П а sonarodnici

Почитувани sonarodnici,
Maticata na iselenicite od Makedonija kako najstara
nevladina i neprofitna asocijacija, ve}e {esta decenija
ja ostvaruva svojata patriotska misija davaj}i im prioritet na:
- Odr`uvawe na vrskite me|u Makedonija i iselenicite vo
svetot, kako i so Makedoncite vo sosednite zemji;
- Neguvawe na nacionalnata svest, jazik i kultura
me|u iselenicite;
- Pomagawe po odnos na socijalnite, ekonomskite, politi~kite
i pravnite pra{awa na iselenicite koi se od nivni interes vo
tatkovinata;
- Povrzuvawe na biznismenite od dijasporata so biznismenite
vo Republika Makedonija, kako i so biznismenite Makedonci od
sosednite zemji; za investirawe vo Makedonija
- Maticata na iselenicite od Makedonija e lojalen partner na
Makedonskata pravoslavna crkva poddr`ivajki ja vo nejzinite
zalo`bi za za~uvuvawe na makedonskiot nacionalen identitet;
- Pottiknuvawe na makedonskite mediumi (pi{ani i elektronski)
da gi afirmiraat aktivnostite
vo na{ite iseleni~ki sredini;
- Informirawe na makedonskata javnost i nadle`nite
organi vo Makedonija za site aspekti od sekojdnevieto
na na{eto iseleni{tvo.
Za uspe{no da go ostvaruva prethodno ka`anoto, Maticata
postavi svoja veb strana, a i ja vozobnovi ilustriranata
revija za iselenicite od Makedonija-„Makedonija”.
Maticata na iselenicite od Makedonija e sekoga{ tuka,
za Vas, koga Vi treba pomo{, informacija, kontakt.
Na{ite vrati se {iroko otvoreni za sorabotka so site
dobronamerni luge {to ja sakaat Makedonija.
SRE}NI VI BO@IKNI
I NOVOGODI{NI PRAZNICI
Od redakcijata na “Makedonija”
ISSN 0542-206 X
Ilustrirana revija na
Maticata na iselenicite
od Makedonija
Makedonija
Izdava~:
Matica na iselenicite od Makedonija
Izdava~ki odbor:
Prof. d-r \or|i Tonovski, Svetislav
Stankovi}, Sofija Stefkovska,
Todor Petrov, Angelka Mihajlovska,
Dimitar Dangov i m-r Zlatko Popovski
Za izdava~ot:
M-r Ivan Xo Petreski
Glaven i odgovoren urednik:
Evrosima Lokvi~ka
Administrator: Vladica Mileti}
Lektor: Verica Tocinovska
Redakcija: Elena Orov~anec Spirovska,
Angelka Mihajlovska, Sotir Kostov
Aleksandra Sokolovska, Emilija Petreska,
Miroslav Naumovski i Nata{a Despotovska
Dimitrievska
Dopisnici: Ivica ^elikovi},
Mende Mladenovski, Kiro Kiproski,
Sa{o Ristovski, Miodrag Mickovi},
Tomo ^alovski, Pero Dam~evski-Kocin,
Viktor Velkov, i Dra{ko Antov
Prevod:
Fotoreporter: Robert Spasovski
Likovno–grafi~ko ureduvawe:
Marjan Delevski
Pe~ati: “Grafodent”, Skopje
Adresa: 27 Mart br. 5, 1000 Skopje
tel. ++389 2 3 222 101
www.maticanaiselenici.com
e-mail: [email protected]
Prviot broj na ilustriranata revija
za iselenicite „Makedonija” izleze
vo oktomvri 1953 godina.
GODI[NA PRETPLATA/ ANNUAL SUBCRIPTION
IBAN
Za Evropa
48 EUR MK 07200001275137645
Za Avstralija
120 AUD MK 07200001499528133
Za Amerika
100 USD MK 07200001581931670
100 CAD MK 07200001581934289
STOPANSKA BANKA AD SKOPJE
40655549 - 4030996116744
SBAD Skopje, “11 oktomvri” br.7
korisnik:
“MATICA NA ISELENICI OD MAKEDONIJA,
ul. “27 mart” br.5, 1000 Skopje pfax: 7
pretplata za ilustrirana revija “Makedonija”
MB 4065891 - 4030993125777
SWIFI CODE STOB MK 2X
MAKEDONSKI
SON !
M
akedonija vo Evropa!
Makedonija vo NATO!
Makedonija ~lenka na
Sovetot na bezbednost vo
OON, klu~en faktor na
stabilnost vo Evropa. Stariot kontinent
ne mo`e da se zamisli bez Makedonija.
A tuka cutat rozi sre}en narod. Sre}en
tuka sre}en vo svetot, prepoznatliv na
site kontinenti.
Skopje vistinska metropola so reguliran soobra}aj metroto {totuku ne e
sve~eno predadeno vo upotreba, avenii
drvoredi, zelenilo vistinska ekolo{ka
oaza. Samo kulturno istoriskite spomenici potestuvaat na edno vreme, vremeto na tranzicijata {to e zaboraveno.
Sega makedonskite politi~ari,
dr`avniot vrv, ne misli samo kako da
go iskoristi svojot mandat da zgrabat
{to pove}e, da se „nafatiraat” za{to
ne znae{ {to te ~eka utre. Sega lu|eto
politi~ari se aktiviraat kako eden
vid na drugaruvawe za ostvaruvawe na
kreativni misli. Ne e kako porano koga
se doa|a{e vo partija da zeme{ kni{ka,
so ideja kako da najde{ rabota, so osnovna ideja kako da mu se dobli`i{ {to
poblisku na sultan liderot, zatoa {to
perspektivite zavisat od nego.
Sega Makedonija ne e samo Skopje.
Ima i drugi centri. Bitola prerasna
vo sovremen urban centar, diplomatski
grad, vo koj se zaboraveni starite sokaci , a ~upite se vistinski sovremeni
dami. Pelister ti e kako Aspen, Sent
Moric, rekreativno leten zimski centar
milina edna. I molikite se radvat, a za
narodot na ovoj univerzietski centar i
da ne zboruvam. Kone~no i Bitola ima
aerodrom ne eden, tuku dva tuka vo Pelagonija. A Prilep sega ti e grad ne samo na
Markovite kuli, ima kanalizacija, re{en
vodovod, pokraj tutuniot ima i drugi kulturi za odgleduvawe. Itar Pejo pove}e ne
vrvi so starite {tosovi, narodot se izdigna i ne nasednuva na majtapxiite.
Za Prespanskiot region da ne zboruvame Resen, Ote{evo, Pretor pa toa tie
kako Majami u Amerika. Ubavina edna
saka{a letuvaj, saka{ zimuvaj, ~ist vozduh
za izvoz, za lekuvawe. Ohrid krasen, ubav,
mil ama sega krasen so poinakov sjaj,
vistinski svetski turisti~ki centar,
univerziteti, hoteli kako vo Atlantik
siti, {to da ti raska`uvam. Ubavina ti
ja topi du{ata.
Isto~niot del na Makedonija, vo koj
samo donekade normalno se `ivee{e, vo
Gevgelija poradi granicata so sosedot
Top
Razgovara{e:
Miroslav Naumovski - Lav
koj si gi prizna site istoriski gre{ki i
se izvini, Ski centarot na Ko`uh e prv vo
Evropa i vo Strumica poradi zemjodelieto sega e u{te poubavo. Izrasnaa gradovite vo vistinski kulturni centri vo koj
narodecot doa|a samo po biznis, a `ivee
vo ~istata planinska okolina. Veles sega
e primer za ekolo{ki ~ist grad so zdravi
pokolenija. [tip ima uredena reka, ~istina, decata ne se bunat zo{to sega imaa
univerzitet u~at {to sakaat, ne se selat
site vo Skopje vo edinstveniot univerzitetski centar. Probi{tip ne e ve}e probi vo smisla na zborot, za`iveaja ovie
krai{ta. Za Ko~ani Osogovskiot masiv i
da ne zboruvam. Cuti lete zime. Berovo,
Peh~evo rajski gradini. Konzerviraat
~ist vozduh i izvezuvaat. Kumanovo ne e
pove}e na granica. Granici pove}e nema
se e otvoreno odi{ kaj saka{ kako na
vremeto so crveniot paso{. Kratovo ne
e pove}e Yingov pa{alak. Yingo zamina
vo istorija, sega samo go pametat decata
po igrite {to se napraveni kako slika
na negovite ostvaruvawa vo politikata,
vo sportot, vo {to se ne... Чovekot be{e
car. Slobodnite ekonomski zoni od Cileta na koi nekoga{ mu se potsmevaa
politi~kite oponenti, a sega se kitat
so tu|ite idei sobira nad sto iljadi
rabotnici koi imaat svoj visok `ivoten
standard. E, Tetovo Gostivar pa i Debar
toa tie otideno napred, trgovski centri,
rabotat lu|eto, ne sadat grav i jabolka,
se `ivee od biznis. Vijadukti, pati{ta,
avtostradi. Avtomobili kako nekoga{
vo Amerika. Po~naa tuka tamu da letaat
i helihopteri. Standardot na gra|anite
na najvisoko nivo vo Evropa dalku nad
onoj od [vedka, Norve{ka, Island. Naukata napredna, nekolku nau~nici imaat
nominacii za nobelova nagrada. I {to e
najbitno Makedonija gi kontrolira sopstvenite svemirki letata, pove}e nema
problem so energetski krizi, imame
nuklearka, {to da ti raska`uvam... Makedonija vo srce te nosime. Sportot se samo
medalisti....
I taka ti e toa! Koga }e se razbudi{
}e vidi{ deka si sonuval. Makedonski
son ubav krasen...
3
Ogledalo
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
MATICA
Pi{uva:
M-r Ivan Xo Petreski
Bra}a i sestri vo
tu|inata, neka
godinata pred nas ne
vrati na verata na
na{ite tatkovci i
dedovci, i silno
sploteni vo nea
gi nadmineme
premre`ijata {to ne
~ekaat vo imeto na
sopstvenata idnina
i vo imeto na
idninata na na{ata
rodna grutka
Makedonija
V
o te{ki vremiwa kako
ovie potrebna vi e mnogu
alhemija za da se izdr`i
isku{eni~koto
katadnevie. Da, dene{na Makedonija ni oddaleku ne e onaa kakva
{to sakame da ja imame, no toa ne
zna~i deka viziite za prosperitetna, demokratska, slobodna i respektabilna dr`ava se nedosti`ni.
Veruvame s$ u{te deka se malkumina
onie ovde vo Makedonija koi{to se
otka`ale od nade`ta, od ostvarlivo-
4
Makedonija
sta na vekovnite ideali semakedonski. Vo toj kontekst i Maticata na
iselenicite od Makedonija, i pokraj
site te{kotii, pa duri i opstrukcii, ne se otka`a, nitu ima namera
da se otka`e od svojata, bi rekol,
krstonosna misija, na makedonsko
splotuvawe vo odbrana na sopstveniot opstanok na site na{i po krv
i po po~va.
Maticata na iselinicite od
Makedonija koja otsekojpat be{e
nepoliti~ka, nepartiska, nevladina, no samo nacionalna institucija
koja se gri`i za Makedoncite rasseleni od makedonskata zemja, kako i
za ostanatite gra|ani od Republika
Makedonija bez razlika na nivnata
nacionalna, verska i politi~ka
pripadnost, dokolku ja prifa}aat
Republika Makedonija kako dr`ava
na Makedoncite i na nacionalnostite koi `iveat vo nea. Maticata kako nacionalna i patriotska
institucija odigra isklu~itelna
uloga vo povrzuvaweto na stotici
iljadi Makedonci so rodnata zemja.
Kako rezultat na taa vrska i bliska
sorabotka denes Makedoncite od
dijasporata se mo{ner uspe{no organizirani vo zemjite vo koi sega
`iveat i rabotat.
Vo godiniva {to e na minuvawe
Maticata, preku nizata svoi aktivnosti i kontakti, u{te edna{
go reafirmira{e kontinuitetot na
svojata nad poluvekovna strate{ka
opredelba i prioritet vo svoeto
dejstvuvawe: obedinuvawe i integrirawe na na{ata dijaspora,
za~uvuvawe na na{iot makedonski
identitet, kultura i posebnost nezavisno od barierite, geografski ili politi~ki, nezavisno od
te{kotiite, neizvesnostite i zlonamernostite. Za na{eto zdru`enie
vo site ovie 57 godini postoewe,
vo nitu eden moment ne se rodil
somne`ot dali - domoqubieto e
vonvremensko, besceneto sovr{eno
svesni deka toj silen motiv e vgnezden vo samata sr` na makedonskiot
istoriski kontinum.
Maticata na iselenicite od
Makedonija, dragi na{i bra}a i
sestri vo tu|ina, be{e i ostana
onoj stamen va{ glas koj{to ovde
ja prenesuva va{ata poraka: za
qubovta kon sopstvenata zemja, za
iskrenite i konkretni `elbi taa
da stane bogata, napredna, moderna
dr`ava, podgotvena vo svoite zakrila da gi zgri`i site nejzini
~eda. Mnogu ~esto vo nastapite na
Maticata, na nejzinite aktivnosti,
no i vo svoite li~ni nastapi, povtoruvame deka la`liv i nedobro-
MAKEDONIJA I MAKEDONSKATA DIJASPORA
MAKEDON
Mirror
VO MAKEDONSKOTO JATO
nameren e vpe~atokot {to ovde
vo Makedonija odvreme-navreme
go sozdavaa raznoraznite t.n.
poznava~i ili analiti~ari, za ingorantskiot odnos {to dijasporata
go imala kon sopstvenata zemja. Ne
toa e laga: iselenicite makedonski
na site kontinenti ne ja zaboravile
Makedonija, poprvo }e bide deka
taa gi podzaborava niv, i deka tie
sakaat, i toa kako, da bidat del od
op{testveno-politi~kiot `ivot na
sovremenata samostojna makedonska
dr`ava. Jasno stavavme do znaewe
deka, za `al, vo Makedonija neretko
se gubi ~uvstvoto deka dijasporata,
na{incite, se del nezaobikolen
i neraskinliv od nacionalnoto
tkivo i deka otka`uvaweto e kako
otka`uvawe na del od sopstvenoto
telo, pravej}i ne taka pri zdravje
sakati.
Tokmu poradi toa Maticata be{e
silen zagovara~ na procesot na
politi~ko vklu~uvawe na iselenicite vo ovde{noto politi~ko `iveewe, preku zakonskite izmeni {to
treba da ovozmo`at nivna direktna
participacija vo izborniot proces,
no potoa i vo pretstavni~kite institucii na makedonskiot politi~ki
sistem. Go zagovaravme toa i s$ u{te
sme verojatno edinstveno dosledni i
uporni vo takvata ubedenost bidej}i
smetame deka na toj na~in ne samo
{to dijasporata }e be{e direktno
vklu~ena vo politi~koto kreirawe
na idninata na svojata tatkovina,
tuku i poradi notorniot fakt deka
takviot ~in }e zna~e{e dopolnitel-
no motivirawe na iselenicite za
u{te pointenzivno i poseopfatno
integrirawe vo site sferi od makedonskoto op{testveno `iveewe. Ta
nema belkim da zaboravime kakvi
s$ prekrasni na{i umovi `iveat
rasposlani po svetskite kontinenti
ili da se la`eme so naumot deka
qubovta kon sopstvenata zemja e
ekskluzivitet na onie {to ostanale
ovde!?
I pokraj marginiliziraweto na
ovaa za Maticata na iselenicite a
i za dijasporata mo{ne su{testvena
tema, na{eto zdru`enie ostana
edinstveniot „megafon” koj nema
da dozvoli tukutaka ova pra{awe
da se zaprepelka pod te`inata
na mno{tvoto ovde{ni dnevnopoliti~ki „prioriteti”. Za Maticata drug prioritet nema. Osobeno
ne sega koga sme svedoci za stra{ni,
brutalni, beskrupulozni napadi
naso~eni kon ni{tewe na makedonskiot nacionalen i dr`aven identitet i integritet. Otka`uvaweto
od dijasporata e kart blan{ za site
onie propagandi koi{to so godini
nanazad rovarat po site kontinenti
otkinuvaj}i del~e po del~e od nacionalnoto tkivo.
Velat deka s$ dodeka ima nade`
imalo i {ansi. No jas se pra{uvam
kakva e taa nade` ako ne izvira od
verbata, ako ne i prethodi!? Popusto
e s$ bez silnata i nepokoleblivata
vera, istata onaa koja gi za~uvala
na{ite pradedovci, dedovci, tatkovci, da ne donesat na svetot vakvi
kakvi {to sme denes Makedonci. Zatoa bra}a i sestri vo tu|inata, neka
godinata pred nas ne vrati na verata
na na{ite tatkovci i silno sploteni
vo nea gi nadmineme premre`iwata
{to ne ~ekaat vo imeto na sopstvenata idnina i vo imeto na idninata
na na{ata rodna grutka.
5
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
MACEDONIA AND THE MACEDONIAN DIASPORA
THE CRADLE OF THE MACEDONIAN FLOCK
I
Mirror
n hard times as it is nowadays one
needs a lot of alchemy to endure
the tempting everyday events.
events
Present-day Macedonia is far from
being as we would like it to be, but
it does not mean that our visions for a
prosperous, democratic, free and respectable state can not be achieved.
achieved We believe
that there are only a few of us here in
Macedonia who have given up hope and
who does not believe in the attainability
of our centuries-old ideals of Macedonians wherever they are. In this context,
the House of Macedonian Immigrants, in
spite of all difficulties, and even obstructions, has neither given up nor is going to
give up its, I would say, crusade mission
to rally Macedonians to defend the survival of all our people by blood and flesh.
The House of Macedonian Immigrants
that has always been non-political, nonparty, non-governmental, but only a national institution that takes care of Macedonians who have been displaced from
the Macedonian soil as well as of the other citizens of the Republic of Macedonia
irrespective of their nationality, religious
and political affiliation provided that
they accept the Republic of Macedonia as
a country of the Macedonians and nationalities living in Macedonia. The House of
Macedonian Immigrants being a national
and patriotic institution played its outstanding role in connecting hundreds of
Macedonians with their native country. As
a result of such connection and close cooperation Macedonians abroad nowadays
are rather successfully organized in the
countries in which they live and work.
In the passing year, the House of
Macedonian Immigrants, through a series
of its activities and contacts, once again
reaffirmed the continuity of its more-then
one century long strategic commitment
and priority of its work: to unite and integrate our diaspora, to preserve our Macedonian identity, culture and particularities, no matter the barriers, geographic
or political ones, irrespective of the difficulties, uncertainties and malevolence.
In the course of our 57 year existence,
our association has never ever doubted
that patriotism is timeless and priceless
– perfectly aware that it is a strong motive nestled in the very core of the Macedonian historic continuum.
Our dear brothers and sisters abroad,
6
Brothers and sisters in the foreign
parts, let the coming year brings us
back to the faith of our
fathers, and let we strongly
united in such faith overcome the obstructions
encountered, in the name
of our own future and in
the name of the future of
our native soil.
the House of Macedonian Immigrants has
ever been and remains to be that steady
voice of yours that transmits here your
message: the love for the own country,
sincere wishes this country to become a
rich, progressive, modern country, ready
to take all its children under its wing.
The House of Macedonian Immigrants has
very often stated in its appearances and
actions, as I also did in my personal appearances, that false and malicious is the
impression here in Macedonia created periodically by individuals claiming to be experts or analysts that our diaspora has an
ignorant attitude to its own country. Thus
I would like to say that it is a lie, that the
Macedonian immigrants wherever they
are have not abandoned their homeland,
their Macedonia. I would rather say that
their homeland has abandoned them to
some extent, but they nevertheless love
it and want to be a part of the social and
political life of the modern independent
Macedonian country. We clearly state that
unfortunately very often the diaspora, our
people abroad, is not treated as being an
unavoidable and permanent part of the
national fabric and that disowning our
diaspora, our people abroad, is as one
disowns a part of his own body, making
himself deliberately a cripple.
Just because of that, the House
of Macedonian Immigrants has always
been and will always be the strongest
speaker in favour of involvement of our
immigrants in our political living through
statutory modifications that are to enable them to directly participate in the
election process, and later in the representative institutions of the Macedonian
political system, too. We have struggled
for that and we are still probably the only
ones really consistent and persistent in
such conviction, since we are of the opinion that in this way not only the diaspora
would have been involved in the political
creation of the future of its homeland,
but also
also, because of the notorious fact
that, such way would have meant an additional motivation of the immigrants for
a stronger and more comprehensive integration in all spheres of the Macedonian
social living. One can not believe that we
can forget what marvelous minds living
spread over the world meridians and continents, or we will deceive ourselves that
the love for one’s own country is exclusivity of those who stayed to live here, in
the homeland!?
In spite of the marginalizing of this
very essential issue both for the House
of Macedonian Immigrants and the diaspora, our association remained the only
megaphone that will not allow this issue
to be overburdened under the burden of a
large number of local daily-political “priorities”. There is no other priority for the
House of Macedonian Immigrants, particularly not now, when we witness awful, brutal, unscrupulous attacks directed
towards annulment of the Macedonian
national and state identity and integrity.
Abandonment of the diaspora is “cart
blanche” for all those propagandas of our
neighbors that many years back rummage
through all continents tearing off part by
part of our national fabric of the Macedonians.
People say that as long as there is
hope there is a chance. But I wonder
what a hope is like if it does not originate from the faith, if it does not precede
the faith!? In vain is anything without
the strong and unshakeable faith, the
very faith that saved our great grandfathers, our grandfathers, our fathers, for
us to be brought into the world, the sort
of men we are, the Macedonians today.
So, brothers and sisters abroad, let the
coming year brings us back to the faith
of our ancestors and closely united in it
let we overcome the perils waiting for us
in future – in the name of our own future
and in the name of the future of our native soil, our mother Macedonia.
Written by Mr. Ivan Djo Petreski
Pod lupa
KVALITETOT NA POLITI^KIOT ANGA@MAN I EVROINTEGRACIJATA
MAKEDONSKA EVROPSKA PROLET
A
mbicijata na Republika
Makedonija za vlez vo Evropskata Unija e sosema
prirodna bidej}i makedonskite gra|ani i teritorijalno, no i duhovno pripa|aat na
evropskiot duhoven prostor. Me|utoa,
na patot na ovaa ambicija se ispre~uva
ambicijata na makedonskiot politi~ki
faktor so lesno vladeewe da gi ~uva
svoite pozicii, bidej}i mnogumina
pripadnici na politi~kite subjekti (kako poedinci, taka i grupi)
se mnogu svesni deka upravuvaweto
so op{testvoto vo ambientot na EU e
daleku poslo`ena rabota i znaewe.
Nedostigot na znaewe, na politi~ka
volja i na reformska orientacija bea
daleku od poimot politi~ka kreacija,
tolku neophodna za uspeh vo evrointergativnite procesi na Republika
Makedonija.
Vo Republika Makedonija od klu~no
zna~ewe se dve aktivnosti: realizacija na procesot na tranzicija ({to pretstavuva voved kon vtorata aktivnost) i
realizacija na opredelbata i potrebata na makedonskata dr`ava za nejzino
priklu~uvawe kon evroatlantskite
strukturi, {to se definira i kako
polnopravno ~lenstvo vo Evropskata
Unija. Site soznanija upatuvaat na
faktot deka vo obete ovie aktivnosti
se prisutni brojni slabosti, propusti,
lutawa, nedore~enosti itn. Po dvedecenisko turbulentno barawe na vistinskite odgovori po dvete pra{awa,
praktikata e seu{te optovarena so
socijalni fenomeni koi se daleku
od evropska konotacija i proviniencija. Tranzicijata ne e okon~ena, a
neuspesite vo opravduvawata na kandidaturata za ~lenstvo vo EU se tolkavi
{to duri taa se doveduva vo pra{awe i
somne` od mnogu faktori vo Unijata.
Kakva e ulogata na makedonskiot politi~ki faktor vo sevo ova e
pra{awe koe ne e samo od retori~ka
priroda. Poznato e deka zna~ajna uloga
vo socijalniot `ivot na republikata
ima politi~kiot faktor. Ova e osobeno naglaseno, bidej}i ovoj faktor e
seu{te dominantnen vo op{testvenoto
odlu~uvawe, tokmu zaradi usporeniot
Pi{uva:
Prof. d-r \or|i Tonovski
proces na tranzicija i transformacija na makedonskoto socijalno
bitie vo koe ekonomskata logika i
procesot na demokratizacija seu{te
otstapuva pred mo}ta i nadredenosta
na politikata. Patem re~eno, ova ne e
specifika samo na Makedonija, tuku
i na site nerazvieni i nedemokratizirani op{testva. No, so ogled na
evropskata pozicija i evropskata orientacija na Makedonija, pozicioniraweto na politi~kiot faktor dobiva
specifi~na te`ina. Demokratskata i
proevropskata proviniencija na ovoj
faktor mo`e da se potvrdi samo preku
negovata anga`iranost vo ostvaruvaweto na procesite na tranzicija i
na priklu~uvawe kon EU i NATO.
Me|utoa, vo dejstvuvaweto na makedonskiot politi~ki faktor se manifestiraat brojni propusti i slabosti (so
subjektivno i objektivno izvori{te)
koi pridonesuvaat politi~kiot faktor vo Republika Makedonija vo dadeni momenti da ne e promotor tuku da e
pre~ka na dvata procesi. Argumenti za
vakvoto tvrdewe ima pove}e. Prvo, vo
izminative dve decienii toj qubomorno ja ~uva dominantnata op{testvena
pozicija so {to ja gu{i mo`nosta za
manifestacija i su{tinsko za`ivuvawe
na specifikite i fenomenite na pazarnata ekonomija i na pluralnata
demokratija; vtoro, politi~kiot faktor ne poka`a jasna vizija i progamski priodi za razre{uvawe na te{kite
problemi {to se karakteristi~ni za
tranzicijata; treto, manifestiraniot
kvalitet na politi~kata elita ne be{e
na soodvetno nivo na postavenite
zada~i i odgovornosti; ~etvrto, bro-
jni pripadnici na politi~kiot faktor
bea direktno involvirani vo raznite
somnitelni i nelegalni dejanija so
koi se obezvrednuva{e op{testveniot
kapital; petto, ponudeniot koncept na
privatizacija na op{testveniot kapital ovozmo`i politi~kata elita, a ne
pazarnata logika, da go ima posledniot
zbor pri privatiziraweto na delovnite
objekti; {esto, mo}ta na politi~kiot
faktor be{e osnova za formirawe na
novata klasno-socijalna struktura vo
makedonskoto op{testvo, vo koja najvisokite pozicii se obezbeduvaa so voljata i odobrenieto na ovoj faktor, itn.
Sevo ova ne be{e prijatna klima za proklamiranata ambicija na
politi~kiot faktor deka republikava
}e bide za skoro vreme vo evropskoto
semejstvo. Makedonskiot politi~ki
faktor vo kontinuitet poka`uva{e
neukost, neupatenost, no i nepodgotvenost za golemi napori i odrekuvawa od privilegiite na vlasta koja go
nose{e balkanskiot kolorit. Stravot
od gubewe na sopstvenite pozicii nasproti visokiot kvalitet na evropskoto
politi~ko rabotewe be{e dodaten element koj ja pritiska{e politi~kata
elita da gi usporuva, da gi ko~i i da gi
odlaga procesite na evrointegracija i
evropeizacija na makedonskoto `iveewe i rabotewe.
Najnovite dvi`ewa na ovoj plan nagovestuvaat deka vakvata poraka kako da
e sfatena od del od del od politi~kiot
faktor. Da se nadevame deka toa ja najavuva novata “makedonska evropska
prolet”, {to e ednakvo na ostvaruvawe
na idealite na site progresivni sili
niz istorijata na ovie prostori.
Rezultatite od parlamentarnite izbori godina potvrdija deka glasa~ite
i natamu gi kaznuvaat neuspe{nite.
Me|utoa,
glasa~ite
istovremeno
pora~aa deka novite izbranici treba
da vnesat sve`ina vo politi~koto dejstvuvawe i nade` deka evropskiot son
na Republika Makedonija najposle }e
po~ne da se ostvaruva. Uslov za toa e
noviot politi~ki faktor reformskite
zafati da gi izvle~e od ambisot vo koj
gi ostavija dosega{nite eliti na makedonskiot politi~ki faktor.
7
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
ZORAN PETROV ZAMENIK-MINISTER VO MNR
Oko
Sekoja institucija,
bilo vladina, bilo
nevladina, koja ima
mo}, vlijanie, kapacitet,
integritet i `elba da raboti
so i za dijasporata, e dobredojdena. Neminovno e postoeweto na MIM. i Svetskiot
makedonski kongres, koi
imaat respektibilno vlijanie vrz na{eto iseleni{tvo.
DIJASPORATA
Kakva e situacijata so makedonskata dijaspora 17 godini po osamostojuvaweto, postoi li u{te toj
golem jaz me|u dr`avata Makedonija
i iselenicite?
- Poimot „dijaspora” go razbiram
kako op{t poim za site Makedonci koi
`iveat nadvor od granicite na Republika Makedonija. Zna~i tuka vleguva i
onoj del od na{eto nacionalno tkivo
koj pretstavuva malcinstvo vo sosednite zemji, kako i na po{irokiot
region na Balkanot, no i onoj del od
na{ata emigracija, glavno ekonomska, koj `ivee i raboti vo stranstvo.
Dokolku ja zemete predvid heterogenosta na pravata i na slobodite koi
gi imaat Makedoncite vo sosednite
dr`avi, ako smetame na istata taa
heterogenost na seto ona {to go podveduvame pod op{tata klasifikacija
„iseleni{tvo”, a tuka pred se’, mislam na periodot na iseluvaweto i
delot od etni~ka Makedonija od koja
poteknuvaat istite tie lu|e, mislam
deka e prakti~no nevozmo`no da se
dade edinstven, unificiran odgovor
na ova pra{awe. Mo`eme da govorime
za poedine~ni sostojbi, kako na primer, kakov kvalitet malcinski prava
u`ivaat Makedoncite vo Grcija, vo
Bugarija, ili vo Romanija, ili kakov
kvalitet na organizirawe i nacionalna promocija imaat Makedoncite
vo Avstralija, Kanada, ili Germanija.
Zna~i ne postoi prakti~na mo`nost
site ovie kategorii na makedonskata
dijaspora da gi svedeme pod edna kvalifikacija, bidej}i navistina vo toj
8
pogled se soo~uvame so edna ogromna
{arenolikost.
Ona {to mo`am da go odgovoram na
vtoriot del od pra{aweto e od ~isto
subjektiven karakter. Li~no smetam
deka Republika Makedonija nikoga{ ne
bila pove}e posvetena na svojata dijaspora od sega, odnosno od doa|aweto
na Vladata predvodena od premierot
Gruevski. Dijasporata kako cel na
Vladata e postavena i vo nejzinata
programa, a {to e u{te pova`no, taa se
valorizira i so konkretni proekti.
Dokolku se soglasime so pretpostavka-
ta deka za bliskost se potrebni dve
strani, koncentriraweto na Vladata
kon ova pra{awe, neminovno predizvikuva povraten odgovor vo pozitivna nasoka. Ottamu, moeto mislewe e
deka, ako se’ u{te postoi nekakov jaz
me|u dr`avata i dijasporata, sega toj
e pomal od koga bilo. Od druga strana,
na odnosot mati~na drava – dijaspora,
gledam kako na dvostran, ireverzibilen proces. Ne kako na proces vo koj
ednata strana postojano treba ne{to
da nudi, da dava, da ovozmo`uva, a drugata strana da bara i da o~ekuva. Ili
Oko
NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
BARA EDINSTVO
gani, tela i institucii, a najmnogu so
podgotvenosta da se komunicira so
dijasporata i taa, posebno delot na
aktivnoto makedonsko iseleni{tvo,
da se vklu~i vo na{ata bitka za
me|unarodna promocija i evroatlantski integracii. Zna~i, koga govorime za Makedonija kako matica na
dijasporata, mora da se napomne deka
ne smeeme da navleguvame vo ekskluzivitet na instituciite. Sekoja institucija, bilo vladina bilo nevladina,
koja ima mo}, vlijanie, kapacitet, integritet i `elba da raboti so i za dijasporata, e dobredojdena. Jas li~no,
pri kontakti so na{ite iselenici,
nikoga{ ne go premol~uvam postoeweto na MIM. Duri i go istaknuvam kako
zna~aen del od na{iot t.n. nevladin
sektor, a vo ovoj kontekst go vklu~uvam
i Svetskiot makedonski kongres, koj
ima respektibilno vlijanie vrz
na{eto iseleni{tvo. Znaete, dijasporata e ne{to koe ne trpi arbitra`a, ne
mo`ete na koj bilo na{ brat ili sestra koi po svoja ili protiv svoja volja
`ivee nadvor od Republika Makedonija, da mu ka`ete – komuniciraj so
Agencijata za iseleni{tvo, izbegnuvaj
ja Maticata. Na krajot na krai{tata,
toa e nivni li~en izbor.
da parafraziram edna izreka – „ne
pra{uvajte {to mo`e Makedonija da
stori za Vas, pra{ajte se {to mo`ete
da storite Vie za Makedonija”?
Zo{to
vo
Makedonija
se
premol~uva postoeweto na Maticata na iselenicite na Makedonija
(MIM), koja e najprepoznatliva institucija za vrska so dijasporata?
- Najprepoznatliva institucija
za vrska so dijasporata e nejzinata
mati~na dr`ava, so site nejzini or-
Dali pokraj MIM na Makedonija i’
e potrebna Agencija za iseleni{tvo
i pokraj toa {to postoi Komisija za
iseleni{tvo vo Ministerstvoto za
nadvore{ni raboti?
- Da, na Makedonija i’e potrebna i
Agencija za iseleni{tvo, pa duri, se
nadevam, vo perspektiva i Ministerstvo za dijapora. Na Makedonija i’ e
potrebno i Koordinativnoto telo za
iseleni{tvo, koe e interresorski vladin organ, ni treba i Sektorot za dijapora vo MNR, ni treba i MIM i SMK, ni
trebaat site pozitivni i ambiciozni
lu|e koi mo`at i sakaat da pridonesat vo rabotata so dijasporata, koja e
isklu~itelno te{ka i odgovorna.
Kolku dr`avata izdvojuva za
afirmacija na Makedonija vo svetot
i kako e pretstavena Makedonija kaj
Makeedoncite vo svetot kako zemja
za investirawe?
- Mnogu se vlo`uva na ovoj plan.
To~nata cifra vo denari ili evra
mo`ebi i ne e tolku bitna, a u{te
pomalku e fascinatna, bidej}i vo krajna linija, taa zavisi od generalnata
ekonomska sostojba vo koja se nao|a
na{ata dr`ava. Republika Makedonija
mnogu pove}e izdvojuva na planot na
anga`manot, odnosno na poleto na otvorawe novi formi, na~ini i metodi
za komunikacija i sorabotka so svojata dijaspora. Dijasporata bila, a sega
u{te pove}e e golem potencijalen faktor za investicisko prisustvo vo Makedonija. Od druga strana, i tuka postojat
brojni pravni ograni~uvawa, kako na
primer, domicilnoto zakonodavstvo.
Na primer, Makedonecot koj se steknal
so pravo na penzija vo Avstralija, soglasno avstraliskite zakoni ne mo`e
trajno da se vrati vo Makedonija i da
ja koristi zaslu`enata penzija. Zatoa sega, kako dr`ava, sme vo aktivni
pregovori, lobirawa i komunikacii
so avstraliskata Vlada, za {to e mo`no
pobrzo potpi{uvawe bilateralna spogodba za socijalno osiguruvawe. Toa
so Kanada go storivme pred edna godina i ve}e dava konkretni rezultati.
Ne znam kolku sum jasen, no nie kako
dr`ava imame obvrska da se gri`ime
za na{ata dijapora i na planot na sozdavawe soodvetni uslovi za nejzino
vra}awe i investirawe vo Makedonija.
Toa mora da odi po proceduralen pat
i nikako poinaku. Se’ drugo se golemi
zborovi i prazni vetuvawa od koi
nikoj nema polza. Poentata e vo toa
nie kako dr`ava da sozdademe uslovi
za afirmacija na Makedonija kako
pogodna destinacija za vlo`uvawe i
kako otvorena dr`ava za aktivna komunikacija so sopstvenata dijaspora.
9
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Oko
Se mno`at politi~kite partii na
Makedoncite vo sosedstvoto – Grcija, Albanija, Srbija i Bugarija. Mo`e
li da ni ka`ete {to baraat Makedoncite od sosedstvoto od Vladata
na Republika Makedonija. Vo ovoj
kontekst, {to mislite za pravata na
Makedoncite vo sosednite dr`avi?
- Nie pretstavuvame dr`ava koja
ima svoi prava i obvrski soglasno
site potpi{ani me|unarodni konvencii, rezolucii i dogovori, posebno vo
delot na za{titata na ~ovekovite prava i pravata na malcinstvata. Moram
postojano da go povtoruvam ovoj fakt,
bidej}i na ova pra{awe mnogu ~esto
mu se prio|a kaubojski, vo stilot „oko
za oko, zab za zab”. Govorime za edna
izvonredno ~uvstvitelna sfera, za
korpusot na osnovnite ~ovekovi prava, koi, vo pogled
na makedonskoto nacionalno malcinstvo, flagrantno
se prekr{uvaat kaj nekoi od
na{ite sosedi. Ona {to mo`am
da go ka`am kako oficijalen
pretstavnik na dr`avata Republika Makedonija e deka
Makedoncite vo sosednite
dr`avi moraat svoite prava
da gi baraat preku instituciite na dr`avata vo koja
`iveat kako nejzini lojalni
gra|ani, a najefikasniot
na~in za realizacija na
takvite barawa e politi~koto
organizirawe. Ako vie vo
taa dr`ava se organizirate
vo respektivna politi~ka
sila, ako na izbori vlezete
vo lokalnite i vo dr`avniot
parlament, toga{ sozdavate
edna nova politi~ka realnost vo istata taa dr`ava. Da bideme
objektivni, toa zasega odi mnogu
te{ko, bidej}i vlastite vo tie zemji
se svesni za reperkusiite od eden
takov poteg i pravat se’ da go opstruiraat politi~koto organizirawe na
Makedoncite. Tuka mislam, pred se’, na
vladite na Bugarija i Grcija, koi kako
potpisni~ki na Op{tata deklaracija
za ~ovekovi prava na ON, a Bugarija e
potpisnik i na Ramkovnata konvencija
za pravata na malcinstvata na Sovetot
na Evropa, uporno se dr`at do svoite
pozicii da ne dozvoluvaat formirawe
politi~ki partii po etni~ka osnova.
Me|utoa, vakvata praktika i za niv e
ve}e neodr`liva, zatoa {to Bugarija
zad sebe ima pet presudi od Sudot za
~ovekovi prava od Strazbur, a Grcija,
10
isto taka, nekolku presudi. Li~no me
ohrabruva cvrstata re{enost na Makedoncite od ovie dve dr`avi da ja isteraat svojata pravda do krajot i preku
svoite politi~ki partii da gi postavat su{tinskite pra{awa na vistinskoto mesto, kade {to nema da mo`at da
se krijat pod tepihot. A toa, sekako, e
Parlamentot.
Kakva e situacijata so Makedoncite vo Grcija. Dali civilizaciskiot sudir me|u Makedonija i Grcija se
prekr{uva tokmu vrz nivniot grb?
- Nikoga{ na sporot za imeto me|u
Makedonija i Grcija ne sum gledal
kako na civilizaciski sudir. Me|utoa,
imate pravo, ima tuka mnogu elementi
na frontalen sudir me|u dve civili-
Makedonija
Makedonci, se nao|a na mnogu ponisko
civilizacisko ramni{te od Republika
Makedonija. Toa {to na{iot sosed e
~len na EU i na NATO, e ~isto politi~ki
proizvod, na momentalna konstelacija
na me|unarodni interesi. Toa {to
istite ovie organizacii go toleriraat necivilizaciskoto odnesuvawe
na Grcija, isto taka, ima limitiran
rok. Ne mo`e da odi do beskone~nost.
Grcija mora da se civilizira. Apsolutno se soglasuvam deka vakviot civilizaciski sudir me|u dvete dr`avi,
me|u drugoto, se prekr{uva tokmu i vrz
grbot na Makedoncite. No, ima tuka i
eden drug proces, vo momentov malku
zatskrien. Tvrdam deka vo Grcija makedonskoto nacionalno dvi`ewe i samoorganizirawe odamna ne bilo posilno
od sega. Vidovte {to se slu~i letovo vo
Ov~arani.
Na posledniot sostanok na Sovetot na Evropa
be{e istaknato i toa deka
e prerano da se oceni
koga }e se slu~i viznata
liberalizacija.
Mo`e
li, i pokraj site najavi,
vo 2009 godina da ne dobieme vizna liberalizacija?
zacii. Ednata e demokratska, otvorena,
postojano postavena pred sebepreispituvawe i postojano unapreduvawe
na sistemot na vrednosti vo site
pravci, a drugata e ksenofobi~na,
zatvorena,
samoglorificira~ka,
konzervirana i restriktivna. Eksperimentot na multietni~ko i multikulturno op{testvo koj kako koncept
funkcionira vo Makedonija, za razlika od Grcija, koja ne priznava nacionalni malcinstva i infantilno se
zalaga za ekskluzivitet do anti~kata
istorija, a bogami i porano, e daleku
so svetlosni godini. Grcija koja vo 20tite godini od minatiot vek etni~ki
is~isti 1,7 milioni Makedonci, a po
gra|anskata vojna istoto go stori so
nekolku desetici iljadi proterani
Na 28. noemvri Evorpskata komisija go pretstavi Izve{tajot za rezultatite od ispolnuvaweto na
odrednicite od patokazot
za vizna liberalizacija
na zemjite od Zapaden Balkan. Makedonija e oceneta
najpozitivno i vo delot na
bezbednost na dokumentite
i procesot na integrirano
grani~no upravuvawe, kako i vo segmentite na migracija i azil, a pred
se’, vo delot na borbata protiv organiziraniot kriminal i bezbednosta.
Sega ni pretstoi doa|awe na Ocenskite
misii vo januari 2009 godina, koi treba da dostavat kone~en i objektiven
izve{taj za na{ite dostignuvawa, a
vo prvata polovina na idnata godina
Sovetot na EU, vrz osnova i na prethodno mislewe na Evropskiot parlament,
so kvalifikuvano mnozinstvo treba
da ja donese kone~nata odluka. Ako se’
odi kako {to treba, a ne gledam zo{to
bi odelo pinaku, realno o~ekuvame
do krajot na 2009 godina, Republika
Makedonija da vleze vo „belata” [engen lista na EU.
Elena Orov~anec -Spiroska
Pogledi
DEMOKRATIJA ILI DEMAGOGIJA?
U
{te od najmala vozrast moite
roditeli me u~ea da razlikuvam dobro od lo{o, me u~ea da
gi za{tituvam i da im pomagam na posiroma{nite, na
poslabite i nemo}nite, da gi po~ituvam
porazli~nite... Tie osobeno se trudea da
nau~am {to e pravedno i pravi~no. Baraa
i nastojuvaa da se odnesuvam spored tie
estetski, moralni i doblesni pravila.
Toga{ ne znaev deka toa se osnovnite elementi na humanoto i kulturnoto ~ove~ko
odnesuvawe, vo po{iroka smisla i del
od demokratskite vrednosti. Za `al,
kako {to rasnev se pove}e naiduvav na
poedinci koi se odnesuvaa porazli~no
od toa {to za mene be{e nepi{an zakon.
Se razbira, ne insistiram deka moite
mlade{ki soznanija i sogleduvawa bile
najto~ni. Moeto razo~aruvawe osobeno
narasna otkako sfativ deka vo praktikata malku se po~ituvaat zakonite, u{te
pomalku politikata i politi~arite se
odnesuvaat soobrazno proklamiranite
pravila i propisi.
Koga go pi{uvam ovoj napis, (10 dekemvri) e Me|unaroden den na pravata
na ~ovekot, se pove}e sum ubeden deka
pove}eto politi~ki mo}nici naj~esto
gi po~ituvaat samo interesite, silata i
protekcionizmot. Ova moe ubeduvawe se
pove}e go potsiluvaat politi~ki mo}nici
od povisok ma{tap so nivnoto odnesuvawe sprema mojata tatkovina, Republika
Makedonija. Imeno, nivnoto barawe da
iznajdeme zaedni~ko prifatlivo ime
nalo`eno poradi problemot na ju`niot
sosed, vsu{nost e kompromis na {teta na
gra|anite na mojata zemja.
]e pra{ate zo{to! Poznat e istoriskiot fakt - delbata na makedonskite
teritorii na 10 avgust 1913 godina so
Bukure{kiot miroven dogovor poddr`an
i pottiknat od golemite zapadni zemji
za zadovoluvawe na al~nite apetiti na
sosedite. Poznati se i progonite {to
nie Makedoncite, neposredno potoa, gi
do`iveavme pred zami`anite o~i na zapadnite politi~ari. Sekako, poznati se
i na{ite izma~uvawa pri talkaweto po
svetot. Ne e nepoznato na{eto proteruvawe od rodnite krai{ta, razmenuvaweto
i koloniziraweto, odnosno, doseluvaweto na doselenici na anektiranite na{i
rodni mesta. A slede{e i nepravednoto
odzemawe na na{ite imoti i davawe na
raspolagawe na tu|incite... Se pra{uvam,
kade toga{ be{e me|unarodnata zaednica da intervenira so ogled deka
sopstveni~kite prava se sveti za nea.
Se razbira deka procesot na progonot
na politi~kite protivnici na Grcija,
nasilnoto proteruvawe na makedonskite
Pi{uva:
Angel Balkanski
semejstva, namernoto evakuirawe na decata i nivnoto prepu{tawe na voenata
fortuna, imigracijata kako rezultat na
vojnata i zastra{uvaweto, sepak, ne bea
dovolni celosno da gi snema Makedoncite od sopstvenite rodni krai{ta.
Denes, iako mileni~kata na NATO i EU,
R. Grcija toa ne go priznava, brojot na domicilnoto negr~ko naselenie e zna~aen.
Ottuka
proizleguva
uslovuva~koto
barawe na R. Grcija, nie Makedoncite
`iteli na suverenata samostojna dr`ava
Republika Makedonija, da go smenime
svoeto Ustavno ime. I ne samo toa, tuku
nikade i ni{to makedonsko da ne bide
spomnato kako na{e izvorno pravo.
Vo pra{awe se identitetot, jazikot,
kulturata, istorijata, tradicijata... Koj
vo ova sovremeno vreme ima pravo da
bide kum natrapnik, da uzurpira osnovni
~ovekovi prava, nepravno da raspolaga
so tu|a svoina, da go osporuva pravoto na
slobodno vra}awe vo rodnite krai{ta
ili da ucenuva so na{e proiznesuvawe
deka sme Grci po rod... Ovaa godina 2008
go odbele`uvame tragi~niot istoriski
nastan 60 godini od progonstvoto i od
genocidot izvr{en nad nevini gra|ani
gr~ki dr`avjani. [eeset godini talkawe
po svetot, {eeset godini stradawe na,
spored politi~kite demagozi, nepostojno makedonsko izbegli~ko naselenie. A
brojot na toa naselenie e pove}ebrojno
od Makedoncite vo svojata mati~na, vo
OON, priznata dr`ava. I toj priem pod
pritisok na negatorite ni be{e zagor~en
so priemot pod navodno privremeno, no
zatoa pogrdno, ime FIROM. Dokolku pod
pritisok za idno integrirawe vo NATO i
EU bideme primorani da go promenime
imeto, toa za nas bi bilo ednakvo na
faustovsko prodavawe na sopstvenata
du{a na satanata. Ishod od toa nedelo bi
bilo nevkoreneti lu|e, gra|ani vo limba
sostojba, lu|e koi bi visele nad ambis,
narod bez istoriski kontinuitet. Vo
takvi uslovi bi bile prepu{teni na proces na samonegirawe, tu|a asimilacija,
podlo`ni na istrebuvawe...
Nie proteranite, nepriznati i otfrleni rodoqubi, pa i narodite so
takva sudbina, dlaboko ja ~uvstvuvame
i prepoznavame takvata lo{a sudbina.
Takov narod zakonomerno e zako~en vo
sopstveniot razvoj, im slu`i na tu|i
interesi i, sekako, e nesre}en i onepravdan. Nepravdata nikomu ne nosi
dobro, tuku predizvikuva nemiri, vojni, istrebuvawa... Dokolku dojde do
vojna taa te{ko se zapira, a `rtvi se
site i onepravdanite i ugnetenite. Na
zavojuvanoto zemji{te nema sre}a, nema
razvoj, nitu sre}na idnina... samo pusto{, siroma{tija, beda na duhot. Inventivnite }e ka`at, toa se op{to poznati
vistini. Da, se soglasuvam, taka e. Zatoa
apeliram i potsetuvam deka treba site
zaedno so zaedi~ki napori, znaewe i
ume{nost da go zapreme zloto, za da pobedi dobroto, pravednoto...
Makedonecot vo osnova e miren,
kreativen, pred s$ duhoven tvorec,
rabotnik, ne e voin. Ottuka insistirame
na pravedna poddr{ka i demokratski odluki od naprednite narodi, a ne prazni
vetuvawa i demagogija. Nie Makedoncite
so pravo o~ekuvame razbirawe, za{tita,
investicii, uva`uvawe na na{eto dostoinstvo. Sakame mirna razvrska na gr~kiot
problem so na{eto ime, no ne i po cena
na na{iot identitet, samo~uvstvo, ~est i
dostoinstvo... Neosnovano e so primena
na zastra{uvawe, voena sila i sli~ni
metodi da se zamol~uvaat i dr`at vo pokornost malcinstvata. Site treba da sme
ednakvi pred organite na upravuvawe, i
pred sudskite organi. Site imame pravo
na po~ituvawe na osnovnite ~ovekovi
prava i gra|anski slobodi. Nema demokratija bez priznati malcinstva, bez
primena na nivnite prava. Nema miren
i spokoen razvoj bez gra|anska ramnopravnost, bez zaedni{tvo, nema ubavina
bez uva`uvawe na razli~nosta. Sopstvenostite i nasledni~kite prava se neprikosnoveni, i niv nikoj nema pravo da
gi uzurpira. Sekoj ima pravo da se vrati
vo sopstvenata rodina, na sopstvenata
rodna grutka. Ne mo`e od Makedonecot
da se bara da bide Grk po rod, Bugarin
po uveruvawe, od pravoslaven da stane
musliman, od Makedonec da bide Srbin.
Procesot na sebeprepoznavawe ne smee
da bide nasilen. Za{to taka umira slobodata, radosta, sre}ata, taka zamira i
zgasnuva duhovnata svetlina, dobrinata, ubavinata... Zatoa insistirame na
demokratsko odnesuvawe i nosewe na
pravi~ni demokratsko izdr`ani odluki,
a ne proklamirawe na obi~na i prazna
demagogija.
11
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Prava linija
GENOCIDOT VRZ
Pi{uva: Todor
T
Petrov
D
vaesettiot vek, e vek na
genocidot vrz makedonskiot narod, koj kontinuirano
prodol`uva do denes,
po~nuvaj}i od podelbata i
okupacijata na Makedonija me|u Srbija, Bugarija i Grcija vo balkanskite
vojni - Prvata i Vtorata balkanska
vojna - vo 1912-1913 godina, Prvata
svetska vojna i gra|anskata vojna vo
Grcija 1945-1949 godina. Najtragi~na
sudbina vo Evropa, isto kako {to
stradaat Ircite sedum vekovi pod uprava na Velika Britanija, imame nie
Makedoncite. Makedonskiot narod vo
dvaesettiot vek be{e izlo`en na tajni dogovori za podelba na interesni
sferi i na asimilacioni pritisoci
od strana na re`imite na Srbija,
Bugarija, Grcija i Albanija.
Makedoncite so vekovi bea
ugnetuvani od turskite i albanskite
feudalci. To~no e deka vo 1912 godina balkanskite dr`avi ja uni{tija
turskata armija i osmanliskiot feudalen re`im, no kralskite vladi na
Srbija, Grcija i Bugarija i albanskite feudalci, izvr{ija genocid i
zlostorstvo vrz makedonskiot narod,
neprifa}aj}i go negovoto neotu|ivo
i neprenoslivo pravo - na svojata
makedonska zemja da bide sloboden!
Blagodarej}i na nacionalnoosloboditelnata vojna, makedonskiot narod vo Vtorata svetska vojna ja sozdade
svojata posledna vozobnovena Makedonska dr`ava vo aktuelnite granici. Tragedijata na Makedoncite od
egejskiot del na Makedonija, kako i vo
Bugarija i Albanija, pretstavuva edna
od najbolnite stranici na dene{nite
stradawa na ~ove{tvoto. Ne pomali
se stradawata i za vreme na Srpskata
banovina i srpskata kolonijalna uprava vo Makedonija.
Svetot, za `al, se u{te ne e svesen
za ova nevideno ma~eni{tvo na
makedonskiot narod. Iako, svesta za
ma~eni{tvoto na eden ugneten narod
e negovoto glavno moralno oru`je
12
R
Raduva
faktot {to
EEvropskata unija
nneodamna, za prvpat
od svoeto postoewe,
konstatira deka ~ovekovite
prava ne se po~ituvaat vo
nejzinite zemji ~lenki i
deka me|unarodnoto i
evropskoto pravo za pravata
na nacionalnite malcinstva
i za ~ovekovite prava i
slobodi mora da se
po~ituvaat i primenuvaat
pred se vo nejzinite
zemji ~lenki!
vo borbata za opstanok. Se nadevame
deka naskoro }e bide objavena Bela
kniga za genocidot vrz makedonskiot
narod vo koja }e bidat ispi{ani krvavite stranici od na{ata istorija
vo dvaesettiot vek, od balkanskite
vojni do denes. Nasilno progonetite
Makedonci od egejskiot del na Makedonija izrazuvaat blagodarnost do
Sobranieto na Republika Makedonija
za donesenata Rezolucija za pravata
na Makedoncite od egejskiot del na
Makedonija na 13 avgust godinava.
Istovremeno, upatuvame silna
poddr{ka na Vladata i premierot
Gruevski, vo barawata za gra|anskite,
imotnite i naslednite prava na nasilno progonetite Makedonci od okupiraniot belomorski del na Makedonija,
od balkanskite vojni do denes, i za
~ovekovite i gra|anskite prava i slobodi na Makedoncite po poteklo vo
Republika Grcija. Vrz osnova na Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite
prava, Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i Ramkovnata konvencija
za za{tita na nacionalnite malcinstva
gi pottiknuvame vladite na Makedonija
i Grcija da sklu~at Dogovor za traen
mir i dobrososedstvo me|u Makedonija
i Grcija, {to }e ja zameni makedonskogr~kata Vremena soglasnost od 13 septemvri 1995 godina, so ureduvawe na
site otvoreni pra{awa me|u dvete zemji
i narodi. Makedoncite baraat izvinuvawe za istoriskite i op{testvenite
nepravdi prema makedonskiot narod od
Atina, Brisel i Strazbur, od Pariz, London i od Berlin, i reparacii za {tetite
od gr~kiot genocid vrz makedonskiot
narod.
Se razbira, takanare~enoto „egejsko pra{awe” ne mo`eme da go tretirame separatno i parcijalno, ne
mo`eme da go zatvorime vo ramkite
na Republika Makedonija i samo za
Makedoncite od egejskiot del na
Makedonija koi imaat makedonsko
dr`avjanstvo. Takanare~enoto „egejsko pra{awe” morame da go tretirame
i re{avame univerzalno i integralno, za site nasilno progoneti Makedonci, od balkanskite vojni do denes,
koi `iveat vo celiot svet, nezavisno
od dr`avjanstvoto koe go poseduvaat,
bidej}i Makedonija e mati~na dr`ava
na makedonskiot narod. Posebno
imaj}i ja predvid razmenata na
Makedoncite, sprotivno na nivnata
volja, so Nejskata konvencija za zaemno preseluvawe na naselenieto
sklu~ena pome|u Bugarija i Grcija od
27 noemvri 1919 godina i Lozanskata
konvencija za zaemno preseluvawe na
naselenieto sklu~ena pome|u Turcija
i Grcija od 30 januari 1932 godina.
I bidej}i goleminata na sekoja
civilizacija e vo univerzalnosta
na nejzinite vrednosti, i pokraj istoriskite hipoteki, povikuvame na
makedonsko-gr~ko pomiruvawe, na dogovor za traen mir i dobrososedstvo
me|u Makedonija i Grcija {to }e ja zameni makedonsko-gr~kata Vremena soglasnost od 13 septemvri 1995 godina,
povikuvame na bezuslovna ednostrana
deklaracija vo makedonskoto Sobranie, deka kulturata i istorijata na
Makedonija ne se ekskluzivno pravo,
tuku del od kulturno-istoriskiot
identitet na site balkanski demosi
kako sovremeni politi~ki nacii, vo
~ija{to osnova e makedonskiot etnos,
nezavisno od razlikite vo ~itaweto
na istorijata od aspekt na sovremenata geopolitika, duri i nezavisno
od razlikite me|u sovremenite literaturni jazici kako proizvod na
sovremenite politi~ki nacii.
Nie, nasilno progonetite Makedonci od egejskiot del na Makedonija
i nivnite naslednici, barame pregovori za dogovor za site otvoreni
pra{awa me|u Makedonija i Grcija:
(1) Izmena so bri{ewe na zborovite „Grci po rod” od Odlukata od
Prava linija
MAKEDONSKIOT NAROD!
29 dekemvri 1982 godina za repatrijacija na politi~kite begalci, poradi bezuslovno vra}awe na gr~koto
dr`avjanstvo i dobrovolna repatrijacija vo svoite rodni mesta; (2) Izmena so bri{ewe na zborovite „Grci
po rod” od Zakonot 1540/85 za dekonfiskacija i denacionalizacija na
imotite na politi~kite begalci, poradi vra}awe na odzemenite imoti na
Makedoncite po rod; (3) Iten prekin
na izdavaweto tapii na makedonski
imoti na inorodno novodojdeno naselenie i poni{tuvawe na ve}e izdadenite; (4) Iten prekin na kolonizacijata na Makedonija so inorodno
naselenie i vra}awe na Makedoncite
na svoite imoti i rodni mesta; (5)
Ratifikacija na Ramkovnata konvencija za nacionalnite malcinstva
vo Parlamentot na Grcija i nejzino
po~ituvawe od gr~kite vlasti; (6)
Sloboden protek na lu|e, idei i kapital od dvete strani; (7) Ukinuvawe na
diskriminatorskiot vizen re`im za
Makedoncite po poteklo od egejskiot
del na Makedonija pod jursidikcija
na Grcija; (8) Ukinuvawe na zakonot za vodewe policiski dosieja za
nasilno progonetite Makedonci; (9)
Sklu~uvawe na Dogovor za socijalnite
i drugi prava na gra|anite od dvete
zemji; i (10) Po~ituvawe na pravoto
na makedonskite toponimi i imiwa i
prezimiwa.
I sekako, ne smee da se zaboravi,
deka imeto na dr`avata Makedonija e
neraskinlivo povrzano so imeto na
makedonskiot narod i deka promenata
na dr`avnoto ime }e predizvika trajna promena na imeto na makedonskiot
narod i }e ja destabilizra Makedonija i regionot.
Pra{aweto za dr`avnoto ime Makedonija e zatvoreno so referendumot
od 8 septemvri 1991 godina, koga
makedonskiot narod i gra|anite na
Makedonija vo apsolutno mnozinstvo
se izjasnija „za samostojna i suvere-
na dr`ava Makedonija” bez dodavki i
pridavki. Odlukata na referendumot
e zadol`itelna za site bez islu~ok i
zatoa razgovorite za dr`avnoto ime
pretstavuvaat flagrantno kr{ewe na
Ustavot i na me|unarodnoto pravo.
Poradi ova, Makedoncite od site
delovi na Makedonija vo celiot svet,
nezavisno od tu`bata protiv Atina vo
Me|unarodniot sud na pravdata vo Hag
poradi gr~koto prekr{uvawe na Vremenata soglasnost od 13 septemvri
1995 godina so gr~koto veto za priem
na Makedonija vo NATO na Samitot vo
Bukure{t na 3 april 2008 godina, ja
povikuvaat Vladata da ja po~ituva
odlukata od referendumot na 8 septemvri 1991 odina „za samostojna
i suverena dr`ava Makedonija” bez
dodavki i pridavki i baraat iten i
bezusloven prekin na razgovorite za
razlikata za imeto na Makedonija so
Atina i vospostavuvawe na dr`avnoto
ime Makedonija vo Obedinetite nacii i vo site me|unarodni organizacii, so mo`nost za upotreba na
ustavnata referenca „Republika”,
bez latini~na transkripcija na makedonskiot jazik tuku na angliski jazik
„The Republic of Macedonia”, so
me|unarodniot kod MK, odnosno MKD,
kako jasna razlika od istoimenata
Severna gr~ka provincija, koja za
`al, Atina za prvpat vo svojata istorija ja okupira po balkanskite vojni
i so Bukure{kiot dogovor od 10 avgust
1913 godina, vospostavuvaj}i „vremena uprava na okupiranite teritorii
vo Makedonija”, so epilog genocid vrz
makedonskiot narod koj kontinuirano
trae do denes.
Nedvosmisleno izjavuvame, deka
baraweto za promena, sekoj razgovor
za promena, sekoja promena, sekoja
dodavka i pridavka, sekoj kompromis za dr`avnoto ime, pretstavuva
prodol`enie na genocidot vrz makedonskiot narod, zlostorstvo protiv
makedonskiot narod i otvoreno ne-
prijatelstvo protiv Makedonija i
Makedoncite vo celina! Dr`avnoto
ime Makedonija ne im pripa|a samo
na makedonskite dr`avjani, toa e
neotu|ivo i neprenoslivo pravo na
site Makedoncite vo celiot svet, na
Makedoncite vo site delovi na etnoistoriskite granici na Makedonija! Zatoa i vlasta ili samo gra|anite
na Republika Makedonija nemaat pravo da go menuvaat ili dopolnuvaat!
Makedonija gi ispolni kriteriumite za pristapuvawe vo Evropskata
unija i vo NATO-Alijansata, no ako
gr~kiot genocid vrz makedonskiot
narod i antimakedonizmot, rasizmot,
naci-fa{izmot i antisemitizmot
na Atina, so baraweto za promena na
dr`avnoto ime Makedonija se vrednost za solidarnost vo Brisel i
Strazbur, Makedoncite od site delovi
na Makedonija vo celiot svet go otfrlaat ~lenstvoto vo ovie sojuzi na
dr`avi i toa }e go potvrdat na referendum. Ednostavno, EU i NATO ne se
dostojni za promena na dr`avnoto ime
Makedonija! I ponatamu ja ohrabruvame Vladata, da podnese barawe do
Generalnoto sobranie na Organizacijata na Obedinetite nacii za donesuvawe na Rezolucija za sovetodavno
mislewe od Me|unarodniot sud vo Hag,
za zakonitosta na dopolnitelnite uslovi za priem na Makedonija vo Obedinetite nacii: da bide primena pod
vremena referenca i da razgovara za
razlikata za dr`avnoto ime so druga
dr`ava.
Raduva faktot {to Evropskata
unija neodamna, za prvpat od svoeto
postoewe, konstatira deka ~ovekovite
prava ne se po~ituvaat vo nejzinite
zemji ~lenki i deka me|unarodnoto i
evropskoto pravo za pravata na nacionalnite malcinstva i za ~ovekovite
prava i slobodi mora da se po~ituvaat
i primenuvaat pred se vo nejzinite
zemji ~lenki! Gospod Bog so nas Makedoncite i Makedonija! Amin!
13
Makedonija
MAKEDONSKATA ISTORISKA GOLGOTA
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Re~
NAROD NE E RUDA DA SE TOPI
Pi{uva:
Stefan Vlahov Micov
V
o svojata kniga „Za makedonckite raboti” (1903)
Krste Misirkov pi{uva: „No
{tom }e ja pomineme granicata na Makedonija, ili na
jug ili na severoistok ili na sever,
t.e. vo Grcija, Bugarija, Srbija, naedna{
}e po~uvstvuvame oti na nas duva ve}e
drug veter, }e po~uvstvuvame deka nie
tamu sme samo nekaneti gosti. I oti ako
sakaat tamu da ni se poka`at bra}a, toa
go pravat za da ne ograbat nas i da ne
eksploatiraat”. Izvesno e, deka Makedoncite emigriraat od tatkovinata
od ekonomski i politi~ki pri~ini.
Emigracijata kon Bugarija se odviva vo
nekolku golemi branovi: vo Rusko-turskata vojna od 1877-1878 godina, koga
Makedoncite ostanaa vo granicite na
Otomanskata imperija, za vreme na Ilindenskoto vostanie vo 1903 godina,
niz balkanskite vojni i Prvata svetska
vojna. Ponekoga{ promisleno ili ne se
sozdava vpe~atok deka Makedoncite se
iseluvale samo kon Bugarija. No ne e
toa slu~ajno. Emigracijata niz 19. i vo
po~etokot na 20. vek e kon oslobodenite
balkanski dr`avi-prvo kon Srbija i
Grcija, a potoa i kon Bugarija. Ne e mal
i brojot na Makedoncite koi emigrirale
na amerikanskiot kontinent, so streme`
za podobar `ivot no i davaj}i otpor na
asimilacijata koja zapo~nuvaat da ja
sproveduvaat balkanskite sosedi na
Makedonija. Od tie pri~ini nasokite na
makedonskata emigracija se diferenciraat - od edna strana vo Bugarija se
javuvaat Makedonci od Egejska i Vardarska Makedonija, od druga strana makedonskite emigranti vo Bugarija vr{at
vtora emigracija, kon Amerika, za da si
go za~uvaat nacionalniot identitet. Ne
14
O popisot vo
Od
Bugarija vo 1956
B
go
o
godina
koga so
makedonska nacionalnost se
izjasnile 185.612 gra|ani
vo Bugarija, 178.862 `iteli
se vo Pirinska Makedonija.
Ostanatite 4.046 se vo
Sofiskiot okrug, 1.955 vo
Plovdivskiot, 423 vo
varnenskiot i 326 vo
Plevenskiot okrug..
„Gr~ki recept “ za
etni~ko ~istewe vo Bugarija
slu~ajno u{te kon krajot na 19. vek makedonskite emigranti na amerikanskiot
kontinent ja objavuvaat pred tamo{nite
vlasti svojata makedonska nacionalna
pripadnost.
Prviot bran od makedonski emigranti vo Bugarija vo 1878 godina, go
ostvaruvaat svojot identitet so sozdavawe na politi~ki (Taen makedonski komitet) i kulturno-prosvetni
organizacii(Slovensko-makedonska
kni`evna dru`ina, (Mlada makedonska kni`evna dru`ina i drugi). Po
urnek na bugarskata emigracija vo
Srbija, Vla{ko i Moldavija, pred osloboduvaweto na Bugarija, makedonskite emigranti se obiduvaat da sozdadat svoi nezavisni bazi za blisko
osloboduvawe na Makedonija. Dejnosta
me|utoa im bila sprotivna so bugarskite vladi, osobeno niz 1885 godina,
koga isto~na Rumelija e prisoedineta
kon Kne`evstvoto Bugarija. Bugarskoto teritorijalno pro{iruvawe so
prekr{uvawe na Berlinskiot dogovor i
posledovatelnoto etni~ko pro~istuvawe
go aktivira gr~kiot i srpskiot nacionalizam.. Na svoja teritorija bugarskata ekspanzionisti~ka politika ne
samo {to saka da ima kontrola vo vrvot
na makedonskata emigracija, tuku saka
i da ja asimilira, i preku nea da go
kontrolira osloboditelniot proces vo
Makedonija. Za taa cel vo 1895 godina
vo Sofija e organiziran prviot kongres
na makedonskite dru{tva i kolonii, koj
sozdava makedonski vrhoven komitet.
Toj prv makedonski kongres Dimo Haxi
Dimov go karakterizira vaka: „So
re{enijata doneseni na toj kongres,
stana javno deka makedonoodrinskite
dru{tva vo Bugarija ne se dobrotvorni
tuku ~isto politi~ki i deka ne se makedonoodrinski, tuku bugarski”. Ottoga{
pa natamu dru{tvata, sojuzite i bratstvata na makedonskata emigracija vo
Bugarija kako organizacioni strukturi
se pretvoraat vo dodatok na bugarskata
vnatre{na politika. Seriozniot ekonomski procvet na bugarskata dr`ava do
balkanskite vojni i dava mo`nost preku
socijalni, ekonomski i politi~ki lagi
da ja privle~e elitata na makedonskata
emigracija.
Bugariziraweto na Makedoncite niz
20. vek e neramnomerno. Vo Pirinska
Makedonija, koja vo 1913 godina e prisoedineta kon Bugarija Makedoncite se
mnozinstvo prema ostanatite etnosi. Po
izvr{enoto deportirawe na Makedoncite od Egejska Makedonija vo 20-tite
godini na 20. vek od strana na Grcija, 30
000 od niv se preseluvaat vo Pirinska
Makedonija. Kako {to se gleda od popisot vo 1946 godina i od 1956 godina ,
Makedoncite tamu ostanuvaat mnozinstvo i niz sredinata na minatiot vek.
Mnogubrojnite represii i ubistva
izvr{eni vo Pirinska Makedonija do
1934 godina od VMRO na Van~o Mihajlov
go oddale~uvaat tamo{noto makedonsko mnozinstvo od velikobugarskata
politika, a politi~kiot separatizam
na van~omihajlovistite dopolnitelno
go odnaroduvaat od bugarskata dr`ava.
Makedoncite u{te pove}e se radikaliziraat od mizernite uslovi vo koi
`iveat. Zatoa i antifa{isti~kiot otpor zapo~nuva od Pirinska Makedonija
u{te vo 1941 godina. Zatoa u{te esenta
vo 1944 godina Oblasniot komitet na
BRP (k) za Gornoxumajskata oblast
izleze so rezolucija za prisoedinuvawe na Pirinska Makedonija kon NR
Makedonija vo ramkite na Jugoslavija.
Imeno pritisokot od strana na pirinskite Makedonci go prinuduvaat CK na
BRP (k) makar i bez `elba da im dade
realni prava vo periodot od 1944 do
1948 godina. Se gleda i od popisot
vo 1956 godina deka od izjasnetite
so makedonska nacionalnost 185.612
gra|ani na Bugarija, 178.862`iteli se
vo Pirinska Makedonija. Ostanatite
Re~
se 4.046 vo Sofiskiot okrug, 1.955 vo
Plovdivskiot, 423 vo varnenskiot i 326
vo Plevenskiot okrug. Poinaku ka`ano,
Pirinska Makedonija e osnoven dvigatel za nacionalna emigracija na Makedoncite vo Bugarija. Zatoa vo tekot na
vtorata polovina na 20. vek bugarskata
vlada pravi se {to e mo`no da go zakrepne bugarskiot element vo toj region, a pribegnuva i kon prinudno raseluvawe na `itelite, po ugled na gr~kata
praktika vo Egejska Makedonija.
Vo
po~uvstvitelniot
stepen
bugarizacijata ja opfa}a elitata na
makedonskata emigracija, koja e predizvikuvana stavena pred isku{enija so
materijalni i politi~ki lagi. Vedna{
po ekonomskite i op{testvenite potresi vo Bugarija, del od liderite na taa
emigracija pravat poseriozni obidi
za emancipacija od velikobugarskata
dr`avna politika. Za primer }e go
poso~am sporot me|u makedonskata emigrantska organizacija „Ilinden” i Min-
tovremeno dol`ime da izjavime deka vo
imeto na na{iot samostoen ideal, koj ne
mo`eme da go podnesuvame na `rtva na
va{ite dr`avni tendencii, nie edna{
zasekoga{ treba da bideme tretirani
ne kako del od bugarskata dr`ava, tuku
kako nezavisen politi~ki element, iako
sme ednoplemenici i dobri Bugari”.
Na krajot od krai{tata makedonskata
emigrantska elita bila prinudena da
se opredeli nacionalno. Ogromen del
od nea, koja dr`ela do makedonskata
identi~nost e fizi~ki likvidirana vo
periodot me|u dvete svetski vojni, ili
e prinudena da ja napu{ti Bugarija.
Makedoncite, pak, koi se izjasnile kako
„Bugari” se vklu~eni vo bugarskata
dr`avna i op{testvena elita. Edna
statistika od 1917 godina veli deka vo
Bugarija ima osum ministri Makedonci,
13 diplomati, 12 mitropoliti, 12 profesori na Sofiskiot univerzitet, 84
nau~nici, pisateli i publicisti, 32
slikari, skulptori i akteri, 70 lekari,
isterstvoto za obrazovanie po povod
zabranata od 20 noemvri 1921 godina,
statutot na organizacijata da se pe~ati
na „makedonski pravopis”. Upravniot
odbor na „Ilinden” i redakcijata go
za{tituvaat pravoto da „pi{uvame na
svojot sopstven pravopis”. nastojuvaat pred Ministerstvoto „da ni go
priznaete pravoto na tu|o naselenie
bidej}i e emigrirano od tu|a zemja”.Tri
godini podocna, na 17 april 1924 godina rakovodstvoto na Ilindenskata organizacija ispra}a otvoreno pismo do
premierot Cankov, so koe gi aktuelizira
i zgolemuva svoite pretenzii: „Is-
166 vi{i administrativni slu`benici,
gradona~alnici, sudii i advokati, 266
aktivni oficeri i 453 rezervni oficeri. Toj proces na bugarizirawe po ekonomski pat prodol`uva do den denes.
Mo`e da se postavi pra{aweto: Ne se
pla{i li bugarskata dr`ava da postavi
Makedonci i na najvisokite dr`avni
i op{testveni funkcii? Ne, zatoa {to
toa e ispitana strategija primeneta vrz
makedonskata emigracija i vo Grcija i
vo Srbija. I Bugarija, i Grcija, i Srbija
im davale {ansa na Makedoncite koi
ne samo {to se pogr~uvale, posrbuvale
i pobugaruvale po serviranite lagi,
tuku se pretvorale vo voda~i na propagandata i agresijata za aneksirawe na
Makedoncite. So dva zbora tuka dejstvuva principot na jani~arstvo. Zatoa eden
gr~ki premier so makedonski koreni
kako Karamanlis e poopasen otkolku
premier etni~ki Grk. Zatoa eden bugarski premier Makedonec kako Qap~ev e
poopasen za Makedonija, otkolku premier etni~ki Bugarin kako Stamboliski. Vo razgovor so rakovoditelot na Ilindenskata organizacija Georgi Zankov
premierot Stamboliski izjavuva: „Ako
sum siguren deka Petri~ko nema da bide
okupirano od sosedite, objavete tamu
republika. Jas nema da vi pre~am”. Koj
Makedonec na visoka dr`avna funkcija
vo Bugarija bi go ka`al ova? Tokmu obratnoto. Samiot Stamboliski i negovata
vlada stavaat ni{an na bugariziranite
Makedonci.
Pred Vtorata svetska vojna
komunisti~kite partii i na Grcija, i
na Bugarija, i na Albanija ja kritikuvaat i ja otfrlaat sproveduvanata aneksionisti~ka i
{ovinisti~ka politika na
nivnite dr`avi i vladi kon
Makedoncite. Toa se odnesuva i na Makedoncite koi
go so~inuvaat polovinata od
Politbiroto na toga{nata
upravuva~ka BRP (k). Vo
sporovite za makedonskoto
pra{awe me|u rakovoditelite
na Bugarija i Makedonija,
Todor @ivkov i Krste Crvenkovski vo 1967 godina, @
ivkov izjavuva deka i vo toa
vreme 50 otsto od ~lenovite
na CK na BKP se Makedonci,
no so bugarska svest. Serioznoto prisustvo na Makedoncite vo bugarskiot dr`aven
aparat e va`en element od
bugarskata nacionalisti~ka
doktrina i propaganda adresirana kon naselenieto na
biv{ata jugoslovenska republika Makedonija. Vo smisla
deka Makedoncite vo Bugarija
imaat mo`nost da upravuvaat
so cela Bugarija, so edno
„mala” otstapka - ne kako Makedonci,
tuku vo uloga na Bugari. Perspektivite
za tie so makedonsko nacionalno soznanie se: li{uvawe od rabota, fizi~ko
i psihi~ko maltretirawe, zatvor. So
proglasuvaweto na nezavisnosta na Republika Makedonija bugarskata doktrina i propaganda do`iveaja krah, za{to
Makedoncite se pretvorija vo gospodari na sopstvenata zemja, a odrodenite
Makedonci, koi gi potkrepuvaat asimilatorskite procesi vo Grcija i Bugarija
vo Egejska i Pirinska Makedonija se
obi~ni izme}ari. I toj fakt ve}e se
znae vo celiot svet.
15
Makedonija
KIRIL TEMKOV UNIVERZITETSKI PROFESOR
Portret
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
ETIKATA GO
Razgovara{e:
Elena Orov~anec - Spirovska
I
kaj nas kako i vo celiot
svet se insistira da se
u~i etika. Toa e eden nov
pristap vo razbiraweto
na svetot, bidej}i lu|eto
treba da nau~at da ja ~uvaat prirodata, da nau~at da nema konflikti me|u
niv, da nema nasilstvo, da nau~at da
se gri`at edni za drugi, da nau~at da
ja po~ituvaat kulturata i gradej}i go
`ivotot da se gri`at za ~ovekovoto
postoewe. Etikata e najstara dejnost
na ~ovekot. Moralot e osnova na
~ove~koto `iveewe. Imalo periodi
koga bil zapostavuvan, no vo posledno
vreme se otkri deka nekoi pra{awa
ne mo`at da se odlagaat i za toa povtorno se povika na pomo{ etikata,
odnosno silata na razlikuvaweto na
dobroto od zloto. Ne e seedno dali e
dobro ili zlo. Ne mo`e da ne znaeme
{to e dobro, inaku }e pravime zlo. Ne
mo`e da bide pofalba na negativnoto,
tuku mora da bide pofalba na dobroto, istaknuvawe na dobrite postapki
nasproti lo{ite. Vo taa smisla vo celiot svet se {iri etikata zaedno so
religijata. Se {iri vo medicinata,
naukata, obrazovanieto, a se {iri
i vo semejstvata i vo odnosite me|u
lu|eto. Lu|eto se pove}e u~at da bidat
tolerantni, trpelivi, so dijalog da gi
razre{uvaat site pra{awa, go po~na
svoeto iska`uvawe univerzitetskiot
profesor Kiril Temkov.
Ne e li toa eden vid nov humanizam i renesansa, a renesansa vo
smisla na se pogolemo navra}awe
na ~ovekot kon religijata?
Da toa e eden vid nov humanizam.
16
T
Trgaj
se od zloto
i pravi dobro - e
lo
lozungot na na{eto
vospituvawe i obrazovanie
koe nie go ka`uvame i za koe
mislime deka lu|eto treba
da go prifatat i da go sledat patot na Sveti Kliment
Ohridski, na{iot prv u~itel
i prv i najdobar eti~ar vo
makedonskata istorija
Vo ramkite na moderniot razvoj na
~ove{tvoto, a toa zna~i vo poslednite
dveste godini otkako po~na industriskiot razvoj na op{testvoto, brzata
i lesna komunikacija, globalizacijata i se {to odi kon povrzuvawe na
lu|eto vo svetot, celta e patot po koj
odat lu|eto da bide {to pohuman. Zatoa e nov humanizam, no ne i renesansa,
vo smisla na periodot na renesansata
koga lu|eto se obidele povtorno da
go vratat ona {to bilo vo antikata.
Religijata se vozobnovuva, no taa se
vozobnovuva so sekoja generacija. Ne
postoel period koga nemalo religija,
tuku postoela generacija koja smetala
deka ne i e tolku va`na religijata.
Sega doa|a generacija na koja odnovo
i e va`na religijata. Site lu|e treba
odnovo da razmislat za odnosite so
Boga i svoeto odnesuvawe prema religijata i svoeto odnesuvawe da go
usoglasat so op{tite religiski principi. Zatoa ne zboruvame za obnova na
religijata tuku za nejzino o`ivuvawe.
A humanizam e, bidej}i se veruva deka
~ovekot treba da bide odgovoren, a toj
i po religiskite principi e odgovoren za `ivotot na zemjata i deka treba
da vnimava {to pravi. Toa zna~i treba
da gi sledi principite na dobroto i
da se otka`uva od zloto. Toa i na{iot
u~itel Sveti Kliment Ohridski go ima
ka`ano: Trgaj se od zloto i pravi dobro:
Toa e lozungot na na{eto vospituvawe
i obrazovanie koe nie go ka`uvame i
za koe mislime deka lu|eto treba da go
prifatat i da go sledat patot na Sveti
Kliment Ohridski, na{iot prv u~itel i
prv i najdobar eti~ar vo makedonskata
istorija. Za taa cel po~navme golema
kampawa deka etikata treba da se u~i
sekade. Napravivme ve`bi vo srednite u~ili{ta, vo osnovnite u~ili{ta
vo {estite oddelenija, vo vtorite
i tretite oddelenija, napravivme
ve`bawe po etika vo gradinkite, na
fakultetite se voveduva etika, onaka
kako {to e vo celiot svet. Na nekoj
na~in po toa pra{awe se priklu~uvame
kon dvi`ewata vo svetot.
Portret
DVI@I SVETOT
Imavte
eksperimentalna
nastava po etika vo osnovnoto
u~ili{te Vlado Tasevski so deca
vo vtoro i treto oddelenie. Tie
deca se sega {esto oddelenie, i toj
klas poka`uval podobri rezultati
od drugite klasovi. Toa sigurno se
dol`i na u~eweto etika, no dali
tie prodol`ija da ja izu~uvaat?
Normalno e da poka`uvaat podobri
rezultati. Onoj koj e nau~en na dobro
toj }e prodol`i da pravi dobro. A dobro za ~ove~ka smisla zna~i ne samo
da sfati {to e dobro i ponekoga{ da
go pravi tuku da bide pokoncentriran,
pove}e da raboti, da gi saka lu|eto i
vistinski na se saka sebe si, odnosno da bide odgovoren. Ovie deca ja
izu~uvaa etikata vo edna eksperimentalna nastava koja trae{e dve godini.
Toj eksperiment zavr{i, sega ne u~at
pove}e etika. Nie imame dr`aven
sistem na {kolstvo vo ~ija programa
se u{te ja nema etikata kako redoven
nastaven predmet. Sega navestuvaat
deka vo {esto oddelenie }e se vovede
predmetot etika. Dobro e decata da
pominat eti~ka obuka bidej}i etikata
vo niv gi razbuduva silite na dobroto
dejstvuvawe. Ulicata pobuduva kaj
lu|eto haoti~ni misli, nesredenost,
strast za valkanost, nasilstvo, neopredelenost, talkawe.
Dali vo su{tinata na ~ovekovoto
postoewe e praveweto dobro ili
zlo i kolku etikata }e mu pomogne
na ~ovekot da ne pravi zlo?
Bog go sozdal ~ovekot dobar i toj
o~ekuva da bide ~ovekot dobar. Bog bi
bil iznenaden ako ~ovekot bi pravel
dobro, a toj go sozdal zol. Чovekot
ponekoga{ mo`e i da zgre{i no umnite
lu|e se popravaat, se povlekuvaat, se
pokajuvaat, baraat pro{ka. Nie imame
i praznik Pro{ka. Toj praznik postoi
za lu|eto da se osmislat i svestat, da
pobaraat pro{ka, da dadat pro{ka i
na toj na~in da trgnat po dobriot pat,
da odat natamu podobro. Toa e idejata
na ~ove~kata op{ta dobrina. Etikata smeta na ~ove~kata dobrina. Taa
ne e policiski ili militaristi~ki
sistem pa sega lu|eto koi pravat zlo
}e gi maltretirame. Onie koi predl-
17
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
bogato. Drug vid na teza - {to sega
vladee e - nie da se opravime pa potoa }e gi pu{time lu|eto slobodno da
dejstvuvaat. Taka ne odat rabotite.
Toa se poka`uva. Nepoddr`uvawe na
slobodata vo ekonomijata i ~ovekuvaweto se odrazuva vo razvojot na
zemjata.
Mladite kaj nas se se pove}e
izgubeni i preminuvaat vo dekadencija, a se po~esta e i upotrebata na drogata me|u mladinata.
Po u~ili{tata mnogu malku se
izu~uvaat umetnostite, koi, pak,
od druga strana ja pottiknuvaat
kreativnosta kaj ~ovekot. Kolku
e potrebno da se obrne pogolemo
vnimanie i na ovie nauki?
Ne znam dali se eti~ni ili e
prosta `elba da ostanat vo politikata. Dvajca-trojca ostanaa, drugite
propa|aat. Bi ostanale i drugite da
se podobri.
Portret
agaa zlo komunistite i fa{istite gi
tormozea lu|eto. Gi teraa da bidat
zli, zatoa {to ja uni{tuvaa dobrata
strana. Ednite gi teraa da gi uni{tat
Evreite, drugite selanite ili naciite. Чovekot go boli koga pravi zlo
na lu|eto. Чesto lu|eto ne se gri`at
za drugiot, no sepak gledaat i da ne
pravat zlo. Dobrinata e sostaven del
na ~ovekot kako {to e sozdavaweto,
kreativnosta, raboteweto. Mnogu
lu|e se mrzlivi, ama raboteweto e
~ove~ki kvalitet. Toa e su{tinata na
~ovekot.
Videte nie se zapustivme. Nie se
zapustivme u{te pred 40 godini. Prv
podem be{e da se napravi napor da
se napravat u~ili{ta. Kaj nas ima{e
mnogu nepismeni koi prvo treba{e
da se opismenat. Vo ranite {eeseti
dojde zada~ata kako da odime napred.
Toa e kriza na razvojot, {to zna~i
koga }e dojde{ do eden stadium kako
da odi{ ponatamu. Toa nie ne znaevme
da go napravime. Toa ne znae{e da go
napravi ni cela Jugoslavija i zatoa
taka se raspadna vo haos na umot i
so pravewe zlo me|u lu|eto. Orientacijata be{e mnogu lo{a. Se zapusti
vospitnata uloga na u~ili{tata, se
zapusti nivnata kulturnata uloga koja
e mnogu zna~ajna, prestana da ima horovi, mladinski klubovi, orkestri,
prestana da ima teatar, bibliotekite
se raspadnaa i toa sega prodol`uva.
I nie sega namesto da napravime
revolucija, bidej}i sega imame presvrtnica, imame nacionalen razvoj,
i namesto toa {to dejstvuva negativno da go svrtime napred nie toa
ne go praktikuvame. I ponatamu nema
horovi, decata i ponatamu ne odat
vo teatar, ne pravat teatar, nema
sportski klubovi. Vo takva situacija
}e se pojavi i negativnoto. No toa
e kaj poedinci, a ne kako socijalen
problem. Opasnosta da zagazi mladata individua vo droga e rezultat
pred se na negri`a na roditelite i
semejstvoto. Roditelite se tie koi
ne go nau~ile deteto deka drogata
18
Kolku politi~arite se eti~ni,
ako od edna strana velat deka se
zalagaat za ekonomski rast, a od
druga ne dozvoluvaat ekonomska
sloboda?
ne e dobra, deka taa mu {teti nemu
i na celoto semejstvo, deka od nea
se umira. Problemot na etikata ne e
da se sozdadat uslovi ne{to da bide
sjajno, tuku da se opametat lu|eto
i da se sozdade sila za ocenuvawe
na dobroto i na zloto koja tie }e ja
primenuvaat. A toa e razbuduvawe na
li~nosta. Toa prvo zavisi od gri`ata
na roditelite i se dobiva so buduvewe na qubovta vo li~nosta. Ako
ne ste odgledani vo qubov }e bidete
odgledani kako predmet i ne }e imate
qubov.
Ve}e 17 godini imame nezavisna
dr`ava, no 17 godini politi~arite
ne ubeduvaat deka se {to ne odi vo
dr`avata e zaradi tranzicijata.
Dali se izgubija nekoi vrednosti
vo tranzicijata ili pak se sozdavaat novi? Imame li vistinska
sloboda na dejstvuvawe?
Nie pred se ne napravivme kritika na toa zo{to prethodniot sistem
propadna. Nie prodol`uvame so site
vle~ewa. Toa zna~i nema slobodno
dvi`ewe na kapitalot tuku toj se
kontrolira. Toa ne ~ine{e vo ekonomijata vo minatiot sistem i toj
propadna. Toa nema da ~ini ni sega.
I sega kontrolata na ekonomijata
e negativna. Najnegativna za Makedonija e kontrolata na ekonomijata.
Ekonomijata treba da se pu{ti da ima
sloboden razvoj, no toa ne se pu{ta.
Zatoa }e bide te{ko. Slobodata i bogatstvoto se dobivaat so slobodno dejstvuvawe na sekoj ~ovek. Sekoj ~ovek
treba da ima {ansa slobodno da dejstvuva i taka }e stane op{testvoto
Kaj nas se po~esto politi~arite
gi izveduvaat novinarite pred sudovite. Dali se krati i slobodata
na govorot?
Toa {to kaj nas se slu~uva e
primitivizam, a ne kultura. Zo{to
vo Amerika ne gi tu`at novinarite.
Za{to vo Amerika ako eden novinar
e tu`en site drugi mediumi, ama ba{
site }e zastanat vo odbrana na slobodata na zborot. A kaj nas nikoj ne
stanuva vo odbrana na slobodata na
zborot, tuku mnozina stanuvaat vo odbrana na toj {to go tu`i novinarot.
Kolku ima tuka etika vo novinarstvoto?
Ne znam. Sekoj ~ovek treba da
re{i za sebe i za svoeto razmisluvawe. Kaj nas ne nedostasuva slobodata na zboruvawe. Sekoj mo`e da
zboruva. Nedostasuva slobodata na
akcija. Nie ne mo`eme da dejstvuvame. Toa e star jugoslovenski sindrom. Kaj Tito mo`e{e da se zboruva,
no ne mo`e{e ni{to da se smeni. Toa
istoto se slu~uva vo Makedonija. Demokratijata e demokratija ne samo
na idei, ne samo na zborovi, tuku i
demokratija na akcija. E nie toa go
nemame. Odnosno, klasata koja zavladea, se iska~i vo politikata, no
se bori lu|eto da gi onevozmo`i
slobodno da dejstvuvaat i da zarabotuvaat. Toa e problemot. Toa e golem
problem na na{ata zemja - nerazbiraweto na slobodata na `iveeweto i
na zarabotuvaweto. A bez zarabotuvawe ne mo`e{ da bide{ sloboden.
Toa e klu~ot.
Kontakti
19
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
ODR@ANA KULTURNO-NAU^NA MANIFESTACIJA „GOCEVI DENOVI” VO, BUKURE[T I KRAJOVA
E-po{ta
VO ^EST NA VELIKANOT
N.E. ambasadorot Arsovski so gostite od Makedonija
V
o organizacija na
Ambasadata na RM vo
Bukure{t, vo sodejstvo
i so poddr{ka od Ministerstvoto za kultura
na RM i Ministerstvoto za kultura i religii na Romanija, od
25 do 27 noemvri 2008 godina, vo
Bukure{t i Krajova be{e odr`ana
kulturno-nau~na manifestacija
GOCEVI DENOVI.
Na Manifestacijata od RM
zedoa u~estvo ambasadorot na RM
vo Romanija Q.Arsovski, prof.
Stojan Stojkov pretsedatel na
manifestacijata „Gocevi Denovi” i profesor na Univerzitetot „Sv.Kiril i Metodij”, prof.
d-r Ilija Velev od Institutot
za literatura i prof. d-r Stojan
Kiselinovski od Institutot za
nacionalna istorija, d-r Aleksandar Atanasovski profesor na
Filozovskiot fakultet pri Uni-
20
verzitetot „Sv.Kiril i Metodij”,
d-r \or|i Чakarjanevski, Institut za nacionalna istorija; d-r
Jane Koxoba{ija, profesor na
Teolo{kiot fakultet vo Skopje, dr Marko Kitevski od Institutot
za literatura, Stojan Tren~evski
pretsedatel na fondacijata „Majka Tereza”, duetot „Gelebe{evi”,
Krum Curev, sekretar na manifestacijata “Gocevi Denovi” i
Bor~o Damjanov, sovetnik vo Ambasadata na RM vo Bukure{t.
Prviod del od Manifestacijata se odviva{e vo Bukure{t
(25-26 noemvri) kade {to delegacijata be{e primena od pretsedatelot na Romanskata akademija
prof. d-r Ionel Haiduk, koj po
sredbata so delegacijata od RM
ja otvori i ja vode{e tematskata
diskusija me|u delegaciite od
dvete zemji.
Zaklu~ok na pretsedatelot na
Romanskata akademija I.Hajduk
be{e deka vo izlagawata se izneseni mnogu novi elementi od
dlabokite vrski me|u dvete zemji
i predlo`i tie zaedno so drugite tekstovi na na{ite nau~ni
rabotnici da se dostavat i da
bidat objaveni vo godi{nikot na
Akademijata ili kako separati.
Na 26 noemvri delegacijata
ima{e mo{ne uspe{na sredba
so rektorot na Univerzitetot vo
Bukure{t, pr. I. Panzaru i negovite sorabotnici, prorektori i
dekani.
Istiot den, vo teatarot „Tinerimea Romana” be{e odr`ana
kulturna programa na koja pozdravna re~ odr`aa ambasadorot
Arsovski, d-r Virgil Stefan
Niculesku, generalen sekretar
vo Ministerstvoto za kultura
i religii na Romanija i prof.
Stojan Stojkov pretsedatel na
Manifestacija „Gocevi denovi”. Vo ovaa
mo`nost od prof. d-r Ilija Velev, vo
sv
svojstvo na koordinator na Vladinata
pr
programa „2008 -godina na Makedonskiot
jazik” bea prezentirani publikaciite za
ja
Makedonskiot jazik, izdadeni po ramkite
Ma
na programata. Vo ramkite na programata
bea prika`ani tematskite filmovi za
be
Majka Tereza i kusiot film „Vozdi{kite
Ma
na Gocevata vnuka” a potoa nastap ima{e
duetot „Gelebe{evi”.
Prviod del od Manifestacijata,
vklu~itelno i kulturnata programa,
pokraj od doma{nite faktori i mediumi,
bea sledeni i od ambasadorite na Albanija, Azerbejxan, Srbija, Pakistan, Palestina, Kuba, Malezija, BiH i Tunis.
Vtoriot del od Manifestacijata, vo
denovite od 26 do 27 noemvri 2008 godina, se odviva{e vo Krajova. Na 26 noemvri vo Nacionalniot teatar vo Krajova
be{e odr`ana kulturna programa po
scenarioto od programata vo teatarot
„Tinerimea Romana” vo Bukure{t.
Na 27 noemvri 2008 godina delegacijata be{e primena od rektorot na Univerzitetot vo Krajova, prof. Jon Vladimiresku po {to be{e odr`ana trkalezna
masa so profesorite od Univerzitetot
vo Krajova. Be{e dogovoreno do 15 januari 2009 godina na{ite profesori da
gi dostavat svoite izlagawa, koi bi bile
pomesteni vo soodvetnite publikacii
koi za 2008 godina (godi{nici) gi izdava Univerzitetot vo Krajova.
ROMANIJA
E-po{ta
LIJANA DUMITRESKU
POVTORNO IZBRANA ZA PRATENIK
G-|icata Lijana Dumitresku,
pretsedatel na Dru{tvoto na Makedoncite od Romanija, povtorno e
izbrana za pratenik vo noviot sostav na Domot na pratenicite so nad
deset iljadi glasovi. Nejziniot
izboor, so ogled na makedonskoto
poteklo {to taa samata go deklarira, najavuva mnogu poaktivno i
posodr`ajno pretstavuvawe na interesite na Makedoncite po poteklo, {to se dr`avjani na Romanija
ili koi po razni osnovi privremeno `iveat, rabotat ili studiraat
vo Romanija. U{te so nejziniot prv
izbor vo 2004 godina, makedonskata
zaednica vo Romanija potencira{e
deka zavr{il periodot na fiktivno pretstavuvawe na Makedoncite
od strana na dotoga{niot pratenik, Joan Savu, koj vo negoviot mandat, ne poka`al nikakva gri`a za
izbira~ka baza.
Dru{tvoto na Makedoncite vo Romanija ima okolu 700 ~lenovi. Lijana
Dumitresku veli deka vo Romanija
ima desetina iljadi Makedonci.
Nejzinite koreni se od Ohridsko, a
nejzinite predci se naselile vo Romanija vo 1830 godina.
21
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
KON KNIGATA „SPASE TRPOSKI - @IVOT I DELO“ OD IVAN TRPOSKI
Dijaspora
BUNTOVNIKOT OD VOLINO
M-r Du{an Ristevski
„„Spase Trposki `
`ivot i delo“ od Ivan
Tr
Trposki vo izdanie
na Literaturnoto dru{tvo
„Grigor Prli~ev“, 2008
K
nigata „Spase Trposki
– `ivot i delo” e podelena
na tri dela: Vo prviot se
opi{uva `ivotot i deloto
na Spase Trposki, vtoriot
del go opfa}a negovoto tvore{tvo,
a vo tretiot del ima izbor od
fotografii so negovoto potesno i
po{iroko semejstvo.
Чitaj}i ja knigata uvidov deka
mnogu malku go poznavav Spasko (kako
{to be{e narekuvan), iako Ivan ~esto
pati mi ka`uva{e za nego i za negovata dejnost. Te{ko e da se so`ivee so
nekogo dokolku ne si prisuten vo negoviot `ivot no preku lesno ~itliviot
tekst i hronolo{ki opfateni nekolkute decenii od negoviot `ivot,
uspeav pove}e da ja nau~am negovata
personalnost, a so toa da gi opravduvam ili osuduvam negovite ~esti
buntovni istapi. Spase ja potkrepuva
tezata „Edna{ emigrant – sekoga{ emigrant”, onoj tipi~niot makedonski
pe~albar koj e raspoluten so samoto
zaminuvawe od stariot kraj. Se izgubiv vo broeweto kolku pati Spase si
zaminal od ili kolku pati se vratil
vo Makedonija, a sekako za toa ima
pri~ini, posebno imaj}i ja onaa personalnost {to Spase ja ima{e.
22
Kako {to zabele`uva i samiot
avtor vo predgovorot, toj ni dade delumna slika za likot i za deloto na
ovoj mo{ne poznat pe~albar, kulturen
i politi~ki deec. Nesomneno avtorot se zafatil za eden golem potfat
bidej}i ne e lesno da se dade eden
opis na `ivotot i deloto na eden
vakov prgav, napati agresiven, deec
za makedonskata pravdina. Deec na
koj zborot mu be{e pobrz od mislata,
napati tupanicata mu be{e pobrza
i od mislata – ne se pla{e{e da se
vpu{ta vo tepa~ka samo da ja doka`e
pravdata i da poka`e deka onoj {to
se bori za Makedonija ne treba da se
pla{i nitu od UDBA nitu od onie {to
najpove}e ne negiraat. Ne se pla{e{e
da ka`e deka makedonskiot jazik i
istorijata ni pripa|a samo nas i ne
se pla{e{e da gi kori onie koi bea
izdajnici, pla{livci i kukavici,
klasificiraj}i gi kako kameleoni
ili paraziti na makedonskata zaednica. Toj pora~uva{e deka Makedonija ne treba samo da se saka so mislite,
tuku i so delo, za da slu{ne tatkovinata - ma~enica za na{ata qubov.
Spasko se rodi na 19.05.1947 godina vo Volino, sin na Quba i Naume
Trposki. Toj be{e ~etvrto dete vo
semejstvoto Trposki. Osnovno obra-
Dijaspora
zovanie zavr{i vo rodnoto Volino
a osmoletka vo Trebeni{ta. Se zdobi
so diploma za tesar vo Struga po koe
}e zapo~ne negoviot pe~albarski
`ivot vo Ohrid, Skopje, Kavadarci,
Bosna, pa podocna i vo Avstralija....
So odeweto na pe~alba vo Bosna, a i
po drugite gradovi, toj ja uvidel nepravdata {to i se nanesuva na Makedonija, toa go razo~aruva i revoltira.
Na svojata 17 godi{na vozrast ja isprobuva udba{kata palka po simnuvaweto i uni{tuvaweto na jugoslovenskoto zname od u~ili{teto vo Volino.
Vakvata buntovnost go sledi preku
celiot `ivot, osobeno so negovoto
vklu~uvawe vo organizirawe na protestite pred bugarskite i gr~kite ambasadi i konzulati.
Vo Avstralija doa|a 1967 godina
i raboti vo zloglasniot Stilvork
(Port Kembla). Pokraj te{kata rabota
se zapoznava so burniot no}en `ivot
vo Volongong i vo Sidnej, no se zapoznava i so ideologijata na DOOM
i so delata na Dragan Bogdanovski
i Blagoja [ambevski koi se zalagaa
za osloboduvawe i obedinuvawe na
Makedonija. Spase ostana dosleden
na ovaa ideologija, ne samo so misli
tuku i so delo. Ne slu~ajno d-r Stojan
Risteski }e zabele`i deka Spase be{e
celiot oddaden na deloto na VMRO, no
na VMRO so Gocedel~evski ideal.
Nekolku godini pominuva vo rudnicite i vo pustinite na Zapadna Avstralija, kade {to izvr{uva raznovidni zada~i i sekoga{ so mislata da se
vrati vo Makedonija. Vo 1971 godina,
kako i mnogute drugi pe~albari, se
vra}a vo Makedonija i ja gradi svojata
prva ku}a vo Ohrid, ja gradi bez dozvola: dva pati ja gradi dva pati mu ja
urivaat. Ova Spase }e go rastrevo`i
u{te pove}e, i }e stane u{te pogolem
borec protiv komunisti~kata birokratija. Frustracijata }e go natera
povtorno da im se vrati na rudnicite
vo Avstralija, povtorno da se zaraboti, da se potro{i i da se bara pravdina, taka celiot `ivot raspoluten odi
od eden grad vo drug, od edno mesto vo
drugo, i relacijata Makedonija - Avstralija se za~estuva.
Pred raspa|aweto na Jugoslavija,
Spase aktivno e vklu~en vo formiraweto na MAAK partijata, a podocna
i na VMRO-DPMNE so Dragan Bogdanovski so kogo sorabotuva i drugaruva.
Potoa povtorno sledi maltretirawe
i gonewe od UDBA, pri {to povtorno
doa|a vo Sidnej kade {to i go formira
ogranokot na VMRO-DPMNE vo 1990
godina. Kako sekretar na ovoj ogranok
Spase odigra klu~na uloga vo sobirawe finansii za prvite demokratski
izbori vo Makedonija kade {to ovaa
partija osvoi 38 prateni~ki mesta. Toj
aktivno se vklu~i i vo organizirawe
vo Avstralija na prviot referendum
za nezavisna Makedonija vo septemvri 1991 god.
Spase se javuva i kako dobar organizator na socijalniot `ivot
na Makedoncite vo Avstralija. So
nekolku Makedonci vo gradot Dampier go formiraat FK Makedonija i
KUD Makedonka. Vo Sidnej aktivno se
vklu~uva vo rabotata na crkovnite
op{tini „Sv. Kiril i Metodij”, „Sv.
Nikola”, organizacijata „Obedineti
Makedonci” i „Ilindenskata fondacija”, organizacijata za Чovekovite
prava na Makedoncite, FK „Makedonija”, pe~atnicata „Bra}a Miladinovci”
i Literaturnoto dru{tvo „Grigor
Prli~ev”.
Vo rodnoto Volino aktivno se
vklu~uva vo izgradbata na crkvata „Sv.
Nedela”, so negoviot brat Ivan be{e
inicijator za pe~atewe na monografijata „Volino”, so drugite bra}a
go naprave dizajnot na grbot za Volino, organizira „Volinski ve~eri” i
„Komitski ve~eri” i pridonese preku
razli~ni proekti za razubavuvawe na
Volino so koe najmnogu se gordee{e.
Svojot nemir Spase go zabele`uva
na hartija – so napisi i poezija. Prvo
se javuva vo vesnikot „Glas na Makedoncite” pod uredni{tvo na Angele
Vretoski so psevdonimot „Ezerski”,
a i stanuva aktiven ~len vo Literaturnoto dru{tvo „Grigor Prli~ev”.
Vo vtoriot del na gnigata zastapeni
se 45 pesni koi mo`at slobodno da se
podelat na nekolku ciklusi, vo zavisnost od temite {to se obraboteni vo
istite. Vo site pesni se nayira edna
lirska naezda koja kako biljaninoto
platno lebdi nad `ivotot na ovoj raspoluten pe~albar, borec za obedinuvawe i osloboduvawe na Makedonija.
Чitaj}i ja poezijata na Spase, me vrati do poezijata na Racin i Vapcarov
(tie so socijalisti~ki a Spase so demokratski ideologii) – dlaboko revolucionerni so povici do rabotni~kata
klasa, do obi~niot ugnetuvan ~ovek da
se krene vo borba za uni{tuvawe na
socijalnite klasi, a isto da se krene
vo borba za osloboduvawe i obedinu-
vawe na Makedonija. Se javuva koko
voin koj im se zakanuva na onie {to
ja rasturaat i prodavaat makedonskata
zemja i im ka`uva deka dojde krajot na
nivnoto kradewe i begovsko vladeewe. Se javuva kako branitel koj ja
stava Makedonija pod svoite zakrila
da ja {titi i ~uva od glutnicite volci
koi se nafrlile nad Makedonija. Tuka
se i pesnite posveteni na voda~ite
na DOOM, [ambevski i Bogdanovski.
Takanare~enata pe~albarska poezija
e trogatelna za site nas {to sme go
iskusile pe~albarskiot `ivot. Se
kolnat fabrikite, se kolnat rudnicite, a najpove}e se kolni `ivotot
pe~albarski koj uspeva da ja odzeme
mladosta od sekoj pe~albar. Tuka
preovladuva i `elbata da se bide so
svoite najbliski, da ne se zaboravi
jazikot i kulturata, da ne se zaboravi
i amanetot na roditelite da se vratime i da go zapalime pradedovskiot
ogan vo trulite ku}arina...
Burniot `ivot, te{koto rabotewe
vo mo{ne te{kite uslovi, stresot od
gubewe na ku}ite, povredite zdobieni
na rabotnoto mesto i od soobra}ajkite
}e go napravat svoeto – go dobiva i
prviot srcev udar vo Sidnej, a vo dekemvri 2000 godina prestana da ~uka
srceto koe go dade za Makedonija.
Po~ina pred da si ja izgradi ku}ata
od svojot son vo Ohrid. Na opeloto
vo Sidnej, profesorkata Pavlina
Чingova }e zabele`i: Spase be{e patriot so golemo makedonsko srce. No
tokmu toa srce }e bide uni{teno od
Makedoncite vo Makedonija (od lu|e
na ednoumieto) i od Makedoncite vo
Avstralija (od lu|e lakomi za liderstvo).
Avtorot Ivan Trposki ima{e te{ka
i odgovorna zada~a. Preku celiot
tekst se nayira{e negovata stegnatost
vo pi{uvaweto i vo iska`uvaweto na
nekoi delovi od `ivotot na Spase. Toj
kako da se pla{e{e da ni gi otvori
site dnevnici i zapisi bidej}i kako
{to znaeme vistinata mo`e mnogu da
gi navredi, pogotovo onie soborci na
Spase koi kon krajot na negoviot `ivot
go razo~araa. Indirektno, preku negoviot `ivot, doznavame ne{to pove}e
za `ivotot na celoto semejstvo Trposki
i volinskiot duh. Volino i volin~ani
mu se dol`ni ne samo na Spase tuku i
na avtorot Ivan Trposki bidej}i toj
e eden od najzaslu`nite vo promoviraweto na Volino i borbeniot duh na
nikoga{ nepokorenite volin~ani.
23
ILUSTRIRANA
ILUS
USTR
US
TRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
TR
Makedonija
Diajspora
JUBILEJ
JUB
BILEJ
DVAESET GODINI MPC „SV. KLIMENT
OHRIDSKI“ VO KANBERA
Vo Kambera na sve~en na~in be{e
odbele`ana dvaeset godi{ninata od
osvetuvaweto na MPC „Sv. Kliment
Ohridski”. Na 18 dekemvri 1988 godina arhierejot Timotej izvr{i osvetuvawe na ovaa crkva, a vo upotreba
be{e pu{tena od ~lenot na parlamentot Xim Svon.
Na sve~enosta po povod jubilejot,
programskiot del go vode{e zameni-
Klikott pretsedatel na MPCO
ko
PCO „Sv. Kli
li-li
ment
nt Ohridski”
Ohr
O
hridski” Jovica \orgovski, a
hr
prisutnite
prisutni
nite
ni
te gi pozdravi sve{tenikot,
prota Vasko Tr
Traj
aj~evski. Vo zabavniot
aj
Traj~evski.
del zedoa u~estv
tvoo ~l
tv
~lenovite od MKUD
u~estvo
Razigrana Makedonk
nkaa so trite grupi,
Makedonka
a kako gosti bea pokanet
etii dv
et
dvete grupi
pokaneti
od KUD Ilinden od Rokdajl Si
Sidn
dnej. Niz
dn
Sidnej.
programata be{e pozdraven i am
amba
basaba
ambasadorot na Republika Makedonija Vi
Vik
kVik-
tor Gaber, komu po ppovod sve~enoto
ispr
ispra}awe
pra}
pr
a}aw
a}
awee od f
aw
funkc
kc
kcijata
ambasador,
funkcijata
\orgovski
gospodinot \\orgo
govski mu dodeli
go
priznanie za pove}
e}egodi{nata sore}
pove}egodi{nata
makedonskata
abotka so make
kedons
ke
nskata zaednica od
ns
Kanber
era.
er
a.
Kanbera.
zaslu`uvaat
Posebno zaslu`
u`uvaat ~estitki
u`
organizatorite za odli~nata propre~ekot
slava, kako i za pre
re~e
re
~ekot kade bea
~e
makedonski
poslu`eni razni make
kedo
ke
donski jadewa
do
i pijaloci. Se igra{e i se pee{e do
krajot na denot.
GODINATA NA MAKEDONSKIOT JAZIK - 2008
MAKEDONISTI^KI TEMI
NA KONFERENCIJA VO FILADELFIJA
Vo Filadelfija od 20-23 noemvri
se odr`a konferencijata na AAASS
(American Association for the Advancement of Slavic Studies), na koja ima{
a{ee
a{
ima{e
referati posveteni na makedonskiot
makedo
dons
nski
ns
kiot
ki
najg
jgolema
jg
jazik. Ova konferencija e na
najgolema
od takov vid vo SAD, a i vvo svetot, pa
pretstavuvawet
etoo na referatet
zatoa pretstavuvaweto
ite posveteni na makedonskiot
m
jazik
va publika,
ppub
ublika, se od ogromno
ub
pred tolkava
zna~ewe za afirmacija
na jazikot.
a
ovod Godinata na makedonskiot
ov
Po ppov
povod
jazik
jazi
ja
zik – 2008 Filolo{kiot fakultet
zi
Bl
Koneski vo Skopje dade svoj
Bla`e
pridones so edniot tematski blok koj
22
be{e celosno
ccel
elosno posveten na makedonskiel
ot jjaz
jazik
azik so naslov Makedonskiot jazik
az
jazi
zikk
zi
vo 21 vek.
Tematskiot blok be{e organiz
iziran
iz
organiziran
i rakovoden od prof. d-r Elena
na PetrosP
Unive
verzitetot
ve
ka (gostin-profesot na Univerzitetot
Indijana i profesor na F
Filolo{kiot
fakultet vo Skopje), a sso referati
u~estvuvaa profesori
ri od
o Filolo{kiot
je pprof. d-r Maksim
fakultet vo Skopje
Karanfilovski (dekan
(d
na fakultetot),
Emilija Crvenkovska
Crve
venk
ve
nkovska (direktor na
nk
Me|unarodniot
Me|unarodn
dnio
iot seminar za makedonski
io
jazik, literatura
lit
iter
it
eratura i kultura) i Katerier
na Veljanovska
Velja
janovska ({ef na Katedrata za
ja
makedonski jazik).
Vtoriot tematsko blok ja ima{e
temata Nasledniot jazik vo nastavata i be{e isto taka organiziran i
rakovoden od prof. Elena Petroska.
a.
Vo ramkite na toj blok, prof. Elenaa
Petroska ima{e zaedni~ki referat soo
prof. Kristina Kramer od Toronto na
n
nasleden
tema Makedonskiot jazik kako naslede
den
de
jazik vo SAD.
Profesorkata Petroska gi iznes
iznese
ese
es
sprovedenite
prvi~nite rezultati od sprovedenit
ite
it
anketi za Nasledni govoriteli na
(Heritage
makedonskiot jazik vo SAD (Herita
tage
ta
USA).
Speakers of Macedonian in the USA)
A).
A)
Dijaspora
VO MELBURN FORMIRANA
MAKEDONSKA BIZNIS ASOCIJACIJA
organizacija
Generalniot
Vo organiz
izac
iz
acija na Gen
ac
ener
eralniot
er
konzulat
Makedonija
konzul
ulat
at na Republika
Re
Ma
forum.
vo Melburn,
Melburn
rn,, se odr`a
rn
oodr
dr`a
dr
`a biznis
b
Generalniot
Pozdraven govor
govo
go
vor ima{e
im
konzul na Republika
Repu
publika Makedonija vo
pu
Melburn, g-din Savo
SSav
avo Sibinovski. Toj gi
av
zapozna prisutnite
te so uslovite za investirawe vo Republika
Repub
ublika Makedonija, a
ub
vicekonso tehni~kiot del upravuva{e
up
vvic
icek
ic
ekon
ek
onon
zulot g-din Goce Pejovski.
Pejov
ovski.
ov
i.
Svoi izlagawa im
imaa ZZoran Milen-
kovski, Lidija Ne{kovska, Orde Mitkoski, sopstvenik na Tajpen fabrika za
~evli, koj ima vraboteni vo Indonezija
i vo Avstralija, i drugi.
Na krajot na ovoj forum se formira rabotno telo {to }e ima za cel
da odr`uva sostanoci nekolkupati
nek
ekol
ek
olku
ol
kupa
ku
pati
pa
ti
godi{no so biznismenite
bbiz
izni
iz
nism
ni
smenite od Viktorism
ja,
ja koe go so~inuvaat: Robert Pacoski,
Aleksandar Micevski, Zoran Milenkovski, Lidija Ne{kovska, Milomir
PRODOL@UV
PRODOL@UVA
L VA
SOBIRAWE
ETO POTPISI
SOBIRAWETO
ZA PRIZNAVAWE
PRIZN
NAVAWE NA
MAKED
DONI
IJA
MAKEDONIJA
SOOP[TENIE
SOOP[TENIE
Knigata
Knig
Kn
igata na vvistinata vo koja
koja se sobiraat potpisi zaa priznavaweto
ra
pr
naa Re
Republika Makedonija pod
po ustavnoto ime go
prodol`uva svojot pat.
pat.
Lidija Ne{kovska, inicijatorkata
na idejata neumorno sekojdnevno
sekojd
jdnevno raboti
jd
na toa. Neodamna taa prisustvuva{e
prisu
sust
su
stvuva{e na
st
Modnata revija na [anel ka
kade
de pokraj
interesot vo modata taa go iska`aa svojot
interes vo promovirawe na vistinata
vistinat
ata za
at
Makedonija.
Morame sekojdnevno da rabotime i
im ja ka`uvame na lu|eto vistinata za
Makedonija. Samo taka }e uspeeme. Grcite
imaat mnogu pove}e finansiski sredstva
od nas, no vistinata e na na{a strana i
morame da im ja pretstavime na avstralmo
iskite gra|ani. Potrebano e sekoj da se
is
vklu~i vo akcijata, bidejkji so zaedni~ki
vk
sili sigurno }e uspeeme, kategori~na e
si
Lidija.
Li
Lidija go pravi svoeto, na{e e da i
pomo
mogneme i uspeeme da gi sobereme tie
mo
pomogneme
100,
0,000 potpisi od avstraliskite gra|ani
0,
100,000
i mu ggi predademe na Kevin Rad.
Po~ituvani pravoslavni Makedonki i
Makedonci
Vo ime na na{ata
Make
Ma
kedonska
ke
Makedonska
Pravoslav
avna
av
voslavna
Crkovna
„S
Op{tina „Sv.Nikola”
v in~est ni e da ve
de
formirame
deka
uspeavme da se iyiyyborime vo site javni institucii kako
{to se na primer
(Policija,Magistraat
(P
i .t
.t.n.)
.t.n
.n.) kade {to treba daa se vnesi i religijata
ta vvo li~nite
dokumenti,od
dokumenti,
i,od
i,
od sega pa natamu mo`ete
slobodno da
da bidete zapi{ani kako
Makedonski Ortodoks,
Ort
O
rtodoks, a voedno
star
st
ari dokumenti {to
ar
mo`ete site stari
(pri
rija
ri
java vo policija,
ja
gi poseduvate (prijava
ven~anica, izvod na ro
rodeni i.t.n.) da
gi preimenuvate vo Makedonski
Mak
aked
ak
edonski Ortoed
doks.
Na mnogu od na{ite vvernici
Manevski i Orde Mitkoski.
- Zadovolen sum od odr`aniot forum koj poka`a deka ima potencijal za
investirawe vo Makedonija. Se nadevam
deka od fevruari rabotitee }e dojdat
ddoj
ojda
oj
datt na
da
deka
asocijacisvoeto mesto
mes
m
esto
es
to i ddek
eka biznis
ek
bi
jata }e gi ostvari zacrtanite zamisli,
ja
ni istakna Generalniot konzul, Savo
Sibinovski.
Nikola Stavreski
Makedonska Pravoslavna
ravoslavna Crkovna
Crkovvna O
Op{tina
p{tina
„„Sveti
Sveti Nikola“ vo Viena, Avstrija
vstrija
nivnite deca, koi se
rodeni vo Avstrija ,
dosega po `elba na
drugi, bez nikakvo
opravduvawe i objasnuvawe, bea zavedeni
kako srpski ortodoks,
gr~ki ortodoks, ruski
ortodoks, a nekoi se
imaat pi{ano po nivno
barawe da stoi samo
Ortodoks ili bez religija za da ne bide
bilo koja od gore navedenite religii vo
nivnite
dokumenti.
Otsega toa nema da bide
taka i site ma
makedonci }e mo`at da bikako
dat zavedeni kkak
ako makedonski ortoak
doks.
Pravoslavna
Makedonskata Pravo
vosl
vo
slavna Crkovsl
na Op{tina „Sv.Nikola” naa site
si Make2009
donci im ja ~estita novata 200
0099 go
00
godiPravoslavni
na i im posakuva sre}ni Pravoslavn
vnii
vn
Bo`i}ni praznici!
An|elkoski Goce
25
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
NAJVISOKO GERMANSKO ODLIKUVAWE ZA PROF. D-R SR\AN KERIM
MAKEDONECOT TRAJ^E ATANASOVSKI IZBRAN ZA GRADONA^ALNIK
NA BRIMBANG-MELBURN, VIKTORIJA
26
Makedonija
Objektiv
MKZ "KO^O RACIN"
VO BELGRAD
По повод пет годишнината
од формирањето на
Македонското здружение
„Кочо Рацин“ во Белград
и 100 годишнината од
раѓањето на Рацин,
Македонското здружение
„Кочо Рацин“ на
Универзитетот „Божидар
Аџија“ организира
Македонска вечер со
куса културна програма и
закуска. Na proslavata se
~ita{e поезија од Кочо
Рацин.
На почетокот со
пригоден поздрав се
обрати претседателката
г-ѓа Лидија Демниева,
а присутните ги
поздравија и конзулот на
Македонија во Белград
g. Александар Новотни,
како и претседателот на
Матицата на иселениците
од Македонија г. Иван Џо
Петрески.
27
Makedonija
Objektiv
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
NA PRAZNIKOT
SVETI NIKOLA,
VO PRILEP SE
PRIGOTVIJA
84.132 POSNI
SARMI,SO [TO
GRADOT OFICIJALNO
VLEZE VO GINISOVATA
KNIGA NA REKORDI
MINISTERKATA ZA KULTURA ELIZABETA KAN^ESKA-MILEVSKA NA 8
DEKEMVRI, PRAZNIKOT NA SV. KLIMENT OHRIDSKI, VO „ZALIVOT NA
KOSKITE“ VO OHRID, JA PU[TI VO UPOTREBA NEOLITSKATA NAKOLNA
NASELBA ILI PRVIOT PRAISTORISKI MUZEJ NA VODA NA BALKANOT
28
Objektiv
MAKEDONIJA SEDMA NA EVROPSKOTO PRVENSTVO VO RAKOMET 2008
PREMIEROT GRUEVSKI SO NAGRADENITE SPORTSKI OSKAROVCI ZA 2008 GODINA
29
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
NOVOGODI[NITE PRAZNUVAWA SE PAGANSKA TRADICIJA
Tradicija
NO] ZA SRE]A I RADOST
N
ova godina – doa|awe
na novo vreme, negovo
beskrajno te~ewe. Otprilika vaka, onie {to
se zanimavaat so simbolikata na ~ovekovoto bitisuvawe,
go sublimiraat zna~eweto i porakata na novogodi{noto proslavuvawe. Se razbira, pove}eto lu|e i
den-denes `iveat vo uveruvaweto
deka novogodi{noto proslavuvawe
e hristijanski obi~aj iako malkumina se pra{uvaat dali navistina
– isrpa}aweto na starata i do~ekot
na novata godina – e obi~aj baziran
vrz Bibliskite iskustva i pravila.
Vsu{nost, nema dilema deka proslavuvaweto na Novata godina e edna
od najstarite i najuniverzalnite
paganski tradicii, koja trae ve}e
~etiri mileniumi! Verojatno zatoa ne
postoi narod vo svetot, pomalku ili
pove}e civiliziran koj{to vo eden,
ili drug oblik ne ja praznuva Novata
godina. Spored pove}e istra`uva~i
na ova pole, proslavata na Novata
godina, kako i soodvetnoto proslavuvawe na praznikot {to nie denes
go poznavame kako Bo`ik zapo~nalo
vo oblastite na Mesopotamija, majkata na site civilizacii, vo stariot
Vavilon pred ~etiri iljadi godini,
po~nuvaj}i so proslavuvaweto na
eden dreven kult posveten na Sonceto
– festival posveten na obnovuvaweto
na svetot i na doa|aweto na u{te edna
godina. Vo tekot na vekovite ovaa
proslava }e uspee da si go najde patot
i do civilizaciite {to }e sledat, pa
preku anti~kata Grcija }e stigne i do
stariot Rim. Rimjanite toj praznik
go narekuvale „Saturnalii” – posveteni na bogot Saturn – praznik vo
koj mnogu se pielo, proslavuvalo no
i se izveduvale nevideni orgii pa
se do prinesuvawe na ~ove~ki `rtvi.
Prviot den od proslavata na „Saturnaliite”, iako so tekot na vremeto
se pomestuval, kalendarski pa|al,
odnosno po~nuval nekade vo prvata
polovina od dekemvri i potoa praznicite traele se do prviot den od
januari. Vo ramkite na tie denovi 25
dekemvri spored rimskiot kalendar
bil den koga sonceto ja dostignuvalo svojata najniska to~ka. Julie
Cezar, kone~no, prvi januari go vospostavuva kako den na novogodi{noto
slavewe.
30
Pi{uva:
Nata{a Despotovska Dimitrievska
Praznuvaweto na
novata kalendarska
godina e hristijanski obi~aj. - Julije Cezar go
vostanovuva 1 januari za den
na proslavata. - Tradicijata
edinstvena - proslavata
razli~na
Nekolku veka podocna ovoj paganski praznik }e vleze i vo crkovnata
istorija i crkovniot kalendar blagodarenie na Konstantin Veliki koj
zaedno so toga{nite crkovni tatkovci na mladata hristijanska crkva
vo namera da gi spre~at „atacite” na
paganskite obi~ai i ubeduvawa pravat ve{t obid istite da gi stavat pod
kapata na hristijanstvoto sveduvaj}i
gi vo eti~ki podnoslivi ramki (orgii, pijan~ewa i drugi bahanalii).
Ponatamu, so doa|aweto na paganskite
tevtonski plemiwa vo raniot sreden
vek kon ovoj vo toa vreme s u{te
„taze” hristijaniziran praznik se
nadovrzuva u{te edna proslava koja
gi so~inuva novogodi{nite praznici
(Nova godina i Bo`ik), a toa e Badnik – so prepoznatlivite koledarski ognovi, i imelata (movta) koi
kako paganski druidski obi~ai vleguvaat vo hristijanskata tradicija,
se razbira, prisposobeni i pomalku
vidoizmeneti. Iako postoi vo toa
vreme kalendarski ras~ekor i taa
nedoumica bila ras~istena so odlukata na papata Grgur prvi januari da
bide den na Novata godina i od 1582
godina ovoj den e nametnat na celiot
zapaden svet. Vo 18 vek ovoj datum go
prifa}aat i bastionite na druidskite obi~ai – nordiskite zemji i
Anglija.
Simboli~no Novata godina pretstavuva, kako {to rekovme, obnovuvawe na `ivotot i slavewe na
taa regeneracija, a obi~aite iako
modificirani so tekot na vekovite,
sepak zadr`ale svoi specifi~nosti.
Na primer, novogodi{nata parada
e eden od najatraktivnite simboli
na Novata godina. Na Tibet taa trae
celi 4 dena, Grcite paradiraat
nosej}i figuri~ki od jabolki, ovci
i yvezdi, a na tajlandskata parada
se mar{ira so zvucite na gongovi i
tapani so likovi na zmejovi, slonovi, bivoli i xinovi. Na Bahamskite
ostrovi vo paradata u~estvuvaat iljadnici kostimirani lu|e koi se
natprevaruvaat za nagradi, dodeka vo
Tradicija
Sirija i Liban decata paradiraat od vrata do vrata. Vo
germanskiot Obermager se
organizira golema parada vo
koja{to voda~ot na paradata
tancuvaj}i pee posebna pesna
za minatata godina. Potoa,
tuka se sobirawata, odnosno
praktikata na posetuvawe na
prijatelite karakteristi~na
i denes za nekoi ruralni
podra~ja i zatvoreni zaednici. Na drugi mesta, pak, eden
od simbolite e sozdavaweto
bu~ava (tropawe vo lonci,
tavi, tapani, yvona, sireni,
ognomet...) i toa zaglu{uva~ka
bu~ava so koja se ispra}a starata a se do~ekuva Novata
godina. Se razbira, site tie
obi~ai gi sledat mno{tvoto
bogati kulturni razli~nosti
koi davaat dopolnitelna
svetlina na novogodi{nite
proslavi.
Istovremeno ne treba da se
zaboravi deka od najdale~nite
vremiwa do den-dene{en vo
duhot na ovie novogodi{ni
proslavi dlaboko se vgnezdile ~ove~kite potrebi za
realizirawe na intimnite `elbi,
nade`i, kopne`i, otstranuvawe na
„lo{ata” sre}a ili zlite demoni.
Zatoa mnogu od novogodi{nite ~est-
vuvawa vo sebe sodr`at ili manifestiraat razni zna~ewa motivirani
od veruvawata i od potrebite. Na
primer kubanskata tradicija nalaga to~no na polno} da se izedat 12
grejpfruti koi navodno gi
simboliziraat mesecite vo
godinata a po~ituvaweto na
takvata tradicija, navodno,
nosi sre}a. Na Filipinskite ostrovi va`no e pri
ot~ukuvaweto na ~asovnikot
to~no na polno} na trpezata
da se ima mno{tvo hrana,
{to navodno }e ja osigura
blagosostojbata i vo idnata
godina. [irum svetot decata rodeni na prvi januari se
smetaat za rodeni pod sre}na
yvezda. Potoa deleweto na
bakne`ot na polno} ne e
samo del od euforijata tuku
zavet za bliskost i vo narednite 12 meseci, a se veruva
deka i prvata li~nost {to }e
vleze vo domot po polno} }e
ima silno vlijanie vo Novata godina. Duri se veruva
deka dokolku toa bide nekoj
visok temnokos i zgoden ma`
mo`e da se nadevate na sre}a
vo tekot na celata godina.
Ako sakate idnata godina da
vi bide uspe{na ne dozvoluvajte da ja do~ekate so stari
dolgovi, veli edno od veruvawata vo svetot. I zgora na toa pred
polno} napolnete gi pari~nicite so
pari istata sre}a da ve sledi vgodina...
31
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Ogni{te
RODNOKRAJSKI ZAPIS
L
okvica e edno od najubavite
naseleni
mesta
vo
Pore~ieto. Ova selo se
nao|a vo zapadniot del na
ridsko-planinskiot
del
na Makedonija nare~en Pore~e, ili,
kako {to narodot go vika „Pore~ie”,
na isto~nata strana na teritorijata na
op{tinata Makedonski Brod, ~ij atar
se izdiga na planinata Dautica. Seloto
e ridsko, na nadmorska viso~ina od
800 metri. Ima atar od 39,4 kilometri
kvadratni, od koj na {umi otpa|aat 2685
hektari. pod pasi{ta se 479 hektari, a
obrabotlivoto zemji{te e so povr{ina
od 382 hektari.
Od Lokvica poteknuva golema emigracija. Ovaa naselba po vtorata svetska
vojna broela 1380 `iteli, vo 1961 godina 970 `iteli, a vo 1994 godina brojot
se namalil duri na 139 `iteli. A {to da
ka`am za denes. Vo Lokvica denes `iveat u{te 60-70 starci i
starici koi gi
fatile
32
LOKVICA -
od {estata do osmata decenija od `ivotot. Seloto nema podmladok.
Se vra}am nanazad vo ona vreme koga
vo Lokvica cute{e `ivotot i se ra|a{e,
se umira{e, se ode{e na pe~alba. Sega
vo Lokvica samo se umira. Starata
crkva Sveti Atanasie koja poteknuva od
sredniot vek, i ponovata Sveti Dimitrija, gradena vo 1830-37 godina ne pametat od koga ne gi zabile kambanite za
novoroden~e.
Lokvi~ani, kako i site Pore~ani
bile i se prostosrde~ni i iskreni lu|e
Tie sakaat {egi i zadevawa. Zaradi toa
do{le i mnogu prezimiwa kaj mnogu
rodovi vo ovoj kraj. Takov e slu~ajot so
Kolimagarovci od selo Suvodol, bidej}i
zaklale magare mislej}i deka e tele, Alabakovci vo Gre{nica bidej}i eden od
niv Pa{ata vo Skopje go narekol alabak
(partalko), Memelevci od Gorno Kru{je
koi po gre{ka se potur~ile i taka gi
zavikale, Kusovci od Lokvica bidej}i
po rastot bile kusi ama mnogu sna`ni i
jaki lu|e, potoa Domazetovci povtorno
Pi{uva Kiril Radeski
-Lokvi~anec
od Lokvica i drugi razni prekari koj
narodot so radost i {ega si gi daval.
Op{testveniot moral kaj Pore~anite
bil i e mo{ne visok. Kaj niv ne se pameti kra`ba ili razbojni{tvo od koristoqubie. @enite mnogu se po~ituvaat, a
semejniot `ivot e mo{ne cvrst i sreden.
Pore~ani se poznati kako mnogu smeli i
hrabri lu|e. Zaedno so toa gi krasi smislata za odlu~nost i samopregor. Isto
taka se i mnogu ~estoqubivi. Ima predanie vo koe se veli deka nekoj si ~ovek
od [ijakovci od seloto Vir se iselil
od sram zo{to nemal ku}a ami `iveal
vo koliba. Vo rabotata Pore~anite se
mo{ne predpriem~ivi. Isto taka tie se
i mnogu trudoqubivi. Vo rabotno vreme
kakvo i da e i kade i da e ne stojat bez
rabota. Golem sram e da se vardi{ za
da ne se zabo{otuva od drugi, taka veli
narodot Pore~ki-Makedonski.
Ogni{te
- PATRIOTSKA PO^VA
I pokraj site uni{tuvawa, {to od
prirodnite kataklizmi i zemjotresi
koi se bieni na tloto na Makedonija
kade go zafa}aat i Pore~kiot region,
{to od golemite pohodi i vojni niz ovie
krai{ta, sepak ostanale pokolenija za
koi mo`e slobodno da se ka`e deka poteknuvaat od naj~istite “makedoski”masi
na ovoj narod.
Ov~arstvoto i sto~arstvoto, a i zemjodelstvoto ja krasele Lokvica. Denes
Lokvica kako da ne postoi. Lu|eto bile
prinudeni da zaminat od seloto. Niz
site lokvi~ki maala se sre}avaat samo
urnatini, a nekade, na nekoga{nite
domovi ne im se znaat nitu temelite. Bez
~oveka se propa|a pa tak propadnale i
mnogu lokvi~ki ku}i, a ako ne se vrati
~ovekot toa }e stane i so onie {to ostanale. Slu~ajniot namernik koj ovde prv
pat stapnuva se ~uvstvuva ~udno i ta`no.
Se pra{uva kako mo`e da propadne tolku
ubava i golema naselba i koj go dozvoluva toa. A jas, vozrasen lokven~anec, na
moive 66 godini mo`am da ka`am deka za
propa|aweto na Lokvica se vinovni {eesetite i sedumdesetite godini na minatiot vek. Sekoe vreme nosi svoi `rtvi,
a Lokvica, kako i celo Pore~e e `rtva
na vremeto koga vo Makedonija propa|aa
selata.
Se navra}am pak nanazad vo vrmeto
na moeto detstvo, pedesetite godini na
minatiot vek. Toga{ u~ev vo osnovnoto
u~ili{te „Mir~e Acev”. Vo u~ili{teto
u~evme okolu stotina deca, a podocna
vo osmoletkata u~ea nad 350 u~enici.
U~ili{teto, koe be{e gordost na seloto
ne raboti pove}e od 25 godini. No, od
pred dve godini u~ili{teto po~na da
se obnovuva. Toa sega }e se pretvori vo
fakultet MIT, so tri fakulteti i toa
za menaxirawe so ekolo{ki resursi,
za eko i ruralen turizam i za arhitektura i prostorno planirawe. Izborot
za izgradba na fakultet vo Lokvica e na
profesor Biljana Apostolova.
Lokvi~ani povtorno po~naa da se
vra}aat vo seloto. Lokvica povtorno se
ra|a.
NIVNA SLAVA, A NA[A OBVRSKA
Od 1371 do 1394 godina Pore~e bilo
zemja na blagoverniot Krali Marko, kade
{to `iveele negovite dve sestri Deva i
Pe{na. Po smrtta na Krali Marko pore~e
go zavzele Turcite. Vo turski race Pore~e
ostanalo se do nivnoto isteruvawe vo
1912 godina. Turcite ni amlku ne gi {tedele pore~ani. ja odzemale nivnata zemja, a selata im gio pretvarale vo ~iflici. taka site pore~ki sela Brod, Devi~,
Modri{te, Cre{nevo, Ben~e, Lokviva,
Gre{nica, Belica, Slatina, Kalu|erec,
Mogilec .... stanale turski ~iflici.
No narodot `ilav i nepokorliv postojano vodel borbi so Turcite. Pore~ani
ne dozvoluvale da bidat potur~uvani pa
onamu kade {to }e gi napad-
nele Turcite ili Gegite tie davale
otpor
da
i se pomestuvale na drugo mesto.
mest Od vakov borben narod ne e i malku ~udno {to
za vreme na vostanijata vo 19 vek se izrodile i mnogu vostanici, a Pore~e dalo
pove}e vojvodi. Najzna~ajniot od niv e
\ur~in Pqakot od Slansko. Potoa Arso
i Jovan~e od selo Lokvica, Kone od Slatina, a od Lup{te, Stevan Karaxa.
I po Ilindenskoto vostanie koe
krvavo bilo zadu{eno od Turcite vo
Pore~e osloboditelniot duh na narodot
ne se skr{il. Toj i ponatamu daval otpor,
pa taka Pore~ani raska`uvaat deka vo
Lokvica `itelite ubile dvajca Turci i
gi frlile vo nekoja lokva. Selanite ne
sakale da priznaat koj gi ubil Turcite pa
zatoa edna no} bile uapseni vkupno 29
lokvi~ani. Site tie bile osudeni na po
101 godini zatvor i isprateni vo Dijar
Bekir vo Anadolija. Toa se: Dimitrija
Ba~oski Trajkoski-kmet, Micko Trajkoski
Poposki-pop, Velko Poposko-daskal, Mitre Pa{oski Stojanoski, Trajko Tra{ecot,
Dimko Pavleski, Valjan Poposki, Andon
Trajkoski, Jovan~e Brajanoski, Kostadin
Vojneski, Tome Vojneski, Nove Ba~oski
Avramoski, Mitan Jankuloski, Nikodin
Trajkoski, Naum~e Jandreski, Stojko
Videski, Nove Videski, Nove Todoroski, Rizanko \uroski, Talajlija (Tale )
Smileski, Petko Ko~oski, Jandre Samakoski, Stojan Todoroski, Ognen Kebeski, \
or|ija Naumov, Jovan Trajkoski, Karavile
Ko~oski, Jovan~e Stojanoski i Sinadin
Panoski.
33
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Scena
PETAR ARSOVSKI DOAJEN NA MAKEDONSKOTO AKTERSTVO
Toj e zastapen so
40-ina naslovi,
be{e nositel na
repertoarot vo MNT,
negova mati~na ku}a, barem
do pred nekolku godini, koga
pove}eto od pretstavite
vo koi se pojavuva{e bea
simnati od repertoarot.
Svedoci sme deka kulturata
sè pove}e stanuva zalo`nik
i instrument na vlasta za
samopromocija. Ministerstvoto za kultura se pretvori vo grade`na firma. Se
gradat muzei, crkvi, spomendomovi, starite tvrdini
i mostovi se pretvoraat
vo novi (kako od crtanite
filmovi).
Petar Arsovski e doajen na makedonskoto akterstvo, akter so mo`ebi najmnogu filmski i televiziski ulogi od
site makedonski akteri (na www.imbd.
com, najgolema filmska internet-baza,
zastapen e so 40-ina naslovi), nositel
e na repertoarot vo MNT, negova mati~na
ku}a, barem do pred nekolku godini,
koga pove}eto od pretstavite vo koi se
pojavuva{e bea simnati od repertoarot. I pokraj zdravstvenite problemi
so srceto (stentovi i bajpas), izgleda
mo{ne sve`o i poln so `elba da se zanimava so svojata profesija.
Vie ste eden od onie lu|e za koi
mo`e da se ka`e deka profesijata gi
~ini zdravje. Pa, kako ste so zdravjeto?
34
ZALO@NIK NA
PROFESIJATA
- Sekoga{ sum bil optimist. Mislam
deka e normalno ~ovek na moja vozrast
da o~ekuva deka }e se pojavuvaat nekakvi zdravstveni problemi. Zatoa mislam
deka ne treba da se sfati toa tragi~no
i deka za zdravstvenite problemi ne
treba da se obvinuva nitu profesijata, nitu na~inot na `iveewe, nitu
opkru`uvaweto. Se razbira deka profesijata e stresna, mnogu te{ka, no vo isto
vreme e i mnogu ubava. Koga me pra{uvaat
dali koga bi mo`el pak da biram, povtorno bi ja izbral istata profesija,
znam samo deka od den vo den poleka bev
vovlekuvan vo ova so {to se zanimavam
sega i so {to }e go zavr{am mojot raboten vek. Zatoa mo`ebi }e rabotev ne{to
drugo, no siguren sum deka imav sre}a
{to se zanimavam tokmu so akterstvo.
Toa e ubava profesija, vospostavuva{
kontakti so mnogu interesni lu|e, sozdava{ proizvod koj za kuso vreme mo`e
da se vidi i da se proveri preku kriteriumot na publikata i na javnosta. Ne
mo`am da ka`am deka ne mi imponira
koga me prepoznavaat na ulica, koga
sakaat da slu{nat {to }e ka`am... Moeto
zdravje, zna~i, e normalna pojava isto
kako {to e normalno na nekoj postar
avtomobil da mu otka`uvaat gurtnite,
nitnite, benzinskata pumpa... I potoa
go menuvate toa. Mojot lekar {to gi
prave{e intervenciite na srceto, kogo
mnogu go po~ituvam, veli deka ako nekoj
ti ka`e deka nie lekuvame, toj la`e,
nie samo intervenirame da ne dojde do
polo{o.
Vo ovaa smisla }e izleze dobro
{to ve nema na repertoarot vo va{ata
mati~na ku}a MNT.
- Vidi, mene eden od moite lekari me
navredi. I toa go sfativ dosta seriozno. Imeno, toj mi re~e deka treba da bidam discipliniran i da se pridr`uvam
do nametnatiot re`im i normite {to }e
mi gi postavat. I u{te dodade deka toj
ne veruva deka }e postapam taka. Toa me
navredi i go pra{av zo{to misli taka,
a toj mi odgovori deka se zanimavam so
takva profesija i deka sum zaboravil
deka minatata godina, koga sum le`el
na intenzivna nega, sum se raspraval
so nego zo{to sum uapsen i zo{to ne
me pu{taat vo Qubqana da igram, {to
spored nego be{e nadvor od umot. Toj
dodade deka jas sum zalo`nik na svojata profesija, taka {to moeto zdravje e
edna od pri~inite {to me nema na repertoarot, no, sekako, ne e edinstvena i
ne e najva`na. Jas sakam da igram.
Koga ve}e ja spomnavme Qubqana,
stanuva zbor za proektot Tito... i negovata apsurdna i nesre}na zabrana.
Vie ne ste samo akter vo ovoj
proekt, tuku i u~esnik vo nastanite.
Spored va{e viduvawe, {to se slu~i
toga{?
- Da. Do`iveav edna pretstava da
bide zabraneta so dekret. Koga ne bi
bilo tragi~no, bi bilo sme{no: kako
da ja razberam zabranata na pretstavata Tito, poradi koja moravme da se
sramime nadvor od dr`avava i koja
taka nesre}no ja zama~kaa so `rtvenoto
jagne - toga{niot minister za kultura.
Toa samo go potvrduva somne`ot deka
nekoja mnogu povisoka instancija bila
zame{ana vo taa valkanica.
Sepak, ve nema na repertoarot. Vo
MNT i vo Dramski od repertoarot se
simnaa pretstavite na Unkovski i na
Popovski, a vo nekoi od niv igravte i
vie. Kakva e taa politika?
- Znae{, poradi svojata javnost i
popularnost, kulturata e mo{ne interesna za vlasta kako instrument za
populizmot {to go sproveduva. Idealno
za zloupotreba. Taka, na klu~ni mesta
(direktori, umetni~ki rakovoditeli,
selektori, upravni odbori, soveti,
komisii) postavuva svoi provereni aktivisti. Istite tie, po partiska zada~a,
pravat presvrt vo ku}ite {to gi rakovodat i taka go obele`uvaat svoeto vreme
po~nuvaat od po~etok, ne ostavaj}i i
ne po~ituvaj}i ni{to {to e sozdadeno
prethodno.
Nekoi, vodeni od svoite li~ni
frustracii, neostvareni ambicii, omrazi, odmazdoqubivost, al~nost, zaneseni od ~uvstvoto na mo}, gazat na s$
i na sekogo od prethodniot period. Se
simnuvaat pretstavi od repertoar, bez
ogled na nivnata umetni~ka vrednost
ili posetenost, i se zatvoraat vratite
za nivnite avtori (Crnila, Bure barut,
MME koj prv po~na, Divo meso, Don @
uan, Poblisku, Od drugata strana, Revizor. Lesno se proglasuvaat za lajna vo
celofan, a nivnite avtori za sveti kravi. Taka etiketiranite nemaat nikakva
{ansa da rabotat vo svojata zemja, kolku
i da se dobri i barani vo stranskite
kulturni centri.
Vo manir na lokalen silexija, direktorot na MNT, Sa{o Milenkovski,
pravi {to saka. Osven {to simnuva
stari dobri pretstavi, pravi novi, no
neuspe{ni, sozdava klanovi (po partiska i prijatelska linija) koi si pravat pretstavi de vo Dramski teatar de
vo MNT, a avtorite se sekoga{ isti (Q.
Georgievski, S. Milenkovski, B. \or~ev,
D. Lili}, S. Velinov...). A motivot e
jasen, ala{-veri{!
Vrv na taa qubov e onaa tragi~na
priredba po povod dr`avniot praznik
23 Oktomvri, izvedena pred dr`avniot
i partiskiot vrv na VMRO-DPMNE!
Gledaj}i gi karikaturite na u~esnicite
na istoriskiot nastan, s$ do krajot na
TV-prenosot, ne mo`ev da poveruvam
deka se seriozni. Takva sramna priredba nemalo ni vo najmra~niot komunizam!
Zatoa, ne mo`am da ka`am deka
sum mnogu iznenaden od odnosot na
sega{nite kulturni vlasti (ako sudam
spored nivnata estetika). Normalno
e, i prepora~livo, sekoja generacija
da nosi tvore~ka lutina, eden gr~ na
potrebata za doka`uvawe pred prethodnicite. Sepak, na~inot na koj novata
generacija go ostvaruva svojot tvore~ki
poriv, odnosno sopstveniot Edipov
kompleks, najblago re~eno, e krajno
destruktivna aktivnost. Potrebata da
se bide podobar od drugite tie kako da
ja zamenija so potrebata da se uni{tat
drugite. Za sre}a, dosta se transparentni i o~igledni vo svoite nameri i
metodi, pa sredinata gi zabele`uva i
gi osuduva nivnite igri, iako zasega
samo verbalno.
Kako da ne se razmisluva za kulturniot proizvod, tuku za politi~kiot
efekt na teatarot.
- Da. Kako rezultat nemame seriozen kulturen proizvod. Vo vreme koga
na{iot identitet mo`eme slobodno da
go praktikuvame samo preku kulturata,
{to napravivme? Onie {to ~inea gi
izbrkavme, onie {to gi ostavivme ne
~inat.
Dobro e {to ministerkata za kul-
Scena
tura gi primi avtorite na pretstavata
Tapani vo no}ta od Prilep, nagradena na
MES vo Saraevo. No, isto taka, mnogu bi
se izraduval da vidam kako go prima i
Aleksandar Popovski po povod glavnata
nagrada na festivalot Gavelini ve~eri
vo Zagreb za pretstavata Son na letnata
no} (vo Hrvatska proglasena za pretstava
na decenijata!). Zar Slobodan Unkovski
ne e li~nost {to treba da bide ambasador na kulturata (vo Grcija, Srbija,
Slovenija, seedno)? Neli e `alno i
sramno, za na{ata kultura, drugite da gi
cenat i po~ituvaat pove}e od nas. Zar
sme tolku bogati so kulturni tvorci,
pa mo`eme lesno da se otka`eme i od
pretstavite na eden Vladimir Mil~in
samo zatoa {to e od sprotivniot tabor?
Kako mo`at avtori od takov kalibar, za
~ij anga`man se ~eka na red, da bidat
isfrleni od sopstvenata zemja!?
Istovremeno, od pompeznite i
preskapi vselenski spektakli ostanaa
samo bilbordite na yidovite od mojot
teatar...
Od druga strana, Vladata najavuva
izgradba na teatri, va{iot kolega
Dejan Lili} vo edna od reklamnite
kampawi na Vladata veli deka platata mu e poka~ena za 60 otsto...
- Li~no ne se ~udam ako Dejan Lili}
ima povisoka plata za 60 procenti. Jas
nemam.
Ona {to sakam da go ka`am e deka
sme svedoci deka kulturata s$ pove}e
stanuva zalo`nik i instrument na
vlasta za samopromocija. Ministerstvoto za kultura se pretvori vo grade`na
firma. Se gradat muzei, crkvi, spomendomovi, starite tvrdini i mostovi se
pretvoraat vo novi (kako od crtanite
filmovi). Ministerstvoto ne investira vo `ivata kultura, pritoa gubej}i
ja svojata osnovna dejnost sozdavawe
novi dela i za~uvuvawe na kulturnoto
nasledstvo. Poradi nepostoewe alternativa i privatni vlo`uvawa vo
35
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
kulturata, kako i dano~ni olesnuvawa,
re~isi celata kultura le`i na buxetot
preku instituciite na Vladata i so samoto toa taa po definicija ne e nezavisna i slobodna.
Scena
Zo{to za vas ne va`i toa navodno
zgolemuvawe od 60 procenti?
- Jas nemam zgolemuvawe na platata
za 60 otsto. Zatoa {to kaj nas, vo MNT,
raspredelbata ja pravi Milenkovski,
spored svoi kriteriumi i merila (pak
li~ni i partiski). Na mojata zabele{ka
deka raspredelbata ja napravil
pau{alno, toj }e izvika: Jas sum toj {to
deli plati! Toj i kralot Sonce!
Na toa mo`eme da go dodademe faktot deka istiot toj po vtor pat re`ira
vo Dramski teatar (za honorar), vo
dogovor so kolegata-direktor. I ovoj
pat, po {ema, go anga`ira akterot od
MNT, Senko Velinov, funkcioner
zadol`en za kulturata vo VMRODPMNE (za honorar, se razbira).
A istiot akter vo svojata mati~na
ku}a nema nitu edna pretstava,
a e eden od najnagradenite so
poslednata raspredelba! I tuka
stanuva jasno zo{to edna grupa
akteri od Dramski teatar, na ~elo
so umetni~kiot direktor , postojano se anga`irani vo MNT (honorarno, sekako)!
Ottuka e razbirliv (iako ne i
opravdan) pritisokot vrz ~lenovite na SONK da ne se {trajkuva.
Po ribaweto kaj ministerkata i
onaa pres-konferencija vo MOB
na site direktori na teatrite, ne
~udi toa {to B. \or~ev }e pora~a
deka {trajk nema, nitu }e ima.
Samo se pra{uvam od kogo se povikani da davaat vakvi izjavi, osven ako ne ispolnuvaat u{te edna
partiska zada~a.
Kade e tuka na{iot sindikat, zo{to
mol~i? Zatoa i ne sum ~len na takviot
sindikat. No, seedno, se sramam od
kolegite vo drugite institucii vo
kulturata, naukata i obrazovanieto.
Za{to otsustvoto na poddr{ka na
SONK, {to bi bila najlogi~na akcija
vo sekoja normalna dr`ava, govori za
ta`nata podani~ka sostojba vo koja se
nao|a teatarot kaj nas.
Stanuva li zbor za nekakov vid
strategija, nekakov proekt...
- Ne znam. Ako e proekt, toga{ e dizajniran taka {to kulturata i teatarot
gubat. Mo`am samo da konstatiram deka
`iveeme vo vreme vo koe se propagiraat
socijalni vrednosti koi, sami po sebe,
za mene se nepoimlivi. Mo`ebi e toa
del od moeto vospituvawe, mo`ebi go
gubam ~ekorot so sega{noto. Sepak, nasetuvam, gledam i slu{am kako okolu mene
36
vladeat aspirativni, taka da ka`am,
bur`oaski, op{testveni vrednosti, od
tipot: sakam kola, stan, da prigrabam,
da priberam, da natrupam.
Za mene sekoga{ kulturata bila
edinstvena uteha, osnovna kontrate`a
na ovaa, se ~ini, neminovna, mentalna
korupcija na sekojdnevjeto. Pa i samo
zaradi toa, taa mora da bide MORA
DA BIDE nezavisna. Finansiski,
politi~ki, ideolo{ki nezavisna. Za da
bide uspe{na. Kako {to mora da postoi
vo sostojba na postojan sudir. Za ~inot
na sozdavawe, haosot i borbata na ideite i izrazite se edinstvenata sostojba
vo koja se ra|a i se formulira nova
kultura.
Tokmu zatoa site mora da investirame ne vo onaa ili ovaa kultura, tuku
tokmu vo toj ekvilibrium, poddr`uvaj}i
ja ednata ili drugata strana (mislam na
moderna ili konzervativna, mejnstrim
ili andergraund, institucionalna ili
alternativna, poziciska ili opoziciska, seedno), za tie da bidat vo postojan
tvore~ki sudir. So eden zbor: edinstven na~in da ja pomogneme kulturata
voop{to e da gi poddr`uvame sopstvenite kulturni neistomislenici.
Morame da gi poddr`uvame razli~nite
izrazi, za{to samo ottamu se ra|a nova
kultura, kako centrifuga na konfliktni i disidentski idei.
Za `al, dosega na{ive vlasti (site)
ne se proslavija so uspeh na ova pole,
i ne postoi vlast vo dr`avava koja
uspe{no go razbrala i primenila celosno ovoj koncept na ramnote`a. Moja
`elba e kulturata vo Makedonija vo
taa smisla da gi izbri{e podelbite
od sekakov vid (klanovski, partiski,
etni~ki) i umetnicite da bidat primer i za drugite profesii kako delata
i natprevarot za nivno sozdavawe i
Makedonija
usovr{uvawe gi obedinuva lu|eto.
Zna~i, ne znam dali e strategija. Ako
stanuva{e zbor za strategija, verojatno
}e postoe{e nekakov kontinuitet, a kaj
nas vo kontinuitet se slu~uvaat samo
incidenti. Znaeme {to se slu~uva{e so
Stru{kite ve~eri na poezijata, ~itame
{to se slu~uva so Filmskiot fond, eden
od najdobrite teatri vo Makedonija bitolskiot, re~isi e uni{ten... Navistina
bi sakal da ja slu{nam vizijata na ovaa
Vlada za kulturata i nejzinata uloga vo
sega{nite politiki.
Sigurno ima ne{to zapi{ano vo
Prerodbata vo sto ~ekori...
- Kako i vo site drugi politi~ki
programi. Tuka sekoga{ ima dve-tri
frazi: kulturata kako nadgradba, predvodnik, most za sorabotka itn. Seto toa
e samo deklarativno. Nema nikakva
strategija.
Ona {to mo`am da go zabele`am
e deka denes situacijata e polo{a
od prose~no. Ne razbiraj}i ja
su{tinata na konceptot na kulturen balans, vo posledno vreme
podelbite, revan{izmot i omrazata se prodlabo~uvaat i so toa se
ko~i samostojnosta na kulturata i
nejzinata misija za sozdavawe sopstveni estetski i moralni normi.
Namesto da bide most za obedinuvawe, kulturata pod finansiski i politi~ki pritisoci od
vladeja~kite strukturi se pretvora vo yid na podelbi, vo nivna
malogra|anska i populisti~ka
matrica, bez seriozna kulturna
produkcija. Pod maskata na novi
sozdavawa, vetrovi, tvorci i sloboda, go ~uvstvuvame grubiot i
besramen avtoritarizam na vlasta.
Eksspikerot na parlamentot i
sega{en ~len na Sovetot na kultura pri Ministerstvoto tvrdi deka za
politikata nemalo mesto vo kulturata.
Nautro e politi~ar, popladne e umetnik, odnosno umetni~ki direktor vo
MNT. Vo me|uvreme, prvo {to }e sraboti
e re`ija na eden od svoite tekstovi, vo
sorabotka so semejstvoto (za honorar,
se razbira), dodeka vo Dramski teatar
Milenkovski go izre`ira negoviot
Makedonski rulet!
Ete, vo ovoj kontekst, ste se setile
li nekoga{ na onaa va{a kultna replika od „Sre}na Nova...”: Uzmi cevku
i rabotaj.
- Kako da ne. Znae{, s$ pove}e toneme
vo ma|epsaniot krug na bespomo{nost i
kulturna samoizolacija i nikoj da izvika Kralot e gol!
Ova e mojot obid.
Yvezdan Georgievski
OSPORUVAWE NA MAKEDONSKIOT JAZIK
Leksikon
ODGOVORITE NA KONESKI
O
sporuvaweto na makedonskiot literaturen jazik od oddelni strani
ima svoj neprekinat kontinuitet.
Toj e osobeno izrazen od bugarskata i gr~kata strana. I dodeka vo
prvite godini na negoviot sloboden razvoj
(1945-1948) toj vo Bugarija be{e negiran od
opozicijata, od 1948 stavovite nejzini gi
prezede i oficijalnata politika, pa potoa i
naukata.
[to se odnesuva do opozicijata, i taa vo
Srbija ima{e rezervi sprema makedonskiot
jazik.
U{te vo prviot broj na v. „Demokratija”
na Milan Grol stoe{e: „Dali od nekolku dijalekti }e dojde do eden jazik - toa e pra{awe
koe paragrafite na zakonot nema da go
re{at.”
Opozicijata vo dvete zemji, o~ekuvano, se
najde na isti pozicii!
Ona {to go pi{uva{e opozicioniot pe~at
vo Bugarija u{te od 1945, naj~esto vesnikot
„Zname”, deka makedonskiot literaturen jazik
e „edna ve{ta~ka postrojka {to ima za cel da
gi otkine makedonskite Bugari od nivnata
op{ta kultura” ili u{te pogrubo deka „makedonskata nacija ne postoela i ne postoi”
odnosno „nie stanuvavme i stanuvame protiv
ve{ta~koto narodnosno izgraduvawe na makedonska rasa, so svoj osoben makedonski jazik”,
vo 1948 se obide da go obrazlo`i org. sekretar na BRP(k) Georgi Чankov, zna~i ~ovek
od prvata politi~ka garnitura, vo statijata
„Predavnicite na socijalizmot i na makedonskoto delo”, objavena vo v. „Rabotni~esko
delo” (9.H 1948). A istiot toj G. Чankov samo
edna godina pred toa (kakvo sovpa|awe: pak
to~no na 9.H), {to se odnesuva do makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija, pi{uva{e
deka tamo{nite Makedonci treba „da se vospituvaat kako del od makedonskiot narod,
koj{to ve}e ima svoja sopstvena dr`ava, da
ja izu~uvaat svojata sopstvena istorija, da
se u~at, pi{uvaat i zboruvaat na svoj roden
makedonski jazik”.
Bla`e Koneski op{irno go elaborira
ovoj tekst na Чankova vo svojata rasprava „Po
povod najnoviot napad na na{iot jazik”, Skopje 1948, 77 str. Na tvrdewata deka makedonskiot literaturen jazik e ve{ta~ka tvorba,
deka e toj sozdaden po direktiva, so dekret,
{to }e re~e deka e izmislen, Bla`e Koneski
im protivstavi obilna argumentacija. Toj
uka`a deka takvite tvrdewa ne se ne{to novo
vo istorijata na jazicite, deka za izmisleni
se proglasuvale i jazici na golemi narodi
(ukrainskiot, na primer), a posebno se pozanimava so pra{aweto dali pojavata na eden
literaturen jazik mo`e da bide slu~ajna.
Na dve to~ki osobeno potcrtani od
Чankova bi sakal i jas, od edna re~isi polvekovna distanca, da se zadr`am. Toa se tvrdewata deka (1) „sega{niot literaturen makedonski jazik vo Vardarska Makedonija ne se
poklopuva napolno so jazikot na tamo{noto
naselenie” i (2) deka „Skopskite rakovoditeli nemaat moralno i fakti~ko pravo da mu
Pi{uva:
Trajko Stamatoski
nametnuvaat na makedonskiot narod takov
literaturen jazik {to e sozdaden ne po negova
volja tuku po diktat na \ilasa”. Ovie stavovi,
vo ista ili ne{to modificirana forma, se
povtoruvaat i deneska. Pa i kaj nas se javuvaat nekvalifikuvani lu|e so predlozi za
promena na literaturnata norma so cel da
im se pribli`i taa na pripadnicite na ovie
ili onie na{i govori. Se prenebregnuva pri
toa eden notoren fakt: deka literaturnata
norma na eden jazik ne mo`e da se poklopuva
napolno so crtite na koj i da bilo govor i
deka nea ja nalo`ile izvesni istoriski,
geografski, lingvisti~ki i drugi faktori.
Na{ata literaturna norma ja nalo`i plebiscitarno na{ata dotoga{na jazi~na praktika,
kodifikacijata na Misirkov, pi{aniot zbor
vo periodot me|u dvete svetski vojni i vo
tekot na NOB - vo literaturata i publicistikata, ako ve}e ne sakame pri ovoj povod da
odime i pred toa vreme.
Vo svojot odgovor na Чankova Koneski
izrazi i edna misla koja se poka`a kako
vizionerska, a taa e deka makedonskiot literaturen jazik „vo ovoj moment na svojot razvitok (1948) daleku ne e taka zaostanat kako
{to si pretstavuvaat tie. Toa e jazik na edna
mlada, poletna literatura, {to so sekoj den se
poplodotvorno se razgrnuva”. Samo za mig da
se zamislime i zapra{ame: kolku e razgrnat
deneska makedonskiot literaturen jazik i
kolku makedonskata literatura? Izminaa li
jazikot i literaturata decenii ili pak vekovi vo svojot razvoj?
Po Чankov se povedoa mnogu brzo i drugi
pretstavnici na bugarskiot javen `ivot.
G. Madolev objavi statija so napadi protiv makedonskiot literaturen jazik vo v.
„Rabotni~esko delo” (12 mart 1950) a pak
X. Kalajxiev vo v. „Trud” (13 mart 1950). Na
ovie napisanija se osvrna svoevremeno Aco
[opov vo svojata rasprava „U{te eden napad
na na{iot literaturen jazik” (vo sp. „Makedonski jazik”, god. 1, 1950, br. 5) i ja doka`a
apsurdnosta na navodite. Posebno e interesna od jazi~na gledna to~ka zabele{kata
na Madolev za „prika~uvaweto na razni
„uewa” na makedonskite zborovi (misli na
glagolskite formi na -ue), smetaj}i deka so
tie formi se „srbizira” jazikot. Upatenite
znaat mnogu dobro deka ovie glagolski formi, karakteristi~ni za vele{ko-skopskite i
drugi na{i govori, gi koristea site na{i istaknati poeti (K. Racin, V. Markovski, K. Nedelkovski i dr.) u{te pred kodifikacijata
na makedonskiot literaturen jazik i deka
tie vo toa vreme go imaa statusot na literaturna norma. Sepak, na{iot Pravopis mnogu
brzo po kodifikacijata napravi izvesni izmeni na normata i glagolite od tipot ka`uam
- ka`ue{ go dobija likot ka`uvam - ka`uva{
(1948 g.).
So stavovite protiv makedonskiot jazik,
iznesuvani se poza~esteno vo po~etokot na
pedesettite godini vo bugarskiot pe~at, polemiziraa i na{i kvalifikuvani publicisti. Vesnikot „Nova Makedonija” donese dva
takvi napisa: na Van|a Чa{ule, [to se krie
zad „istovetnosta” na makedonskiot i bugarskiot jazik (6.VII 1951) i na Mile Popovski
i Pan~e Mihajlov, Koga boli ... odgovor na
tvrdewa od bugarski u~eni vo vrska so makedonskiot jazik (12.III 1953).
Napisot na V. Чa{ule e odgovor na komentar na Radio Sofija vo vrska so prestojot na Horas Lant vo Makedonija i negovoto
zafa}awe da napi{e gramatika na makedonskiot jazik, to est da doka`e deka makedonskiot i bugarskiot jazik ne se isto! I napisot
na M. Popovski i P. Mihajlov e predizvikan. Toj e odgovor na tekstot od K. Parov,
Titovsko samopriznanie za s†rbizaciяta na
makedonskiя ezik (v. „Rabotni~esko delo”, 31
X 1952), napi{an vrz osnova na osvrt objaven vo v. „Nova Makedonija” za makedonskite
prevodi na filmskite `urnali. Praktikata
da se zemaat kako potvrda kriti~ki napisi
za jazi~ni nesmasnosti objavuvani vo na{iot
pe~at e zadr`ana i do najnovo vreme. Do nea
uporno se dr`i Kosta Crnu{anov. Se prenebregnuva faktot deka kaj nas, vo gri`ata za
ubav literaturen jazik, se podlo`eni na kritika site onie {to ne vodat dovolno smetka
za literaturnata norma.
Poso~enite napisi vo bugarskiot pe~at
dotoga{ idea glavno od lu|e od politi~kiot
`ivot ili od pove}e ili pomalu verzirani
novinari. Tie bi trebalo da se sfatat kako
izgraduvawe na politi~kata platforma vo
vrska so negiraweto na makedonskiot jazik
i posebno na negovata literaturna forma.
Nau~nata argumentacija na generalniot
stav treba{e da ja dade naukata, pa se javi
prof. Kiril Mir~ev najprvo so tekstot ozaglaven „Kak skopskite titovci pos†r6iha
makedonskiя pravopis” (v,. „Ote~estven
front”, 13.IV 1952), a potoa i so bro{urkata
„Za makedonskiя ezik” (Sofiя 1952). Ne
slu~ajno ulogata na osporuva~ na makedonskiot jazik mu se dava na Kiril Mir~ev, kako
{to ne slu~ajno mu se dade nemu i ulogata na
afirmator na makedonskiot jazik vo eden napis vo v. „Dobrovolec” (I, br.5, 15.[ 1945).
Toj e profesor po istorija na bugarskiot
jazik na Univerzitetot vo Sofija, a pri toa i
roden Makedonec. Negovot zbor treba da bide
pro~uvstvuvan, avtoriteten i ubedliv. I pak
Bla`e Koneski treba{e da odgovara, sega na
tvrdewa na svojot profesor na Fakultetot, no
37
ILUSTRIRANA
ILUS
IL
USTR
TRIR
IRAN
IR
ANA
A RE
REVI
REVIJA
VIJJA ZA ISELENICITE
VI
ISEL
IS
ELEN
EL
ENIC
EN
ICIT
IC
ITEE OD
IT
Leksikon
ne od
od pozicijata
pozici
cija
ci
jata
ja
ta na
na u~enik.
u~en
u~
enik
en
ik.. Go napravi
ik
nnap
apra
ravi
ra
vi ttoa
mnog
mn
oguu argumentirano
og
argu
gume
ment
me
ntir
nt
iran
ir
anoo vo raspravata
an
rras
aspr
as
prav
pr
avat
av
ataa „Profeat
„Pro
„P
rofe
ro
fefe
mnogu
soro
so
rot Mir~ev
ro
Mir~
r~ev
ev protiv
ppro
roti
ro
tivv makedonskiot
ti
make
ma
kedonski
kiot
ot pravopis”,
ppra
ravopis”,
ra
sorot
objavena vo
ob
vo sp
sp.. „Socijalisti~ka
„Soc
„S
ocijalisti
ti~k
ti
~kaa zora”,
~k
zora
ra”, god. IV
IV,,
1952, br.
br. 8 a prepe~atena
prepe~
pr
e~at
e~
aten
at
enaa i vo sp.
en
sp. „Makedon„„Ma
Makedo
donndo
ski jazik”,
jazi
zik”
zi
k”, god. [, 1952,
k”
19 6. Karakteristi~no
KKar
arak
ar
akte
ak
teri
rist
ri
sti~
st
i~no e
i~
{too tezata za posrbuvaweto
posr
po
srbu
sr
buva
vawe
weto
we
to na
na na
na{i
{iot
{i
ot jazik
jjaz
azik
na{iot
se eksploatira i denes
eska
ka..
ka
deneska.
Kraj
ajot na pe
pedese
sett
ttite godini
ni nnaj
ajavuva
Krajot
pedesettite
najavuva
promeni. Vo Bugarija izleguvaat
izl
zleg
zl
eguvaa
aatt zna~ajni
aa
zna~
zn
a~ajni
trudovi na dvajca vidni bugarski
bugars
rski
ki lingvisti,
llin
ingv
in
gvis
isti,
vo koi makedonskiot jazik se tretira
tre
reti
re
tira
ra kkak
ako
kako
poseben jazik. Bugarskiot dija
jale
ja
lekt
le
ktol
kt
olog
og SSto
tojk
jko
dijalektolog
Stojko
Stojkov vo svojata B†lgarska
B†lgars
rska
rs
ka diяlektologi,я
ddiя
iяle
iя
lekt
le
ktol
kt
olog
ol
ogi,
og
i,яя
i,
Sofiя 1955, makedonskite
makedo
dons
nski
ns
kite
ki
te govori
ggov
ovor
orii i vo P
or
Pi
iPirinska Makedon
onij
ija gi razgleduva
rraz
azgleduva vo poseben
az
pos
oseb
eben
eb
en
Makedonija
oddel „Makedonski
„Maked
edon
ed
onsk
on
skii govori v predelite na
na
B†lgariя”. Tak
aka postapi
po
svo
oTaka
toj i porano - vo sv
svojata Hrestomatiя na b†lgarska diяlektologiя
diяlektologi
giя
gi
(1950). Za `al, }e vidime ponatamu, deneskaa i
posmrt
rtno
rt
no mu
mu se pravat
ppra
ravat korekcii! Bugarski
kiot
ot
posmrtno
Bugarskiot
komp
mpar
mp
arat
ar
ativ
ivis
iv
istt Ivan
is
Ivan Lekov,
Lek
L
ekov, ve}e odbele`avme,
ek
odbele`av
avme
av
me,,
me
komparativist
vo ssvo
voit
vo
ite vodi~i
vodi
di~i
~i niz
niz sslove
venskite jazici
jjaz
azic
az
ici
svoite
slovenskite
Slav
Sl
avяn
яnsk
яn
skii tekstove,
te
Sofi
So
fiя 1958 i Kratka
fi
KKra
ratka
Slavяnski
Sofiя
spir
sp
ired
edbe
bena
na i istori~eska
iist
stor
st
ori~
i~es
eska
ka i tipolog
ogi~
og
i~es
eska
ka
spiredbena
tipologi~eska
gram
gr
amat
am
atik
ika na slavяnskite
sslavяns
nski
ns
kite ezici,
ki
eezi
zici
zi
ci, Sofiя
Sofi
So
fiяя
gramatika
1968
19
68, go razgleduva
68
rraz
azgl
gleduva makedonskiot
gl
makedons
ma
nski
kiot
ot jjaz
azik
ik ramr
1968,
jazik
nopr
prav
pr
avno
no so
s drugite
drug
dr
ugit
ug
itee slovenski jazici.
jazi
ja
zici
ci.. Vo
nopravno
najnono
najnon
onoo ireme,
on
irem
ir
eme,
em
e, i `al,
`al
`
al,, i ov
al
ovdeka e zabele`an
zzab
abel
ele`
e`an
an
~udenn paradoks.
para
pa
rado
ra
doks
ks.. Vo obemnata
ks
oobe
bemn
be
mnata hr
hres
esto
toma
mati
tiяя
hrestomatiя
Slavяn
яnsk
skit
sk
itee ezici.
ezic
ez
ici. Gramati~eski
GGra
rama
ra
mati
ti~e
~esk
skii ogledi,
Slavяnskite
Sofiя 1994,
1994
19
94,, makedonskiot
make
ma
kedo
dons
nskiot
ot jazik
jjaz
azik
ik eedn
dnos
osta
tavn
vnoo
ednostavno
e izostaven.
izostave
ven.
ve
n. P
Pri toa
t ne se vvod
odel
eloo voop{to
voop{t
{to
vodelo
smetka za dotoga{nata
doto
toga
to
ga{nat
ga
ataa post
stap
apka
ka vo
v pretstavupret
etst
stav
avuupostapka
vaweto na slovenskite
sloven
ensk
en
skite jazici
ci kako
k vo BugariBug
B
ugar
ariija, taka i vo svetot
ot.
svetot.
Nova faza
f
vo osporuvaweto
osporuvaw
awet
aw
etoo na samossam
amostojnosta na makedonskiot jazik
ja
~i
ozna~i
1978 godin
ina.
a. Toga{
TTog
oga{ se objavi vo
vo spisanieto
spis
isan
anie
ieto
to
godina.
„B†lgarski
ki ezik”
ezi
zik”
k” op{irnata
op{
p{ir
irna
nata statija
ssta
tati
tija
ja „„Ed
Edin
inst
st-„Edinstvoto na b†lgarski
b†lg
b†
lgar
arsk
ski - ezik
sk
ezik v minaloto
minal
alot
otoo i dnes”
dnes
dn
es””
(god. XXVIII,
XXVI
VIII
II, kn.
II
kn 1, s.
s 33-43), potpi{ana
ppot
otpi{ana
na od
o
Institutot
ot zza bugarski
buga
gars
rski jjaz
azik pri BAN.
B . Se
jazik
iskoristii povodo
dott - 100-godi{ninata
1000-go
godi
di{ninataa od osoosspovodot
loboduvaweto na Bu
Buga
gari
rija
ja, na osporuvaweto
ospor
oruvaw
awet
eto
Bugarija,
na posebnosta na na{iot
nna{
a{io
a{
iot jazik
io
jazi
ja
zikk da mu se dade
ddad
adee
kakva-takva teoriska
ka osnova.
oosn
snov
ova.
a. Se
Se oceni
ocen
oc
enii deka
deka
za pogolema ubedlivost
st na
na iznesenite
izne
iz
nese
ne
seni
nite stavosta
tavo
vovi ne e dovolen avtoritetot
avtori
rite
ri
teto
te
tott na redakcijata
rredak
akci
cija
jata
ta
na spisanieto i na nejziniot
nejzini
niot
ni
ot glaven
ggla
lave
la
ven redakve
tor akad. Vladimir Georgiev,
Georgie
iev,
v, pa
pa se upotrebi
uupo
potr
po
trebi
tr
potpisot i na celiot Institut.
Institu
tut.
tu
t. Potpora
Potpo
P
pora
ra za
za
svoite stavovi se najde vo „strojnata
„strojn
jnat
jn
ataa teorija”
at
teor
te
orij
ija”
a”
za razli~nite formi na eden pismen
pism
smen
sm
en jazik
jjaz
azik
ik
na sovetskata romanistka M. A. Borodina
Borod
odin
od
inaa i
in
vo nejzinoto razlikuvawe na poimite litlittli
eraturen dijalekt, regionalen literaturen
literature
renn
re
jazik i varijanta na nacionalniot jazik,
to est vo sfa}aweto deka eden jazik mo`e
da ima „pove}e od edna (nekolku) pismeni
normi”. Taka makedonskiot literaturen jazik
se proglasi za „Pismeno - regionalna norma
na bugarskiot jazik vo SR Makedonija” i mu
se dade ednakov status so jazikot na malata
grupa katoli~ki preselnici od Bugarija vo
Banat!
Se razbira, na{ata nauka za jazikot ne
mo`e{e da ostane ramnodu{na sprema ovaa
„teoriska” ataka vrz na{iot jazik, pa za toa
ja objavi posebnata kni{ka Za makedonskiot
jazik (redakciski odbor: Todor Dimitrovski, Bla`e Koneski, Trajko Stamatoski, Skopje 1978). Vo nea se odgovori na tvrdewata
izneseni vo bugarskata statija, a se dadoa
i iska`uvawa
iska
za makedonskoto jazi~no
38
pra{awe
istaknati
nau~ni
op{testveni
pra{
pr
a{aw
a{
awee na iist
staknati
ti nnau
au~n
au
~nii i op
~n
op{t
{tes
{t
estv
es
tven
enii
en
rabo
ra
botn
bo
tnic
tn
icii od ssre
redi
dina
nata
ta na
n minatiot
minati
tiot vek paa
rabotnici
sredinata
osl
slob
sl
obod
ob
oduv
od
uvaweto na M
Makedonija, zna~i vo
do osloboduvaweto
vreme
Makedonija
vrem
vr
eme koga vo Makedoni
em
nija nemalo centar
ar {to
m
soodvetno da se posta
tavi
vi sprema
da mo`el
postavi
sfa}awata zastapuvani vo zainteresiranite
zaint
nteresiranite
zemji. Pokraj toa, se objavija pove}e tekstovi
od Narodnoosloboditelnata borba (19411945) i tri statii {to
to sse zanimavaat
at so razlite
teraturen jazik (na
vojot na makedonskiot literaturen
K. Misirkov, Iv. Mazov i Bl. Koneski).
Svetskata slavisti~ka misla,
a, na na{e
gole
go
lemo
mo zadovolstvo, gi zede pod vnimanie
golemo
navo
na
vodi
vo
dite izneseni vo bugarskiot tekst i vo
navodite
na{i
na
{iot odgovor i od pozicijata na objektiven
na{iot
anal
an
alizator oceni deka „konkretnoto poanalizator
bi
na golemobugarskata teza bi i davalo
bivawe
na taa teza va`nost i serioznost {to taa gi
nema” (D. Brozovi}) odnosno deka
bugarskiot
deka bbug
ugar
arsk
skio
iott
io
te „e nap
apolno neznale~ki {to se odnesuva
oodn
dnes
dn
esuv
es
uva
tekst
napolno
ingv
in
gvis
gv
isti
is
ti~k
ti
~kat
~k
ataa te
teor
orij
or
ija”
ij
a”,, de
a”
deka
ka e „„ne
neprijatna llin
lingvisti~kata
teorija”,
„neprijaten nerazbirliv
nera
ne
razb
ra
zbir
zb
irli
ir
livv ispad,
li
ispa
is
pad,
pa
d, nnap
apol
olno
no nnenau~no zaen,
napolno
deka m
mak
akedonskite lingvisti „dale
ak
snovan” a deka
makedonskite
dostoins
nstv
tven
en oodg
dgovor” (X. Lant).
mnogu dostoinstven
odgovor”
Na{iot odgovor,
oodg
dgov
ovor
ov
or, o~
or
o~ig
igle
ig
ledno, ja pogodi
le
o~igledno,
jazi
ziko
zi
kot.
ko
t. ZZaa da nne se
mnogu bugarskata nauka zaa ja
jazikot.
na{
a{it
itee ne
it
neso
sobo
borl
rlivi
polemizira direktno so na{ite
nesoborlivi
na ssta
tati
ta
tija
ja na polskistavovi, se iskoristi edna
statija
ot slavist Je`i Rusek vo uugl
uglednoto
gled
edno
ed
noto spisanie
BAN
AN „Balkansko
„„Ba
Balkansk
skoo ez
ezik
ikoz
ozna
nani
nie”
ni
e”,, XX
e”
XXV (1982),
na B
ezikoznanie”,
1, s.
s. 7-18, vo koj
oja se zzbo
boru
ruva
va ootv
tvor
oreno za
koja
zboruva
otvoreno
make
ma
kedo
dons
nski
ki dijalekti
ddij
ijal
alek
ekti
ti i za make
kedo
dons
nski
ki llit
it-it
makedonski
makedonski
literat
er
atur
uren
en jjaz
azik
ik,, pa ssee ob
obja
javi nna uvodno m
mes
esto
to
eraturen
jazik,
objavi
mesto
spisanieto
„Ezik
literatura”
statijata
vo sspi
pisa
sani
niet
etoo „E
„Ezi
zikk i li
litera
ratu
tura
ra” st
stat
atij
ijat
ataa
na ~~leno
nott na rred
edak
akci
cija
jata
ta SSto
toja
jan St
Stoj
ojan
anov
~lenot
redakcijata
Stojan
Stojanov
„Na{
„N
a{ataa po
pozici
ciяя os
osta
tava
va nnep
epro
rome
mene
nena” (X
(XXX
XX„Na{ata
poziciя
ostava
nepromenena”
(XXXVII,
VI
I, 19
1982
82, 5, s. 11-8)
8).. Vo nnea
ea Stojan
SSto
toja
jann Stoj
ojan
anov
ov
1982,
1-8).
Stojanov
uka`
uk
a`uv
uvaa deka celta naa JJ.. Ru
uv
Ruse
sekk bi
se
bila
la „da
da ddad
adee
uka`uva
Rusek
dade
pridones
utvrduvaweto
makedonsvoj
oj ppri
rido
dones za uutvrd
rduv
uvaw
awet
etoo na m
mak
aked
edon
ed
onskio
sk
iot ja
io
jazi
zik kako oddelen
odd
ddel
elen
en sslo
love
vens
nski
ki jjaz
azik”,
az
skiot
jazik
slovenski
jazik”,
pa ssoo og
ogle
ledd na ttoa
oa deka
ddek
eka statijata
stat
st
atij
ijat
ataa e objavena
obja
ob
jave
ja
vena
na
ogled
vo ugledno
no bugarsko
bbug
ugar
arsk
skoo sp
spis
isan
is
anie
ie „mo
mo`e
mo
`e ddaa se
spisanie
„mo`e
izvede zaklu
lu~o
~okk ot
otii bu
buga
gars
ga
rskiot sta
tav po oodn
dnos
os
zaklu~ok
bugarskiot
stav
odnos
makedonskiot
izmenil”,
zaklu~uva
na makedonskio
iott jazik
ja se iizm
zmen
enil”,
”, zak
aklu
lu~u
~uva
va
deka
de
ka „vsu{nost nema ni
ni{t
{to sl
sli~no
no”” i iz
izleni{to
sli~no”
guva
va sso statijata „za da se ra
rase
seat
at eeve
vent
ntua
ualn
lnii
raseat
eventualni
pret
etpo
post
stav
avki
ki”.
pretpostavki”.
I ovoj
ovoj tekst ne i be{e dovolen na bu
buga
garrga
bugarskat
sk
ataa st
strana. Nekoja godina po nego se pojavi
skata
knigata na Konstantin Popo
kn
povv po
posv
svetena na isPopov
posvetena
torijata na bugarskiot kni`e
`even ja
jazik, vo koja
kni`even
se tvrdi deka „Sovreme
menata makedonska pis„Sovremenata
meno
me
no-r
-regionalna norma se izr
zrazuva pr
pred
edim-meno-regionalna
izrazuva
predimno kkak
akoo sistem oodd pr
ak
prav
avila, ppropi{ani
ni i oob
bkako
pravila,
obvrzn
vr
znii re
real
aliz
izac
iz
acii
ii,, a ne kkak
akoo pr
prir
irodna i `
`iv
ivaa
vrzni
realizacii,
kako
prirodna
`iva
re~~ {t
re
{too fu
funk
nkci
cion
onir
ira vo jjaz
ir
azi~na
nata
ta ppra
raktik
ikaa
funkcionira
jazi~nata
praktika
na ccel
elio
iott ko
kole
lekt
ktiv
iv”” od
odno
nosn
snoo de
deka
ka „„I
I po
pokraj
aj
celiot
kolektiv”
odnosno
op{t
op
{tes
estv
tven
enat
ataa pr
prin
inud
udaa ov
ovaa
aa ppra
rakt
ktik
ikaa se uu{t
{tee
op{testvenata
prinuda
praktika
u{te
ne e kodificirana,
kkod
odif
ific
icir
iran
ana,
a, ssee u{
u{te
te sse od
odli
liku
li
kuva
va ssoo
odlikuva
dija
di
jale
ja
lekt
ktno
no {
{ar
aren
enil
iloo i raznoobr
braz
br
azno
az
nost
st”.
”.
dijalektno
{arenilo
raznoobraznost”.
Pose
sebn
se
bnoo to
bn
tojj se nnaf
afrl
rlii vr
vrz „makedonskataa pispi
Posebno
nafrli
meno-r
-reg
-r
egio
eg
iona
naln
lnaa no
norm
rma” za{to gi od
rm
odbe
begn
be
gnuv
gn
uvaa
uv
meno-regionalna
norma”
odbegnuva
glagolskit
itee im
it
imen
enki
ki nna -(n)ie: zna~en
enie
en
ie i ddr.
r.,
r.
glagolskite
imenki
zna~enie
dr.,
pridavkite
te nna -i
-ite
telen: zabele`it
te
itel
elen
el
en, pa
par
r-itelen:
zabele`itelen,
participite na -{
-{t:
t: pi{uva{t
p
i sl. Ov
Ovie
ie nneg
egov
ovii
negovi
stavovi ne ostan
anaa
an
aa bbez odglas kajj nas.
na Nim
im
ostanaa
im se protivstav
avii do
dokumentacija pi
pi{u
{uvana
protivstavi
pi{uvana
na makedonski jazik vo periodot me
me|u
|u ddvete
te
svetski vojni, zna~i vo vreme koga nnee bila
„obvrzna” t.e. ja nemalo oficijalnat
ataa ko
at
kodi
dioficijalnata
kodifikacija na makedonskiot literaturen
en jjaz
azik.
az
jazik.
Taa dokumentacija govori za „oformuv
uvaw
uv
awee na
aw
„oformuvawe
literaturnata norma vo sovremeni uusl
slov
sl
ovi”
ov
i”,
i”
uslovi”,
za „neposegawe po osobini ve}e od`ivea
eani
ni
od`iveani
i napu{teni od jazi~niot proces”“ za „da
dallda
„dal-
Makedonija
novi
no
vidn
vi
dnoo op
dn
opre
rede
delu
luva
vawe
we za poperspektiven
novidno
opredeluvawe
jazi~en izraz”
ja
z”..
izraz”.
Najnovata bu
buga
gars
rska
ka „na
nau~na” politi
tika po
bugarska
„nau~na”
politika
pra{aweto na neg
egir
iraw
awet
etoo na makedonsk
skiot
negiraweto
makedonskiot
jazik se artikulira,
ja
a, glavn
vno,
o, preku
ppre
reku obnoveniot
glavno,
Makedonski nau~en institut
inst
in
stit
itut
ut ((zg
zgasna vo 1947)
(zgasna
i negoviot organ, sp.. „Makedonski
„Mak
„M
aked
edon
onsk
ski pregle
led”
pregled”
(zgasna u{te vo tekot na V
Vto
tora
rata svetska
sve
vetska voVtorata
jna, 1943). Po vojnata ova
va sspi
pisa
sani
nie, so ogled
spisanie,
na novonastanatata situacija,
situa
uaci
ua
cija
ja,, be
be{e zameneto
od sp. „Makedonska misla
la”,
la
”, koe{to
kkoe
oe{t
{too do
dobi ssosmisla”,
ema poinakva ureduva~k
~kaa or
~k
orie
ientac
acij
ija.
a. Toa
Toa
ureduva~ka
orientacija.
be{e vaka objasneto vo vvov
oved
ov
edni
niot
ot ttek
ekst
st na
na
vovedniot
tekst
redakcijata: „Ne e nu`no
no ddaa se objasnuva
oobj
bjas
asnu
nuva
va i
argumentira nadolgo deka ppov
ove}et
etoo od ssta
tati
tipove}eto
statiite i materijalite objaveni
objaven
enii vo toa spisanie
imaa za zada~a ne da davaat istoriski verna i
nau~no izdr`ana slika na poso~enite zada~i,
a da gi
g osvetluvaat so oogl
gled
gl
ed dda i se slu`i na
ogled
gole
lemo
mobugars
mo
rska
kata
ka
ta iideolog
ogij
og
ija”. I po
ij
ponatamu:
golemobugarskata
ideologija”.
„Poi
oina
naku
na
ku i nnee mo
mo`e{e
{e ddaa bi
bide
de, za
de
za{t
{too mn
{t
mnoz
ozin
inin
„Poinaku
bide,
za{to
mnozinstvoto oodd ~l
~len
enovite na bbiv
en
iv{oto rrakovodst
stvo
st
~lenovite
biv{oto
rakovodstvo
na Makedonsk
skio
sk
iott na
io
nau~en ins
nsti
titu
ti
tut bea zn
tu
zna
aMakedonskiot
institut
znamenosci na ggol
olemobugarskio
ol
iott {ovinizam
m i na
golemobugarskiot
negovoto oru
rudi
ru
diee - makedo
di
dons
do
nski
ns
kiot
ot f
fa{
a{izam
a{
am”.
am
orudie
makedonskiot
fa{izam”.
Redakc
kcij
kc
ijat
ij
ataa pa
pakk na oobn
bnov
oven
enio
en
iot Ma
io
Make
kedonRedakcijata
obnoveniot
Makedonski pregle
ledd (1
le
(199
991)
1) vvak
aka ja ppre
rezentir
iraa svojata
ir
sv
pregled
(1991)
vaka
prezentira
programa
ma:: „S
ma
„Se vostan
anov
an
ovuv
ov
uvaa ed
uv
edna sta
tabi
biln
bi
lnaa tr
tri
iprograma:
vostanovuva
stabilna
tribina, koja
koja so
so silata naa na
nauk
ukata }e jjaa za
uk
za{t
{tit
ituv
uva
naukata
za{tituva
vist
stin
st
inat
in
ata za Bugarite od M
Mak
aked
ak
edon
onij
ija, }}ee ja
vistinata
Makedonija,
doka
do
ka`u
`uva nivnata nacio
ionalnaa pr
pripad
adno
nost
st i
doka`uva
nacionalna
pripadnost
kara
ka
rakt
kter
erot
er
ot na
na ni
nivn
vnit
itee epski borbi za kulturkul
ultur-karakterot
nivnite
na i ppoliti~ka nnez
ezav
ez
avisnost, }e ja za{tituva
av
nezavisnost,
buga
bu
gar{
ga
r{ti
r{
tina
ti
nata
na
ta vvoo ovaa izma~ena istoriski
bugar{tinata
buga
bu
gars
rska
ka zzem
emja
em
ja”.
ja
”.
bugarska
zemja”.
I ponata
tamu: „Makedonskii pregled }e
ponatamu:
go oosv
svet
etluva (?) op{testvenoto
to mislewe
m
vo
osvetluva
zemj
mjat
ataa i vo sstr
tran
tr
anst
stvo
st
vo za nasilnata denazemjata
stranstvo
cionaliz
ci
izac
acij
ijaa na bbug
ij
ugar
ug
arsk
skot
oto naselenie
nase
na
seleni
niee vo
cionalizacija
bugarskoto
Make
Ma
kedo
ke
doni
nija
ja, }e iinf
nfor
nf
ormi
or
mira za iz
mi
izvr
vr{e
{eni
niot
ot
Makedonija,
informira
izvr{eniot
cele
ce
lena
le
naso
na
so~e
so
~enn ge
~e
geno
noci
no
cidd vr
ci
vrzz nego
nego preku
ppre
reku
re
ku `
`esto
tok
celenaso~en
genocid
`estok
tero
te
rorr i nasi
ro
sils
si
lstv
ls
tvo”
o”.
teror
nasilstvo”.
I na kkra
rajj fi
filo
lot:
t: „Re
Reda
dakc
kcijata }e rreagi
gira
ra
kraj
filot:
„Redakcijata
reagira
protiv site obidi da ssee os
pr
ospo
poru
ruva
va bbug
ugar
arsk
skata
osporuva
bugarskata
nacionalna pripa
padnos
ostt na nnas
asel
elen
enie
ieto
to vo
vo
pripadnost
naselenieto
Makedo
Ma
donija i pro
roti
tivv se
seka
kakv
kvii an
anti
tina
nau~
u~ni
ni
Makedonija
protiv
sekakvi
antinau~ni
teor
te
orii
ii i hipot
otez
ezii {to go ppod
oddr
dr`u
`uva
vaat
at makemak
m
akeeteorii
hipotezi
poddr`uvaat
doni
nizm
zmot
ot i vve{
e{ta
e{
ta~k
~kii so
sozd
zdav
avan
anat
ataa „m
„mak
aked
edon
on-donizmot
ve{ta~ki
sozdavanata
„makedonska”
a” nacija
acij vrz
vrz antibugarska
anti
an
tibu
buga
bu
gars
rska
rs
ka osnova”.
oosn
snov
ova”
a”.
]e mu se prida
dade
de, ba
de
bare
rem
re
m ne
neka
kakv
kvoo zn
zna~
a~ew
ewe,
e,
pridade,
barem
nekakvo
zna~ewe,
ako ovoj tekst se komentira.
ak
Vo soglasnost so „programata” e i celok
kcelokupnata sodr`ina na ovoj, kako i na site drugi
up
broevi na spisanieto. Me|u drugite vo ovoj
br
broj se objavuva i podolg tekst na nam dobr
bro poznatiot Kosta Crnu{anov pod naslov
br
„Ser
„S
erbizirane na makedonski” kazionen (:
„Serbizirane
ofic
of
icijalen) „literaturen ezik” (prv del). Vo
oficijalen)
~etv
~e
tvrtiot broj, iako, im se dava mesto na Ivan
tv
~etvrtiot
Ko~e
Ko
~ev i Ivan Aleksandrov i na nivniot napis
~e
Ko~ev
„Dok
„D
okumenti za s†~invьneto na makedonskiя
ok
„Dokumenti
kni`
kn
i`oven ezik”. Vo nego me|u drugoto se veli
i`
kni`oven
deka
de
ka makedonskiot
m
literaturen jazik bil
„uni
„u
nika
kaln
ka
lna pojava vo evropskata lingvisti~ka
„unikalna
stvarn
st
rnos
ost od sredinata na XX vek, koja nema
os
stvarnost
ni{t
{too op
op{to so normalnoto poniknuvawe i
ni{to
razv
zvit
itok
ok nna prirodnite jazici” i deka e toj
razvitok
„soz
„s
ozdade
denn ve{ta~ki od grupa lu|e, na opredel„sozdaden
en nneo
eoda
damn
mne{en datum, na opredeleno mesto
mn
neodamne{en
i so opr
pred
edelen dekret”. Posebno pak pri toa
ed
opredelen
se oocrnu
nuva
va velikanot na makedonisti~kata
ocrnuva
misl
mi
slaa Bl
Bla`
a`e Koneski so bogati citati od
a`
misla
Bla`e
pamfle
leto
tott na Venko Markovski Kr†vta voda
pamfletot
ne ssta
tava, So
Sofi
fiя 1981.
fi
stava,
Sofiя
Mnog
Mn
ogu od oovie stavovi i voop{to od
Mnogu
bugarskata literatura za makedonskiot
mak
m
aked
edon
onsk
skio
iott jazik
io
jazi
ja
zikk
zi
se prezemaat gordo od poedinci
poed
po
edin
inci
ci i kkaj nas.
Pa zar
arem seta na
na{a
{a pismena
ppis
isme
mena aktivnost
zarem
vo min
inatiot (da ne oodi
dime
me i vvoo postarite veminatiot
odime
kovi) i vo ovoj ve
vekk do oofi
ficijalnata kodioficijalnata
fikacija ne zna~
a~ii ni
ni{t
{to?
o? P
Pa zarem P. Zozna~i
ni{to?
grafsk
ski viso
soko
kou~
u~en
enoo i kompetentno u{te
grafski
visokou~eno
vo sredina
nata
ta na mi
mina
nati
tiot
ot vek ne gi izdifesredinata
minatiot
rencira osnovn
re
vnit
itee karakteristiki,
kara
ka
rakteristiki, duri vo
ra
osnovnite
12 to~ki, na mak
aked
edon
onsk
on
skiot jazik nasprema
makedonskiot
buga
bu
garski
kiot? Pa zarem
zzar
arem
em slu~ajno
s
pi{uvaa na
bugarskiot?
make
ma
kedo
dons
nski
ki jazik
ik KK. Miladinov
Mi
i N. Karanov,
makedonski
filo
fi
lolo
lozi
zi po
po struka,
stru
st
ruka
ka,, i mnozina po niv? Pa zafilolozi
rem slu~ajno
re
slu~
sl
u~aj
ajno
no M
Mla
lada
data
da
ta makedonska kni`evna
Mladata
dru`
dr
u`in
inaa so svoeto
ssvo
voetoo sp
spisanie „Loza” se obide
dru`ina
da gradi
ggra
radi literaturen
en standard poinakov od
bugarskiot (so svoj grafiski sistem, so svoj
bu
re~ni~ki sostav i sl.) i be{e grubo spre~ena
vo ostvaruvaweto na
na sv
svoj
ojat
oj
ataa namera? Pa zza-at
svojata
rem slu~ajno
re
no „hrumvane”
„hrumva
vane
va
ne”” e kodifikacijata
ne
kodi
ko
difi
di
fika
fi
kacijata
ta nna
Misi
Mi
sirk
rkov
rk
ov, pa
ov
pakk filolog
filo
fi
lolo
lo
logg po sstruk
uka?
a? P
Paa za
zare
rem
re
Misirkov,
struka?
zarem
e slu~
u~aj
u~
ajna i „un
aj
unikal
alna
na ppoj
ojava” pi{
oj
i{an
i{
anat
an
ataa akat
slu~ajna
„unikalna
pojava”
pi{anata
tivn
vnos
ostt na makedonski
os
maked
edon
ed
onski jazik vo periodot
on
pper
erio
er
iodot me|u
io
tivnost
dvet
ete sv
svetski vojni
vojn
jnii vo politi~ki
jn
kiot
ki
ot `ivot i
dvete
politi~kiot
vo liter
erat
er
aturat
at
ata?
at
a? P
Paa zarem
zare
za
rem mo`e
re
`e ssoo lesno da
literaturata?
se ppomin
inee preku
prek
ekuu pi
ek
pi{a
{ani
niot
ni
ot makedonski
mak
m
aked
ak
edon
ed
onsk
on
ski zbor
sk
pomine
pi{aniot
vo tekot nnaa NOV? P
Paa zarem
zare
za
rem
re
m mo`e
mo`e tuku-taka
ttuk
ukuu-ta
utaka da
se ppom
omin
inee pr
prek
eku re{e
{eni
{e
niet
ni
etoo za voved
et
eduv
uvaw
uv
awe na
aw
pomine
preku
re{enieto
voveduvawe
svojot
jazik,
svoj
sv
ojot
ot jjaz
azik
ik,, vo ssvoja dr`ava
ddr`
r`av
r`
ava i od svoe
av
svo
voee najvinajv
na
jvisoko
so
ko pretstavni~ko
ppre
rets
tsta
tavn
vni~
i~ko
i~
ko telo?
ttel
elo?
el
o? Pa zarem
m se ttoa
oa
grup
gr
upaa lu
lu|e
|e??
grupa
lu|e?
Razv
zviena e golema iz
izda
dava
da
va~k
va
~kaa de
~k
dejn
jnos
jn
ostt i
Razviena
izdava~ka
dejnost
nadvor od sp. „Makedonsk
skii pregled”.
sk
pregled”
pr
d”. Ka
Kako
ko
„Makedonski
izdava~i na golemi monografi
fiii se javuvaat
fi
jjav
avuv
av
uvaa
uv
aatt
aa
monografii
akademija
i Bugarskata
ta aaka
kade
demija
ja na naukite
nauk
na
ukit
itee i Uniit
UniiUn
verzit
ve
itetot „Sv. Kl
Klimen
ent Ohridski”.
Ohridski
ki”.
”. Eve sam
amoo
verzitetot
Kliment
samo
nekoi naslovi:
ne
i: KKosta Crnu{
u{anov, Makedo
doni
nizzCrnu{anov,
Makedonizmot i otporot na Makedonij
mo
ijaa pr
ij
prot
otiv
ot
iv nneg
ego;
eg
o; O
Oto
to
Makedonija
protiv
nego;
Kron
Kr
on{t
{taj
ajner,
r, RRas
aspa
pa|a
|awe
weto
to na
na Jugoslavija
Jug
ugos
osla
os
lavi
vija
ja i
Kron{tajner,
Raspa|aweto
idni
id
nina
ni
nata
ta nnaa makedonskiot
make
ma
kedons
ke
nski
kiot
ki
ot literaturen
llit
iter
it
eratur
er
uren
en jjaz
azik
az
ik,,
ik
idninata
jazik,
Sozdavaweto
t.nar.
makedonski
Sozd
So
zdav
avaw
awet
etoo na tt.n
.nar
.n
ar.. ma
ar
make
kedo
ke
dons
do
nski
ns
ki literallit
iter
it
eraaer
ture
tu
renn jazik;
re
jazi
ja
zik;
k; TTen
ende
denc
ncii
ii vvoo ja
jazi
zi~n
~nat
ataa politika
at
politi
po
tika
ka
turen
Tendencii
jazi~nata
na Republika
RRep
epub
ubli
lika
ka M
Maked
edon
onij
ija;
a; Problemi
Pro
P
robl
blem
emii na bbug
ugar
ug
arMakedonija;
bugarskiot ja
jazi
zikk vo Makedonija;
Mak
M
aked
edon
onij
ija;
a; Istra`uvawa
I
jazik
po
make
kedo
dons
nsko
koto
to pra{awe
ppra
ra{a
{awe
we i dr.
d
makedonskoto
Ve}e
Ve
}e sspo
pome
mena
navv de
deka
ka vvoo na
najn
jnovataa bugars
rska
spomenav
najnovata
bugarska
hres
hr
esto
toma
mati
tija
ja nnaa sl
slov
oven
ensk
skite ja
jazi
zici
ci makedonmak
aked
edon
onhrestomatija
slovenskite
jazici
skio
sk
iott ja
jazi
zikk e iz
izos
osta
tave
ven,
n, {to
{to e ppar
arad
adok
ad
okss od svoj
ok
ssvo
vojj
skiot
jazik
izostaven,
paradoks
vid.
vi
d. U{te
UU{t
{tee e po
pone
nesf
sfat
atli
livo
vo vo
vo tr
tret
etot
otoo izdanie
ot
ponesfatlivo
tretoto
na B†lgarska
B†l
†lga
gars
rska
ka dialektologiя,
ddia
iale
lekt
ktol
olog
ol
ogiя
og
iя,, pr
iя
prir
iredeno po popriredeno
vodd osumdesetgodi{ninata
vo
osum
os
umde
um
dese
de
setg
se
tgod
tg
odi{
i{ninata na ve}e pokojniot
prof
pr
ofes
of
esor St.
S Stojkov, da se vmetnuva nova glaprofesor
va (avtor e Maksim Sl. Mladenov) B†lgarskite
dialekti v†v Vardarska i Egeiska Makedoniя
i toa da se obrazlo`uva na sledniot na~in:
n:
„Vklu~uvaweto nejzino vo knigava e vo odgovor na potrebite na univerzitetskata obuka
ka
i ima cel da im se dade pocelosna istoriska
istorisk
skaa
pretstava na studentite za butarskata jazi~na
jazi~n
~naa
teritorija”.
Kon ova izdanie, na zadnata negova kko
okorica, e pribavena i slednata ocena na likot
liko
kott
ko
na prof. Stojkov dadena od bugaristot prof.
prof
pr
of..
of
Ro`e Bernar „...be{e golem nau~nik,
nau~nik
ik, so
isklu~itelno svetol um, neprijatel na se
seko
koja
ja
sekoja
prazna frazeologija, koj cvrsto se dr`e{
e{ee do
e{
dr`e{e
faktite ... Negovoto nau~no delo e, vo m
moi
oite
te
moite
o~i, odraz ne samo na negovite visoki nau~ni,
nau~
na
u~ni
ni,,
no i na negovite visoki moralni kvaliteti.
kval
alit
al
itet
eti.
Poznavam navistina mnogu malku nau~n
~nic
~n
ici so
nau~nici
intelektualna ~esnost {to mo`e da
da se spospo
poreduva so negovata ...” Zo{to se dozvoli
dozvo
voli
li da
d se
oskvernavi ovaa intelektualna ~esn
snos
ost?
os
t?
~esnost?
Za doka`uvawe na svoite tezi
zi bbug
ugar
arsk
skat
ataa
bugarskata
strana anga`ira golemi stru~ni
ni i nnau
au~n
~nii poponau~ni
tencijali,
tenc
te
ncij
nc
ijal
ij
ali,
i, vklu~uvaj}i
vvkl
klu~
kl
u~uv
u~
uvaj
uv
aj}i
aj
}i i poedinci
ppoedi
dinc
ncii od stransnc
sstr
tran
tr
anssan
tvo.
tv
o. Se
S odviva
odvi
viva
va aktivnost
aakt
ktiv
ivno
nost
st koja
kkoj
ojaa gi poprima
oj
ppop
opri
op
rima
ri
ma ssee
pove
ve}e belezite na kampawa.
kkampawa
wa. Objektivnata
Obje
Ob
jekt
je
ktiv
kt
ivna
iv
nata
pove}e
nau~na
na misla
mis
isla ne mo`e
mo daa go razbere seto ova
ova
a u{te
te pove}e
pove}
e}ee da gi primi iznesuvanite tezi,
i,
bidej}i tie ne vodat
vvod
odat apsolutno nikakva smetka
za objektivnata realnost.
Vnimatelniot ~itatel }e zabele`i deka
celata aktivnost
ce
akt
ktivnost vo pravec
prav
pr
avec na osporuvawe
na makedonskiot literaturen
lite
li
teraturen jazik ima tvrd
kontinuitet, deka pogledite se podrobno
razraboteni,
i, deka
d
tie samo se modificiraat
vo opredeleni vremenski preseci a deka
ka oodd
nivnata su{tina - deka makedonskiot litlittli
eraturen jazik e bez osnova i istorija, pa ssoo
toa i bez perspektiva - nikoga{ i ne se ot
otstapilo. Ist imenitel imaat navodite dekaa
e tojj ve{ta~ka tvorba
rb sozdadena
zdad
ad
po nalog na
Kominternata
Komi
Ko
mint
mi
nter
erna
nata
ta (na
(na Stalina i \ilasa, na Moskva
i Belgrad),
Belg
Be
lgra
lg
rad)
ra
d), to est deka e izmislen, deka
de se
srbizi
zira
ra, pa i deka
ddek
ekaa e toj
ek
toj pi
pism
smen
enoo-re
oregi
re
gion
gi
onal
on
alna
al
na
srbizira,
pismeno-regionalna
norma na bugarskiot
bugar
arsk
ar
skio
sk
iott jazik
io
jazi
ja
zikk odnosno
zi
odno
od
nosn
no
snoo deka
sn
deka e toj
toj
samo „oficijalen”” jazik
ja
Mak
M
aked
ak
edonij
ija, {to
vo Makedonija,
vsu{nost zna~i deka e ve{ta~ki.
ve{t
{ta~
{t
a~ki
a~
ki.
Normalno, se ppre
remo
re
mol~
mo
l~uv
l~
uvaa is
uv
istoriskiot
premol~uva
razvoj
oj na
na makedonskiot
make
ma
kedo
dons
do
nski
ns
kiot jazik i na negoviot
standa
dard
rd, se izostavaat
iizo
zost
zo
stav
st
avaa
aat od vnimanie uslovite
standard,
{to dovedoa do negovata
nneg
egov
eg
ovat
ata sukcesivna standardizacija. Ne se saka
sak
akaa ni daa se postavi pra{aweto
ak
dali mo`e eden
eden ve{ta~ki
vve{
e{ta
e{
ta~k
~kii jazik
jazi
ja
zik da postigne
ppos
osti
tign
gnee
tolku brza
brza stabilizacija
ssta
tabi
bili
liza
zaci
cija
ja i op{t
o
prie
pr
iem, pa
pa i
priem,
toaa dali
dali mo`e
mo`
m
o`ee pred nekoj
oj forum
for
f
orum
um (vo
(vo slu~ajov:
sslu
lu~a
~ajo
jov:
v:
Komi
Ko
mint
nter
ernata) da se postavi
post
po
stav
avii pr
pra{
a{aw
awee {to
{to
Kominternata)
pra{awe
faknema
ne
ma osnova,
oosn
snov
ova, ako
ako za nego
nego nema
nnem
emaa objektivni
obje
ob
jekt
ktiv
ivni
ni f
fak
ak-tori i aktuelna
to
aakt
ktueln
lnaa potreba.
potr
po
treb
eba.
a. N
Nee se saka
ssak
akaa ni da
d se
pomi
po
misl
sli kolku
kolk
lkuu e mo`na
mo`n
mo
`naa navodnata
navo
na
vodn
dnat
ataa srbizacija
srbi
sr
biza
zaci
cija
ja
pomisli
koga
ko
ga se
se znae
ae deka
ddek
ekaa stanuva
stan
st
anuv
uvaa zbor
zbor za
z tipolo{ki
tipo
polo
lo{k
{kii
razl
ra
zli~
i~ni
ni jazici.
jjaz
azic
ici.
i.
razli~ni
pomisli
Ne ssee sa
saka
ka ddaa se ppom
omisli i za to
toa ka
kakva
navr
na
vred
edaa mu se
ed
se nanesuva
nane
na
nesu
suva
va na
na makedonskiot
makedonski
kiot
ot govgov
ov-ov
navreda
orit
or
itel
el vo
vo ponovo
pono
po
novo
vo vreme
vvre
reme
me so
so izbegnuvaweto
izbe
iz
begn
gnuv
uvaw
awet
eto da
oritel
se spomene
sspo
pome
mene
ne imeto
iime
meto
to na
na negoviot
nego
ne
govi
viot
ot jazik
jjaz
azik
ik i sso lansira
si
rawe
weto
to na
n sintagmata
sintagma
si
mata
ta „oficijalen
„„of
ofic
icij
ijal
alen jazik”.
siraweto
Vo eden
eede
denn napis
napi
na
pis posveten
posv
po
svet
eten
en na
na makedonsko-bugarmake
kedo
donsko-bugarskiott spor
sk
spor okolu
ooko
kolu
lu jazikot
jjaz
azik
ikot
ot (v.
( „24 ~asa”, Sofija,
Sofi
fija
ja,,
15.V
15
.V 1994),
1199
994)
4),, koj
koj pretendira
pret
pr
eten
endira na objektivnost,
objektivnost
st,, se
zakl
za
klu~
u~uv
uvaa deka
uv
deka Bugarija
Bug
B
ugarij
ija samata se zapletkala
zapl
za
plet
etka
kala
zaklu~uva
so priznavaweto
ppri
rizn
ri
znavaweto na makedonskata dr`ava
zn
dr`a
dr
`ava
va i
istovremeno so kategori~noto odbivawe
odbivaw
awee da
se priznae makedonskata
mak
aked
edon
onsk
skata nacija i jazik: „Na
ovoj na~in nie se zapletkavme
zapl
za
pletkavme vo sopstvenata
mre`a i nikoj na civiliziraniot
mr
civiliz
iziraniot svet ne mo`e
da mu
mu objasni kako
ko e mo`no
m
na eden narod
od da
da
mu go
go priznae{
priz
pr
iznae{ pravoto
pra
ravo
voto na
na nezavisna
neza
ne
zavisna dr`ava,
dr`a
dr
`ava
`a
va,,
va
a istovremeno
isto
is
tovr
vrem
emeno so toa
em
toa ddaa mu ggii negira{
negi
ne
gira
gi
ra{
ra
{ negonego
ne
go-vata
va
ta nacionalnost
nnac
acio
iona
naln
lnostt i jazik.”
jazi
ja
zik.
k.”” Tamu
Tamu i se
se objasobja
ob
jassnuva
nu
va otvoreno
ootv
tvor
oren
enoo sintagmata
sint
si
ntag
agma
mata
ta „oficijalen
„„of
ofic
icij
ijal
alen
en jazik”:
jjaz
azik
ik”:
”:
„I pokraj
ppok
okra
rajj site
site usilbi,
uusi
silb
si
lbi,
lb
i, vvoo dene{na
dene
de
ne{n
{naa Republika
Repu
Re
publ
blik
ikaa
Make
Ma
kedo
doni
nija
ja vo
vo praktikata
prak
pr
akti
ak
tika
ti
kata
ta postojat
ppos
osto
toja
jatt dva
dva ja
jazi
zika
ka Makedonija
jazika
edni
ed
niot
ot e oficijalniot
oofi
ficijaln
fi
lnio
iott - jazikot
io
jazi
ja
ziko
kott na protokolot
ppro
roto
toko
kolo
lott
lo
edniot
i na dr`avnite
ddr`
r`avnite sredstva
r`
sredstv
tvaa za informirawe,
tv
iinf
nfor
ormi
mira
rawe
we, a
we
drug
dr
ugio
ug
iott e jazikot
io
jazi
ja
zikot na ulicata,
ulica
cata
ca
ta,, narodniot
ta
naro
na
rodn
dnio
iott govor,
go
drugiot
razl
ra
zli~
zl
i~en
i~
en za
za sekoj
se od makedonskite
maked
edon
onsk
on
skit
itee krai{ta,
krai
kr
ai{t
ai
{ta, no
razli~en
kojj gi za~uval
ko
zza~
a~uv
uval
al zaedni~kite crti
ccrt
rtii so bugarskiot
rt
bbug
ugarskiot
ug
jazi
ja
zik!
k!”” Kakvo
Kakv
Ka
kvoo me{awe na karakteristikite
kara
rakt
ra
kter
kt
eris
er
istikite na
is
jazik!”
naro
na
rodnio
iot,
t, od
od edna, i na literaturniot
lit
iter
it
erat
er
aturniot jazik,
at
narodniot,
od druga
ga strana,
sstr
tran
tr
ana, se pravi i kakvi
an
kakv
ka
kvi samo `elbi
se projavuvaat!
pproja
javu
vuva
vaat
va
at!
Inte
tere
resn
re
sno e deka vo osporuvaweto na
Interesno
make
ma
kedo
dons
nski
ns
kiot literaturen jazik se anga`iraat
ki
makedonskiot
lu|e
lu
|e i od
od politikata,
po
i od naukata, pa duri i od
info
in
form
fo
rmat
rm
ativ
at
ivnite mediumi. Kuriozitet od svoj
informativnite
vidd e i koristeweto
vi
kori
ko
risteweto na kolektivot (slu~ajot
so napisot
nnap
apis
isot potpi{an od Institutot za bugarskii jazik
sk
jazi
ja
zik odnosno so raspravata pred Vladata
Leksikon
Parl
Pa
rlam
rl
amen
am
ento
tott vo vrska
vvrs
rska
rs
ka so
so potpi{uvaweto
potp
po
tpi{
tp
i{uvaw
awet
aw
eto
i Parlamentot
nnek
ekoi
ek
oi bbil
ilat
il
ater
at
eral
er
alni
al
ni dogovori)
ddog
ogov
og
ovor
ov
ori)
or
i) vvoo ospo
poru
po
ruru
na nekoi
bilateralni
osporuna makedonskiot
make
ma
kedonski
ke
kiot
ot literaturen
llit
iter
it
erat
er
atur
at
uren
en jazik.
jazik
ik..
ik
vaweto na
o
akc
kcij
ijaa se vklu~uvaat
ij
vvklu~uv
uvaa
aatt na drago
aa
ddra
rago srcee
ra
Vo op{tata
akcija
Make
Ma
kedo
ke
doncii po poteklo:
do
ppot
otek
ot
eklo
ek
lo:: Kiril
lo
Kiri
Ki
ril Mir~ev
ri
Mir~
Mi
r~ev
r~
ev i Kosta
Makedonci
Crnu{a
{ano
{a
nov,
no
v, Ivan
Iva
I
vann Ko~ev
va
Ko~e
Ko
~ev i dr.
~e
dr Se objavuvaat
objav
avuv
uvaa
uv
aat upaa
Crnu{anov,
zjav
zj
avi,
av
i, razgovori
rraz
azgo
az
govo
vori
vo
ri i specijalni
sspe
peci
cija
ci
jaln
ja
lni intervjua,
interv
rvju
jua,
ju
orno iizj
izjavi,
ii i sl.
sl. vo
v pe~atot
pe~a
pe
~ato
~a
tott i anga`iranata pe-recenzii
riodik
ika.
a. Se
Se ceni
ce deka
d
to u sega,
se vo vakvi
v
riodika.
e tokmu
vrie`n
`nii vremiwa,
vrem
vr
emiwa,
em
a, momentot
mom
m
omentot za „oba`dane”, pa
om
vrie`ni
iisp
spu{
sp
u{ti
u{
ti „blagoprijatniot” slu~aj.
da nee se ispu{ti
zzad
adr`
r`av podrobno na stavovite zar`
Se zadr`av
stapuv
st
uvan
anii od bugarskata
an
bbug
ugar
ug
arskata strana, za{to vo niv
ar
stapuvani
vklu
vk
lu~e
lu
~ena
~e
na naukata,
nnau
auka
au
kata
ka
ta,, pa i politikata, za{to
ta
e vklu~ena
llan
ansi
an
sira
si
raat
ra
at so
so neverojatna
neve
ne
vero
ve
roja
ro
jatn
ja
tna upornost i tvrtn
se lansiraat
doko
do
korn
rnost. Gr~kata strana,
rn
sstr
tran
tr
ana,
an
a, isto
iist
sto taka uporno,
dokornost.
s
make
ma
kedo
ke
donskiot nado
se stremi
da go poni{tii makedonskiot
cion
ci
onalen individualitet, paa vo taa
on
t nasoka
cionalen
prez
pr
ezema i niza brutalni akcii. Taa
ez
Taa budno gi
prezema
sled
sl
edi akciite na site zainteresirani na{i
ed
sledi
sose
so
sedi vo ovaa nasoka, pa i po pra{aweto
se
ppra
ra{a
ra
{awe
{a
weto
we
to za
sosedi
samo
sa
mobi
mo
bitnosta na makedonskiot
bi
makedo
dons
do
nski
ns
kiot
ki
ot jazik.
jjaz
azik
az
ik.. Karakik
Kara
Ka
rakra
samobitnosta
terist
stik
st
ikata za na{iot
ik
nna{
a{io
iott literaturen
lite
li
tera
te
ratu
ra
ture
tu
ren jazik
jazi
ja
zikk kako
kako
teristikata
„ve{ta
ta~k
~ka tvorba” sozdadena
~k
sozd
so
zdad
aden
ad
ena „p
„poo diktat
dikt
di
ktat
at na
na
„ve{ta~ka
Belg
lgra
radd i na Gilasa”,
Gilas
asa”
a”, taa
taa ja o`ivotvori
oo`i
`ivo
`i
votv
tvor
ori i vo
Belgrad
rela
re
lati
tivn
vnoo ponovo
pono
po
novo
no
vo vreme.
vvre
reme
re
me. Vo 1989
me
1198
9899 godina
98
godi
go
dina
na vo
vo
relativno
At
ppoj
ojav
avii bro{urkata
bro{ur
br
urka
kata „Takanare~enoto
ka
„Ta
Taka
kana
ka
nare
re~e
~eno
noto
no
to
Atina
se pojavi
make
ma
kedo
dons
nsko
ko pra{awe”
pra
ra{awe” (na
(n angliski)
angl
an
glis
iski
ki)) na E.
E. A.
makedonsko
Papa
Pa
pand
ndre
reu,
u, a vo
v izdanie
izdani
niee na Atinskata
Ati
A
tins
ti
nska
ns
kata
ka
ta novinska
nnov
ovin
insk
in
ska
Papandreu,
agen
ag
enci
cija
ja,, vo koja
kkoj
oja i se veli
vvel
elii deka
el
deka Bla`e
Bla
B
la`e
la
`e Koneski
KKon
ones
on
eski
agencija,
9455 oti{ol
oti{
ot
i{ol
ol vo
vo Be
Belg
lgra
lg
radd „da
„da go razgleda
rraz
azgleda
az
vo 1194
1945
Belgrad
pra{
pr
a{aw
awet
eto okolu
okol
ok
oluu slavomakedonskata
slav
sl
avom
av
omak
aked
edon
onsk
skat
ataa azbuka
azbu
az
buka i
pra{aweto
jazi
ja
zik”
k”. Bla`e
Bla`
Bl
a`ee Koneski
Kone
Ko
nesk
skii se najde
nnaj
ajde
de pobuden
ppob
obud
ob
uden da go
ud
jazik”.
obja
ob
jasn
snii toa
to svoe
svoe odewe
oode
dewe vo
vo Belgrad,
Belg
Be
lgra
rad,
ra
d, zaedno so
objasni
Venk
Ve
nkoo Markovski,
Markov
Ma
rkovski,
i, i da
d dade izvesni
iizv
zves
zv
esni informaes
nfor
Venko
cii za sredbata
ssre
redb
dbat
db
ata so \ilasa
\\il
ilas
il
asaa i so grupa srpski
as
cii
prof
ofes
esor
orii - Mihailo
Miha
Mi
hailo Stevanovi},
Stevanovi}
i},, Radovan
profesori
La
Rad
adosav
av Bo{kovi}
Bo{
B
o{kovi} i Radomi
mirr Aleksi}”,
mi
Lali},
Radosav
Radomir
toj svoj
ssvo
vojj tekst
teks
te
kst go zavr{i na vakov
vvak
akov
ak
ov na~in:
pa toj
„Go pravam
prav
pr
avam
am toa
toa za
za da ne
ne bidat
bida
bi
datt zaveduvani
da
za
„Go
neup
ne
upat
aten
enit
ite.
it
e. [to see odnesuva
odne
od
nesu
suva
va do
do zlonamerzl
neupatenite.
nite
ni
te,, nemam iluzija
il a deka
deka }e
}e gi pou~am.
ppou
ou~a
ou
~am. Kako
nite,
s sozdava{e makedonskiot
make
ma
kedo
dons
nskiot literaturen
llit
iter
it
eraturen
i da se
jazi
ja
zik,
k, kako
kkak
ako i da se sozdade{e
sozd
so
zdade{
e{ee toj, tie pak
e{
p }e mu
jazik,
izna
najd
jdea
ea nekoja
nnek
ekoja ma
mana
na. Za{to
Za{t
Za
{too tie
{t
ti se od dnoto na
iznajdea
mana.
du{a
du
{ata
ta protiv
p
sami
sa
miot
ot makedonski
mak
m
aked
edonski jazik, a ne
ed
du{ata
samiot
samo protiv
pro
rotiv nekoj
neko
ne
kojj negov
nego
ne
govv konkreten
go
konk
ko
nkreten oblik.”
nk
samo
Чuvs
Чu
vstv
tvoo na blutkavost
bblu
lutk
lu
tkav
avos
ost go obzema ~oveka
os
Чuvstvo
pri pi{uvaweto
pi{u
pi
{uvawe
weto
we
to na
na tekstovi
te
od vakov vid.
pri
ri samata
ssam
amat
ataa pomisla
po
Duri i pri
na niv. No, koga
Pro
rogr
ro
gram
gr
amat
ataa na eden
eede
den institut i na negoviot
vo Programata
orga
or
gann se istaknuva
ga
ist
stak
aknu
ak
nuva kako va`na zada~a reaginu
organ
rawe
ra
weto
to „protiv
„„pr
prot
pr
otiv
ot
iv site obidi da se osporuva
raweto
buga
bu
gars
rska
kata
ta nacionalna
n
bugarskata
pripadnost na naselen
el
enie
ieto
ie
to vo
v Makedonija i protiv sekakvi
elenieto
anti
an
tina
ti
nau~ni (!) teorii i hipotezi {to go
na
antinau~ni
podd
po
ddr`uvaat makedonizmot i ve{ta~ki (!)
dd
poddr`uvaat
so
sozdavanata
„makedonska nacija”, na{iov
tekst se javuva kako neophodnost. Toj ednostavno e predizvikan, iako dobronamernite i objektivni lu|e dobro znaat deka so
nacionalnite ~uvstva na eden narod ne smee
da ima neseriozno odnesuvawe, deka makedonskiot literaturen jazik e fakt, isto kako
i su{testvuvaweto na makedonskiot narod.
Za `al, vo na{iov slu~aj se poka`a deka i
aksiomite, bez ogled {to se aksiomi, treba
nekomu da mu se doka`uvaat!
Del od prilogot Makedonskiot literaturen jazik i kontinuitetot na negovoto osporuvawe. Od prakti~ni pri~ini izostaveni
se fusnotite. Zainteresiranite }e mo`at
da gi najdat vo publikacijata Jazicite na
po~vata na Makedonija. MANU. Kniga 3, Skopje
1996, s. 199-209.
39
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Istra`uvawa
MPO I MAKEDONSKOTO
Pi{uva:
Tanas VRA@INOVSKI
O
dnosot na MPO kon makedonskoto nacionalno pra{awe,
odnosno vo vrska so postoeweto
ili nepostoeweto na makedonskata nacija mo`e da se tolkuva
na najrazli~en na~in. No edno e jasno,
MPO nao|aj}i se pod silno vlijanie na
bugarskata propaganda, glavno, ja zastapuvala tezata za nepostoewe na makedonskata nacija, a makedonskiot narod e del na
bugarskata nacija, upotrebuvaj}i go terminot „makedonski bugari”, ili „Bugari
od Makedonija” Za toa svedo~at pove}e dokumenti objaveni vo vesnikot „Makedonska tribuna” od poznati dejci na MPO. So
vakvite napisi se vr{ela ~ista propaganda i napad vrz svesta na Makedoncite, vo
nivnata nacionalna opredelba. Tipi~en
takov primer e akcijata prezemana od
MPO za vreme na popisite na naselenieto
vo SAD. Vo vrska so toa, }e prezememe dve
statii od ovoj vesnik. Prvata e vo vid na
Deklaracija na CK na MPO, objavena na 29
fevruari 1940 godina, vo koja gi podu~uva
Makedoncite kako da se izjasnat vo odnos na svojata nacionalna pripadnost.
Deklaracijata glasi:
BULGARIEN FROM
MACEDONIA
(Bugarin od Makedonija)
Prebrojuvaweto na naselenieto na
Soedinetite Dr`avi se vr{i na sekoi deset godini. Poslednoto prebrojuvawe se
odr`a vo 1930 godina i zatoa ovaa godina,
1940 }e se odr`i novo prebrojuvawe. Toa
}e zapo~ne na 1 april i za taa zada~a se
anga`irani 6500 agenti od biroto za
prebrojuvawe pri Ministerstvoto za
trgovija. Administracijata na Va{ington
re{ila ovaa godina da napravi sovr{eno
polno prebrojuvawe.
Vo vrska so toa, od osobeno golema
va`nost za nas }e bide, koga }e se pojavat agentite po ku}ite ili biznesite da
ja zapi{uvaat na{ata nacionalnost, da
znaeme site kako da odgovorime. Vo minatoto na{eto iseleni{tvo ne be{e orientirano vo toj odnos i vo spisocite makedonskite Bugari ~estopati se zapi{uvale
nepravilno. Nekoi se zapi{ale deka se
Bugari od Makedonija, no mnozina, poradi
neznaewe ili imaj}i gi predvid paso{ite,
so koi se dojdeni se zapi{ale bilo kako
40
„Jugosloveni”, bilo kako „Grci”, a nekoi
duri i kako „Turci”.
Gre{kite od minatoto po sekoja cena
sega treba da se izbegnat. Zatoa neka sekoj
ima predvid, koga }e dojde da odgovara
na pra{aweto od kakva nacionalnost e,
da ka`uva deka e „BUGARIN OD MAKEDONIJA”. I neka go ka`uva toa bez da se
pla{i od ni{to. Isto taka neka odgovara
i na site drugi pra{awa pravilno. Spisocite, koi{to se sostavuvaat, se ~uvaat
vo celosna tajnost i tie po nikakov na~in
nema da se koristat za zapo~nuvawe na
isleduvawa, kaznuvawa i sli~no. Vo toj
duh e izdaden i cirkular od Ministerstvoto za trgovija.
Vsu{nost ova da go razglasite me|u
site na{i sonarodnici. Neka sekoj znae i
da ne zaboravi deka treba da se ka`e deka
e Bugarin od Makedonija. Na{ata tatkovina e Makedonija i nie so gordost treba
da go istaknuvame nejzinoto ime. Nie sme
Bugari od Makedonija i toa po sekoja cena
treba da se potcrtuva.
Povtoruvame, odgovorot treba da
bide:
„BULGARIAN FROM MACEDONIA”
(na istoto mesto, 278-279).
Ovaa deklaracija e potpi{ana od
pretsedatelot na MPO Kosta Popov.
So sli~na sodr`ina, no koja sega navleguva i vo jazikot na koj se zboruva po
makedonskite ku}i, e objavena redakciska
statija vo „Makedonska tribuna” od 11
april 1940 godina, pod naslov:
„RODENITE VO STRANSTVO
I PREBROJUVAWETO”
Vo vrska so prebrojuvaweto na
`itelite na Soedinetite Dr`avi, koe{to
zapo~nalo na 2 april, do site vesnici se
ispra}aat podatoci od Ministerstvoto
za trgovija (biro za prebrojuvawe) vo
Va{ington. Ovie podatoci davaat izvestuvawa kako da se odgovori na mnogu od
pra{awata, koi{to }e bidat postaveni od
specijalni lica, koi{to gi sobiraat podatocite.
Biroto za prebrojuvawa potcrtuva
deka site podatoci, koi{to }e se dobijat,
se ~uvaat vo celosna tajnost i ako agentot,
koj{to }e ja iznese ovaa tajna, se kaznuva
so zatvor i golema kazna.
Vo eden od poslednite tajni, koj{to
pristigna vo redakcijata na „Makedonska
tribuna”, me|u drugite pra{awa se objasnuva i pra{aweto kako da se odgovori za
mestoto na ra|aweto. Biltenot pi{uva”
„Edno pra{awe, odgovorot koj mo`e da
vnese zbrka kaj licata, rodeni vo nekoi
zemji, e onoj za mestoto na ra|aweto. Za da
se napravi ova pra{awe lesno za sekoj, biroto izbralo datum, dosta dale~en od minatoto, taka {to granicite na narodite da
bidat jasni za sekogo. Toj datum e januari
1937 godina. Sepak, ako liceto ne mo`e da
re{i vo koja zemja e rodeno, toa ima pravo
da poso~i dr`ava, zemja, mesnost ili provincija kako Bohemija, Pomorie, Elzas,
Besarabija, Kanton, Hrvatska i sl. ili,
pak, grad - Praga, Lvov, Dancing, Hong-Kong,
[tetin, Bratislava, Lodz itn.”
Imaj}i ja predvid ovaa rabota, koga
makedonskite Bugari }e bidat pra{ani
kade se rodeni, sekoj treba da ka`e deka e
roden vo Makedonija. Na takov na~in imeto na na{ata tatkovina, koe{to ne postoi
vo politi~kata mapa na Evropa, }e bide
registrirano vo statisti~kite podatoci
na Soedinetite Dr`avi. Zna~eweto na toa
e golemo.
Istiot bilten podolu pi{uva i za
slednoto izjasnuvawe. „Drugo dopolnitelno pra{awe, koe{to mo`e da predizvika pote{kotii, e toa, koe se odnesuva na
jazikot, na koj{to se zboruva vo ku}ata za
vreme na ranoto detstvo. Ako vo ku}ata
se zboruva na dva ili pove|e jazici - toa
isto taka mo`e da bide poso~eno”.
Na toa pra{awe makedonskite Bugari
vo ovaa zemja }e treba da odgovorat deka
jazikot, NA KOJ ZBORUVALE VO KU]ATA E
BUGARSKI, ne makedonski. Makedonskiot
jazik ne postoi vo naukata. Jazikot, na koj
zboruvaat makedonskite Bugari e bugarskiot jazik.
„Spored podatocite od Va{ington za
sobiraweto na site celosni podatoci za
prebrojuvaweto se anga`irani 120.000
du{i” (na istoto mesto, 279-280).
Avtorite na zbornikot so dokumentite za makedonskoto iseleni{tvo
vo SAD, na takvite napisi na vesnikot na
MPO gledaat kako na dobrovolna samoidentifikacija na Makedoncite, pa taka vo
dve fusnoti }e zaklu~at: Vo prvata fusnota pod prviot tekst stoi: „I taka, makedonskoto bugarsko iseleni{tvo vo SAD
vsu{nost pravi edna celosna dobrovolna
i apsolutno nedvosmislena samoidentifikacija, registriraj}i se vo oficijalnata dr`avna dokumentacija i na SAD deka
makedonskite pravoslavni Sloveni SE
BUGARI PO NACIONALNOST”. Vo vtorata
fusnota, po vtoriot tekst stoi:„Samo 4
godini pred jugokomunistite vo Skopje da
go isfabrikuvaat t.n. „makedonski jazik”,
makedonskite iselenici vo SAD doborovolno i so celosno soznanie go deklariraat slednoto: „MAKEDONSKIOT JAZIK
NE POSTOI VO NAUKATA”. Ovie izjavi na
avtorite, koi inaku se karakteriziraat
Istra`uvawa
NACIONALNO PRA[AWE
so ~ist antimakedonizam i omraza kon se
{to e makedonsko, ne nao|aat potvrduvawe
vo ovie dva napisa na vesnikot na MPO
„Makedonska tribuna”. Vo niv nema nikakov podatok koj bi zboruval za nacionalnata opredelenost na Makedoncite. ^udno
kako tie ne mo`at ili ne sakat da uvidat
deka takvite napisi se ~ista propagandna akcija za vreme na prebrojuvaweto na
naselenieto vo SAD vo 1940 godina. Tie
pretstavuvaat ~isto neciviliziran akt,
bidej}i upa|aat vo edno od najsvetite i
najintimnite pra{awa na poedinecot koj
sam traba da re{i za svoeto nacionalno
~uvstvo i za svojot maj~in jazik, bez nikakov pritisok i so propagandni napisi.
Upad vrz samoidentifikacijata na
Makedoncite se vr{i i vo statijata na
vesnikot „Makedonska
tribuna” od 20 avgust
1939 godina pod naslov
„Makedonskiot narod”
i „Makedonec”, Vo nea
avtorot pi{uva:
„Makedonski narod”
i „Makedonec” se poimi, koi{to mnogu ~esto
se sre}avaat vo govorite i pi{uvawata za
makedonskoto pra{awe.
I nivnoto zna~ewe se
tolkuva
najprevratno i skoro sekoga{
pogre{no. Toga{ e dobro da vidime kakva
sodr`ina sodr`at tie.
Poimot narod vo
dr`avnoto pravo ne
odgovara na etni~kiot
poim narod. Poznato e
deka narodot e eden od
trite elementi na dr`avata. Za da ima
dr`ava, potrebno e da ima teritorija
i vlast nad narodot, koja {to da go organizira. Sledstveno, na edna dr`avna
teritorija narodot - koj{to e eden i nedeliv - mo`e da bide sostaven od mnogu
narodnosti, koi{to `iveat na dr`avnata
teritorija. Bugarskiot narod, na primer,
vo dr`avnopravna smisla e sostaven od
narodnostite: bugarska, turska, evrejska
i sl. - od site narodnosti, koi{to ja naseluvaat bugarskata dr`avna teritorija.
Vo etni~ka smisla so poimot narod ja
ozna~uvaat narodnosta.
Makedonski narod ne postoi nitu vo
etni~ki odnos, zatoa {to nema nalice
nitu makedonska dr`ava, nitu, pak, e izvesna nekakva oddelna makedonska narodnost. No nie, Makedoncite, koi se borime
za politi~ko prepoznavawe, korisno e da
se slu`ime so poimot makedonski narod,
prvo, za da go potcrtame obedinuvaweto
na site makedonski narodnosti vo imeto
na eden op{t ideal i vtoro - da go izjavuvame na{eto re{enie od koe ne otstapuvame da go ostvarime politi~ki makedonskiot narod.
Poimot Makedonec isto taka ima svoe
zna~ewe. Toa bi odgovaralo na poimot
[vajcarec pri postoeweto na edna makedonska dr`ava. Mnozina, pred se, stranci,
se zala`uvaat i smetaat, koga nekoj }e im
ka`e „sum Makedonec”, deka so toa toj ja
izjavuva svojata narodnostna opredelba
ili, pak, mislat deka na toj na~in Makedoncite sakaat da ja iska`aat svojata `elba
za sozdavawe na nekoja nova etni~ka grupa
- makedonska narodnost - ~ie postoewe se
nalagalo od politi~ki potrebi na makedonskata realnost.
I dvata predloga ne se to~ni. Poimot
Makedonec ne e etni~ki, nitu, pak, preku
nego se saka da se opredeli samo nekakva
geografska pripadnost i da ja izjavime
na{ata gra|anska - ne narodnosna svest.
Koga eden Makedonec ka`uva „sum Makedonec” , toj saka da go ka`e istoto koe{to
eden [vajcarec izjavuva so zborovite
„sum [vajcarec, pa bil toj Germanec,
Francuzin ili Italijanec.
Poimite „makedonski narod” i
„Makedonec”treba da se upotrebuvaat vo
nivnata realna smisla i so celosno razbirawe na celta, koja {to se iska`uva
preku niv” (na istoto mesto, 273-274).
Na ovoj kontraverzen napis, tipi~en i
edinstven za bugarskata propaganda nema
da se osvrneme. Sekoj ~itatel e sposoben
samiot da izvle~e pouka od nego. No, vo
vrska so pogornite izlo`eni napisi vo
organot na MPO „Makedonska tribuna”,
se postavuva edno od osnovnite pra{awa:
Ako Makedoncite iselenici bile Bugari
i ako tie taka se ~uvstvuvale, toga{ zo{to
bila potrebna edna tolku ra{irena antimakedonska propaganda, vo koja se
podu~uvale Makedoncite i za svojata nacionalna pripadnost i za svojot jazik i
sl. Za da se vodi takva propaganda vo toa
vreme, morala da postoi podloga koja na
bugarskata nacionalisti~ka propaganda
ne im odgovarala. A taa podloga, sekako,
bila vo pojavata i postoeweto na makedonskata nacija. Podrug komentar tuka ne
e potreben!
Odnosot na organizacijata MPO kon
makedonskoto nacionalno pra{awe,
predizvika vnatre{en etni~ki konflikt
vo makedonskata zaednica vo SAD i vo
Kanada. Toj konflikt najmnogu dojde do izraz so formiraweto na
makedonski organizacii koi gi zastapuvale
nacionalnite interesi
na makedonskiot narod,
vo prv red, so pojavata
na MNS i MANS, kako i
po Vtorata svetska vojna, koga kako rezultat
na sozdavaweto na makedonskata dr`ava vo 1945
vo ramkite na FNR Jugoslavija i osnovawe na
makedonski nacionalni
organizacii so makedonska nacionalna orientacija. Vo taa smisla,
golema uloga odigrale
i makedonskite pravoslavni crkvi vo SAD, koi
svoeto mesto go najdoa
pod kriloto na Makedonskata avto}efalna
pravoslavna crkva, izgradeni od na{ite
iselenici. Postepeno vo toj period
Makedoncite po~nale da gi napu{taat
redovite na takanare~enite „makedonobugarski” crkvi i da se priklu~uvaat kon
noformiranite makedonski organizacii
i makedonski pravoslavni crkvi. Tie povedoa borba protiv MPO, koja pridonese
makedonskite iselenici da ja sfatat
su{tinata na taa organizacija.
Po proglasuvaweto na nezavisnosta i
suverenosta na makedonskata dr`ava vo
1991 godina procesot na izolirawe na
MPO me|u na{ite iselenici se zasilil,
bez ogled na pove}e nejzini akcii za
priznavawe na nezavisnosta na Makedonija. Vo nekoi slu~ai tie zaedno nastapija
so organizacijata „Obedineti Makedonci”. Vo toj period se zabele`uvaat i
izvesni pozitivni promeni vo rakovodstvoto na MPO i vo odnos na makedonskoto
nacionalno pra{awe.
41
Makedonija
ZAD ZAVESITE NA KANONITE SE KRIJAT SENI[TATA
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
@olti stranici
MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA
Iz
Izvodi
od pi
pismoto
ot na srpskirp
ot pravoslaven Ameri~ko-kanadski episkop Dionisije upateno do
srpskiot patrijarh German i do
arhiereite na SPC od 29 april
/12 maj/ 1959 godina
“Va{a Svetost
Va{i visokipreosve{tenstva
i preosve{tenstva, ~lenovi
na Svetiot arhierejski sobor
.....Svetiot arhierejski sinod
prepora~uva sodr`inata na aktot (se
misli na pismoto na Arhiepiskopot Dositej-zab. e moja) za sega da se
zadr`i od publikuvawe....dodeka celoto pra{awe ne se ra~isti.... Pri seto
toa, iako srpstvoto vo taa pokraina
zvani~no se pretvoruva vo „makedonstvo”, [to e najte`ok udar za Srpskata
pravoslavna crkva i srpskiot narod
kako takov, postojat nekolku drugi,
mnogu va`ni, kanonski pra{awa koi
predhodno mora da se ra~istat, pa duri
potoa da se dade zvani~no priznanie,
ako toa voop{to mo`e da se dade na taa
pokrainska, nova, samostojna, makedonska crkva
Najprvin treba da se raspravi
pra{aweto za legalnosta na makedonskiot Crkovno-naroden sobor od 4-6
oktomvri 1958 godina. Dali bilo koja
na{a visoka crkovna vlast bilo koga
dala odobrenie da toj i takov sobor da
se svikuva? Ako dala, vrz koj osnov i
kako toa go motivirala? Spored na{eto
mislewe toj sobor e samnare~en i negovite odluki ne bi mo`ele voop{to
da se odobrat. Po ~ij nalog vikarot na
Negovata Svetost srpskiot Patrijarh
mo`e{e da u~estvuva na toj sobor? Dali
toa go odobri srpskiot patrijarh i na
koj na~in? Ako go odobril, so koj akt?
Ako ne, zo{to se tolerira taa sostojba
i zo{to negoviot vikar ne e staven pod
sud?
Pod pretpostavka deka toa se tolerira do sednicata na svetiot Arhierejski
sobor, koj bi gi donesol nadle`nite odluki, dali episkopot Dositej voop{to
povikan na soborot i dali }e u~estvuva
vo rabotata na Sv. Arhierejski sobor?
Ako u~estvuva i ako e povikan, povtorno pra{aweto dobiva nova dimenzija i mo`ebi bi se na{lo re{enie „na
obostran interes” kako {to se veli vo
42
Pi{uva: Vasko Kostoj~inovski
spomenatiot akt?
Dali noviot, samonare~en, Ohridski
Arhiepiskop }e go podnese ili dali mu
go podnesol Ustavot na Makedonskata
pravoslavna crkva na odobruvawe na
Svetiot arhierejski sobor? Ako mu go
podnesol , molime da ni se dostavi
edna kopija na uvid. Ako ne mu podnesol, nie ne gledame kako voop{to mo`e
da se odobri i takov makedonski sobor
i takva Makedonska crkva!
Nie navistina ne go razbirame
takvoto kanonsko edinstvo na Makedonskata pravoslavna crkva so Srpskata
pravoslavna crkva kako {to se naveduva vo pismoto, koe bi se odr`uvalo
Srpski pravoslaven
Ameri~ko-Kanadski Episkop
+Dionisije
Srppreku Patrijarhot, no taka da ni Srp
skata pravoslavna crkva da se me{a vo
vnatre{nite raboti na Makedonskata
pravoslavna crkva, nitu pak Makedonskata pravoslava crkva da se me{a vo
vnatre{nite raboti na Srpskata pravoslavna crkva. Odnosno kako {to e toa
postaveno go razbirame kako kanonsko
edinstvo na celata Pravoslavna crkva
i odnosite me|u avtonomnite i avtokefalnite crkvi. Da ka`eme vaka kako
{to gi ima Srpskata pravoslavna crkva
so sekoja druga: Gr~ka, Ruska i drugi.
Koga, kako {to se naveduva vo pismoto, da ne se me{a ni edna crkva
vo rabotite na drugata, toga{ sosema
jasno proizleguva: deka ni Srpskata
pravoslavna crkva nitu neziniot Svet
arhierejski sovor nemaat pravo da
potvrdat, a u{te pomalku da go biraat
Ohridskiot Arhiepiskop kako ni drugite dvajca, nominirani, episkopi
na spomenatiot Ohridski sobor. Potoa, tuka ne mu se dava pravoto na Svetiot arhierejski sobor nitu na bilo
kakva arbitra`a na vrhovniot sud po
pra{awe na krivicata na makedonskite
episkopi, do kolku i koga bi se baralo
i bi se slu~ilo.
Seto toa, zna~i, ostanuva vo racete
na samostojnata Makedonska crkva. Ako
e taka, toga{ ni pod kakvi uslovi taa
crkva ne mo`e da se priznae.
Kone~no, se javuva pra{aweto koj
utre, koga }e umre Ohridskiot Arhiepiskop }e go rakopolo`i noviot arhiepiskop ili koj od drugite episkopi
duri i pod predpostavka da gi izbira
i predlaga regionalniot, makedonski
crkovno-naroden sobor?
Vo vrska so ovie pra{awa jas sum
na~elno protiv bilo kakvo priznavawe
na bilo koja makedonska crkva, bilo koj
Ohridski Arhiepiskop so toa {to:
a/ Prvo, da se prou~i Ustavot na
taa crkva i da se usoglasi so duhot na
Ustavot na Srpskata pravoslavna crkva
ili barem so mitropolitskiot sistem,
ako so vakvo re{enie takov se sozdava,
na edna cela i nedeliva Srpska pravoslavna crkva;
b/ Ako so ova se soglasuva Inicijativniot odbor, toga{, noviot,
samonare~en Ohridski Arhiepiskop
da ne se stava pod sud ili zabrana na
sve{tenodejstvijata dodeka toj Ustav ne
se sredi i ne bide odobren od Svetiot
arhierejski sobor na Srpskata pravoslavna crkva. Do kolku toj ne pristanu-
@olti stranici
NA GOLEMOSRPSKIOT KLERONACIONALIZAM
- AVTONOMNA I AVTOKEFALNA
va, toga{ da se stavi pod sud episkopot
Dositej za sozdavawe na raskol vo Srpskata pravoslavna crkva, a odlukite na
soborot od minatata godina da se smetaat za neva`e~ki;
v/ Se dodeka ova osnovno pra{awe
ne se sredi, mislam na pra{aweto na
Ustavot i organizacijata na Makedonskata crkva, po nikoja cena da ne se
rakopolo`uva bilo koj za episkop za
eparhiite na Jug, bidej}i tek toga{
}e dojde do potresi i definitivno
razedinuvawe so Srpskata pravoslavna
crkva.
Mislam deka edna zaedni~ka komisija vo duh na kompromis i zaedni~kite
obostrani interesi na Pravoslavnata
Crkva Hristova bi trebalo da seformira i toa pra{awe go zeme vo re{avawe
za noviot soziv na Svetiot arhierejski
sobor idnata godina.
Vo vrska so ova izlagawe mu predlagam na Svetiot arhierejski sobor, za sega da ne se dava bilo kakvo
priznavawe nitu na makedonskata crkva
nitu na nejziniot Ohridski Arhiepiskop, se dodeka postavenite pra{awa ne
se sredat...........
Oddaden na Svetiot arhierejski
sobor
Srpski pravoslaven
Ameri~ko-Kanadski Episkop
+Dionisije
Vakvite stavovi na Dionisije gi
podr`uvaat i drugi episkopi. Episkopot `i~ki Vasilije na protojerejot
Milan D. Brki} }e mu izjavi:.........„S
tatusot na makedonskata crkva e ~isto
politi~ka tvorba na re`imot . No kako
{to e denes, po sila na prilikite, sozdadena taka utre mo`e da se ukine isto
taka po diktat na novite politi~ki
potrebi” . Sli~en e stavot na mitropolitot Dobro-Bosanski Nektarije,
koj zablagodauvaj}i se na 100 SAD $
donacija }e mu pi{i na Dionisije: „
[to se odnesuva do priznavaweto na
makedonskata crkva, Soborot donese odluka - poinaku ne se mo`e{e - vo edna
raka makedonskata crkva e avtonomna,
a vo druga - avtokefalna. Gledavme da
ne se ogre{ime na kanonite, kolku toa
be{e mo`no....”
Svetiot Arhierejski sobor na SPC
so aktot br. 1744/zap. 343 od 26 juni
1959 god mu go dal sledniot odgovor:
Patrijarh Srpski
+ German
8. Izvod od pismoto na Sv. arhierejski sinod na SPC
od 26 juni 1959 god.
„ Va{e Preosve{tenstvo,
Svetiot Arhierejski sobor na
Srpskata pravoslavna crkva, otkako
go razgleda predmetot vo vrska so
pra{aweto za nastanatite crkveni
priliki vo NR Makedonija pod br. AS
br.47/1958 i 6/1959 godina-zap. od
17/4 juni 1959 godina ja donese slednata odluka:
„Svetiot Arhierejski sobor vo celost
go odobruva stavot na Svetiot arhierejski sinod vo vrska so pra{aweto na
crkovno-narodniot sobor, odr`an bez
odobruvawe na Srpskata pravoslavna
crkva, vo Ohrid 4-6 oktomvri 1958 godina, samovolnoto zaminuvawe na vikarniot Episkop topli~ki Dositej na
sobor i ne kanonskiot izbor na Episkop, {to go be{e predlo`il na sedmata
sednica na Svetiot arhierejski sobor
od 10 juni 1959 godina.
1. Svetiot arhierejski sobor konstatira: deka eparhiite skopska, ohrid-
sko-bitolska i zletovsko-strumi~ka, na
crkovno-narodniot sobor odr`an na
4-6 oktomvri vo Ohrid, se oddelija vo
samostalna Makedonska pravoslavna
crkva koja se upravuva spored Ustavot
donesen na toj sobor, a i natamu ostanuva vo kanonsko edinstvo so Srpskata
pravoslavna crkva preku nejziniot poglavar Negovata Svetost Patrijarhot na
Srpskata pravoslavna crkva.
2. So `elba da se odr`i edinstvoto
i so~uva kanonskiot poredok na pravoslavnata crkva, Svetiot arhierejski sobor prepora~uva vo spomenatiot Ustav
da se izvr{at slednite izmeni:
Vo ~l. 1 posle zborovite „se nao|a
vo kanonsko edinstvo so Srpskata pravoslavna crkva preku nejziniot poglavar Negovata Svetost Patrijarhot
na Srpskata pravoslavna crkva”da se
dodade: „koj e Patrijarh i na Makedonskata pravoslavna crkva”(sledat predlozi i dopolnuvwa na 165 ~lenovi od
Ustavot na MP- zab e moja).........
Vo interes na o~uvuvaweto na kanonskoto edinstvo so Srpskata pravoslavna
crkva, site izmeni na Ustavot i na Uredbite koi gi donesuva Mitropolitskiot crkovno-naroden sobor, moraat da
se zasnovaat na osnovnite kanonski
na~ela na Prvoslavanata crkva.
3. Rakovodej}i se od najvisokite interesi na crkvata i dr`avata i
crkovnata ikonomija, Svetiot arhierejski sobor ja ovlastuva Negovata Svetost Patrijarhot da poveli da postapi
spored ~l. 55 to~ka 4 od Ustavot na Srpskata pravoslavna crkva otkako gornite
preporaki }e bidat prifateni.
4. Mitropolitot i eparhiskite
Arhierei na Makedonskata pravoslavna
crkva }e u~estvuvaat kako ~lenovi na
Izbornoto zasedanie za izbor na Patrijarh na Srpskata pravoslavna crkva.
5. Titulata i li~nite belezi spored
~l. 52 to~ka 6 i 7 od Ustavot na Makedonskata pravoslavna crkva, Mitropolitot
makedonski }e gi nosi na teritorijata
na Makedonskata mitropolija.
6. So ovaa odluka prestanuvaat da
va`at propisite na Ustavot na Spskata pravoslavna crkva za eparhiite
i arhiereite na teritorijata na NR
Makedonija. (kurzivot e moj).....
Predsedatel
Na Svetiot arhierejski sinod
AEM i Patrijarh Srpski
+ German s.r.
43
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
ME\U POLITI^KOTO UPRAVUVAWE I PAZARNITE MEHANIZMI
++389
@ELBA DA SE @IVEE VO „SOCIJALNA EVROPA“
E
vropejcite sakaat da `iveat
vo “socijalna Evropa”. Toa go
poka`uvaat razni istra`uvawa,
pri {to mnozinstvoto evropski gra|ani se izjasnuvaat deka
preferiraat da `iveat na eden kontinent
koj se razlikuva od SAD, koga stanuva zbor
za socijalnite sistemi na osiguruvawe vo
op{tetsvoto na balgosostojba vo slu~aj
na nevrabotensot i boleduvawe. Vo eden
neodamna prezentiran izve{taj na EAPN,
sovetodavna neformalna mre`a koja gi
reprezentira nevladinite organizacii
i grupi, se analiziraat proklamiranite
zalo`bi na EU, odnosno vetenite ambicii
na nejzinite ~lenki za intenzivirawe na
borbata protiv siroma{tijata do 2010 godina. Nema mnogu svetli tonovi vo spomenatata analiza. Glavniot zaklu~ok e deka
mnogu malku napredok e postignat, osven
vo nekoi isklu~oci. Nekoi ~lenki na EU
– spored analizite na EAPN, koja ima
sovetodavna uloga kon Evrokomisijata,
Ministerskiot sovet i Evroparlamen-tot
– se ~ini sosema gi zapostavuvaat takvite
ambicii, a {to za posledica go ima i
serioznoto namaluvawe na doverbata na
EAPN vo golemiot proekt EU.
Vo Evropa siroma{tijata se izrazuva so relativni merila. Siroma{en
e onoj {to ima 40 otsto od prose~niot
li~en dohod vo zemjata. Brojkata na takvi
gra|ani vo EU ne se namaluva. Naprotiv,
armijata siroma{ni evropski gra|ani,
spored spomenatite kriteriumi, vo tri
zemji-~lenki e vo porast – vo Ungarija,
Finska i [vedska. Vo Skandinavija malkumina smetaat deka siroma{tijata i
klasnite razliki pretstavuvaat seriozen
evropski problem. No, kako {to uka`uva
EAPN, koja pravi silni zalo`bi za posilen glas vo borbata protiv siroma{tijata
vo sekoja ~lenka na EU, faktot deka minimalnata plata vo Francija e 15 pati
povisoka od minimalecot vo Bugarija,
jasno gi otslikuva kontinenatalnite
razliki koi te{ko deka }e is~eznat bez
intenziven politi~ki anga`man. So otvorenite granici i sloboden pristap do
pazarite, vrtoglavite razliki stanuvaat
eksplozivni.
@elbata na mnozinstvoto Evropejci da
`iveat vo edna “socijalna Evropa”, spored
analizite na EAPN, e ispravena pred
dilema. Neednakvosta i siroma{tijata
se sepak zaedni~ki problem. No ednovremeno ne postojat politi~ki instrumenti
koi bi mo`ele da go pottiknat razvojot
vo posakuvana nasoka. EU vo osnova mo`e
samo da postavuva i definira celi. No
kako da se pridobijat vladite da go tretiraat zna~eweto na takvite celi na vr-
Pi{uva: Ivica ^elikovi}
specijalno od [vedska
vot na listata na svoite prioriteti na
doma{en plan?
Dva zaklu~oka vo izve{tajot na EAPN
zaslu`uvaat posebno vnimanie. Kako
prvo se konstatira deka vo site zemji~lenki na EU nedostasuva temelna strategija za borba protiv siroma{tijata,
ili, poinaku re~eno, politika za ramnopravnost. Pove}eto evropski zemji se
zadovoluvaat so fokusirawe vrz oddelni
strategiski socijalni pra{awa, kako,
na primer, strategija za borba protiv
detska siroma{tija ili za podobruvawe
na uslovite vo koi `iveat penzionerite.
Kako vtoro, izve{tajot na EAPN go potvrduva ona {to drugi izve{tai izgotevni od
strana na EU ve}e go konstatiraa, deka namaluvaweto na nevrabotenosta ne zna~i i
avtomatsko namaluvawe na siroma{tijata,
a kako dobar primer za takvite tendencii
se poso~uva razvojot na pazarite na trud
vo Velika Britanija i [vedska.
Zgora na toa se slu~i finansiskata
kriza. Borbata protiv siroma{tijata
nesomeno }e se nametnuva kako edno od
su{testvenite ptra{awa vo naporite za
namaluvawe na socijalnite razliki. Del
od analiti~arite smetaat deka ekonomistite, i kapitalizmot po sebe, nepravedno
se obvineti kako odgovorni za ekonomskata kriza. Za krizata verojatno treba
poprvo da se razmisluva vo kontekstot
na ~ove~kata priroda, a {to ekonomskata
teorija nikoga{ ne uspeala da go istra`i,
iako go tvrdi sprotivnoto. Preferiraweto na kapitalizmot kako sistem glavno se
zasnovuva vrz iskustvata {to gi nudat alternativite, pred se administrativnata
planska ekonomija koja gi gu{i raznite
vidovi slobodi , a koi neophodno mora da
bidat garantirani za kapitalisti~kata
pazarna ekonomija da mo`e da funkcionira. Tokmu zatoa se konstatira deka
kapitalizmot bez demokratija ponekoga{
e mo`en kako re{enie, no nikakva demokratija ne bi mo`ela da egzistira bez
kapitalizam.
Politikata i pazarot imaat razli~ni
mehanizmi za da se spravuvaat so ekonomskite restrikicii, i mora da imaat
takvi mehanizmi. Sekoga{ mo`e i treba
da se diskutira kako tie demokratski mehanizmi funkcioniraat, i kako bi mo`elo
da se podobrat – zabele`uva porane{niot
socijaldemokratski {vedski premier Ingvar Karlson – uka`uvaj}i deka tie sepak
ne mo`e da bidat smeneti so toa {to }e se
koristat pazarni mehanizmi namesto niv.
Vo dnevno-politi~kata debata ~esto se
doveduvaat vo me|usebna sprotivstavenost
pazarnata ekonomija i politi~koto upravuvawe, kako nespoivi golemini. No, vo
realnosta ne stanuva zbor za ili-ili, tuku
i za edno i za drugo. Postojat ne{ta koi se
ostvarlivi samo na pazarot, a ima i takvi
pra{awa koi samo politikata mo`e da gi
re{ava – a za dobro funkcionirawe na
edna ekonomija se baraat merki i zalo`bi
i od dvete strani. Bi mo`elo, vsu{nost,
da bide pogre{no dokolku politikata se
obide da gi prezeme vistinski funkcii na
pazarot. Kako {to denes izgleda debatata
vo zapadniot svet, postojat pri~ini da se
uka`e deka rezultatite na ist na~in bi
bile lo{i dokolku se dozvoli pazarot da
go prezeme ona {to e op{testvena funkcija, i op{testvena odgovornost. Pazarot,
zna~i, ne mo`e da se spravi so izvesni
pra{awa. Potrebni se politi~ki utvrdeni
pravila za racionalno stopanisuvawe,
konstatira Ingvar Karlson.
Na britanskata muzi~ka scena se
slu{aat mra~ni tonovi koi vo izvesna
smisla poso~uvaat deka i evropskata
politi~ka klima vo narednata godina bi mo`ela da bide depresivna na
sli~en na~in kako {to, na primer, zvu~i
{kotskiot bend Glasvegas: “Bura e na
horizontot. A poradi nea, ne mo`am da
go vidam sonce-to”. Skepticite i pesimistite obi~no velat deka evropskite
vladi istapuvaat so fini zborovi {tom
}e se spomene borba za iskorenuvawe
na siroma{tijata. No potem nikoj ne
prezema ni{to pozna~ajno. Sepak, site
znaat na ~ija smetka }e bide pripi{ana
cenata za izlez od krizata koja zema s#
pogolem zamav. Tokmu zatoa, malku ne{ta
zboruvaat deka i naredniot izve{taj na
EAPN }e bide pomalku depresiven. [to se
odnesuva do zemjite od Balkanot, koi bea
te{ko pogodeni od krvavite uni{tuva~ki
vojni vo 90-ite godini i potem minaa niz
bolna ekonomska tranzicija, do neodamna
obnoventa verba vo idnina {to vetuva
pove}e ima{e razbirliva potkrepa. Sega
se ~ini deka globalnata ekonomska griza gi rasprsnuva nade`ite za zabrzan i
tolku neophoden ekonomski razvoj.
POKA@ETE
IM ZABI!
Narodski re~eno, poka`ete im zabi
na tie {to ne par~osuvaat niz istorijata. Ima li u{te takvi koi mislat deka
so „cile-mile” }e ne prifatat i }e ni
go priznaat zaslu`enoto. Ako gi ima, a
gledam deka gi ima (me|u komunistite),
tie stra{no se la`at. Svetot, pred se,
priznava samo sila, dali silata na argumentite ili silata na oru`jeto. Fakt
e deka nie ja nemame silata na oru`jeto,
ama zatoa ja imame silata na argumentite. Spored toa, treba na svetot da mu se
doka`e deka nie sme vo pravo. Ako pred
sto godini na{ata vistina uspeala da
dopre do svetot preku vostanija, atentati i gemixii, barem denes toa e mnogu
poednostavno koga televiziite i vesnicite stasuvaat do najdale~nite mesta
vo svetot. Jasno e deka nekade treba i
da se plati, ama {to e toa vo odnos na
dobivkata za nacijata i za dr`avata. A
kako mislite deka na{ite du{mani go
ostvarile primatot, pa so pari, sekako.
Preku edna bajka („Ilijada” i „Odiseja”)
uspeale cela istorija da sozdadat.
A od druga strana, eden pi{an dokument (Filipiki) da go izbri{at od svojata i od svetskata svest. E, pa vo nas e
gre{kata!
Itno treba od Tabanovce do Bogorodica da se postavat bilbordi so tekstovite od Filipikite na makedonski,
angliski i na gr~ki i toa svetle~ki.
Isto taka, da se plati tie tekstovi da se
pojavat na Bi-Bi-Si i na Si-En-En. Dokumentarecot {to se pojavi na MTV za egzodusot na Makedoncite od Belomorska
Makedonija, ako ne go vidi svetot, nema
ni{to od toa.
Bez pari toa nikoj nema da go
prika`e. Treba da se koristi iskustvoto
na Ermencite koi po 90 godini uspeaja
vo svoite napori da mu poka`at na svetot kakov egzodus do`iveale vo 1915 godina koga bile likvidirani 1.500.000
du{i.
I turskata dr`ava vlo`uva{e
ogromni napori da gi skrie tie nedela,
no toa ne im uspea. Denes svetot znae za
toj zlo~in isto kako {to znae i za mnogu
drugi, a do na{ata dr`ava e dali svetot
}e doznae i za na{iot egzodus. A potoa
se }e bide polesno i poednostavno.
Namesto da se molime i da koleni~ime,
treba da im ja ka`eme vistinata, koj ~ija
istorija kradel i ~ii teritorii okupiral. Vo sprotivno, nie sekoga{ za svetot
}e ostaneme del od neciviliziraniot
Balkan i voop{to ne treba da gi zemame
predvid komuwarskite zabele{ki od
tipot: A {to }e napravi Makedonija so
toa {to }e ja tu`i Grcija, {to }e napravi
so toa {to gi bara imotite vo Grcija,
i sli~ni budala{tini od onie {to 60
godini spieja vo udobni fotelji i najmalku gi interesiraa i zasegaa nacijata
i dr`avata.
Blagoja Filipovski
Dva prsta
[UBA[I] SAKAL DA ISELI 100.000
MAKEDONCI OD EGEJSKA MAKEDONIJA
Vo po~etokot na 1945 godina
sojuzni~kite sili Britanija, SAD i SSSR
bile silno zainteresirani za idninata
na Makedonija. No, ne zatoa {to tie sakale
da sozdadat slobodna i nezavisna Makedonija, tuku poradi svoite poedine~ni
geopoliti~ki interesi. Zatoa diplomatski slu`bi na ovie zemji ne samo {to bile
vo postojana i intenzivna vrska so vladite
na Jugoslavija, Bugarija i na Grcija tuku
tie edna so druga se nadmudruvale koja od
niv }e uspee da im go podmetne na drugite
svojot plan. Kako zavr{i taa diplomatska
igra za idninata na Makedonija? Ona {to
ostanuva nesfatlivo i den-deneska e toa
{to Ivan [uba{i}, toga{en minister na
Federativna Jugoslavija, imal namera
prisilno da go iseli celokupnoto makedonsko naselenie od Egejska Makedonija,
za koe toj mislel deka broi okolu 100.000,
so {to bi se razre{ilo „makedonskoto
pra{awe”, {to bilo golem problem za razvoj na dobrososedski odnosi me|u Grcija i
Jugoslavija.
Golemite sojuzni~ki sili, vo princip,
ne bile protiv sozdavawe na makedonskata dr`ava, no tie ne se soglasuvale me|u
sebe kako da izgleda idnata makedonska
dr`ava. SSSR urgiral za prisoedinuvawe
na makedonskite teritorii vo sostav na
federalna Jugoslavija, dodeka, pak, SAD i
Velika Britanija ne sakale soedinuvawe
na makedonskite teritorii, zatoa {to toa
ne i’ bilo od korist na Grcija. Za da se
spre~i planot za soedinuvawe na makedonskite teritorii, glavnata diplomatska
uloga za idninata na makedonskata dr`ava
vo svoi race ja prezela Velika Britanija.
Vpro~em, taa im dirigirala na SAD kakov
da bide nivniot stav vo odnos na Makedonija. Takviot superioren odnos na Anglija
sprema Amerika sigurno mo`e da se vidi i
vo telegramata {to bila upatena do amerikanskiot dr`aven department od Barnes,
amerikanski diplomat vo Sofija, na 26
januari 1945 godina, a so ~ija sodr`ina
bila zapoznata i bugarskata vlada:
„Vladata na Negovoto veli~estvo ne
e na mnenie da se odobri formirawe
ekskluzivna federacija me|u Jugoslavija
i Bugarija. No, nie sme podgotveni da
se soglasime so federacija na site balkanski dr`avi sostavena od sega{nite
sojuznici i od nivnite neprijateli, a so
mo`nost za vklu~uvawe i na Turcija vo
nea. Isto taka, Negovoto veli~estvo silno
se sprotivstavuva na sozdavawe golema
Makedonija, vo koja bi bila vklu~ena i
teritorijata pod Grcija, no nie sme podgotveni da ja odobrime idnata makedonska dr`ava vo sostav na Jugoslavija…
Negovoto veli~estvo stava do znaewe deka
sekoe prisoedinuvawe na teritorija od
Bugarija so jugoslovenskata federalna
dr`ava Makedonija bez soglasnost na ON }e
se smeta za akt za koj Negovoto veli~estvo
e so mislewe deka bugarskata vlada nema
pravo da go stori toa”.
Ovaa britanska zakana protiv soedinuvawe na makedonskite teritorii pod
Grcija i Bugarija dr`avniot department
na Amerika ja prifatil kako svr{en ~in,
iako SAD bile so stav deka `elbata na lokalnoto naselenie treba da se po~ituva. Vo
telegramata od 24 fevruari 1945 godina
do britanskata ambasada vo Va{ington,
amerikanskiot department odgovoril deka
„SAD se so pozicija deka postojnite predvoeni granici na Jugoslavija, Bugarija i
Grcija vo odnos na makedonskata teritorija treba da se po~ituvaat kako polnopravni
i kakva bilo nivna revizija edinstveno
mo`e da se izvede so po~ituvawe na `elbata na naselenieto i so me|unarodna
poddr{ka, vo ramki na povoenata miroqubiva podelba”.
Kako {to se gleda tuka, SAD vo princip bile da se po~ituva `elbata na lokalnoto naselenie, no tie sepak popu{tile
pod pritisokot na britanskata vlada i
go pregazile principot na sopstveniot
politi~ki duh da se po~ituva `elbata na
narodot, pa i’ dozvoluvaat na Britanija da
ja skroi politikata na Balkanot po svoja
merka. „Amerikanskata vlada se soglasuva”, stoi vo istata telegrama, „so pogledot
na britanskata vlada deka ne postoi legitimna baza za poddr{ka na Makedonija,
bilo da e toa za nezavisna i samostojna
dr`ava, kako del od Jugoslavija ili pak
del od golemiot slovenski sojuz, da i’ se
dade teritorijata pod Grcija so objasnuvawe deka taa teritorija e makedonska”.
Na ovoj na~in Velika Britanija uspeala
da ja pridobie Amerika za da go za{titi
svoeto mileni~e Grcija.
Ovoj britanski pritisok vrz sojuznicite, kako i vrz Jugoslavija i Bugarija, silno go rastresol jugoslovensko-bugarskiot
plan za soedineta Makedonija vo federalna Jugoslavija. Britanskoto politi~ko
vlijanie vrz idninata na Makedonija i
makedonskoto naselenie pod Grcija, za
`al, uspeva da ja legitimizira podelbata
na Makedonija. Toa se gleda koga toga{niot
premier na Jugoslavija - [uba{i}, na eden
diplomatski priem mu go objasnil revidiraniot jugoslovenski plan za Makedonija
na amerikanskiot politi~ki sovetnik
Aleksandar C. Kirk, koj bil stacioniran
vo Sojuznata voena komanda vo Evropa. Ovoj
amerikanski diplomat vo telegramata od
26 fevruari 1945 godina, koja ja ispratil
do amerikanskiot dr`aven sekretar, vaka
go opi{al planot na [uba{i} za Makedonija: „Toj re~e deka ne e na mislewe oti
}e postoi neizbe`en problem so Makedonija… Toj re~e deka nikoj ne ja osporuva
`elbata za slobodna Makedonija vo Federativna Jugoslavija. Toj isto taka objasni
deka i Bugarija nema da se sprotivstavi
na ovoj plan, a tvrde{e deka i pra{aweto
so gr~ka Makedonija nema da pretstavuva
pogolem problem. Toj re~e deka vo gr~ka
Makedonija `iveat okolu 100.000 Makedonci, koi bi gi iselile vo jugoslovenska
Makedonija i taka bi se re{il problemot
so Grcija”.
Du{an Sinadinoski, Detroit
45
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
STANI[EV SAMO SAKA DA BIDE „INTERESEN“ !
Dva prsta
Denovive ne poseti premierot na
Bugarija. Nekulturno, a izgleda od
`elba da bide „interesen”, po~na da
ni ka`uva {to ne mu e po }ef kaj nas:
na{ite mediumi i nekoi asocijacii
koi gi urivale „dobrite” makedonskobugarski odnosi i lica od Bugarija
(OMO - Ilinden) koi i ne znaele {to
sakaat! No, koga tie ne znaat - znae
Stani{ev, pa onaka nasmean od uvo
do uvo, ni veli - sakale da bidat „interesni”, za{to koga toa ne bi go pravele ne bi postoele ! Vakvata nivna
„interesnost” im nosi golemi bugaro(demokra)torturni privilegii, se
uverivme i nie i Strazbur.
Se razbira, Stani{ev ne zaboravi
po deset iljadi i prvpat da ne potseti
deka „Bugarija prva ne priznala” kako
dr`ava. Kako sega da ne barame od nea
da ne otpriznae po tolku bugarski potsetki i dosetki ?
Kako vo prikaznata de, koga onoj mu
ja pozajmi guwata za da ne go vrne sopatnikot, a po do`dot 5-6 pati go pra{uva
kako }e pominel da ne mu ja be{e pozajmil ! I kako {to ovoj iznerviran se
nurna vo bli`nata reka i izleguvaj}i
go zapra{a dali pove}e }e be{e mokar
od toa, i nie pra{uvame:
„Navistina {to }e be{e “ prvi da
ne ne priznaevte ?!”
Osobeno {to i priznavaweto od
Turcija be{e re~isi istovremeno i istiot den, no od nea ne gledame „fanfi
i festivali” a ne pak otekuvawe-potsetuvawa.
Od bugarska strana i drugo „nezadovolstvo” “ spomenicite na bugarskite
vojnici od pred 100-tina godini kaj nas
ne se sredeni ! Tie vojnici se pova`ni
iako ne se `ivi u{te pred 100-tina godini, odo{to `ivite Makedonci denes
vo - evropska Bugarija ! [to ~ovek da
misli za vakvoto poimawe demokratija,
osven deka mo`ebi nekakva alhemiska
Maticata - most na makedonskoto zaedni{tvo
Dali sakate da ja primate ilustriranata revija na iselenicite od
Makedonija kako podarok koj }e pristiga na Va{ata doma{na adresa?
Edinstveno {to treba da napravite e da ni go ispratite popolnetiot
kupon i da uplatite na na{ata smetka onolku kolku {to e potrebno
za da gi pokrieme tro{ocite za isporaka na revijata “Makedonija”
do Va{iot dom. Potoa “Makedonija” sekoj mesec }e bide del od
Va{ata doma{na biblioteka. Nara~ajte, ~itajte i prepora~ajte ja
„Makedonija” na Va{ite rodnini i prijateli i so toa aktivno }e
u~estvuvate vo ostvaruvaweto na edinstvenata misija na Maticata:
Obedinuvawe na site Makedonci nasekade vo svetot!
46
pojava ~udno ja zgolemila mozo~nata
aktivnost na EU-istokot ni. A Stani{ev
ne povikuva i da sme do{le do kompromis za imeto so Grcija, rabota koja i
ne mu e vo ovaa agenda za{to e bilateralno pra{awe.
Go povikuvame i na{eto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, da ne se
odnesuva inertno koga e vo pra{awe
ovaa sosedna zemja. Osobeno {to se
bli`i datumot za presudata vo sporot
za registracija na OMO „Pirin” vo
bugarskiot sud (23 dekemvri, . 2008
god.) t. e da vozvrati soodvetno diplomatskata praktika.
Izgleda kaj nas sekoj mo`e da
dojde i da ni trese svoi nacionalromanti~arski viduvawa no i navredi
na na{iot nacionalen identitet, a da
nie doma}inski odmol~uvame (pred 10tina godini Pangalos srede Skopje) .
Za kraj, do na{ite sosedi, samo so
iskren pristap se gradat vistinski
odnosi, a ironijata i negatorstvoto
“ }e vi se vra}aat od glava i sekoga{
po`estoko.
ZG „Iskon”, ZG „Negotinski krug”,
ED „Svetlina”,
O@ „Demokratska `ena”,
ZG „Mladi potencijali” - Negotino
Novi pretplatnici na
revijata “Makedonija”
Vladimir Krstevski
Boris Kitanovski
Du{ica i Radoslav
Stefanovski
Vasil Galev
Lila Obu}a
Lila Ra`natovi}
Srbija
Srbija
Srbija
Srbija
Srbija
Srbija
Antikvarnica
„MAKEDONSKA NACIJA”
- NEZAVISNO SPISANIE ZA
OP[TESTVENITE
PRA[AWA I KULTURA
OBEDINITELEN
FRONT NA
MAKEDONIJA
Pred godina i polovina, poto~no va maj
mesec 1972 godina se odr`a posledniot
kongres na na{ata borbena nacionalna
organizacija Dvi`eweto za osloboduvawe
i obedinuvawe na Makedonija. Periodot
od minatiot kongres dosega na{eto borbeno Dvi`ewe go izmina vo aktivna patriotska dejnost kako vnatre vo Makedonija
taka i nadvor srede na{ata mnogu-brojna
emigracija i postigna neverojatno krupni
rezultati vo borbata za osloboduvawe
i obedinuvawe na na{ata raspar~ena i
ugnetena makedonska nacija i tatkovina.
Vo ova te{ka, no epska borba Dvi`eweto
za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija izrasna vo vistinski izrazuva~ na
nacionalnite streme`i na na{ata nacija
i vo nejzin predvodnik za osloboduvawe i
obedinuvawe. Od minatiot kongres navamu
niknaa potkomiteti i drugi mestni organizacii na na{eto Dvi`ewe vo mnogu zemji
po svetot: vo Amerika, Avstralija, Kanada,
vo razni zapadnoevropski zemji, pa duri
i vo isto~noevropskite zemji kade {to
makedonskata patriotska emigracija u{te
nema sloboda za legalno organizirawe.
Nacio-nalnata ideologija i politi~kata
platforma na na{eto Dvi`ewe najdoa
privrzanici i simpati-zeri vo {irokite makedonski masi vo site krai{ta na
Makedonija, vo site tri okupacioni zoni
i nasekade kada {to `iveat Makedonci
vo stranstvo. Denes Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija
ne e samo nadvore{na organizacija na
makedonskata patriotska emigracija tuku
i vnatre{no revolucionerno Dvi`ewe na
makedonskiot narod. Po gradovite i selata
na raspar~ena i utnetena Makedonija se
sozdavaat ilegalni organizi-rani grupi i
komiteti pod imeto i viornoto ilindensko
zname na Dvi`eweto za oslobodu-vawe i
obedinuvawe na Makedonija. Za ova ne{to
ni zboruvaat procesite na pripadnicite
na na{eto Dvi`ewe vo taka nare~enata
„Socijalisti~ka Republika Makedonija”.
Nasekade vo razdelena Makedonija se
~uvstvuva patriotskata dejnost na na{eto
Dvi`ewe, negovoto ime se nosi od usta,
toa ime stana simbol na vozobnovenata
gocedel~evska i ilindenska borba za slobodna i obedineta Makedonija. Na{eto
Dvi`ewe vo svoite redovi i so svojata semakedonska nacionalna platforma gi obedinuva vo edinstven nacionalen front patriots-kite snagi na na{iot narod vo trite
okupacioni zoni, kako i onie od makedonskata emigra-cija. Na{eto Dvi`ewe ve}e
ispolni posebna i mnogu va`na istoriska
zada~a so toa {to so svojata dejnost i svojata politi~ka platforma odnovo go postavi makedonskoto pra{awe na negovite
gocedel~evski i ilindenski principi.
Na{eto Dvi`ewe ja razobli~i izmamata na
novite vrhovisti vo Skopje koi go zabluduvat na{iot narod deka idealite na Goceta i
na Ilinden bile ostvoreni so sozdavaweto na takanare~enata Socijalisti~ka
Republika Makedonija vo Jugoslavija.
Na{eto Dvi`ewe so nesoborlivi fakti
ja razobli~i ovaa izmama na dene{nite
vrhovisti uka`uvaj}i deka Makedonija ne e
samo Vardarska Makedonija, deka i Egejska
i Pirinska Makedonija se sostavni delovi na na{ata nacija i tatkovina. Na{eto
Dvi`ewe go razobli~i vrhovisti~kiot lik
na vlastodr{cite vo Skopje koi granicite
na Ma-kedonija predavni~ki i kukavi~ki gi
svedoa na granicite na biv{ata srpska okupaciona zona, na „vardarskiot pa{aluk”.
Na{eto Dvi`ewe ja razobli~i pred makedonskiot narod i antimakedoskata politika na Tito koj makedonskiot narod go
smeta za narod od poniska kategorija pa
zatoa ne se interesira za sudbinata na
Makedoncite vo Pirinska i Egejska Makedonija koi se nao|aat pod silen i postojan
denacionalizatorski teror i istrebuvawe. Na{eto Dvi`ewe ja iznese vistinata
pred makedonskiot narod deka politikata
na dene{na Jugoslavija po pra{aweto za
makedonskoto nacionalno osloboduvawe i
obedinuvawe e antimakedonska politika
bidej}i taa e naso~ena kon odr`uvawe statu kvo na politi~kata polo`ba sozdadena
so sramniot imperijalisti~ki Versajski
dogovor koj ja sankcionira{e podelbata na
Makedonija. Na{eto Dvi`ewe ubeditelno
mu uka`uva na makedonskiot na-rod deka
47
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
Antikvarnica
toj treba da bara novi pati{ta za os- triotska dejnost da se rakovodime samo od uni{tuvawe. Na{iot narod vo SR Maketvoruvawe na svoeto nacionalno obedinu- tie pravilno razbrani na{i nacionalni donija treba da razbere i da po~uvstvuva
interesi, samo od pravilnoto procenuvawe deka na{eto Dvi`ewe koga se bori provawe.
Na{eto Dvi`ewe postigna i ogrom- na politi~kata situacija. Ako ova ne{to tiv antimakedonskata Titova politika
ni uspesi vo razobli~uvaweto na gol- ne go storime DOOM }e zastrani vo edna i protiv projugoslovenskiot vrhovizam
emobugarskite, golemogr~kite i golemos- avanturmsti~ka i neodgovorna politika na vlastodr{cite vo Skopje se bori za
rpskite pretenzii nasekade kade {to tie i }e ja izgubi doverbata na makedonskite doizgraduvawe na makedonskata nacionapostojat. @estoko i beskompromisno se patriotski snagi, a osven toa i }e se kom- lna dr`avnost, se bori za osloboduvawe i
razobli~uvani i na{ite nacionalni promitira pred nadvore{niot svet. Pod obedinuvawe na cela Makedonija, a ne za
renegati bugaromanskite vrhovisti od ~uvstvo za nacionalna odgovornost treba urnuvawe i uni{tuva`e na ona {to na{iot
predavni~kata organizacija na Van~o da razbirame deka na{eto Dvi`ewe niko- narod go izvojuval po cenata na skapi
Mihajlov, kako i {akata na{i grkomani ga{ ne smee so avanturisti~ki i nepromis- `rtvi. Ako na{eto Dvi`ewe svojata patriod takanare~enata grkomanska „panmake- leni akcii da mu donese {teta mesto polza otska dejnost ja ograni~i samo na Vardardonska” organizacija. Isto taka beskom- na makedonskiot narod i negovoto oslo- ska Makedonija, toga{ mnogumina makedonpromisno se razobli~uvani udba{kite boditelno delo, da bide vinovno za izgubu- ski patrioti i obektivniot nadvore{en
{pioni od titovisti~kata projugoslov- vawe na onie nacionalni pridobivki {to svet }e gledaat vo na{eto Dvi`ewe samo
enska organizacija vo emigracija „Ju- na{iot narod gi izvojuval po cenata na edno antijugoslovensko, probugarsko ili
najted Macedonian”. Za ova razobli~uvawe spaki `rtvi namesto da izvojuva novi na- progr~ko dvi`ewe. A naprotiv svojot raina makedonskite predavnici, kako i za cionalni pridobivki. Na{eto Dvi`ewe yon d’rte na{eto Dvi`ewe mo`e da go najde
razobli~uvaweto na golemogr~kata, gol- treba da znae koga i kako da dejstvuva, vo i da go opravda samo ako svojata borba ja
emobugarskata i golemosrpskata antimake- svojata forma i taktika na borbata toa razviva vo site tri dela na Makedonija. Vo
vrska so ova rakovodstvoto
donska histerija posebna
zasluga ima organot na
na na{eto Dvi`ewe treba
da pogledne samokriti~no i
na{eto Dvi`ewe „Makedonska Nacija”, koj stana
da ispravi edna svoja mnogu
golema gre{ka. Paradoksalvistinska
nacionalna
tribuna na na{iot pono e {to na{eto Dvi`ewe
dosega najrevolucionerno
roben, no slobodoqubiv
narod.
dejstvuva{e vo onoj del
Na{eto
Dvi`ewe
na Makedonija kade {to
postigna golemi rezulMakedoncite se priznaeni
tati i vo svoite usilbi
kako Makedonci, kade {to
da go zapoznae svetskoto
u`ivaat polna nacionalna
op{testveno mnenie so
kulturna avtonomija, kade
{to se izgradeni mnogu navistinata za Makedonija,
so su{tinata na makecionalni institucii i kade
nikna i se izgraduva makedonskoto pra{awe t. e.
so vistinskite streme`i
donskata dr`avnost. Na{eto
Dvi`ewe treba da je zasili
na makedoskiot narod
Delegatite na prviot Makedonski kongres vo Avstralija
za nacionalno oslosvojata patriotska dejnost
boduvawe i obedinuawe.
vo Pirinska i Egejska Makedonija. Samo taka na{eto
Vo ovoj domen osobeno
zna~ajno delo na na{eto Dvi`ewe be{e treba da se rakovodi od politi~kata situ- Dvi`ewe }e mo`e da gi privle~e vo svoite
ispra}aweto memorandum do site evrop- acija, od uslovite koi postojat vnatre vo redovi i za svojata politi~ka platforma
ski dr`avi vo koj se bara obedinuvawe Makedonija. Vo nitu eden del na raspar~ena i onie makedonski snagi koi u{te somnena Makedonija vo samostojna dr`ava pod Makedonija denes ne postoi revolucioner- vaat vo nego i se vo is~ekuvawe. Na{eto
protektorat na Obedinetite Nacii. Na{eto na situacija, na{iot narod u{te ne e pod- Dvi`ewe be{e sozdadeno so najiskreni i
Dvi`ewe i vo idnina }e go postavuva i gotven za revolucionerni akcii, pa zatoa naj~esni patriotski nameri i ova ne{to
podignuva re{avaweto na makedonskoto na{eto Dvi`ewe prvo treba da raboti za toa }e go potvrdi i so svojata patriotska
nacionalno pra{awe pred me|unarodnata sozdavawe na revolucionerna situacija, dejnost.
diplomatija i javnost so koe u{te pove}e na podgotvuvawe na na{iot narod za revo}e se afirmira i zakrepne kako legalen lucionerni akcii. Na{eto Dvi`ewe u{te BUGARIJA I MAKEDONIJA
pretstavnik na porobeniot i raspar~eniot treba da razviva apostolska dejnost vo
makedonski narod.
budeweto na nacionalnoto ~uvstvo i paStatijata „Bugarskata fa{isti~ka i
Uspesite {to gi postigna na{eto triotizmot na na{iot narod.
socijalisti~ka dr`ava i makedonskoto naOsven toa vo na{ata dejnost treba da se cionalno pra{awe” objavena vo „MakedonDvi`ewe se golemi i tie ve}e vlegoa kako
zlatni stranici vo istorijata na makedon- rakovodime i od faktot deka uslovite za ska Nacija” br. 17 e najdobroto ne{to {to
skoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe, politi~ka i revolucionerna dejnost ne se dosega e napi{ano vo makedonskata pubno site ovie uspesi ne treba da ne uspijat nasekade isti vo trite dela na raspar~enata licistika na ovaa tema. Na najobektiven
vo na{ata patriotska dejnost, tuku treba da makedonska tatkovina. Na{eto Dvi`ewe ne na~in i so poznavawe na istorijata na
bidat pottik za u{te posilna patriotska smee da ne vodi smetka deka polo`bata na makedonskoto pra{awe i nacionalno oslodejnost, za u{te pogolemi uspesi. No za da makedoniot narod vo SR Makedonija mnogu boditelnata borba na makedonskiot narod,
izvojuvame u{te pogolemi uspesi nie treba se razlikuva od polo`bata na delovite avtorot na statijata Dragan Bogdanovski,
da poka`eme visoka politi~ka zrelost i vo od makedonskiot narod {to se nao|aat pod im ja ka`uva vistinata v o~i na dene{nite
seta na{a patriotska dejnost, vo sekoj na{ gr~ka i bugarska okupacija. Ne smee da se upravnici na Bugarija, potsetuvaj}i gi na
politi~kl akt, da imame ~uvstvo za nacio- zaboravi deka SRM lo{a ili arna e na{a zlostorni{tvata {to bugarskata dr`ava
nalna odgovornost. Pod visoka politi~ka makedonska republika, vistina vazalna zaslepena od nacionalimperijalisti~ka
zrelost treba da razbirame pravilno raz- i vo verigite na Jugoslavija, no sepak megalomanija gi ima storeno sprema makebirawe na na{ite nacionalni interesi, na{a makedonska. Na{eto Dvi`ewe treba donskiot narod i negovoto nacionalno
pravilno procenuvawe na politi~kata da se bori za pogolema samostojnost na osloboditelno dvi`ewe. NoBogdanovski
situacija vnatre vo Makedonija, na Bal- ovaa na{a republika, da raboti za nejzin ne e zaslepen od nacionalna omraza, toj
kanot, vo Evropa, vo svetot, i vo na{ata pa- prosperitet, a ne za nejzino urnuvawe i ne e bugaromrzec i znae da pravi razlika
48
me|u bratskiot bugarski narod i negovite
nacionalimperijalisti~ki voda~i koi
denes upravuvaat na kormiloto na bugarskata socijalisti~ka dr`ava. So beskompromietnost svojstvena samo na eden vistinski revolucioner, no i so argumenti na
eden afirmiran istori~ar, Bogdanovski
ja razgoluva do gola ko`a bugarskata pretenciozna i falsifikatorska propaganda
protiv makedonskoto nacionalno postoewe, no istovremeno kako vistinski
makedonski patriot i sovesten politi~ar,
toj uka`uva na edinstveno mo`niot pat
koj mo`e da dovede do vistinskobratstvo
me|u bugarskiot i makedonskiot narod i
do traen mir i sorabotka me|u narodite
na balkanskiot prostor. Toj edinstveno
mo`en pat presedatelot na DOOM go gleda
vo sozdavaweto na teritorijata na Pirinska Makedonija makedonska socijalisti~ka
republika kako nacionalna dr`ava na
makedonskiot narod. Bogdanovski ne pledira za prisoedinuvawe na Pirinska
Makedonkja kon SR Makedonija vo ramkite
na jugoslovenskata federacija so koe
ne{to bi se na{tetilo na interesite na
bugarskata dr`ava i na socijalisti~kiot
blok vo koj {to se taa nao|a, tuku se zazema
Pirinska Makedonija da se oformi kako
samostojna makedonska socijalisti~ka
dr`ava koja da stane vo oratski vrski so
bugarskata dr`ava i sodcjalispi~kiot
blok. Bogdanovski ne e ni protiv toa Pririnska Makedonija otkako }e dobie pravo
na nacionalno samoopredeluvawe i otkako
}e se oformi kako nacionalna dr`ava na
makedonskiot narod od ovoj del na Makedonija, taa da ostane vo federativni ili
konfederativni vrski so Narodna Republika Bugarija, so koe ne{to Pirinska
Makedonija bi dobila dr`avnopraven status sli~en na onoj {to go ima SR Makedonija
vo ramkite na federativna Jugoslavija. So
ovoj svoj stav Bogdanovski jasno poka`uva
deka toj ne e agent na Jugoslavija ili na
vlastodr{cite i deka dvi`eweto na ~ie
{to ~elo toj stoi kako pretsedatel nema
ni{to op{to so re`imot na jugoslovenskite vrhovisti vo Skopje Bogdanovski se
zazema na terenot na Pirinska Makedonija
da se sozdade socijalisti~ka republika
Makedonija a ova ne{to e potvrda deka
Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija ne e nikakva reakcionerna i fa{isti~ka organizacija kako
toa {to Titovite slugi vo SR Makedonija
sakaat da go prika`at pred makedonskiot
narod. Dvi`eweto za osloboduva{e i obedinuvawe na Makedonija vodi realisti~ka
nacionalna politika, toa vodi smetka za
dene{nata politi~ka stvarnost vo koja
se nao|a na{ata raspar~ena makedonska
nacija i tatkovina. Imaj}i go ova ne{to
pred svoite o~i, Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija kreira
edna sovremena nacionalna politika koja
e razumna i realisti~ka, a vo isto vreme
i efikasna i pravdshqubiva. Dvi`eweto
za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija osloboduvaweto i obedinuvaweto
na Makedonija ne go zamisluva kako ne{to
{to ke mo`e da se ostvori naedna{, tuku
raboti toa da se ostvoruva ~ekor po ~ekor.
Antikvarnica
Ovie stranici si posvetuvame na golemiot broj
borci za makedonskata kauza i politi~ki emigranti vo dijasporata vo vremeto na sozdavaweto na
Socijalisti~ka Republika Jugoslavija... Golemiot
broj na Makedonci po svetot vo obidot da se obedinat,
da ja iska`at svojata misla i borba za obedinuvawe
i afirmirawe na rodinata mnogupati pokrenuvaat
izdanija koi, za `al, zavr{uvaat kako dokazen materijal za brojni presudi i osudi i kazni za makedonskiot
nacionalizam. Izdanieto Makedonska nacija {to
za`ivea vo Zapadna Evropa vo 1971 godina ostana kako
vekoven dokaz na borcite za makedonskata kauza, koi niz
pi{aniot zbor se borea za podobar `ivot vo tatkovinata, a voedno i za oroduvawe na Makedoncite {irum
svetot . Vo ovoj i vo narednite broevi ke preneseme
avtenti~ni izvadoci od Makedonska nacija.
Denes postojat site uslovi Pirinska Makedonija da dobie status na makedonska nacionalna socijalisti~ka republika. Koga
ova ne{to bi se ostvorilo vo `ivot toga{
bi imale dve makedonski nacionalni republiki so koe ne{to bi se napravil u{te
eden seriozen ~ekor vo doizgraduvaweto
na makedonskata dr`avnost, a istovremeno
bi se ostvorila perspektiva za obedinuvawe na ovie dve makedonski republiki vo
edna edinstvena koja nema da bide ni projugoslovenska ni probugarska, tuku }e bide
bratska i za Bugarija i za Srbija (Jugoslavija) jabalko za zbli`uvawe me|u niv.
Osamostojuvaweto na Pirinska Makedonija vrz dr`avnotvorna osnava }e nanese sna`en udar na bessramniot Versajski
dogovor od 1919 godina koj ja raspar~i
Makedonija pod trite balkanski okupatori.
Jugoslavija ve}e ima dadeno dr`avni~ka i
nacionalna avtonomija na nejziniot del od
Makedonija, a koga i Bugarija toa go stori
vo Pirinska Makedonija, toga{ za nas Makedoncite }e bide mnogu polesno da barame
i tretiot partner na Versajskiot dogovor
Grcija da se otka`e od svojot del od makedonskata plja~ka. Dene{nite upravnici na
Narodna Republika Bugarija treba edna{
za sekoga{ da razberat deka Vardarska i
Egejska Makedonija, a toa e ogromniot del
od Makedonija, za sekoga{ se izgubeni za
planovite za edna golema sanstefanska
Bugarija. Zatoa, Narodna Republika Bugarija
}e ima mnogu pogolema polza ako ovozmo`i
na terenot na svojata mala pirinska zona da
se izgradi edna socijalisti~ka republika
Makedonija vo koja nejzinoto makedonsko
naselenie da za`ivee sloboden nacionalen
`ivot, a istovremeno, Narodna Republika
Bugarija }e gi spe~eli simpatiite na Makedoncite od site tri dela na Makedonija.
Vo dosega{nata „makedonska” politika na
bugarskata dr`ava koja e tolku stara kolku
{to e stara bugarskata dr`ava od nejzinoto posledno voskrsnuvawe (1878 g.),
predominira{e samo nacionalen egoizam
i dr`avni~ka megalomanija, a mnogu malku
ili nikako razum, i u{te pomolku vistinska
gri`a za sudbinata na bra}ata Makedonci.
Zaradi bezrazumnosta na generaciite od
bugarskite politi~ari Bugarija do`ive
nekolku nacionalni katastrofi, kako toa
{to so pravo uka`uva Dragan Bogdanovski.
Makedoncite odamna razbraa deka nitu edna
balkanska dr`va, a vo toj broj i Bugarija, ne
saka i ne mo`e da mu donese sloboda na makedonskiot narod. Makedonskiot narod denes
e svesten deka sloboda mo`e da ima samo vo
svoja sopstvena nacionalna dr`ava.
Istorijata poka`a deka Bugarija so osvojuvawa ili so vojni nikoga{ ne mo`e da
ja zavlada cela Makedonija, a denes i samite
Makedonci poka`aa deka pod nikakvi uslovi ne sakaat da se priklu~at vo ramkite
na bugarskata dr`ava. No dene{nata bugarska dr`ava (Narodna Republika Bugarija)
mo`e da postigne vo Makedonija ona {to
nikoe porane{no bugarsko pravitelstvo
ne mo`elo da postigne: cela Makedonija da
stane prijatelska i bratska na Bugarija. A
ova ne{to ke mo`e da se ostvori ako Makedonija bide nebugarska, tuku makedonska
Makedonija bratska na Bugarija.
Makedonskiot narod ne e neblagodaren
narod, toj ve~no }e i bide blagodaren na
NR Bugarija ako taa ovozmo`i i pomogne
Pirinska Makedonija da dobie status na
socijalisti~ka republika Makedonija kako
nacionalna dr`ava na makedonskiot narod.
Nie makedonskite patrioti od redovite
na Dvi`eweto za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija apelirame preku
na{iot borben organ „Makedonska Nacija”
do dene{nete upravnici na Narodna Republika Bugarija:
Dajte nacnonalna sloboda na na{iot
narod vo Pirinska Makedonija!
Ovozmo`ete Pirinska Makedonija da
stane Socijalisti~ka republika Makedonija kako nacionalna dr`ava na makedonskiot
narod!
Zo{to ne go po~ituvate pravoto na nacionalno sameopredeluvawe na narodite
koe vleguva kako sostavna komponenta ia
marksizmotleninizmot? A vie ste nakakva
socijalisti~ka dr`ava!
49
ILUSTRIRANA REVIJA ZA ISELENICITE OD
Makedonija
MIR BO@JI - HRISTOS
Na krstot
O
vie zborovi na apostol
Pavle najpopularno ja otslikuvaat celata ubavina na
Bo`i}nata radost vo koja
nie, mili ~eda duhovni,
sme vistinski u~esnici vo golemata
tajna na simnuvaweto na Bog od neboto na zemjata i vo ~ovekovoto voznesuvawe od zemjata na Neboto i sednuvaweto od desnata strana na Otecot.
A toa e vo su{tina, bogosinovstvo
na sekoj ~ovek koj toa }e go posaka
so praktikuva~ka vera. Sinot Bo`ji
dojde za da ne povika vo nepreminlivoto carstvo Bo`je i da ne vovede
vo vistinitosta na ve~niot `ivot,
bidej}i On, Gospod na{, sekoga{ e
Pat, Vistina i @ivot (Jn 14,5).
Slu~uvaweto na Hristovoto
ra|awe od Deva Marija gi sobira
site nade`i i is~ekuvawa ~ovekovi
niz vekovite koi mu prethodat, kako
i verata na site podocne`ni vekovi
do denes, i }e trae niz site vekovi
do ve~nosta. Toa e „polnotija na
vremeto” (sr. Gal. 4,4), bidej}i Bog
i ~ovekot vo li~nosta na Hristos
Spasitelot se soedineti. Bog se ra|a
kako ~ovek ne prestanuvaj}i da bide
Bog, za ~ovekot da mo`e da stane „bog
po blagodeta” ne prestanuvaj}i da
bide ~ovek.
Raduvaj}i se so radost beskrajna i
neopisliva zaradi golemite darovi
na qubovta Bo`ja, da se zapra{ame
nie, hristijanite {to veruvame, koi
sme povikani i prateni vo svetot
da bideme „so zemjata i svetlost na
svetot” (sr. Mat. 5,13-14), dali sme
i kolku sme navistina odgovorni vo
svojata bogodaruvana sloboda. Ne e
dobro da se izgovarame so drugi i da
gi uviduvame tu|ite gre{ki, bidej}i
osuduvaweto ne e pat na verata.
^esto toa e prepreka na `ivotniot
pat i prete`ok teret za onoj koj taka
postapuva. Zatoa vam vi se obra}ame,
sinovi i }erki na Crkvata Hristova,
„ne kako da gospodarime so verata
va{a tuku kako pomaga~i na va{ata
radost” (sr. Kor. 1,24). Koleni~ej}i
ve molime: poka`ete qubov nelicemerna edni prema drugi i prema site
lu|e- „dobro pravete da ne ni dosa-
50
Arhiepiskop Ohridski i Makedonski g. g. Stefan
Navistina, golema
e tajnata na
pobo`nosta: Bog se javi
vo telo, se opravda vo
Duhot, se poka`a na
an|elite, propoveda{e so
neznabo{cite, svetot poveruva vo nego, se voznese vo
slava (1 Tim. 3,16).
di” (Gal. 6,9). da se potrudime da ja
ispolnime svetoote~kata poraka:
„Sekoj hristijanin treba da bide takov ~ovek od kogo Bog nikoga{ nema
da se posrami”. Go mo`eme nie toa
blago~estivi narode Bo`ji: samo
ako malku se potrudime, }e uspeeme
vo dobroto delo na blago~estivata
vera.
Denes ima mnogu sebi~ni lu|e koi
mislat deka se mo`at sami. Ima mnogu
la`no „golemi” lu|e i narodi i sekoj
misli deka tokmu toj mo`e da ja promeni slikata na svetot. Zatoa, da ja
imame verata na pravedniot Josif,
prostodu{nosta i gostoqubieto na
na vitleemskite pastiri, mudrosta
na mudrecite od Istok koi vodeni
od yvezdata mu prinesoa darovi na
Hristos, ne pla{ej}i se od Irod.
Da veruvame vo verata na starozavetnite proroci i pravednici i da
bideme zaedno so svoite apostoli,
istrajni vo svedo~eweto na golemata
tajna na verata, znaej}i deka osven
Hristos „nema drugo ime pod neboto,
dadeno na lu|eto, so koe treba da se
spasime” (Dela ap. 4,12).
Ova znaewe vo verata ne ne zapira
vo qubovta prema site. Naprotiv, toa
ne pridvi`uva napred i ne otvora za
sekoj ~ovek, bez ogled na toa koj e toj,
kako se moli i dali se moli. Bidej}i,
„Bog ne gleda koj e koj, tuku vo sekoj
narod mu e mil onoj koj tvori pravda” (Dela ap. 10,35). Na{ata vera
deka Hristos e Spasitel na svetot i
~ovekot ne pravi spremni i sposobni
sekoga{ da slu`ime za podobruvawe
i spasenie na svetot. Sinot Bo`ji
zaradi nas, i zaradi na{eto spasenie, stana ~ovek, slu`ej}i ni nam i
na na{eto spasenie. Taka sekoj od nas
e povikan da mu slu`i na podobruvaweto na `ivotot i na spasenieto
na site i na se. Kako bi bilo se podobro i poinaku koga nie hristijanite
delotvorno bi ja razbrale smislata
na slu`eweto na „pogolemite” na
onie „pomalite”! @ivotot bi bil
poubav, a ovoj svet podobar. Mo`no
e toa - samo e potrebno sekoj da se
SE RODI!
pobedi samiot sebe, da ja nadmine
sopstvenata sebi~nost, da izleze od
sopstvenata sebi~nost, vo `rtvenoto,
nesebi~noto.
Vr{evme bezakonija - da prestaneme, i Bog }e prosti. Najgolemiot
previd go vr{ime vo vrska so ~edomorstvoto, bidej}i ne sakame da
priznaeme deka toa e grev na ubistvo
na dete, motiviran od sebi~nosta na
nedostojni roditeli. Toa e najgnasno
ubistvo, odbivawe na blagoslovot
Bo`ji i uskratuvawe pravo na `ivot
na nova li~nost. Se u{te nerodeno
dete ne e bezimen za~etok, fetus,
toa e ~ovek - `iva du{a. Ve molime,
roditeli, ne pravete go toa pove}e,
ne zatvorajte ja vratata na svoite
srca i domovi za blagoslovot na
`ivotot. Ima mesto za site i }e ima
leb za site. Setete se na onie bezdetni roditeli koi so solzi vo o~ite go
molat Bog da im go podari toj blagoslov! Materijalnite te{kotii neka
ne vi bidat izgovor za ~edomorstvo!
Ne uskratuvajte si go sebe si Bo`jiot
blagoslov!
Znaeme deka nekoi samonare~eni
za{titnici povtorno }e re~at deka
Crkvata gi uskratuva ~ovekovite
prava i slobodi, no neka znaat deka
nie opomenuvame od qubov, bez
omalova`uvawa! A nim blagiot Bog
neka im gi prosti grevovite i neka
gi povika vo zaednicata na qubovta.
Mnogu }e se raduvame ako se odzvat.
Vo vr{eweto dobri dela, vo prostuvaweto i vo molitvata treba da
bideme istrajni i da izdr`ime do
kraj, bidej}i „koga ne psujat, blagoslovuvame, koga ne brkaat, trpime,
koga hulat po nas, se molime....”(1
Kor. 4,12-13), znaej}i deka „pobedata
koja go pobeduva svetot - e verata
na{a” (1 Jn 5,4). Dlaboko veruvame
deka }e dojde vreme koga zlonamernicite }e se zasramat. Se molime za
neprijatelite na{i da go uvidat deka
praveweto zlo ne mo`e da donese dobro nikomu. neka znaat deka po site
porazi so koi gi poni`uvaat drugite,
na krajot sami sebe }e se porazat so
beznade`nost. I za niv se molime
da se pobedat sebe si i da stanat
Na krstot
u~esnici vo mirot koj Hristos na
site im go dava.
Dragi ~eda duhovni, na{ata sveta
Makedonska Pravoslavna Crkva gi
nad`ivea site istoriski golgoti i
raspetija so radosta na vitleemskite
pastiri i so mudrosta na starcite
od Istok, i }e `ivee vekovi vo soborno edinstvo so site pomesni Pravoslavni Crkvi, koi ja so~inuvaat
Edinstvenata Sveta Crkva. So svojata
sobornost taa go sobira celiot makedonski rod, na site kontinenti i vo
site dr`avi, i otvorena e za site dobronamerni lu|e. Gi sobirala svoite
verni ~eda niz site vekovi, odej}i
po tesen pat i gradej}i mostovi na
mirot i na qubovta me|u lu|eto i
me|u narodite.
Dobro znaeme za site na{i padovi, raskoli i podelbi. Se molime
na Gospoda toa da prestane edna{
zasekoga{, a site ve molime da bidete edno vo Gospoda, za na site da
vi ja poka`eme ~istata vera i svetata sloga, celata ubavina na verbata
vo Boga i verbata vo ~ovekot Bo`ji.
Toa }e bide toga{ koga }e prestaneme
me|usebno da se delime na razni
na~ini, naj~esto po bezumieto. Da
se obideme, vo radosta na bo`i}noto
slavewe, da se pomirime i da se sobereme okolu lulkata na Bogomladenecot i da gi nadmineme site na{i
besmisleni podelbi!
Se razbira, trba za se da se
promisluva, da se sprotivstavuvaat
razli~ni stavovi i da se rasprava,
no toa ne smee da bide pri~ina za
me|usebna omraza ili za omraza prema kogo bilo. Mora da va`i praviloto deka „onoj koj saka da bide prv, toj
treba na site da im slu`i”. Hristos
so svojot `ivot go poka`a se ova, a
nie hristijanite imame sveta zada~a
i so svoeto `iveewe toa da go potvrdime. Denes e najpogodniot den da
se preispitame sebe kade sme vo toj
del i da se ispravime sami sebe za
na{ata radost da bide kompletna i
trajna.
Sekoj od nas treba vo li~nosta
na drugiot ~ovek da go vidi liceto Bo`je, liceto na svojot brat i
ve~en sobrat. toga{ srceto na sekoj
od nas }e bide vistinska vitleemska pe{tera vo koja Hristos sekoga{
odnovo se ra|a. I {to pove}e ima
takvi srca, na site }e im bide podobro i site }e bideme podobri.
51