Resitve

Sanja LEBEN JAZBEC
Rešitve nalog
6
Rešitve nalog k delovnemu zvezku Moja slovenščina 6
za pouk slovenščine v 6. razredu devetletne osnovne šole
I
NA OBEH STRANEH MURE (DZ str. 8–13)
4. izkopanine – izkopani predmeti; nahajališča – najdišča; ekskurzija – izlet, obisk s poučnim namenom; trasa – smer, potek prometnega objekta;
gomila – grob; grobišče – več grobov na enem prostoru; žara – posoda za shranjevanje pepela mrličev; arheologija – starinoslovstvo
6. uživati – veseliti se, imeti se lepo …
odpraviti se – odpeljati se, oditi …
prekiniti – končati, zaključiti …
pogledati – uzreti, zagledati …
zgraditi – sestaviti, narediti, sezidati …
7. Sopomenke so besede z enakim ali podobnim pomenom.
8. ful – zelo, veliko; žur – zabava; mobi – mobilni telefon; ni šans – ni mogoče, ne gre
9. Grad je star kot zemlja. Buča je debela kot sod. Jesen je lepa kot sonce. Kmetje hitijo kot zmešani.
ŽIVIJO, ŠESTOŠOLCI! (DZ str. 14–17)
3. Barbara – Ima brata Vida.
Katarina – Obiskuje knjižnico in veliko bere.
Rok – S kolesom se spušča po strmih gozdnih poteh.
Marko – Zanima se za naravoslovje.
Maks – Pozna Slovenijo po dolgem in počez.
Špela – Ima rada nočne pohode do lovskih postojank.
4. Maks je splezal na vrh Triglava.
Barbarinemu bratu je ime Vid.
Špela je preživela počitnice na Rakitovcu.
Katarina je navdušena nad knjigo Most v Terabitijo.
Marko je bil v naravoslovnem taboru v Rakovem Škocjanu.
Rok je član kolesarskega kluba Strmi breg.
VELIKE ZAČETNICE (DZ str. 18–21)
1. Na vlaku
Anja in Blaž sta se odločila, da bosta odpotovala v Celje in obiskala strica Čarlija in teto Dragico. Enkratno pot z vlakom je prekinila majhna nezgoda.
Franci, ki je tudi potoval z njima, se je pošalil in v drugem vagonu potegnil za zavorno ročico.
Groza in strah, v vagon je pritekel sprevodnik.
Hitro je odkril nepridiprava in ga kaznoval.
Irena, ki je sedela zraven, je potem vso pot dopovedovala sinku Janiju, ki je sedel poleg nje, da tako početje ni dovoljeno. »Kaj vse bi se lahko
zgodilo?« se je glasno spraševala tudi rdečelasa Liza, ki se je od razburjenja kar tresla.
Manjkalo ni niti deset minut do prihoda, ko sta na naslednji postaji vstopila še Nenad in njegov brat. Oba fanta sta bila brez voznih kart. Ponovile so
se težave. »Res ne vem, kdaj bomo imeli mir,« je zarobantila Saša in Štefan, ki je vso pot telefoniral, ji je pritrdil. »Taka vožnja je pa res naporna,« so
se strinjali vsi potniki.
Utrujeni so končno prispeli na cilj, kjer jih je čakala še ena nadloga. Vreme se je namreč skisalo. Ko so izstopili, je lilo kot iz škafa. Pa vsi brez dežnikov!
Zelo slabe volje sta naša potnika prišla do tetinega stanovanja v Župančičevi 13.
3.
OSEBNA LASTNA IMENA (DZ str. 22–25)
1. Milena: Živijo, sem Milena iz šestega b.
Vili: Jaz sem Vili. Že tri leta plešem.
Koki: Mene kličejo Koki. Prihajam iz Centra.
Nik: Mene pa Nik, v resnici mi je ime Nikolaj. A na Nikolaj ne slišim.
Mira: Sem Miroslava, za prijatelje Mira. Letos plešem poleg standardnih plesov tudi latino.
Barbara: Jaz sem Barbara, kličejo me Barbi, Barbika in Barbka.
Jaka: Sem Jaka in ples me ne zanima. Mama me sili plesati. Brez veze.
Tina: Hojla, sem Tina, plešem najbolje, vsi se lahko skrijete pred mano.
Vladka: Živijo, otroci. Sem Vladimira Košak, vaša nova učiteljica. Kličite me Vladka. In da ne bo pomote, najboljša plesalka sem še vedno jaz, a
upam, da me boste do konca leta prekosili.
6. Ana Cirej, Vesna Jereb, Vlasta Kejžar, Tanja Kozel, Metka Kranjc, Zora Podbrežnik, Karmen Škofic, Tadeja Ukmar, Katarina Vilhar
9. Tomaž Simon, Zoltan Jan, Dim Zupan, Maks Podlesek, Suhodolčan, Primož
12. Ime mi je Aro. Sem velik nemški ovčar. Uto imam na vrtu, zadaj za hišo. Ko zlezem na streho, vidim psičko Taro. Reks je moj sosed z leve in je
najbolj prijazen pes. Nikoli ne laja. Na desni pa živi Boj. Lajajoča tečnoba, ki ne dovoli, da bi človek spal.
ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA (DZ str. 26–30)
2. Izlet v Bogojino
Katarinina teta Jasna se je odpravila na izlet do Bogojine. S seboj je povabila tudi nečakinjo in njeno prijateljico Vesno Flis, ki je v košari prinesla
tudi psa Žarka. Pripeljali so se do naselja, ki je največje v občini Moravske Toplice. Leži v osrčju Prekmurja. Na tem mestu se stikajo trije različni
svetovi, nižinska predela Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko. Na jugu teče rečica Lipnica, na vzhodu Mejčini potok, ki ga nekateri
imenujejo Brezovica ali Breznovica, na severu pa se razprostirajo vinogradi. Po ogledu Plečnikove cerkve so se odpeljali proti Bukovniškemu
jezeru, kjer se radi ustavljajo tako Slovenci kot tudi Madžari, Italijani in Nemci. Tu so se zadržali na zdravilnih točkah, čeprav bi se Vesna raje
kopala v Termah Lendava, Katarina pa pila sok v Moravskih Toplicah. Pes Žarko pa bi najraje spal na domačem dvorišču v Filovcih. »Gremo na
Madžarsko,« je predlagala teta, a sta jo deklici zavrnili. Počasi so se vračali domov. Med potjo so se za trenutek ustavili še v Kranjčevi ulici, kjer je
teta pohupala prijateljici Kseniji. Gotovo bosta zvečer skupaj odšli v Mursko Soboto.
Opombe: osebna lastna imena so označena oranžno, zemljepisna lastna pa odebeljeno.
5. Grad: zemljepisno naselbinsko ime
grad: občno ime
Grad je prijeten kraj na zahodu Goričkega. Svoje čase se je imenoval Gornja Lendava, saj je bila Lendava v tistih časih pomembno naselje v deželi
ob Muri. Grad je bil središče Goričkega. Tu stoji največji grajski kompleks pri nas. Pred osemsto leti je začel na griču rasti grad. Pravijo, da ima toliko
sob, kot je dni v letu. V Gradu nedaleč od gradu je izvir žive vode. Najlepši je sprehod okoli gradu, kjer sprehajalec uživa pod visokimi drevesnimi
velikani. Pot pa nas pripelje nazaj v kraj Grad.
7. Moj oče je Mariborčan. Včeraj sem zamudil mariborčana.
Si že bil kdaj v Polju pri Ljubljani? Celo popoldne smo delali na polju.
Po rodu je Vipavec. Rad spije kozarček ali dva vipavca.
France Prešeren se je rodil v Vrbi. Pred hišo raste vrba.
Ogledali smo si tudi Beljak. Iz beljaka stepemo sneg.
Moja stara mama je doma iz vasi Bela Gora. Povsem bela gora kar vabi k turnemu smučanju.
Obiskuje Osnovno šolo Bič. Stric je udaril z bičem.
Sosed Bokal se je odselil. Popijte bokal vina.
Vlak je ustavil v Bregu pri Borovnici. Zaplaval je proti bregu.
Učitelj Božič je zbolel. Za božič se spet dobimo.
Ali najdeš na zemljevidu Češnjevec? Gospodinja je postregla s češnjevcem.
9. Hotiza je prekmurska vas blizu Lendave. Tu živi brodar, ki prevaža ljudi iz Slovenije na Hrvaško in nazaj. Brod prečka Muro po petkrat na dan. Pred
nekaj leti se je zgodilo, da je Slovenjgradčanka pozabila na zavoro in se z brega zapeljala čez brod naravnost v Muro. Avto se je potopil, gospa pa
se je mokra vrnila v Slovenj Gradec.
Opomba: V DZ je napačno zapisano ime kraja - Hotica namesto Hotiza.
11. Imena vasi in krajev (zemljepisna naselbinska imena): Novi Tomaž, Moravske Toplice, Bogojina, Velika Polana, Mala Polana.
Imena vzpetin in voda (zemljepisna nenaselbinska imena): Lendavske gorice, Spodnji Benec, Mali breg, Čerovi breg, Piramida, Dolgovaške gorice,
Bukovniško jezero.
Moravske Toplice so zemljepisno naselbinsko ime, Dolgovaške gorice pa so zemljepisno nenaselbinsko ime.
14.
ENOBESEDNA
Piramida
ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA
VEČBESEDNA
NASELBINSKA
NENASELBINSKA
Novi Tomaž
Lendavske gorice
Bogojina
Moravske Toplice
Velika Polana
Mala Polana
Spodnji Benec
Mali breg
Čerovi breg
Sveta trojica
Dolgovaške gorice
Razkriški kot
Bukovniško jezero
Copekov mlin
STVARNA LASTNA IMENA (DZ str. 31–34)
2.
STVARNA LASTNA IMENA
naslovi knjig
časopisi
filmi
skladbe
slike
organizacije
podjetja
tovarne
Princeska z napako, Peklenske počitnice, Manca & rock, Hiša groze,
Debeluška
Pil, Gea
Čokolada
Namesto koga roža cveti
Sinja jama, Pod hruško
Odbojkarski klub Beltinci
Metulj, Mercator, Mladinska knjiga
Mura
5. Maks je odšel v Knjižnico Otona Župančiča. Izbral si je knjigi Trnovska mafija in Košarkar naj bo. Knjižničarka mu je ponudila tudi knjigo V devetih
nebesih, a je sklenil, da jo prebere naslednjič. Ko se je vračal, je kupil CD skupine Siddharta. Doma je tako glasno navijal Platino in Pot v X, da je
pritekel sosed iz Volne in se jezil, kot da bi mu kdo iz trgovine odnesel vse kravate.
6. Miha in Imre sta velika prijatelja. Hodita v isto šolo, čeprav ne govorita istega jezika. Miha govori slovensko, Imre madžarsko. Miha je Slovenec,
Imre je Madžar. A oba se malo zmenita za državne meje. Miha ima teti v Avstriji in Italiji, Imre v Nemčiji. Ko imajo piknik, pri Imreju govorijo drug
čez drugega madžarsko in nemško. Pri Mihu pa nihče ne zna dobro ne italijansko in ne nemško, zato govorijo kar po prekmursko. Reci po domače
kruh in celi svet te bo razumel, pravi deda.
7. Možnosti:
NASLOV KNJIGE
Sod z mrtvaško glavo
Brata Levjesrčna
Čarobni napoj
Dvojčici
Prigode Toma Sawyerja
Cesarjeva nova oblačila
Harry Potter
Anastazija Krupnik
AVTOR
Thomas Brezina
Astrid Lindgren
Michael Ende
Erich Kästner
Mark Twain
Hans Christian Andersen
Joanne K. Rowling
Lois Lowry
DRŽAVA
Avstrija
Švedska
Nemčija
Nemčija
ZDA
Danska
Velika Britanija
ZDA
PREBIVALCI
Avstrijci
Švedi
Nemci
Nemci
Američani
Danci
Britanci
Američani
JEZIK
nemščina
švedščina
nemščina
nemščina
angleščina
danščina
angleščina
angleščina
9. Dolga vas – Hosszufaln, Hodoš – Hodos, Gorica – Gorizia, Koper – Capodistria, Piran – Pirano, Celovec – Klagenfurt, Beljak – Villach
VRSTE POVEDI (DZ str. 35–38)
1. Vsi so se udobno namestili, na oder pa je prišla tretješolka Matejka Mancini, da bi prikazala delovanje avtomatske pasje pralnice.
»Najprej,« je rekla Matejka, »postavite psa v kad. Nato pritisnite ta gumb.«
Matejka je pritisnila gumb. Najprej se ni zgodilo nič. Nato so kar naenkrat po zbranih začeli pršeti curki s črnilom zmešane vode.
Medtem ko je Matejka obupano poskušala izključiti stroj, je voda namočila vse (razen psa).
»Ne morem ga izključiti!« je zaklicala.
»Nekdo je obrnil vse šobe!«
»Le kdo bi to naredil?« je vprašal gospod Hrupnik.
Naslednji je bil na vrsti Danijel Šuštar z električnim podajalcem žogic za pingpong. Vključil je stroj, ki je nemudoma začel v množico lučati velika
jajca.
»Flop! Flop! Flop! Flop! Flop!« je delala naprava.
»Plesk! Plesk! Plesk! Plesk! Plesk!« so delala jajca.
»Ne morem ga izključiti!« je zaklical Danijel. »Nekdo je s papirjem zataknil stikalo!«
»Le kdo bi to naredil?« je vprašala gospa Reberšek.
Opomba:
krepki tisk = vzklične povedi
navaden tisk = pripovedne povedi
poševni tisk = vprašalne povedi
3. Navijačice so pritekle na igrišče.
Ljudje so ploskali.
Navijačice so mahale in plesale z rdečimi cofi.
Odmora je bilo konec.
Košarkarska tekma med sedmim in osmim razredom se je nadaljevala.
4. Navijačice niso pritekle na igrišče.
Ljudje niso ploskali.
Navijačice niso mahale in plesale z rdečimi cofi.
Odmora ni bilo konec.
Košarkarska tekma med sedmim in osmim razredom se ni nadaljevala.
5. Kdo je bil kaznovan? Kaj se je zgodilo Marku in Roku?
Kdaj sta molčala? Kaj sta delala med poukom?
Kdaj nista dvigovala rok? Kaj sta naredila, ko sta znala?
Kdo je bil zadovoljen, ker nista več motila šolskega dela? Zakaj je bila učiteljica zadovoljna?
6. Po smislu, npr. To ni prav! To sploh ni pošteno! Kakšna krivica se nama je zgodila!
GOVORNI NASTOP (DZ str. 41–51)
3. Špela in Barbara se pogovarjata vljudno. Njun pogovor je uraden. Barbara je jezna, ker je Špela uspešna. Špela je do Barbare neprijazna. Špela vodi pogovor. Barbara postavlja več vprašanj. Špela in Barbara sta enakovredni sogovornici. RES JE
NI RES
NI RES
NI RES
NI RES
RES JE
RES JE
4. 1 Obiskala je mesto Ptuj.
6 Izbrana besedila v knjigi je natančno prebrala.
8 Ogledala si je arheološke najdbe in muzej.
10 Govorno vajo je večkrat prebrala in popravila jezikovne napake.
11 Naučila se jo je gladko pripovedovati.
9 Fotografirala je zanimivosti v mestu.
3 Obiskala je knjižnico.
5 V kazalu je poiskala, kje piše o Ptuju.
4 Izposodila si je knjige, ki jih je predlagala knjižničarka.
7 Iz knjig si je izpisala zanimivosti, določene stvari je izpustila, dodala je tudi tisto, kar ji je povedal očka.
2 Poslušala je očka, ki i je povedal zanimivosti o mestu.
9. Temelji Ptujskega gradu segajo tisoč let nazaj.������
RES JE
Ptujski grad stoji nad mestom.
RES JE
V gradu je muzej.
RES JE
Zadnji lastniki so bili Herbersteini.
RES JE
Najstarejša trta v Sloveniji raste v Vipavi.
NI RES
V muzeju je razstavljeno samo staro orožje.
NI RES
Žiga Herberstein je posredoval med turškim obleganjem Dunaja.
NI V BESEDILU
Žiga Herberstein je bil rojen v Vipavi in je bil diplomat v Moskvi.
NI V BESEDILU
Vsakomur ostane v spominu podkvasta oblika gradu.
RES JE
Grad je bil pred leti obnovljen.
RES JE
13. 1. predmet, navadno večji, iz več sestavnih delov, ki omogoča, olajšuje, opravlja delo
2. izdelava, zgraditev
3. zastar. ustanova, institucija
4. zastar. oprava, obleka
5. zastar. (gospodarsko) poslopje, stavba
14. kompas, jadrnice, dvigalo
26. mesec
��������������������������������������������������
je vzhajal – mesec se je dvigal izza obzorja
drobne krpe svetlobe – svetlobe je bilo malo
spokojna noč – mirna noč
opojni večeri – čudoviti večeri
biti nestrpen – biti na trnih
rahel šum – komaj slišen šum
napeto pričakovanje – vznemirjeno pričakovanje
okamenela sva – nisva se mogla premakniti
podstenje – prostor pod napuščem
skrajna previdnost – zelo previdno
senca je neslišno šla – senca se je tiho umaknila/je ni bilo več
28. ubog – bogat
usmiljenje – neusmiljenje
topla beseda – neprijazna beseda
otrpniti – premakniti se
pomaščena obleka – čista obleka
zavihani rokavi – spuščeni rokavi
dobrodušen – zlovoljen
zgubljen – najden
mastne roke – suhe roke/čiste roke/nemastne roke
JEDILNI LIST (DZ str. 52–54)
3. Za predjed ponujajo prekajeno šunko v bučnem olju s čebulo, hobotnico v solati, govejo juho, račjo juho z ribano kašo. Za poobedek pa pečeno
laško bučo in prekmursko gibanico.
5. Besedilo je pripoved o tem, kaj je gibanica in kako se jo pripravi.
6. (Po smislu.)
O kateri jedi govori besedilo? Iz katerega testa so pripravljali gibanico? Kaj so uporabljali za nadev? S čim so polili vsako plast? Zakaj so nekatere
gospodinje vmes dale plast jabolk? Kdaj so pekli gibanico? Kako je gibanica dobila ime?
TELEFONSKI IMENIK (DZ str. 59–63)
8. 4 Zavrtim telefonsko številko.
1 Izberem telefonski imenik z ustrezno omrežno skupino.
3 Po abecedi poiščem priimek.
2 Poiščem kraj.
9. Špela je izbrala 02.
01.
10. 113.
112.
112.
II
BISTRA (DZ str. 64–69)
4. sporočilo – obvestilo, lasje – pričeska, torba – aktovka, smešno – hecno, poučno – vzgojno
kraj – mesto, dobesedno – točno tako
hala – dvorana, pohrustati – pojesti, predsodek – negativen odnos do česa/koga
5. naselbine: vas, zaselek, mesto, velemesto …
vode: potok, reka, slap, morje …
stroji: pralni stroj, vrtalni stroj, pomivalni stroj, sušilni stroj …
pasteli: slike (v pastelni tehniki)
živali: srna, ris, volk, medved …
vozila: motorno kolo, kolo z motorjem, avtomobil, avtobus …
jedi: žganci, cmoki, golaž, juha …
BESEDNE DRUŽINE (DZ str. 70–73)
3. kol
5. -kol6. čudak, čudaški, čuden, čudež, čudežen, čudežno, čudno, čudo, čudodelnik, čudodelec, čudovito
hruška, hruškast, hruškica, hruškov, hruškovec, hruškovina
plača, plačilo, plačanec, plačati, plačevalec, plačnik
7. knjiga, knjigarna, knjigarnar, knjižica, knjigovez, knjigomat, književnik, književnica, književnost, knjižni, vknjižiti …
delo, delavec, delavka, delaven, delovni, delati, predelati, izdelati, vdelava, obdelava, predelava …
dež, dežnik, deževen, dežen, deževati …
9. Pekarna, Pek, peka, pekovski, Pekač, pekarije, peki, peka
10. cesti, Cestišče, Cestar, cestice, cestarsko, cesta, cesti, cestninske, cestninar, cestniniti, ceste
11. fantka, gumbek, hiški, možički, deklica, zrcalce, mestece, uličice
12. pisemce, škarjice, rožica, psiček, avtek, lučka, jezerce, vodica, stebelce, miška, okence, koledarček
13. zdravnica, veterinarka, slikarka, inženirka, policistka, lovka, peška, ravnateljica, vnukinja
14. mesec, mesečina, mesečnik, mesečen, mesec
SAMOSTALNIK (DZ str. 74–81)
2. osebe: Maks, kmet, mlinar, kovač, kolar, tkalec, šivilja, klobučar, obiskovalec, otrok, šolar, uslužbenec, učitelj, upokojenec
živali: Medved, lisica, jelen, polh, jazbec, jež, fazan, orel, kukavica, slavček, sinica, ščinkavec
rastline: borom, smreko, jelko, bukvijo
stvari: zvočnik, orodje, kosa, vile, lopata, plug, kramp, stiskalnica, srp, avtomobil
pojmi: delu, zanimivosti, vtisov
7. psu, Aro, maček, Aro, mački, Miki, Žorž, Belka, Aro, maček, ptič
8. gobe, kostanj, drevesa, gobe, kostanj, zelene mušnice, vražje gobane, žveplenjače, svetleče koprenke, gobe, gobe, kostanj
11. Maks je lastno ime. Deček je občno ime.
RES JE
RES JE
12. Mladenič, Neznanec, poba, premetenca, Fant
13. teta Helena, Majda, Zorka, Ana …
stric Jože, Primož, Marko, Matjaž …
babica Ema, Ana, Dea, Sonja …
sošolka Monika, Tadeja, Nives, Petra …
prijatelj Peter, Žiga, Domen, Chris …
14. Po smislu.
To so občna imena.
15. Po smislu.
To so lastna imena.
16. Špela je deklica, hčerka, učenka, nečakinja, sošolka, prijateljica, vnukinja …
Maks je vnuk, športnik, nogometaš, smučar, pešec, kolesar, prijatelj, sošolec …
18. Ljubljanice, Ljubljanica, Sloveniji, Trbuhovico, Babnem polju, Rak, Rakovem Škocjanu, Pivko, Pivški kotlini, Unico, Planinskem polju, Ljubljanico,
Barju, Ljubljanica, Ljubljanice, Močilnik, Hotedrščice, Planinskega polja, Močilnika, Kras
19.
OBČNA IMENA
gora
hrib
grič
LASTNA IMENA
Triglav, Kanjavec, Škrlatica, Stol, Kočna, Grintavec
Porezen, Ratitovec, Boč
Marija Snežna, Ptujska gora, Štanjel, Katarina
reka
potok
jezero
mesto
vas
država
Sava, Soča, Krka, Drava, Dravinja, Vipava
Kamenšček, Skaljučnik, Rogovilovec, Široki potok, Kozjak
Bohinjsko jezero, Blejsko jezero, Sedmera triglavska jezera, Črno jezero
Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Celje, Koper
Volčji Potok, Dornberk, Blejska Dobrava
Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška
21.
OBČNA IMENA
roman
zgodba
pravljica
slikanica
enciklopedija
pesniška zbirka
revija
časopis
LASTNA IMENA
Harry Potter, Visoška kronika, Vojna in mir
Luža
Cesarjeva nova oblačila, Mala morska deklica, Deklica z vžigalicami
Maček Muri, Sovica Oka, Juri Muri v Afriki, Šivilja in škarjice
Usbornova enciklopedija človeškega telesa, Enciklopedija Slovenije
Besede za sladkosnede, Skrivnosti, Nebeške kočije
Pil, Kekec, Jana, Lea
Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice
SPOL SAMOSTALNIKA (DZ str. 82–85)
3.
MOŠKI SPOL
policist, motor, človek, moški, kombi, plakat,
pešec, očividec, čevlji, napis, trak …
ŽENSKI SPOL
stopnice, zebra, ženska, čelada, guma,
razglednica, reklama, ograja, nesreča …
SREDNJI SPOL
vozilo, stojalo, parkirišče, cestišče,
ogledalo …
4.
TISTI
medved
volk
zajec
lev
slon
TISTA
medvedka
volkulja
zajklja
levinja
slonica
7
.
MOŠKI SPOL
poštar
dedek
prijatelji
dan
očka
ŽENSKI SPOL
teta
babica
čestitke
mama
reviji
SREDNJI SPOL
pisma
delo
dete
leta
9.
MOŠKI SPOL (TISTI)
mož
vrt
sadež
črv
dežnik
metulj
klop
lonček
labod
klovn
10
ŽENSKI SPOL (TISTA)
miš
kost
vlečnica
vas
jadrnica
klop
SREDNJI SPOL (TISTO)
dete
kolo
brezno
sedlo
mesto
milo
mleko
drevo
ŠTEVILO SAMOSTALNIKA (DZ str. 86–88)
2
.
EDNINA
Slivnici
nespametnost
Mati
Uršula
leto
karneval
gora
Notranjskem
dežela
koncu
Slovenije
dolini
jezero
leto
DVOJINA
planoti
MNOŽINA
Čarovnice
knjigah
čarovnice
vile
čarovnic
čarovnice
kontrabantarjev
smučarjev
gozdov
medvedov
lisic
polhov
turisti
gora
pašniki
popotniki
naravoslovci
raziskovalci
radovedneži
kraje
3. barju, arheologi, naselja, lok, zemlji, let, tise, lokov, tetive, loka, človek, lovu, lok, fantje, dekleta, opravili
SKLON SAMOSTALNIKA (DZ str. 89–96)
2. knjiga, knjige, knjigi, knjigo, knjigi, knjigo
4. učiteljica, table, rože, papirji, posode, kuhinjo, učiteljica, učenci, reditelja, rediteljica, beležko
6. beležko, beležke, beležko, beležka, beležki, beležko
12. avto, avta, avtu, avto, avtu, avtom
13.
1. sklon
2. sklon
3. sklon
4. sklon
5. sklon
6. sklon
IME SKLONA
imenovalnik
rodilnik
dajalnik
tožilnik
mestnik
orodnik
VPRAŠALNICA
Kdo ali kaj?
Koga ali česa?
Komu ali čemu?
Koga ali kaj?
Pri kom ali pri čem?
S kom ali s čim?
SAMOSTALNIK
mama
mame
mami
mamo
mami
mamo
14. nabiralnik – imenovalnik, nabiralnika – rodilnik, nabiralniku – dajalnik, nabiralnik – tožilnik, nabiralniku – mestnik, nabiralnikom – orodnik
15. Po smislu, npr.: ravnatelj, zvonca, staršem, učenko, učitelju, pozdravom.
Opomba: V DZ je napaka pri 4. sklonu ➔ vprašanje bi se moralo glasiti Koga ali kaj so ustrašili?
16. Charlie Chaplin: kdo ali kaj? (imenovalnik)
komik: kdo ali kaj? (imenovalnik)
očeta: koga ali kaj? (tožilnik)
nalog: koga ali česa? (rodilnik)
11
sin: kdo ali kaj? (imenovalnik)
nalogo: koga ali kaj? (tožilnik)
deček: kdo ali kaj? (imenovalnik)
matematiko: koga ali kaj? (tožilnik)
materinščino: koga ali kaj? (tožilnik)
17. ladja, delavci, jarkov, odkritja, zemljišča, arheologe, ostanke, ladje, muzeju, delov, žebljev, ladja, vino, sodih, ladjo, spomenik
19. Za Ivana Cankarja.
Gostač je stanovalec oz. najemnik.
20. Pisatelj – imenovalnik
Vrhniki – mestnik
hiši – mestnik
muzej – imenovalnik
dokumente – tožilnik
življenja – rodilnik
pisatelj – imenovalnik
leta – tožilnik
hiša – imenovalnik
Družina – imenovalnik
dom – tožilnik
denarja – rodilnik
obnovo – tožilnik
bajte – rodilnik
bajte – rodilnik
gostači – imenovalnik
stanovanje – tožilnik
22.
SAMOSTALNIK
Beltincih
Maks
počitnice
torbo
kot
dan
računalnikom
uživanje
mama
potico
rogljičke
sladkarije
pospravljanjem
sobe
domači
besedo
nog
lasu
glavi
dneva
darila
može
mami
očetu
dedku
12
ŠTEVILO
množina
ednina
množina
ednina
ednina
ednina
ednina
ednina
ednina
ednina
množina
množina
ednina
ednina
množina
ednina
množina
ednina
ednina
dvojina
množina
množina
ednina
ednina
ednina
SPOL
moški
moški
ženski
ženski
moški
moški
moški
srednji
ženski
ženski
moški
ženski
srednji
ženski
moški
ženski
ženski
moški
ženski
moški
srednji
moški
ženski
moški
moški
SKLON
5. sklon
1. sklon
1. sklon
4. sklon
4. sklon
4. sklon
6. sklon
4. sklon
1. sklon
4. sklon
4. sklon
4. sklon
6. sklon
2. sklon
1. sklon
4. sklon
2. sklon
2. sklon
5. sklon
4. sklon
4. sklon
4. sklon
3. sklon
3. sklon
3. sklon
IME SKLONA
mestnik
imenovalnik
imenovalnik
tožilnik
tožilnik
tožilnik
orodnik
tožilnik
imenovalnik
tožilnik
tožilnik
tožilnik
orodnik
rodilnik
imenovalnik
tožilnik
rodilnik
rodilnik
mestnik
tožilnik
tožilnik
tožilnik
dajalnik
dajalnik
dajalnik
VPRAŠALNICA
Kom ali čem?
Kdo ali kaj?
Kdo ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Kom ali čim?
Koga ali kaj?
Kdo ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Kom ali čim?
Koga ali česa?
Kdo ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali česa?
Koga ali česa?
Kom ali čem?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Komu ali čemu?
Komu ali čemu?
Komu ali čemu?
babici
stricu
teti
prinašalci
daril
igric
žogo
lopar
drsalke
knjigo
babica
hiša
groze
soboto
smučke
muzeju
dan
sredo
zabavo
Kuzmo
prazniki
leto
Marko
ednina
ednina
ednina
množina
množina
množina
ednina
ednina
množina
ednina
ednina
ednina
ednina
ednina
množina
ednina
ednina
ednina
ednina
ednina
množina
ednina
ednina
ženski
moški
ženski
moški
srednji
ženski
ženski
moški
ženski
ženski
ženski
ženski
ženski
ženski
ženski
moški
moški
ženski
ženski
ženski
moški
srednji
moški
3. sklon
3. sklon
3. sklon
1. sklon
2. sklon
2. sklon
4. sklon
4. sklon
4. sklon
4. sklon
1. sklon
1. sklon
2. sklon
4. sklon
4. sklon
3. sklon
1. sklon
4. sklon
4. sklon
4. sklon
1. sklon
4. sklon
1. sklon
dajalnik
dajalnik
dajalnik
imenovalnik
rodilnik
rodilnik
tožilnik
tožilnik
tožilnik
tožilnik
imenovalnik
imenovalnik
rodilnik
tožilnik
tožilnik
dajalnik
imenovalnik
tožilnik
tožilnik
tožilnik
imenovalnik
tožilnik
imenovalnik
Komu ali čemu?
Komu ali čemu?
Komu ali čemu?
Kdo ali kaj?
Koga ali česa?
Koga ali česa?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Kdo ali kaj?
Kdo ali kaj?
Koga ali česa?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Komu ali čemu?
Kdo ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Koga ali kaj?
Kdo ali kaj?
Koga ali kaj?
Kdo ali kaj?
PRIDEVNIK (DZ str. 97–98)
3. Po smislu.
(Možnosti: ljubezniva, prijazna, sosedova Bojana; velikem, majhnem mestu; enonadstropni, prijetni hiši; leseno, zeleno ograjo; sosedovem, majhnem vrtu;
stari, iznajdljiv oče; majcen, velik peskovnik; Bojanino, prijateljevo KAJ?; otroške, večerne zabave; Bojanin, Petrov očka; velikanski, vrtni kamin; slastne, kranjske
klobasice; svinjske, telečje pečenke; svežo, okusno zelenjavo; Bojanina, Petrova mama; vrtni, leseni uti; lesen, polomljen stol; napete, ljubezenske knjige.)
4. Po smislu.
(Npr. razvejano, mogočno, košato, zeleno, staro, velikansko, listnato …)
VRSTE PRIDEVNIKOV (DZ str. 99–102)
1. nesramna, nagajiva, kontrolno, pravilnih, dolgo, Rokovim, strašna, šolskega, tečni, huda, nogometne, najbolj kruta, šolskem
2. Vijugava, spolzka, ozka, široka …
Sestrina, bratova, mamina, očetova, babičina, Petrina, Petrova …
Nogometna, rokometna, smučarska, košarkarska …
3. Čokoladni, jagodni, kokosov, borovničev, sadni, mlečni …
Slasten, mrzel, okusen, stopljen …
Tetin, mamin, očetov, Anjin, Matjažev …
4. Po smislu. (Možnosti: Hodim v osnovno šolo. Imam rdeče kolo. V garderobi so bratovi plašči. Poslušam zabavno glasbo. Imam zanimive prijatelje.
Berem napete knjige. Najbolj me razveselijo prijateljeve besede. Ne zanimajo me zunanjepolitične novice.)
7. zabaven, priden, poreden, neubogljiv učenec
debela, zanimiva, strgana, popackana knjiga
majhna, podivjana, stekla, kosmata žival
zanimiv, drag, popularen šport
čisto, umazano, lepo, zanimivo mesto
13
8. planinski, pohodni, damski, otroški čevlji
stenska, ročna, digitalna, peščena ura
nadzvočno, potniško, tovorno letalo
pralni, pomivalni, sušilni, šivalni stroj
pustolovski, detektivski, kriminalni, romantični film
9. sestrin, Matejin, očetov, ravnateljev avto
bratov, prijateljičin, Anin, Anejev računalnik
dekletova, babičina, dedkova, Primoževa revija
mamino, Ninino, sosedovo, fantovo kolo
sošolkin, tetin, prijateljev, Bojanov čevelj
11. celjski, koprski, vipavski, kranjskogorski
12. Po mariborskih trgovinah so se začele razprodaje. Na celjskem koncu je včeraj snežilo. Ogledali smo si koprsko pristanišče. Ali poznaš kako vipavsko
znamenitost? Na kranjskogorski tekmi ni zmagal nihče od naših.
SPOL PRIDEVNIKA (DZ str. 103–104)
1. garderobi – ženski spol
zelena – ženski spol
jopica – ženski spol
jesenski – moški spol
plašč – moški spol
Matejev – moški spol
šal – moški spol
tleh – srednji spol
strgani – moški spol
copati – moški spol
spodnjem – moški spol
predalu – moški spol
smučarske – ženski spol
rokavice – ženski spol
raztreseni – moški spol
otroci – moški spol
dan – moški spol
izgubljena – srednji spol
oblačila– srednji spol
modrih – ženski spol
nogavic – ženski spol
mesec – moški spol
zgornjem – moški spol
predalu – moški spol
2. rjava medvedka, hitra kobila, prijazna učenka, urna lisica, črna mačka
3. Po smislu, npr. zelena, slastna hruška; velik, prijazen pes; fantovo, Matjaževo kolo; zeleno, orjaško drevo; lesena, dolga lestev; nasmejan, prijazen deček.
4. šolska – vrstni pridevnik, ženski spol
mali – lastnostni pridevnik, moški spol
beli – lastnostni pridevnik, ženski spol
neučakani – lastnostni pridevnik, moški spol
14
zaskrbljeni – lastnostni pridevnik, moški spol
ročne – vrstni pridevnik, ženski spol
strmih – lastnostni pridevnik, ženski spol
temno – lastnostni pridevnik, ženski spol
strogi – lastnostni pridevnik, moški spol
globoki – lastnostni pridevnik, ženski spol
ročni – vrstni pridevnik, moški spol
vaška – vrstni pridevnik, ženski spol
Korenov – svojilni pridevnik, moški spol
velika – lastnostni pridevnik, srednji spol
večne – lastnostni pridevnik, moški spol
dolge – lastnostni pridevnik, moški spol
ŠTEVILO PRIDEVNIKA (DZ str. 104–107)
1. Maks govori o eni, Špela o dveh, Barbara pa o treh domačih nalogah.
2.
EDNINA
novo kolo
šolska tabla
očetova kravata
debela buča
jutranji časopis
DVOJINA
novi kolesi
šolski tabli
očetovi kravati
debeli buči
jutranja časopisa
MNOŽINA
nova kolesa
šolske table
očetove kravate
debele buče
jutranji časopisi
4. Samostalniki: mačka, pot, Špela, rame, korakom, pot, metrov, cesto, mački, repa, zrak, Špela, rame, mački, ceste, Špela, nogo, tla, dan, sprehode,
avtobus, opeka, glavo, smolo, luži
Pridevniki:
črna – ednina, vraževerna – ednina, leve – ednina, strogim – ednina, beli – dvojina, ravna – dvojina, jezna – ednina, leve – ednina, desne
– ednina, tigrasti – množina, besna – ednina, levo – ednina, mestni – ednina, velika – ednina, veliki – ednina, blatni – ednina
8. Vrstni pridevniki: zimsko, mestna, naravnih, ptičjih, primerna, goveji, kokosova, sončnična, pšenični, ovseni, suhega, nežveplanega
9. grahovski – vrstni pridevnik, moški spol, množina
kraško – vrstni pridevnik, srednji spol, ednina
rešetasta – lastnostni pridevnik, ženski spol, ednina
sušnem – vrstni pridevnik, moški spol, ednina
globoko – lastnostni pridevnik, srednji spol, ednina
živahne – lastnostni pridevnik, ženski spol, množina
razbrazdano – lastnostni pridevnik, srednji spol, ednina
nenavadne – lastnostni pridevnik, ženski spol, množina
zgovorni – lastnostni pridevnik, ženski spol, dvojina
zanimivi – lastnostni pridevnik, ženski spol, ednina
Cerkniško – vrstni pridevnik, ednina, srednji spol
raznoliko – lastnostni pridevnik, ženski spol, ednina
SKLON PRIDEVNIKA (DZ str. 107–108)
1. rdeče, šolski, novo, kamnitih, prazno, rdečega, nagajivi, nogometnem, lesenih, rdeče, dolgi, malega, beli, bližnje
2. porasla, lepem, očarljivim, Cerkniško, presihajoče, kvadratnih, sušnem, širna, brezštevilni, radovedni, učeni, naravno, tuje
15
3. Opis.
4. Stari hiši stojita na koncu ulice. Stare hiše stojijo na koncu ulice.
Starih hiš že dolgo ni nihče opazoval. Starih hiš že dolgo ni nihče opazoval.
Starima hišama so prebarvali pročelje. Starim hišam so prebarvali pročelje.
Stari hiši so občudovali turisti. Stare hiše so občudovali turisti.
Pri starih hišah raste drevo. Pri starih hišah raste drevo.
S starima hišama so najbolj zadovoljni vrabci, ki gnezdijo v žlebu. S starimi hišami so najbolj zadovoljni vrabci, ki gnezdijo v žlebu.
GLAGOL (DZ str. 110–116)
3. je imela, je pisala, je brala, je poslušala, je pospravljala, je pomivala, je čistila, je sesala, je brisala, je umivala, je oprala, je pomila, je obešala, je likala, je zlagala
je tekmovala, je zmagala, je debatirala, je govorila, je kričala, se je veselila, je pela
6. Zdravnica zdravi, pregleduje, pregleda, cepi, operira, pomaga, svetuje …
Zidar zida, popravlja, postavlja, meša …
Pevka poje, pleše, prepeva, nastopa, sklada …
Voznik vozi, šofira, sedi, prevaža, počiva …
Otrok se igra, joče, spi, molči, se prepira, nagaja, se uči, se pretepa …
7. krožnik – pomijemo, ponudimo, obrišemo, pospravimo …
ogledalo – se pogledamo, razbijemo, pobrišemo, postavimo …
knjiga – preberemo, odložimo, zavijemo, pospravimo …
računalnik – prižgemo, igramo, pišemo, prestavimo …
klovn – zabava, se smeje, joče, se prekopicne …
ladja – se zasidra, odpluje, pripluje, se potopi …
drevo – raste, posekamo, razžagamo, posadimo …
luna – sveti, sije, občudujemo, kroži …
telefon – zazvoni, se pokvari, pokličemo, kupimo …
roke – mahamo, kažemo, umijemo, namažemo …
letalo – vzleti, se pokvari, pristane, odpelje …
punčka – se zbudi, se igramo, govori, joče …
hiša – pospravimo, sezidamo, prodamo, oddamo …
kolo – vozimo, popravimo, razstavimo, ukrademo …
petelin – zakikirika, se sprehaja, se zapodi …
steklenica – popijemo, razbijemo, pospravimo, pomijemo, recikliramo …
televizija – gledamo, kupimo, popravimo, zaspimo …
9. igra, bere, piše, sedi, gleda, čisti
10. grmi in se bliska, je grmelo in se bliskalo, bo grmelo in se bliskalo
dežuje, je deževalo, bo deževalo
piha, je pihal, bo pihal
teče, je tekla, bo tekla
cveti, je cvetela, bo cvetela
gori, je gorela, bo gorela
11. popravlja, kupil, poiskal, postavil, spi
13. pripovedovati – govoriti, povedati, blebetati, klepetati …
gledati – pogledovati, škiliti, kukati, buljiti, bolščati …
iskati – brskati, pregledovati, premetavati …
16
čistiti – sesati, brisati, pometati, pomivati, zračiti …
jesti – hraniti, prehranjevati se, žvečiti, papati …
15. Na smučanju smučamo, se kepamo, plužimo, bordamo …
V knjižnici iščemo knjige, beremo, si izposodimo, listamo, ne kričimo, se ne lovimo …
V avtobusu sedimo, stojimo, gledamo, se pogovarjamo, molčimo …
19. Roža cveti, raste, zgnije, ovene, porumeni, se posuši …
Sonce sije, sveti, se skrije, pokuka …
Nebo se razjasni, pooblači, razsvetli …
20. se zelo rada uči, se rada igra
21. stoji, se ustavi, parkiram …
raste
raste
22. pogledati, pretepati, prositi, vreščati
OSEBA IN ŠTEVILO PRI GLAGOLU (DZ str. 117–123)
3.
1. OSEBA
2. OSEBA
3. OSEBA
EDNINA
berem, plešem, pojem, ponavljam, skačem,
plezam, se smejem, gledam, vidim, peljem, se
lovim, kličem, učim, se jezim, odpeljem, sem,
dirjam, zvonim, prehitevam, preskakujem,
padem, ležim, dajem
DVOJINA
bereva, pleševa, pojeva, ponavljava, skačeva,
plezava, se smejeva, gledava, vidiva,
peljeva, se loviva, kličeva, učiva, se jeziva,
odpeljeva, sva, dirjava, zvoniva, prehitevava,
preskakujeva, padeva, leživa, dajeva
MNOŽINA
beremo, plešemo, pojemo, ponavljamo, skačemo,
plezamo, se smejemo, gledamo, vidimo,
peljemo, se lovimo, kličemo, učimo, se jezimo,
odpeljemo, smo, dirjamo, zvonimo, prehitevamo,
preskakujemo, pademo, ležimo, dajemo
bereš, plešeš, poješ, ponavljaš, skačeš, plezaš,
se smeješ, gledaš, vidiš, pelješ, se loviš, kličeš,
učiš, se jeziš, odpelješ, si, dirjaš, zvoniš,
prehitevaš, preskakuješ, padeš, ležiš, daješ
bereta, plešeta, pojeta, ponavljata, skačeta,
plezata, se smejeta, gledata, vidita, peljeta, se
lovita, kličeta, učita, se jezita, odpeljeta, sta,
dirjata, zvonita, prehitevata, preskakujeta,
padeta, ležita, dajeta
berete, plešete, pojete, ponavljate, skačete,
plezate, se smejete, gledate, vidite, peljete,
se lovite, kličete, učite, se jezite, odpeljete,
ste, dirjate, zvonite, prehitevate, preskakujete,
padete, ležite, dajete
bere, pleše, poje, ponavlja, skače, pleza, se
smeje, gleda, vidi, pelje, se lovi, kliče, uči,
se jezi, odpelje, je, dirja, zvoni, prehiteva,
preskakuje, pade, leži, daje
bereta, plešeta, pojeta, ponavljata, skačeta,
plezata, se smejeta, gledata, vidita, peljeta, se
lovita, kličeta, učita, se jezita, odpeljeta, sta,
dirjata, zvonita, prehitevata, preskakujeta,
padeta, ležita, dajeta
berejo, plešejo, pojejo, ponavljajo, skačejo,
plezajo, se smejejo, gledajo, vidijo, peljejo,
se lovijo, kličejo, učijo, se jezijo, odpeljejo,
so, dirjajo, zvonijo, prehitevajo, preskakujejo,
padejo, ležijo, dajejo
4. Glagoli v 1. osebi:
berem, plešem, pojem, ponavljam, skačem, plezam, se smejem, gledam, vidim
Glagoli v 2. osebi:
pelješ, se loviš, kličeš, učiš, se jeziš, odpelješ, si
Glagoli v 3. osebi:
dirja, zvoni, prehiteva, preskakuje, pade, leži, daje
9. se je vrnila – ženski spol
sem stal – moški spol
je gledala – ženski spol
je pokazala – ženski spol
sem napisal – moški spol
so prebrali – moški spol
17
je počohal – moški spol
sta se smejali – ženski spol
so izvedeli – moški spol
sem stekel – moški spol
sem zaloputnil – moški spol
povedo – moški spol (določeno iz sobesedila, sicer v sedanjiku spol ni izražen)
10. Pes (m. sp., ed.) laja, cvili, skače, bevska.
Učenki (ž. sp., dv.) bereta, pišeta, gledata, hodita.
Vozniki (m. sp., mn.) vozijo, trobijo, prehitevajo, zavirajo.
Učitelja (m. sp., dv.) sprašujeta, ocenjujeta, pišeta, ukazujeta.
Žabe (ž. sp., mn.) kvakajo, plavajo, regljajo, skačejo.
11. Maks je zbežal. Preskakoval je ovire, se spotaknil, padel, se znova pobral in se zaletel v drevo. Za njim sta brezglavo tekla njegova prijatelja Marko
in Peter. Oba sta na ves glas kričala in poskušala dohiteti Maksa. Ko so vsi trije pridrveli do igrišča, so se ustavili.
»Kdo te je prestrašil?« je zadihano vprašal Peter.
»Kaj si videl?« je zanimalo Marka.
Maks je povedal: »Na gozdni poti je ob avtu stal mož z dolgo črno brado. V roki je držal pipo in v zrak puhal velike kolobarje dima. Poznam ga.
Včeraj je bila v časopisu objavljena njegova fotografija. To je strašni razbojnik, ki se ga bojijo vsi ljudje. Pobegnil je iz zapora.«
je zbežal – ni zbežal
je preskakoval – ni preskakoval
se (je) spotaknil – ni se spotaknil
(je) padel – ni padel
se pobral – ni se pobral
se zaletel – ni se zaletel
sta tekla – nista tekla
sta kričala – nista kričala
(sta) poskušala dohiteti – nista poskušala dohiteti
so pridrveli – niso pridrveli
so se ustavili – niso se ustavili
je prestrašil – ni prestrašil
je vprašal – ni vprašal
si videl – nisi videl
je zanimalo – ni zanimalo
je povedal – ni povedal
je stal – ni stal
je držal – ni držal
(je) puhal – ni puhal
poznam – ne poznam
je bila – ni bila
je – ni
se bojijo – se ne bojijo
je pobegnil – ni pobegnil
12. Značilnost lipicancev je, da odrastejo šele s sedmimi leti. Konji drugih pasem so zreli že pri dveh letih. Tudi njihova prava barva se pokaže šele
med šestim in desetim letom. Ko se lipicanci rodijo, so rjave, črne ali sive barve. Značilne bele barve postanejo, ko dorastejo. Obstajajo pa tudi
lipicanci, ki so temnih barv.
je – ednina
odrastejo – množina
so – množina
se pokaže – ednina
18
se rodijo – množina
so – množina
postanejo – množina
dorastejo – množina
obstajajo – množina
so – množina
Značilnost lipicanca je, da odraste šele s sedmimi leti. Konj druge pasme je zrel že pri dveh letih. Tudi njegova prava barva se pokaže šele med
šestim in desetim letom. Ko se lipicanec rodi, je rjave, črne ali sive barve. Značilne bele barve postane, ko doraste. Obstaja pa tudi lipicanec, ki je
temnih barv.
13. Med likovnim poukom nista risala. Vzela sta barvice in barvala malo po listu, malo po klopi in največ po tleh. Barve so vama tekle po rokavu in
kapljale na hlače. Ko je odzvonilo, sta bila pisana, kot bi na vaju posvetilo sonce in bi v razredu nastala mavrica.
14. sem se učil – 1. oseba, ednina
je prišel – 3. oseba, ednina
sva se učila – 1. oseba, dvojina
sta sedeli – 3. oseba, dvojina
smo se učili – 1. oseba, množina
smo pisali – 1. oseba, množina
se je naredila – 3. oseba, ednina
nisem rešil – 1. oseba, ednina
se ne bi učil – 1. oseba, ednina
sem dobil – 1. oseba, ednina
so pisali – 3. oseba, množina
16. delaš – 2. oseba
bi spekla – 1. oseba
gre – 3. oseba
si poiskala – 2. oseba
je izginila – 3. oseba
(je) izginila – 3. oseba
je stala – 3. oseba
ni – 3. oseba
je odnesel – 3. oseba
je dobila – 3. oseba
(je) odšla– 3. oseba
šali se – 2. oseba
boš spekla – 2. oseba
odšla bom – 1. oseba
(bom) kupila – 1. oseba
delaš –delate
bi spekla – bi spekle
gre – gredo
si poiskala – ste poiskale
je izginila – so izginile
(je) izginila – so izginile
je stala – so stale
ni – niso
je odnesel – so odnesli
je dobila – so dobile
19
(je) odšla– (so) odšle
šali se – šalite se
boš spekla – boste spekle
odšla bom – odšle bomo
(bom) kupila – bomo kupile
GLAGOLSKI ČAS (DZ str. 123–126)
1. Zdaj. Zdaj. Prej. Prej. Potem. Potem.
3. bom ostal(a), šel/šla smučat, obiskal(a)
boš ostal, boš bral(a), gledal(a), klepetal(a), srfal(a), hodil(a)
boš smučal, boš odšel/odšla, smučal(a), odšel/odšla
boš bral(a), boš izbral(a), si sposodil(a), obiskal(a)
si, imaš, zapade, spiš, je
4. Jem, pijem, plešem, pospravljam …
Spekel(kla) sem, hodil(a) sem, plesal(a) sem …
Vrtnaril(a) bom, pometel(a) bom, sprehajal(a) se bom …
5. Učenci se zbirajo pred šolo. Drug čez drugega kričijo in se smejijo. Barbara pije sok. Špela išče robec. Maks brca žogo. Nekaj otrok sedi na zidu in
binglja z nogami. Nihče ne sliši, da prihaja učitelj.
»Učenci, danes bomo imeli športni dan. Skupina, ki bo šla na plavanje, bo počakala avtobus pri vhodu. Skupina, ki bo šla na pohod, bo počakala
učitelja telovadbe.
Nekateri učenci ste se prijavili na odbojko. V telovadnici smo razpeli mrežo. Učence smo razdelili v dve skupini. Razpored imen smo obesili na
oglasno desko. Verjetno ste že prebrali svoja imena.«
se zbirajo – sedanjik
kričijo – sedanjik
se smejijo – sedanjik
pije – sedanjik
išče – sedanjik
brca – sedanjik
sedi – sedanjik
binglja – sedanjik
sliši – sedanjik
prihaja – sedanjik
bomo imeli – prihodnjik
bo šla – prihodnjik
bo počakala – prihodnjik
bo šla – prihodnjik
bo počakala – prihodnjik
ste se prijavili – preteklik
smo razpeli – preteklik
smo razdelili – preteklik
smo obesili – preteklik
ste prebrali – preteklik
6. Včeraj sem šel/šla v knjižnico in pozdravil/pozdravila knjižničarko. Vrnil/vrnila sem izposojeno knjigo. Med knjigami sem si izbral/izbrala novo.
Prelistal/prelistala sem jo in prebral/prebrala spremno besedilo. Knjižničarka je vpisala novo knjigo v računalnik. Poslovil/poslovila sem se, zapustil/
zapustila knjižnico in odšel/odšla v razred.
20
7. Jutri bom šel/šla v knjižnico in pozdravil/pozdravila knjižničarko. Vrnil/vrnila bom izposojeno knjigo. Med knjigami si bom izbral/izbrala novo.
Prelistal/prelistala jo bom in prebral/prebrala spremno besedilo. Knjižničarka bo vpisala novo knjigo v računalnik. Poslovil/poslovila se bom,
zapustil/zapustila knjižnico in odšel/odšla v razred.
III
NA SONČNI STRANI ALP (DZ str. 6–37)
2. zdrajsan
3. zdrajsan – uničen
6. Špela je šla na Vogel sama.
Najprej so obiskali Bohinj, nato Bled.
Na Blejskem jezeru so preizkusili debelino leda. Špela je tabornica.
Cesta ob Bohinjskem jezeru je bila dobro splužena. Špelo je bilo kar malo strah, da izlet k slapu Savica ne bo uspešen. Lokal v domu je bil odprt.
Pokrajina ob poti k slapu Savica je bila deviško bela. Špelo pogosto hvalita oba starša hkrati.
Špela je pismo Katarini pisala pred kosilom.
V Ljubljani se je Katarina srečala z Markom. NI RES
NI RES
NI RES
RES JE
RES JE
RES JE
NI V BESEDILU
RES JE
NI RES
NI V BESEDILU
RES JE
7. D Medtem ko je zunaj snežilo,
G Ko so se odpravili iz Ljubljane,
F Noči so bile še hudo mrzle,
A Ker niso imeli s seboj drsalk,
B Čutila je strašno zadovoljstvo,
C Nabasali so se v avto,
I V hotelu jih je soba čakala šele zvečer,
E Špelo je bilo malce strah,
Č Če na parkirišču ne bi bilo parkiranih avtomobilov,
H Vse se je dobro končalo,
8. Ko, zato, Ker, Ko, Ker, Zato, da, Če
11. Odpisala bi Špeli, če bi imela njen naslov. Tudi Katarina bi rada šla k slapu Savica, toda le, če ne bi bilo snega. Gore se ne bodo videle, če bo slabo
vreme. Špela bi kupila več razglednic, če bi ji mama dala več denarja. Pisala bi tudi razredničarki, če bi poznala njen domači naslov. Oče je Špeli
obljubil, da bodo drsali, če bodo izposojali drsalke. Drsalke je ne bi tiščale, če ne bi bile za številko premajhne.
PRISLOVI (DZ str. 11–14)
2. Kam?
4. Rdeče obarvane besede so prislovi (torej so nepregibne besede), zeleno obarvane pa predložne besedne zveze.
5. a) Kje? na Voglu, na vrhu
b) Kje? visoko, v hribih, zgoraj, na vrhu, visoko
21
6.
OBLIKA SE SPREMINJA
na Voglu
na vrhu
v hribih
na vrhu
OBLIKA SE NE SPREMINJA
visoko
zgoraj
visoko
8. Kraj je poimenovan bodisi s predložno besedno zvezo bodisi s prislovom.
9. a) v soboto, čez eno uro, ob 18. uri
b) zjutraj, zgodaj, zvečer
10. Izpisani izrazi iz besedila b.
12. veselo, zgodaj, stran, vedno, daleč, kmalu, lepo, dobro
13. zjutraj, popoldne, zvečer
14. Jutri se Špela vrača domov. Zjutraj si ogledajo Bohinjsko Bistrico. Popoldne se odpeljejo proti Kropi. Zvečer se ustavijo še v Kranju, kjer obiščejo
Špelino teto.
Naslednji dan se je Špela vračala domov. Zjutraj so si ogledali Bohinjsko Bistrico. Popoldne so se odpeljali proti Kropi. Zvečer so se ustavili še v
Kranju, kjer so obiskali Špelino teto.
15.
PRISLOVI
KRAJEVNI
tukaj
ČASOVNI
zgodaj, Včasih, danes, Danes, Danes, jeseni
NAČINOVNI
Tradicionalno, drugače, počasi
(zelo – merski prislov; zlasti – merski prislov, poudarjalni členek)
17. a) opis kraja.
REKLAMA (DZ str. 15–16)
4. visoko – krajevni prislov, pozimi – časovni prislov, lahko – načinovni prislov, tja – krajevni prislov, nedaleč – krajevni prislov, nalašč – načinovni
prislov, zunaj – krajevni prislov, lahko – načinovni prislov, izključno – načinovni prislov, odlično – načinovni prislov, poleti – časovni prislov,
obratno – načinovni prislov
7.
OPIS
b)
č)
REKLAMA
a)
c)
d)
PREMI IN ODVISNI GOVOR (DZ str. 17–21)
7. Učiteljico je zanimalo: »Kako ste preživeli počitnice?«
Maks se je prvi oglasil: »Super. Vse dni sem bil pred računalnikom. Oči mi je kupil novo igrico.«
»Pa ti, Marinka?« je vprašala učiteljica.
22
»Jaz sem pa prebrala dve knjigi,« je odvrnila Marinka.
Učiteljica se je začudila: »Kateri pa?«
»Ne spomnim se več,« se je znašla Marinka.
»Pa ti, Marko?« se je obrnila učiteljica k Marinkinemu sosedu.
»Mi smo šli pa na potovanje, bili smo na Baliju,« je povedal Marko.
»To je pa daleč,« je pripomnila učiteljica. »Je bilo lepo?«
»Zelo,« je zavzdihnil.
»Prav. Do jutri za domačo nalogo napišite, po čem se boste spominjali letošnjih počitnic,« je uro zaključila učiteljica.
8. Učiteljico je zanimalo, kako so učenci preživeli počitnice. Maks se je prvi oglasil, da super, saj je bil vse dni pred računalnikom, ker mu je oči kupil
novo igrico. Učiteljica je nato vprašala Marinko, kako je bilo z njo. Marinka ji je odvrnila, da je prebrala dve knjigi. Učiteljica se je začudila, da kateri
pa. Marinka se je znašla, da se ne spomni več. Učiteljica se je nato obrnila k Marinkinemu sosedu. Marko je povedal, da so šli na potovanje na Bali.
Učiteljica je pripomnila, da je to daleč. Vprašala ga je še, če je bilo lepo. Marko je zavzdihnil, da zelo. Uro je učiteljica zaključila tako, da je učencem
naročila, naj za domačo nalogo napišejo, po čem se bodo spominjali letošnjih počitnic.
9. Katarina: »Živijo. Hvala za pismo.«
Špela: »O, živijo, prosim.«
Katarina: »Zelo sem se ga razveselila, veš. Z njim si mi pričarala zimo. Veš, letos nismo šli smučat.«
Špela: »Res? Kako pa to?«
Katarina: »Mami je imela v službi preveč dela. Pa smo se odločili, da brez nje ne gremo nikamor.«
Špela: »Tudi jaz rada vidim, da gremo vsi skupaj. Je bolj zabavno.«
Katarina: »Špela, oprosti, te pokličem kasneje. Mami me kliče.«
Špela: »Prav, se slišiva.«
Katarina: »Živijo.«
Špela: »Živijo.«
ČRKA IN GLAS (DZ str. 32–37)
11. V eter je močno pihal. Včeraj ni bilo niti najmanjšega vetra. Vsi se čudijo takemu orkanskemu vetru. Vremenoslovci napovedujejo močan veter. Učili
smo se o vetru. Z vetrom pride tudi lepše vreme.
Jutri bo že september. Rojen je sredi septembra. Če bi odvzeli septembru kakšen dan in ga dodali avgustu, bi imeli več počitnic. Nestrpno
pričakujem prvi september. V septembru se začne šola. Ozračje se pred septembrom ne bo ohladilo.
Oktober je deseti mesec v letu. Kongres bo 1. oktobra. Oktobru je ime tudi vinotok.
V naši družini vsi čakamo na oktober, ko bo mama rodila dojenčka. Po oktobru pride november. Z oktobrom pride prvi večji dež.
Približuje se prvi november. Prvega novembra je dan mrtvih. K novembru nekako sodi dež. Moj brat prav čaka na november, ko ima rojstni dan.
Po prvem novembru pišemo preizkus znanja. Z novembrom pride včasih tudi prvi sneg.
Mesec december je najprijetnejši mesec v letu. 25. decembra praznujemo božič. Kako se izogniti decembru in tisti gneči po trgovinah? Težko
čakam december. V decembru izdelujemo pri likovni vzgoji različne okraske. Pred decembrom učiteljica ne bo obveščala staršev.
Naše največje obalno mesto je Koper. Prihaja iz Kopra. Približujemo se Kopru, je povedal sprevodnik. In pred menoj se odpre pogled na Koper.
Živim v Kopru. Pred Koprom zavijte desno.
Koper je rastlina, ki spodbuja prebavo. Steblo kopra je votlo in razvejano. V srednjem veku so kopru pripisovali čarovne moči. Posadili smo koper.
O kopru mi ni nič znanega. S koprom izboljšamo aromo vloženih kumaric.
Na gradbišče je pripeljal bager. Delavci so ostali brez bagra. Zadnji hip se je izognil bagru, da se ni zgodila nesreča. Iz lego kock sem zgradil bager.
Delavec na bagru je prižgal luči. Z bagrom so prekopali celo pot.
Baker je kovina. V rudniku so izkopali mnogo bakra. Kaj primešajo bakru? Kje kopljejo baker? Ste v šoli povedali kaj o bakru? Žice so prevlečene z bakrom.
23
To je diamantni sveder. Konica svedra se je zlomila. Svedru se je zlomila konica. Treba bo spet nabrusiti sveder. Govorili smo o svedru in še drugem
orodju. Tole bomo izvrtali s svedrom.
12. (Neobstojni polglasnik) izpade.
13. vetrovno vreme, septembrsko jutro, oktobrsko popoldne, novembrske počitnice, decembrska praznovanja, koprsko pristanišče/koprova semena,
bagrovo kolo, bakrova ruda, svedrova konica
15. ko-va-ški/ko-vaš-ki mu-zej, Kro-pa, Ra-do-vlji-ca/Ra-dov-lji-ca, smu-či-šče, sne-žni/snež-ni me-tež, ve-le-sla-lom-ska/ve-les-la-lom-ska tekma/tek-ma, sa-mo-gla-snik/sa-mo-glas-nik, so-gla-snik/so-glas-nik
16. ig-ramo/igra-mo, šahov-nici/šahovni-ci, ce-nijo/ceni-jo, nasprot-niku/nasprotni-ku, nasp-rotnika/naspro-tnika,odigra-mo, posta-vimo/postavimo, stran (ne moremo deliti), izmenju-jeta/izmenjuje-ta, premi-kajo/premika-jo, le-vo, premi-kati/premika-ti, Nasprot-nikovo/Nasprotni-kovo,
osvo-jimo/osvoji-mo, fi-guro/figu-ro, polo-žimo/položi-mo, po-teza/pote-za, katast-rofe/katastro-fe
IV
KRALJ MATJAŽ IN ALENČICA (DZ str. 38–69)
3. ful – veliko, zelo
cvikati – bati se
gas – plin
do daske – do konca
e-mail – elektronsko pismo
6. Prvo pismo: uradno e-pismo, sporočevalka je Špela, naslovnica pa Jasna Novak (ugotavljamo po nagovoru in naslovu)
Drugo pismo: uradno e-pismo, sporočevalka je Barbara Svet, naslovnica Polona Kozole
Tretje pismo: neuradno e-pismo, sporočevalka je Špela, naslovnik Maks Podlesnik
10.
NASLOV POŠILJATELJA
NASLOV PREJEMNIKA
DATUM
NASLOV SPOROČILA
NAGOVOR
POZDRAV
PODPIS
NAVADNO PISMO
treba ga je napisati
treba ga je napisati
treba ga je napisati
ni ga treba napisati
treba ga je napisati
treba ga je napisati
treba ga je napisati
OPIS IN REKLAMNO BESEDILO (DZ str. 44–49)
2. opis (kraja)
biti, imeti, ležati, voditi, biti, se razviti, biti
zaveten – zavarovan pred vetrom
apneniški – ki je iz apnenca
dolomitni – ki je iz dolomita
m meter, str. stran
9. Prvo besedilo je objektivno, drugo pa subjektivno.
24
ELEKTRONSKO PISMO
ni ga treba napisati
ni ga treba napisati
ni ga treba napisati
treba ga je napisati
treba ga je napisati
treba ga je napisati
treba ga je napisati
PODATEK
lega
število prebivalcev
gospodarstvo
javne zgradbe
zgodovina
znamenitosti
PRVO BESEDILO
da
da
da
da
ne
ne
DRUGO BESEDILO
da
ne
da
ne
da
da
VREMENSKA NAPOVED (DZ str. 50–53)
2. V prihodnjiku.
3. 1. sončno
2. večinoma sončno
3. delno sončno
4. megleno
5. dež
6. nevihte
7. delno oblačno
8. oblačno
9. sneg
5.
KRAJEVNI PRISLOV
ponekod
ČASOVNI PRISLOV
NAČINOVNI PRISLOV
pretežno
občasno
zmerno
6. V prihodnjih dneh bo v Sloveniji zjutraj po kotlinah megleno. Podnevi bo sončno. Zato bodo temperature za ta letni čas precej visoke. V zahodni Sloveniji
bo ponekod oblačno. V sredo se bo k nam bližala fronta. Vreme se bo takrat poslabšalo. Ob koncu tedna bo deževno, ponekod bo tudi snežilo.
ZAIMEK (DZ str. 54–59)
3. Obarvani so samostalniki. Poimenovane so osebe in stvari.
Koga ali kaj zanima?
Koga ali kaj si ogledajo?
Kdo ali kaj pogleda?
O kom ali čem je slišal?
Kdo ali kaj je znan?
Koga ali kaj so postavili?
Načrt za koga ali kaj je delo Perskega?
V koga ali kaj so prenesli več nagrobnikov?
6. Poimenujejo (prej omenjene) osebe.
Koga ali kaj cerkev zanima?
Komu ali čemu je rekla?
O kom ali čem je že slišal?
Načrt za koga ali kaj je delo Perskega?
V koga ali kaj so prenesli več nagrobnikov?
8. Razlikujejo se v sklonih.
Koga ali česa cerkev ne zanima?
Koga ali česa si ne ogledajo?
Koga ali kaj je prosila?
Koga ali kaj je že videl?
25
Koga ali česa niso postavili pred letom 1752?
Koga ali kaj je načrtoval Perski?
O kom ali čem gre glas?
9. ona, vidva, njega, jaz, meni
10. Kdo je ona? Vidva pa prav ničesar ne skrivata. Njega dolgo nismo videli. Jaz bom to napisal. Meni se to že ne bo zgodilo.
11. jo, mu, ji, jo, ji, ga
12. jo, mu, ji, jo, ji, ga
13. jo: 3. oseba
mu: 3. oseba
ji: 3. oseba
jo: 3. oseba
ji: 3. oseba
ga: 3. oseba
14. jo – ga, mu – ji, ji – mu, jo – ga, ji – mu, ga – jo
15.
IME SKLONA
imenovalnik
rodilnik
dajalnik
tožilnik
mestnik
orodnik
ZAIMEK
jaz
mene (me)
meni (mi)
mene (me)
pri meni
z menoj
VPRAŠALNICA
Kdo?
Koga?
Komu?
Koga?
Pri kom?
S kom?
IME SKLONA
imenovalnik
rodilnik
dajalnik
tožilnik
mestnik
orodnik
ZAIMEK
ti
tebe (te)
tebi (ti)
tebe (te)
pri tebi
s teboj
VPRAŠALNICA
Kdo?
Koga?
Komu?
Koga?
Pri kom?
S kom?
16.
IME SKLONA
imenovalnik
rodilnik
dajalnik
tožilnik
mestnik
orodnik
IME SKLONA
imenovalnik
rodilnik
dajalnik
tožilnik
mestnik
orodnik
ZAIMEK
on
njega (ga)
njemu (mu)
njega (ga)
pri njem
z njim
ZAIMEK
ono
onega
onemu
ono
pri onem
z onim
18. meni, me, njiju, jim, meni, njiju, jo, ji
26
VPRAŠALNICA
Kdo?
Koga?
Komu?
Koga?
Pri kom?
S kom?
IME SKLONA
imenovalnik
rodilnik
dajalnik
tožilnik
mestnik
orodnik
VPRAŠALNICA
Kdo?
Koga?
Komu?
Koga?
Pri kom?
S kom?
ZAIMEK
ona
nje (je)
njej (ji)
njo (jo)
pri njej
z njo
VPRAŠALNICA
Kdo?
Koga?
Komu?
Koga?
Pri kom?
S kom?
19.
ZAIMEK
meni
njih
z njimi
z vami
vama
njima
pri naju
SPOL
/
/
/
/
/
/
/
ŠTEVILO
ednina
množina
množina
množina
dvojina
dvojina
dvojina
SKLON
dajalnik
rodilnik/tožilnik
orodnik
orodnik
dajalnik
dajalnik
mestnik
OSEBA
1.
3.
3.
2.
2.
3.
1.
20. Ti – Barbara
te – Barbaro
ti – Barbari
za mano – za Rokom
jih – sani
jih – sani
21. Ti – 2. oseba ednine, imenovalnik
te – 2. oseba ednine, tožilnik
ti – 2. oseba ednine, dajalnik
za mano – 1. oseba ednine, orodnik
jih – 3. oseba množine, tožilnik
jih – 3. oseba množine, tožilnik
22. Živijo, Barbara,
pravkar sem jaz po e-pošti kramljal z Maksom. On Pravi, da je ful novega v Ljubljani. Da vi hodite nonstop v kino v tisti vaš Kolosej, kjer se ti lahko
odločaš med šestnajstimi različnimi filmi najnovejše svetovne produkcije. Da vi veliko hodite na koncerte in v Mladinsko gledališče. Včasih jaz
imam občutek, da vi močvirniki mislite, da smo mi Prekmurci še v kameni dobi. Pa se tudi pri nas dogaja vse to, če že ne v Beltincih, pa v bližnji
Murski Soboti, kamor mi pridemo z avtom prej, kot vi v prometnih konicah z enega konca mesta na drugi.
24. Marinka: Včeraj sem bila na Bledu.
Marinka: Jedla sem blejske kremne rezine, ki so zelo znane.
Marinka: Peljala sem se s pletnjo na otok.
V
BELA KRAJINA (DZ str. 62–86)
3. super – odlično, izvrstno; zimskih cunj – zimskih oblek; uživancija – uživanje; si se nabasal – si se najedel; flaškon – pletenka; rujna kapljica
– dobra kapljica; čepijo – preživijo, posedajo; totalen žur – velikanska zabava, prava, velika zabava; načvekam – povem, se razgovorim
13. 1, 9, 7, 5, 8, 2, 6, 4, 3
RECEPT (DZ str. 70–71)
5. damo – 1. oseba množine, sedanjik
naredimo – 1. oseba množine, sedanjik
segrejemo – 1. oseba množine, sedanjik
dodamo – 1. oseba množine, sedanjik
razmočimo – 1. oseba množine, sedanjik
vlijemo – 1. oseba množine, sedanjik
primešamo – 1. oseba množine, sedanjik
27
pustimo – 1. oseba množine, sedanjik
pokrijemo – 1. oseba množine, sedanjik
7. Moko dam v skledo in v sredini naredim jamico. Tretjino mleka segrejem (na 30 do 40 °C), mu dodam malo sladkorja in v njem razmočim kvas. Vse
skupaj vlijem v jamico v moki, primešam del moke in pustim vzhajati (pri vzhajanju posodo pokrijem s prtom).
Rumenjake in preostali sladkor stepem, dodam zmehčano maslo, toplo mleko, rum, vaniljev sladkor, sol in limonino lupino. Vse to vlijem v skledo h
kvasu in zamesim testo. Gnetem toliko časa, da se testo loči od posode, nato pa ga pustim vnovič vzhajati.
Pripravim lahko gladke krofe. Vzhajano testo z roko kroglasto oblikujem in polagam na pomokan prt. Krofe pokrijem in pustim vzhajati približno 10
minut, nato jih obrnem in pustim vzhajati še drugo stran.
Pripravim lahko tudi izrezane krofe. Na pomokan prt zvrnem vzhajano testo, ki ga zvaljam (ne pritiskam preveč) 10 mm debelo, izrežem kose in jih
obrnjene odlagam na pomokan prt, pokrijem in v toplem prostoru pustim vzhajati 15 minut.
Vzhajane krofe obrnjene polagam v vročo maščobo, segreto na največ 170 °C. Čas cvrenja prilagajam velikosti krofov. Ko je prva stran zapečena zlato
rumeno (2 do 3 minute), jih obrnem in cvrem še 2 do 4 minute. V začetku cvrenja posodo pokrijem. Ocvrte in odcejene krofe polnim z marelično
marmelado in posujem s sladkorjem v prahu.
8. Moko dajte v skledo in v sredini naredite jamico. Tretjino mleka segrejte (na 30 do 40 °C), mu dodajte malo sladkorja in v njem razmočite kvas. Vse
skupaj vlijte v jamico v moki, primešajte del moke in pustite vzhajati (pri vzhajanju posodo pokrijte s prtom).
Rumenjake in preostali sladkor stepite, dodajte zmehčano maslo, toplo mleko, rum, vaniljev sladkor, sol in limonino lupino. Vse to vlijte v skledo h
kvasu in zamesite testo. Gnetite toliko časa, da se testo loči od posode, nato pa ga pustite vnovič vzhajati.
Pripravite lahko gladke krofe. Vzhajano testo z roko kroglasto oblikujte in polagajte na pomokan prt. Krofe pokrijte in pustite vzhajati približno 10
minut, nato jih obrnite in pustite vzhajati še drugo stran.
Pripravite lahko tudi izrezane krofe. Na pomokan prt zvrnite vzhajano testo, ki ga zvaljajte (ne pritiskajte preveč) 10 mm debelo, izrežite kose in jih
obrnjene odlagajte na pomokan prt, pokrijte in v toplem prostoru pustite vzhajati 15 minut.
Vzhajane krofe obrnjene polagajte v vročo maščobo, segreto na največ 170 °C. Čas cvrenja prilagajajte velikosti krofov. Ko je prva stran zapečena
zlato rumeno (2 do 3 minute), jih obrnite in cvrite še 2 do 4 minute. V začetku cvrenja posodo pokrijte. Ocvrte in odcejene krofe polnite z marelično
marmelado in posujte s sladkorjem v prahu.
ZAKAJ – ZATO (DZ str. 72–75)
1. »Marko, pisala mi je Barbara,« je veselo pripovedoval Rok.
»Ne, ne morem verjeti. Saj ti kar naprej piše,« je bil presenečen Marko.
»Oh, pretiravaš. Nekajkrat mi je res že pisala,« mu je odvrnil Rok.
»Prav, prav. Ti že veš,« se je Marko nehal prerekati z njim.
2. res je, res je, res je, ni res, res je, ni res, res je
4. Ko se je Barbarina družina odpravila v Vinico, je bil ravno dan sv. Jurija.
Ko zažgejo starega pusta, preženejo starko zimo.
Medtem ko so se odrasli pogovarjali o vinu, je Barbara našla novo prijateljico.
Vrhunec prireditve je, ko Zelenega Jurija vržejo v vodo.
Medtem ko gredo drugi na glavni trg, se mora Zeleni Jurij preobleči.
5. Ni več plundre, zato je zime konec. Ker je Jurij premočen, je padel v vodo. Ker se je Barbara kraljevsko zabavala, je bila sita zime. Nazaj je vozila
Barbarina mama, zato je oče veliko pil. Barbara in Jelka sta imeli dovolj časa, ker sta postali pravi prijateljici.
28
7. Zime je konec, zato ni več plundre. Ker je Jurij padel v vodo, je premočen. Ker je bila sita zime, se je Barbara kraljevsko zabavala. Oče je veliko pil,
zato je nazaj vozila Barbarina mama. Barbara in Jelka sta postali pravi prijateljici, ker sta imeli dovolj časa.
8. me – 1. oseba ednine, tožilnik
Jaz – 1. oseba ednine, imenovalnik
mi – 1. oseba ednine, dajalnik
ti – 2. oseba ednine, imenovalnik
ji – 3. oseba ednine, dajalnik
jo – 3. oseba ednine, tožilnik
nam – 1. oseba množine, dajalnik
ga – 3. oseba ednine, tožilnik
z njim – 3. oseba ednine, orodnik
njimi – 3. oseba množine, orodnik
jih – 3. oseba množine, tožilnik
ji – 3. oseba ednine, dajalnik
mi – 1. oseba ednine, dajalnik
me – 1. oseba ednine, tožilnik
nam – 1. oseba množine, dajalnik
9. Kadar poudarja.
10. Rok je veselo pripovedoval, da mu je pisala Barbara.
Marko je bil presenečen, da mu kar naprej piše.
Rok mu je odvrnil, da pretirava, saj mu je pisala nekajkrat.
Marko se je nehal prerekati, češ da on že ve.
14. V oklepaju sporočevalec dopolni povedano.
15. Sporočevalec dodatno pojasnjuje povedano, na koncu v oklepaju navede vir.
16. J urjevo, jurjevskih, Jurij, jurjevanja, Jurjevanje, Jurijem, jurjevanje, jurjevanje, jurjevanja, Jurija, Jurija, jurjevale, jurjevali, jurjevskih, Jurij, Jurjevanje,
Jurjevske, jurjevanj
17. Praznike pišemo z malo začetnico (izjema: prazniki iz lastnih imen, npr. Prešernov dan).
18. Ker gre za stvarno lastno ime, ime prireditve.
19. Vrstne pridevnike iz zemljepisnega imena pišemo z malo začetnico (slovenskih).
22.
KRAJ
Črnomelj
Vinica
Adlešiči
Rož
(drug konec) Koroške
ZNAČILNOSTI PRAZNOVANJA
prireditev se imenuje Belokranjsko ali Črnomaljsko praznovanje, folklorni nastopi, sprevod Zelenega Jurija in »maja« po Črnomlju,
fantje s piščalmi in dekleta v belem, dekleta polomijo veje in poberejo rute ter trakove, vržejo Zelenega Jurija v vodo
jurjevali otroci, nabirali darove od hiše do hiše
odrasel fant na belem konju, okrašen s cvetjem in zelenjem
fant, ovit z otepom slame, skupina gre od hiše do hiše, zbirajo darove, pojejo pesmi
fantje se zberejo ob kresu, na palice natikajo bukove ploščice, jih prižigajo in mečejo v zrak
24.
veliko – merski prislov
novo – načinovni prislov
prvič – merski prislov
razmeroma – načinovni prislov
največkrat – merski prislov
močno – načinovni prislov
režijsko – načinovni prislov
ponekod – krajevni prislov
popolnoma – načinovni prislov
umetno – načinovni prislov
slavnostno – načinovni prislov
zelo – merski prislov
29
OBVESTILO (DZ str. 76–81)
19. je – 3. oseba ednine, sedanjik
je – 3. oseba ednine, sedanjik
stoji – 3. oseba ednine, sedanjik
povezuje – 3. oseba ednine, sedanjik
je – 3. oseba ednine, sedanjik
obdajajo – 3. oseba množine, sedanjik
vpliva – 3. oseba ednine, sedanjik
se je začela – 3. oseba ednine, preteklik, ženski spol
je omejila – 3. oseba ednine, preteklik, ženski spol
so se zaposlili – 3. oseba množine, preteklik, moški spol
se je okrepila – 3. oseba ednine, preteklik, ženski spol
je bil – 3. oseba ednine, preteklik, moški spol
omogoča – 3. oseba ednine, sedanjik
sta – 3. oseba dvojine, sedanjik
20. Nekoč je bila Vinica obmejno središčno naselje v južnem delu Bele krajine. Bila je gručasto naselje na južnem robu nizkega belokranjskega
kraškega ravnika. Stala je na zgornji terasi na levem bregu Kolpe ob cesti proti Črnomlju. Obkolpska cesta jo je povezovala s Starim trgom ob Kolpi.
Zaradi kraškega površja in majhnih kmetij je bilo kmečkega prebivalstva malo.
Obdajali so jo številni vinogradi. Na podnebje je vplivala bližina Gorskega kotarja, zlasti z obilnimi snežnimi padavinami.
Industrializacija kraja se je začela pozno, možnost zaposlitve v tovarni pa je nekoliko omejila izseljevanje. Aktivni prebivalci so se večinoma
zaposlili v Črnomlju in drugih industrijskih krajih v Beli krajini.
V 2. polovici devetdesetih let 20. stoletja se je okrepila njena obmejna in turistična vloga. V bližnjem Sečjem selu je bil namreč leta 1991 odprt
mednarodni mejni prehod, Kolpa pa je omogočala kopanje, čolnarjenje in ribolov. Ob njej sta bila urejena avtokamp in kopališče.
21. industrializacija – uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti
obmejno – nanašajoč se na področje ob meji
izseljenec – kdor se izseli v tujino
gručasto – podobno gruči
22. Oton Župančič.
31. italijanščina, nemščina, madžarščina, hrvaščina
32.
KJE?
šola
trgovina
zdravstveni dom
sodišče
na ulici
doma
med prijatelji
VI
ZAMEJCI
da
da
da
da
da
da
da
IZSELJENCI
samo pri dodatnem pouku
ne
ne
ne
ne
da
da
GORIŠKA BRDA (DZ str. 82–105)
2. sem ful zatežil – sem zelo tečnaril; oba starca – oba starša, sem nažical – sem izprosil, ful – zelo, bajta – hiša, tip – fant
30
5. Po smislu.
Možnosti:
ni res (Če se potrudimo, je lahko zelo prijetno.)
ni res (Moramo se ustavljati, da se spočijemo.)
ni res (Preklinjati ni lepo.)
ni res (Ker gre za javno prireditev, je obveznost vseh.)
res je (Predvidevamo, da strokovna komisija ravna profesionalno.)
ni res (Odvisno je od okusa posameznika.)
ni res (Odvisno je od glasbenega okusa posameznika.)
ni res (Ni ravno pametno se ga najesti do onemoglosti, saj lahko povzroči prebavne težave.)
ni res (Sporov ne rešujemo s pretepanjem.)
6. Brici, Brike, Vipavci, Vipavke, Medanci, Medanke, Vipavskokrižani, Vipavskokrižanke, Novogoričani, Novogoričanke
8. živi – prebiva, se kopa – plava, smo se odpravili – smo šli, pomaga organizirati – sodeluje (pri organizaciji), so postavili – so zgradili, prodajajo
– ponujajo, poteka – organizirajo, sem jedel – sem zobal
9. kratka, dolgočasna, velikonočna, praznična nedelja
sladke, rdeče, hrustljave, kisle, vipavske, briške češnje
velik, zanimiv, podrt, srednjeveški grad
slasten, sladek, okusen, čokoladni sladoled
briška, tekmovalna, šolska, predmetna komisija
najhujši, večni, bratov, največji sovražnik
10. Prekmurje je nekaj posebnega. Teta se je poročila na tisti konec. V Vipavi sem se malo sprehodil. Telovadci imajo koristi. Čas hitro mine. Na vozu je
bilo češenj, kakršnih si človek lahko le želi. Marko je jedel češnje, dokler je mogel. Pogoltnil je peško. Potil se je in imel prebavne motnje. Še danes
mu je neprijetno, ko se tega spomni. Osmošolec poskuša Špelo osvojiti. Punca ravna premalo premišljeno.
ANKETA (DZ str. 87–89)
1. Sarkofag je kamnita krsta, ki je Egipčanom služila za pokojnikovo bivališče.
Sarkofag lahko vidimo marsikje po svetu. (Opomba: V šestih muzejih po svetu.)
Sarkofag ima na stranicah upodobljena vrata, skozi katera naj bi po staroegipčanskem verovanju duša umrlega zapuščala svoj dom.
Da.
Pozanimali bi se pri učitelju. Podatke bi poiskali na internetu. Obiskali bi knjižnico in pobrskali po zgodovinskih knjigah in revijah.
3. sarkofag – kamnita skrinja s pokrovom in bogatimi okraski
generalni konzul – predstavnik tuje države
starina – predmet starinske vrednosti
diplomat – višji uslužbenec, ki zastopa koristi svoje države v mednarodnih odnosih
plenilec grobov – kdor pleni grobove
grobnica – prostor za pokopavanje mrličev
dvorjan – vladarjev svetovalec, spremljevalec, ki živi stalno na dvoru
egiptolog – strokovnjak za egiptologijo
hieroglif – pisni znak staroegipčanske pisave
piramida – predmet v obliki piramide
granit – zelo trda kamnina
dvorni uradnik – uradnik na dvoru
stilizirana vrata – namišljena (narisana) vrata
6. NI RES, RES JE, RES JE, NI RES, RES JE
31
10. Možnosti:
Ko bom izbral(a) naslov, bom obiskal(a) knjižnico in si sposodil(a) knjige, kjer piše kaj o izbrani znamenitosti.
V knjižnici bom poiskal(a) tudi revije, časopise, videokasete, DVD-je in drugo gradivo.
Poklical(a) bom v muzej in tam sam(a) poiskal(a) podatke.
Obiskal(a) bom izbrani kraj in si ga natanko ogledal(a).
Izdelal(a) bom miselni načrt svojega dela.
Poiskal(a) bom čim več slik in fotografij.
Brskal(a) bom po internetu.
Telefoniral(a) bom okoli in zbiral(a) podatke od različnih ljudi.
GOVORNI NASTOPI (DZ str. 90–92)
3. RES JE, RES JE, RES JE, NI RES, NI RES, RES JE
4.Matajur je čokata piramidasta vzpetina, visoka 1641 metrov, in je najlepše razgledišče slovenskega predalpskega sveta.
Ko se povzpnemo na vrh tega veličastnega hriba, ki sameva v družbi visokih gora onstran zelenomodre Soče, imamo občutek, kot da sedimo v
kraljevi loži.
Naš pogled se razprostira v Kobariško kotlino, vidimo Julijske Alpe in na jugu Furlansko ravnino, daleč na zahodu pa Karnijske Alpe in Dolomite.
Prijetno topel mediteranski, ki se dviga iz Furlanske nižine, in mrzel, ki hladi obraz in prsi s soške strani.
Preko Matajurja teče državna meja, pravzaprav meja, ki loči manjšinski del naroda od večinskega.
Včasih je bil vrh redkokdaj obiskan, saj so tod veljali strogi predpisi.
Najbolj strma pot, ko ves čas gledamo svoja kolena pred seboj, se vije navzgor od Robiča.
V juliju in avgustu, ko vse cveti, je pot najlepša.
Nekateri domnevajo, da so davni prebivalci verovali, da na tem vrhu domuje božanstvo.
Na terasah tik pod vrhom lahko obiščemo nekatere opuščene planine, kjer je nekoč človeška roka ustvarjala v sožitju s kamnom in lesom.
Z grička, na katerem stoji cerkev, je čudovit razgled na prostrani svet.
Na pokopališču je grob buditelja Beneških Slovencev Ivana Trinka, ki je bil profesor bogoslužja, slovenski pesnik in pisatelj ter predvsem zaščitnik
Slovencev.
Obisk Matajurja nas zapelje in vedno znova se vračamo tja.
in, Ko, ki, kot da, ki, ki, ki, saj, ko, ko, da, da, kjer, katerem, ki, in
OPIS RASTLINE (DZ str. 93–96)
3. strma grapa – hitro dvigujoča se grapa; trdoživo drevo – odporno drevo; rdeči semenski ovoj – ovoj, ki obdaja seme, je rdeče barve; samonikli
posladek – ki se zaseje sam; nasajeni posladek – ki so ga posadili; presenetljiva strmina – strmina, ki preseneča (ker je nismo pričakovali); skalna
polica – položen prostor na skali
4. strma – nepoložna
trdoživo – odporno
rdeči (semenski) – rdečeoranžni, temno rdeči
samonikli – nenasajeni
nasajeni – zasajeni
presenetljiva – nenavadna
skalna – previsna
5. strma grapa – položna grapa, trdoživo drevo – neodporno drevo; rdeči semenski ovoj – seme; samonikli posladek – nasajeni posladek; nasajeni
posladek – samonikli posladek; presenetljiva strmina – pričakovana strmina; skalna polica – skalni previs
10. jo – dobra misel
32