Revizijsko poročilo

Transcription

Revizijsko poročilo

Sanacija starih bremen industrijskih
odpadkov in nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov
Sanacija starih bremen industrijskih
odpadkov in nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov
4
SANACIJA STARIH BREMEN INDUSTRIJSKIH ODPADKOV IN NEDOVOLJENIH ODLAGALIŠČ GRADBENIH ODPADKOV | Povzetek
R
ačunsko sodišče je revidiralo smotrnost poslovanja Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji
odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov v
obdobju od leta 2004 do leta 2008. Cilj revizije je bil podati mnenje o uspešnosti in učinkovitosti
Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in
nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov.
Sanacija odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov
Ministrstvo za okolje in prostor pri saniranju odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov v obdobju
od leta 2004 do leta 2008 ni bilo uspešno, saj ni doseglo cilja, določenega v Resoluciji nacionalnega programa
varstva okolja, ki predvideva izvedbo sanacij odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov (Pesnica,
Bohova, Studenci, Globovnik in Metava) najkasneje do konca leta 2008. Od petih lokacij starih bremen
industrijskih odpadkov, za katere je bila predvidena sanacija, se je v obdobju, na katerega se nanaša
revizija, izvajala samo sanacija odlagališča gudrona v Pesnici, na odlagališču Metava pa so se izvajale
nekatere aktivnosti za ureditev odlagališča.
od leta 2004 do leta 2008 ni ravnalo učinkovito, saj ni izvedlo aktivnosti, ki bi omogočile vzpostavitev
popolnih evidenc o odlagališčih starih bremen industrijskih odpadkov ter aktivnosti, s katerimi bi naložilo
znanim povzročiteljem obremenitve okolja pripravo in izvedbo sanacijskega programa za sanacijo
odlagališč gudrona v Pesnici, Bohovi in Studencih. Za odlagališče Globovnik pa ni načrtovalo izvedbe
sanacije odlagališča, in tudi ni zagotovilo sredstev za njeno izvedbo kljub subsidiarni odgovornosti države.
Pri sanaciji odlagališč je kljub znanim povzročiteljem čezmerne obremenitve okolja, ki bi morali financirati
sanacijo odlagališč, Ministrstvo za okolje in prostor prevzelo obveznosti za izvedbo sanacije odlagališča
Pesnica najmanj v znesku 5.091.233 evrov ter do konca leta 2008 že porabilo 1.978.669 evrov za
financiranje izvedbe postopkov za sanacijo teh odlagališč. Poleg tega je do konca leta 2008 porabilo tudi
115.850 evrov za aktivnosti načrtovanja sanacije odlagališč gudrona v Pesnici, Bohovi in Studencih.
Ministrstvo za okolje in prostor na področju ravnanja z industrijskimi odpadki ni vzpostavilo takšnega
sistema ravnanja z industrijskimi odpadki, ki bi preprečeval nastajanje novih bremen industrijskih
odpadkov, saj v obdobju od leta 2004 do leta 2008 šestnajstim industrijskim odlagališčem od triindvajsetih
Agencija Republike Slovenije za okolje še ni izdala ustreznih odločb, sedmim pa je potekla veljavnost
konec leta 2007 oziroma konec leta 2008.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor v obdobju od leta 2004 do leta 2008 nad
odlagališčema gudrona na Studencih in v Bohovi pri Mariboru ni izvajal nadzora, saj Ministrstvo za okolje
Povzetek| SANACIJA STARIH BREMEN INDUSTRIJSKIH ODPADKOV IN NEDOVOLJENIH ODLAGALIŠČ GRADBENIH ODPADKOV
in prostor ni upoštevalo podanega predloga za pripravo sanacijskega programa. Za odlagališče Globovnik
pa Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ni podal niti predloga za pripravo in izvedbo
sanacijskega programa. Industrijska odlagališča, za katera ima Ministrstvo za okolje in prostor
vzpostavljene evidence, so bila v obdobju od leta 2004 do leta 2008 predmet nadzora samo v letu 2004.
Sanacija nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov
Ministrstvo za okolje in prostor pri saniranju nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov v obdobju od
leta 2004 do leta 2008 ni bilo uspešno, saj ni izvajalo sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, za
katere je bilo subsidiarno odgovorno. V strateških dokumentih na področju varstva okolja niso določeni
cilji in aktivnosti za reševanje problema nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov, Ministrstvo za
okolje in prostor pa ni izvajalo nikakršnih aktivnosti, ki bi vodile do izvedbe sanacij nedovoljenih
odlagališč gradbenih odpadkov.
leta 2004 do leta 2008 ni ravnalo učinkovito, saj ni načrtovalo aktivnosti za sanacijo nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov. Vzpostavilo tudi ni evidenc o nedovoljenih odlagališčih gradbenih odpadkov in ni
pripravilo sanacijskih programov oziroma programov ukrepov za izvedbo sanacij nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov. Prav tako tudi ni zagotovilo sredstev in ni financiralo izvedbe sanacij nedovoljenih
Ministrstvo za okolje in prostor ni pripravilo ustreznih pravnih podlag glede opredelitve obveznosti in
pristojnosti pri urejanju nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, kadar so odpadki mešani
(komunalni in gradbeni), ko je subsidiarna odgovornost deljena med državo in občinami. Za izvedbo
sanacije nedovoljenih odlagališč je treba ne glede na količino nedovoljeno odloženih odpadkov izdelati
sanacijski program oziroma program ukrepov, kar lahko pri manjših količinah nedovoljeno odloženih
odpadkov povzroči nesorazmerno visoke stroške sanacije nedovoljenih odlagališč. Država in občine se s
sprejetjem sprememb Zakona o varstvu okolja v letu 2008 niso razbremenile subsidiarne odgovornosti za
odpadke, odložene na zasebnih zemljiščih.
Ministrstvo za okolje in prostor na področju ravnanja z gradbenimi odpadki ni vzpostavilo takšnega
sistema ravnanja z gradbenimi odpadki, ki bi preprečeval nastajanje nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov. Zaradi nepreglednega in nenadzorovanega poročanja zbiralcev, predelovalcev in
odstranjevalcev gradbenih odpadkov ni mogoče oceniti, ali je Ministrstvo za okolje in prostor s
povečanjem števila predelovalcev gradbenih odpadkov povečalo tudi količine predelanih gradbenih
odpadkov.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ne opravlja zadostnega nadzora na področju
nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov, saj se inšpekcijski nadzori opravljajo zgolj na podlagi prijav
in ne na podlagi letnih načrtov dela.
Računsko sodišče je za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od Ministrstva za okolje in prostor zahtevalo
izvedbo popravljalnih ukrepov v roku 90 dni ter podalo več priporočil za izboljšanje poslovanja pri ravnanju z
industrijskimi in gradbenimi odpadki.
5
6
SANACIJA STARIH BREMEN INDUSTRIJSKIH ODPADKOV IN NEDOVOLJENIH ODLAGALIŠČ GRADBENIH ODPADKOV | Revizijsko poročilo
KAZALO
1. UVOD
9
1.1
1.2
1.3
PREDSTAVITEV REVIDIRANCA...............................................................................................................9
PREDSTAVITEV CILJA REVIZIJE ...........................................................................................................10
PREDSTAVITEV PREDMETA REVIZIJE .................................................................................................10
1.3.1
Odlagališča starih bremen industrijskih odpadkov............................................................................10
1.3.1.1
1.3.1.2
1.3.1.3
Odlagališča gudrona pri Mariboru ....................................................................................................11
Odlagališče v Globovniku ..................................................................................................................11
Odlagališče nevarnih odpadkov Metava ..........................................................................................12
1.3.2
Nedovoljena odlagališča gradbenih odpadkov...................................................................................12
1.4
SANACIJA ODLAGALIŠČ STARIH BREMEN INDUSTRIJSKIH ODPADKOV IN NEDOVOLJENIH
ODLAGALIŠČ GRADBENIH ODPADKOV ..............................................................................................13
1.4.1
Pravne podlage na področju ravnanja z industrijskimi in gradbenimi odpadki............................13
1.4.1.1
1.4.1.2
1.4.2
1.4.3
1.4.3.1
1.4.3.2
1.4.3.3
1.4.3.4
1.4.3.5
Industrijski odpadki.............................................................................................................................13
Gradbeni odpadki................................................................................................................................14
Aktivnosti za doseganje uspešnosti ministrstva pri sanaciji odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov......................................15
Aktivnosti za doseganje učinkovitosti ministrstva pri sanaciji odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov......................................15
Načrtovanje aktivnosti za sanacijo odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in
nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov .................................................................................15
Načrtovanje in poraba finančnih sredstev za izvedbo sanacij odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov...................................16
Preprečevanje nastajanja novih bremen industrijskih odpadkov .................................................16
Preprečevanje nastajanja nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov.....................................17
Nadzor nad ravnanjem z industrijskimi in gradbenimi odpadki ..................................................18
2. UGOTOVITVE
2.1
19
USPEŠNOST MINISTRSTVA PRI SANACIJI ODLAGALIŠČ STARIH BREMEN INDUSTRIJSKIH
ODPADKOV..............................................................................................................................................19
Revizijsko poročilo| SANACIJA STARIH BREMEN INDUSTRIJSKIH ODPADKOV IN NEDOVOLJENIH ODLAGALIŠČ GRADBENIH ODPADKOV
2.1.1
2.1.1.1
2.1.1.2
2.1.2
2.1.3
2.1.3.1
2.1.3.2
Strateška dokumenta, ki obravnavata problematiko odlagališč starih bremen industrijskih
odpadkov..................................................................................................................................................19
Operativni program ravnanja z odpadnimi olji.............................................................................. 19
Resolucija nacionalnega programa varstva okolja.......................................................................... 20
Izvedba sanacij odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov...................................................20
Izvedene aktivnosti pri sanaciji odlagališča gudrona v Pesnici........................................................21
Sanacija odlagališča gudrona v Pesnici ............................................................................................ 21
Roki za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici ............................................................... 24
2.2
UČINKOVITOST MINISTRSTVA PRI SANACIJI ODLAGALIŠČ STARIH BREMEN INDUSTRIJSKIH
ODPADKOV ..............................................................................................................................................25
2.2.1
Opredelitev starih bremen industrijskih odpadkov in obveznosti in pristojnosti za sanacijo
odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov...............................................................................25
Načrtovanje aktivnosti za sanacijo odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov .................26
2.2.2
2.2.2.1
2.2.2.2
2.2.3
2.2.3.1
2.2.3.2
2.2.3.3
2.2.4
2.2.4.1
2.2.4.2
Vzpostavitev evidenc o odlagališčih starih bremen industrijskih odpadkov............................. 26
Priprava sanacijskih programov oziroma programov ukrepov za izvedbe sanacij odlagališč
starih bremen industrijskih odpadkov ............................................................................................. 27
Načrtovanje in poraba sredstev za izvedbo sanacij odlagališč starih bremen industrijskih
odpadkov..................................................................................................................................................28
Načrtovanje in poraba sredstev za sanacijo odlagališč gudrona pri Mariboru.......................... 28
Načrtovanje in poraba sredstev za sanacijo odlagališča nevarnih odpadkov Metava .............. 32
Načrtovanje in poraba sredstev za sanacijo odlagališča Globovnik pri Ilirski Bistrici ............ 33
Preprečevanje nastajanja novih bremen industrijskih odpadkov ....................................................35
Izvedba monitoringa okolja po opravljenih sanacijskih ukrepih................................................. 35
Zagotovitev financiranja izvedbe ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališč ...................... 36
2.2.5
Nadzor nad ravnanjem z industrijskimi odpadki...............................................................................38
2.3
USPEŠNOST MINISTRSTVA PRI SANACIJI NEDOVOLJENIH ODLAGALIŠČ GRADBENIH
ODPADKOV ..............................................................................................................................................39
2.3.1
Strateški dokumenti, ki obravnavajo problematiko nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov..................................................................................................................................................39
2.3.1.1
2.3.1.2
Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki .................................................................... 39
Resolucija nacionalnega programa varstva okolja.......................................................................... 40
2.3.2
Izvedba sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov ........................................................40
2.4
UČINKOVITOST MINISTRSTVA PRI SANACIJI NEDOVOLJENIH ODLAGALIŠČ GRADBENIH
ODPADKOV ..............................................................................................................................................40
7
8
2.4.1
2.4.2
Opredelitev nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov ter obveznosti in pristojnosti za
sanacijo nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov.....................................................................40
Načrtovanje aktivnosti za sanacijo nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov.......................43
2.4.2.1
2.4.2.2
2.4.3
2.4.4
Vzpostavitev evidenc o nedovoljenih odlagališčih gradbenih odpadkov ...................................43
Priprava sanacijskih programov oziroma programov ukrepov za izvedbe sanacij nedovoljenih
odlagališč gradbenih odpadkov .........................................................................................................43
Načrtovanje in poraba finančnih sredstev za izvedbo sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov .................................................................................................................................................44
Preprečevanje nastajanja nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov........................................44
2.4.4.1
2.4.4.2
Strategija ravnanja z gradbenimi odpadki ........................................................................................44
Vodenje in objava evidenc o zbiralcih, predelovalcih in odstranjevalcih gradbenih odpadkov
................................................................................................................................................................47
Izdajanje dovoljenj in obveznosti zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih
odpadkov za predložitev načrtov in poročil o ravnanju z gradbenimi odpadki ........................48
Obveznosti investitorjev gradbenih del ...........................................................................................50
Nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki................................................................................51
2.4.4.3
2.4.4.4
2.4.4.5
3. MNENJE
53
3.1
MNENJE O USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR PRI
SANACIJI ODLAGALIŠČ STARIH BREMEN INDUSTRIJSKIH ODPADKOV .........................................53
3.1.1
Mnenje o uspešnosti Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov...........................................................................................................................53
Mnenje o učinkovitosti Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov...........................................................................................................................53
3.1.2
3.2
MNENJE O USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR PRI
SANACIJI NEDOVOLJENIH ODLAGALIŠČ GRADBENIH ODPADKOV ..............................................55
3.2.1
Mnenje o uspešnosti Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov...............................................................................................................................55
Mnenje o učinkovitosti Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov...............................................................................................................................55
3.2.2
4. ZAHTEVA ZA PREDLOŽITEV ODZIVNEGA POROČILA
57
5. PRIPOROČILA
60
1. UVOD
Revizijo poslovanja Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana (v nadaljevanju:
ministrstvo) pri sanaciji odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov v obdobju od leta 2004 do leta 2008 smo izvedli na podlagi Zakona o računskem
sodišču1 (v nadaljevanju: ZRacS-1) in Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije2. Sklep o izvedbi
revizije3 je bil izdan 10. 7. 2009.
Pristojnost Računskega sodišča Republike Slovenije je, da izreče mnenje o smotrnosti poslovanja
ministrstva na podlagi opravljene revizije. Revizija je bila opravljena v skladu z Napotilom za izvajanje
revizij4, ki določa uporabo mednarodnih revizijskih standardov. Revizijo smo načrtovali in izvedli tako, da
smo pridobili zadostna in ustrezna zagotovila za izrek mnenja.
Ker se revizija nanaša tudi na obdobje pred uvedbo evra, so zneski pred 1. 1. 2007 preračunani iz tolarjev
in prikazani v denarni enoti evro.5
1.1 Predstavitev revidiranca
Zakon o državni upravi6 določa, da ministrstvo opravlja naloge na področju okolja in prostora. Ravnanje z
industrijskimi in gradbenimi odpadki sodi na ministrstvu v delovno področje Direktorata za okolje. V
Direktoratu za okolje opravlja strokovne naloge s področja ravnanja z odpadki Sektor za okolje in
podnebne spremembe (v nadaljevanju: Sektor), ki skrbi tudi za sistemsko uveljavljanje in spremljanje
izvajanja predpisov.
Nadzor in urejanje ravnanja z odpadki sodi tudi v pristojnost Agencije Republike Slovenije za okolje
(v nadaljevanju: Agencija) in Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (v nadaljevanju:
Inšpektorat) kot organov v sestavi ministrstva. Agencija uresničuje zakonske zahteve v zvezi z varstvom
okolja tako, da z lastno merilno mrežo in laboratoriji spremlja stanje okolja ter zagotavlja javne okoljske
podatke. Pooblaščena je tudi za vodenje evidence o emisijah in nadzor nad izvajanjem sanacijskih
programov. Inšpektorat izvaja inšpekcijski nadzor nad spoštovanjem predpisov s področja varstva okolja.
1
2
3
4
5
6
Uradni list RS, št. 11/01.
Št. 1209-1/2009-3.
Preračun je opravljen na podlagi Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) po tečaju zamenjave en evro je
239,64 tolarja. Za leto 2004 so zneski načrtovanih in porabljenih sredstev proračuna za financiranje starih bremen
industrijskih odpadkov preračunani po tečaju zamenjave en evro je 238,86 tolarja.
Uradni list RS, št. 97/04-UPB2.
9
10
Za smotrnost poslovanja ministrstva in organov v sestavi je odgovoren minister. Ministrstvo so v
obdobju, na katerega se nanaša revizija, in med izvajanjem revizije vodili ministri:
•
•
•
•
mag. Janez Kopač od 1. 1. do 2. 12. 2004,
Janez Podobnik od 2. 12. 2004 do 21. 11. 2008,
Karl Viktor Erjavec od 21. 11. 2008 do 12. 2. 2010 in
dr. Roko Žarnić od 12. 2. 2010.
1.2 Predstavitev cilja revizije
Revizija smotrnosti sanacij starih bremen industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov se nanaša na učinkovitost in uspešnost ministrstva pri sanaciji odlagališč industrijskih odpadkov, ki
predstavljajo staro breme, in učinkovitost in uspešnost ministrstva pri sanaciji nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov.
Pri preveritvi uspešnosti ministrstva pri sanacijah odlagališč industrijskih odpadkov, ki predstavljajo staro breme, smo
preverili, ali so se izvajale sanacije odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov, ali so se izvajale na
način, določen v sanacijskem programu oziroma programu ukrepov, in v predvidenih rokih.
Pri preveritvi učinkovitosti ministrstva pri sanaciji odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov smo ugotavljali,
kako so določene obveznosti in pristojnosti za sanacijo odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov,
kako so se načrtovale sanacije odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov, učinkovitost ukrepov pri
preprečevanju nastajanja novih bremen industrijskih odpadkov ter učinkovitost nadzora nad ravnanjem z
industrijskimi odpadki.
Pri preveritvi uspešnosti ministrstva pri sanaciji nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov smo preverili, ali so se
izvajale sanacije nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, ali so se izvajale na način, določen v
sanacijskem programu oziroma programu ukrepov, in v predvidenih rokih.
Pri preveritvi učinkovitosti ministrstva pri sanaciji nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov smo ugotavljali, kako
so določene obveznosti in pristojnosti za sanacijo odlagališč gradbenih odpadkov in kako so se načrtovale
aktivnosti za sanacijo teh odlagališč, učinkovitost ukrepov za preprečevanje nastajanja novih nedovoljenih
odlagališč gradbenih odpadkov ter učinkovitost nadzora nad ravnanjem z gradbenimi odpadki.
1.3 Predstavitev predmeta revizije
1.3.1 Odlagališča starih bremen industrijskih odpadkov
V Poročilu o stanju okolja v Sloveniji iz leta 20027 (v nadaljevanju: Poročilo o stanju okolja) in
Operativnem programu ravnanja z odpadnimi olji za obdobje od leta 2003 do konca leta 20068
(v nadaljevanju: Operativni program ravnanja z odpadnimi olji) je navedeno, da je med nekdanjimi
7
8
Agencija, Poročilo o stanju okolja, sprejeto na 32. seji Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljevanju:
Državni zbor) dne 18. 12. 2003.
Sprejela Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada RS) dne 27. 2. 2003.
industrijskimi odlagališči odpadkov pet lokacij, ki bi jih bilo treba nemudoma sanirati zaradi okoljskega
tveganja. Na sliki 1 so prikazane lokacije odlagališč, ki so bila opredeljena kot stara bremena industrijskih
odpadkov v Poročilu o stanju okolja. To so odlagališča gudrona v Pesnici, Studencih in Bohovi pri
Mariboru, odlagališče Globovnik pri Ilirski Bistrici ter odlagališče rdečega blata in pepela v Kidričevem.
Slika 1: Stara bremena industrijskih odlagališč odpadkov v Republiki Sloveniji leta 2002
Vira: Agencija, Poročilo o stanju okolja.
Operativni program ravnanja z odpadnimi olji je, poleg teh odlagališč starih bremen industrijskih
odpadkov, kot staro breme opredelil tudi odlagališče nevarnih odpadkov v Metavi pri Mariboru, ki
obratuje od leta 1984. Iz Operativnega programa ravnanja z odpadnimi olji so bila izključena odlagališča
rdečega blata in pepela družbe Talum v Kidričevem, ki niso bila predvidena za sanacijo, zato tudi niso
predmet revizije.
1.3.1.1
Odlagališča gudrona pri Mariboru
V obdobju od leta 1967 do leta 1983 je Rafinerija mineralnih olj Maribor, katere pravni naslednik je družba
Petrol, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju: Petrol) na treh lokacijah v okolici Maribora (Pesnici, Studencih in
Bohovi) odlagala kisli gudron, tehnološki odpadek, ki nastaja pri čiščenju izrabljenih strojnih olj, in
predstavlja ostanek iz postopka predelave rabljenih motornih in industrijskih olj z žveplovo kislino.
Gudron vsebuje ogljikovodike s prosto in vezano žveplovo kislino, žveplovim dioksidom ter težkimi
kovinami, svincem, cinkom, bakrom ipd. V jamah v Pesnici, Studencih in Bohovi je Rafinerija mineralnih
olj Maribor skupaj odložila okrog 17.000 ton gudrona. Zaradi neustrezne lokacije, vdorov podtalnice in
slabe kakovosti nasipov odlagališča pomeni veliko tveganje za okolje.
1.3.1.2
Odlagališče v Globovniku
Tovarna organskih kislin iz Ilirske Bistrice je na odlagališču Globovnik od prve polovice 60. let odlagala
tehnološki odpadek, ki je nastajal pri proizvodnji organskih kislin (sadra). Zadnje količine sadre so bile
odložene še konec leta 1990. Do uvedbe stečaja januarja 1991 je bilo na tej lokaciji odloženih od
11
12
120.000 do 150.000 kubičnih metrov odpadkov, od tega je 100.000 kubičnih metrov sadre, ostanek pa je
zasipni material. Z začetkom stečajnega postopka tovarne organskih kislin se je prenehalo vzdrževati
odlagališče. V naslednjih letih so na tej lokaciji neustrezno odlagali tudi gradbene in druge vrste odpadkov.
Izcedne vode, ki se iztekajo v potok Trnovšek, povzročajo degradacijo potoka, ki se izliva v reko Reko in
proti Tržaškemu zalivu. V površinskih vodah so bile ugotovljene povečane vsebnosti nekaterih kemičnih
elementov (arzena, broma, živega srebra, kalija in kalcija idr.), ki predstavljajo tveganje za okolje.
1.3.1.3
Odlagališče nevarnih odpadkov Metava
Odlagališče Metava je edino odlagališče nevarnih odpadkov v Republiki Sloveniji. Obratuje od leta 1984 in
je v lasti Mestne občine Maribor. Predvidena skupna kapaciteta znaša 95.000 kubičnih metrov industrijskih
odpadkov, predvsem nevtraliziranih, razstrupljenih in dehidriranih gošč in žlindre. Po podatkih ministrstva
je bilo do leta 2000 odloženih 17.156 kubičnih metrov nevarnih odpadkov. Prevladujejo žlindre, ki
vsebujejo aluminij, ta pa obremenjujejo okolje z amoniakom, livarski peski, ki obremenjujejo okolje
predvsem s fenolom, ostanki barv in lakov, ki obremenjujejo okolje z ostanki topil in kovinskimi oksidi, in
mulji, ki obremenjujejo okolje predvsem s kovinami (krom, nikelj, baker in cink). Pri obratovanju
odlagališča so bile težave predvsem glede izcednih voda. V telo odlagališča so vdirale tudi zaledne vode in
se mešale z izcednimi vodami, kar je bistveno povečalo njihovo količino. Odlagališče razen izcednih in
zalednih voda ne onesnažuje okolja, vendar v sedanjem stanju ne ustreza zakonskim zahtevam glede
ureditve odlagališč za nevarne odpadke.
1.3.2 Nedovoljena odlagališča gradbenih odpadkov
Nadzor nad ravnanjem z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih, opravlja Inšpektorat. Iz poročil o delu
Inšpektorata za obdobje od leta 2004 do leta 2008 je mogoče ugotoviti, da je bila najpogostejša tema prijav
nedovoljeno odlaganje gradbenih odpadkov in izkopne zemljine. Problematika nedovoljenega odlaganja
gradbenih odpadkov je po ugotovitvah Inšpektorata najbolj pereča na območjih, ki nimajo ustreznih
kapacitet za zbiranje in predelavo ter odlaganje gradbenih odpadkov (npr. območje Kopra, območje
zgornje Gorenjske − Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, območje Prekmurja).
Ugotovitve Inšpektorata potrjujejo tudi na sliki 2 prikazani podatki o zagotovljenih in potrebnih
kapacitetah objektov in naprav za ravnanje z gradbenimi odpadki, ki izhajajo iz Operativnega programa
ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od leta 2004 do konca leta 20089 (v nadaljevanju: Operativni
program ravnanja z gradbenimi odpadki). Iz primerjave podatkov o zagotovljenih in potrebnih kapacitetah
zbirnih in predelovalnih centrov ter odlagališč za preostanke gradbenih odpadkov po predelavi je
razvidno, da zagotovljene kapacitete gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju ravnanja z
gradbenimi odpadki, presegajo potrebne kapacitete samo na območju Savinjske regije. Na območjih
Zasavja in Krasa so zagotovljene kapacitete gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju ravnanja z
gradbenimi odpadki, približno enake potrebnim kapacitetam. Za vsa ostala območja pa zagotovljene
kapacitete gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju ravnanja z gradbenimi odpadki, ne zadoščajo
potrebnim kapacitetam.
9
Sprejela Vlada RS dne 14. 10. 2004.
Slika 2:
Potrebne in zagotovljene kapacitete gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju ravnanja z
gradbenimi odpadki po območjih
Vira: ministrstvo, Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki.
1.4 Sanacija odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in
nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov
1.4.1 Pravne podlage na področju ravnanja z industrijskimi in gradbenimi
odpadki
Zakon o varstvu okolja10 (v nadaljevanju: ZVO-1) je zakon, ki sistemsko ureja področje odpadkov. V
20. členu ZVO-1 določa, da mora povzročitelj onesnaževanja upoštevati vsa pravila ravnanja z odpadki, ki
so potrebna za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja odpadkov in njihove škodljivosti za okolje ter za
zagotovitev predelave nastalih odpadkov ali njihovo varno odstranitev, če predelava ni mogoča.
Ministrstvo je na podlagi ZVO-1 za področje ravnanja z industrijskimi odpadki in za ravnanje z
gradbenimi odpadki pripravilo vrsto podzakonskih predpisov, ki jih navajamo v nadaljevanju.
1.4.1.1
Industrijski odpadki
Industrijski odpadki nastajajo v predelovalnih dejavnostih, rudarstvu in pri oskrbi z elektriko, plinom in
vodo11. Področje odpadkov, tudi industrijskih odpadkov, je v obdobju, na katerega se nanaša revizija,
10
11
Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 70/08.
Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, Uradni list RS, št. 2/02, in Uredba o standardni
klasifikaciji dejavnosti, Uradni list RS, št. 69/07, 17/08.
13
14
urejal Pravilnik o ravnanju z odpadki12. Tega sta dopolnjevali dve skupini predpisov, in sicer predpisi, ki
obravnavajo posamezne vrste odpadkov (npr. ravnanje z odpadnimi olji), ter predpisi, ki obravnavajo
obveznosti in postopke pridobitve dovoljenj ter pogojev o obratovanju objektov in naprav za ravnanje z
odpadki (odlaganje, sežiganje, mehanska in biološka obdelava odpadkov ipd.). Od leta 2008 pravila
ravnanja z odpadki določa predvsem Uredba o ravnanju z odpadki13, ki je nadomestila Pravilnik o
ravnanju z odpadki. Odlaganje odpadkov pa je bilo urejeno s Pravilnikom o odlaganju odpadkov14, ki ga je
v letu 2006 nadomestila Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih15.
1.4.1.2
Gradbeni odpadki
Gradbeni odpadki so v klasifikacijskem seznamu, ki je priloga Pravilnika o ravnanju z odpadki, uvrščeni v
17. skupino: gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov. Obvezna ravnanja z gradbenimi odpadki,
ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta so
bila v obdobju, na katerega se nanaša revizija, določena v Pravilniku o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih16 (v nadaljevanju: Pravilnik o gradbenih odpadkih); tega je v letu 2008 nadomestila Uredba
o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih17 (v nadaljevanju: Uredba o gradbenih odpadkih).
Določbe Pravilnika o gradbenih odpadkih niso veljala za zemeljski izkop, če se je z njim ravnalo po
predpisu, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov. Določbe Uredbe o gradbenih odpadkih pa
poleg zemeljskega izkopa ne veljajo tudi za odpadno embalažo, odpadne naplavine in gradbene odpadke,
ki nastajajo pri izvajanju zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah. Za ravnanja, ki niso bila
posebej urejena v Pravilniku o gradbenih odpadkih ali Uredbi o gradbenih odpadkih, se je uporabljal
Pravilnik o ravnanju z odpadki oziroma se uporablja Uredba o ravnanju z odpadki.
Področje gradbenih odpadkov sta posredno urejala Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem
odpadkov18 in Pravilnik o predelavi in odstranjevanju odpadkov v premičnih napravah19, ki sta ju
nadomestili Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov20 in Uredba o obdelavi odpadkov v
premičnih napravah21. Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov je določal pogoje v zvezi z
obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov in obvezna ravnanja pri načrtovanju in izvedbi vnašanja
zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal. Pravilnik o
predelavi in odstranjevanju odpadkov v premičnih napravah pa je določal vrste predelav in odstranjevanja
odpadkov, ki se lahko izvajajo v premičnih napravah za predelavo in odstranjevanje odpadkov, in pogoje
za predelavo in odstranjevanje odpadkov v njih.
Obvezna ravnanja in druge pogoje za odlaganje odpadkov ter pogoje in ukrepe v zvezi z načrtovanjem,
gradnjo, obratovanjem in zapiranjem odlagališč odpadkov ter po njihovem zaprtju je do leta 2006 urejal
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03.
Uradni list RS, št. 05/00, 43/04.
Uradni list RS, št. 32/06, 98/07, 62/08.
Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04.
Pravilnik o odlaganju odpadkov. Pravila odlaganja odpadkov od leta 2006 pa določa Uredba o odlaganju
odpadkov na odlagališčih.
1.4.2 Aktivnosti za doseganje uspešnosti ministrstva pri sanaciji odlagališč starih
bremen industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov
Na podlagi 47. člena Zakona o varstvu okolja22 (v nadaljevanju: ZVO) je bil sprejet Nacionalni program
varstva okolja23 (v nadaljevanju: NPVO), ki vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju
varstva okolja do leta 2003. Na področju varstva okolja je Državni zbor 24. 11. 2005 sprejel Resolucijo o
nacionalnem programu varstva okolja24 (v nadaljevanju: ReNPVO) za obdobje od leta 2005 do leta 2012.
Med prednostnimi nalogami varstva okolja v Republiki Sloveniji v ReNPVO na področju odpadkov je
ravnanje z odpadki in poraba obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov, ki omogočajo trajnostno
proizvodnjo in potrošnjo,in ki pripomorejo k zmanjševanju onesnaženja okolja in porabe energije tako, da
ne preseže nosilne zmogljivosti okolja. Za izvedbo NPVO oziroma ReNPVO mora ministrstvo pripraviti
operativne programe varstva okolja, ki jih sprejme Vlada RS, kar je bilo določeno v 49. členu ZVO
oziroma je določeno v 36. členu ZVO-1. V NPVO oziroma ReNPVO in tudi v operativnih programih naj
bi bili določeni programski cilji za področje odpadkov, ki so v reviziji predstavljali podlago za presojo
uspešnosti ministrstva pri sanaciji odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in nedovoljenih
1.4.3 Aktivnosti za doseganje učinkovitosti ministrstva pri sanaciji odlagališč
starih bremen industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov
1.4.3.1
Načrtovanje aktivnosti za sanacijo odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in
Evidentiranje odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in ostalih odlagališč industrijskih odpadkov
ter nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, mora ministrstvo na podlagi 105. člena ZVO-1 vzpostaviti
v okviru informacijskega sistema varstva okolja. Ta mora vsebovati zlasti podatke o stanju okolja in
njegovih delov, odpadkih in ravnanju z njimi ter povzročiteljih obremenjevanja okolja. V reviziji smo
preverili, ali je ministrstvo vzpostavilo evidence o odlagališčih starih bremen industrijskih odpadkov in
nedovoljenih odlagališčih gradbenih odpadkov.
Preverili smo tudi, ali so bili za izvedbo sanacij odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov in
nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov pripravljeni sanacijski programi oziroma programi ukrepov.
Kadar je za odpravo virov in posledic obremenitev okolja odgovorna država25, je 65. člen ZVO določal, da
22
23
24
25
Odgovornost države oziroma lokalne skupnosti v skladu z določbo 12. člena ZVO nastane pri odpravi posledic
obremenjevanja okolja, ki jih ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem, ali so ti sporni, ali
kadar posledic ni mogoče drugače odpraviti.
15
16
mora ministrstvo zagotoviti pripravo in izvedbo sanacijskega programa. Po določbi prvega odstavka
25. člena ZVO-1 Vlada RS naloži ministrstvu pripravo programa sanacijskih ukrepov za izboljšanje
kakovosti okolja ali njegovega dela.
Pri pripravi programa sanacijskih ukrepov mora biti upoštevana tehnična izvedljivost ob razumno visokih
stroških ter upravičenost glede na predvideno izboljšanje kakovosti okolja. Program pripravljenih
sanacijskih ukrepov sprejme Vlada RS, izvedbo pa zagotovi ministrstvo. Sestavine programa sanacijskih
ukrepov so določene v tretjem odstavku 25. člena ZVO-1.
Program sanacijskih ukrepov naj bi vseboval:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
opredelitev čezmerne obremenitve okolja ali njegovega dela,
opis posledic čezmerne obremenitve okolja, ki jih je treba odpraviti,
ukrepe za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovega dela,
opis izbranih tehnoloških in drugih rešitev ter predvidenih ukrepov,
oceno predvidenih dolgoročnih učinkov izbranih ukrepov z vidika vplivov na okolje,
navedbo pristojnih organov in izvajalce državnih gospodarskih javnih služb,
opis predvidene kakovosti okolja ali njegovega dela po izvedenih ukrepih,
okvirne roke za izvedbo ukrepov,
oceno finančnih sredstev,
načrt monitoringa učinkov izvedenih ukrepov,
povzetek programa, ki je razumljiv javnosti.
1.4.3.2
Načrtovanje in poraba finančnih sredstev za izvedbo sanacij odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov
Preveritev zagotavljanja proračunskih sredstev ministrstva za saniranje odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov za obdobje od leta 2004 do
leta 2008 je bila opravljena na podlagi pregleda finančnih načrtov ministrstva in načrtov razvojnih
programov.
Finančna sredstva, predvidena za izvedbo sanacij odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov za
obdobje od leta 2004 do leta 2008, je ministrstvo zagotovilo na proračunski postavki 2328 − Saniranje
neurejenih odlagališč, na kateri se je evidentirala tudi poraba sredstev za izvedbo teh sanacij.
1.4.3.3
Preprečevanje nastajanja novih bremen industrijskih odpadkov
V reviziji smo v okviru preprečevanja nastajanja novih bremen industrijskih odpadkov preverili, ali se je za
sanirana odlagališča starih bremen industrijskih odpadkov izvedel monitoring okolja po opravljenih
sanacijskih ukrepih. Preverili smo tudi, ali je za evidentirana industrijska odlagališča zagotovljeno finančno
jamstvo in financiranje izvedbe ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališč industrijskih odpadkov.
1.4.3.3.1 Izvedba monitoringa okolja po opravljenih sanacijskih ukrepih
Preprečevanje nastajanja novih bremen industrijskih odpadkov je povezano tudi z učinkovitostjo sanacij
odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov, kajti če se ne izvede monitoring okolja po opravljenih
sanacijskih ukrepih, nimamo zagotovila, da je bila sanacija odlagališča uspešna in da z njo ne bomo imeli
več stroškov (novega bremena). ZVO-1 v posebnem poglavju obravnava spremljanje stanja okolja in
informacije o okolju, ki obsega spremljanje in nadzorovanje emisij in kakovosti tal, voda in zraka. V
101. členu ZVO-1 je določeno, da mora povzročitelj obremenitve pri opravljanju svoje dejavnosti
zagotavljati monitoring vplivov svojega delovanja na okolje (obratovalni monitoring). Izvedba
monitoringa okolja po opravljenih sanacijskih ukrepih je bila določena v 54. členu Pravilnika o odlaganju
odpadkov in je določena v 56. členu Uredbe o odlaganju odpadkov, po katerih se mora za zaprta
odlagališča izvajati meritve na način in v obsegu, ki je določen za izvajanje obratovalnega monitoringa. V
102. členu ZVO-1 pa je predpisano preverjanje kakovosti monitoringa, ki ga izvaja ministrstvo, tudi z
analizo poročil o izvajanju monitoringa. V 25. členu ZVO-1 pa je določeno, da naj bi program ukrepov
vseboval tudi načrt monitoringa učinkov izvedenih ukrepov.
1.4.3.3.2 Zagotovitev financiranja izvedbe ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališč
V skladu s petim odstavkom 20. člena ZVO-1 mora Vlada RS določiti pravila ravnanja z odpadki,
vključno s pogoji za pridobitev predpisanih dovoljenj ali soglasij. Pridobitev dovoljenj za obratovanje
odlagališč odpadkov in njihova vsebina so določeni v Pravilniku o odlaganju odpadkov oziroma v Uredbi
o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Pogoji za pridobitev dovoljenja za obratovanje odlagališč
industrijskih odpadkov, ki se med drugim nanašajo tudi na finančno jamstvo in financiranje izvedbe
ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališča industrijskih odpadkov, so določeni v Uredbi o odlaganju
odpadkov.
1.4.3.4
Preprečevanje nastajanja nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov
V okviru preprečevanja nastajanja nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov smo preverili, ali ima
ministrstvo izdelano strategijo ravnanja z gradbenimi odpadki. Preverili smo, ali ministrstvo vodi evidence
o zbiralcih, predelovalcih in odstranjevalcih gradbenih odpadkov. Preverili smo tudi, ali je ministrstvo
izvajalo ustrezen nadzor nad izvajanjem načrtov zbiranja, predelovanja in odstranjevanja gradbenih
odpadkov in izdanimi dovoljenji za zbiranje, predelavo in odstranjevanje gradbenih odpadkov, ter ali je
vzpostavilo nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki investitorjev gradbenih del.
1.4.3.4.1 Vodenje in objava evidenc o zbiralcih, predelovalcih in odstranjevalcih gradbenih odpadkov
Za vodenje in objavo evidenc zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih odpadkov je
odgovorno ministrstvo. Način vodenja in objave evidenc o zbiralcih gradbenih odpadkov je bil v obdobju,
na katerega se nanaša revizija, določen v 18. členu Pravilnika o gradbenih odpadkih in 29. členu Uredbe o
ravnanju z odpadki. Način vodenja in objave evidenc o predelovalcih in odstranjevalcih odpadkov pa sta
določala 37. člen Pravilnika o ravnanju z odpadki in 29. člen Uredbe o ravnanju z odpadki.
1.4.3.4.2 Izdajanje dovoljenj in obveznosti zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih
odpadkov za predložitev načrtov ravnanja z gradbenimi odpadki
V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZVO-1 mora pravna ali fizična oseba, ki predeluje ali odstranjuje
svoje odpadke ali odpadke drugih povzročiteljev po predpisanih postopkih, za to imeti okoljevarstveno
dovoljenje. Po tretjem odstavku 20. člena ZVO-1 pa se mora pravna ali fizična oseba, ki zbira ali prevaža
odpadke ali trguje z njimi ali posreduje pri zagotavljanju njihove predelave ali odstranjevanja, vpisati v
evidenco oseb, ki imajo pooblastila ali potrdila za opravljanje dejavnosti varstva okolja. Dovoljenja za
izvajanje dejavnosti zbiranja, predelovanja ali odstranjevanja gradbenih odpadkov izdaja ministrstvo, in
sicer pod pogoji in po postopkih, določenih v Pravilniku o ravnanju z odpadki oziroma Uredbi o ravnanju
17
18
z odpadki in Pravilniku o gradbenih odpadkih in Uredbi o gradbenih odpadkih. K vlogi za pridobitev
ustreznih dovoljenj morajo zbiralci, predelovalci in odstranjevalci gradbenih odpadkov predložiti tudi
načrte ravnanja z gradbenimi odpadki.
1.4.3.4.3 Obveznosti investitorjev za predložitev načrtov in poročil o ravnanju z gradbenimi odpadki
Investitorjem gradbenih del je bila v letu 2008 s sprejetjem Uredbe o gradbenih odpadkih določena
obveznost predložitve načrtov gospodarjenja z gradbenimi odpadki k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja upravnim enotam in obveznost pošiljanja poročil o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z
njimi ministrstvu. Investitorji morajo v skladu z določili Uredbe o gradbenih odpadkih poročila in načrte
pripraviti na obrazcih, ki morajo biti objavljeni na spletni strani ministrstva. Poročila morajo pošiljati
najpozneje 15 mesecev po koncu gradnje oziroma najpozneje tri mesece po pridobitvi uporabnega
dovoljenja. Investitorji morajo pri gradnji, v okviru katere se je izvedla odstranitev objekta in zanjo ni
treba pridobiti uporabnega dovoljenja, najpozneje v 30 dneh po koncu gradnje Inšpektoratu poslati
poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi skupaj s kopijo načrta gospodarjenja z
gradbenimi odpadki.
1.4.3.4.4 Obveznosti zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih odpadkov za predložitev
poročil o ravnanju z gradbenimi odpadki
Zbiralci, predelovalci in odstranjevalci gradbenih odpadkov, ki so pridobili ustrezna dovoljenja, so
zavezanci za poročanje o zbranih, predelanih in odstranjenih količinah gradbenih odpadkov. Zbiralec
gradbenih odpadkov mora ministrstvu najpozneje do 31. 3. dostaviti poročilo o zbranih gradbenih
odpadkih in ravnanju z njimi za preteklo koledarsko leto, kot je bilo določeno v 22. členu Pravilnika o
gradbenih odpadkih in je določeno v 19. členu Uredbe o ravnanju z odpadki. Predelovalec in
odstranjevalec gradbenih odpadkov sta morala na podlagi 33. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki
oziroma morata na podlagi 23. člena Uredbe o ravnanju z odpadki ministrstvu najpozneje do 31. 3. za
preteklo koledarsko leto dostaviti poročilo o prevzetih odpadkih, njihovi predelavi in odstranjevanju.
1.4.3.5
Nadzor nad ravnanjem z industrijskimi in gradbenimi odpadki
ZVO-1 določa inšpekcijsko nadzorstvo na področju varstva okolja. Nadzor obsega nadzor nad posegi v
okolje, obremenjevanjem okolja in povzročitelji obremenitev ter stanjem kakovosti okolja in nad odpadki.
Pravilnik o ravnanju z odpadki v 39. členu in Pravilnik o gradbenih odpadkih v 26. členu ter Pravilnik o
odlaganju odpadkov v 57. členu in tudi uredbe, ki so nadomestile pravilnike, določajo, da nadzor nad
izvajanjem določb v pravilnikih oziroma uredbah izvajajo inšpektorji za varstvo okolja. Ukrepi zaradi
neizpolnjevanja določb ZVO-1 so predpisani v kazenskih določbah26. Z uveljavitvijo Uredbe o odlaganju
odpadkov, ki je v veljavi od leta 2006, Uredbe o ravnanju z odpadki in Uredbe o gradbenih odpadkih, ki
sta v veljavi od leta 2008, so za nepravilno ravnanje z odpadki določene kazenske določbe. V reviziji smo
preverili, ali so nadzorni inšpekcijski organi dovolj aktivni pri nadzoru nad odstranjevanjem starih bremen
industrijskih odpadkov in nedovoljeno odloženih gradbenih odpadkov.
26
161. in 162. člen.
2. UGOTOVITVE
2.1 Uspešnost ministrstva pri sanaciji odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov
2.1.1 Strateška dokumenta, ki obravnavata problematiko odlagališč starih bremen
Strateška dokumenta, ki obravnavata problematiko odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov, sta
Operativni program ravnanja z odpadnimi olji in ReNPVO. Cilji na področju industrijskega
onesnaževanja, določeni v Operativnem programu ravnanja z odpadnimi olji, so vključeni tudi v
ReNPVO.
2.1.1.1
Operativni program ravnanja z odpadnimi olji
Operativni program ravnanja z odpadnimi olji je predvideval sanacijo petih lokacij starih bremen
industrijskih odpadkov. Za odlagališča gudrona v Pesnici, Studencih in Bohovi pri Mariboru je bilo
določeno, da se pripravi program in izvede sanacija teh odlagališč industrijskih odpadkov, ki predstavljajo
staro breme. Za sanacijo odlagališč v Studencih in Bohovi se namenijo sredstva iz državnega proračuna.
Za sanacijo odlagališča v Pesnici pa se poleg sredstev iz državnega proračuna namenijo tudi sredstva iz
dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo odlagališč gudrona družbe Petrol.
Za odlagališče sadre Globovnik je bilo določeno, da se izvedejo tisti sanacijski ukrepi, ki bodo omejili
emisijske parametre na predpisano raven v okviru okoljskih predpisov. Sanacija naj bi se nanašala na
organizacijo odvodnje, obdelavo plinastih emisij in rekultivacijo vseh površin odlagališča, tako kot je
predvideno za odlagališča nevarnih odpadkov. Za sanirano odlagališče pa je treba pripraviti in izvajati
monitoring v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov za zaprta odlagališča.
Za odlagališče nevarnih odpadkov Metava je bilo določeno, da se odlagališče zapre in se izvaja postobratovanje, ali se izvedejo posegi za prilagoditev odlagališča zakonskim standardom, ali pa se odlagališče
obravnava kot staro breme in se v celoti odstranijo odloženi odpadki in onesnažene zemljine ter na novo
zgradijo objekti za odlaganje nevarnih odpadkov.
Na podlagi preučitve Operativnega programa ravnanja z odpadnimi olji smo ugotovili, da je ministrstvo za
obdobje od leta 2003 do leta 2006 zagotovilo vključitev problematike odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov v strateški dokument na področju varstva okolja. V Operativnem programu
ravnanja z odpadnimi olji so določeni cilji, niso pa določene aktivnosti za sanacijo odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov.
19
20
2.1.1.2
Resolucija nacionalnega programa varstva okolja
V ReNPVO je za obdobje do konca leta 2008 določena sanacija odlagališč starih bremen industrijskih
odpadkov. V okviru ReNPVO se kot prednostni cilj postavlja dokončna sanacija odlagališča gudrona v
Pesnici. Sledila naj bi ji dokončna sanacija odlagališč v Studencih in Bohovi ter ureditev odlagališča
nevarnih odpadkov v Metavi pri Mariboru in sanacija odlagališča Globovnik pri Ilirski Bistrici ter sanacija
drugih starih bremen.
Na podlagi preučitve ReNPVO smo ugotovili, da je ministrstvo za obdobje od leta 2005 do leta 2008
zagotovilo vključitev problematike odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov v strateški dokument
na področju varstva okolja. V ReNPVO so določeni cilji izvedbe sanacij petih odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov, niso pa določene aktivnosti za njihovo uresničevanje.
2.1.2 Izvedba sanacij odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov
V obdobju od leta 2004 do leta 2008 je bila izvedena samo dokončna sanacija odlagališča gudrona v
Pesnici, kar je mogoče ugotoviti iz poročil o porabi sredstev dolgoročnih rezervacij družbe Petrol, ki jih je
predložilo ministrstvo. Iz poročila družbe Petrol o porabi sredstev dolgoročnih rezervacij za obdobje od
leta 1993 do leta 2000 je razvidno, da je družba Petrol v tem obdobju izvajala le tekoče vzdrževanje in
nadzor nad odlagališči ter nekatere nujne interventne posege na odlagališču gudrona v Pesnici. V
letih 2001 do 2005 je družba Petrol sredstva dolgoročnih rezervacij porabila za stroške vzdrževanja in
čiščenja odlagališča, stroške izdelave študij za nove tehnološke rešitve sanacije, plače zaposlenih, odplačila
anuitet za najeti kredit in stroške nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. V letih od 2006 do 2008 se
stroški nanašajo predvsem na stroške projektne in gradbene dokumentacije, stroške nadomestil služnostne
pravice in odškodnin, stroške vzdrževanja odlagališča gudrona v Pesnici ter stroške sanacije in nadzora
odlagališča gudrona v Pesnici.
Za odlagališče nevarnih odpadkov Metava je iz inšpekcijskih zapisnikov razvidno, da je družba Snaga,
javno podjetje, d. o. o., Maribor (v nadaljevanju: Snaga) v obdobju od leta 2004 do leta 2008 izvajala
ureditev odlagališča. V tem obdobju je bila izvedena sanacija zbirnega bazena za izcedne vode, ki naj bi se
prečiščene odvažale z odlagališča nevarnih odpadkov Metava. Sanacija vira čezmernega obremenjevanja
okolja z emisijami snovi v vode naj bi bila zaključena s sanacijo zbirnega bazena za izcedne vode
13. 5. 2008. V tabeli 1 so prikazane izvedene sanacije odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov
glede na cilje, določene v strateških dokumentih.
21
Tabela 1: Izvedene sanacije odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov
Staro breme
Obdobje odlaganja
odpadkov
Programski cilji
določeni v ReNPVO do
konca leta 2008
Doseganje programskih
ciljev določenih v
ReNPVO
Odlagališče gudrona
v Pesnici
od leta 1967
do 1983
dokončna sanacija
odlagališča
Sanacija odlagališča je bila
dokončana v letu 2009.
v Studencih
do leta 1967
dokončna sanacija
odlagališča
Ni bilo izvedenih aktivnosti
za sanacijo odlagališča.
na Bohovi
do leta 1967
dokončna sanacija
odlagališča
Odlagališče nevarnih
odpadkov Metava
od 1. 7. 1984 do
1. 11. 2007
Odlagališče
Globovnik
prva polovica 60. let
do konca leta 1990
ureditev odlagališča
sanacija odlagališča
Izvedene so bile nekatere
aktivnosti za ureditev odlagališča.
Viri: Poročilo o stanju okolja, ReNPVO, poročila o porabi sredstev dolgoročnih rezervacij družbe Petrol in
inšpekcijski zapisniki o nadzoru odlagališča Metava.
Cilji na področju industrijskega onesnaževanja, zapisani v ReNPVO, ki se nanašajo na izvedbo sanacij
odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov, niso bili doseženi. Od petih lokacij starih bremen
industrijskih odpadkov, za katere je bila predvidena sanacija že v Operativnem programu ravnanja z
odpadnimi olji in nato s sprejetjem ReNPVO podaljšana do leta 2008, je bila izvedena samo dokončna
sanacija odlagališča gudrona v Pesnici, medtem ko se na odlagališčih v Bohovi, Studencih in Globovniku
sanacija še ni niti začela, na odlagališču Metava pa so se izvajale nekatere aktivnosti za ureditev odlagališča.
Pojasnilo ministrstva
Izvedene aktivnosti v okviru sanacije starih bremen industrijskih odpadkov niso upoštevale načrtovanih rokov tudi zaradi
nezadostnih finančnih sredstev za te namene. V Operativnem programu ravnanja z odpadnimi olji cilji niso bili nerealni,
tako glede rokov kot tudi načrtovanih finančnih sredstev za izvedbo sanacij starih bremen industrijskih odpadkov.
2.1.3 Izvedene aktivnosti pri sanaciji odlagališča gudrona v Pesnici
2.1.3.1
Sanacija odlagališča gudrona v Pesnici
Določitev načina in obsega sanacij odlagališč gudrona pri Mariboru se prvič pojavlja v Tehničnem
okoljevarstvenem sanacijskem programu z dopolnili iz leta 1994. V dopolnilu k Tehničnemu
okoljevarstvenemu sanacijskemu programu je obdelana rešitev sanacije s končno predelavo solidifikata v
cementarni Anhovo. Če takšna rešitev sanacije ne bi bila izvedljiva, je bila opredeljena možnost
deponiranja solidifikata na odlagališču za nevarne odpadke. Celoten postopek operativne izvedbe
dokončne sanacije je razdeljen v pet osnovnih faz: čiščenje vodne faze, odstranitev odpadne emulzije ter
izdvajanje in čiščenje olja, solidifikacija muljne faze gudrona, sanacija kontaminiranega terena v deponiji in
pod njo ter rekultivacija.
22
Iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta iz leta 2004 je razvidno, da je vsebina sanacij
odlagališč gudrona za vse tri lokacije naslednja: pripravljalna dela, izkop in predobdelava gudrona in
kontaminiranih zemljin ter transport, končna oskrba in revitalizacija območja. V dokumentu sta določeni
dve varianti izvedbe sanacije. Prva se nanaša na postopke, kjer se kisli gudron in kontaminirane zemljine
predhodno neobdelane ali minimalno obdelane vozijo v končno oskrbo v tujino. Druga pa se nanaša na
postopke, kjer se kisli gudron in kontaminirane zemljine predhodno obdelajo tako, da so primerni za
transport in pripravljeni za specifičen način izrabe oziroma končne oskrbe.
V Študiji izvedbe dokončne sanacije odlagališča gudrona v Pesnici27 (v nadaljevanju: študija izvedbe
sanacije) iz leta 2004 je navedeno, da sanacija odlagališča gudrona v Pesnici obsega demontažo obstoječe
opreme in rušitev nekaterih obstoječih objektov, gradbena dela za postavitev nove procesne opreme in
vzpostavitev interne transportne logistike, montažo procesne opreme in infrastrukturnih objektov, izkop
in izvedbo solidifikacije ter končno oskrbo solidifikata, demontažo procesne opreme in demontažo
oziroma rušenje gradbenih objektov ter krajinsko ureditev območja z rekultivacijo in vzpostavitvijo
novega stanja na območju sanacije.
Investicijski program za dokončno sanacijo odlagališča gudrona v Pesnici (v nadaljevanju: investicijski
program) iz leta 2004 natančneje opredeljuje vsebino sanacije odlagališča gudrona v Pesnici. Gre za
pripravo nadomestnega energenta iz gudrona in njegovo izrabo v cementarniški peči ali termoenergetskih
objektih. Sanacija obsega naslednje faze: pripravljalna dela, izkop gudrona in kontaminiranih zemljin,
solidifikacijo na lokaciji s pripravo nadomestnega energenta oziroma predobdelanega materiala,
primernega za končno oskrbo ter z ustrezno logistiko transporta, energetsko izrabo oziroma končno
oskrbo ter revitalizacijo območja in vzpostavitev novega stanja v okolju.
V Sporazumu o sanaciji odlagališča gudrona v Pesniškem dvoru28, sklenjenem med ministrstvom in
družbo Petrol (v nadaljevanju: sporazum o sanaciji) je določeno, da sanacija odlagališča gudrona v Pesnici
zajema predhodna dela in operativno izvedbo sanacije. V nadaljevanju je predstavljena vsebina
predhodnih del in vsebina operativne izvedbe sanacije.
Predhodna dela zajemajo:
•
•
•
•
•
•
izdelavo sanacijskega programa,
pripravo, objavo in izvedbo javnega razpisa za izbiro izvajalca sanacije in nadzornika sanacije,
izbiro izvajalca sanacije in nadzornika sanacije ter sklenitev pogodb,
pridobitev predpisane tehnične in projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja,
pridobitev gradbenega dovoljenja, vključno z vsemi predpisanimi dovoljenji in soglasji,
zagotovitev ustreznih dokazil o pravici graditi na zemljiščih v kompleksu odlagališča gudrona.
Operativna izvedba sanacije zajema:
•
•
27
28
izvedbo potrebnih pripravljalnih del, vključno z vzorčenjem in geološkimi ter kemijskimi analizami
vsebine odlagališča gudrona, odstranitvijo odvečnih naprav in opreme ter prevzemom upravljanja
obstoječe čistilne naprave,
lociranje mesta vdora podtalnice v deponijo, gradnja zajetja in izvedba prečrpavanja vode iz deponije,
Pripravila družba Hidroinženiring, d. o. o., Ljubljana.
Sklenjen 1. 3. 2004.
•
•
•
•
•
•
•
•
postavitev objektov, naprav in opreme po sanacijskem programu,
izkop gudrona in ostalih odpadkov,
solidifikacijo odpadkov in njihov odvoz na lokacijo za uničenje,
uničenje (sežig) solidifikata,
sanacijo kontaminiranih zemljišč,
odstranitev vseh objektov, naprav, opreme ter instalacij po končani sanaciji,
revitalizacijo in rekultivacijo odlagališča in okolice ter
izvedbo monitoringa.
Načini izvedbe sanacije odlagališča gudrona v Pesnici so bili v posameznih dokumentih, ki se nanašajo na
aktivnosti za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici, različno določeni. V tabeli 2 smo prikazali
različne rešitve sanacije odlagališča gudrona v Pesnici.
Tabela 2: Prikaz različnih načinov izvedbe sanacije odlagališča gudrona v Pesnici
Vsebina sanacije odlagališča gudrona v Pesnici
Tehnični
okoljevarstveni
sanacijski program
z dopolnili (1994)
Dokument
identifikacije
investicijskega
projekta (2004)
Študija izvedbe
sanacije
(2004)
Izkop gudrona in
končna predelava
solidifikata v
cementarni
Anhovo.
Gudron in
kontaminirane
zemljine se
neobdelane ali
minimalno
obdelane vozijo v
končno oskrbo v
tujino.
Izkop in izvedba
solidifikacije ter
končna oskrba
solidifikata.
Deponiranje
solidifikata na
odlagališču za
nevarne odpadke.
Investicijski
program
(2004)
Solidifikacija in
energetska izraba
solidifikata
oziroma končna
oskrba.
Sporazum o
sanaciji
(2004)
Izkop in
solidifikacija
gudrona ter
uničenje
solidifikata s
sežigom.
Predobdelava
gudrona in
kontaminiranih
zemljin ter
energetska izraba
solidifikata.
Viri: Tehnični okoljevarstveni sanacijski program z dopolnili, dokument identifikacije investicijskega projekta, študija
izvedbe sanacije, investicijski program, sporazum o sanaciji.
Način sanacije odlagališča gudrona v Pesnici je omenjen v Tehničnem okoljevarstvenem sanacijskem
programu z dopolnili iz leta 1994. V letu 2004 je bil sklenjen sporazum o sanaciji, v katerem je določeno,
kaj vsebuje sanacija odlagališča gudrona v Pesnici. Ugotovili smo, da za izvedbo sanacije odlagališča
gudrona v Pesnici ni bil izdelan sanacijski program oziroma program ukrepov, ki bi vseboval ukrepe za
izboljšanje kakovosti okolja in opis izbranih tehnoloških in drugih rešitev ter predvidenih ukrepov, kot je
določeno v 5. členu sporazuma o sanaciji in 25. členu ZVO-1.
23
24
2.1.3.2
Roki za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici
Roki za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici so bili v posameznih dokumentih, ki se nanašajo na
izvedene aktivnosti pri sanaciji odlagališča gudrona v Pesnici, različno določeni. V tabeli 3 smo prikazali
različne roke za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici in pogodbeno določen rok v pogodbi o
sanaciji odlagališča gudrona (v nadaljevanju: pogodba o izvedbi sanacije) ter aneksu k tej pogodbi, sklenjeni z
družbo Petrol (investitorjem), ministrstvom (sofinancerjem) in (izvajalcem) družbo Gorenje, d. d., Velenje
(v nadaljevanju: Gorenje).
Tabela 3: Prikaz različnih rokov za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici
Roki za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici
Tehnični
okoljevarstveni
sanacijski
program z
dopolnili (1994)
Od leta 1994 do
leta 1998 naj bi se
izvedla dokončna
sanacija29.
Dokument
identifikacije
investicijskega
projekta (2004)
Predviden začetek
sanacije naj bi bil v
prvi polovici
leta 2004, konec
sanacije pa v prvi
polovici leta 200830.
Študija
izvedbe
sanacije
(2004)
Investicijski
program
(2004)
Sporazum o
sanaciji
(2004)
Pogodba o
izvedbi
sanacije
(2005),
aneks (2007)
Predviden
začetek sanacije
naj bi bil v
začetku
leta 2003,
dokončna
sanacija naj bi
bila izvedena
konec leta 2006.
Predviden
začetek sanacije
naj bi bil konec
septembra 2004,
zaključek
sanacije pa
konec leta 2006.
Izvedba
predhodnih
del je bila
predvidena
31. 12. 2004 in
z aneksom
podaljšana na
31. 12. 2005.
Zaključek
sanacije je bil
z aneksom
določen na
31. 12. 2008.
Operativna
sanacija naj bi
bila zaključena
do 31. 12. 2006.
izvedbe sanacije, investicijski program, sporazum o sanaciji, pogodba o izvedbi sanacije odlagališča gudrona v Pesnici.
Sanacija odlagališča gudrona v Pesnici se ni izvedla v roku, določenem v Tehničnem okoljevarstvenem
sanacijskem programu z dopolnili iz leta 1994, po katerem je bil predviden zaključek sanacije v letu 1998,
in tudi ne v roku, določenem v sporazumu o sanaciji iz leta 2004, po katerem je bil zaključek operativne
izvedbe sanacije predviden do konca leta 2006. Tudi pogodbeni rok za zaključek izvedbe sanacije, ki je bil
določen s pogodbo o izvedbi sanacije in z aneksom podaljšan na 31. 12. 2008 in je enak roku, določenem
v ReNPVO, ni bil dosežen, kar je mogoče ugotoviti iz Poročila o stanju sanacije odlagališča gudrona v
Pesnici z dne 4. 2. 2009, v katerem je navedeno, da je rok za dokončanje vseh del, ki se nanašajo na
dokončno sanacijo odlagališča gudrona v Pesnici, v prvi polovici leta 2009.
29
30
Predvideno tudi za odlagališči Bohova in Studenci.
Rok za začetek sanacije odlagališč gudrona na Studencih in v Bohovi je bil predviden v drugi polovici leta 2005,
konec sanacije pa v drugi polovici leta 2010.
2.2 Učinkovitost ministrstva pri sanaciji odlagališč starih bremen
2.2.1 Opredelitev starih bremen industrijskih odpadkov in obveznosti in
pristojnosti za sanacijo odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov
Pojem stara bremena industrijskih odpadkov v predpisih ni opredeljen, pojavlja pa se v strateških
dokumentih na področju varstva okolja, čeprav tudi v njih ni jasno določen. V Strateških usmeritvah
Republike Slovenije za ravnanje z odpadki31 (v nadaljevanju: Strateške usmeritve) so bila stara bremena
industrijskih odpadkov obravnavana kot bremena, katerih končna rešitev zahteva posebne tehnične rešitve
in večja vlaganja. Staro breme je opredeljeno kot posledica nekdanjega odnosa industrijske proizvodnje do
okolja, in pomeni zlasti opuščena industrijska odlagališča, ki so bila v preteklosti neustrezno urejena,
starejše dele še aktivnih odlagališč industrijskih odpadkov, onesnažene zemljine na nekaterih območjih
znotraj industrijskih objektov, ki so nastale zaradi neprimernega skladiščenja surovin ter odpadkov in
razlitij na industrijskih območjih, ter opuščene industrijske objekte.
Za ravnanje z odpadki je primarno odgovoren njihov povzročitelj, kar je določeno v 9. členu ZVO-1. Za
ravnanje z industrijskimi odpadki je na podlagi 18. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki in tretjega
odstavka 5. člena Uredbe o ravnanju z odpadki odgovoren imetnik odpadkov, to je povzročitelj odpadkov
ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
Če povzročitelja odpadkov ni mogoče ugotoviti, velja načelo subsidiarnosti. Subsidiarnost se nanaša na
vrsto odpadkov in njihov izvor. ZVO-1 v 11. členu določa, da mora država skrbeti za odpravo posledic
čezmernega obremenjevanja okolja in za kritje stroškov odprave teh posledic, nastalih zaradi
nedovoljenega odlaganja odpadkov, ki niso komunalni:
•
•
•
če jih ni mogoče pripisati določenim ali določljivim povzročiteljem;
če ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročiteljem obremenitve;
kadar posledic ni mogoče drugače odpraviti.
Za določitev pristojnosti za izvedbo sanacij odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov je treba
upoštevati tudi 29. člen ZVO-1, ki določa, da ob stečaju povzročitelja čezmerne obremenitve postane
država imetnik odpadkov, ki jih ni bilo mogoče prodati ali razdeliti upnikom.
Na podlagi preučitve predpisov na področju varstva okolja ugotavljamo, da stara bremena industrijskih
odpadkov v predpisih neposredno niso opredeljena. Področje sanacije starih bremen industrijskih
odpadkov ni urejeno s posebnimi predpisi, zato izvedba sanacij poteka v skladu z ZVO-1, ki je določil
obveznosti in pristojnosti pri odpravi posledic čezmerne obremenitve okolja.
31
Ministrstvo za okolje in prostor, avgust 1996.
25
26
2.2.2 Načrtovanje aktivnosti za sanacijo odlagališč starih bremen industrijskih
odpadkov
2.2.2.1
Vzpostavitev evidenc o odlagališčih starih bremen industrijskih odpadkov
Družba Drava, vodnogospodarsko podjetje, d. d., Ptuj je v letu 1999 za ministrstvo izdelala poročilo
Inventarizacija odlagališč v Republiki Sloveniji – industrijska odlagališča (v nadaljevanju: inventarizacija
industrijskih odlagališč). Namen in cilj inventarizacije industrijskih odlagališč je bil registrirati dejansko
stanje obstoječih odlagališč, ki jih je bilo treba v procesu približevanja Evropi urediti v skladu s predpisi
Evropske unije in okoljskimi predpisi v Republiki Sloveniji. V popis so bila zajeta industrijska odlagališča
na območju celotne Slovenije. Zbiranje podatkov je bilo izvedeno z vprašalniki, poslanimi na naslove
upravljavcev teh odlagališč. Zbrani podatki so bili preverjeni na terenu in dokumentirani s fotografijami. Z
inventarizacijo industrijskih odlagališč so ugotovili obstoj 27 industrijskih odlagališč. Za vsako lokacijo
odlagališča je bil izdelan dokument, ki opredeljuje odlagališča z naslednjimi podatki: splošnimi podatki o
viru nastajanja odpadkov in upravljavcu odlagališča, opisom odlagališča, podatki o ravnanju z odpadki,
podatki o naravnih danostih lokacije, izvedenimi tehničnimi ukrepi. Poleg teh podatkov je bila izdelana
ocena prioritete izvedbe sanacije in ocena obsega prilagoditve odlagališča predpisom v Republiki Sloveniji,
odvisno od leta zaključka odlaganja.
V Republiki Sloveniji je bilo po podatkih iz Operativnega programa odstranjevanja odpadkov s ciljem
zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov (v nadaljevanju: Operativni program
odstranjevanja odpadkov) v letu 2007 evidentiranih 23 industrijskih odlagališč. Od teh jih je šest že
prenehalo z odlaganjem odpadkov, osem pa naj bi jih prenehalo odlagati do konca leta 2008. Ta
odlagališča naj bi do konca leta 2008 tudi prenehala obratovati.
Ugotovili smo, da je ministrstvo v letu 1999 izvedlo popis industrijskih odlagališč in pridobilo podatke o
industrijskih odlagališčih. Podatke o industrijskih odlagališčih je ministrstvo pridobilo samo od
upravljavcev odlagališč, zato ocenjujemo, da ministrstvo ni vzpostavilo popolnih evidenc o industrijskih
odlagališčih, saj ni preverjalo načinov odlaganja industrijskih odpadkov v preteklosti pri posameznih
povzročiteljih ali pri drugih zainteresiranih skupinah32. Ocenjujemo, da obstaja tveganje, da ministrstvo
nima podatkov o vseh nedovoljeno odloženih industrijskih odpadkih, ki predstavljajo staro breme.
Nepoznavanje starih bremen industrijskih odpadkov predstavlja oviro pri načrtovanju aktivnosti za
njihovo sanacijo in potencialno nevarnost za okolje, saj ugotovljeni povzročitelj oziroma ministrstvo ne
moreta pravočasno pripraviti sanacijskega programa.
Na področju nedovoljenega odlaganja industrijskih odpadkov je Inšpektorat leta 1995 podal predlog ministrstvu, da družbi
Luka Koper, d. d., Koper (v nadaljevanju: Luka Koper) odredi pripravo in izvedbo sanacijskega programa za sanacijo
deponije odpadkov družbe Luka Koper, ki ga ministrstvo ni realiziralo. Predlog za odreditev priprave in izvedbe
sanacijskega programa se je utemeljeval predvsem z ugotovitvami, da je deponija odpadkov družbe Luka Koper v predelu, ki
povezuje Škocjanski zatok z morjem, da se na deponijo odlagajo v glavnem organski odpadki, ki nastajajo pri dejavnosti
Luke Koper in da za deponijo niso bila pridobljena nikakršna dovoljenja. Na področju nedovoljenega odlaganja
industrijskih odpadkov Inšpektorat v obdobju od leta 2004 do leta 2008 ni obravnaval nobenega primera nedovoljenega
odlaganja industrijskih odpadkov.
32
Nevladnih organizacijah s področja varstva okolja, občinah, krajevnih skupnostih, izvajalcih komunalnih javnih služb ipd.
Priporočilo
Ministrstvu priporočamo, naj posreduje vprašalnik povzročiteljem industrijskih odpadkov glede načina
odstranjevanja industrijskih odpadkov v preteklosti in zainteresiranim skupinam (nevladnim organizacijam
s področja varstva okolja, izvajalcem gospodarskih javnih služb varstva okolja ipd.), ki bi lahko imele
informacije o nedovoljenih odlagališčih industrijskih odpadkov, ter dopolni program odstranjevanja starih
bremen industrijskih odpadkov oziroma zahteva od povzročiteljev, da taka bremena odstranijo.
2.2.2.2
Priprava sanacijskih programov oziroma programov ukrepov za izvedbe sanacij
odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov
V sporazumu o sanaciji so bile določene medsebojne obveznosti pri izvedbi sanacije odlagališča gudrona v
Pesnici. V sporazumu o sanaciji je določeno, da je ministrstvo sofinancer, družba Petrol pa investitor pri
izvedbi sanacije odlagališča. Iz sporazuma o sanaciji tudi izhaja, da se sanacija odlagališča gudrona v
Pesnici izvede na podlagi sanacijskega programa, katerega izdelavo zagotovi družba Petrol, ministrstvo pa
poda pisno soglasje k sanacijskemu programu. Ministrstvo naj bi sodelovalo v pripravi sanacijskega
programa v delu, ki se nanaša na izdelavo strokovnih podlag za izvedbo javnega razpisa za izbor izvajalca
sanacije in izvajalca nadzora sanacije odlagališča v Pesnici. V sporazumu o sanaciji je določeno, da naj bi
sanacijski program v skladu z določbami ZVO-1 vseboval analizo obremenitev odlagališča, tehnološke
rešitve sanacije odlagališča, terminski načrt izvajanja sanacije in finančne vire za izvedbo sanacije.
Na podlagi ugotovitev v točkah 2.2.2.2.a in 2.2.2.2.b menimo, da ministrstvo ni ravnalo učinkovito, saj ni
realiziralo predloga Inšpektorata, da odredi pripravo in izvedbo sanacijskega programa družbi Petrol za
sanacijo odlagališč gudrona v Pesnici, Bohovi in Studencih. Za odlagališče Globovnik pa ni načrtovalo
izvedbe sanacije tega odlagališča in izdelalo sanacijskega programa oziroma programa ukrepov, kar je
predstavljeno v nadaljevanju.
2.2.2.2.a Za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici ni bil izdelan sanacijski program oziroma
program ukrepov, kot je določeno v 5. členu sporazuma o sanaciji, ki se sklicuje na 25. člen ZVO-1.
Leta 1994 je družba Petrol izdelala Tehnični okoljevarstveni sanacijski program z dopolnili, ki vključuje
izvedbo sanacij odlagališč gudrona (Pesnica, Bohova in Studenci) in je bil osnova za določitev višine
dolgoročnih ekoloških rezervacij v okviru lastninskega preoblikovanja družbe Petrol, ne vsebuje pa
sestavin, ki so določene v sporazumu o sanaciji in v tretjem odstavku 25. člena ZVO-1. Inšpektorat je
podal ministrstvu predlog, da družbi Petrol odredi pripravo in izvedbo sanacijskega programa za
odlagališča gudrona v Pesnici, Bohovi in na Studencih že v letu 2000. Sanacijski program ni bil pripravljen
niti za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici niti za odlagališča v Bohovi in na Studencih pri
Mariboru.
2.2.2.2.b Sanacija odlagališča sadre Globovnik pri Ilirski Bistrici ni bila načrtovana, saj na ministrstvu za
odlagališče starih bremen industrijskih odpadkov nimajo sanacijskega programa oziroma programa
ukrepov za sanacijo tega odlagališča, kot je določeno v 25. členu ZVO-1. Določene niso niti aktivnosti
oziroma obveznosti za ureditev razmer na tem območju.
2.2.2.2.c Za odlagališče nevarnih odpadkov Metava je bilo ugotovljeno, da je družba Snaga kot upravljavec
odlagališča zagotovila pripravo sanacijskega programa za izvedbo sanacije odlagališča.
Agencija je 22. 2. 2006 z odločbo odredila pripravo in izvedbo sanacijskega programa družbi Snaga na podlagi inšpekcijskega
pregleda in ugotovitev o čezmernem obremenjevanju okolja. Ministrstvo je 1. 12. 2006 za sanacijo odlagališča izdalo soglasje na
27
28
podlagi določil 168. člena ZVO-1, da se postopki odreditve priprave in izvedbe sanacijskih programov ter izdaj soglasij k
sanacijskim programom, ki so se na podlagi ZVO začeli pred uveljavitvijo ZVO-1, končajo po določbah ZVO.
2.2.3 Načrtovanje in poraba sredstev za izvedbo sanacij odlagališč starih bremen
2.2.3.1
Načrtovanje in poraba sredstev za sanacijo odlagališč gudrona pri Mariboru
Za sanacijo odlagališč gudrona v Pesnici, Studencih in Bohovi je ministrstvo za obdobje od leta 2004
do leta 2008 načrtovalo 3.474.200 evrov. Z načrtovanimi sredstvi naj bi se izvedla dokončna sanacija
odlagališča gudrona v Pesnici. Za dokončno sanacijo preostalih dveh odlagališč gudrona na Studencih in v
Bohovi so bila načrtovana pripravljalna dela, ki obsegajo pripravo prostorske, investicijske in projektne
dokumentacije, kar je razvidno iz obrazložitve finančnih načrtov.
Ministrstvo je v letih 2004, 2005, 2007 in 2008 porabilo 2.094.519 evrov za aktivnosti izvedbe sanacije
odlagališč gudrona pri Mariboru. V letih 2004 in 2005 se 115.850 evrov nanaša na vsa odlagališča gudrona,
preostali znesek 1.978.669 evrov pa se nanaša na porabljena sredstva v letih 2007 in 2008 za izvedbo
dokončne sanacije odlagališča gudrona v Pesnici. V letu 2006 sredstva za sanacijo odlagališč gudrona niso
bila porabljena. V tabeli 4 so prikazana načrtovana in porabljena sredstva za sanacijo odlagališč gudrona
pri Mariboru v obdobju od leta 2004 do leta 2008.
Tabela 4: Načrtovana in porabljena sredstva za izvedbo sanacij odlagališč gudrona v obdobju od leta 2004
do leta 2008
Staro breme
Leto
(1)
Odlagališča gudrona pri Mariboru
Načrtovana sredstva
Porabljena
v operativnem programu
v proračunu
sredstva
v evrih
v evrih
v evrih
Indeks
(2)
(3)
(4)
2004
529.962
529.962
101.463
19
2005
1.009.848
223.035
14.387
6
2006
1.293.607
918.044
0
0
2007
0
842.65733
1.018.166
121
2008
0
960.503
960.503
100
2.833.417
3.474.201
2.094.519
60
Skupaj
(5) = (4/3)*100
Viri: Operativni program ravnanja z odpadnimi olji, Načrt razvojnih programov ministrstva, izpis odredb za plačilonakazilo ministrstva iz MFRAC34.
33
34
Po navedbah ministrstva so bila sredstva zagotovljena v okviru podprograma št. 15022501−Izboljšanje stanja okolja.
Informacijski sistem za podporo in izvrševanje proračuna (v nadaljevanju: MFRAC).
2.2.3.1.1 Poraba sredstev za sanacijo odlagališč gudrona v letih 2004 in 2005
2.2.3.1.1.aV letu 2004 so bila proračunska sredstva v znesku 39.186 evrov, ki se nanašajo na pogodbo,
sklenjeno v letu 2003 z družbo Hidroinženiring, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: Hidroinženiring), za
izdelavo investicijske dokumentacije za dokončno sanacijo odlagališč gudrona Pesnica, Bohova in
Studenci, porabljena samo za izdelavo investicijske dokumentacije za dokončno sanacijo odlagališča
gudrona v Pesnici. Na osnovi pogodbe so bila v letu 2004 izdelana naslednja poročila: dokument
identifikacije investicijskega projekta, študija izvedbe sanacije in investicijski program.
Ministrstvo je za porabljena sredstva za sanacijo odlagališč gudrona v letu 2004 predložilo dokazilo o
izdelani investicijski dokumentaciji za odlagališče gudrona v Pesnici. Dokazila, ki se nanašajo na izdelavo
investicijske dokumentacije za ostala odlagališča gudrona (Bohova in Studenci), pa niso bila predložena,
zato ocenjujemo, da obstaja tveganje, da je ministrstvo porabilo sredstva za dela, ki niso bila izvedena.
2.2.3.1.1.b Porabljena sredstva v letih 2004 in 2005 v znesku 76.664 evrov se nanašajo na pogodbo,
sklenjeno v letu 2002, in aneks k tej pogodbi, sklenjen v letu 2003, ki ju je ministrstvo sklenilo z družbo
Imos Geateh, d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju: Geateh). Predmet pogodbe je tehnična pomoč pri izvedbi
projekta Saniranje neurejenih odlagališč in starih bremen ter nadgradnja sistema ravnanja z odpadnimi olji
(v nadaljevanju: tehnična pomoč). Na projekt Sanacija odlagališč gudrona je bilo evidentiranih
51 odstotkov vrednosti izdanih računov za tehnično pomoč.
Ministrstvo je za porabljena sredstva za sanacijo odlagališč gudrona v letih 2004 in 2005, ki se nanašajo na
tehnično pomoč, predložilo poročila o opravljenih delih družbe Geateh za leto 2004. Poročila o izvedenih
delih, ki se nanašajo na tehnično pomoč družbe Geateh za leto 2005, in sestavni deli pogodbe, sklenjene z
družbo Geateh (projektna naloga in ponudba družbe Geateh), iz katerih bi bila razvidna vsebina in obseg
pogodbenih del ter terminski načrt izvajanja del, niso bila predložena, zato ni mogoče oceniti, ali je
ministrstvo porabilo sredstva za dela, ki so bila oziroma niso bila izvedena.
2.2.3.1.2 Poraba sredstev za sanacijo odlagališč gudrona v letih 2007 in 2008
V letih 2007 in 2008 so bila proračunska sredstva v znesku 1.978.669 evrov porabljena za izvedbo
dokončne sanacije odlagališča gudrona v Pesnici, za katero sta bila sklenjena pogodba o izvedbi sanacije in
aneks k tej pogodbi. Pred sklenitvijo pogodbe o izvedbi sanacije za odlagališče gudrona v Pesnici je
ministrstvo z družbo Petrol v letu 2004 sklenilo sporazum o sanaciji in v letu 2005 dva aneksa k
sporazumu o sanaciji. V sporazumu o sanaciji je določeno, da nameravata ministrstvo in družba Petrol
zagotoviti potrebne pogoje za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici. Predmet sporazuma o
sanaciji je opredelitev pravic in obveznosti ter odgovornosti ministrstva in družbe Petrol za celovito
sanacijo odlagališča gudrona v Pesnici.
V sporazumu o sanaciji je določeno, da ministrstvo in družba Petrol skupaj zagotavljata potrebna sredstva
za izvedbo sanacije in nadzora nad izvedenimi sanacijskimi deli, ki se nanašajo na odlagališče gudrona v
Pesnici, in sicer:
•
družba Petrol iz neporabljenih sredstev dolgoročnih ekoloških rezervacij, vendar največ do skupnega
zneska teh rezervacij, določenega z odločbo ministrstva z dne 15. 7. 2003, zmanjšanega za zneske
porabljenih dolgoročnih ekoloških rezervacij; zaradi izvajanja interventne sanacije odlagališča gudrona
29
30
•
v Pesnici je imela družba Petrol po odločbi MUIN Maribor35 stroške tudi po 1. 1. 2004, katerih višino
je na podlagi poročila družbe Petrol potrdilo ministrstvo z izdajo mnenja; za potrjeno porabo
ekoloških rezervacij so se zmanjšala neporabljena sredstva dolgoročnih ekoloških rezervacij;
ministrstvo za preostala potrebna sredstva za izvedbo sanacije; po porabi sredstev dolgoročnih
ekoloških rezervacij družbe Petrol zagotavlja sredstva za dokončanje sanacije odlagališča izključno
ministrstvo, ne glede na fazo izvajanja sanacije odlagališča in nadzora, morebitna dodatna ali
nepredvidena dela, morebitno izvajanje nujno potrebnih del in/ali storitev za preprečitev ali odpravo
posledic ekološke nesreče ter spremembo izvajalca in/ali nadzornika sanacije.
V aneksu št. 1 k sporazumu o sanaciji, z dne 28. 10. 2005, je določena vrednost izvedbe sanacije
odlagališča gudrona v Pesnici v znesku 7.915.161 evrov. V aneksu je navedeno, da je ministrstvo
27. 10. 2005 na podlagi sporazuma o sanaciji izdalo mnenje o porabi ekoloških dolgoročnih rezervacij
družbe Petrol. V tem mnenju je določeno, da je družba Petrol finančno udeležena v sanaciji odlagališča
gudrona z neporabljenimi sredstvi dolgoročnih ekoloških rezervacij, ki na dan 27. 10. 2005 znašajo
5.030.412 evrov.
V aneksu št. 2 k sporazumu o sanaciji, z dne 5. 12. 2005, je določena nova vrednost izvedbe sanacije
odlagališča gudrona v Pesnici v znesku 10.121.128 evrov. Določeno je tudi, da ministrstvo in družba
Petrol zagotavljata sredstva za kritje stroškov sanacije odlagališča gudrona tako, da družba Petrol v breme
neporabljenih dolgoročnih ekoloških rezervacij v celoti zagotovi plačila za:
•
•
•
•
stroške nadzora nad izvajanjem sanacije v znesku 70.105 evrov,
stroške nadomestila za stavbno pravico v znesku 378.180 evrov,
stroške nadomestil za služnostne pravice ter morebitnih odškodnin v znesku največ 62.594 evrov in
stroške v zvezi z operativnim vodenjem projekta v znesku 146.052 evrov.
V pogodbi o izvedbi sanacije odlagališča gudrona v Pesnici je določena pogodbena vrednost sanacije za
celotno količino gudrona in do 7.000 ton kontaminirane zemljine, ki znaša 9.464.196 evrov z vključenim
DDV. Pogodbena cena za količine kontaminirane zemljine, ki bi presegale 7.000 ton, bi znašala za vsako
nadaljnjo tono kontaminirane zemljine 178 evrov na tono z vključenim DDV. V tej pogodbi je tudi
določeno, da družba Petrol zagotavlja sredstva za sanacijo odlagališča gudrona v znesku 4.372.963 evrov,
ministrstvo pa zagotavlja razliko do celotne pogodbene vrednosti v znesku 5.091.233 evrov, kot se
namensko zagotavljajo sredstva v proračunu za leta 2006, 2007 in 2008 na proračunski postavki 2328 −
Saniranje neurejenih odlagališč. V tabeli 5 smo prikazali zneske, predvidene za izvedbo sanacije odlagališča
gudrona v Pesnici, in vire za poravnavo obveznosti. Kot vira financiranja sta bila v vseh dokumentih
opredeljena poraba dolgoročnih ekoloških rezervacij družbe Petrol in proračunska sredstva, v Tehničnem
okoljevarstvenem sanacijskem programu z dopolnili pa so bila predvidena tudi sredstva, zbrana od
uporabnikov motornih olj.
35
Odločba Medobčinske uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, Pesnica, Ruše, Lenart in Slovenska
Bistrica št. 356-125/89-14/4f-ZO z dne 7. 6. 1990.
Tabela 5: Prikaz financiranja izvedbe sanacije odlagališča gudrona v Pesnici
Financiranje sanacije odlagališča gudrona v Pesnici
Tehnični
Dokument
Študija
Investicijski
Sporazum o
Pogodba
okoljevarstveni
identifikacije
izvedbe
program
sanaciji (2004)
(2005)
sanacijski program z investicijskega sanacije (2004)
(2004)
in aneksi (2005)
dopolnili (1994)
projekta (2004)
Znesek za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici (v evrih)
9.978.67436
najnižja vrednost
7.386.079
najvišja vrednost
13.228.176
10.015.023
10.015.023
7.915.161
(aneks 1)
10.121.128
(aneks 2)
9.464.196
izvedbe sanacije, investicijski program, sporazum o sanaciji, pogodba o izvedbi sanacije odlagališča gudrona v
Pesnici.
2.2.3.1.2.aUgotovili smo, da za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici ni bil izdelan sanacijski
program oziroma program ukrepov, ki bi vseboval oceno finančnih sredstev za izvedbo sanacije, kot je
določeno v 5. členu sporazuma o sanaciji in 25. členu ZVO-1. Iz dokumentov, ki se nanašajo na izvedene
aktivnosti pri sanaciji odlagališča gudrona v Pesnici, je mogoče ugotoviti, da so različno določeni višina
sredstev za izvedbo sanacije in tudi viri za financiranje izvedbe sanacije odlagališč gudrona. Ocenjujemo,
da ministrstvo nima pravne podlage za prevzem obveznosti pri zagotavljanju finančnih sredstev in
financiranju izvedbe sanacij odlagališč gudrona v Pesnici, Bohovi in Studencih, saj je znan povzročitelj
čezmerne obremenitve okolja, to je družba Rafinerija mineralnih olj, Maribor, katere pravni naslednik je
družba Petrol, ki mora v skladu z 9. členom ZVO-1 odpraviti vir in posledico čezmernega obremenjevanja
okolja. Družba Petrol bi morala v celoti zagotoviti finančna sredstva in financirati izvedbo sanacij
odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov v Pesnici, Bohovi in Studencih, za kar ji je bila v okviru
lastninskega preoblikovanja podjetja odobrena dolgoročna rezervacija po stanju na dan 1. 1. 1993 v znesku
3.068.140 evrov. Ministrstvo pri sanaciji odlagališč gudrona v Pesnici, Bohovi in Studencih ni ravnalo
učinkovito, saj je kljub znanemu povzročitelju čezmerne obremenitve okolja, ki bi moral financirati
sanacijo teh odlagališč, za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici s pogodbo prevzelo obveznosti
najmanj v znesku 5.091.233 evrov (brez upoštevanja vrednosti za količine kontaminirane zemljine, ki bi
presegle 7.000 ton) ter do konca leta 2008 porabilo 1.978.669 evrov za izvedbo te sanacije. Poleg tega je
do konca leta 2008 porabilo tudi 115.850 evrov za aktivnosti načrtovanja sanacije odlagališč gudrona v
Pesnici, Bohovi in Studencih.
2.2.3.1.2.b Ministrstvo ni ravnalo učinkovito, saj ni poravnalo svojih obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o
izvedbi sanacije odlagališča gudrona v Pesnici, sklenjene z družbo Petrol, v roku, zato je izkazalo, ne pa še
poravnalo, dodatne obveznosti, ki niso bile predvidene za financiranje izvedbe sanacije in se nanašajo na
obresti zaradi zamujenih plačil iz leta 2008 v znesku 110.685 evrov37, kar izhaja iz navedb ministrstva k
izpisku odredb za leto 2009 za kritje obveznosti za izvedbo sanacije odlagališča gudrona v Pesnici.
36
Znesek je bil predviden za sanacijo vseh treh odlagališč gudrona pri Mariboru. Preračun je opravljen po
tečaju 1 evro je 1,95583 nemških mark.
37 Znesek je za 36 evrov večji od zneska izkazanega v poročilu MFRAC z oznako DPS-06-22-01 z dne 17. 2. 2010.
31
32
2.2.3.2
Načrtovanje in poraba sredstev za sanacijo odlagališča nevarnih odpadkov Metava
Za sanacijo odlagališča nevarnih odpadkov v Metavi je ministrstvo za obdobje od leta 2004 do leta 2008
zagotovilo 546.180 evrov. Iz obrazložitve finančnih načrtov ministrstva za obdobje od leta 2004 do
leta 2008 je razvidno, da so se sredstva za saniranje odlagališča nevarnih odpadkov Metava načrtovala za
preučitev možnosti umestitve odlagališča Metava v celovito nacionalno mrežo objektov in naprav za
ravnanje z nevarnimi odpadki. To naj bi bilo opredeljeno z državnim operativnim programom ravnanja z
nevarnimi odpadki oziroma za pripravo podlag v povezavi z ravnanjem z nevarnimi odpadki v Republiki
Sloveniji, zlasti glede zagotavljanja mreže objektov in naprav za ravnanje z njimi, to je centrov za ravnanje
z nevarnimi odpadki, oziroma njihovimi vplivi na okolje. Načrtovana je bila priprava investicijske in
projektne dokumentacije za prilagoditev novim, strožjim zahtevam s področja varstva okolja.
Ministrstvo je v letih 2004, 2005 in 2006 porabilo 108.134 evrov za aktivnosti, ki se nanašajo na sanacijo
odlagališča Metava. V letih 2007 in 2008 porabe sredstev za ta projekt ni bilo. V tabeli 6 so prikazana
načrtovana in porabljena sredstva za sanacijo odlagališča Metava.
Tabela 6: Načrtovana in porabljena sredstva za saniranje odlagališča Metava v obdobju od leta 2004
do leta 2008
Staro breme
Odlagališča nevarnih odpadkov Metava
Načrtovana sredstva v
operativnem programu
v evrih
v proračunu
v evrih
Porabljena sredstva
(2)
(3)
(4)
2004
237.857
237.857
69.707
29
2005
292.105
298.322
5.078
2
2006
312.969
0
33.35038
/
2007
0
1
0
0
2008
0
10.000
0
0
842.931
546.180
108.135
20
Leto
(1)
Skupaj
Indeks
v evrih
(5) = (4/3)*100
Viri: Operativni program ravnanja z odpadnimi olji, Načrt razvojnih programov ministrstva, izpis odredb za plačilonakazilo ministrstva iz MFRAC.
2.2.3.2.a Porabljena sredstva ministrstva v letu 2004 v znesku 47.726 evrov se nanašajo na pogodbo,
sklenjeno v letu 2003, ki jo je ministrstvo kot financer sklenilo z investitorjem družbo Snaga in izvajalcem
družbo Inštitut za ekološki inženiring, d. o. o., Maribor (v nadaljevanju: Inštitut). Vsebina pogodbe se
nanaša na izdelavo projektne dokumentacije in strokovnih podlag za odlagališče nevarnih odpadkov
Metava. V letu 2006 so bila porabljena sredstva ministrstva v znesku 33.350 evrov, nanašajo pa se na
pogodbo, sklenjeno v letu 2004, ki jo je ministrstvo kot financer sklenilo z investitorjem družbo Snaga in
izvajalcem družbo Inštitut. Vsebina pogodbe se nanaša na izdelavo investicijske dokumentacije in
strokovnih podlag za odlagališče nevarnih odpadkov Metava.
38
Znesek se ni evidentiral na projektu NRP 2511-02-4003-Sanacija nevarnih odpadkov Metava.
Ministrstvo je za porabljena sredstva za sanacijo odlagališča nevarnih odpadkov Metava v letih 2004
in 2006 predložilo dokazilo o izdelanih strokovnih podlagah za odlagališče nevarnih odpadkov Metava39.
Strokovne podlage za odlagališče nevarnih odpadkov Metava obsegajo tehnično, tehnološko, okoljsko in
ekonomsko preveritev dodatnih možnosti obdelave, predelave in odstranjevanja nevarnih odpadkov z
odlagališča Metava, analizo tveganja z vidika varnosti pri delu in okoljskih tveganj, dodatne strokovne
podlage za odlagališče nevarnih odpadkov Metava in predinvesticijsko zasnovo investicijskega projekta za
odlagališče nevarnih odpadkov Metava. Dokazila, ki se nanašajo na 47.726 evrov po pogodbi, sklenjeni za
izdelavo projektne dokumentacije, in dokazila, ki se nanašajo na porabljena sredstva za izdelavo
investicijske dokumentacije, niso bila predložena, zato ocenjujemo, da obstaja tveganje, da je ministrstvo
porabilo sredstva za dela, ki niso bila izvedena.
2.2.3.2.b Porabljena sredstva v letih 2004 in 2005 v znesku 27.059 evrov se nanašajo na tehnično pomoč
po pogodbi, sklenjeni v letu 2002, in aneksu k tej pogodbi, sklenjenem v letu 2003, ki ju je ministrstvo
sklenilo z družbo Geateh. Na projekt Sanacija odlagališča Metava je bilo evidentiranih 18 odstotkov
vrednosti izdanih računov za tehnično pomoč.
Ministrstvo je za porabljena sredstva za sanacijo odlagališča Metava v letih 2004 in 2005, ki se nanašajo na
tehnično pomoč, predložilo poročila o opravljenih delih družbe Geateh za leto 2004. Poročila o izvedenih
delih, ki se nanašajo na tehnično pomoč družbe Geateh za leto 2005, in sestavni deli pogodbe, sklenjene z
družbo Geateh (projektna naloga in ponudba družbe Geateh), iz katerih bi bila razvidna vsebina in obseg
pogodbenih del ter terminski načrt izvajanja del, niso bila predložena, zato ni mogoče oceniti, ali je
ministrstvo porabilo sredstva za dela, ki so bila oziroma niso bila izvedena.
2.2.3.2.c Za odlagališče nevarnih odpadkov Metava, katere upravljavec je družba Snaga in lastnik Mestna
občina Maribor, menimo, da ministrstvo nima pravne podlage za prevzem obveznosti pri zagotavljanju
finančnih sredstev in financiranju izvedbe sanacije tega odlagališča, saj je znan povzročitelj čezmerne
obremenitve okolja, ki mora v skladu z 9. členom ZVO-1 odpraviti vir in posledico čezmernega
obremenjevanja okolja. Ministrstvo pri sanaciji odlagališča nevarnih odpadkov Metava ni ravnalo
učinkovito, saj je kljub znanemu povzročitelju čezmerne obremenitve okolja, ki bi moral financirati
sanacijo odlagališča, porabilo 108.135 evrov za aktivnosti, povezane s sanacijo odlagališča v obdobju od
leta 2004 do leta 2008.
2.2.3.3
Načrtovanje in poraba sredstev za sanacijo odlagališča Globovnik pri Ilirski Bistrici
Za sanacijo odlagališča Globovnik je ministrstvo v obdobju od leta 2004 do leta 2008 zagotovilo
314.716 evrov. Načrtovana je bila priprava investicijske in projektne dokumentacije ter izvedba dokončne
sanacije odlagališča, kar izhaja iz obrazložitve finančnih načrtov ministrstva za obdobje od leta 2004 do
leta 2008. Ministrstvo je v letih 2004 in 2005 porabilo 13.529 evrov sredstev za aktivnosti izvedbe sanacije
odlagališča Globovnik. V letih 2006, 2007 in 2008 porabe sredstev ni bilo. V nadaljevanju so v tabeli 7
prikazana načrtovana in porabljena sredstva ministrstva za sanacijo odlagališča Globovnik v obdobju od
leta 2004 do leta 2008.
39
Št. poročila 6D-V73, december 2004.
33
34
Tabela 7: Načrtovana in porabljena sredstva za saniranje odlagališča Globovnik v obdobju od leta 2004
do leta 2008
Staro breme
Leto
(1)
Odlagališče Globovnik
Načrtovana sredstva v
operativnem programu
v evrih
v proračunu
v evrih
Porabljena sredstva
(2)
(3)
(4)
Indeks
v evrih
(5)=(4/3)*100
2004
175.263
175.263
10.990
6
2005
141.879
44.266
2.539
6
2006
0
41.729
0
/
2007
0
41.729
0
/
2008
0
11.729
0
/
317.142
314.716
13.529
4
Skupaj
Viri: Operativni program ravnanja z odpadnimi olji, Načrt razvojnih programov ministrstva, izpis odredb za plačilonakazilo ministrstva iz MFRAC.
2.2.3.3.a Porabljena sredstva v znesku 13.529 evrov za aktivnosti pri sanaciji odlagališča Globovnik se
nanašajo na tehnično pomoč po pogodbi, sklenjeni v letu 2002, in aneksu k tej pogodbi, sklenjenem v
letu 2003, ki ju je ministrstvo sklenilo z družbo Geateh. Na projekt Sanacija odlagališča Globovnik je bilo
evidentiranih devet odstotkov vrednosti izdanih računov za tehnično pomoč.
Ministrstvo je za porabljena sredstva za sanacijo odlagališča Globovnik v letih 2004 in 2005, ki se nanašajo
na tehnično pomoč, predložilo poročila o opravljenih delih družbe Geateh za leto 2004. Poročila o
izvedenih delih, ki se nanašajo na tehnično pomoč družbe Geateh za leto 2005, in sestavni deli pogodbe
sklenjene z družbo Geateh (projektna naloga in ponudba družbe Geateh), iz katerih bi bila razvidna
vsebina in obseg pogodbenih del ter terminski načrt izvajanja del, niso bila predložena, zato ni mogoče
oceniti, ali je ministrstvo porabilo sredstva za dela, ki so bila oziroma niso bila izvedena.
2.2.3.3.b Za sanacijo odlagališča Globovnik bi moralo ministrstvo zagotoviti sredstva in financirati izvedbo
sanacije tega odlagališča, na katerega je družba Tovarna organskih kislin odlagala industrijske odpadke do
konca leta 1990. Glede na to, da je bil za znano povzročiteljico čezmerne obremenitve okolja − družbo
Tovarno organskih kislin v letu 1991 uveden stečaj, mora na podlagi 11. člena ZVO-1 država poskrbeti za
odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja in kritje stroškov odprave teh posledic, ker posledic zaradi
stečaja povzročiteljice čezmerne obremenitve okolja ni mogoče drugače odpraviti. Ministrstvo pri sanaciji
odlagališča Globovnik ni ravnalo učinkovito, saj ni zagotovilo finančnih sredstev in ni izvajalo nobenih
aktivnosti za sanacijo tega odlagališča.
2.2.4 Preprečevanje nastajanja novih bremen industrijskih odpadkov
2.2.4.1
Izvedba monitoringa okolja po opravljenih sanacijskih ukrepih
Zavod za zdravstveno varstvo, Maribor, Inštitut za varstvo okolja (v nadaljevanju: Zavod za zdravstveno
varstvo) je aprila 2009 na podlagi pogodbe, sklenjene 11. 7. 2006 z izvajalcem sanacije, družbo Gorenje,
izdelal zaključno poročilo v zvezi z monitoringom okolja po opravljenih sanacijskih ukrepih za odlagališče
gudrona v Pesnici. Monitoring okolja je obsegal monitoring emisij v zraku, monitoring hrupa, monitoring
podzemnih vod in monitoring površinske vode. Septembra 2008 je Zavod za zdravstveno varstvo izdelal
tudi zaključno poročilo v zvezi s sanacijo odlagališča gudrona v Pesnici, ki se nanaša na preiskave matične
zemljine z brežin in dna sklede po odkopu gudrona. Družba Kemis, d. o. o., Radomlje (v nadaljevanju:
družba Kemis) pa je 17. 3. 2009 v zvezi s sanacijo odlagališča gudrona v Pesnici izdelala poročilo o
ravnanju z nevarnimi odpadki. V tabeli 8 prikazujemo izvedene aktivnosti in obdobje izvajanja
monitoringa okolja po opravljenih sanacijskih ukrepih za odlagališče gudrona v Pesnici.
Tabela 8: Monitoring okolja po opravljenih sanacijskih ukrepih za odlagališče gudrona v Pesnici
Monitoring sanacijskih
ukrepov
Monitoring emisij v zraku
Monitoring hrupa
Izvedene aktivnosti
Obdobje izvajanja
monitoringa
•
meritve koncentracije
žveplovega dioksida
• od
•
meritve prašnih usedlin z
• od aprila 2007 do aprila 2008
vsebnostjo težkih kovin, sulfata
in mineralnih olj
•
meritve smeri in hitrosti vetra
• od
•
prva serija meritev:
• junij
aprila 2007 do aprila 2008
aprila 2007 do marca 2008
2007
- ob dvigu in pretovoru gudrona
iz jame v obrat za predelavo
- po končani predelavi nalaganje
na kontejnerje, ki so bili nato
odpeljani z odlagališča
•
druga serija meritev:
• december
2008
- ob natovarjanju z gudronom
prepojene zemljine na
tovornjake v kontejnerje
- ob odvozu zemljine
Monitoring podzemnih vod
•
pet nizov vzorčenj in analiz
podzemnih vod (nivo vode,
terenski parametri in vsebnost
sulfatov in mineralnih olj)
• od aprila 2007 do decembra 2008
Monitoring površinske vode
•
14-dnevne terenske meritve, v
• od maja 2007 do maja 2008
okviru katerih se je ugotavljala
vsebnost sulfata in mineralnih olj
35
36
Monitoring sanacijskih
ukrepov
Izvedene aktivnosti
Obdobje izvajanja
monitoringa
•
razširjene preiskave vode
potoka Gačnik pred in za
dotokom vira onesnaženja
Preiskave matične zemljine z
brežin in dna sklede po odkopu
gudrona
•
odvzem vzorcev matične
zemljine z brežin in dna sklede
lagune in ugotovitve o
onesnaženosti v skladu z
zahtevami Uredbe o mejnih,
opozorilnih in kritičnih
imisijskih vrednostih nevarnih
snovi v tleh40
• od
februarja 2008 in aprila 2008
Monitoring ravnanja z
nevarnimi odpadki
•
izdelava poročila o ravnanju z
nevarnimi odpadki med
sanacijo odlagališča
• 17.
3. 2009
Viri: Zaključno poročilo v zvezi z monitoringom okolja po opravljenih sanacijskih ukrepih za odlagališče gudrona v
Pesnici, Zaključno poročilo v zvezi s sanacijo odlagališča gudrona v Pesnici, ki se nanaša na preiskave matične
zemljine z brežin in dna sklede po odkopu gudrona in Poročilo o ravnanju z nevarnimi odpadki.
Monitoring učinkov sanacijskih ukrepov je bil izveden za sanirano odlagališče gudrona v Pesnici, ki
predstavlja staro breme. Zaključno poročilo o monitoringu je bilo namenjeno postopku izdaje odločbe o
zaključku sanacije. Z izvedenim monitoringom okolja po izvedenih sanacijskih ukrepih je zagotovljeno, da
je bila sanacija izvedena tako, da sanirano odlagališče ne bo povzročalo dodatnih stroškov (novega
bremena).
2.2.4.2
Zagotovitev financiranja izvedbe ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališč
Zahteve za zapiranje odlagališč in ukrepi po zaprtju odlagališč so navedeni v okoljevarstvenih dovoljenjih
za obratovanje odlagališč industrijskih odpadkov s potrditvijo programa prilagoditve odlagališč in tudi v
odločbah Agencije o potrditvi načrta še neizvedenih del v postopku zapiranja odlagališč in odločbah o
zaprtju odlagališč. Iz okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje odlagališč industrijskih odpadkov in
odločb o potrditvi načrta še neizvedenih del v postopku zapiranja odlagališča ter odločb o zaprtju
odlagališč je razvidno, da mora upravljavec v okviru ukrepov za zaprtje odlagališča zagotoviti prekritje
površine telesa odlagališča, površinsko tesnjenje in površinsko odvajanje padavinskih odpadnih vod, v
nekaterih primerih tudi razplinjanje. Po zaprtju odlagališča mora zagotavljati vzdrževanje in varovanje
zaprtega odlagališča, izvajanje trajnih in občasnih meritev na način in v obsegu, kot je določen za
obratovalni monitoring po predpisu o odlaganju odpadkov, redne preglede stanja telesa odlagališča v
skladu s predpisom o odlaganju odpadkov ter izdelavo poročila o stanju odlagališča in opravljenih
predpisanih meritvah za posamezno koledarsko leto.
40
Ministrstvo na področju ravnanja z industrijskimi odpadki ni vzpostavilo takšnega sistema ravnanja z
industrijskimi odpadki, ki bi preprečeval nastajanje novih bremen industrijskih odpadkov, kar je razvidno
iz ugotovitev v točkah 2.2.4.2.1.a in 2.2.4.2.1.b, predstavljenih v nadaljevanju.
2.2.4.2.1.aUgotovili smo, da je v obdobju od leta 2004 do leta 2008 od triindvajsetih odlagališč
industrijskih odpadkov v Republiki Sloveniji, evidentiranih pri Agenciji, šestnajst industrijskih odlagališč
delovalo brez okoljevarstvenega dovoljenja oziroma zanje Agencija še ni izdala ustreznih odločb. Sedmim
industrijskim odlagališčem, ki so jim bila izdana okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje v obdobju od
leta 2004 do leta 2008, je potekla veljavnost konec leta 2007 oziroma konec leta 2008.
Ukrep ministrstva
Od šestnajstih industrijskih odlagališč, za katere je bilo ugotovljeno, da delujejo brez okoljevarstvenega dovoljenja oziroma
zanje Agencija še ni izdala ustreznih odločb v obdobju od leta 2004 do leta 2008, je bilo za odlagališče nenevarnih
odpadkov Prapretno na zahtevo družbe Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o., Trbovlje 23. 12. 2009 izdano okoljevarstveno
dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Za odlagališče Metal, katerega
upravljavec je družba SŽ Metal Ravne, d. o. o., Ravne na Koroškem, je bila 1. 9. 2009 izdana odločba o zaprtju
odlagališča. Za odlagališče Suhi most, katerega upravljavec je družba Livar, d. d., Ivančna Gorica, pa je bila 3. 9. 2009
izdana odločba o zaprtju dela odlagališča. V letu 2009 je Agencija štirim industrijskim odlagališčem (Lisičja Vodence –
Komunala Tolmin, d. d., Poljubinj, Sužid – Komunala Tolmin, Šonovo – Steklarna Rogaška, d. d., Rogaška Slatina,
Štrklepce – Komunala Tolmin) izdala odločbe o potrditvi načrta še neizvedenih del v postopku zapiranja odlagališča. Po teh
odločbah morajo biti vsa dela izvedena v skladu z načrtom še neizvedenih del in končana najkasneje do 15. 7. 2009. Trem
industrijskim odlagališčem (Pepelišče – Talum, d. d., Kidričevo, Rdeče blato – Talum, Tovarniški kanal – Paloma, d. d.,
Sladki vrh) je bila v letu 2009 izdana odločba o zaprtju odlagališča. Od sedmih industrijskih odlagališč, ki so jim bila
izdana okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje, v obdobju od leta 2004 do leta 2008 in jim je potekla veljavnost konec
leta 2007 oziroma 2008, je Agencija v letu 2009 izdala novo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko
povzroča onesnaževanje večjega obsega, samo enemu odlagališču (TDR-TDR Metalurgija, d. d., Ruše), ki mu je potekla
veljavnost 31. 10. 2007.
2.2.4.2.1.b Ugotovili smo, da okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje odlagališč industrijskih odpadkov,
izdana v obdobju od leta 2004 do leta 2008, ne vsebujejo zahteve glede finančnega jamstva in financiranja
izvedbe ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališč. S sprejetjem Uredbe o odlaganju odpadkov na
odlagališčih v letu 2006 in njenimi spremembami je določena obveznost vzpostavitve finančnih jamstev in
financiranja izvedbe ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališč, za odlagališča nenevarnih in nevarnih
odpadkov, ki obratujejo po 16. 7. 2009. Čeprav zapiranje odlagališča, predvsem pa upravljanje in
nadzorovanje zaprtega odlagališča lahko traja razmeroma dolgo časa, in sicer, dokler ministrstvo ocenjuje,
da emisije iz zaprtega odlagališča lahko škodljivo vplivajo na okolje, instrumenti finančnih jamstev v
Uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališčih niso vzpostavljeni za odlagališča inertnih odpadkov in za vsa
odlagališča v postopku zapiranja.
Ukrep ministrstva
V letu 2009 je bilo dvema industrijskima odlagališčema (TDR in Prapretno) izdano okoljevarstveno dovoljenje za
obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega, za dobo desetih let od dneva dokončnosti odločbe
oziroma okoljevarstvenega dovoljenja. V dovoljenju je bilo v zvezi z zahtevami za zapiranje industrijskega odlagališča TDR
navedeno, da mora upravljavec odlagališča predložiti Agenciji predlog financiranja programa predpisanih ukrepov za
zapiranje po prenehanju obratovanja odlagališča in izvajanja ukrepov po zaprtju odlagališča ter obliko finančnega jamstva,
ki zagotavlja izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališča. Za industrijsko odlagališče Prapretno pa je bilo
navedeno, da mora upravljavec zagotavljati finančno jamstvo za obdobje obratovanja odlagališča, za čas zapiranja in za
obdobje 30 let po zaprtju odlagališča v obliki letne bančne garancije in v zneskih, določenih v prilogi okoljevarstvenega
37
38
dovoljenja. S spremembo ZVO-1 v letu 200941 se okoljevarstveno dovoljenje na podlagi prvega odstavka 3. točke 80. člena
ZVO-1 lahko odvzame, če upravljavec ne zagotovi finančnega jamstva, kadar je to predpisano.
Priporočilo
Ministrstvu priporočamo, naj vzpostavi pravne podlage za obvezno zagotovitev finančnih jamstev tudi za
odlagališča, ki so v postopku zapiranja.
2.2.5 Nadzor nad ravnanjem z industrijskimi odpadki
Pri pregledu dokumentacije Inšpektorata, ki se nanaša na ukrepanje na področju industrijskega
onesnaževanja, ki predstavlja staro breme, smo ugotovili, da je Inšpektorat 3. 7. 2000 na podlagi drugega
odstavka 36. člena ZVO podal predlog ministrstvu, da odredi pripravo in izvedbo sanacijskega programa
družbi Petrol za odlagališča gudrona v Pesnici, na Studencih in v Bohovi pri Mariboru. Za odlagališče
nevarnih odpadkov Metava je Inšpektorat 24. 2. 2003 podal ministrstvu predlog za odredbo priprave in
izvedbe sanacijskega programa družbi Snaga. Za odlagališče Globovnik pa Inšpektorat ni podal
nikakršnega predloga za pripravo in izvedbo sanacijskega programa.
V obdobju od leta 2004 do leta 2008 je Inšpektorat izvajal nadzor nad odstranjevanjem starih bremen
industrijskih odpadkov za odlagališče gudrona v Pesnici in odlagališče nevarnih odpadkov Metava. Za
odlagališče gudrona v Pesnici so bili opravljeni štirje inšpekcijski pregledi, zadnji, peti inšpekcijski pregled
je bil opravljen v letu 2009. Za odlagališče nevarnih odpadkov Metava je bil prvi inšpekcijski pregled
opravljen v letu 2003, potem je bilo opravljenih še 19 inšpekcijskih pregledov.
Iz inšpekcijskega zapisnika o nadzoru odlagališča gudrona Pesnica, opravljenega 6. 5. 2009, je razvidno, da
je družba Petrol zaključila s sanacijo odlagališča gudrona v Pesnici. Inšpektor je ugotovil, da sta bila ves
odpadni gudron in onesnažena zemljina odpeljana na odstranjevanje v tujino, da so bili vsi objekti
odstranjeni, da je bil teren zravnan, zasajen z drevesi in zatravljen. Na osnovi tega je inšpektor 6. 5. 2009
ustavil inšpekcijski postopek.
Iz inšpekcijskega zapisnika o nadzoru odlagališča nevarnih odpadkov Metava, opravljenega 7. 4. 2008, je
razvidno, da družba Snaga nadaljuje sanacijo odlagališča v skladu s sanacijskim programom. Glede
obremenjevanja okolja z emisijami snovi v vode iz inšpekcijskega zapisnika o nadzoru, opravljenem
5. 2. 2008, je razvidno, da je družba Snaga v dopisu 29. 10. 2007 navedla, da v začetku novembra 2007
namerava začeti z odvažanjem prečiščenih izcednih vod z odlagališča nevarnih odpadkov Metava. V
inšpekcijskem zapisniku o nadzoru, opravljenem 25. 8. 2008, pa je navedeno, da je družba Snaga zaključila
s sanacijo zbirnega bazena izcednih vod 13. 5. 2008. S tem se je zaključila sanacija vira čezmernega
obremenjevanja okolja z emisijami snovi v vode in inšpekcijski postopek se je zaključil.
2.2.5.aNa področju nadzora nad ravnanjem z industrijskimi odpadki, ki predstavljajo staro breme, je bilo
ugotovljeno, da Inšpektorat ne glede na to, da ni podal predloga za pripravo in izvedbo sanacijskega
programa za odlagališče Globovnik, tudi ni prejel nobenega sanacijskega programa za sanacijo tega
odlagališča, zato se inšpekcijski nadzor za to odlagališče ni izvajal. Za odlagališča gudrona na Studencih in
v Bohovi je Inšpektorat podal predlog ministrstvu, da odredi pripravo in izvedbo sanacijskega programa
družbi Petrol. Ker pa ni prejel nobenega sanacijskega programa za sanacijo teh odlagališč, inšpekcijskega
nadzora za ti dve odlagališči ni izvajal.
41
2.2.5.bInšpektorat je v letu 2004 opravil nadzor 22 odlagališč industrijskih odpadkov, ki so evidentirana pri
Agenciji. V tem letu so morali upravljavci odlagališč izdelati programe prilagoditve in načrte izvedbe še
neizvedenih del v zvezi z zapiranjem odlagališč in jih posredovati Agenciji, zato je bil inšpekcijski nadzor
usmerjen na izpolnitev teh obveznosti. Iz pregleda poročil o delu Inšpektorata za leta 2005, 2006, 2007
in 2008 je razvidno, da Inšpektorat od leta 2004 ni nadziral industrijskih odlagališč, evidentiranih pri
Agenciji, zato ocenjujemo, da inšpekcijski nadzor na področju ravnanja z industrijskimi odpadki ni bil
zadosten.
Inšpektorat izvaja naloge inšpekcijskega nadzora v skladu s prioritetami letnega načrta dela. Med kriterije za določitev
prioritet nadzora sodijo tudi razpoložljiva kadrovska zasedba in zahteve iz predpisov.
Priporočilo
Ministrstvu priporočamo, naj okrepi inšpekcijske službe in v letne načrte dela vključi tudi nadzor nad
industrijskimi odlagališči.
2.3 Uspešnost ministrstva pri sanaciji nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov
2.3.1 Strateški dokumenti, ki obravnavajo problematiko nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov
Strateška dokumenta na področju ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od leta 2004 do leta 2008 sta
Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od leta 2004 do konca leta 200842
(v nadaljevanju: Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki) in ReNPVO. Cilji na področju
ravnanja z gradbenimi odpadki, ki so določeni v Operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki,
so vključeni tudi v ReNPVO.
2.3.1.1
Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki
Ministrstvo je v Operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki opredelilo probleme na področju
ravnanja z gradbenimi odpadki, cilje za vzpostavitev in delovanje učinkovitega sistema ravnanja z
gradbenimi odpadki ter program ukrepov za dosego ciljev. V Operativnem programu ravnanja z
gradbenimi odpadki je na področju ravnanja z gradbenimi odpadki poudarjen problem odlaganja
gradbenih odpadkov na nedovoljenih odlagališčih, niso pa določeni cilji in aktivnosti za sanacijo
V okviru izdelave Operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki ni bil izveden popis nelegalnih odlagališč
gradbenih odpadkov, zato Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki ni vseboval ciljev in aktivnosti za sanacijo
42
Sprejela Vlada RS dne 14. 10. 2004.
39
40
2.3.1.2
Resolucija nacionalnega programa varstva okolja
Za področje ravnanja z gradbenimi odpadki je v ReNPVO za cilj določena vzpostavitev in delovanje
učinkovitega sistema ravnanja z gradbenimi odpadki v obdobju do leta 2008, ki obsega:
•
•
•
•
•
vsaj 30 odstotkov ločeno zbranih in ponovno uporabljenih gradbenih odpadkov,
vsaj 40 odstotkov snovno predelanih in ponovno uporabljenih gradbenih materialov,
približno 30 odstotkov zemeljskih izkopov vrnjenih v ponovno uporabo,
uporabo približno 20 odstotkov preostanka gradbenih odpadkov po predelavi in približno 50 odstotkov
gradbenih odpadkov iz zemeljskih izkopov in
odlaganje do 10 odstotkov neuporabnih ostankov gradbenih odpadkov in do 20 odstotkov gradbenih
odpadkov iz zemeljskih izkopov na odlagališčih inertnih odpadkov oziroma na obstoječih odlagališčih
nenevarnih odpadkov.
Po preučitvi ReNPVO, ki jo je za področje ravnanja z gradbenimi odpadki pripravilo ministrstvo, smo
ugotovili, da cilji na področju ravnanja z gradbenimi odpadki do leta 2008 ne vsebujejo cilja urejanja
nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, zato tudi niso določeni ukrepi za doseganje tega cilja.
2.3.2 Izvedba sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov
Kljub temu, da ministrstvo ni določilo ciljev in aktivnosti pri sanaciji nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov (povezava s točko 2.3.1.2), ocenjujemo, da ministrstvo pri teh aktivnostih ni bilo uspešno, saj v
letih od 2004 do 2008 sploh ni izvajalo sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, za katere je
bilo subsidiarno odgovorno, kar je razvidno iz pregleda načrtovanih in porabljenih sredstev ministrstva v
tem obdobju. Izvedene niso bile nikakršne aktivnosti, ki bi vodile do izvedbe sanacij nedovoljenih
2.4 Učinkovitost ministrstva pri sanaciji nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov
2.4.1 Opredelitev nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov ter obveznosti in
pristojnosti za sanacijo nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov
Čezmerna obremenitev okolja je v 6.1. točki 3. člena ZVO-1 določena kot obremenitev, ki presega mejne
emisijske vrednosti, standarde kakovosti okolja, pravila ravnanja ali dovoljeno rabo naravne dobrine. V
reviziji smo za odlagališča odpadkov, ki jih v pogovornem jeziku označujemo kot črna, nelegalna ali divja
odlagališča, uporabili skupni izraz nedovoljena odlagališča odpadkov. Nedovoljena odlagališča odpadkov v
celoti ustrezajo opredelitvi čezmerne obremenitve okolja, zato jih glede na ZVO-1 obravnavamo kot
okoljska bremena oziroma čezmerne obremenitve okolja zaradi nedovoljenega odlaganja odpadkov.
Za ravnanje z odpadki je predvsem odgovoren njihov povzročitelj, kar je določeno v 9. členu ZVO-1. Za
ravnanje z gradbenimi odpadki je bil na podlagi 4. člena Pravilnika o gradbenih odpadkih in oziroma je na
podlagi Uredbe o gradbenih odpadkih predvsem odgovoren investitor – oseba, ki naroči graditev objekta
ali jo sam izvaja.
V drugem kvartalu leta 2008 je bil sprejet 157.a člen ZVO-1, ki določa ukrepanje zaradi nezakonito
odloženih odpadkov. Kadar so na zemljišču v lasti države, občine ali osebe zasebnega prava nezakonito
odloženi odpadki, ki niso komunalni, odredi inšpekcija izvajalcu javne službe ali drugi osebi, pooblaščeni
za ravnanje z določenimi vrstami odpadkov, njihovo odstranitev, za katero stroške nosi lastnik zemljišča
ali oseba, ki izvaja posest.
Kadar povzročitelja nedovoljeno odloženih odpadkov ni mogoče ugotoviti, velja načelo subsidiarne
odgovornosti, ki je določeno v 11. členu ZVO-1, in pomeni, da preide odgovornost za odpravo posledic
čezmerne obremenitve okolja in kritje stroškov odprave teh posledic, glede na vrsto in izvor odpadkov na
državo oziroma občino. Za nedovoljeno odložene komunalne odpadke so za odpravo posledic čezmerne
obremenitve okolja odgovorne občine. Za nedovoljeno odložene druge odpadke, kot so gradbeni odpadki,
je za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja odgovorna država (povezava s točko 2.2.1).
Pri določitvi odgovornosti in pristojnosti za izvedbo sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov
je treba upoštevati tudi 10. člen Pravilnika o gradbenih odpadkih in 7. člen Uredbe o gradbenih odpadkih.
Gradbene odpadke, ki nastanejo pri gradbenih delih v lastni režiji in v količinah, določenih v Pravilniku o
gradbenih odpadkih oziroma Uredbi o gradbenih odpadkih, ni treba oddati zbiralcu gradbenih odpadkov
ali neposredno v predelavo oziroma odstranjevanje, temveč jih je dovoljeno oddati v zbirni center, ki ga
upravlja zbiralec gradbenih odpadkov. Količine gradbenih odpadkov, ki jih investitor lahko sam odda v
zbirni center in zanje ni treba zagotoviti oddaje zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu gradbenih
odpadkov, so prikazane v tabeli 9.
Tabela 9: Količine nastalih gradbenih odpadkov, ki jih investitor lahko sam odda v zbirni center in zanje ni
treba zagotoviti oddaje zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu gradbenih odpadkov
v kubičnih metrih
Vrsta gradbenih odpadkov
Beton, opeka, ploščice in keramika ter materiali na
osnovi sadre
Najmanjša količina Največja količina določena
v Uredbi o gradbenih
določena v Pravilniku o
odpadkih
gradbenih odpadkih
5
50
0,5
/
Gradbeni materiali, ki vsebujejo azbest, razen
odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov
/
0,5
Odpadni azbestcementni gradbeni izdelki
/
5
Les, steklo, plastika
5
10
0,5
/
/
15
Kovine
0,02
0,1
Zemeljski izkop
500
/
Gradbeni materiali na osnovi azbesta
Asfalt, katran in katranirani izdelki
Bitumenske mešanice, katran in katranirani izdelki
41
42
Vrsta gradbenih odpadkov
Najmanjša količina Največja količina določena
določena v Pravilniku o
v Uredbi o gradbenih
gradbenih odpadkih
odpadkih
Zemeljski izkop, ki ni onesnažen z nevarnimi
snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne
gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja
ravnanje z odpadki
Izolirni materiali
/
•
za manj kot
5.000 kubičnih metrov
zemeljskega izkopa ni
obvezna oddaja zbiralcu
gradbenih odpadkov v
skladu s 7. členom
Uredbe o gradbenih
odpadkih
•
neomejene količine
zemeljskega izkopa se
lahko uporabljajo v
skladu z 8. členom
Uredbe o gradbenih
odpadkih na gradbišču,
kjer je nastal, ali na
drugih gradbiščih istega
investitorja
1
5
Vira: Pravilnik o gradbenih odpadkih in Uredba o gradbenih odpadkih.
2.4.1.1.a Na podlagi pregleda predpisov na področju varstva okolja ugotavljamo, da za pristojnost za
izvedbo sanacij nedovoljenih odlagališč odpadkov, ko v skladu z ZVO-1 povzročitelja nedovoljeno
odloženih odpadkov ni mogoče ugotoviti ali določiti lastnika zemljišč oziroma osebe, ki izvaja posest, velja
splošna ureditev subsidiarnega ukrepanja države oziroma občine pri odpravi posledic čezmerne
obremenitve okolja iz 11. člena ZVO-1. Na nedovoljenih odlagališčih gradbenih odpadkov so največkrat
mešani odpadki (komunalni in gradbeni), zato je pristojnost za njihovo sanacijo deljena med državo in
občino. Razmejitev pristojnosti pri subsidiarnem ukrepanju države oziroma občine pri sanacijah
nedovoljeno odloženih mešanih odpadkov ni ustrezna, saj omogoča izmikanje državi oziroma občinam pri
izvedbi teh sanacij. Ministrstvo pri pripravi ZVO-1 ni ravnalo učinkovito, saj pri subsidiarnem ukrepanju
ni omejilo pristojnosti za izvedbo sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov samo na državo
oziroma samo na občine, ne glede na vrsto in količino odpadkov na teh odlagališčih, ali vsaj določilo
ustreznega postopka za ugotavljanje deljene subsidiarne odgovornosti na takšnih odlagališčih.
Priporočilo
Na podlagi ugotovitev iz te revizije in revizije urejanja nedovoljenih odlagališč komunalnih odpadkov43
ministrstvu priporočamo, naj predlaga spremembo 11. člena ZVO-1 tako, da bo nedvoumno opredeljena
razmejitev pristojnosti pri subsidiarnem ukrepanju države oziroma občine pri sanacijah nedovoljeno
odloženih odpadkov.
43
Revizijsko poročilo računskega sodišča Urejanje črnih odlagališč št. 1209-2/2008 z dne 17. 11. 2009.
2.4.1.1.b V letu 2008 je bil s sprejemom sprememb in dopolnitev ZVO-144 dodan 157.a člen, ki določa, da
odgovornost in stroški za odstranitev nedovoljeno odloženih odpadkov preidejo na lastnika zemljišča
oziroma na osebo, ki ima odpadke v posesti. Opozarjamo, da je 'voljo imeti odpadke v posesti'45 pri
nedovoljenih odlagališčih odpadkov težko dokazati, zato se država in občine s spremembo ZVO-1 niso
razbremenile subsidiarne odgovornosti za odpadke odložene na zasebnih zemljiščih.
Inšpektor mora ugotoviti, ali je oseba, ki ima odpadke na svojem zemljišču, tudi želela te odpadke imeti, torej ali ima oseba
zavestno in hoteno odpadke na svojem zemljišču. Če ni tako, torej če obstoji zadosti dokazil o tem, da ni podanega elementa
volje, lastnik zemljišča, na katerem so odpadki, ni več odgovoren za odstranitev. Zato izvajanje določbe 157.a člena ZVO-1
za odpadke odložene na zemljiščih, ki niso last občine ali države, še vedno ni ustrezno rešeno.
Priporočilo
Ministrstvu priporočamo, naj glede na opozorila Inšpektorata glede težav pri izvajanju 157.a člena ZVO-1
ponovno preuči ustreznost določb glede obveznosti subsidiarnega ukrepanja pri sanacijah nedovoljenih
odlagališč odpadkov.
2.4.2 Načrtovanje aktivnosti za sanacijo nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov
2.4.2.1
Vzpostavitev evidenc o nedovoljenih odlagališčih gradbenih odpadkov
Ministrstvo je v Operativnem programu odstranjevanja odpadkov kot enega izmed načinov ravnanja z
gradbenimi odpadki poudarilo nedovoljeno odlaganje odpadkov ('črna odlagališča') in si določilo za cilj
vzpostavitev in vodenje evidenc o teh odlagališčih ter določitve nosilcev projekta vzpostavitve in vodenja
teh evidenc. Ugotovili smo, da ministrstvo v obdobju do konca leta 2008 ni vzpostavilo evidenc o
nedovoljenih odlagališčih gradbenih odpadkov in tudi ni določilo nosilcev in aktivnosti za vzpostavitev teh
evidenc. Ministrstvo nima podatkov o lokacijah nedovoljenih odlagališč ter količini in sestavi gradbenih
odpadkov, kar onemogoča načrtovanje aktivnosti za sanacijo teh odlagališč.
2.4.2.2
Priprava sanacijskih programov oziroma programov ukrepov za izvedbe sanacij
2.4.2.2.a Ministrstvo ni načrtovalo izvedbe sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, saj ni
pripravilo nobenega sanacijskega programa oziroma programa ukrepov za sanacijo teh odlagališč, čeprav
je bilo zgolj na vodovarstvenem območju Ljubljane v letu 2006 evidentiranih 1.500 nedovoljenih
odlagališč odpadkov, v letu 2008 pa na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje 466, na katerih
prevladujejo gradbeni odpadki46. Ministrstvo tudi nima podatkov o potrebnih aktivnostih za izvedbo
sanacij, časa za izvedbo sanacij in finančnih sredstev za izvedbo sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov.
44
45
46
Za izvajanje posesti v skladu s tretjim odstavkom 157.a člena ZVO-1 mora biti izpolnjen tudi pogoj, da mora oseba,
ki izvaja posest, izkazati voljo imeti odpadke na zemljišču (Upravno sodišče U-1797/2003-7 z dne 7. 2. 2005).
Revizijsko poročilo računskega sodišča Urejanje črnih odlagališč št. 1209-2/2008 z dne 17. 11. 2009.
43
44
2.4.2.2.b Za nedovoljena odlagališča gradbenih odpadkov mora ministrstvo v okviru načrtovanja izvedbe
sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov pripraviti in izvesti sanacijski program oziroma
program ukrepov za sanacijo, ki ga sprejme Vlada RS. Pri pripravi sanacijskega programa oziroma
programa ukrepov morajo biti upoštevane zahteve iz 25. člena ZVO-1. Ocenjujemo, da je določilo
25. člena ZVO-1 glede priprave sanacijskih programov oziroma programov ukrepov pri subsidiarni
odgovornosti države neustrezno, ker zahteva pripravo sanacijskih programov oziroma programov
ukrepov ne glede na količino odloženih gradbenih odpadkov. Priprava sanacijskega programa oziroma
programa ukrepov lahko pri manjših količinah odpadkov povzroči nesorazmerno visoke stroške sanacije
takšnih odlagališč.
Priporočilo
Na podlagi ugotovitev iz te revizije in revizije urejanja nedovoljenih odlagališč komunalnih odpadkov
ministrstvu priporočamo, naj v ZVO-1 opredeli količine in lastnosti odpadkov, pri katerih ni potrebna
priprava sanacijskega programa oziroma programa ukrepov, ter opredeli poenostavljen postopek
odstranitve nedovoljenih odlagališč odpadkov.
2.4.3 Načrtovanje in poraba finančnih sredstev za izvedbo sanacij nedovoljenih
odlagališč gradbenih odpadkov
V Operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki je določeno, da se za izvajanje tega programa v
državnem proračunu zagotovi 25.038 evrov47. Od tega se 16.692 evrov48 zagotovi v letu 2005 in
8.346 evrov49 v letu 2006. Finančna sredstva iz Operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki so
bila namenjena za izvedbo nalog s področja oblikovanja politike oziroma priprave smernic za specifične
tehnične zahteve in niso bila predvidena za ureditev nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov. Iz
finančnih načrtov ministrstva in načrtov razvojnih programov je razvidno, da ministrstvo ni zagotovilo
sredstev za izvedbo sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov v letih od 2004 do 2008, kljub
temu da je v skladu z določili 25. člena ZVO-1 zadolženo za pripravo in izvedbo sanacijskih programov
oziroma programov ukrepov, kadar je za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja subsidiarno ali
kot lastnica zemljišča odgovorna država.
2.4.4 Preprečevanje nastajanja nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov
2.4.4.1
Strategija ravnanja z gradbenimi odpadki
V Operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki je za cilj določena vzpostavitev in delovanje
učinkovitega sistema ravnanja z gradbenimi odpadki v obdobju od leta 2004 do leta 2008. Ta cilj vsebuje
zagotovitev pregleda stanja glede nastalih količin gradbenih odpadkov, ravnanja z njimi oziroma evidence
subjektov v verigi gradbenih odpadkov in postavitev ustrezne mreže zbirnih centrov in centrov za
predelavo gradbenih odpadkov ter preusmeritev obstoječih količin, ki se odlagajo na odlagališča
nenevarnih (največ komunalnih) odpadkov in nedovoljena odlagališča, v centre za predelavo gradbenih
odpadkov. V Operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki je tudi določeno, da je obstoječe
47
48
49
6.000 tisoč tolarjev.
zmogljivosti objektov in naprav za ravnanje z gradbenimi odpadki (zbirnih in predelovalnih centrov ter
odlagališč) treba prostorsko prilagoditi predvidenim količinam gradbenih odpadkov, ki nastajajo po
posameznih območjih50.
Za doseganje ciljev v Operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki je naveden tudi program
ukrepov za dosego ciljev. Program ukrepov ravnanja z gradbenimi odpadki je v štiriletnem obdobju, od
leta 2004 do leta 2008, usmerjen predvsem v:
•
•
•
povečanje stopnje zbranih in predelanih količin gradbenih odpadkov v Republiki Sloveniji;
vzpostavitev in delovanje dobrega sistema zbiranja in predelave gradbenih odpadkov;
zmanjšanje količin gradbenih odpadkov, ki se danes odlagajo na odlagališčih odpadkov ali
nenadzorovano izven njih.
2.4.4.1.a V Operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki je za obdobje od leta 2004 do leta 2008
za cilj določena preusmeritev odlaganja gradbenih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališča nenevarnih
odpadkov in odlagališča nedovoljenih odpadkov v centre za predelavo gradbenih odpadkov, niso pa
določene aktivnosti za dosego tega cilja. Število predelovalcev gradbenih odpadkov se je v obdobju od
leta 2004 do leta 2008 povečalo, in sicer od 32 evidentiranih predelovalcev gradbenih odpadkov, ki jim je
bilo izdano dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov v letu 2004, na 63 evidentiranih predelovalcev
gradbenih odpadkov, ki jim je bilo izdano dovoljenje za predelavo gradbenih odpadkov v letu 2008
(povezava s točko 2.4.4.2).
Količina zbranih gradbenih odpadkov v letu 2008 je po podatkih Agencije in tudi po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS) znašala 160.121 ton. Kljub povečanju
števila predelovalcev gradbenih odpadkov v obdobju od leta 2004 do leta 2008 se je količina zbranih
gradbenih odpadkov, oddanih v predelavo, po podatkih SURS, zmanjšala, in sicer od 104.222 ton, ki
predstavljajo 62 odstotkov zbranih gradbenih odpadkov v letu 2004, na 45.180 ton, ki predstavljajo
28 odstotkov zbranih gradbenih odpadkov v letu 2008. Iz podatkov Agencije o zbranih gradbenih
odpadkih in o ravnanju z njimi za leto 2008 je mogoče ugotoviti, da je bilo 95.454 ton zbranih gradbenih
odpadkov v letu 2008 oddano drugim za nadaljnje ravnanje, niso pa razvidni načini ravnanja z zbranimi
gradbenimi odpadki.
Po podatkih SURS so se povečale nastale količine industrijskih odpadkov v gradbeništvu, in sicer z
1.463.588 ton v letu 2004 na 1.868.721 ton v letu 2008, po podatkih Agencije pa naj bi v letu 2008 nastalo
2.152.236 ton gradbenih odpadkov. Po podatkih Agencije naj bi bilo v letu 2008 predelanih 1.365.440 ton
gradbenih odpadkov, 87.887 ton gradbenih odpadkov pa naj bi se uporabilo za prekrivanje na odlagališčih.
Iz podatkov SURS o ravnanju z nastalimi količinami industrijskih odpadkov v gradbeništvu je razvidno, da
v letu 2008 ni bilo predelave teh odpadkov, pri čemer je bilo oddano drugim za nadaljnje ravnanje v
Sloveniji 1.190.803 ton odpadkov, v letu 2004 pa se je predelalo 176.371 ton tovrstnih odpadkov in ni bilo
oddaje drugim za nadaljnje ravnanje v Republiki Sloveniji. Interna predelava gradbenih odpadkov se je po
podatkih SURS v obdobju od leta 2004 do leta 2008 zmanjšala za 29 odstotkov, in sicer s 437.427 ton v
letu 2004 na 310.287 ton v letu 2008, medtem ko po podatkih Agencije znaša interna predelava
306.032 ton v letu 2008.
50
Pomurje, Podravje, Koroška, Savinska, Zasavska, Dolenjska, Spodnjeposavsko in Belokranjsko, Osrednja
Slovenija, Gorenjska, Kraško-notranjska, Severna Primorska, Južna Primorska.
45
46
Ugotovili smo pomembne razlike pri podatkih o količinah nastalih gradbenih odpadkov in ravnanju z
njimi v obdobju od leta 2004 do leta 2008, ki jih izkazujeta SURS in Agencija. Ker Agencija ne preverja
ustreznosti podatkov o količinah nastalih gradbenih odpadkov in ravnanju z njimi, ni mogoče oceniti, ali je
ministrstvo ravnalo učinkovito pri doseganju cilja, zastavljenega v Operativnem programu ravnanja z
gradbenimi odpadki. Ta se nanaša na zmanjševanje količine gradbenih odpadkov, ki se odlagajo na
odlagališča, in povečevanje količine predelanih gradbenih odpadkov, namenjenih nadaljnji uporabi.
Ocenjujemo, da obstaja tveganje glede poročanja zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih
odpadkov, saj so lahko podatki o istih gradbenih odpadkih, o katerih je treba poročati, navedeni večkrat,
oziroma jih ni, kar vpliva tudi na podatke o količini predelanih gradbenih odpadkov. Ministrstvo
ustreznosti podatkov o masnih tokovih gradbenih odpadkov in o ravnanju z njimi ne nadzira.
Priporočilo
Ministrstvu priporočamo, naj določi način poročanja zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih
odpadkov, iz katerega bo jasno razviden masni tok gradbenih odpadkov pri zbiralcih, predelovalcih in
odstranjevalcih gradbenih odpadkov, vključno z ločenim prikazovanjem toka med temi udeleženci v
sistemu, da bodo poročila posameznih udeležencev o istih tokovih omogočala navzkrižni nadzor nad
ustreznostjo podatkov ter bo mogoče iz poročil ugotoviti dejanski način ravnanja s temi odpadki.
K vlogi za pridobitev dovoljenja za zbiranje, predelovanje in odstranjevanje gradbenih odpadkov morajo
osebe, ki želijo pridobiti ta dovoljenja, predložiti načrt zbiranja, predelovanja in odstranjevanja gradbenih
odpadkov. Načrt zbiranja gradbenih odpadkov mora med drugim obsegati tudi letno prevzete količine
gradbenih odpadkov, ločeno po načinu ponovne uporabe ali odstranjevanja, ki ga zbiralec gradbenih
odpadkov zagotavlja; pri tem mora način ponovne uporabe ali odstranjevanja gradbenih odpadkov, ki ga
bo zagotavljal z zbranimi gradbenimi odpadki, upoštevati usmeritve iz Operativnega programa ravnanja z
gradbenimi odpadki. Te usmeritve morajo pri pripravi načrtov upoštevati tudi predelovalci in
odstranjevalci gradbenih odpadkov, in sicer v zvezi s predvidenimi načini ter količinami predelave
gradbenih odpadkov.
Če ministrstvo iz podatkov letnih poročil zbiralcev in izvajalcev obdelave gradbenih odpadkov ugotovi, da
na posameznem območju Republike Slovenije glede zbranih količin gradbenih odpadkov niso doseženi
cilji iz Operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki, lahko od zbiralca gradbenih odpadkov
zahteva dopolnitev načrta zbiranja gradbenih odpadkov, v katerem se določijo območja, kjer mora zbiralec
gradbenih odpadkov urediti zbirni center ali območja, in tam obvezno zagotavljati prevzem gradbenih
odpadkov.
2.4.4.1.b Zbiralci, predelovalci in odstranjevalci gradbenih odpadkov pri pripravi načrtov zbiranja,
predelovanja in odstranjevanja gradbenih odpadkov niso mogli zagotoviti izpolnjevanja zakonske določbe
glede vsebine načrtov zbiranja, predelovanja in odstranjevanja gradbenih odpadkov, ki morajo vsebovati
usmeritve iz Operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki, ker v tem programu ni določenih
načinov ponovne uporabe in odstranjevanja gradbenih odpadkov in ni natančno določenih postopkov
predelave oziroma odstranjevanja gradbenih odpadkov, kot jih določa Pravilnik o ravnanju z odpadki51, in
tudi ne količin za posamezni postopek. Načrti zbiranja, predelovanja in odstranjevanja gradbenih
odpadkov zato ne vsebujejo usmeritev iz Operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki.
51
Prilogi 4 in 5.
2.4.4.1.c Ministrstvo za dosego cilja v Operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki in za
načrtovanje aktivnosti na področju ravnanja z gradbenimi odpadki ni oblikovalo strategije ravnanja z
gradbenimi odpadki, ki bi določala:
•
•
•
•
•
območja v Republiki Sloveniji, kjer se glede na vrsto in količino gradbenih odpadkov izkazuje potreba
po dodatnih kapacitetah za zbiranje, predelovanje in odstranjevanje gradbenih odpadkov;
obvezne postopke predelave in odstranjevanja gradbenih odpadkov;
največje dovoljene količine zbranih, predelanih in odstranjenih gradbenih odpadkov za posamezni
postopek zbiranja, predelave in odstranjevanja glede na vrsto in količino nastalih gradbenih odpadkov
po posameznih območjih;
lokacije zbirnih centrov in centrov za predelavo odpadkov ter njihove zmogljivosti;
vzpostavitev primerne mreže za odlaganje preostankov predelanih gradbenih odpadkov, ki se odlagajo
na odlagališča tistih komunalnih odpadkov, ki imajo dovoljenja za odlaganje preostankov gradbenih
odpadkov, saj na območju Republike Slovenije ni drugih odlagališč, kamor bi se lahko odlagali
preostanki predelanih gradbenih odpadkov in večje količine nastalih gradbenih odpadkov, ki jih ni
mogoče predelati.
2.4.4.2
Vodenje in objava evidenc o zbiralcih, predelovalcih in odstranjevalcih gradbenih
odpadkov
Ministrstvo je v obdobju od leta 2004 do leta 2008 vodilo evidence o zbiralcih gradbenih odpadkov in
evidence o predelovalcih gradbenih odpadkov ter evidence o odstranjevalcih gradbenih odpadkov. Število
zbiralcev gradbenih odpadkov in predelovalcev ter odstranjevalcev gradbenih odpadkov je po posameznih
letih v obdobju od leta 2004 do leta 2008 prikazano v tabeli 10.
Tabela 10: Število zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih odpadkov v obdobju od
leta 2004 do leta 2008
Na dan
Število zbiralcev
gradbenih odpadkov
Število predelovalcev
gradbenih odpadkov
Število
odstranjevalcev
gradbenih odpadkov
31. 12. 2004
11
32
0
31. 12. 2005
23
31
0
11. 12. 2006
32
36
1
31. 12. 2007
37
47
1
31. 12. 2008
44
63
1
Vir: evidence ministrstva.
Število zbiralcev gradbenih odpadkov se je v obdobju od konca leta 2004 do konca leta 2008 povečalo za
štirikrat, saj je bilo konec leta 2004 evidentiranih 11 zbiralcev gradbenih odpadkov, konec leta 2008 pa 44.
Konec leta 2004 je bilo evidentiranih 32 predelovalcev gradbenih odpadkov, konec leta 2008 pa se je
njihovo število povečalo na 63. V letih 2004 in 2005 ni bilo evidentiranega nobenega odstranjevalca
gradbenih odpadkov. V letih 2006, 2007 in 2008 je na seznamu odstranjevalcev gradbenih odpadkov
47
48
evidentirana družba Saubermacher Slovenija, d. o. o., Ptuj (v nadaljevanju: Sauebermacher), ki ji je bilo
izdano dovoljenje za odstranjevanje gradbenih odpadkov po postopku D9, ki je v prilogi Pravilnika o
ravnanju z odpadki določen kot fizikalno-kemična obdelava, pri kateri nastanejo končne spojine ali
mešanice, ki se odstranjujejo z enim od postopkov odstranjevanja odpadkov.
Na podlagi pregleda evidenc o zbiralcih, predelovalcih in odstranjevalcih gradbenih odpadkov v obdobju
od leta 2004 do leta 2008 smo ugotovili, da ministrstvo v obdobju od leta 2004 do leta 2007 ni vodilo
popolnih evidenc in ni zagotovilo njihovih objav v Uradnem listu Republike Slovenije, kot je bilo
določeno v 18. členu Pravilnika o gradbenih odpadkih in 37. členu Pravilnika o ravnanju z odpadki.
Evidence o zbiralcih gradbenih odpadkov, ki jih vodi ministrstvo, ne vsebujejo podatka o načinu ponovne
uporabe ali odstranjevanja gradbenih odpadkov, ki ga zbiralec gradbenih odpadkov zagotavlja. Evidence o
predelovalcih in odstranjevalcih gradbenih odpadkov pa ne vsebujejo podatka o količini odpadkov, ki jih
predelujejo ali odstranjujejo.
Ukrep ministrstva
Ministrstvo je v letu 2008 sprejelo Uredbo o ravnanju z odpadki, ki določa, da se evidence o zbiralcih, predelovalcih in
odstranjevalcih gradbenih odpadkov objavijo na spletnih straneh ministrstva.
2.4.4.3
Izdajanje dovoljenj in obveznosti zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih
odpadkov za predložitev načrtov in poročil o ravnanju z gradbenimi odpadki
Na podlagi navedb v točkah 2.4.4.3.1.a, 2.4.4.3.1.b, 2.4.4.3.2.a, 2.4.4.3.2.b, 2.4.4.3.3.a in 2.4.4.3.3.b
ugotavljamo, da ministrstvo na podlagi poročil o zbranih, predelanih in odstranjenih gradbenih odpadkih
in o ravnanju z njimi ni izvajalo ustreznega nadzora nad izvajanjem načrtov zbiranja, predelovanja in
odstranjevanja gradbenih odpadkov in nad izdanimi dovoljenji za zbiranje, predelavo in odstranjevanje
gradbenih odpadkov. Ministrstvo ni preverjalo, ali zbiralci, predelovalci in odstranjevalci gradbenih
odpadkov zbirajo, predelujejo in odstranjujejo gradbene odpadke na načine, določene v načrtih zbiranja,
predelovanja in odstranjevanja gradbenih odpadkov ter izdanih dovoljenjih. Prek poročil o zbranih,
predelanih in odstranjenih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi ministrstvo ni ugotavljalo, ali se zbirajo,
predelujejo in odstranjujejo tiste vrste gradbenih odpadkov, za katere so bila pridobljena dovoljenja, ali se
zagotavlja nadaljnje ravnanje z gradbenimi odpadki po postopkih, določenih v načrtih in dovoljenjih, ali se
zbirajo, predelujejo in odstranjujejo količine gradbenih odpadkov v takšnem obsegu, kot so bili predvideni
v načrtih, in ali vsi subjekti, ki so pridobili dovoljenja in so obvezani poročati o gradbenih odpadkih in
ravnanju z njimi, poročajo v skladu s predpisi.
2.4.4.3.1 Izdajanje dovoljenj in obveznosti zbiralcev za predložitev načrtov ravnanja z gradbenimi
odpadki
2.4.4.3.1.aNačrti zbiranja gradbenih odpadkov, ki jih morajo zbiralci gradbenih odpadkov priložiti k vlogi
za pridobitev dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov, kar v sedmih primerih od desetih ne vsebujejo
podatkov, določenih v 16. členu Pravilnika o gradbenih odpadkih. Načrti zbiranja gradbenih odpadkov v
petih primerih niso vsebovali podatka o letno prevzetih količinah gradbenih odpadkov, ločeno po načinu
ponovne uporabe ali odstranjevanja, ki ga zagotavlja zbiralec gradbenih odpadkov. V enem primeru ni bilo
podatka o zmogljivosti zbirnih centrov. V posameznih primerih pa ni bilo podatkov o vrsti in zmogljivosti
sredstev in opreme za zbiranje in prevažanje, načinu začasnega skladiščenja in razvrščanja ali drugih
aktivnostih v zvezi z gradbenimi odpadki, okoljevarstvenih ukrepih za preprečitev nenadzorovanih vplivov
na okolje pri ravnanju z gradbenimi odpadki, sredstev in opreme za zbiranje gradbenih odpadkov,
območju zbiranja gradbenih odpadkov in letnih količinah zbranih gradbenih odpadkov za posamezno
vrsto gradbenih odpadkov po vrstah gradbenih odpadkov, kot jih določa klasifikacijski seznam gradbenih
odpadkov.
Določeni posredovani podatki zbiralcev gradbenih odpadkov so lahko brez sporočilne vrednosti, saj nikjer ni določeno, kaj je
zmogljivost zbirnega centra, kaj je ponovna uporaba ali odstranjevanje, ki ga bo zagotavljal zbiralec gradbenih odpadkov.
Osnovni namen zbiranja gradbenih odpadkov ni zagotovitev odstranjevanja (razen pri nadaljnjem ravnanju z
azbestcementnimi gradbenimi odpadki), ampak zagotavljanje predelave gradbenih odpadkov v predelane gradbene materiale.
2.4.4.3.1.b Ministrstvo je za enega od zbiralcev gradbenih odpadkov za zbiranje odpadkov izdalo
potrdilo za zbiranje odpadkov po določilih Pravilnika o ravnanju z odpadki in ne dovoljenja za zbiranje
gradbenih odpadkov, kot ga določa Pravilnik o gradbenih odpadkih. Zaradi tega ministrstvo v izdanem
potrdilu za zbiranje odpadkov ni določilo območja, kjer mora zbiralec gradbenih odpadkov obvezno
zagotavljati prevzem gradbenih odpadkov, in postopkov nadaljnjega ravnanja z gradbenimi odpadki.
2.4.4.3.2 Izdajanje dovoljenj ter obveznosti predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih odpadkov za
predložitev načrtov ravnanja z gradbenimi odpadki
2.4.4.3.2.a Dva načrta predelovanja gradbenih odpadkov od šestih, ki jih morajo predelovalci gradbenih
odpadkov priložiti k vlogi za pridobitev dovoljenja za predelovanje gradbenih odpadkov, ne vsebujeta
podatkov, določenih v 30. členu Pravilnika o ravnanju z odpadki, 8. členu Pravilnika o predelavi in
odstranjevanju odpadkov v premičnih napravah in Operativnem programu ravnanja z gradbenimi
odpadki. Za enega predelovalca gradbenih odpadkov smo ugotovili, da načrt predelovanja gradbenih
odpadkov ne vsebuje podatka o lastnikih zemljišč, kot je določeno v 8. členu Pravilnika o predelavi in
odstranjevanju odpadkov v premičnih napravah in Operativnem programu ravnanja z gradbenimi
odpadki, za drugega pa, da v načrtu predelovanja gradbenih odpadkov ni natančno določeno ravnanje s
preostanki odpadkov po izvedeni predelavi, kot je določeno v 30. členu Pravilnika o ravnanju z odpadki.
V načrtu predelovanja gradbenih odpadkov niso navedena mesta predelave s parcelnimi številkami oziroma podatki o
lastnikih stavb ali zemljišč, saj upravljavec naprave za pet let naprej ne more napovedati, na katerem gradbišču bo obratoval.
Z Uredbo o obdelavi odpadkov na premičnih napravah je bilo določeno, da pri obdelavi gradbenih odpadkov, če traja manj
kot 30 dni na posameznem kraju obdelave, vlagatelju ni treba v načrtu ravnanja z gradbenimi odpadki navesti podatkov iz
katastra stavb ali iz katastra zemljišč.
2.4.4.3.2.b Ministrstvo se v uvodnem delu izdanega dovoljenja enemu predelovalcu gradbenih odpadkov
ni sklicevalo na Pravilnik o predelavi in odstranjevanju odpadkov v premičnih napravah, kljub temu da je
bilo dovoljenje izdano za predelavo odpadkov na premični napravi. V istem dovoljenju tudi ni določilo
načina postavitve naprav za merjenje obremenjevanja okolja in pogojev v zvezi s posredovanjem
izmerjenih odpadkov o obremenjevanju okolja ministrstvu in javnosti, kot je določeno v 6. členu
Pravilnika o predelavi in odstranjevanju odpadkov v premičnih napravah in Operativnem programu
ravnanja z gradbenimi odpadki, kar je bilo ugotovljeno na podlagi v vzorec izbranih dovoljenj za
predelovanje gradbenih odpadkov.
Ministrstvo pojasnjuje, da so se v uvodnem delu izdanega dovoljenja predelovalcu gradbenih odpadkov sklicevali le na ZVO-1,
ker Pravilnik o predelavi in odstranjevanju odpadkov v premičnih napravah ni bil usklajen z ZVO-1.
49
50
Ukrep ministrstva
Z Uredbo o obdelavi odpadkov na premičnih napravah je ministrstvo odpravilo neusklajenost ZVO-1 z omenjenim
Pravilnikom o predelavi in odstranjevanju odpadkov v premičnih napravah.
2.4.4.3.3 Poročanje zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih odpadkov
2.4.4.3.3.aNa podlagi pregleda desetih poročil o zbranih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi ter
njihovih primerjav z načrti zbiranja gradbenih odpadkov in izdanimi dovoljenji smo ugotovili:
•
•
•
•
•
•
v enem primeru zbiralec gradbenih odpadkov v poročilih o zbranih gradbenih odpadkih ni poročal o
tisti vrsti zbranih gradbenih odpadkov, za katera je pridobil dovoljenje;
v treh primerih zbiralci gradbenih odpadkov niso poročali o tistih postopkih nadaljnje predelave
oziroma odstranjevanja gradbenih odpadkov, ki jih imajo določene v izdanih dovoljenjih;
v dveh primerih količine zbranih gradbenih odpadkov v poročilih o zbranih gradbenih odpadkih
presegajo količine, navedene v načrtu;
v enem primeru zbiralec gradbenih odpadkov ni posredoval poročila o zbranih gradbenih odpadkih;
v enem primeru je zbiralec gradbenih odpadkov poročal o zbranih gradbenih odpadkih, kljub temu da
ni imel dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov;
v osmih primerih so zbiralci gradbenih odpadkov posredovali poročila o zbranih gradbenih odpadkih,
vendar v njih niso poročali o zbranih gradbenih odpadkih.
2.4.4.3.3.b Na podlagi pregleda šestih poročil o predelanih gradbenih odpadkih in enega poročila o
odstranjenih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi ter njihovih primerjav z načrti predelovanja in
odstranjevanja gradbenih odpadkov ter izdanimi dovoljenji smo ugotovili:
•
•
•
•
v štirih primerih predelovalci gradbenih odpadkov v poročilih niso poročali o tisti vrsti predelanih
gradbenih odpadkov, za katera so pridobili dovoljenja;
v štirih primerih predelovalci gradbenih odpadkov v poročilih niso poročali o tistih postopkih
predelave gradbenih odpadkov, ki jih imajo določene v izdanih dovoljenjih;
v treh primerih količine predelanih gradbenih odpadkov v poročilih predelovalcev gradbenih
odpadkov presegajo količine, navedene v načrtu in dovoljenju za predelovanje gradbenih odpadkov;
v dveh primerih predelovalci gradbenih odpadkov ministrstvu niso poročali o predelanih gradbenih odpadkih.
2.4.4.4
Obveznosti investitorjev gradbenih del
Na podlagi navedb v točkah 2.4.4.4.a in 2.4.4.4.b ugotavljamo, da ministrstvo ni vzpostavilo ustreznega
nadzora nad ravnanjem z gradbenimi odpadki investitorjev gradbenih del, saj nima seznama investitorjev
gradbenih del, ki morajo poročati o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi ter podatkov o
načrtih gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki jih morajo investitorji gradbenih del predložiti upravnim
enotam v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Na svoji spletni strani ministrstvo ni objavilo
obrazcev za pripravo načrtov gospodarjenja z gradbenimi odpadki investitorjev gradbenih del, in tudi ni
objavilo obrazcev za poročanje o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi.
2.4.4.4.a Investitorji gradbenih del za leto 2008 ministrstvu niso poročali o nastalih gradbenih odpadkih in
o ravnanju z njimi, kot je določeno v 10. členu Uredbe o gradbenih odpadkih. Ministrstvo tudi nima
seznama zavezancev za predložitev teh poročil. Investitorji gradbenih del morajo načrte gospodarjenja z
gradbenimi odpadki pošiljati na upravne enote oziroma so del vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja
na upravnih enotah, poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi pa pošiljajo ministrstvu.
Povezava podatkov med upravnimi enotami in ministrstvom ni vzpostavljena.
2.4.4.4.b Ministrstvo na svoji spletni strani ni objavilo obrazcev za pripravo načrtov gospodarjenja z
gradbenimi odpadki, kot je določeno v šestem odstavku 5. člena Uredbe o gradbenih odpadkih, in tudi ni
objavilo obrazcev za poročanje o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, kot je določeno v
petem odstavku 9. člena Uredbe o gradbenih odpadkih za leto 2008.
Ukrep ministrstva
Ministrstvo je obrazce objavilo na spletni strani Agencije, in sicer obrazec Načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki v
novembru 2009, obrazec Poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi pa v marcu 2010.
2.4.4.5
Nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki
2.4.4.5.1 Nadzor nad nedovoljenim odlaganjem gradbenih odpadkov
Na področju nadzora nad nedovoljenim odlaganjem gradbenih odpadkov znanih povzročiteljev je bilo od
leta 2004 do leta 2008 opravljenih 244 inšpekcijskih pregledov. Inšpekcijski pregledi so bili izvedeni na
vseh osmih območnih enotah, največ na območni enoti Ljubljana (78 pregledov). V Mariboru je bilo
opravljenih 43 pregledov, v Kopru 41 pregledov, v Novem mestu 32 pregledov in v Celju 24 pregledov.
Najmanjše število inšpekcijskih pregledov je bilo opravljenih v Murski Soboti (13), v Kranju (10) in v Novi
Gorici (trije pregledi). V obdobju od leta 2004 do leta 2008 je Inšpektorat v štirih območnih enotah
opravil 22 inšpekcijskih pregledov na področju nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov, ko je bilo
potrebno subsidiarno ukrepanje države ali občine. V Novi Gorici in Mariboru je bilo opravljenih osem
inšpekcijskih pregledov, v Murski Soboti pet in v Ljubljani en inšpekcijski pregled. Pregledali smo devet
primerov inšpekcijskega nadzora na področju nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov, ko
povzročitelj ni znan, za odpravo posledic pa je bila z določili 11. člena ZVO-1 subsidiarno odgovorna
država, s sprejetjem 157.a člena ZVO-1 pa lastnik zemljišča, na katerem so nepravilno odloženi gradbeni
odpadki.
Na podlagi ugotovitve v točki 2.4.4.5.1.a ocenjujemo, da Inšpektorat ne opravlja zadostnega nadzora na
področju nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov, kadar pa opravi nadzor, se ne realizirajo zahteve
inšpektorjev v odločbah, ko je za odstranitev gradbenih odpadkov subsidiarno odgovorna država, kar
izhaja iz ugotovitve v točki 2.4.4.5.1.b.
2.4.4.5.1.aNa področju nadzora nad nedovoljenim odlaganjem gradbenih odpadkov, ko je subsidiarno
odgovorna država, je bilo ugotovljeno, da inšpektorji opravljajo nadzor zgolj na podlagi prijav in ne na
podlagi letnih načrtov dela, zato ocenjujemo, da inšpekcijske službe ne opravljajo zadostnega nadzora na
tem področju, saj je bilo v letu 2006 zgolj na vodovarstvenem območju Ljubljane evidentiranih
1.500 nedovoljenih odlagališč odpadkov, v letu 2008 na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje
pa 466, na katerih prevladujejo gradbeni odpadki.
Inšpektorat opravlja nadzor na področju nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov, toda zaradi velikega števila prijav
nepravilnosti, dolgotrajnih inšpekcijskih postopkov in premajhnega števila inšpektorjev za okolje načrtovani inšpekcijski
nadzor na področju ravnanja z gradbenimi odpadki ni bil mogoč. Poleg tega se je število prijav v letu 2009 še zelo povečalo,
predvsem zaradi nepravilnega ravnanja z gradbenimi odpadki na kmetijskih zemljiščih.
51
52
Priporočilo
Ministrstvu priporočamo, naj okrepi inšpekcijske službe in preuči ustreznost višine kazni za prekrške glede
ravnanja z gradbenimi odpadki.
2.4.4.5.1.b V sedmih primerih inšpekcijskega nadzora je bilo za odstranitev gradbenih odpadkov potrebno
subsidiarno ukrepanje države na podlagi 11. člena ZVO-1. Inšpektor je v šestih primerih izvedenega
nadzora za odstranitev gradbenih odpadkov izdal odločbe Vladi RS, v enem primeru pa je inšpektor
ministrstvu predlagal pripravo in izvedbo programa ukrepov za izboljšanje kakovosti zemljišča. Ugotovili
smo, da Vlada RS ni odstranila gradbenih odpadkov, kot so to zahtevali inšpektorji v izdanih odločbah,
ministrstvo pa ni pripravilo in izvedlo programa ukrepov, kot ga je predlagal Inšpektorat. Ocenjujemo, da
določilo 25. člena ZVO-1 podaljšuje postopek odstranitve gradbenih odpadkov. Inšpektorji odločbe za
odstranitev odpadkov, ne glede na njihovo količino, izdajajo Vladi RS, ta pa bi morala na podlagi 25. člena
ZVO-1 ministrstvu naložiti pripravo sanacijskega programa oziroma programa ukrepov, namesto da bi jih
neposredno izdajali ministrstvu, ki pripravi in izvede sanacijski program oziroma program ukrepov.
2.4.4.5.2 Nadzor nad poročanjem investitorjev, zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih
odpadkov
Na področju inšpekcijskega nadzora nad investitorji gradbenih del, zbiralci, predelovalci in odstranjevalci
gradbenih odpadkov Inšpektorat v letu 2008 ni izvajal nadzora na tem področju, saj nima niti seznama
zavezancev za poročanje o gradbenih odpadkih, kar izhaja iz ugotovitev v točkah 2.4.4.5.2.a in 2.4.4.5.2.b.
2.4.4.5.2.aInvestitorji gradbenih del za leto 2008 ministrstvu niso pošiljali poročil o nastalih gradbenih
odpadkih, kot določa 10. člen Uredbe o gradbenih odpadkih. Pri gradnji, v okviru katere se je izvedla
odstranitev objekta in zanjo ni bilo treba pridobiti uporabnega dovoljenja, investitorji gradbenih del v
letu 2008 Inšpektoratu niso pošiljali načrtov gospodarjenja z gradbenimi odpadki in poročil o nastalih
gradbenih odpadkih, kot določa 9. člen Uredbe o gradbenih odpadkih. V takšnem primeru mora v skladu
s 15. in 16. členom Uredbe o gradbenih odpadkih ukrepati Inšpektorat. Za tovrstno kršitev je v skladu s
16. členom Uredbe o gradbenih odpadkih za fizične osebe določena globa v znesku od 300 evrov do
1.200 evrov, za pravne osebe ali samostojne podjetnike posameznike pa globa v znesku od 3.000 evrov do
10.000 evrov. Ugotovili smo, da Inšpektorat izvajanja 9. člena in 10. člena Uredbe o gradbenih odpadkih
ni nadziral, saj nima niti seznama zavezancev za poročanje o gradbenih odpadkih.
2.4.4.5.2.b Zbiralci, predelovalci in odstranjevalci gradbenih odpadkov morajo najpozneje do
31. 3. tekočega leta ministrstvu posredovati poročilo o zbiranju, predelavi in odstranjevanju gradbenih
odpadkov za preteklo koledarsko leto. Če teh poročil ne pošljejo, je v skladu z 31. členom Uredbe o
ravnanju z odpadki dolžan ukrepati Inšpektorat. Za tovrstno kršitev je v 32. členu Uredbe o ravnanju z
odpadki določena globa v znesku od 3.500 evrov do 10.000 evrov. Ugotovili smo, da Inšpektorat v
letu 2008 ni izvajal nadzora nad izvajanem 19. in 23. člena Uredbe o ravnanju z odpadki, saj nima niti
seznama zavezancev za poročanje o gradbenih odpadkih.
3. MNENJE
Revidirali smo smotrnost poslovanja Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov v obdobju od leta 2004 do
leta 2008. Za izrek mnenja o smotrnosti poslovanja ministrstva pri sanaciji odlagališč starih bremen
industrijskih odpadkov in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov smo iskali odgovor na glavna
revizijska vprašanja, in sicer, ali je bilo ministrstvo uspešno in učinkovito pri saniranju odlagališč starih
bremen industrijskih odpadkov ter saniranju nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov.
3.1 Mnenje o uspešnosti in učinkovitosti Ministrstva za okolje in
prostor pri sanaciji odlagališč starih bremen industrijskih
odpadkov
3.1.1 Mnenje o uspešnosti Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji odlagališč
starih bremen industrijskih odpadkov
od leta 2004 do leta 2008 ni bilo uspešno, saj ni doseglo cilja, določenega v Resoluciji nacionalnega programa
varstva okolja, ki se nanaša na izvedbo sanacij odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov (Pesnica,
Bohova, Studenci, Globovnik in Metava) najkasneje do konca leta 2008. Od petih lokacij starih bremen
industrijskih odpadkov, za katere je bila predvidena sanacija, se je v obdobju, na katerega se nanaša
revizija, izvajala samo sanacija odlagališča gudrona v Pesnici, medtem ko se na odlagališčih v Bohovi,
Studencih in Globovniku sanacija še ni niti začela, na odlagališču Metava pa so se izvajale nekatere
aktivnosti za ureditev odlagališča.
3.1.2 Mnenje o učinkovitosti Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji
odlagališč starih bremen industrijskih odpadkov
od leta 2004 do leta 2008 ni ravnalo učinkovito, saj ni izvedlo aktivnosti, ki bi omogočile vzpostavitev
popolnih evidenc o odlagališčih starih bremen industrijskih odpadkov. Ministrstvo za okolje ni realiziralo
predloga Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, da odredi pripravo in izvedbo sanacijskega
programa za sanacijo odlagališč gudrona v Pesnici, Bohovi in Studencih. Za odlagališče Globovnik pa ni
načrtovalo izvedbe sanacije odlagališča in ni izdelalo sanacijskega programa oziroma programa ukrepov, ki
bi vseboval vsebinski, časovni in finančni program sanacije.
53
54
Ministrstvo za okolje in prostor pri sanaciji odlagališč gudrona v Pesnici, Bohovi in na Studencih ter
odlagališča nevarnih odpadkov Metava ni ravnalo učinkovito, saj je kljub znanim povzročiteljem čezmerne
obremenitve okolja, ki bi morali financirati sanacijo teh odlagališč, za izvedbo sanacije odlagališča gudrona
v Pesnici s pogodbo prevzelo obveznosti najmanj v znesku 5.091.233 evrov in do konca leta 2008
porabilo 1.978.669 evrov za izvedbo te sanacije. Zaradi zamud pri plačilih pogodbenih obveznosti za
izvedbo sanacije tega odlagališča pa je imelo Ministrstvo za okolje in prostor tudi dodatne obveznosti iz
obresti zaradi zamujenih plačil iz leta 2008 v znesku 110.685 evrov.
Ministrstvo za okolje in prostor pri sanaciji odlagališča Globovnik ni ravnalo učinkovito, saj ni zagotovilo
finančnih sredstev in ni izvajalo nobenih aktivnosti za sanacijo tega odlagališča, čeprav bi glede na uvedbo
stečaja družbe Tovarna organskih kislin v letu 1991 za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja in
kritje stroškov odprave teh posledic morala poskrbeti država, saj posledic čezmerne obremenitve okolja ni
mogoče drugače odpraviti.
Za del porabljenih sredstev Ministrstva za okolje in prostor v znesku 117.252 evrov, ki se nanašajo na
tehnično pomoč, niso bila predložena dokazila o opravljenih delih za leto 2005 in dokazila, iz katerih bi
bila razvidna vsebina in obseg pogodbenih del ter terminski načrt izvajanja del, zato ni bilo mogoče
oceniti, ali so bila dela, ki jih je plačalo Ministrstvo za okolje in prostor, dejansko izvedena.
Za del porabljenih sredstev Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanašajo na pogodbo za izdelavo
investicijske dokumentacije za dokončno sanacijo odlagališč gudrona Pesnica, Bohova in Studenci v
znesku 39.186 evrov in na pogodbo za izdelavo strokovnih podlag, projektne in investicijske
dokumentacije za odlagališče nevarnih odpadkov Metava v znesku 81.076 evrov, niso bila predložena
dokazila o izdelani investicijski dokumentaciji za odlagališči gudrona Bohova in Studenci ter dokazila o
izdelani projektni in investicijski dokumentaciji za odlagališče nevarnih odpadkov Metava, zato menimo,
da je Ministrstvo za okolje in prostor porabilo sredstva za dela, ki niso bila izvedena.
Ministrstvo za okolje in prostor na področju ravnanja z industrijskimi odpadki ni vzpostavilo takšnega
sistema ravnanja z industrijskimi odpadki, ki bi preprečeval nastajanje novih bremen industrijskih
odpadkov, saj je v obdobju od leta 2004 do leta 2008 šestnajst industrijskih odlagališč od triindvajsetih
delovalo brez okoljevarstvenega dovoljenja oziroma zanje Agencija Republike Slovenije za okolje še ni
izdala ustreznih odločb. Sedmim industrijskim odlagališčem, ki so jim bila izdana okoljevarstvena
dovoljenja za obratovanje v obdobju od leta 2004 do leta 2008, je potekla veljavnost konec leta 2007
oziroma konec leta 2008. Okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje odlagališč industrijskih odpadkov,
izdana v obdobju od leta 2004 do leta 2008, ne vsebujejo zahteve glede finančnega jamstva in financiranja
izvedbe ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališč. Pravne podlage za vzpostavitev finančnih jamstev in
financiranje izvedbe ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališč so vzpostavljene za odlagališča
nenevarnih in nevarnih odpadkov, ki obratujejo po 16. 7. 2009, niso pa vzpostavljene za odlagališča
inertnih odpadkov in za vsa odlagališča v postopku zapiranja.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor v obdobju od leta 2004 do leta 2008 nad
odlagališčema gudrona na Studencih in v Bohovi pri Mariboru ni izvajal nadzora, saj Ministrstvo za okolje
in prostor ni upoštevalo podanega predloga za pripravo sanacijskega programa. Za odlagališče Globovnik
pa Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ni podal niti predloga za pripravo in izvedbo
sanacijskega programa. Industrijska odlagališča, za katera ima Ministrstvo za okolje in prostor
vzpostavljene evidence, so bila v obdobju od leta 2004 do leta 2008 predmet nadzora samo v letu 2004,
zato menimo, da Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ni opravljal zadostnega nadzora na
tem področju.
3.2 Mnenje o uspešnosti in učinkovitosti Ministrstva za okolje in
prostor pri sanaciji nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov
3.2.1 Mnenje o uspešnosti Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji
leta 2004 do leta 2008 ni bilo uspešno, saj ni izvajalo sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, za
katere je bilo subsidiarno odgovorno. V strateških dokumentih na področju varstva okolja, Operativnem
programu ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od leta 2004 do leta 2008 in Resoluciji nacionalnega
programa varstva okolja ni določilo ciljev in aktivnosti za reševanje problema nedovoljenega odlaganja
gradbenih odpadkov. Ministrstvo za okolje in prostor ni izvajalo aktivnosti, ki bi vodile do izvedbe sanacij
3.2.2 Mnenje o učinkovitosti Ministrstva za okolje in prostor pri sanaciji
leta 2004 do leta 2008 ni ravnalo učinkovito, saj ni načrtovalo aktivnosti za sanacijo nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov. Vzpostavilo tudi ni evidenc o nedovoljenih odlagališčih gradbenih odpadkov in ni
pripravilo sanacijskih programov oziroma programov ukrepov za izvedbo sanacij nedovoljenih odlagališč
gradbenih odpadkov, ki bi vsebovali vsebino sanacij, časovni program in finančni program sanacije. Prav
tako tudi ni zagotovilo sredstev in ni financiralo izvedbe sanacij nedovoljenih odlagališč gradbenih
odpadkov.
Ministrstvo za okolje in prostor na področju ravnanja z gradbenimi odpadki ni vzpostavilo takšnega sistema
ravnanja z gradbenimi odpadki, ki bi preprečeval nastajanje nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov.
Zaradi nepreglednega in nenadzorovanega poročanja zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih
odpadkov ni mogoče oceniti, ali je Ministrstvo za okolje in prostor s povečanjem števila predelovalcev
gradbenih odpadkov povečalo tudi količine predelanih gradbenih odpadkov. Edini podatki, ki so enaki
statističnim podatkom, so podatki o količinah gradbenih odpadkov, ki so jih zbrali zbiralci, vendar so se te
količine od leta 2004 do leta 2008 zmanjševale. Ministrstvo za okolje in prostor nima izdelane strategije
ravnanja z gradbenimi odpadki. V obdobju od leta 2004 do 2007 ni vodilo popolnih evidenc o zbiralcih,
predelovalcih in odstranjevalcih gradbenih odpadkov in ni zagotovilo njihovih objav v Uradnem listu
Republike Slovenije. Ministrstvo za okolje in prostor v obdobju, na katerega se nanaša revizija, na podlagi
poročil o zbranih, predelanih in odstranjenih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi ni izvajalo ustreznega
nadzora nad izvajanjem načrtov zbiranja, predelovanja in odstranjevanja gradbenih odpadkov in nad
izdanimi dovoljenji za zbiranje, predelavo in odstranjevanje gradbenih odpadkov. Poleg tega Ministrstvo za
okolje in prostor ni vzpostavilo nadzora nad ravnanjem z gradbenimi odpadki investitorjev gradbenih del, saj
nima seznama investitorjev gradbenih del, ki morajo poročati o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z
55
56
njimi, ter podatkov o načrtih gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki jih morajo investitorji gradbenih del
predložiti upravnim enotam v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja. Na spletni strani Ministrstvo za
okolje in prostor ni objavilo obrazcev za pripravo načrtov gospodarjenja z gradbenimi odpadki investitorjev
gradbenih del, ter tudi ni objavilo obrazcev za poročanje o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi.
Menimo, da Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor ne opravlja zadostnega nadzora na
področju nedovoljenega odlaganja gradbenih odpadkov, saj se inšpekcijski nadzori opravljajo zgolj na
podlagi prijav in ne na podlagi letnih načrtov dela, kadar pa se opravi nadzor, se ne realizirajo zahteve
inšpektorjev v odločbah, ko je za odstranitev gradbenih odpadkov subsidiarno odgovorna država. Na
področju nadzora nad investitorji gradbenih del, zbiralci, predelovalci in odstranjevalci gradbenih
odpadkov Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor v letu 2008 ni izvajal nadzora, saj nima niti
seznama zavezancev za poročanje o gradbenih odpadkih.
Menimo, da Ministrstvo za okolje in prostor pri sanacijah nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov ni
ravnalo učinkovito, ker ni pripravilo ustreznih pravnih podlag glede opredelitve obveznosti in pristojnosti
pri urejanju nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, subsidiarne odgovornosti države in občin pri
nedovoljeno odloženih odpadkih ter glede določitve postopka odstranitve nedovoljeno odloženih
odpadkov. Na nedovoljenih odlagališčih so največkrat mešani odpadki (komunalni in gradbeni), zato je pri
subsidiarnem ukrepanju pristojnost za njihovo sanacijo deljena med državo in občino, ni pa določen
postopek za ugotavljanje deljene subsidiarne odgovornosti na takšnih odlagališčih. Za izvedbo sanacije
nedovoljenih odlagališč pri subsidiarni odgovornosti države oziroma občine morajo občine, ne glede na
količino nedovoljeno odloženih odpadkov, izdelati sanacijski program oziroma program ukrepov, kar
lahko pri manjših količinah nedovoljeno odloženih odpadkih povzroči nesorazmerno visoke stroške
sanacije nedovoljenih odlagališč. Država in občine pa se s sprejetjem sprememb Zakona o varstvu okolja v
letu 2008 niso razbremenile subsidiarne odgovornosti za odpadke, odložene na zasebnih zemljiščih.
4. ZAHTEVA ZA PREDLOŽITEV ODZIVNEGA
POROČILA
Ministrstvo za okolje in prostor mora v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila predložiti računskemu
sodišču odzivno poročilo.
Odzivno poročilo mora vsebovati:
1. navedbo revizije, na katero se nanaša,
2. kratek opis nepravilnosti in nesmotrnosti v poslovanju, ki so bile razkrite z revizijo, in
3. izkaz popravljalnih ukrepov.
Izkaz popravljalnih ukrepov mora obsegati navedbo popravljalnih ukrepov in ustrezna dokazila o
izvedenih popravljalnih ukrepih za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in nesmotrnosti.
Popravljalni ukrepi se morajo nanašati na:
•
•
•
•
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za izdelavo
sanacijskega programa oziroma programa ukrepov sanacije za odlagališče Globovnik – točka 2.2.2.2.b;
odreditev priprave sanacijskega programa oziroma programa ukrepov družbi Petrol, d. d., Ljubljana za
sanacijo odlagališč gudrona v Bohovi in Studencih pri Mariboru – točka 2.2.2.2.a ter odreditev
dopolnitev že pripravljenega sanacijskega programa družbi Snaga, javno podjetje, d. o. o., Maribor,
potrebnih za izvedbo dokončne sanacije odlagališča nevarnih odpadkov Metava – točka 2.2.2.2.c;
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za dosego stanja,
da bodo vsa odlagališča v obratovanju pridobila potrebna (okoljevarstvena) dovoljenja, oziroma da bo
od vseh odlagališč v obratovanju zahtevano, da zagotovijo finančno jamstvo in financirajo izvedbo
ukrepov varstva okolja po njihovem zaprtju – točka 2.2.4.2.1.a;
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za:
- vzpostavitev inšpekcijskega nadzora nad vsemi odlagališči starih bremen industrijskih odpadkov, ki
so določeni v Resoluciji nacionalnega programa varstva okolja – točka 2.2.5.a,
- vključitev industrijskih odlagališč v redne letne načrte dela Inšpektorata Republike Slovenije za
okolje in prostor – točka 2.2.5.b;
•
•
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za izvedbo
popisa oziroma vzpostavitve evidenc o nedovoljeno odloženih industrijskih odpadkih, ki predstavljajo
staro breme – točka 2.2.2.1, in nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov – točka 2.4.2.1;
pripravo predloga za ustrezno opredelitev pristojnosti in odgovornosti za sanacijo nedovoljenih
odlagališč odpadkov – točka 2.4.1.1.a, in poenostavljenega postopka sanacije nedovoljenih odlagališč
57
58
•
odpadkov – točka 2.4.2.2.b, ter pripravo načrta aktivnosti za implementacijo tega predloga v
predpisih, z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami;
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za dopolnitev
Operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki – točke 2.3.1.1, 2.4.4.1.b in 2.4.4.1.c, s katerim
se bodo opredelili:
•
•
•
•
•
možni načini sanacije odlagališč gradbenih odpadkov,
cilji in aktivnosti urejanja nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov,
vsebina načrtov zbiranja, predelovanja in odstranjevanja gradbenih odpadkov,
strategija ravnanja z gradbenimi odpadki;
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za izvedbo
sanacije nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov, za katere je subsidiarno ali kot lastnica zemljišča
odgovorna država – točka 2.4.2.2.a;
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za vzpostavitev
ustreznega nadzora nad podatki o masnih tokovih gradbenih odpadkov – točka 2.4.4.1.a;
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za dosego stanja,
da bodo izdana (okoljevarstvena) dovoljenja zbiralcem oziroma predelovalcem gradbenih odpadkov
lahko temeljila na pravilnih in popolnih podlagah, ki so pogoj za njihovo izdajo, oziroma bodo
vsebovala vse zahteve, ki jih za njihovo izdajo določajo predpisi – točki 2.4.4.3.1 in 2.4.4.3.2;
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za vzpostavitev
informacijskega sistema, ki bo združeval informacije iz aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor,
Agencije Republike Slovenije za okolje, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor,
upravnih enot in zavezancev ter tako omogočal ustrezen nadzor nad izvajanjem načrtov zbiranja,
predelovanja in odstranjevanja gradbenih odpadkov ter ravnanja z gradbenimi odpadki investitorjev
gradbenih del – točke 2.4.4.3.3.a, 2.4.4.3.3.b, 2.4.4.4.a, 2.4.4.5.2.a in 2.4.4.5.2.b;
pripravo načrta aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za vključitev že
evidentiranih nedovoljenih odlagališč gradbenih odpadkov in ravnanja z gradbenimi odpadki
investitorjev, zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih odpadkov v redne letne načrte dela
Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor – točke 2.4.4.5.1.a, 2.4.4.5.2.a in 2.4.4.5.2.b.
Ministrstvo za okolje in prostor je med revizijskim postopkom že izvedlo nekatere ustrezne popravljalne
ukrepe (tretji odstavek 29. člena ZRacS-1), saj je:
•
Od šestnajstih industrijskih odlagališč, za katere je bilo ugotovljeno, da delujejo brez
okoljevarstvenega dovoljenja oziroma zanje Agencija še ni izdala ustreznih odločb v obdobju od
leta 2004 do leta 2008, je bilo za odlagališče nenevarnih odpadkov Prapretno na zahtevo družbe
Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o., Trbovlje 23. 12. 2009 izdano okoljevarstveno dovoljenje za
obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Za odlagališče Metal,
katerega upravljavec je družba SŽ Metal Ravne, d. o. o., Ravne na Koroškem, je bila 1. 9. 2009 izdana
odločba o zaprtju odlagališča. Za odlagališče Suhi most, katerega upravljavec je družba Livar, d. d.,
Ivančna Gorica, pa je bila 3. 9. 2009 izdana odločba o zaprtju dela odlagališča. V letu 2009 je Agencija
štirim industrijskim odlagališčem (Lisičja Vodence – Komunala Tolmin, d. d., Poljubinj, Sužid –
Komunala Tolmin, Šonovo – Steklarna Rogaška, d. d., Rogaška Slatina, Štrklepce – Komunala
Tolmin) izdala odločbe o potrditvi načrta še neizvedenih del v postopku zapiranja odlagališča. Po teh
odločbah morajo biti vsa dela izvedena v skladu z načrtom še neizvedenih del in končana najkasneje
do 15. 7. 2009. Trem industrijskim odlagališčem (Pepelišče – Talum, d. d., Kidričevo, Rdeče blato –
Talum, Tovarniški kanal – Paloma, d. d., Sladki vrh) je bila v letu 2009 izdana odločba o zaprtju
•
•
•
•
odlagališča. Od sedmih industrijskih odlagališč, ki so jim bila izdana okoljevarstvena dovoljenja za
obratovanje v obdobju od leta 2004 do leta 2008 in jim je potekla veljavnost konec leta 2007
oziroma 2008, je Agencija v letu 2009 samo enemu odlagališču (TDR-TDR Metalurgija, d. d., Ruše), ki
mu je potekla veljavnost 31. 10. 2007, izdala novo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave,
ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega – točka 2.2.4.2.1.a.
V letu 2009 je bilo dvema industrijskima odlagališčema (TDR in Prapretno) izdano okoljevarstveno
dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega, za dobo desetih
let od dneva dokončnosti odločbe oziroma okoljevarstvenega dovoljenja, v katerem je bilo v zvezi z
zahtevami za zapiranje industrijskega odlagališča TDR navedeno, da mora upravljavec odlagališča
predložiti Agenciji Republike Slovenije za okolje predlog financiranja programa predpisanih ukrepov
za zapiranje po prenehanju obratovanja odlagališča in izvajanja ukrepov po zaprtju odlagališča ter
obliko finančnega jamstva, ki zagotavlja izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju odlagališča. Za
industrijsko odlagališče Prapretno pa je bilo navedeno, da mora upravljavec zagotavljati finančno
jamstvo za obdobje obratovanja odlagališča, za čas zapiranja in za obdobje 30 let po zaprtju
odlagališča v obliki letne bančne garancije in v zneskih določenih v prilogi okoljevarstvenega
dovoljenja. S spremembo Zakona o varstvu okolja v letu 2009 se okoljevarstveno dovoljenje na
podlagi Zakona o varstvu okolja lahko odvzame, če upravljavec ne zagotovi finančnega jamstva, kadar
je to predpisano – točka 2.2.4.2.1.b.
Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2008 sprejelo Uredbo o ravnanju z odpadki, ki določa, da se
evidence o zbiralcih, predelovalcih in odstranjevalcih gradbenih odpadkov objavijo na spletnih straneh
ministrstva – točka 2.4.4.2.
Z Uredbo o obdelavi odpadkov na premičnih napravah je Ministrstvo za okolje in prostor odpravilo
neusklajenost ZVO-1 s Pravilnikom o predelavi in odstranjevanju odpadkov v premičnih napravah –
točka 2.4.4.3.2.b.
Ministrstvo za okolje in prostor je obrazce objavilo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za
okolje, in sicer obrazec Načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki v novembru 2009, obrazec
Poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi pa v marcu 2010 – točka 2.4.4.4.b.
Po drugem odstavku 29. člena ZRacS-1 je odzivno poročilo uradna listina, ki jo potrdi odgovorna oseba
uporabnika javnih sredstev s svojim podpisom in pečatom.
Računsko sodišče bo ocenilo verodostojnost odzivnega poročila, to je resničnost navedb o popravljalnih
ukrepih, in po potrebi opravilo revizijo odzivnega poročila na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZRacS-1.
Prav tako bo ocenilo zadovoljivost sprejetih popravljalnih ukrepov.
Če odzivno poročilo ne bo predloženo v roku, določenem v tem revizijskem poročilu, stori odgovorna oseba
uporabnika javnih sredstev prekršek po tretjem odstavku 38. člena ZRacS-1. Če uporabnik javnih sredstev, ki
bi moral predložiti odzivno poročilo, niti v roku 15 dni po izteku roka za predložitev odzivnega poročila
računskemu sodišču ne predloži odzivnega poročila, se šteje, da uporabnik javnih sredstev krši obveznost
dobrega poslovanja52. Prav tako opozarjamo, da se neresnične navedbe v odzivnem poročilu obravnavajo
kot neresnične navedbe v uradni listini (drugi odstavek 29. člena ZRacS-1).
Če bo računsko sodišče v porevizijskem postopku ugotovilo, da Ministrstvo za okolje in prostor krši
obveznost dobrega poslovanja, bo ravnalo v skladu s sedmim do štirinajstim odstavkom 29. člena ZRacS-1.
52
Tretja točka prvega odstavka 37. člena Poslovnika Računskega sodišča Republike Slovenije.
59
60
5. PRIPOROČILA
Ministrstvu za okolje in prostor priporočamo, naj:
•
•
•
•
•
•
•
posreduje vprašalnik povzročiteljem industrijskih odpadkov glede načina odstranjevanja industrijskih
odpadkov v preteklosti in zainteresiranim skupinam, ki bi lahko imele informacije o nedovoljenih
odlagališčih industrijskih odpadkov, ter dopolni program odstranjevanja starih bremen industrijskih
odpadkov oziroma zahteva od povzročiteljev, da taka bremena odstranijo;
vzpostavi pravne podlage za obvezno zagotovitev finančnih jamstev tudi za odlagališča, ki so v
postopku zapiranja;
okrepi inšpekcijske službe in v letne načrte dela vključi tudi nadzor nad industrijskimi odlagališči;
glede na opozorila Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor o težavah pri izvajanju
157.a člena Zakona o varstvu okolja ponovno preuči ustreznost opredelitve subsidiarne odgovornosti
lastnika zemljišča za sanacijo nedovoljenih odlagališč odpadkov glede izvedljivosti ugotavljanja
zavezanca za izvedbo sanacije na podlagi predpisov ter povečanja obveznosti Republike Slovenije in
občin ter preuči ustreznost kazenskih sankcij zaradi nedovoljenega odlaganja odpadkov;
s spremembo Zakona o varstvu okolja ustrezno opredeli količine in lastnosti odpadkov, pri katerih ni
potrebna priprava sanacijskega programa oziroma programa ukrepov, in opredeli poenostavljeni
postopek odstranitve nedovoljenih odlagališč odpadkov ter nedvoumno opredeli razmejitev
pristojnosti in obveznosti pri subsidiarnem ukrepanju države oziroma občine pri sanacijah
nedovoljeno odloženih gradbenih odpadkov;
določi način poročanja zbiralcev, predelovalcev in odstranjevalcev gradbenih odpadkov, iz katerega bo
jasno razviden masni tok gradbenih odpadkov pri zbiralcih, predelovalcih in odstranjevalcih gradbenih
odpadkov, vključno z ločenim prikazovanjem toka med temi udeleženci v sistemu, da bodo poročila
posameznih udeležencev o istih tokovih omogočala navzkrižni nadzor nad ustreznostjo podatkov in
bo mogoče iz poročil ugotoviti dejanski način ravnanja s temi odpadki;
okrepi inšpekcijske službe in preuči ustreznost višine glob za prekrške glede ravnanja z gradbenimi
odpadki.
Pravni pouk
Tega poročila na podlagi tretjega odstavka 1. člena ZRacS-1 ni dopustno izpodbijati pred sodišči ali
drugimi državnimi organi.
Številka: 1209-1/2009/45
Ljubljana, 24. junija 2010
Dr. Igor Šoltes,
generalni državni revizor
Poslano:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Ministrstvu za okolje in prostor, priporočeno s povratnico;
mag. Janezu Kopaču, priporočeno;
Janezu Podobniku, priporočeno;
Karlu Viktorju Erjavcu, priporočeno;
Državnemu zboru Republike Slovenije, priporočeno;
arhivu, tu.
61

Revizijsko poročilo

Transcription

Similar documents

Zdravstveni priročnik

obletnica! - Zurnal24.si

Limnotop - Limnos doo

Učinkovita raba virov - Ministrstvo za okolje in prostor

Na starost sam svoj gospodar

Geološko geotehnično poročilo in predlog sanacije plazu Banovina

“Gospodarjenje z odpadki - Gzo`11”

Predstavitev energetske prenove SBI

Javnomnenjska raziskava o sprejemljivosti odlagališča nizko in