarje.
Sicer pa si sedaj, ko sem ponovno veliko v Ljubljani, rad
ogledam košarko in tekme Olimpije, na televiziji pa me posebej
pritegneta nogometna liga prvakov, NBA in tekme, kjer igra
slovenska reprezentanca. V živo pa si rad ogledam Zlato lisico
in seveda polete v Planici."
Za kateri šport se najbolj navdušujete?
"Osebno mi je najbližje košarka in smuèanje, vse sem v
mladih letih tudi sam treniral. V zadnjem èasu je atraktivna tudi vrhunska odbojka, seveda pa ne morem mimo
atletike. Toda zaradi pomanjkanja èasa sem pri tem precej racionalen in pogledam le tiste vrhunske predstave."
Se aktivno ukvarjate s športom?
"V Èrni na Koroškem se v mladosti domala vsi ukvarjajo s športom in tako sem se tudi sam. Poleg košarke in
smuèanja sem treniral tudi odbojko, sedaj pozimi najveè smuèam, poleti pa kolesarim. Pogrešam košarko,
vendar zaradi poškodb, ki sem jih dobil leta 2001, ko so me skušali likvidirati, ne morem veè rekreativno igrati
košarke."
Èe bi imeli možnost, s katerim športom bi se ukvarjali?
"Še vedno bi izbiral košarko, ki smo jo v Èrni sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja kar dobro igrali. Bili smo
zaèetniki te igre v zgornji Mežiški dolini, zato veèjega preboja v Slovenijo moja generacija ni mogla narediti. "
Katerega znanega športnika spoštujete in cenite in zakaj?
"Težko bi izloèil posameznike. Cenim vse vrhunske smuèarje iz Èrne, ker vem, koliko napora je potrebnega, da
iz periferije osvojiš svet. Treba je biti nekajkrat boljši od ostalih, da te v Ljubljani opazijo. Poleg tega je èudež,
da ob tako skromni infrastrukturi lahko v Èrni rastejo takšni smuèarski geniji. Cenim športnike, ki so hkrati tudi
veliki ljudje: v zadnjih mesecih sem bil nekajkrat v družbi košarkarja Iva Daneva, ki je resnièno košarkarska
legenda in velik mož."
Katerega koroškega športnika najbolj spoštujete in cenite in zakaj?
"No, delno sem odgovoril že v prejšnjem odgovoru in sedaj lahko povem tudi imena. Taèas sta to Tina Maze in
Aleš Gorza, še prej pa Mitja Kunc in Katjuša Pušnik. Na število prebivalcev je Èrna dala slovenskemu smuèanju
najveè odliènih športnikov."
Ali navijate za kakšno ekipo?
"Teh je seveda veè. Pri košarki mi je najbližje Olimpija, pri nogometu Maribor, od tujih klubov Manchester
United, odbojki Fužinar Ravne, rokometu Celjani in še bi lahko našteval. V vsaki športni panogi je èloveku paè
bližji nek klub, nisem pa èlovek, ki bi se vznemirjal ob porazih. Na šport je treba gledati v njegovi celoti, nekoè
smo govorili o športu in telesni kulturi. Torej tudi kultura sega v podroèje športa in tega ne gre zanemariti."
Katero športno oddajo oziroma športni èasopis najpogosteje spremljate?
"Redno spremljam športni del poroèil na nacionalni in komercialni televiziji, redno pa berem tudi športne strani
v vseh slovenskih èasopisih. Tu pogrešam veè dobrih piscev komentarjev, sam najbolj cenim Delovega
športnega komentatorja Francija Božièa. Premalo je komentatorjev, ki bi znali umestiti šport v širši družbeni
kontekst."
20
www.e-karizma.com
NOVI DIREKTOR ŠPORTNEGA ZAVODA JE
JOŽE LENART
Športni zavod Ravne je bil ustanovljen
leta 1994 z namenom, da bo
gospodaril s športnimi objekti, ki so
bili prej v lasti »De profundisa« in še
pred tem Družbenega standarda
železarne Ravne. Glavna naloga
zavoda je bila usmerjena v najveèjo
problematiko, v vzdrževanje športnih
objektov. Športni zavod ima na
skrbi zimski bazen, telovadnico,
dvorano za namizni tenis, savno,
fitnes, kegljišèe, smuèišèe Poseka,
atletski stadion in zunanja igrišèa v
športnem parku. Dvanajst let, vse
od ustanovitve je zavod posloval z
izgubo, ki je samo v prejšnjem letu
znašala 30 milijonov SIT, kar je tudi
»odneslo« direktorja Zdravka
Kotnika. Svet zavoda je takrat
sprejel sporazumno odstopno izjavo
direktorja, ki je do 15. aprila še
opravljal naloge vršilca
dolžnosti.Ustanoviteljica zavoda
obèina Ravne je objavila razpis za
novega direktorja športnega zavoda
, na katerega je prispelo 14 prijav.
Le štirje kandidati so izpolnjevali
vse razpisne pogoje. Devetèlanski
svet se je tako odloèal med
Bojanom Kordežem in Marjanom
Tisovnikom z Raven , Maksom
Kragelnikom iz Mežice in Jožetom
Lenartom iz Podgorja pri Slovenj
Gradcu. Med naštetimi je bil izbran
Jože Lenart, katerega so le še potrdili
obèinski svetniki.
Tako je po 15. aprilu novi direktor
Slovenjgrajèan Jože Lenart, ki
natanèneje prihaja iz Raduš pri
Podgorju pri Slovenj Gradcu. Ni
neznano ime s podroèja športa, saj je
dolga leta aktivno sodeloval pri
organizaciji številnih športnih
prireditev v slovenjgrajški obèini.
Njegova zasluga je nekoè
tradicionalni tek v spomin na Janka
Gregorièa, ki je potekal med letih
1983 do 1995 in je nekakšen
predhodnik današnjemu Teku Miru, ki
je ena najbolj množiènih rekreativnih
veliko izkušenj s pridobivanjem
sredstev preko javnih razpisov na
podroèju športa.
»Zavedam se, da imajo Ravne
izredno razvit šport z dolgoletno in
bogato tradicijo. Objekti, ki jih
premorejo Ravne na tako malem
podroèju, ni nikjer v Sloveniji. Imam
doloèene izkušnje s svojega podroèja,
ki bi lahko pripomogle veèji tržnosti
samih objektov in povezale vso
razpoložljivo športno ponudbo, ki bi
morala biti tudi tesno povezana s
turizmom. V prihodnje bo treba
razmišljati, kako odpreti športne
objekte širokemu krogu ljudi, tudi
preko meja na avstrijsko Koroško.
Razmišljati bo treba v smeri
povezanosti vseh športnih objektov in
tudi ostalih objektov, kot so Grajski
park, knjižnica, Ivarèko in drugih. V
mesecu dni bom pripravil program, ki
bo vkljuèeval vse ideje in zamisli, za
katere smatram, da bi bile koristne za
uèinkovito gospodarjenje z objekti.«
je na kratko povzel naèrte novi
direktor.
Èeprav prihaja iz sosednje obèine, mu
DTK ni nepoznan, saj je že prej
sodeloval z KAK Ravne in bil tudi
obiskovalec in uporabnik teh objektov.
Med svoje prve naloge na novem
delovnem mestu šteje izdelavo
prireditev na Koroškem. Kot navdušen spletne strani zavoda, izdelavo
kolesar je bil med drugim tudi
zloženke in uèinkovito trženje prostih
pobudnik prireditve Kolesarjenje okoli terminov širšemu krogu interesentov.
Uršlje Gore, kot tudi oznaèb
Kratkoroèni cilj med drugim zajema,
kolesarskih poti v slovenjgrajški
da bi Športni Zavod skupaj s Zvezo
obèini. Po izobrazbi je ekonomist
športnih društev organizirali veliko
specializiran za kontroling nekdanjega poletno akcijo aktivnih poèitnic za
podjetja Lesna.V zadnjih letih ima
mladino. V èasu poèitnic bi
organizirano potekalo aktivno
preživljanje prostega èasa za mladino
skozi razliène športne aktivnosti in
glasbene prireditve, na katere bi
privabili èimveè mladih.
Novi direktor se je pogumno lotil
svojega novega izziva, vendar mu
zagotovo ne bo lahko. Proraèun
zavoda je težak okoli 100 milijonov
SIT, Obèina Ravne zagotavlja
približno 20% sredstev proraèuna.
Ostalo je treba zagotoviti od lastnih
storitev in poslovanja oziroma iz
sponzorskih in donatorskih sredstev.
Vendar je Jože Lenart optimist in
pravi:« Èe drugje to zmorejo, ne vidim
razloga, da ne bi znali in zmogli tudi
mi.«
B.B.
21
predstavitev
HOJA - ŠPORT VSEH ŠPORTOV
Profesor Drago Ulaga je nekoè pred
leti o pomenu hoje dejal:« Boleèina
gre skozi glavo notri, skozi noge
ven.«. Na splošno je znano, da je hoja
najbolj množièna športna dejavnost, ki
vraèa èloveku zdravje, njegovo
najveèje bogastvo.
Zakaj je hoja tako koristna?
Odgovor je zelo enostaven, saj je hoja
najnaravnejša in najbolj preprost
naèin gibanja za slehernega èloveka.
V zgodovini ko ni bilo toliko razliènih
prevoznih sredstev in so ljudje imeli
veè prostega èasa, so veèinoma hodili
peš, medtem ko je danes vse
drugaèe. Za mnoge ljudi, ki se ne
ukvarjajo z športom ali drugo telesno
aktivnostjo, niti ne vedo, da je lahko
prav hoja »èarobna formula« za
izboljšanje gibalnih sposobnosti in
aktivnega zdravja.
Hoja je vsestransko koristna in varna
aktivnost za telo in dušo, ne glede na
starost in zdravstveno stanje
posameznika. Je rekreacija, ki ne
zahteva posebnih priprav, finanènih
vložkov in ki nam ne vzame veliko
èasa. Hoja je zelo zdravilna, saj lahko
znižamo telesno težo, možnost
stresa, izboljšamo zdravje srca,
okrepimo kosti ali pa le uživamo na
sprehodu.
Kot je pokazala študija, ki so jo izvedli
med planinci v Alpah, hoja navzgor
zmanjšuje mašèobo v krvi, medtem ko
hoja navzdol pa koncentracijo
sladkorja v krvi. Kakorkoli že, oba
naèina hoje sta koristna, ker
22
zmanjšujeta stopnjo holesterola v krvi, Mnenje, da gre pri hoji samo za
rutinsko postavljanje nog in za
vendar hoja navzdol bolj koristi
lahkotno mahanje z rokami, je
diabetikom.
zmotno. Kot vzdržljivostna vaja, ki
traja pol ure, ali dlje, je hoja
Hoja nam pomaga, da
blagodejna za ves organizem.
dosežemo ravnovesje med
Strokovnjaki so namreè ugotovili, da
duševnostjo in telesnostjo
pri hoji deluje in sodeluje kar 54 veèjih
in manjših mišic. To so predvsem
Naèrtna in redna hoja prinaša dobro
mišice spodnjih okonèin in
poèutje, odpravlja težave s
medeniènega obroèa, medtem ko so
prekomerno telesno težo in pripomore manj aktivne mišice zgornjih okonèin,
k uèinkovitejšemu umskemu in
ramenskega obroèa in trupa.
telesnemu delu. Èe hodimo v
prijetnem naravnem okolju ali v dobri
Pol ure hoje na dan vašemu telesu
družbi, je uèinek še veèji.
zagotovi zdravje in dobro poèutje, v
tem èasu lahko porabite tudi veè kot
200 kalorij. Hoja je aerobni naèin
vadbe in mišice niso prisiljene delovati
s primanjkljajem kisika kot pri
anaerobni vadbi, krvni obtok in pljuèa
niso pod stresom. Hoja deluje kot
neke vrste èrpalka za krvne žile, ki
pospešuje vraèanje krvi iz spodnjega
dela telesa proti srcu. Pri hoji kosti
nog nosijo težo celega telesa, ta
napor pa pospeši izloèanje kalcija v
kosti, ki se tako krepijo. Hoja
zmanjšuje nevarnost pojava
sladkorne bolezni, saj pri hoji namreè
mišice porabljajo prekomerne
sladkorje iz krvi.
Hoja vpliva tudi na razpoloženje.
Možgani za redno telesno aktivnost
odgovorijo s proizvodnjo beta
endorfina, ki zmanjšuje obèutek
utrujenosti in poveèa obèutek
zadovoljstva. Poleg tega se poveèa
www.e-karizma.com
ERNEST TREBOVC - NESTI
proizvodnja serotonina, naravnega
65. letom starosti.
antidepresiva, ki nadzoruje stres. Hoja
nam pomaga, da dosežemo
ravnovesje med duševnostjo in
Nordijska hoja
telesnostjo.
Èe vam sama hoja ni všeè, lahko
poskusite z nordijsko hojo.
Oprema za hojo ne zahteva velikih
Nordijska hoja je nadaljevanje
stroškov. Osnovno vodilo pri njeni
obièajne hoje, kjer je v gibanju celo
izbiri naj bo udobnost in uèinkovitost.
telo. Hodimo s pomoèjo pohodniških
Za hojo so najboljša pota v gozdovih
palic, tehnika pa je podobna tehniki
in parkih, ponekod ob rekah, potokih teka na smuèeh.
in jezerih.
Tak naèin hoje je bolj efektiven, kot
V zadnjem èasu zdravstveni domovi
hoja brez palic, saj s premikanjem
organizirajo testiranje hoje na 2 km.
palic gibljemo tudi roke in celoten
To je enostaven, natanèen, varen in
zgornji del telesa. Poleg tega
ponovljiv test, ki so ga razvili na
porabimo za nordijsko hojo veè kalorij,
Finskem. Na osnovi tako hitre hoje,
zmanjšamo napetosti v hrbtu in
kot jo posameznik zmore in pri tem ne razbremenimo sile na kolenu.
ogroža svojega zdravja izmerimo
telesno zmogljivost glede na spol,
starost, telesno višino in težo, èas
hoje in srèni utrip. Test je namenjen
odraslim posameznikom med 20. in
Obèinska liga v kegljanju 2005/2006
Obèinska liga je namenjena rekreativnim tekmovalcem, ki s pomoèjo registriranih tekmovalcev nastopajo v svojem
tekmovanju, ki ga organizira KK FUŽINAR PETROL ENERGETIKA.
V sezoni 2005/2006 je nastopalo 7 ekip, ki so tekmovale 8 krogov (4x jeseni in 4x spomladi). Letos sta se tekmovanja
udeležili 2 novi ekipi FUŽINAR MLADI in TOPLA-KOMA.
Zadnjo nedeljo v marcu se je odvijal finalni krog obèinske lige 2005/2006. Veè kot 50 tekmovalcev se je v 8 krogih merilo od
oktobra 2005 do marca 2006. Medtem ko v ekipnem delu v zadnjem krogu ni bilo prièakovati sprememb, pa se je med
posamezniki bil hud boj. Odlièni rezultati med neregistriranimi posamezniki so ponudili napeto konènico.
Junak tekmovanja je zagotovo DANI NOVOTNIK, ki je osvojil vse možne lovorike prvo mesto z ekipo, prvo mesto med
posamezniki, dosegel pa je tudi najboljši posamièen rezultat - 589 kegljev.
Veè rezultatov si lahko ogledate na spletni strani http://www.kk-fuzinar.si
23
novice
RAZGLASITEV ŠPORTNIKOV LETA 2005 V RADLJAH OB DRAVI
V prostorih okrepèevalnice Erjavec je potekala 5. skupšèina Športne zveze Radlje in razglasitev športnikov leta 2005.
Izbrani so bili naslednji športniki v naslednjih kategorijah:
1.Športna ekipa leta mladinska ekipa NTK Prevent Radlje ( Mitja Lukner, Jure Škurnik, Andraž Paènik, Žiga Pinter).
2.Najperspektivnejša športnica do 15.leta Anja Garmut
3.Športnica invalidka leta Marija Matijeviè
ŠPORTNA EKIPA LETA - mladinska ekipa NTK
Prevent Radlje v sestavi:
Mitja Lukner, Jure Škurnik, Andraž Paènik in
Žiga Pinter.
NAJPERSPEKTIVNEJŠA ŠPORTNICA
DO 15.LETA starosti - ANJA GARMUT
ŠPORTNICA INVALIDKA LETA MARIJA MATIJEVIÈ
PODELJENA KLANÈNIKOVA PRIZNANJA
Na sveèani seji ob obèinskem prazniku Ravne na Koroškem, ki ga mesto praznuje 12.aprila so podelili obèinska priznanja.
Na podroèju športa obèina podeljuje Klanènikove plakete. Dobitnik Velike Klanènikove plakete je predsednik PK Fužinar
Miran Kos za njegov izjemni prispevek k vzpostavitvi trdnih temeljev koroškega plavalnega športa. Klanènikovo plaketo je
prejel Matjaž Ferariè za izjemne dosežke v jadralnem padalstvu, kjer je dosegel svetovni vrh.
NAMIZNI TENIS
NTK Fužinar Interdiskont je po konèanem državnem prvenstvu v I namiznoteniški ligi za èlanice konèal na izvrstnem petem
mestu. Za ekipo so nastopale izkušena Natalija Lužar iz Mengša, Manca Fajmut, Polona Županc, Katja Šapek in Nina
Stropnik pod vodstvom trenerke Anite Tomašiè. V konkurenci desetih ekip so državni naslov osvojile igralke NTK Iskra
Avtoelektrike iz Vrtojbe. Na osmem mestu najdemo igralke NTK Prevent Radlje.
Na 15. mladinskem namiznoteniškem državnem prvenstvu, ki je bilo v Murski Soboti in na katerem je nastopilo 149
tekmovalcev in tekmovalk iz 25 domaèih klubov, je v konkurenci deklet prviè slavila Manca Fajmut iz Fužinarja, ki je na
finalnem sreèanju s 3:2 premagala Izolanko Fatorièevo. V mladinski konkurenci je tretje mesto dosegel Kraser iz Mute.
Fajmutova iz Fužinarja in Verhnjakova iz Mute sta v dvojicah med dekleti zasedli drugo mesto.
LJUDSKA UNIVERZA
RAVNE NA KOROŠKEM
Ljudska univerza Ravne na Koroškem,
Gaènikova pot 3, (02) 82 15 073, [email protected], www.lu-ravne.si
24
www.e-karizma.com
KOROŠKI POKAL
Koroški pokal se zdi logièna posledica ukinitve komercialnega tekmovanja Ski Open, a je mnogo veè kot le to. Ustvarjen je
bil, ker so bili koroški klubi mnenja, da je treba podmladek spodbuditi k vztrajanju v tem lepem belem športu, in kako to
drugaèe storiti, kot omogoèiti jim, da se pomerijo med sabo tudi na pravih, njim primernih tekmovanjih. Težko je namreè reèi,
da si smuèar tekmovalec, èe dejansko nastopiš na dveh do treh pokalnih tekmah. Udeležba na prej omenjenem Ski Open-u
je predstavljala bodisi finanèni, bodisi èasovni problem, saj je to le bilo komercialno tekmovanje, katerega štartnine so bile
sorazmerno visoke, praviloma pa se je odvijal na veèjih, mondenih smuèišèih po Sloveniji.
Pa so predsedniki koroških smuèarskih klubov staknili glave in leta 2004 se je rodil Koroški pokal, katerega znaèilnost so
simboliène štartnine in otrokom te starosti primerni tereni in postavitve prog. Udeležujejo se ga tekmovalci in tekmovalke, ki
so premladi, da bi lahko nastopili na regijskih tekmovanjih ki potekajo pod okriljem posameznih regij v Sloveniji in konec
koncev tudi SZS. Prvo leto, sezono 2004-2005, se je zgodilo pet tovrstnih tekem, ki so, po kljuèu (n-1 najslabša), štele za
skupnega zmagovalca in zmagovalko koroškega pokala. V drugi sezoni se je zanimanje za koroški pokal poveèalo in v
skladu s tem se je po strokovni plati tudi odloèilo, da bo odslej ta pokal zajemal sedem tekmovanj, ki bodo po istem kljuèu
vsako leto dajali zmagovalca tega pokala. Pokal se odvija na terenih, ki jih imajo smuèarski klubi-organizatorji Koroškega
pokala, prijavljene kot svoja vadbišèa, tako so se v lanskem letu tekmovanja razvrstila na smuèišèih Bukovnik, Poseka, Èrna
na Koroškem, Kope-Kaštivnik, Peca-Avstrija, Rimski vrelec in Kope-Pungart, kjer se je pod reflektorji odvijala zadnja tekma
tega pokala in so temu primerno tudi organizirali podelitev nagrad skupnim zmagovalcem Koroškega pokala po posameznih
kategorijah. Pokalna tekmovanja na državni ravni so pokazala, da je to kar moèno tekmovanje, saj se udeleženci tega
tekmovalnega sistema kar praviloma uvršèajo prav tako na vrh kot v Koroškem pokalu. Po domaèe reèeno smo Korošci s
tem zopet zadeli žebljièko na glavièko in kdo ve koliko Alešev, Tin, Mitjev, Katjuš in kaj vse še se bo iz tega razvilo!?
Èrnjanom zaenkrat kaže zelo dobro !!
KOPE
PECA
RIMSKI VRELEC
ŽIVŽAV NA BUKOVNIKU
25
KLUB BRALCEV KARIZME
POSEBNE UGODNOSTI za
èlane s kartico Karizma
ÈE ŽELITE KARIZMO DOBIVATI NA DOM…
- 10% gotovinski popust v
prodajalni DAVID,
Prežihova 3,
Ravne na Koroškem
…postanite èlan KLUBA BRALCEV KARIZME!
NAJ KARIZMA POSTANE TUDI VAŠA REVIJA!
Èlanarina za Klub bralcev Karizma znaša 3.500,00 SIT
za obdobje 12 mesecev.
vèlanite se lahko na sledeèi naèin:
- email naslovu:
[email protected], web: www.e-karizma.com
- poklièete na telefon: 051 888 080
- po pošti na naslov: ŠD Karizma , p.p. 94, 2390 Ravne na Koroškem;
s!t!ic!o!
e
n
daèlansko kar
e
š
se l svojo
ni preje
VèlaVsak èlan bo
INFORMACIJE: Tel.: 051 888 080
RI jih tros
i
KA
Pacient potoži svojemu zdravniku:
»Ne vem, kaj naj storim! Vsako noè sanjam, da kot nogometni vratar branim gol na tekmah svetovnega prvenstva v
nogometu!«
»Poskusite raje sanjati o lepih dekletih okoli vas!«
»To pa ne bo šlo! Jaz sem nogometni vratar in ne smem gledati naokoli, ker lahko prejmem gol!«
Primer srbske propagande: Organizirali so maraton, na katerem sta tekla samo Miloševiè in Clinton. Zmagal je
seveda Clinton, èasopisi so naslednji dan poroèali takole:
New York Times: » V maratonu, na katerem sta sodelovala predsednik Jugoslavije Miloševiè in naš predsednik
Clinton, je bil Clinton prvi, Miloševiè pa zadnji!«
Politika: »V maratonu, na katerem sta sodelovala Miloševiè in Clinton, je bil Miloševiè drugi, Clinton pa predzadnji.«
Matjaž je leta in leta treniral met krogle in nekega dne je na tekmovanje kot gledalko povabil svojo tašèo. Pred
metom je Matjaž dejal kolegu:
»Upam, da mi bo uspel dober met. Med gledalci je namreè moja tašèa!«
»Nemogoèe! Tako daleè še nihèe ni vrgel!« mu je odgovoril kolega.
26
www.e-karizma.com
GRAMMER AUTOMOTIVE SLOVENIJA D.O.O.
CELJSKA CESTA 45
2380 SLOVENJ GRADEC
SLOVENIJA
TEL.: 00386 (0)2 88 23 330
FAKS: 00386 (0)2 88 23 354
www.grammer.com
Proizvodnja notranje opreme avtomobilov, delov in
komponent sedežev.
Glavni proizvodi: vzglavniki, komolèniki, stranske
obloge, predalniki, puše.
Certifikat sistema vodenja kakovosti:
ISO/TS 16949:2002
Certifikat sistema vodenja okolja:
ISO 14001:2004
tophit.si
letni
Vsaka 10-ta velikanka
brezplaèno
10 - 22
10 - 23
www.pizerija.com
12 - 23
Šentjanž pri Dravogradu
15 - 22
a okusa
g
e
n
a
r
b
iz
pizzeria
tophit.si
PIZZERIJA
ZA VSAK OKUS!
Ra~unalni{ki In`eniring
graficni in web studio
eprepoznav
en
ni
t
s
potem smo mi pravi naslov za vas
www.tophit.si
kontakt:
02 82 18 700
041 341 007
šIH
A
V
NJ AILOV
A
V
OST I in M
G
NA TRAN
E
C
S
A
N
H
I
D
N
UGO RNET
E
INT
[email protected]
Na šancah 7
2390 Ravne na Koroškem
oglaševanja
WEBslo.com
tophit raèunalniški inženiring / filip tomaž / na šancah 7 / ravne na koroškem
-
grafièni studio
izdelava reklam, katalogov
izdelava logotipov in blagovnih znamk
reklamno fotografiranje
založništvo
izdelava internetnih strani
gostovanje internetnih strani
na naših strežnikih
- gostovanje mail-ov
- registracija domen (vseh - si.,com,net,org,cc,.....)
- raèunovodstvo
nahajamo se nasproti naselja Javornik, ob regionalni cesti Ravne/trg - Kotlje