naslovnica 10 - RTV Slovenija

kričač
01
02
Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 42 • številka 01/02 • februar 2013 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
projekti
tekst: D.K.,foto: Stane Sršen
Akcija Stopimo skupaj
tokrat za naše šolarje
V dobrodelni akciji RTV Slovenija in Rotary kluba Ljubljana 25 Stopimo skupaj za naše
šolarje, ki je vrhunec dosegla s koncertom v našem televizijskem studiu 1, je bilo zbranih blizu 100 tisoč evrov. Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč šolarjem iz socialno ogroženih družin.
Dobrodelna akcija Stopimo skupaj za naše šolarje se je začela
konec lanskega leta in dosegla vrhunec z dobrodelnim koncertom,
ki je bil konec januarja predvajan na Televiziji Slovenija, Radiu
Slovenija in Radiu Koper. Koncert je spremljalo po ocenah merilcev
okrog 130.000 gledalcev, starih nad štiri leta, oziroma 15-odstotni
delež vseh gledalcev televizije v času prenosov. Dobrodelne prispevke smo zbirali tudi med ponovitvijo koncerta, na drugem pro-
2 kričač /februar 13
gramu Televizije Slovenija. Gledalci so lahko donirali sredstva prek
brezplačne telefonske številke, tudi tokrat pa se je na povabilo odzvala pestra druščina glasbenih izvajalcev in avtorjev.
Skupaj z Big Bandom RTV Slovenija so med drugim nastopili
Alenka Godec, Eva Hren, Mia Žnidarič, Bilbi, Lado Leskovar, Eva
Boto, otroški pevski zbor RTV, Neisha in dirigent Mojmir Sepe.
uvodnik
vsebina
Spet eno od let številnih odrekanj
Krepko smo že zakorakali v
leto odrekanj, produkcijskih,
naložbenih in programskih, saj
se bomo morali v okoliščinah
vsesplošnih gospodarskih stagnacij spopasti z vprašanji,
kako sploh in če, v popolnosti
udejanjati naloge, ki jih pred
nas postavljajo državljanke in
državljani in so zapisane v
državnih zakonskih dokumentih. Le ti nam določajo poslanstvo, podobno vsem tistim v
razvitem svetu, kakršne lahko
izpolnjujejo številčno in gospodarsko veliko večje in razvitejše
družbe. In ne gre se jim odrekati v kolikor želimo slediti razvoju,
kakršnega smo sposobni, tehnološko in kadrovsko. Spet bom
ponovil, da nas je v hiši danes toliko, kot pred štiridesetimi leti, da
pa danes naredimo vsaj dvakrat več programskih izdelkov, kot v
tistih »zatohlih« časih, ko smo bili na medijskem nebu pravzaprav
sami in smo orali ledino le s svojo sposobnostjo in iznajdljivostjo.
Ob siceršnji podpori politike, ki smo ji, seveda ob nezanemarljivih
kritikah sistema nasploh, na svoj način »držali štango«. Za zahvalo
pa sproti uspeli usklajevati višino prispevka RTV z rastjo življenjskih
stroškov in ob tem smo imeli spodobnejše plače od današnjih, ki se
gibljejo v višini povprečnih plač v državi. In politiki so nas razumeli, saj so se zavedali pomena informiranja, ozaveščanja, vzgoje in
izobraževanja in ne nazadnje zabavništva, ki so ga bili poslušalci in
gledalci vedno željni.
2
projekti
Akcija Stopimo skupaj tokrat za naše šolarje
4
stavka
Stavkovne zahteve zaposlenih v RTV Slovenija
Varstvo otrok med stavko
5-11
nagrade in priznanja RTV
Priznanja in nagrade RTV v pravih rokah
12-13
jubilej
30 LET oddaje Tednik
14
Alpe-Donava-Jadran
Podobe iz srednje Evrope v oddaji že 30 let
15
botrstvo
RTV za ljudi
16-19
naša leta
Vlado Krejač
20-21
tehnološki razvoj
Restavracija in digitalizacija TV nadaljevanke
in celovečernega filma »Cvetje v jeseni«
22
prišli odšli
23
razvedrilo
Tokratna vlada pa nas, kot kaže, ne razume. Krepko so nam okrnili proračun in naš PPN (programsko produkcijski načrt) po katerem se bomo sicer trudili zadostiti vsem zakonskim določilom,
vprašanje pa bo, na kakšen način. In ob vsem tem je s političnih
»prižnic« slišati še laži o visokih dohodkih nekaterih naših sodelavcev, ki naj bi zaslužili po nekajkrat več od politikov v vrhu oblasti.
Pa lažnivca ne bom omenjal, ker je dovolj znan in je vodstvo hiše
njegove trditve že ovrglo.
24
od tod in tam
Smučarski pokal RTV Slovenija, Trije kralji, 19. 1. 2013
Vse to zahteva odrekanje, spet eno v vrsti odrekanj zadnjih
desetletij, najbolj na račun razvoja in naložb. A vem, da bomo zmogli, saj smo v hiši zaposleni ljudje, ki jo imamo radi in zanjo žrtvujemo več, kot se od nas terja. Med nami pa žal ne bo več mnogih,
ki nastopajo v tokratni Kričačevi rubriki ODŠLI ali pa jih najdete
med nagrajenci in dobitniki priznanj RTV Slovenija. Zaslužijo
posebne pohvale in zares tople stiske rok. Življenja so, kakor mnogi
pred njimi, vtkali v naš organizem, tako ali drugače, vendar vsi
sposobni in odločni, da naredijo vse za razcvet RTV Slovenija. In
verjamem, da bo dočakan. Kljub mnogim težavam in v narodovo
tkivo še ne dovolj vraslem spoznanju, da morajo mali narodi za
svoj kulturni razvoj namenjati veliko več denarja, kot velike nacije.
In ne gre le za denar.
Darko Koren
KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.
Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2
telefon: 01 475 25 97, e-mail: [email protected]
Odgovorni urednik: Darko Koren
uredništvo: Darja Slokan, Maja Kirar, Tatjana Pirc, Srečko Trglec in Janez Lombergar
Prelom: Ma3ca
Tisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.
Redakcijo smo zaključili: 25.02.2013
Fotografija na naslovnici: Kalinov deček pozimi
Avtor fotografije na naslovnici: Darko Koren
/februar 13/ kričač 3
stavka
tekst: D.K.
Stavkovne zahteve zaposlenih
v RTV Slovenija
Stavki v javnem sektorju, sredi januarja, smo se pridružili tudi zaposleni in drugi sodelavci na RTV Slovenija. Podpiramo namreč skupne zahteve sindikatov javnega sektorja, poleg tega pa od vlade zahtevamo, da zagotovi stabilno financiranje, spoštuje
institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija, so nam povedali
v Koordinaciji novinarskih sindikatov naše hiše.
Predsednik Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Zoran Medved je
povedal, da smo stavkali vsi zaposleni na
RTV Slovenija, nekaj več kot 1900, in honorarni sodelavci, ki jih je nekaj sto. Po njegovih besedah smo v stavki sodelovali s tako
imenovano belo stavko, stavkajočimi na
svojih delovnih mestih. Skrbeli smo za
nujno obveščanje državljanov in za najpomembnejše informacije iz dnevnega dogajanja.
Sicer pa smo se hišni sindikati skupaj z
Gibanjem za javno in neodvisno RTV
Slovenija pridružili stavkovnim zahtevam
javnega sektorja in dodali nekaj svojih specifičnih zahtev. Tako od vlade zahtevamo,
da višino rtv-prispevka vrne na raven pred
1. januarjem in da financiranje njihove
dejavnosti celovito uredi znotraj zakona o
RTV Slovenija. Pričakujemo, da bodo
zakonske spremembe sprejete v najkrajšem
času, zagotovijo pa naj stabilen mehanizem za določanje višine prispevka in financiranje, primerno obsegu javne službe, ki jo
opravlja RTV Slovenija, so navedli v koordinaciji.
Vse, ki sodelujejo v političnem življenju
države tudi pozivamo, da se vzdržijo neprimernih javnih ocen opravljenega dela in ne
razširjajo sporočil, ki jih je razumeti kot
napad na neodvisno in avtonomno delo
novinarjev in drugih ustvarjalcev programov RTV Slovenija.
Vodstvo RTV Slovenija pa stavkajoči
zaposleni pozivajo, da več prispeva k boljšemu delovanju javne radiotelevizije.
Vodstvo RTV naj po njihovem pozivu javnost tudi sproti seznani z rešitvami, ki
bodo prepričale, da si vsi enako prizadevamo “ponuditi največ in najbolj kakovostno,
kar državljanom lahko ponudi javna radiotelevizija”.
4 kričač /februar 13
Varstvo otrok med stavko
RTVS skozi ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja spreminja naše delovno okolje v bolj prijazno. Da to ni samo na načelni ravni, smo dokazali v sredo, 23. januarja, ko je potekala splošna stavka v javnem sektorju.
Pričakovali smo slabo voljo zaposlenih in težave pri planiranju, zato smo organizirali varstvo otrok. Glede na izražene potrebe (prijave zaposlenih) smo zagotovili varstvo otrok samo v Ljubljani. Tako je Pionirski dom v naši neposredni soseščini poskrbel za 18 otrok naših zaposlenih. Otroci so preživeli pester dan, saj so med drugim
tudi slikali in kiparili. Naši najmlajši so bili, po njihovih izjavah, zadovoljni. Nič manj
pa ni pomembno to, da smo staršem teh otrok omogočili normalen dan na delovnem
mestu.
RTVS bo v kontekstu družini prijaznega okolja še naprej tvorno delovala pri ukrepih, ki bodo olajšali usklajevanje dela in družine. Ob tem še povabilo, da nam lahko
predloge ali pripombe na to temo pošljete po elektronski pošti na naslov:
[email protected]
mag. Robi Cmiljanič, foto: Stane Sršen
nagrade in priznanja RTV
foto: Stane Sršen
Priznanja in nagrade RTV
v pravih rokah
V studiu 1 TV Slovenija smo v minulem tednu sodelavkam in sodelavcem, ki so zaslužni za najbolj kakovostne programske dosežke, strokovne delovne prispevke in dolgoletni delovni opus v zavodu, podelili priznanja RTV Slovenija za leto 2012. Prijetno slovesnost so popestrili Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Tadeja Tomšiča in pevka
Eva Hren.
Komisija za podelitev priznanj RTV Slovenija je izbrala tiste nagrajence, ki so bili v letu
2012 zaslužni za najbolj kakovostne programske dosežke, strokovne delovne prispevke in
dolgoletni delovni opus v zavodu.
1. Priznanje za najodmevnejše dosežke oz. za življenjsko delo (po abecednem vrstnem redu):
ANDREJA HAFNER SOUČEK
Od prvega dne na Televiziji Slovenija je
svoje delo posvetila Otroškemu in mladinskemu programu. Njena ljubezen do jezika
in zgodb sta jo vodili na področje animiranih oddaj za otroke in danes velja za pionirko in največjo strokovnjakinjo za sinhronizacijo risank za otroke pri nas.
Ustvarila je veličastno zbirko risank s celega sveta. Med drugim se je pod njenim
vodstvom pred več kot 30 leti rodil Živ Žav
– nedeljska otroška matineja, ob kateri
smo odrasle številne generacije. S svojo
strokovnostjo in predanostjo je postavila
temelje vrhunske sinhronizacije risank v
Sloveniji in s tem Televizijo Slovenija v
mednarodnem okolju povzdignila v najvišjo avtoriteto na tem področju.
/februar 13/ kričač 5
nagrade in priznanja RTV
IRENA GLONAR
Režiserka v Uredništvu igranega programa
na 3. programu Radia Slovenija – Programu
ARS se je na RTV Slovenija zaposlila leta 1976.
Diplomantka Akademije za gledališče, radio,
film in televizijo je zrežirala številne radijske
igre za odrasle in otroke različnih slovenskih
in tujih avtorjev, pripravila pa je tudi nekaj
eksperimentalnih zvočnih oddaj. V svojem
dolgoletnem opusu se ni izkazala le kot odlična
mednarodno prepoznana režiserka, ampak tudi
kot kompleksnejša radijska ustvarjalka, saj je za
radio tudi priredila ali pa sama napisala radijske igre. Svojo profesionalno pot je posvetila le
radiu in za svoje izjemno delo prejela številne
ugledne domače in tuje nagrade.
2. Priznanje za izjemne dosežke oz. nadpovprečne delovne prispevke v daljšem delovnem obdobju (po abecednem vrstnem redu):
ANKA JAZBEC in TOMAŽ PIRNAT
Pred desetletjem sta sočasno prevzela vodenje Otroškega
in Mladinskega zbora RTV Slovenija, ki delujeta že dobrega
pol stoletja. Pod njunim vodenjem sta zbora nanizala številne uspehe. Otroški zbor pod vodstvom Anke Jazbec se je
poleg rednega nastopanja v vseh programih naše hiše in koncertih lotil zahtevnih projektov kot so Gal v Galeriji, Pisani
svet glasbil, Violinček, Mavrica … Mladinski pevski zbor pod
vodstvom Tomaža Pirnata pa je prejel številne domače in tuje
nagrade.
MARJAN KRALJ – KING
V skoraj 40 letih dela v javnem zavodu zapušča hiši svojstven, opazen in velik pečat v vseh
okoljih, ki jih je soustvarjal. Je sodelavec, ki je
vedno z vso širino uokvirjal skrb hiše za posameznika, že zaposlenega ali šele iščočega svoje
mesto v medijski hiši. Srečeval se je namreč z
vsemi – sprva kot psiholog, vodja kadrovske
službe, vodja splošnega sektorja in vodja
Izobraževalnega središča. Med pomembne prispevke k razvoju medčloveških odnosov pa
lahko prištejemo tudi njegove dodatne skrbi in
aktivnosti na športnem, humanitarnem, delovno-akcijskem in drugih področjih, s čemer je še
dodatno krepil kolektiv.
6 kričač /februar 13
NJEGOŠ MARAVIČ
Še preden je začel formalno delati v
Razvedrilnem programu TV Slovenija se je
kot režiser podpisal pod številne popularne
oddaje kot so Pop godba, Video godba,
Sobotna noč, in Križ Kraž. Po letu 1994,
odkar ustvarja v razvedrilnem programu,
pa so njegov delovni opus zaznamovale še
mnoge druge priljubljene razvedrilne
oddaje kot so Nedeljskih 60, Zoom, Res je!,
Najšibkejši člen, Milijonar z Jonasom,
Zvezde pojejo, Parada, Ema … Ob tem velja
posebej izpostaviti avtorski kviz Male sive
celice, ki ga kot avtor in režiser pripravlja
že 19 let in je bil lani nagrajen z Viktorjem
za najboljšo otroško in mladinsko oddajo.
3. Priznanje za izjemne oz. nadpovprečne delovne dosežke v preteklem letu (po abecednem
vrstnem redu):
EKIPA RADIA MARIBOR:
URŠKA ČOP ŠMAJGERT,
TAMARA ZUPANIČ ČUČNIK,
NATALIJA SINKOVIČ, IRENA
KODRIČ CIZERL, BRIGITA
MOHORIČ, BOJANA ŠRAJNER
V letu Evropske prestolnice kulture je
ekipa Radia Maribor ustvarila več kot
1.000 različnih prispevkov in oddaj, tako za
Radio Maribor kot za ostale programe
Radia Slovenija. Dogajanje so spremljali v
vseh programskih sklopih, tako v kulturnih
kot tudi drugih vsebinah. Z njihovo
pomočjo so poslušalci Radia Maribor EPK
spoznali iz različnih zornih kotov. Poleg
številnih prispevkov, oddaj, terenskih oglašanj, intervjujev s številnimi domačimi in
tujimi umetniki, je ekipa realizirala več kot
deset okroglih miz in enournih aktualnih
pogovornih oddaj.
/februar 13/ kričač 7
nagrade in priznanja RTV
FRANCI STREHOVEC
Dve desetletji je ob svojem delu pomočnika direktorja Televizije Slovenija za
izvedbo programov z izjemno vnemo vlagal svoje strokovno znanje in delovne
napore v sanacijo in ohranjanje televizijskega arhiva. V letu 2012 mu je uspel izjemen podvig: restavracija filma in nadaljevanke Cvetje v jeseni, ki je bila pri gledalcih
sprejeta z izjemnim zanimanjem.
JANA VIDIC
Novinarka Vala 202 je v letu 2012 v sklopu projekta Botrstvo v Sloveniji ZPM
Ljubljana Moste Polje pripravila serijo prezrtih in občutljivih zgodb otrok in mladostnikov, ki so zaradi hude materialne, socialne, zdravstvene ali družinske stiske ogroženi, prikrajšani in izločeni. Botrstvo je tudi
po njeni zaslugi prešlo meje še enega
medijskega dobrodelnega projekta.
Odlično delo kolegice Jane Vidic, uspešnost
projekta Botrstvo in zbrana sredstva so
prepričljiv dokaz, da profesionalno novinarsko delo prinaša dobre rezultate. Za
svoje delo je prejela tudi nagrado Društva
novinarjev Slovenije za izstopajoče stvaritve v medijih.
8 kričač /februar 13
SKUPINA ZA RAZVOJ:
BOJAN RAMŠAK,
ALBERT GYURICA,
HERMINA HASIČ,
DAMJAN ZAJC,
GREGOR JERAŠA,
FRANCI SUHADOLNIK,
BORUT PAŠKULIN
Konec preteklega leta se je zaključil večletni projekt digitalizacije TV-oddajniške mreže, pri čemer je ključno vlogo odigrala Skupina za
razvoj. Vzporedno s tem je potekal tudi velik projekt vzpostavitve nadzornega sistema in idejna zasnova nadzornega centra. Skupina je
postavila edinstven nadzorni in interni informacijski sistem. Z njihovim znanjem in opravljenim delom se je RTV Slovenija uspešno prijavila na javni razpis za operaterja nove digitalne oddajniške mreže. Njihovi dosežki so gotovo posledica povezanosti in predanosti svojemu delu. Ne nazadnje se njihov timski duh kaže tudi v družabnem življenju skupine, poznane tudi pod imenom Čarovniki iz OZ.
4. Priznanje za prejemnike mednarodnih ali uglednih domačih priznanj (po abecednem vrstnem redu):
AVTORSKA EKIPA ODDAJE MALE SIVE CELICE: NJEGOŠ
MARAVIČ, DARKO HEDERIH, MARJAN ŠKVORC, VLASTA
SRETENOVIĆ, PAVLE RAVNOHRIB, DUŠAN ZAGORC
Ekipa legendarne mladinske oddaje, ob kateri rastejo in se učijo
generacije otrok, je lani dobila strokovnega Viktorja za najboljšo
otroško oddajo v letu 2011.
AVTORSKA EKIPA ODDAJE MISIJA EVROVIZIJA: VANJA
VARDJAN, ALEKSANDER RADIČ, ANDREJ HOFER
Oddaja, ki je vpeljala nove standarde na področju produkcije razvedrilnih oddaj na TV Slovenija in se je v letu 2012 ponašala z najvišjo gledanostjo med razvedrilnimi oddajami, je prejela kar tri
Viktorje: strokovna za najboljšo razvedrilno oddajo in najboljšega
voditelja ter Viktorja popularnosti za voditelja oddaje.
DOKUMENTARNI FILM ALEKSANDRINKE
Dokumentarni film režiserja Metoda Pevca, ki je nastal v koprodukciji RTV Slovenija, je prejel strokovnega Viktorja za dokumentarno TV-oddajo.
FILM HVALA ZA SUNDERLAND: ROBERT SRŠEN, NEDIM
BABOVIĆ, JURIJ MOŠKON, MARKO JENKO, ANŽE KOŠIR,
URŠKA LOBODA, ALMIR ĐIKOLI, SLOBODAN MAKSIMOVIĆ
Film Hvala za Sunderland, ki je nastal izključno v produkciji RTV
Slovenija, je na lanskem Festivalu slovenskega filma prejel najprestižnejšo nagrado Vesna za najboljši film. Najbolj prepoznavna slo-
venska filmska nagrada krepi ugled RTV Slovenija v javnosti in utrjuje prepričanje, da cenimo delo tistih, ki ohranjajo visoke standarde v našem kulturnem in medijskem prostoru.
FLAVIO FORLANI
Dolgoletni sodelavec radijskega programa za italijansko narodno
skupnost, Radia Capodistria, je za ciklus radijskih oddaj Verde Istria
(Zelena Istra) prejel najvišje priznanje italijanske narodne skupnosti, Istria Nobilissima.
GORAN TENZE
Za dolgoletno poglobljeno in analitično spremljanje področja
znanosti in za posredovanje znanstvenih oddaj na spletu je prejel
priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju v znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.
IGOR E. BERGANT
Kot voditelj večerne informativne oddaje Odmevi je prejel strokovnega Viktorja v kategoriji voditelj informativne TV-oddaje.
JOŽE MOŽINA
Za dokumentarni film o misijonarju Pedru Opeku z naslovom
Pedro Opeka – dober prijatelj, je na ameriškem filmskem festivalu
ITN prejel nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov.
/februar 13/ kričač 9
nagrade in priznanja RTV
MILAN MILOŠEVIČ
Mojster montaže je svojo odličnost pokazal tako v igrani kot
dokumentarni filmski zvrsti. Za igrani TV-film Hvala za
Sunderland je na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljšo montažo.
ODMEVI: ROSVITA PESEK, SLAVKO BOBOVNIK, IGOR BERGANT, VLADO KREJAČ, ALEKSANDRA SAKSIDA, NADA LAVRIČ
Večerna informativna oddaja z aktualnimi vsebinami ter dobro
pripravljenimi pogovori s pomembnimi sogovorniki, pomaga gledalcem ob koncu dneva izluščiti bistvo med najpomembnejšimi
dogodki dneva. Odmevi so v lanskem letu prejeli strokovnega
Viktorja za najboljšo TV-oddajo.
POLONA BALANTIČ
Novinarka kulturne redakcije TV Slovenija je za svoje odlično
delo prejela strokovnega Viktorja za obetavno medijsko osebnost.
RADIO CAPODISTRIA
Radijski program za italijansko narodno skupnost, katerega
odgovorni urednik je Aljoša Curavić, je za svojo povezovalno vlogo
na lokalnem in obmejnem območju prejel prestižno priznanje
Srebrne slušalke – Le cuffie d’argento.
SLAVKO BOBOVNIK
Prepoznaven obraz informativnega programa TV Slovenija je že
drugo leto zapored prejel Gong za najbolj priljubljenega TV-voditelja informativnega programa.
TUGO ŠTIGLIC
Režiser filma Črni bratje, ki ga je posnel za Otroški in mladinski
program TV Slovenija, je na mednarodnem filmskem festivalu
Primus 2012 prejel priznanje v kategoriji igrani film z zgodovinsko
tematiko. Film je posnet po resničnih dogodkih in se loteva občutljive zgodovinske teme; časov, ko je bila slovenska Primorska pod
italijansko fašistično oblastjo.
VAL 202
2. program Radia Slovenija, katerega odgovorni urednik je Mirko
Štular, je v preteklem letu prejel dve odmevni domači medijski priznanji: Viktorja popularnosti za radijsko postajo, peto leto zapored pa je
prejel tudi naziv zaupanja vredne blagovne znamke Trusted Brand.
5. Častno priznanje za delo na RTV Slovenija (po abecednem vrstnem redu):
BOŽENA ZABRET
V skoraj 40 letih dela na RTV Slovenija je kot producentka sodelovala pri različnih velikih projektih kot so dobrodelne prireditve, Ema,
Slovenec leta, Melodije morja in sonca, Zlatolaska, podelitev nagrad
Franeta Milčinskega - Ježka, novoletne oddaje, Misija Evrovizija,
domoljubni koncerti in številne tedenske oddaje, Homoturistikus,
Turistika, Glasborola, Parada, Čez planke … S svojim prizadevnim
delom, natančnostjo in odgovornostjo je prispevala k dvigu kakovosti
dela in ugledu RTV Slovenija.
DANICA KRANJC
Svoje celotno poklicno pot je prehodila na Televiziji Slovenija. Ne
glede na to, ali je pri projektih sodelovala kot organizatorka, redaktorica ali producentka, je bila svojemu delu povsem predana. Z njeno
pomočjo je nastajala oddaja Dobro jutro, postavljal se je tretji, parlamentarni program TV Slovenija. Kot producentka 3. programa TV
Slovenija je bila del ekipe, ki je med prvimi uvajala sodobno tehnologijo v televizijski medij, prilagojeno organizacijo dela in nove televizijske poklice.
DRAGAN OSJAK
Dolgoletni vodja skupine za PTV-pretvornike v enoti Oddajniki in
zveze je svojo pot na RTV Slovenija kot začetnik – pripravnik začel leta
1971. Z leti je postal specialist za TV-pretvornike in oddajnike manjših moči in inženir tehnolog ter nato vodja skupine za TV-pretvornike. Imel je veliko vlogo že pri prehodu s črno-bele na barvno tehnologijo, še večjo pa nato pri prehodu iz analogne v digitalno tehnologijo oddajanja TV-signalov. Je zgled požrtvovalnosti in predanosti pri
svojem delu.
DRAGO BULC
Novinarsko pot je začel leta 1969 na Radiu Ljubljana. Ustvarjal je
mnoge popotniške oddaje, sprva na radiu, nato na televiziji. Njegovi
10 kričač /februar 13
znani projekti so med drugim Popotniška malha, Zlata snežinka,
Turistični nagelj in Turistična bodeča neža, oddaje Turistični globus,
Homo Turisticus, Turistika, Poletna potepanja, Na lepše … Pripravil je
tudi številne turistične dokumentarne oddaje. V zadnjih letih je aktiven kot predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije, kot
izvršni direktor za Evropo pa tudi v Svetovnem združenju turističnih
novinarjev FIJET.
IGOR OTAVNIK
Leta 1969, ko je prišel na RTV Slovenija, je začel kot zvokovni snemalec. Z razvojem tehnologije, je nadgrajeval tudi svoje znanje in
postal vrhunski tonski mojster. V iskanju novih izzivov je začel delati
na področju marketinga, nato pa ti dve področju združil kot vodja
Radijske koordinacije. Soustvarjal je številne velike projekte. Pod njegovim vodstvom je Radijska koordinacija dobila trdne temelje, ki že
vrsto let zagotavljajo izjemno profesionalno, odgovorno in kakovostno podporo RTV Slovenija. S svojo prizadevnostjo je odpiral še tako
zaprta vrata in po njegov zaslugi ima RTV Slovenija danes na tem
področju visok ugled tudi v Evropi.
JANEZ MARTINC
Dolgoletni vodja SV in UKV-skupine v enoti Oddajniki in zveze skrbi
za vzdrževanje radijskega oddajniškega omrežja. Ima veliko zaslug za
širitev FM-oddajniškega omrežja ter modernizacijo tehnologije. Kot
eden izmed ključnih strokovnjakov je sodeloval pri uvedbi novih tehnologij, uvedel pa je tudi prvi nadzorni sistem delovanja FM-oddajnikov. V celoti je zaslužen za projekt pokrivanja avtocestnega križa s
programom RSi. Na RTV Slovenija je začel delati leta 1971 kot začetnik pripravnik in s požrtvovalnostjo in predanostjo postal specialist
tehnolog ter nato vodja SV IN UKV-skupine.
JANI MAŽGON
V 40 letih dela v TV-Ateljejih v oddelku rekvizitov je soustvaril šte-
vilne studijske in filmske scenografije. Sodeloval je pri različnih, dobro
poznanih projektih kot so Trefaltova gostilna, Slovenska popevka,
Avto leta, Teater paradižnik, Igre brez meja, Čisto pravi gusar, Kajmak
in marmelada, Duhec, Outsider, Varuh meje, Čisto pravi biznis … Med
naštetimi jih je veliko prejelo tudi številna priznanja.
ga je tudi vodil več kot 10 let, ureja dva filmska termina. Z natančnim
izborom del in njihovo umestitvijo je bistveno pripomogel k dvigu
izobrazbene ravni slovenske filmske publike in hkrati nadgradil ugled
RTV Slovenija tako doma kot na tujem. Svoje bogate izkušnje je pripravljen deliti tudi z mlajšimi generacijami.
JOŽE KOCJANČIČ
Od leta 1972 je bil prvi rogist in eden izmed nosilnih stebrov
Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S svojim vrhunskim igranjem je
desetletja nadgrajeval kakovost nepozabnih koncertnih dogodkov in
arhivskih posnetkov. S kolegialnostjo in profesionalnostjo je bil vedno
vzor mlajšim generacijam, ki jim je tudi nesebično omogočal pridobivanje izkušenj in uveljavitev na glasbenem področju.
NADA LAVRIČ
Dolgoletna voditeljica osrednje informativne oddaje Dnevnik je
vrsto let ustvarjala tudi oddajo Vaš kraj. Zadnja desetletje je svojo
poklicno pot kot urednica posvetila večerni informativni oddaji
Odmevi. Je novinarka, urednica in voditeljica, ki je svoje profesionalno življenje zapisala nacionalni televiziji. S preudarno uredniško roko
pripravlja tehtne, strokovne in gledljive informativne oddaje TV
Slovenija.
JOŽE ROTER
Delal je kot organizator in vodja produkcijske skupine v Uredništvu
EPP, ki je znotraj takratne TV Ljubljana delovala po principu agencije.
S produkcijo konkurenčnih kvalitetnih igranih in animiranih TV-oglasov je odločilno prispeval k uspešnosti RTV Slovenija. Mnogi med
njimi so dobili različne nagrade. Ves čas se je zavzemal za oživitev
produkcije TV-oglasov vseh zvrsti in zahtevnostnih stopenj. S hitro
odzivnostjo, profesionalnostjo in trudom je realiziral številna naročila
in izpolnil vsa pričakovanja poslovnih partnerjev.
MARIJA ŠARKEZI
Leta 1973 je pričela z delom v takratni TV-izvedbi TV Ljubljana kot
tajnica režije script. 13 let je delala v uredništvu igranega programa,
potem pa vrsto let kot realizatorka oddaje Okna. Zadnjih dobrih dvajset let pa je svojo poklicno pot posvetila Uredništvu dokumentarnega
programa in soustvarila več kot 250 dokumentarnih filmov. S svojo
natančnostjo, angažmajem in srčnostjo je poskrbela, da je bil vsak
projekt dokončan in pripravljen za predvajanje našim gledalkam in
gledalcem.
MARJAN FRANKOVIČ
Po izobrazbi sicer filozof in literarni komparativist je svoje življenje
posvetil filmsko-televizijskemu ustvarjanju kot režiser dokumentarnih
filmov in oddaj. Sprva je delal kot asistent režije in režiser sinhronizacij, potem pa je začel samostojno ustvarjati in pod njegovo režijsko
taktirko so nastale številne oddaje različnih žanrov, pa tudi filmi za
otroke in mladino. Številni med njimi so dobili ugledna priznanja. Vso
svojo poklicno pot je trmasto vztrajal pri visokih in strogih delovnih,
ustvarjalnih in profesionalnih kriterijih.
MARKO PRPIČ
V dveh desetletjih dela na RTV Slovenija je opravljal številne zahtevne naloge. Med drugim je bil pomočnik urednikov razvedrilnega in
informativno-izobraževalnega programa ter svetovalec generalnega
direktorja. Leta 1995 je postavil prvo spletno stran RTV Slovenija. Kot
natančen in luciden analitik je sodeloval pri številnih programskih
prenovah, v zadnjih letih pa je pustil ogromen pečat pri delu za senzorno ovirane gledalce in s tem postavil nove standarde na tem
področju.
MATJAŽ ZAJEC
Na TV Slovenija je prišel pred skoraj štirimi desetletji kot urednik
Uredništva programov za otroke in mladino, nato pa je delal v takratni filmski redakciji, kjer še danes v Uredništvu tujih igranih oddaj, ki
RADOMIR DIVJAK
Legendarni glasbenik je po priporočilu Petra Ugrina prišel iz
Zagreba in postal prvi bobnar v takrat še Plesnem orkestru Radia
Ljubljana, danes Big Bandu RTV Slovenija. Že takrat je bil eden izmed
najbolj znanih bobnarjev na področju celotne Jugoslavije. Glasbeni
samouk je postal nepogrešljiv studijski glasbenik in prva izbira za igranje jazza, popa in rocka. Njegovo občuteno igranje je del več 10.000
posnetkov, ki bogatijo arhive RTV Slovenija. Sodeloval je s številnimi
glasbenimi zvezdniki, za delovanje v legendarni skupini Time je prejel
tudi prestižno hrvaško nagrado Porin za življenjsko delo.
SILVESTER PETAČ
V skoraj 40 letih je na RTV Slovenija opravljal različne funkcije pri
vsakodnevni produkciji programa, nazadnje na delovnem mestu inženir tehnolog v laboratoriju za tonske sisteme. S svojo predanostjo je
postal zgled marljivosti, kvalitete, zanesljivosti in strokovnosti. Med
kolegi uživa velik ugled in spoštovanje, zaradi vsesplošne priljubljenosti pa je ves čas skrbel tudi za odlično komunikacijo med sodelavci v
ekipi. V več letih dela na terenu je postal nepogrešljiv člen ekipe pri
najzahtevnejših projektih in ekskluzivnih terenskih prenosih, ki jih je
RTV Slovenija posredovala širnemu svetu.
STANISLAV HROVATIČ
Na RTV Slovenija je prišel pred skoraj 40 leti kot strokovni svetovalec za umetniško grafiko. V dolgoletnem delovnem opusu je opravljal
tudi dela režiserja v izobraževalnem programu ter v različnih vlogah
skrbel za vsakodnevno produkcijo programa, nazadnje na delovnem
mestu operativni inženir v Skupini za likovno TV-oblikovanje.
Soustvarjal je vse grafične elemente, ki so dolga leta bogatili grafično
podobo dnevno-informativnih oddaj. V kolektivu je vedno poosebljal
marljivost, zanesljivost in strokovnost.
TANJA LIKEB
Je ena izmed tistih sodelavk Uredništva za resno glasbo in balet TV
Slovenija, ki ji je poklic producentke uredništva poslanstvo. S svojo
poštenostjo in izjemno strokovnostjo je pokazala svojo odgovornost
in pripadnost programu nacionalne televizije. Hkrati pa s svojo zavzetostjo in etično držo prispeva k boljšim medsebojnim odnosom in
uspešnemu sodelovanju s poslovnimi partnerji. Svojim projektom je
popolnoma predana, pri čemer svojo ekipo vodi preudarno, z veliko
mero izvedbenega in produkcijskega znanja, a vedno z veliko spoštljivosti do sodelavcev.
/februar 13/ kričač 11
jubilej
30 LET oddaje Tednik
Oddaja TEDNIK je v nedeljo, 6. januarja, praznovala 30. rojstni dan. Častitljiva obletnica
je v slovenskem medijskem prostoru nedvomno svojevrsten dosežek, zato so ji ustvarjalci namenili pozornost skozi vso ponedeljkovo oddajo. V njej so prikazali ozadje nastajanja tedniških zgodb, zgodovino Tednika od začetkov do danes, predstavili ustvarjalce oddaje, pa tudi zakulisje, ki gledalcem pogosto ostane skrito. Bogat arhiv oddaje
Tednik skriva veliko osebnih zgodb in tematskih problematik, ki so jih v vseh teh letih
odstrli gledalcem, in so jim ustvarjalci Tednika na takšen način poiskali epilog.
V tridesetih letih je bilo ustvarjenih 1.406 oddaj in približno
7.500 zgodb. V tem času so se izmenjali številni uredniki, voditelji
in novinarji, Tednik pa ves čas ostaja mozaična oddaja, sestavljena
iz petih oziroma šestih med seboj neodvisnih zgodb. Prvi Tednik je
bil na sporedu 6. januarja 1983, takratne zgodbe so spremljale
gospodarsko, kulturno in politično dogajanje v nekdanji Jugoslaviji
ter kasneje njen razpad. Danes so rdeča nit tedniških zgodb težave običajnega človeka, s katerimi se srečuje vsak dan, gledalke in
gledalce pa prodorna ekipa Tednika informira tudi o aktualnih
družbeno-političnih temah.
Za vsakotedenske zgodbe skrbi ekipa številnih ustvarjalcev
oddaje, med njimi voditelj Janko Šopar, novinarji Slavka Brajović
Hajdenkumer, Saša Mihevc Amalija Jelen Mikša, Kir Clar,
Aleksandra Dežman, Vanja Kovač, Damjana Bakarič, Alenka Bevčič,
Anka Pirš in Toni Cahunek ter urednik Igor Pirkovič.
V uredništvu Tednika se je lani porodila ideja, da vstop v trideseto leto ustvarjanja prispevkov obeležijo s posebno rubriko
Tednikovih 30, v kateri pregledujejo prispevke iz preteklih let in
raziskujejo njihove posledice. Rubrika Pomagamo je na sporedu že
12 kričač /februar 13
od leta 2003 in je najodmevnejša ter najdlje trajajoča akcija
Tednika, saj so od leta 2007 zbrali že več kot 1.350.000 evrov in
pomagali več kot 440 družinam. Od leta 2007 sodelujejo z Zvezo
prijateljev mladine, odprli so tudi humanitarno telefonsko linijo za
zbiranje sredstev, s pomočjo katere je bilo samo v letošnjem letu
zbranih več kot 409.000 evrov.
Da je Tednik priljubljen in dobro sprejet pri gledalcih, kažejo tudi
podatki o gledanosti. Gledanost oddaje Tednik je namreč v porastu
že več let in je v letošnjem letu v povprečju v obdobju v zadnjih
desetih letih tudi najvišja, ko jo je do vključno 17. decembra 2012
spremljalo povprečno 12,1 odstotka oz. 236.100 posameznikov,
starejših od 4-ih let, kar predstavlja 32-odstotni delež gledalcev
televizije v času oddaje. Oddajo najbolj intenzivno spremljajo gledalci, starejši od 50 let, ki imajo srednješolsko izobrazbo in živijo v
manjših naseljih (Vir: RTV Slovenija iz raziskave AGB Nielsen Media
Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 4 leta).
Praznovanje tridesetletnice oddaje so ustvarjalci pospremili tudi
z novo grafično podobo in novim logotipom.
TEDNIK, KER NAM JE MAR – ŽE 30 LET!
tekst: Saša Mihevc, foto: Stane Sršen in D.K.
/februar 13/ kričač 13
Alpe-Donava-Jadran
tekst: Janja Kovačič, foto: ADJ
Podobe iz srednje Evrope
v oddaji že 30 let
Oddaja Alpe-Donava-Jadran, najstarejši čezmejni projekt javnih televizij Srednje Evrope, je v mesecu decembru praznovala 30 let. Pomembnemu jubileju je bila posvečena posebna oddaja, skupna produkcija televizij, ki oddajo pripravljajo in objavljajo.
Avtor, doyen oddaje, dolgoletni urednik na ORF dr. Günther Ziesel je obiskal Ljubljano,
Zagreb, Benetke, Trst in München in se v pogovoru s kolegi, ustvarjalci medijskega prostora 20. in 21. stoletja, spominjal začetkov uspešne koprodukcije in nalog, ki jo čakajo v prihodnosti. Do sedaj je bilo v oddaji objavljenih preko 3000 prispevkov, prikaz dežel in ljudi, navad, posebnosti, zgodb o tem, kar nas ločuje in kaj povezuje na
območju Alp, Donave in Jadrana.
Oddaja se je vedno izogibala aktualno-političnim dogodkom,
čeprav zamisel izhaja iz časov ustanovitve delovne skupine AlpeJadran. To je bilo obdobje, ko so sodelovali partnerji popolnoma
različnih porekel. Nevtralni Avstrija in Švica, neuvrščena
Jugoslavija, Italija, ki je bila v enem bloku, Madžarska, ki je bila v
drugem bloku…. Naša televizija, takrat kot TV Ljubljana v okviru
JRT, je bila med prvimi, ki so se leta 1982 pridružili pobudi za to
mednarodno koprodukcijo in je tudi tako naredila korak samostojnega nastopa v svetu. Pobudnik sodelovanja in prvi urednik oddaje je bil Boris Bergant. V vseh teh letih se je zvrstilo več urednikov:
Sonja Šalehar, Franjo Mavrič, Lilijana Ozim, Amalija Jelen Mikša in
največ časa Cvetka Trotovšek, ki je oddajo tudi moderirala in urejala skoraj 13 let.
ADJ še vedno predvaja šest studiev javnih televizij v petih jezikih: slovenskem, italijanskem, nemškem, hrvaškem in madžarskem. To je tudi, ob oddaji Slovenski magazin, edina produkcija TV
Slovenija, ki se redno predvaja na tujih javnih televizijah. Največ
vprašanj, odmevov na prispevke TV Slovenija je z Bavarske, BR ima
tudi največ gledalcev in že leta ugleden, stalen termin. Kot kaže je
dober recept za dolgoletno uspešnost izčiščen format, trdna dramaturška struktura. Ob nosilnih prispevkih je v oddaji tudi blok
novic oz. povabil na kulturne prireditve v mestih srednje Evrope,
dovolj blizu, da jih gledalci lahko obiščejo. Nanizane so vse zvrsti
od reportaže v prvi zgodbi, ki je običajno problemska, gospodarsko-socialna tema, do mini dokumentarnih, feljtonskih zgodb, tudi
portretov ljudi, krajev, pokrajin. Zapisi z vsemi atributi profesionalnega televizijskega teamskega dela, kar sodelujočim televizijam, ob
spoštovanju rokov in dogovorjenega znotraj skupne redakcije, daje
največjo kredibilnost.
In kot pravi na koncu jubilejne oddaje Sigmund Gottlieb, glavni
urednik Bavarske TV»Gre za odlično delo javnih televizij. Če takšne
oddaje ne bi bilo, bi si jo morali danes, bolj kot kdajkoli prej, izmisliti.«
14 kričač /februar 13
botrstvo
tekst in foto: MMC
RTV za ljudi
RTV Slovenija je na Kongresnem trgu pripravila posebno dobrodelno prireditev, posvečeno projektu Botrstvo, v okviru katerega je bilo zbranih že več kot 370.000 evrov.
In znesek se stalno povečuje.
Projekt Botrstvo, ki je bil zastavljen kot pomoč otrokom v manjših mesečnih zneskih, je močno presegel okvire vseh pričakovanj Botrstvo je postalo gibanje. S kratkimi zgodbami otrok s socialnega roba so se pred poslušalci Vala 202 odpirale pretresljive pripovedi lakote, obupa, skrivanja stisk in hude izločenosti revnih otrok
iz družbe vrstnikov - z njimi projekt skuša nagovoriti vse, ki to
zmorejo in želijo, naj otrokom z družbenega roba s 30 evri mesečno pomagajo do vsaj malo boljšega življenja.
Pobudnica projekta Milena Štular je povedala, da so si še spomladi želeli pritegniti vsaj 300 botrov, zato je več kot 1.400 botrov,
kolikor so jih že našteli v akciji, resnično osupljiva številka. Tako kot
so osupljivi podatki, da so ti botri otrokom letos nakazali skoraj
200.000 evrov, v botrskem skladu, kamor se steka denar od podjetij - darovalcev, od SMS-sporočil poslušalcev Vala 202 in od neposrednih donacij, pa je bilo zbranih skoraj 180.000 evrov. Skupna
vsota je torej presegla 370.000 evrov!
“
“Prav vsakemu, ki je na svoj način postal
del Botrstva, se res iskreno zahvaljujemo.
Skupaj smo postali gibanje tistih, ki nam ni
vseeno, in tudi v prihodnjem letu bomo vračali otrokom prihodnost. Hvala!
”
Neimenovani upokojenec podaril celo stanovanje
Socialno ogrožene družine s pomočjo Botrstva dobivajo veliko
več od finančne pomoči - dobivajo hrano in pakete (nekateri prihajajo tudi iz tujine), dobivajo pisma z risbicami in besedami podpore. Javljajo se poslušalci, ki otrokom plačujejo šolska kosila ali
obšolske dejavnosti, pa podjetja in posamezniki, ki darujejo gradbeni material in pohištvo.
“Vse več je ljudi, ki namesto daril bližnjim podarjajo sredstva revnejšim otrokom za njihova darila, pa skupin zaposlenih, študentov,
prijateljev, ki prirejajo dobrodelne dražbe, nekaj poslušalcev je deložiranim lastnikom ponudilo streho nad glavo, ena izmed družin, ki
smo jih predstavili, pa je od anonimnega upokojenca dobila stanovanje v last,” zadovoljno pravijo na Valu 202 in dodajajo: “Prav
vsakemu, ki je na svoj način postal del Botrstva, se res iskreno
zahvaljujemo. Skupaj smo postali gibanje tistih, ki nam ni vseeno,
in tudi v prihodnjem letu bomo vračali otrokom prihodnost. Hvala!”
Dobrodelna prireditev na Kongresnem trgu
Na pomen dobrodelnosti je RTV Slovenija opozarjala tudi v središču Ljubljane, saj je na Kongresnem trgu pripravila posebno
nekajurno prireditev. Namenjena je bila predvsem otrokom, ki jih
je zabavala lutkovna predstava Sapramiška, organizirali smo
košarkarski turnir, v živo smo spremljali oddaja Radio Ga-Ga,
nastopili so Murat & Jose, Katalena in MMC-jev slonček Bansi ...
/februar 13/ kričač 15
naša leta
Vlado Krejač
Vlado Krejač je Mariborčan, kjer je obiskoval drugo gimnazijo. Z osemnajstimi leti
je prišel leta 1970 v Ljubljano študirati na FSPN, z devetnajstimi je že začel delati na
televiziji. Najprej na radijski strani v petem nadstropju, kjer je tedaj delovala TV Ljubljana. To je bilo študentsko pogodbeno delo, ki je trajalo šest let, v službenih letih
pa se ne upošteva, razen v izkušnjah.
Zvone Petek, Matjaž Tanko. Vzgojila se je vrsta mladih novinarjev,
ki so se pozneje razpršili po Sloveniji, saj so začeli oblikovati prava
dopisništva. Janko Šoper je šel v Celje, Janez Pezelj v Novo mesto,
jaz v Novo Gorico, Koper in Maribor pa sta bila že dovolj močna,
da jih nista potrebovala. Šele kot dopisnik sem se redno zaposlil.
V Novi Gorici sem bil pred tem, ko sem prišel v službo le enkrat,
ogledal sem si jo le bežno - na šolskem izletu. Delala sva skupaj z
znamenitim snemalcem Antonom Vencljem, ki je pozneje ustanovil TV Primorko.
Opravljal sem klasično dopisniška dela. Področje je bilo zelo široko, od Nove Gorice do Vršiča, Idrije do Lipice. Obsegalo je soško,
vipavsko in idrijsko dolino. Na Goriškem sem bil sedem let, čeprav
je bil dogovorjen mandat štiri leta. Radijski dopisnik je bil Marjan
Drobež, z Radiom smo delili prostore. Tam je bil krajši čas tudi
lokalni radio Nova Gorica, marsikaj sem pomagal pri njegovem
ustanavljanju, potem se je združil z Radiom Koper.«
V Novi Gorici so v času Vladovega dopisništva odprli hidro elektrarno Solkan, pa novi most čez Sočo v Brda. Most je iz Solkana
prečkal italijansko stran in prišel po koridorju do Brd in za trideset kilometrov skrajšal pot. »Simbolično sem odprl sem prvo igralnico Hita, ki je bila še v Hotelu Park. V tistih letih so zaprli podjetje Cimos, pa hotel Argonavti. Na tistem mestu so zgradili Iskro
Delto in računalniško šolo. Zametek Hita je bil Parku, kjer je bilo
kakih dvajset slot strojev in igralni mizi, pozneje so zgradili druge
hotele, tudi Perlo. Obdobje konec sedemdesetih in začetek osemdesetih let je bilo zelo turbulentno. Spomnim se boja za avtocesto
ali v Koper ali v Novo Gorico.«
Vlado v zgodnjih letih službovanja na RTV.
»Počel sem kar nekaj različnih del kot novinar, temu smo dejali
mlajši, pa starejši dežurni novinar, do urednika oddaj. Od leta 1971
do 1978 sem v Ljubljani največ opravljal redakcijsko delo. Nobene
šole ni, ki te tako nauči, kjer imaš takšen pregled nad tehnologijo
in delovnimi procesi. Kot novinar sem pridobil veliko izkušenj, ker
sem se lahko seznanil z vsemi deli delovnega procesa. Tudi tehnologije so se zelo spremenile, ker smo delali na filmski in perfo tonski trak. Vse to se je ročno rezalo in lepilo s selotejpom na montažni mizi. Takrat sta bila urednika TV Dnevnika zdaj žal že pokojna
Janiji Rojina in Bogdan Fajon, ki sta me naučila največ in nas nadebudne mladeniče usmerjala. »
Dopisnik iz Nove Gorice
Po služenju vojaškega roka se je vrnil v novi TV center. »Vse je
bilo drugače, televizija je oddajala v barvah. Na Televiziji je delala
vrsta mojih vrstnikov, Janko Šoper, Rado Božićnik, Ibrica Dervišič,
16 kričač /februar 13
Vlado pred oddajo.
tekst: Jože Skok
so bili prvi medijski načini in valovi srbskega nacionalizma, ki so se
razplamteli tedaj, ko je Slobodan Miloševič v celoti prevzel oblast.
Na nočni seji srbskega cekaja je odstavil svojega mentorja Ivana
Stamboliča, ki je bil pozneje ubit. To je bila ena najtežjih sej mojega poročanja. Večina ‘normalnih’ ljudi je vedela, za kaj gre, množica pa je bila evforična. Nekaj ljudi v bifeju, ki so vedeli, kaj jih čaka,
so samo nemočno sedeli. To je izkušnja, ki se je ne rad spominjam,
saj se je porajal val, ki bo rušil vse pred sabo. Prvo masovno zborovanje je bilo v Nišu. Avtobusi so vozili množice iz raznih koncev,
videlo se je, da je vse organizirano, prikazovali pa so ga kot spontan protest množic.«
Od leve Darja Groznik, Petra Škofic, Vlado Kreslin in Vlado.
Nova Gorica je bila tipično blokovsko naselje, kar je Vlada precej
motilo, saj je rasel v Mariboru. »Z Vencljem sva dokončala več
dokumentarcev, enega o Novi Gorici in dva o rekah Vipavi in Soči,
od izvira do meje. Posnela sva potopisni oddaji o obeh rekah, krajih in ljudeh ob njiju. Posnetki so nastali iz kanujev in rečnih dolin,
to je bila na pol pustolovščina, filmi so bili objavljeni tudi v tujini.
V tistem času smo v Ljubljani začeli pripravljati regionalne TV
Obzornike, ki so trajali petnajst minut. Dopisniki smo jih vodil in v
Ljubljani prispevke zmontirali. To je bilo kar revolucionarno, saj
takrat ni bilo preveč popularno, da se dopisniki prepogosto pojavljamo na ekranu. Po tretjem Dnevniku je bila oddaja V znamenju,
nekako zametek oddaje V žarišču, kjer smo dopisniki začeli tudi
pogosto sodelovati.
Zopet za dopisnika, tokrat v Beograd.
»Čeprav sem si zaželel Maribora, sem na začetku leta 1985
zamenjal Lidijo Hren v dopisništvu v Beogradu, pred njo je bil
dopisnik Jani Rojina. V Beogradu je bila znamenita ekipa tonski
tehnik Pantelija Petrovič- Paja, ki je tam še zdaj, snemalec pa Žika
Milovanovič. Zametki razpadanja Jugoslavije so se kazali že v letu
1987, ko je izhajala znamenita rubrika v časopisu Politika - Odmevi
in odzivi. Bila je izključno namenjena pljuvanju po Hrvatih,
Slovencih in Albancih, čeprav je izhajala v obliki pisem bralcev. To
sir William Deaken, Nada Lavrič in Vlado.
Tihotapljenje filma zaradi mirovnice,
Vlado je poročal tudi iz Kosova, kjer je bila posebna situacija, ker
je srbski živelj dvigal glavo. »Tam se mi je pripetila zgodba, ki je
spominjala na vohunski film. Tihotapili smo film iz Prištine v
Skopje, ker smo se ga zbali zmontirati v njej. To je bila zgodba o
mednarodni mirovnici, ki si je trudila vzpostaviti normalne odnose. Bila je Srbkinja, ki je živela v diaspori in prišla domov, da bi
Vlado in Zoran Medved.
pomagala enklavi. Vzeli so ji potni list in dali vanj pečat, da je nezaželena. V zunanjem ministrstvu so se zlagali, da to ni res. Mi pa
smo imeli vse posneto in dokumentirano z izjavami. Zmontirali in
pošiljali smo prispevek iz Skopja za Tednik, ki ga je vodil Tadej
Labernik. Težave so bile tudi pri poročanja o seji Centralnega komiteja ZK Srbije. V Beogradu nam niso dovolili, da bi nekatere dele
razprav pošiljali v Ljubljano. Hoteli so jih odrezati, kar je bila čista
oblika cenzure. To je bil nastop Hrvata Stipeta Šuvarja, ki je svaril
Miloševiča. Nastala je zmeda, ker so nam Srbi očitali, kaj si dovolimo, da poročamo po svoje. Morali smo se boriti, da smo del razprave obdržali.
V Novem Sadu, tam je bil tudi radijski dopisnik Drago Balažič, so
nas v stavbah skupščine in izvršnega sveta obkolili znameniti
jogurtni protestniki in tri ure nismo mogli nikamor. Takrat sem
prvič videl, da ima policija oklepe, ščite in šleme, pa nasilje s kockami in drugimi predmeti in ko je začelo pokati. Mi smo stali za policijo, ki je stavbi branila. Nobeden ni mogel noter in ven. Poročali
smo z ene izmed pisarn, kjer je bil dosegljiv telefon. Naslednji dan
smo šli posneti reportažo, kjer sta bili hiši povsem razbiti in uničeni.«
/februar 13/ kričač 17
naša leta
o tem, kako so se prebivalci – Slovenci in Hrvati znašli ob razpadanju države. »Zanjo smo prejeli mednarodno nagrado na festivalu na Blatnem jezeru na Madžarskem. To je bilo obdobje inovativnih oddaj. V Mariboru sem ostal štiri leta, vmes pa v Ljubljani občasno pripravljal Utripe ter vodil prvi in tretji Dnevnik.«
Pri osamosvajanju Slovenije je bil Mariboru v posebnem položaju. »Nasprotovanje med vojsko in ljudmi se je začelo že s Pekrskimi
dogodki, pa z ugrabitvijo Vladimirja Miloševiča iz teritorialne
obrambe, ki ga je vojska držala dva dni. Imeli smo izredna poročila iz mariborskega studia, pri čemer sem tudi sam vztrajal. Sledila
je posebna prisega nabornikov v Pekrah. Vmes sem poročal tudi iz
Beograda, ki je bil povsem drugačen kot v času mojega dopisništva. Slovence so obravnavali, kot da nismo več v skupni državi.«
Od leve Uroš Slak, Janja Koren, Vlado z Viktorji, Nina Komparič in
Tanja Starič.
Končno v rodni Maribor.
Iz Beograda je kot dopisnik odšel pred tem, ko je slovenska delegacija zapustila sejo CK ZK Jugoslavije. »Mandat mi je potekel, za
menoj je prišel Vladimir Vodušek. To je bilo obdobje razpadanja
država, ko so nas pljuvali, psovali in prezirali na svoj način, čeprav
fizično kot dopisnik nisem bil ogrožen. Nekaj je bilo tudi lepega, ko
smo po Srbiji in Makedoniji snemali reportaže.«
Naš sogovornik, ki rad pripoveduje zgoščeno in podrobno, se je
naposled vrnil v Maribor v RTV regionalni center. Štiri leta je bil
pomočnik odgovornega urednika Televizije Janeza Ujčiča, vodil je
tudi oddaje. »To so bile oddaje Tele M. Najprej sem bil urednik in
voditelj oddaj, skupaj s Frančkom Jaukom. Uvedli smo vrsto novih
oddaj, med drugim prvo oddajo o borzah, ki je bila novost tudi na
nacionalni televiziji. Oddaji o živalih in kmetijstvu sta se ohranili še
do danes. Morali smo se braniti, češ, zakaj imamo oddaje o avtomobilizmu, univerzi, poslovni klub. Odgovarjali smo, da iščemo
tržne niše in ciljno publiko. Marjan Šrimf je bil sodelavec, pa Srečko
Pirtovšek, ki je pozneje ustanovil več zasebnih edicij.«
Pripravili so tudi oddajo o haloškem območju na meji s Hrvaško
Ponoči kar med barikadami.
Ob povratku v Maribor se je začela vojna. »Tedaj smo delali celodnevni program v studiu, še vedno sem bil pomočnik Ujčiča.
Dežurstvo smo imeli dan in noč, da smo lahko razporejali ekipe na
terenu. Še posebej mi je ostalo v spominu, ko je tretji ali četrti dan
Uredniški sestanek
vojne prišel nekdo iz civilne zaščite ali teritorialne obrambe in nam
ponudil orožje. Skoraj sem padel dol in si dejal - samo to nam še
manjka, da bi hodili novinarji okrog, oboroženi s pištolami. Ko sem
se ponoči vračal domov, sem vozil kar med barikadami. Sploh mi
ni prišlo na misel, da bi me lahko nekdo preprosto počil. Njihov ali
naš. Ker so bila križišča blokirana, smo vozili čez pločnike in po
drugi strani čez, da smo lahko prišli skozi. Šele pozneje sem se z
avtom začel voziti po drugih cestah.
Dogovor pred oddajo.
18 kričač /februar 13
V času umora Ivana Krambergerja je bil na kraju dogodka,
in tudi pripravil posebnazadnja poročila.
Leta 1993 so me znova premamili v Ljubljano. Po letu ali več me
je odgovorni urednik Lado Ambrožič povabil, da sem prevzel notranje politično in gospodarsko uredništvo. Glede na vse, kar se je
dogajalo v Sloveniji, je bilo tudi to obdobje napeto. Pojavila pa se
je vrsta mladih novinarjev, od Uroša Slaka, Bojana Travna, Boštjana
Anžina, Jožeta Možine,Tomaža Ranca, pa do Metke
Lainšček,Nataše Rijavec do Tanje Starič in drugih. Vzdušje je bilo
zelo delovno in spodbudno, polno dobrih idej. Tega obdobja se rad
spominjam, ker smo uvajali vrsto novosti, kot krona takih prizade-
vanj so potem nastali Odmevi. To oddajo smo postavili v obliki kot
je zdaj. Glavni pobudnik je bi Ambrožič, bil sem eden prvih njenih
urednikov. Zame je bilo to najbolj delavno in naporno obdobje.
Špic dogodkov je bilo veliko, od Depale vasi, do demonstracij.«
Kar nekaj let je Vlado vodil tudi TV Dnevnik, am, pa tudi v paru z
Nado Lavrič. To je bilo seveda zelo stresno obdobje, a polno
peklenskega tempa in koristnih izkušenj.
voditi sam. Tudi avtorji prispevkov v Odmevih se posvetujejo z
njim. Pravilom so vsi pogovori v živo, razen izjem, kadar sogovornike ni mogoče povabiti ali pa zaradi njihove starosti opravimo
pogovor že nekoliko prej, ne pa pozno ponoči.«
Vlado je ‘kolektivni’ dobitnik devetih Viktorjev za Odmeve od
desetih. Prejel ga ni le tedaj, ko je urednikoval v Mariboru. V času
Boleči kadrovski posegi na Televiziji.
»Žal se je v poznejšem obdobju zaradi uredniških potez zgodila
na Televiziji precejšnja menjava novinarskega kadra, ki ni ugodno
vplivale na zaposlene. Vrsta novinark in novinarjev je odšla stran,
bilo jih je več kot petnajst. Delovni pogoji so bili tako rekoč nevzdržni. To so bili mladi ljudje, ki so odhajali v konkurenčne medije,
na Finance, Žurnal, Dnevnik, POP TV in na druga delovna mesta,
čeprav so se na Televiziji zgradili. To se je zgodilo v letu in pol.
Menim, da je bil to hud udarec za informativni program televizije,
posledice se čutijo še zdaj.«
Verjetno bi se z Vladom zgodilo podobno, če ne bi na Radiu
Mariboru potrebovali odgovornega urednika. »Dve leti sem bil vd
odgovornega urednika in še eno leto urednik informativnih oddaj.
Zaposlili smo štiri nove novinarje in stabilizirali razmere. V rodno
mesto sem znova lažje odšel tudi zaradi bolezni staršev, ki sta pred
dvema letom umrla.
V zadnjih dveh letih je naš sobesednik urednik Odmevov. »Človek, ki je toliko let vpet v novinarsko delovanje, si zgradi nek amortizacijski sistem, da lažje preživi. Enainštirideset let sem v informativnem programu, vedno pa je čas tisti, ki nas preganja, čas je naš
gospodar. Pa če sem bil v vlogi dopisnika, poročevalca ali urednika. Na nek način se je treba naučiti, da amortiziraš, kar ti prinaša
delovni proces, kaj šele dogodki.«
S sogovorniki v Odmevih se povečini dogovarja njihov urednik,
ki določa, kateri bodo sodelovali. »Po mojem mnenju mora voditelj
oddaje sestavljati vprašanja, seveda v sodelovanju z urednikom.
Pred intervjujem leta 1995. Od leve Janez Pezelj, Jožef Školč in
Vlado.
Vlado na eni izmed novinarskih smučarskih tekem.
osamosvojitvene vojne je prejel državo medaljo. Intervjuje je imel
s predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom vlade
Janezom Drnovškom, nadškofom Alojzijem Šuštarjem, predsednikom parlamenta Jožefom Školčem, predsednikom računskega
sodišča Vojkom Antončičem in drugimi.
Edini moj pravi hobi je smučanje.
Vlado sodi med ustanovne člane društva novinarjev športnikov,
ki je nastalo iz sekcije v Društvu novinarjev Slovenije. Je tudi vključeno v mednarodno združenja novinarjev smučarjev, ki deluje že
šestdeset let. »Dvajset let sem že predsednik Društva novinarjev
športnikov. Vsako leto priredimo srečanje smučarjev novinarjev, ki
traja teden dni, s tekmami v teku in veleslalomu v različnih starostnih kategorijah. Najboljši gredo na svetovna tekmovanja. Letos bo
v Italiji, pred tem smo bili tudi že na Japonskem, v ZDA, Kanadi,
Turčiji, Maroku, Argentini in seveda po vsej Evropi. To so zelo zanimiva srečanja in druženja, ki so nastala v času hladne vojne, da bi
imeli novinarji zahoda in vzhoda priložnosti za druženje. V gostujočih državah nam predstavijo poglede na novinarstvo, tako združimo koristno z zabavnim. Prejel sem več medalj v veleslalomu, lani
srebrno v Turčijo, pa bronasto v Bolgariji.«
Imamo dežurnega novinarja, ki pomaga voditelju. Pridobi mu
dodatne informacije in ga zalaga s potrebnimi gradivi, od časopisnih člankov, agencijskih vesti in ostalega, kar je potrebno. Temeljni
je dogovor, kaj hočemo, novinar prve kategorije pa mora pogovor
/februar 13/ kričač 19
tehnološki razvoj
Restavracija in digitalizacija TV nadaljevanke
in celovečernega filma »Cvetje v jeseni«
Celovečerni film Matjaža Klopčiča »Cvetje v jeseni« (Vesna film, 1973) sodi med deset najbolj priljubljenih slovenskih filmov. Dejansko je celovečerni film skrajšana verzija istoimenske TV nadaljevanke v treh delih, ki jo je TV Ljubljana posnela na 16mm
filmu leta 1972. Žal je tehnična kakovost 35mm kopije celovečerne verzije filma tako
zelo slaba, da iz nje ni mogoče dobiti dobre slike za TV predvajanje. Ker v našem arhivu hranimo izvirnik TV nadaljevanke, smo naredili novo verzijo filma tako, da smo
najprej v celoti restavrirali TV nadaljevanko, nato pa iz nje naredili še celovečerno verzijo filma, oboje v sliki visoke ločljivosti (HD).
Restavrirano in digitalizirano verzijo celovečernega filma »Cvetje
v jeseni« je javnost prvič videla na predpremieri v kinu Dvor.
Projekcije filma v sliki visoke ločljivosti (HD) so se udeležili številni
povabljeni ustvarjalci filma, sodelavci in predstavniki različnih
ustanov in združenj s področja filmske dejavnosti, ki so restavrirano verzijo celovečernega filma sprejeli z velikim odobravanjem.
Hkrati so v našem MMC objavili odlično pripravljeno spletno
stran:
(http://www.rtvslo.si/kultura/film/danes-na-tvs-cvetje-vjeseni-prvic-taksno-kot-bi-moralo-biti/298577),
na kateri je povzet jedrnat opis postopka restavracije filma Cvetje
v jeseni, objavljena pa je tudi nazorna in ogleda vredna (video) primerjava kakovosti slike dosedanje in restavrirane verzije filma.
Odziv obiskovalcev spletne strani je bil takojšen in izjemen:
20 kričač /februar 13
»Vau, kakšna razlika, film si je to zaslužil« in »Bravo, odlično,
čestitke« ali »Super, končno«, je le nekaj od prevladujočih in zelo
pozitivnih komentarjev o restavraciji filma na spletni strani MMC.
Čeprav je med komentarji tudi kakšen nergaški ali »poznavalski«
kot npr. »Drugi to počnejo že vrsto let« ali »Restavracija filma se ni
delala na RTVS«, pa je negativnih komentarjev neobičajno malo.
Po predpremieri celovečerne verzije, je TV Slovenija na prvem
sporedu tri dni zaporedoma premierno predvajala še restavrirano
TV nadaljevanko v treh delih in v sliki visoke ločljivosti (HD), kar je
naletelo na zelo dober odziv pri gledalcih in v strokovni javnosti.
K dobremu odzivu je veliko pripomogla tudi celovita in dobro
načrtovana promocija (pravilno umeščeni in odlični napovedniki,
pogostnost njihovega predvajanja, prispevek v Kulturni kroniki,
napoved v oddaji Dobra ura, dobro delo PR službe-vabila, predpre-
tekst: Franci Stehovec, univ.dipl.ing
miera, izjave za javnost, …). Zato ne preseneča, da se je oglasilo
precej gledalcev, ki bi radi TV nadaljevanko in film kupili na HD
Blu-Ray nosilcu (nekdo je celo zapisal: »To bo moj prvi film na BluRay-u«).
Postopek restavriranja TV nadaljevanke in celovečernega filma
Postopek sanacije, restavriranja in digitalizacije se je začel z
izborom zmontiranih 16mm izvirnih filmov in perfo trakov v filmskem arhivu TVS in nadaljeval v filmskem laboratoriju s pripravo,
čiščenjem in izdelavo novih kopij nadaljevanke na 16mm internegativu. Uporabili so t. im. »mokro kopiranje«, s katerim odpravijo
vidnost prask na kopiji.
Kopije so razvili v filmski razvijalnici TVS in jih v sliki visoke ločljivosti (HD) digitalizirali v telekinu, kjer so bile narejene tudi osnovne svetlobne in barvne korekcije nadaljevanke. Zahtevnejše svetlobne in barvne korekcije slike vseh kadrov pa so bile narejene v
Grading-u in v prisotnosti direktorja fotografije nadaljevanke Žara
V sinhro studiju so namreč uspeli v veliki meri odpraviti napake,
značilne za takratni čas snemanja in obdelave filmskega zvoka
(šum, brum, poki, izenačenost nivojev, sinhronost ....)
Ker so vsi kadri, iz katerih je narejen celovečerni film, vzeti iz TV
nadaljevanke, so v Off-line montaži lahko iz restavrirane TV nadaljevanke uporabili (prekopirali) izbrane kadre in iz njih naredili še
celovečerno verzijo filma, ki je bistveno kvalitetnejša od verzije, ki
smo jo doslej predvajali na TVS.
Za sanacijo in digitalizacijo treh delov nadaljevanke in izdelavo
celovečerne verzije filma Cvetje v jeseni je bilo opravljenih cca.
1.200 ur dela različnih profilov kadrov, ki so delo opravili izjemno
prizadevno, motivirano in strokovno. Največ oz. 55% časa so porabili v filmskem laboratoriju (50% retuširanje slike, ostalo priprava
filmov, izdelava in razvijanje novih kopij), za svetlobno in barvno
korekcijo slike v Telekinu in Grading-u so porabili cca. 30% časa, za
sanacijo zvoka v sinhro studiju cca. 10%, ostalo pa za vsa ostala
potrebna dela (arhiv, montaža, priprave in zaključna dela).
Tušarja. V Grading-u so bile narejene še nekatere druge korekcije
slike (zmanjšanje šuma in svetlobnega ter barvnega utripanja slike,
stabilizacija slike itd.).
Sledilo je ročno digitalno retuširanje filmske slike oz. odstranjevanje značilnih in motečih napak filmske slike (drobne praske,
prah, dlake, prstni odtisi, zlepke..). Delo, ki so ga opravili v filmskem
laboratoriju je izjemno zamudno, saj je bilo potrebno podrobno
pregledati vseh 225.000 posameznih sličic nadaljevanke in retuširati skoraj 50.000 sličic.
Sanacija slikovnega dela nadaljevanke je bila ob pomoči direktorja fotografije Žara Tušarja zaključena v Off-line montaži s
skrbno pretvorbo vsakega kadra posebej iz 4:3 formata slike v
nekoliko širši 14:9 format slike, ki se bolje prilega sodobnim širokim 16:9 TV ekranom. Bistveno izboljšan je tudi zvok nadaljevanke.
Končni rezultat restavracije in digitalizacije sta svetlobno in barvno izboljšana TV nadaljevanka in celovečerni film z večjo ostrino
slike, brez značilnih napak filmske slike (praske, prah, smeti,
dlake…) ter izboljšan, nivojsko izenačen zvok z bistveno manj
šuma, bruma in drugih značilnih napak filmskega zvoka.
TV Slovenija bo obnovljeno TV nadaljevanko in celovečerni film
odslej lahko predvajala v nekoliko širšem 14:9 formatu slike, v
skladu s pravili arhiviranja pa bosta nadaljevanka in celovečerni
film arhivirana tudi v izvirnem 4:3 formatu slike, oboje seveda v
sliki visoke ločljivosti (HD).
Naj dodam še, da trenutno poteka sanacija in digitalizacija TV
nadaljevanke v 14. delih »Dekameron«, vzporedno pa tudi temeljita sanacija in digitalizacija filmskih prispevkov za cca. 6.200 TV
Dnevnikov, ki bo predvidoma trajala več let.
/februar 13/ kričač 21
prišli odšli
ODŠLI V DECEMBRU 2012
PPE TV SLOVENIJA
MOJCA LUKAN – finančna referentka
JURE MADUNIČ – medijski arhivar
JOŽE ROTER – producent oglasnih vsebin
IBRIŠIM DERVIŠIČ – turnusni urednik
RAJKO GORJANC – operativni inženir
STANE OTOREPEC – montažer specialist
SILVESTER PETAČ – inženir tehnolog
DANICA KRANJC – producentka programa
MOMČILO ČABARKAPA – organizator
izvedbe
TANJA LIKEB – producentka programa
LUČKA PETAČ – načrtovalka TV sporedov
PPE RADIO SLOVENIJA
ALENKA DAKIČ – urednica oddaj
IGOR OTAVNIK – vodja oddelka
BOJAN MINOVIČ – inženir tehnolog
BRANKO GRIČAR – vodja oddelka
REGIONALNI RTV CENTER KOPER CAPODISTRIA
FULVIA BORDON – organizatorka dnevne
priprave programa
REGIONALNI RTV CENTER MARIBOR
ALBERT HALÁSZ – novinar urednik
GLASBENA PRODUKCIJA
OLS CINXO – tuttist namestnik
JOŽE KOCJANČIČ – solist radijskega simfoničnega orkestra
TOMAŽ GRINTAL – drugi solist improvizator
VODSTVO JZ RTV SLOVENIJA
ZDENKO MAJERLE – načrtovalec aplikacij
POSLOVNO IN SPLOŠNO PODROČJE
IVAN BEIGOT – gasilec
EKONOMIKA POSLOVANJA
BOJANA KUNILO – finančna referentka
TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRING
MARIJA ELSNER – pisarniška referentka
ZINKA LENART – telefonistka informatorka
PRIŠLI V DECEMBRU 2012
PPE TV SLOVENIJA
NIKA HROVAT – finančna tajnica
DANIJEL VRBEC –vodja oddelka
MITJA PREK – turnusni urednik
SEBASTIJAN ROUS – novinar specialist
JASMINA JAMNIK – novinarka specialistka
analitičarka
MAJA ŽIBERNA – novinarka specialistka
POLONA FIJAVŽ – novinarka komentatorka
22 kričač /februar 13
POLONA BALANTIČ – novinarka urednica
ANKA BOGATAJ – urednica scenaristka
BRANKA ŠIŽGORIČ – realizatorka oddaj
PPE RADIO SLOVENIJA
MARTINA ČERNE – novinarka specialistka
MARKO PANGERC – novinar urednik
SABRINA MULEC – novinarka dopisnica v
Sloveniji
NEJC ZUPANČIČ – zvokovni tehnik
REGIONALNI RTV CENTER KOPER CAPODISTRIA
MARCO FONDA – organizator izvedbe
LARA PLEVNIK – novinarka urednica
IGOR VALENTINČIČ – oblikovalec zvoka
TV/RA produkcije
REGIONALNI RTV CENTER MARIBOR
KSENIJA SAMARDŽIJA MATUL – novinarka
specialistka
BRIGITA KLUJBER VARGA – novinarka specialistka
SÁNDOR KOVÁCS – spiker
TOMAŽ PIRŠ – oblikovalec zvoka TV/RA
produkcije
ALEKSANDER ROS – programer osvetljave
GLASBENA PRODUKCIJA
SIMON KREČIČ – inšpektor orkestra
OE ODDAJNIKI IN ZVEZE
JANEZ KOŠČAK – tehnik radiodifuzije
POSLOVNO IN SPLOŠNO PODROČJE
SEBASTIJAN PETROVČIČ – receptor
TOMAŽ POTOČNIK – voznik terenskih ekip
JANEZ JAGRIČ – gasilec
MATIC PUSTAVRH – gasilec
ORGANIZACIJA,
KADRI IN IZOBRAŽEVANJE
MOJCA BORKO - kadrovica
EKONOMIKA POSLOVANJA
ALISA DUROVIĆ – finančna referentka
TINA SKOK – samostojna strokovna sodelavka za finance in računovodstvo
TEHNIKA, INVESTICIJE, INŽENIRING
PRIMOŽ CIMPRIČ – operativni inženir
PPE MULTIMEDIJSKI CENTER
MILOŠ OJDANIĆ – montažer multimedije
ANDREJ TRČEK – skrbnik produkcijskih
sistemov in aplikacij
TOMAŽ OKORN – novinar specialist
ODŠLI V JANUARJU 2013
OE TV PRODUKCIJA
DRAGO SREDENŠEK – tehnični vodja
RA/TV produkcije
JANEZ KALIŠNIK – TV in filmski snemalec
OE RADIJSKA PRODUKCIJA
JON ČERGAN – oblikovalec zvoka TV/RA
produkcije
REGIONALNI RTV CENTER KOPER CAPODISTRIA
SAMO MILAVEC – ekspert področja
OE ODDAJNIKI IN ZVEZE
ROMAN BAJT – tehnik za antene
DRAGAN OSJAK – inženir tehnolog
JANEZ MARTINC – inženir tehnolog
VODSTVO JZ RTV SLOVENIJA
CVETKA ŽIROVNIK – ekspert področja VIII
POSLOVNO IN SPLOŠNO PODROČJE
MIODRAG JOVANOVIĆ - receptor
ORGANIZACIJA, KADRI
IN IZOBRAŽEVANJE
MARJAN KRALJ KING – vodja službe
PPE MULTIMEDIJSKI CENTER
TITA SIMČIČ – oblikovalka TV grafike
PRIŠLI V JANUARJU 2013
REGIONALNI RTV CENTER KOPER CAPODISTRIA
EDI MAVSAR – novinar urednik
GLASBENA PRODUKCIJA
KLEMEN GOLNER – drugi solist
Zahvala
Ob boleči izgubi mame se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za
izrečna sožalja. Hvala tudi tistim, ki
ste jo pospremili na njeno zadnjo
pot.
Irena Praznik
razvedrilo
KOLIČINA
PRIPADNIK
VEKLIKO
ZGODBICA
IME VEČ
NESREČNA IZRASTEK
SODELAVEC
LESA
NOMAD.
SREČE PRI
O ZNANEM
TURŠKIH ŠTEVILKA ZA ČREVESNE
NA SLIKI
ODMERJENA
LJUDSTVA V
ŽREBU
ČLOVEKU
SULTANOV VRAŽEVERNE SLUZNICE
ZA POSEK
SIBIRIJI
VRHUNSKI
GLASBENIK
ZANIMANJE
ČLOVEK, KI
UPOŠTEVA
DEJSTVA
REDKA KOVINA V URANOVI RUDI
SESTAVIL
JOŽE
PETELIN
OTVORITEV
NPR. RAZSTAVE
REVEŽ,
PROSJAK
SOCIOLOG.
JOGAN
ROJST. KRAJ
TINA UJEVIČA
NATAŠA
DOLENC
NAŠE GRAD.
PODJETJE
RUSKU
MATEMATIK
(JURIJ)
IZ: SOPIVO
Rešitev nagradne križanke s
svojim nalovom pošljite najkasneje do 10.04.2012 v uredništvo na naslov: RTV SLO,
Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,
(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenci
za pravilne rešitve dobijo:
1 kaseto ali zgoščenko ZKP;
Rešitev prejšnje križanke:
VESEL SKOK V NOVO LETO.
Tokrat smo izžrebali:
1.
NAGRADA:
Krenčič
Bogomira, Polje c. 26/3C, 1260
Ljubljana-Polje
2. NAGRADA: Marija Veber,
Ladja 36, 1215 Medvode
3. NAGRADA: Metoda Tori,
Radio, finančna služba
NAGRAJUJE
ZKP RTV SLO
www.rtvslo.si/zkpprodaja/
HIMALAJSKO
GOVEDO
VRSTA RAČ.
POMNILNIKA
POGOSTO
GRŠKO IME
IZ ČRK
STRIDIMI
SODBA
ČEM,
KRITIKA
IME
EKONOMISTA
OVINA
AGITATOR,
NAVDUŠEVALEC
MAJHNA
OSA
JUTRANJE
KAPLJICE NA
RASTLINAH
NEMŠKO M.
IME
JORDANSKA
TEGA
MESECA
ZA POLTON
ZNIŽAN
TON C
GR. ČRKA
KRALJICA
ZVEZA
SINDIKATOV
EGO
ZASTAVNICA
PRI
USKLADIŠČ.
BLAGU
PIVSKI
VZKLIK
IT. PISATELJ
UMBERTO
(IME ROŽE)
ANTON
OCVIRK
Neko noč elegantno oblečen moški ustavi taksi. Na poti domov opazi lepo oblečeno
gospo, kako je vstopila v nočni bar sumljivega slovesa. Takoj prosi taksista, naj obrne
in ustavi, izvleče denarnico in reče vozniku:
"Tu imam tisoč evrov. Za vas, če greste v bar iz njega zbrcate damo v rdeči obleki.
Brez usmiljenja! Ta ženska je moja žena!"
Taksist se takoj strinja in gre v nočni klub. Čez deset minut je že nazaj z žensko, jo
vleče za lase, mlati in zmerja na vso moč. Moški opazi, da je ženska oblečena v zeleno
obleko in pri mlatežu ustavlja taksista.
"Človek, stoj, stoj! Ta ni, ta ni..." Taksist zadihano odgovarja: "Tiho, prijatelj, ta je
moja! Zdaj grem pa po vašo!"
Kričač vabi vse tiste, ki
vas kaj zanima v zvezi z
delom in načrti RTV
Slovenija, da vodstvu
postavijo javno vprašanje in uredništvo bo pri
odgovornih našlo in
objavilo odgovore, v
novi rubriki,
Zanima me ...
Vabljeni k soustvarjanju
našega Kričača.
/februar 13/ kričač 23
od tod in tam
tekst in foto: D.S.
Smučarski pokal RTV Slovenija, Trije kralji, 19. 1. 2013
Seveda v ospredju našega letošnjega smučarskega srečanja
niso bili rezultati, pa vendar zapišimo, da so bile najboljše v ženski konkurenci: Mateja Miklavčič, Maja Ceglar in Petra Melinc, v
moški konkurenci nad 40 let: Janez Podlesnik, Nino Budimirovič
in Andrej Trojer, med mlajšimi pa: Alex Bogataj,Marko Simončič
in Lan Dečman. Seveda pa so tekmovalne užitke delili tudi vsi
ostali, ki smo za malenkosti zgrešili stopničke.
Komentarji udeležencev:
Petra Melinc: Z veseljem sem se udeležila športnega dne na
Treh kraljih. Čudovita narava, prekrasno vreme in nova možnost
za spoznavanje sodelavcev. Tretje mesto na smučarski tekmi je
samo še pika na i takega super dneva.
Alex Bogataj: Lepo vreme, dobra družba, super organizacija,
pravo vzdušje, šprinterska tekma in nenazadnje tudi dober rezultat. Upam, da bo udeležba v prihodnje številčnejša. Kdor je manjkal, mu je lahko žal.
Pogrešam pa pokale ali medalje za prvouvrščene, saj se diploma (pre)hitro izgubi.
24 kričač /februar 13