die deutsche sprachinsel gottschee im 19. jahrhundert

DIE DEUTSCHE SPRACHINSEL GOTTSCHEE IM
19. JAHRHUNDERT
Maria K u n d e g r a b e r
82
IZVLEČEK
ABSTRACT
V članku Kočevje - nemški jezikovni otok
In the article Kočevje - German linguistic
v 19. stoletjuavtorica opisuje nekatere kulturne island in the 19th century, the author describes
sestavine Kočevarjev, kakor jih je razbrala iz some aspects of the culture of Kočevje residents
on the basis of written sources from that time.
pisanih virov, pričevalnih za tisti čas.
N a c h dem Aufhören der Türkeneinfälle und einer Zeit schwerer
B e d r ü c k u n g , die 1 5 1 5 z u m Bauernaufstand führte, erlebte das Gottscheerland die Grafschaft Gottschee - seit d e m E r w e r b des Gebietes d u r c h die Grafen v o n
A u e r s p e r g 1641 eine ruhigere Periode. Die wirtschaftlichen V o r a u s s e t z u n g e n
w a r e n freilich a u c h in dieser Zeit ungünstig, und die 1 7 9 2 erfolgte E r h e b u n g des
Herrschaftsbesitzers in den R a n g eines H e r z o g s v o n Gottschee b r a c h t e d e r
B e v ö l k e r u n g d e i n e V o r t e i l e . Sie m u s s t e n a c h w i e v o r v o n d e n k a r g e n
Bauemwirtschaften, der Hausindustrie mit H o l z w a r e n - und L e i n e n e r z e u g u n g
und d e m Hausierhandel in fernen L ä n d e r n leben. Die Stadt Gottschee (Kočevje),
der das Stadtrecht 1471 verliehen v o r d e n w a r , hatte u m die W e n d e z u m 19.
J a h r h u n d e r t n u r e t w a eintausend E i n w o h n e r , bei denen a b e r das H a n d w e r k
eine untergeordnete Rolle spielte. Die meisten Stadtbewohner lebten v o n d e r
Landwirtschaft und d e m H a n d e l .
D i e S p r a c h g r e n z e h a t t e sich im laufe d e r J a h r h u n d e r t e in e i n e r A r t
A u s g l e i c h s b e w e g u n g herausgebildet, n a c h d e m die Siedlungstätigkeit v o n
aussen abgeschlossen w a r . A n frühere Verhältnisse erinnern noch W i n d i s c h d o r f
(Slovenska v a s ) in d e r Sprachinsel nördlich d e r Stadt Gottschee u n d N e m š k a
v a s ( = Deutschdorf) südlich v o n Reifnitz (Ribnica). In Windischdorf konnten
1 5 7 3 die B e w o h n e r n u r m e h r die deutsche Sprache, w i e a u s einer E i n g a b e des
Pfarrers v o n Gottschee h e r v o r g e h t . D e r A n r e i z für N e u z u z ü g l e r a u s d e r
N a c h b a r s c h a f t w a r g e r i n g , d a e s keine v e r l o c k e n d e n w i r t s c h a f t l i c h e n
Möglichkeiten gab, abgesehen davon, dass eine Fluktuation der bäuerlichen
B e v ö l k e r u n g d u r c h die Grundherrschaft eingeschränkt w u r d e , ja w e n n sie nicht
in deren Interesse lag, unmöglich w a r . Die Tatsache, dass das Gottscheerland
eine eigene Herrschaft w a r , hat die Stagnation noch verstärkt.
D a s b e g i n n e n d e 19. J a h r h u n d e r t b r a c h t e neue U n r u h e v o n aussen; die
G o t t s c h e e r w u r d e n in die W i r r e n d e r e u r o p ä i s c h e n Geschichte hineinge2X5gen,
sie teilten d a s Schicksal des L a n d e s Krain. E s traten a b e r a u c h V e r ä n d e r u n g e n
u n d N e u e r u n g e n ein, die die B e w o h n e r des H e r z o g t u m s Gottschee u n d ihre
K u l t u r a u c h ausserhalb des L a n d e s b e k a n n t m a c h t e n . Diese E n t w i c k l u n g w u r d e
d u r c h d a s b e g i n n e n d e landeskundliche u n d t o p o h r a p h i s c h e Interesse d e r
A u f k l ä r u n g s z e i t eingeleitet u n d d u r c h die f r ü h e n v o l k s k u n d l i c h e n
Aufzeichnungen u n d F o r s c h u n g e n in d e r z w e i t e n Hälfte des J a h r h u n d e r t s
fortgesetzt.
I m J a h r e 1 8 0 9 k a m Gottschee n a c h d e m Unterliegen d e s österreichischen
T r u p p e n in Oberitalien in unmittelbare B e r ü h r u n g mit d e m napoleonischen
Kriegsgeschehen. Die französischen Truppen, a u s d e m Kanaltal k o m m e n d , im
Mai dieses J a h r e s in Krain ein. Schon 1 7 9 7 w a r e n auf d e m Schweinberg (Jasnica)
fünf Befestigungen d u r c h 2 8 9 2 Gottscheer, 5 6 5 Kostler u n d 8 3 8 Reifnitzer
errichtet w o r d e n , die jedoch 1 8 0 9 die Besitzergreifung des Gottscheerlandes
d u r c h die F r a n z o s e n nicht v e r h i n d e r n konnten. E s fand bei K e m d o r f (Mlaka)
ein Gefecht statt, bei d e m die Gottscheer unterlagen. A m 7. Juli forderten die
F r a n z o s e n eine h o h e Kontribution v o n Krain, v o n d e r a u c h die Gottscheer
betroffen w a r e n . Sechshundert Gottscheer B a u e r n , die ihre Z a h l u n g e n nicht
geleistet hatten, erhoben sich a m 10. S e p t e m b e r g e g e n die F r a n z o s e n . N a c h einer
V e r s t ä r k u n g d e r B e s a t z u n g d u r c h ein weiteres französisches Bataillon w u r d e n
die Aufständischen zerstreut. In d e r N a c h t v o m 8. a u f den 9. Oktober b r a c h ein
n e u e r Aufstand in Gottschee und Weisskrain a u s . Bei M a l g e m (Mala g o r a ) fielen
drei französische Offiziere, a m 9. Oktober w u r d e in Lienfeld (Livold) d e r
K r e i s k o m m i s s ä r v o n Rudolfswerth ( N o v o mesto) erschlagen. Daraufhin Hessen
die F r a n z o s e n die Stadt Gottschee p l ü n d e r n u n d a n z ü n d e n , e b e n s o PöUand
( P r e d g r a d ) und Kostel. Die H ä u s e r d e r Stadt w a r e n d a m a l s n o c h z u m grössten
Teil a u s H o l z gebaut. F ü n f Anführer w u r d e n a m 18. O k t o b e r erschossen: einer
a u s d e r Stadt, einer a u s W i n d i s c h d o r f (Slovenska v a s ) , einer a u s E b e n ( R a v n e ) ,
z w e i a u s M a l g e m (Mala g o r a ) . ^
N a c h d e m Frieden v o n S c h ö n b m n n vereinigten die F r a n z o s e n die eroberten
Länder dieser
Region
zu
den
"Illyrischen
Provinzen",
deren
V e r w a l t u n g s e i n t e i l u n g a u c h n a c h d e m A b z u g d e r B e s a t z u n g 1 8 1 4 im
"Königreich lUyrien" bis 1 8 4 9 erhalten blieb.
Die Franzosenzeit lebte in d e r Volkssage weiter, die v o n d e r E r m o r d u n g
eines französischen Offiziers in Graflinden (Knežja L i p a ) erzählt. E r w u r d e
d a r n a c h in d e r s o g e n a n n t e n F r a n z o s e n g m b e b e g r a b e n . Die V e r g e l t u n g für den
M o r d traf den S u p p a n v o n Graflinden.^
1 8 4 9 w u r d e n neue Verwaltungseinheiten geschaffen, w o d u r c h d a s b i s dahin
z u s a m m e n g e h ö r e n d e Siedlungsgebiet der d e u t s c h e n Gottscheer drei
B e z i r k s h a u p t m a n n s c h a f t e n b e z i e h u n g s w e i s e fünf Gerichtsbezirken zugeteilt
w u r d e . Z u m Bezirk Gottschee k a m e n slowenische Dörfer, Gottscheer D ö r f e r
w u r d e n zu Rudolfswerth (Novo mesto) und Tschernembl (Črnomelj)
1 Herbert Otterstädt, Gottschee. Verlorene Heimat deutscher Waldbauem. Freilassing 1962.
S. 27. - Ivan Sitnonič, Zgodovina kočevskega ozemlja. In: Kočevski zbornik (Ljubljana 1939) S. 45
- 130; hier. S. 127 f.
2 Wilhelm Tschinkel, Gottscheer Volkstum. Rosegg (Kärnten) 1931. Nr. 87, S. 126.
83
geschlagen. D a m i t w a r die einheitliche V e r w a l t u n g für d a s Siedlungsgebiet
verschwunden.
84
D u r c h die Auflösung d e s U n t e r t a n e n v e r b a n d e s w u r d e n Z e h e n t u n d R o b o t
aufgehoben. M e h r als 9 9 0 0 H e k t a r W a l d und W e i d e l a n d g i n g e n in B a u e m b e s i t z
ü b e r . In d e r F o l g e e n t s t a n d e n einige kleinere I n d u s t r i e b e t r i e b e , die
n i c h t e r b e n d e n B a u e r n s ö h n e n eine Arbeitsmöglichkeit boten. D a s 1 7 9 5
g e g r ü n d e t e E i s e n w e r k in H o f ( D v o r ) h a t t e f ü r G o t t s c h e e n u r i n s o f e r n
B e d e u t u n g , als a u c h a u s d e n Gottscheer W ä l d e r n d e r Herrschaft A u e r s p e r g
H o l z u n d Holzkohle geliefert w u r d e n . 1 8 3 5 g r ü n d e t e n die G e b r ü d e r R a n z i n g e r
z w i s c h e n Suchen ( D r a g a ) u n d M a s e r n (Grčarice) eine Glashütte, die K a r l s h ü t t e
(Glažuta), die a b e r w e g e n Unrentabilität w i e d e r aufgelassen w u r d e . E s fehlte im
Gebiet die n o t w e n d i g e V o r a u s s e t z u n g z u r G e w i n n u n g d e s mineralischen
Rohstoffes, d e r zugeführt w e r d e n musste. 1 8 5 6 w u r d e ein z w e i t e r V e r s u c h m i t
einer Glashütte in d e r N ä h e d e r Stadt Gottschee, nämlich bei Schalkendorf
(Salka v a s ) d u r c h dieselben U n t e r n e h m e r g e m a c h t . D a z u holte m a n Glasarbeiter
a u s d e r S t e i e r m a r k u n d a u s B ö h m e n , d o c h sie k o n n t e n ebenfalls n i c h t
v e r h i n d e r n , d a s s 1 8 8 8 a u c h dieser Betrieb eingestellt w u r d e . Die geologischen
u n d die Verkehrsbedingungen w a r e n hier nicht wesentlich besser g e w e s e n als
bei d e r Karlshütte.
Erst 1 8 9 3 w u r d e n a c h fast zwanzigjährigen B e m ü h u n g e n u n d P l a n u n g e n
die Bahnlinie L a i b a c h - Grosslupp - Gottschee (Ljubljana - Grosuplje - Kočevje)
eröffnet, die allerdings eine Sackbahn blieb. O h n e d e n d u r c h die "Trifailer
Kohlen Werksgesellschaft" in Aussicht g e n o m m e n e n B e r g b a u bei Schalkendorf
(Salka v a s ) , d e r v o n lang d a u e r n d e r B e d e u t u n g w e r d e n sollte, w ä r e e s vielleicht
a u c h d a m a l s n o c h nicht z u m B a h n b a u g e k o m m e n . Die Bergbaugesellschaft
sicherte eine g r ö s s e r e F r a c h t m e n g e a u f der Bahnlinie z u . ^
D e r Kohlenabbau, ein T a g b a u , a n den heute n u r m e h r d e r See a n seiner Stelle
erinnert, b e g a n n bereits 1 8 9 2 . E r beschäftigte nicht n u r Arbeiter a u s d e n
u m l i e g e n d e n Dörfern, s o n d e r n führte z u einer beträchtlichen Z u w a n d e r u n g
slowenischer Bergleute mit ihren Familien, die sich v o r e r s t als I n w o h n e r bei d e n
G o t t s c h e e m niederliessen, u n d n a c h u n d n a c h eigene H ä u s e r errichteten.
A m b e d e u t e n d s t e n für d a s L ä n d c h e n w a r e n aber, weil d e m natürlichen
V o r k o m m e n entsprechend, die ebenfalls seit d e m 19. J a h r h u n d e r t betriebenen
Sägewerke. Schon 1857, n a c h Fertigstellung d e r Südbahnstrecke L a i b a c h - Triest
(Ljubljana - Trst) k a m e s in T r a v n i k z u m B a u einer Dampfbrettsäge, für die m a n
die Eisenbahnstation R a k e k n u t z b a r m a c h t e u n d die Bretter d o r t z u m T r a n s p o r t
v e r l u d . I m G o t t s c h e e r Gebiet selbst e n t s t a n d d i e e r s t e , m i t D a m p f k r a f t
betriebene Säge 1871 in Karlshütte (Glažuta), a m Standort d e r ersten Glashütte,
ein weiteres in Kaltenbrunn (
) ebenfalls 1871 u n d in Bärenheim
(Medvedjek) 1 8 7 8 . N a c h d e r Eröffnung d e r Bahnlinie n a c h Gottschee w u r d e n
a u c h g r ö s s e r e D a m p f s ä g e n in H i r s c h g r u b e n (Jelendol) u n d im H o m w a l d (Rog),
sowie kleinere Sägen errichtet. Bis z u r G r ü n d u n g d e r verschiedenen Betriebe
hatte d e r W a l d w e n i g N u t z e n gebracht: e r lieferte B a u - u n d Brennholz, d a s H o l z
3 Oosef Erker, H^.),]uhaiäums-Festbuch<iec
Gottscheer 600-Jahrfeier. Gottschee 1930. S. 152 f.
- H u g o Grothe, Die d e u t s c h e Sprachinsel G o t t s c h e e in Slowenien. Ein Beitrag z u r
Deutschtumskunde des europäischen Südostens. Münster!. Westf. 1931. S. 171 und 176 f.
z u r E r z e u g u n g d e r H o l z g e s c h i r r e und Geräte, z u r E r z e u g u n g v o n P o t t a s c h e u n d
m a n s a m m e l t e B u c h e n s c h w ä m m e für die F e u e r z e u g e . *
In d e n Ortschaften L i c h t e n b a c h (Svetli potok), K u m m e r d o r f ( K u m r o v a v a s )
u n d Altfriesach (Staro Brezje) sind u m 1 8 5 0 Produktionsstätten v o n L o d e n
entstanden. Ein H a u s i e r e r h a t t e die Kenntnis der E r z e u g u n g in B ö h m e n k e n n e n
gelernt. Absatzgebiete für den weissen, s c h w a r z e n u n d g e m u s t e r t e n L o d e n
w a r e n K r o a t i e n u n d Dalmatien. Ob u n t e r den E r z e u g n i s s e n dieser W e b e r e i e n
a u c h jener L o d e n w a r , a u s d e m die Gottscheer ihre Überkleider, die J o p p e n ,
n ä h t e n , ist u n d nicht überliefert. G e g e n E n d e des J a h r h u n d e r t s g i n g die
L o d e n e r z e u g u n g allerdings w i e d e r zurück, d a die K o n k u r r e n z zu g r o s s w a r . ^
Im 1 9 . J a h r h u n d e r t k a m es in d e r Gottschee z u einer V e r b e s s e r u n g
geistigen u n d kulturellen V e r s o r g u n g d e r Bevölkerung. D a z u gehörten
P f a r r g r ü n d u n g e n . Seit 1 7 8 7 w a r die Stadtpfarre Gottschee Dekanat. A u s
alten P f a r r e n w u r d e n v o r e r s t Lokalkaplaneien abgetrennt, v o n d e n e n
meisten s p ä t e r z u Pfarren e r h o b e n w u r d e n .
der
die
den
die
A u s Gottschee:
1 7 8 8 Pfarre Mitterdorf (Stara Cerkev)
A u s Rieg ( K o č e v s k a Reka):
1791 Lokalkaplanei
1845
"
Morobitz (Borovec)
Göttenitz (Gotenice)
1876
1878
Pfarre
"
A u s Mosel (Mozelj):
1 8 4 0 Expositurkaplanei Oberskrill (Zdihovo)
A u s T s c h e r m o s c h n i t z (Črmošnjice):
1791 Lokalkaplanei
Stockendorf (Planina)
1792
"
PöUandl (Koč. Poljane)
A u s Altlag (Stari log):
1 8 0 7 Lokalkaplanei
1825
"
1875
1875
"
"
Ebental (Polom)
1876
"
U n t e r w a r m b e r g (Gor.Topla Reber)
1875
"
A u s A l t e n m a r k t - Pölland (Stari t r g - Poljane):
1 7 9 6 Lokalkaplanei
U n t e r l a g (Spodnji log)
1 8 2 8 U n t e r d e u t s c h a u ( N e m š k a loka)
1875
1854
"
"
A u s Reifnitz (Ribnica):
1 7 6 7 Lokalkaplanei
M a s e r n (Grčarice)
1875
"
A u s Ossilnitz (Osilnice):
1 7 9 9 Lokalkaplanei
O b e r g r a s (Trava)
1 8 3 4 Pfarre
Suchen ( D r a g a )
In den meisten O r t e n b e s t a n d e n schon v o r h e r Kirchen, s o d a s s es w e g e n d e r
N e u g r ü n d u n g e n nicht zu Kirchenbauten k o m m e n musste. ^
4 Oosef Erker), Jubiläums-Festbuch (wie Anm. 3) S. 152 f.
5 Hugo Grothe, (wie Anm. 3) S. 173.
6 (Josef Erker) Jubiliäums-Festbuch (wie Anm. 3) S. 60 ff.
85
Ein w e i t e r e r wichtiger Bereich ist d a s Schulwesen. Im 18. J a h r h u n d e r t g a b
es im Gottscheerland n u r Privatschulen, sogenannte "Notschulen". Erst im 1 9 .
J a h r h u n d e r t k a m es z u r G r ü n d u n g öffentlicher Schulen, die v o r e r s t in d e n
Pfarrorten entstanden.
1818
1819
1820
1822
1829
86
1852
1854
1855
1856
1863
Altlag (Stari log)
Mitterdorf (Stara Cerkev)
Mosel (Mozelj)
T s c h e r m o s c h n i t z (Črmošnjice)
Nesseltal (Koprivnik)
Rieg (Kočevska Reka)
PöUandl (Koč. Poljane)
U n t e r l a g (Spodnji log)
Göttenitz (Gotenice)
Suchen (Draga)
M o r o b i t z (Borovec)
Ebental (Polom)
D a s Reichsvolksschulgesetz v o m 14. M a i 1 8 6 9 b r a c h t e die allgemeine
Schulpflicht. E s k a m zu w e i t e r r e n S c h u l g r ü n d u n g e n , die a b e r die a r m e n
G e m e i n d e n in finanzielle Schwierigkeiten b r a c h t e n .
1874
1876
1883
S t a l z e m a u s einer Schulstiftung.
w u r d e die Volksschule in d e r Stadt Gottschee in eine
Knabenschule und eine M ä d c h e n s c h u l e geteilt.
w u r d e die Privatschule bei d e r Glasfabrik R a n z i n g e r
aufgelassen. ^
Vielen K i n d e r n w a r w e g e n d e r g r o s s e n E n t f e r n u n g d e r S c h u l b e s u c h
e r s c h w e r t . Die kleinen a r m e n Gottscheer L a n d g e m e i n d e n hatten nicht die Mittel
für einen Schulbau, d e r in ihre K o m p e t e n z e n gefallen ist. A m 13. Mai 1 8 8 0 w u r d e
in W i e n d e r "Deutsche Schulverein" g e g r ü n d e t . E r darf nicht mit d e m a m 5. Juli
1 8 8 6 in G r a z g e g r ü n d e t e n "Schulverein für D e u t s c h e " v e r w e c h s e l t o d e r
z u s a m m e n g e w o r f e n w e r d e n , d e r sich d u r c h Antisemitismus h e r v o r t a t , d e m
a b e r a u c h die Bestrebungen des "Deutschen Schulvereins" zu w e n i g radikal
w a r e n u n d g e g e n den e r sich ausdrücklich w e n d e t e . D e r "Schulverein für
Deutsche" hat sich offensichtlich in Gottschee nicht betätigt.
Die Satzungen des "Deutschen Schulvereins" drücken seine B e s t r e b u n g e n
mit folgenden W o r t e n aus: "Der D e u t s c h e Schulverein hat den Z w e c k , in
Österreich a n Orten mit sprachlich g e m i s c h t e r Bevölkerung, b e s o n d e r s a n d e n
d e u t s c h e n S p r a c h g r e n z e n u n d a u f den d e u t s c h e n Sprachinseln, die
Bestrebungen zur Erlangung und Erhaltung deutscher Schulen zu
unterstützen". In d e r Gottschee b a u t e e r m e h r e r e Schulhäuser o d e r u n t e r s t ü t z t e
d e r e n B a u mit finanziellen Mitteln, zahlte Mieten für S c h u l r ä u m e , besoldete
L e h r e r u n d stattete Schulen und Schüler mit Lehrmitteln a u s . *
7 Josef Pen in: Qosef Erter), Jubiläums-Festbuch (wie Anm. 3) S. 130 f.
* Josef Perz in: Jubiläums-Festbuch, wie Anm. 7. - Ueberswht über die Thätigkeit des
Deutschen Schulvereines im Vereinsjahr 1885. S. 1 und 3-5. - l./flAresbericW der Vereinsleitung
des Schulvereines fürDeutsche, Juni 1887.
Schulgründungen:
1882
1883
1884
1885
1888
1892
1897
1898
1905
1908
1909
1910
Maierle (Mavrlen) und L a n g e n t o n (Smuka)
M a s e r n (Grčarice) und Schäflein (Ovčjak)
H o h e n e g g (Onek) *
L i c h t e n b a c h (Svetli potok) *
Gottschee, Privatschule d e r W a i s e n - und Erziehungsanstalt. *
Steinwand (Podstenice) u n d Unterskrill (Skrilj)
Lienfeld (Livold) *
O b e r g r a d (Trava)
Altbacher (Stari breg) *
V e r d r e n g (Podlesje) und Reichenau (Rajhenav)*
R e u t e r (Laze)
R o d i n e (Rodine) u n d Stalldorf (Stale)
W e r t s c h i t z (Vrcice)
(Die mit * bezeichneten O r t e sind keine Randsiedlungen, sondern inmitten
des Gebietes d e r Sprachinsel Gottschee gelegen.)
A u s d e m Tätigkeitsbericht des "Deutschen Schulvereins" für d a s Jahr 1 8 8 5
g e h t z u m Beispiel hervor, d a s s d a s S c h u l g e b ä u d e in Maierle v o m Verein
errichtet w o r d e n w a r und dass m a n im Berichtsjahr die öffentliche Schule in
A l t b a c h e r d u r c h Bestreitung des Mietzinses unterstützte. Subventioniert w u r d e
a u c h d e r N e u b a u d e r Schule in Tschermoschnitz. Lehrmittel erhielten die
Schulen von Altbacher, Lichtenbach und Tschermoschnitz. Für den
Musikunterricht a m G y m n a s i u m d e r Stadt Gottschee w u r d e eine R e m u n e r a t i o n
gewährt.'
Die 1 8 8 2 errichtete "Fachschule für Holzindustrie" in d e r Stadt Gottschee
hatte die Aufgabe, die Hausindustrie-Erzeugnisse a u s H o l z zu verbessern u n d
n e u e P r o d u k t e , die einen g u t e n Absatz v e r s p r a c h e n , einzuführen. A u c h g a b es
Unterricht im Holzschnitzen. D e r Ankauf des Schulgebäudes w a r z u m g r o s s e n
Teil d u r c h eine Spende des Gottscheer K a u f m a n n e s J o h a n n Stampfl möglich
g e w o r d e n . Als F ö r d e r e r dieser Schule trat a u c h d e r "Deutsche Schulverein" in
Aktion. 10
D a s 1 8 7 1 , also z u m Vierhundertjahr-Jubiläum des Stadtrechtes, g e g r ü n d e t e
Staats- U n t e r g y m n a s i u m mit d e u t s c h e r U n t e r r i c h t s s p r a c h e w u r d e erst 1 9 0 7 ein
vollständiges S t a a t s g y m n a s i u m . 1 9 1 9 w u r d e d a s d e u t s c h e G y m n a s i u m in ein
slowenischen u m g e w a n d e l t .
A m 2 4 . N o v e m b e r 1 8 8 9 w u r d e ein w e i t e r e r Verein g e g r ü n d e t , d e r sich die
F ö r d e r u n g von Schulen und K i n d e r g ä r t e n , die U n t g e r s t ü t z u n g v o n
Volksbüchereien und Schulbüchereien z u r Aufgabe g e n a c h t hat. E s w a r dies d e r
"Verein Südmark", d e r n a c h d e m E r s t e n W e l t k r i e g mit d e m "Deutschen
Schulverein" z u s a m m e n g e s c h l o s s e n w u r d e , bis dahin aber eigene
F ö r d e r u n g s m a s s n a h m e n durchführte. In den Satzungen des Vereines w i r d a n
e r s t e r Stelle die wirtschaftliche U n t e r s t ü t z u n g genannt, S c h u l g r ü n d u n g e n
g e h ö r t e n nicht zu seinen Aufgaben. H i n g e g e n suchte d e r Verein O r t s g r u p p e n
9 Josef Perz in: Jubiläumsfestbuch, S. 131. - Uebersicht (wie Anm. 8), S. 1 ff.
10 Hugo Grothe (wie Anm. 3), S. 169 f.
11 Franz Scheschark in Jubiläums-Festbuch (wie Anm. 3) S. 135 ff.
87
z u griinden. In d e r Stadt Gottschee g a b es seit 1 8 9 3 eine M ä n n e r - O r t s g r u p p e ,
seit 1 8 9 7 eine F r a u e n - O r t s g r u p p e .
88
D a s Vereinswesen spielte eigentlich n u r in d e r Stadt eine Rolle. V o r d e r
W e n d e z u m 1 9 . J a h r h u n d e r t b e s t a n d e n in Gottschee e i n e Schneiderzunft
( g e g r ü n d e t 1 7 7 1 ) u n d eine S c h u h m a c h e r z u n f t ( g e g r ü n d e t 1789). Erst 1 8 7 4
entstand a u f A n r e g u n g d e r Besitzer d e r Glashütte bei Schalkendorf, d e r B r ü d e r
Ranzinger, eine Schützengesellschaft, die s o n n t a g s auf d e r alten Schiessstätte
S c h i e s s ü b u n g e n u n d B e s t s c h i e s s e n abhielt. 1 8 7 8 w u r d e die "Freiwillige
Feuerwehr" g e g r ü n d e t , in d e r sich hilfsbereite B ü r g e r z u s a m m e n s c h l ö s s e n , u m
i m K a t a s t r o p h e n f a l l zu helfen. 1 8 8 0 e n t s t a n d e n d e r "Gottscheer d e u t s c h e
Turnverein" u n d ein Unterstützungsvereii) für bedürftige Gymnasialschüler. Im
darauffolgenden J a h r g r ü n d e t e n Gottscheer B ü r g e r die O r t s g r u p p e Gottschee
des "Deutschen Schulvereins". Im J a h r 1 8 8 3 schlössen sich die L e h r e r z u m
"Gottscheer d e u t s c h e n Lehrerverein" z u s a m m e n . W e i t e r e Vereine e n t s t a n d e n
n a c h 1 9 0 0 : "Gottscheer d e u t s c h e r Handwerkerverein", "Gottscheer d e u t s c h e r
Gesengverein" und "Gottscheer Theaterverein".
D i e z a h l r e i c h e n G o t t s c h e e r , die in d e n l e t z t e n J a h r z e h n t e n d e s 1 9 .
J a h r h u n d e r t s a u s w a n d e r t e n , g r ü n d e t e n a u c h in d e r F r e m d e eigene Vereine,
z u m Teil mit sozialer Ausrichtung, z u m Teil z u r g e m e i n s a m e n Geselligkeit.
1889
1891
1900
1901
1902
1919
"Erster Oesterreicher U n t e r s t ü t z u n g s Verein in Cleveland, Ohio."
E r zahlte im Krankheitsfall a n seine Mitglieder ein
wöchentliches Krankengeld v o n 5 $ a u s .
"Verein d e r D e u t s c h e n a u s Gottschee in Wien".
Gottscheer M ä n n e r c h o r in Brooklyn, N . Y .
"Gottscheer K r a n k e n u n t e r s t ü t z u n g s v e r e i n v o n Gross N e w York".
Deutsh-Österreicher U n t e r s t ü t z u n g s v e r e i n in Cleveland, Ohio.
Verein "Gottscheerland" in Graz.
Die Stadt Gottschee hat 1 8 4 3 / 4 4 noch eine wichtige soziale E i n r i c h t u n g
geschaffen, d a s städtische Krankenhaus. 1896 b e k a m Gottschee Elektrizität u n d
eine Wasserleitung, w a s in d e m a n sich w a s s e r a r m e n L a n d bei d e r w a c h s e n d e n
Zahl d e r E i n w o h n e r d e r Bezirksstadt v o n g r o s s e r Wichtigkeit w a r .
D i e Bevölkerungszahlen in d e r Sprachinssel, d. h. in d e r e h e m a l i g e n
Grafschaft, d e m nachmaligen H e r z o g t u m Gottschce, w e r d e n in d s n einzelnen
Publikationen verschieden angegeben, vielleicht a u c h d a d u r c h bedingt, d a s s die
alte Einheit d u r c h die Neueinteilung d e r Verwaltungstereiche zerstört w o r d e n
war.
12 Uebersichtlichcr Bericht über d'.c Thätigkeit des Vereines Südmark in den zehn ersten
Jahren seines Bestandes. Graz 1900. S. 23.
13 Franz Briber in Jabiläums-Festbuch (wie Anm. 3), S. 215 ff.
1* Jubüüums-Festbuch (wie Anm. 3), S. 240 ff. - Gottscheer Gedenkbuch, herausgegeben von
Gottscheer Relief Association, Inc., Brooklyn, N.Y. (1946). S. 48 ff.
l5IvanSimonKr(wieAnm. 1)S. 128.
1857
1869
1869
0oseph v o n R u d e s h )
(Carl v o n C z o e m i g d.Ä.)
(Karl J. Schröer)
(Karl v o n C z o e m i g d.J.)
1880
1890
1900
Volkszählung
Volkszählung
Volkszählung
1823
18.000 P e r s o n e n
22.898 Personen
25.916 Personen
21.301 a n w e s e n d e P e r s o n e n
(13.055 weiblich, 8 2 6 6
männliche Personen)
23.443 Personen
deutsch19.047 P e r s o n e n
spre18.565 Personen
chend
Bei d e n niedrigen Z a h l e n männlicher B e w o h n e r ist mit d e r Abwesenheit d e r
H a u s i e r e r z u rechnen, die m o n a t e l a n g v o n z u h a u s e fort w a r e n u n d seit 1 8 8 0 mit
den zahlreichen Amerika- A u s w a n d e e r e m ; erst im Laufe d e r jähre schlössen
sich a u c h M ä d c h e n den "Amerikanem" an. Die A u s w a n d e m n g n a c h A m e r i k a
b r a c h t e a u c h einen R ü c k g a n g des deutschen Anteils, w ä h r e n d im Bereich d e r
Stadt die Z u w a n d e r u n g slowenischer Bergarbeiter zur Änderung der
Verhältniszahlen b e i t m g .
Einige Beispiele über die V e r ä n d e m n g e n zwischen 1 8 8 0 und 1 9 0 0 :
Diese "Verändemngen" sind jedenfalls nicht in j e d e m Fall a u f Z u - u n d
A b w a n d e r u n g zurückzuführen, sondern auch auf
schwankendes
Volksbewusstsein und Beeinflussung v o n v e r s c h i e d e n e r Seite. In m a n c h e m Fall
m a g Vorteils-Denken eine Rolle gespielt haben. Vergleiche v o n Zahlen in
v e r s c h i e d e n e n Publikationen zeigen, d a s s sie in jedem Fall mit Vorsicht z u
verwenden
s i n d . Z u m m i n d e s t e n k ö n n t e e i n e U b e r p r ü f u n g in
Volkszählungsbogen des alten Österreich in denen nach d e r U m g a n g s s p r a c h e
gefragt w u r d e , eine einheitlichere Vergleichsbasis erbringen.
Eine w i c h t i g e Quelle für die Verhältnisse in d e r ersten Hälfte des 1 9 .
J a h r h u n d e r t s sind die z u m Franziszeischen K a t a s t e r e r h o b e n e n Angaben. In
B e z u g auf Personenstand, familiäre Verhältnisse, A u s w a n d e m n g und
b e m f l i c h e Möglichkeiten enthalten die in den Gottscheer Pfarren angelegten
H a u s v e r z e i c h n i s s e , die d e n Titel "Status a n i m a m m " t r a g e n , w e r t v o l l e
H i n w e i s e . D i e A u f z e i c h n u n g e n b e g i n n e n in d e n e i n z e l n e n P f a r r e n z u
v e r s c h i e d e n e n Zeiten.
16 Klaus Grothe (wie Anm. 3), S. 73 ff..
89
A l s h e r r s c h a f t l i c h e r u n d w i r t s c h a f t l i c h e r M i t t e l p u n k t soll d i e Stadt
Gott Schee, d e r e n Stadtrecht auf das J a h r 1471 zurückgeht, an erster Stelle
betrachtet w e r d e n .
90
1 8 3 1 b e t r u g d i e Bevölkerungszahl d e r S t a d t n a c h d e m " C a t a s t r a l
Schaetzungs Elaborat d e r Steuer Gemeinde Stadt Gottschee" 1 1 4 3 Seelen, 5 5 9
männliche u n d 5 8 4 weibliche Personen. Sie lebten in 2 2 0 Familien. 161 H ä u s e r
s t a n d e n ihnen als W o h n u n g z u r Verfügung; n u r drei H ä u s e r hatten z w e i
Stockwerke, 9 6 ein Stockwerk, die übrigen besassen n u r ein bis zwei Z i m m e r im
E r d g e s c h o s s . E i n Z a h l e n v e r g l e i c h l ä s s t v e r m u t e n , d a s s in d e n
E r d g e s c h o s s h ä u s e m je eine Familie lebte, in den grösseren H ä u s e r n je z w e i
Familien. Die meisten Hausbesitzer hatten a u c h Grundstücke. 1 0 5 Viertelhübler
besassen je acht bis zehn J o c h Grund ( = 4 1 / 2 - 5 3 / 4 ha), 32 Fünfachtelhübler
w a r e n die grössten Besitzer mit je zehn bis zwölf Joch ( = 5 3 / 4 - c a . 6,9 ha). Die
Kleinstbesitzer, nämlich neun H ä u s l e r (1-2 Joch) u n d 11 Keuschler ( 1 / 2 Joch),
fallen für die Slebstversorgung der Stadt mit Lebensmitteln k a u m ins Gewicht.
Nichts sagt das D o k u m e n t ü b e r den Grundbesitz aus, d e r zu den vier Mühlen,
d e m Pfarrhof, d e m Schulhaus u n d d e m Schloss gehörte. Ausser v o n d e r
Landwirtschaft lebten die B e w o h n e r v o m Handel. Abgesehen v o n den M ü l l e m
g a b es einen Fleischhauer, einen Lederer, m e h r e r e Schneider und Schuster. E s
fehlte also eine g a n z e Reihe von wichtigen H a n d w e r k e m , w i e e t w a W e b e r u n d
F ä r b e r u n d sämtliche B a u h a n d w e r k e r . E n t s p r e c h e n d der z e n t r a l e n F u n k t i o n d e r
Stadt lebten in ihr vier Geistliche, sieben B e a m t e und eine nicht e r w ä h n t e Zahl
v o n Polizisten.
D e r Viehbestand der Stadt diente w o h l in e r s t e r Linie d e r Selbstversorgung:
2 2 7 K ü h e und 161 Schweine. Letztere w u r d e n g e m ä s t e t z u r "Fleisch- u n d
S p e c k e r z e u g u n g für die Haushaltung". Die 87 Pferde u n d 4 4 Ochsen b r a u c h t e
m a n als Z u g t i e r e in d e r Landwirtschaft u n d vermutlich auf Handelsfahrten. W i r
erfahren a u c h , dass jeden Mittwoch W o c h e n m a r k t abgehalten w u r d e , a u f d e m
die Einfuhr v o n Getreide a u s der Gegend v o n Karlstadt (Karlovac) in Kroatien
eine b e s o n d e r e Rolle spielte. D a s Getreide w u r d e v o n den B e w o h n e r n d e r
Herrschaft Gottschee gekauft, d a w e g e n d e r zu geringen Ackerflächen die
eigenen E m t e n für die V e r s o r g u n g nicht ausreichten.
A u s den A n t w o r t e n geht weiter hervor, d a s s die N a h m n g in d e r Stadt
grösstenteils aud Gemüse bestand, vermutlich Kraut und Rüben,
w a h r s c h e i n l i c h auch Erdäpfeln, dass w e n i g Mehlspeisen und selten
Fleischspeisen gegessen w u r d e n . D e r Hinweis, dass g e m W e i n g e t m n k e n
w o r d e n w ä r e , überrascht, denn es g a b im Gottscheerland fast keinen W e i n b a u .
G e n a u e r e Angaben ü b e r die N a h m n g fehlen leider.
Als Beispiele der Verhältnisse in Gottscheer L a n d g e m e i n d e n habe ich in
Stadtnähe einige Siedlungen in der Pfarre Mitterdorf (Stara C e r k e v ) a u s g e w ä h l t
u n d die kleine abgelegene G e m e i n d e Unterlag im Süden, die an die K u l p a
grenzte.
Die erste G m p p e umfasst a u s s e r d e m Pfarrort Mi tterdorf K e m d o r f (Mlaka),
Rain ( B r e g ) , Windischdorf (Slovenska v a s ) . Ort ( K o n c a v a s ) u n d O b r e m
(Gorenje). N a c h d e m Verzeichnis d e r Baurparzellen und Pläne w a r e n 1 8 2 5 in
Mitterdorf 2 6 H a u s n u m m e m vergeben. Abgesehen v o m Pfarrhof (Nr. 1) u n d
den N u m m e m 2 7 und 2 8 , die auf einem kleinen G m n d s t ü c k standen u n d ü b e r
keine Wirtschaftsgebäude verfügten, sind die Besitzerais B a u e m a n z u s p r e c h e n ,
die die wirtschaftliche S t m k t u r des Dorfes b e s t i m m t e n . E i n freistehendes
G e b ä u d e a m B e g i n n d e r n o r d w ä r t s n a c h O r t f ü h r e n d e n S t r a s s e ist a l s
Fleischbank gekennzeichnet, die im E i g e n t u m des Pfarrhofes w a r u n d v o n
e i n e m B a u e r n a u s M a l g e m betrieben w u r d e . N a c h d e m K a t a s t e r p l a n w a r e n in
M i t t e r d o r f u m d a s erste Viertel des 19. J a h r h u n d e r t s n o c h ü b e r 9 0 % d e r
G e b ä u d e a u s H o l z gebaut. U n t e r d e r K a t a s t e m u m m e r des Pfarrhofes ist a u c h
d a s nicht e x t r a a u s g e w i e s e n e g e m a u e r t e Schulhaus zu finden; die öffentliche
Volksschule ist k u r z vorher, nämlich 1 8 1 9 , g e g r ü n d e t w o r d e n .
F a s t alle W o h n h ä u s e r standen entlang d e r westlichen Strassenseite. H i n t e r
d e n Hofstellen erstreckten sich kleine B a u m g ä r t e n u n d w e i t e r h i n a u s die
zahlreichen s c h m a l e n Ackerparzellen. J e d e r B a u e r h a t t e a n den jeweiligen
Ackerfluren seinen streifenförmigen Anteil: w i r haben es hier - w i e in a n d e r e n
Gottscheer Siedlungen - mit einer Gewannflur z u tun.
A m E n d e d e s 1 9 . J a h r h u n d e r t s g a b e s in M i t t e r d o r f b e r e i t s 4 6
H a u s n u m m e r n , w o r i n eine Brandstätte, d a s Schulhaus, ein G m n d s t ü c k mit
a b g e r i s s e n e m H a u s u n d d e r B a h n h o f enthalten sind.
W i r kennen im Z u s a m m e n h a n g mit d e m K a t a s t e r nicht die Besitzgrössen
u m 1825, w o h l aber, überliefert im Status a n i m a m m a u s d e m J a h r h u n d e r t e n d e .
D a r i n finden wir: 2 Ganzhübler, einen Dreiviertelhübler, drei Achtelhübler u n d
n e u n H ä u s l e r . Vermutlich b e s t a n d e n die grösseren Besitzungen schon a m
Beginn d e s J a h r h u n d e r t s , h i n z u g e k o m m e n w e r d e n die H ä u s l e r sein, deren h o h e
H a u s n u m m e m für eine späte Bauzeit sprechen. U n t e r den H ä u s l e r n befand sich
d e r einzige hand w e r k e r des Dorfes, ein Schmied.
E i n e r d e r Achtelhübler w a r a u s M ä h r e n z u g e w a n d e r t ; e r besass ein schon
a m Beginn d e s J a h r h u n d e r t s kleines H a u s g m n d s t ü c k a n d e r Seitengasse n a h e
d e r Kirche, d a s 1 8 2 5 einem Michael E r k e r g e h ö r t hatte. Z u g e w a n d e r t w a r e n
a u s s e r d e m : ein H ä u s l e r a u s Retje in d e r Pfarre L a s e r b a c h (Loški p o t o k ) , einer
a u s P r e z i d in Kroatien, einer a u s N i e d e r d o r f (Dolenja v a s ) ; die übrigen H ä u s l e r
t m g e n typische Gottscheer F a m i l i e n n a m e n u n d w a r e n grösstenteils in d e r
P f a r r e M i t t e r d o r f gebürtig. Ein Besitzer einer g a n z e n H u b e w a r pensionierter k.
k. G e n d a r m e r i e Postenführer, also kein Bauer; scheinbar hatte e r in den Besitz
eingeheiratet; e r w a r in Scharfenberg in d e r Gegend v o n Gurkfeld (Krško)
g e b o r e n w o r d e n und slowenischer Nationalität; seine F r a u w a r Gottscheerin.
N i c h t einheimisch w a r a u c h d e r B a h n b e a m t e , d e r a u s Trata,
W i f a e k (Škofja L o k a ) s t a m m t e . A n d e r s die L e h r e n sie w a r e n G o t t s c h e e r a u s
Mitterdorf.
W i n d i s c h d o r f (Slovenska vas) w a r d a s g r o s s e D o r f d e r Pfarre. E s hatte 1 8 2 5
43 H a u s n u m m e r n , w o v o n allerdings zwei nicht vergeben w a r e n . Die
D o r f a n l a g e ist als Strassendorf zu bezeichnen; ein einziges Gebäude, eine
S ä g e m ü h l e stand weit ausserhalb an d e r Rinnse (Rinža), d e m einzigen G e w ä s s e r
w e i t u n d breit. Z w e i H ä u s e r hatten g a n z w e n i g H o f g m n d ; w i r dürfen sie
wahrscheinlich als H ä u s l e r ansp rechen. N u r 1 5 % d e r Gebäu d e w a r e n g e m a u e r t ,
offensichtlich W o h n h ä u s e r . U m 1 9 0 0 hatte d a s D o r f bereits 61 H a u s n u m m e m ,
v o n d e n e n z w e i Brandstätten u n d z w e i abgerissene H ä u s e r abgerechnet w e r d e n
m ü s s e n . Ein v o n einem L e h r e r b e w o h n t e s H a u s w a r noch o h n e N u m m e r . Soweit
A n g a b e n g e m a c h t w u r d e n , g a b es in W i n d i s c h d o r f drei Ganzhübler, z w e i
Dreiviertelhübler, einen Fünfachtelhübler, 21 Halbhübler, einen
i7 JubOäums-Festbuch (wie Anm. 3), S. 130.
91
Dreiachtelhübler, sechs Viertelhübler, vier Achtelhübler u n d fünfzehn H ä u s l e r .
Ein Ganzhübler betrieb eine Gastwirtschaft, eine Dreiviertelhube besass ein
pensionierter Landesgerichtsrat, der Dorfschmied s a s s a u f e i n e r Achtelhube, die
ü b r i g e n H a n d w e r k e r , n ä m l i c h ein W a g n e r m e i s t e r , ein M a u r e r u n d ein
Steinmetz w a r e n Häusler. W i r können d a r a u s schliessen, dass die H a n d w e r k e r
nicht erbende B a u e m s ö h n e w a r e n m , die sich a u f einem bisher unbebauten
G r u n d s t ü c k ihr kleines A n w e s e n errichtet hatten.
91
Kemdorf (Mlaka) hatte 1 8 2 5 unter seinen 23 H a u s n u m m e r n ein
"Dominical-Haus" a m R a n d e der grossen Dorflacke, ein G e b ä u d e also, das d e r
G m n d h e r r s c h a f t gehörte. Z u r Filialkirche SS. Philipp und Jakob, einer typischen
kleinen G o t t s c h e e r Kirche, g e h ö r t e ein kleines Gebäude, d a s als "Kasten"
bezeichnet ist; es w a r jedenfalls dazu bestimmt, die N a t u r a l b g a b e n an d e n
Pfarrer aufzunehmen, w ä h r e n d ans D o m i n i c a l - H a u s vermutlich die A b g a b e n
an die G m n d h e r r s c h a f t abzuliefem w a r e n . Die zehn g e m a u e r t e n W o i h n h ä u s e r ,
ergeben 2 0 % der Gebäude des Dorfes; möglicherweise ist dieser relativ h o h e
Anteil d u r c h einen v o r h e r g e h e n d e n B r a n d zu erklären. Die abseits auf einem
H ü g e l liegende g e m a u e r t e Kirche mit h ö l z e m e m Vorbau w a r älteren D a t u m s ,
w i e a u s d e r barocken Einrichtung zu schliessen ist, obwohl sie bei V a l v a s o r nicht
erwähnt wird.
Die Dorfform ist offenbar a u s einem Weiler entstanden, dessen H a u s - u n d
H o f zahl d u r c h Erbteilung v e r m e h r t w u r d e . Bis z u m E n d e des J a h r h u n d e r t s w a r
die H ä u s e r z a h l auf 4 5 a n g e w a c h s e n ; sie hatte sich also innerhalb v o n 7 5 J a h r e n
verdoppelt. D a r a u s erklärt sich a u c h der hohe Anteil d e r Häusler, nämlich
n e u n z e h n . In diesen K l e i n s t b e s i t z u n g e n lebten die D o r f h a n d w e r k e n e i n
Schneider, z w e i Schuster, ein Tischler u n d ein Steinmetz. Die g r ö s s e r e n ,
u r s p r ü n g l i c h e n B e s i t z u n g e n b e s t a n d e n a u s elf H a l b h ü b l e r n , n e u n
Viertelhüblem und fünf Achtelhüblem; v o n einem Besitz fehlt die Angabe. Bei
der D o r f g r ü n d u n g w u r d e n vermutlich acht H u b e n vergeben, also a c h t Familien
angesiedelt.
Eine ähnliche E n t w i c k l u n g v o m Weiler z u m H a u f e n d o r f hat w o h l a u c h O r t
( K o n c a v a s ) g e n o m m e n , das u m 1 8 2 5 fünfzehn H a u s n u m m e m hatte; ein H a u s
besass keinen H o f g m n d , und die N u m m e r Fünfzehn ist als G e m e i n d e h a u s
bezeichnet. N u r drei H ä u s e r w a r e n g e m a u e r t , alle übrigen Gebäude, nämlich
9 3 , 5 % sind H o l z b a u t e n gewesen. Die H ä u s e r z a h l hat sich bis 1 9 0 0 a u f 2 4
v e r m e h r t . Ort könnte eine T o c h t e r g r ü n d u n g v o n Mitterdorf g e w e s e n sein. A u c h
Ort k ö n n t e u r s p r ü n g l i c h a u s acht H u b e n b e s t a n d e n haben. E n d e des 19.
J a h r h u n d e r t s gehörten drei g a n z e Huben, eine Dreiviertelhube, sieben
Halbhuben, eine Dreiachtelhube, z w e i Viertelhuben, eine Achtelhube und sechs
H ä u s l e r z u r Ortschaft. Von einem H a u s ist die Besitzgrösse nicht angegeben,
z w e i H ä u s l e r z u r Ortschaft. V o n einem H a u s ist die B e s i t z g r ö s s e nicht
angegeben, zwei H ä u s e r w a r e n abgerissen. In Ort gab es d a m a l s n u r einen
H a n d w e r k e r , einen Schneidermeister, der a u s B ö h m e n s t a m m t e und eine
Oberloschinerin z u r F r a u hatte. Von den vier I n w o h n e r n v o n Ort arbeiteten drei
als B e r g k n a p p e n im K o h l e n b e r g w e r k Schalkendorf; sie u n d ein H ä u s l e r w a r e n
zugewandert.
O b r e m (Gorenje) hatte 1 8 2 5 eine klare A n g e r d o r f - F o r m mit n e u n z e h n
H ä u s e m , d a s d u r c h die Strasse v o n Mitterdorf n a c h M a l g e m gequert w u r d e .
Z w e i G e b ä u d e lagen abseits an dieser Strasse: ein als H ä u s l e r a n z u s p r e c h e n d e r
Besitz u n d ein d e m D o r f O b r e m g e h ö r e n d e s H a u s , über dessen Funktion w i r
nichts erfahren. D o c h v e r d a n k e n w i r einem Beitrag z u r Familiengeschichte v o n
O b r e m n ä h e r e Hinweise. Die H a u s n u m m e r 18 diente d e m n a c h seit alter Zeit
d e n jeweiligen Dorfhirten für die D a u e r ihrer Dienstleistung als Unterkunft. Die
H a u s n u m m e r 19, d a s "Gemeindehäusl" w u r d e v o n d e r G e m e i n d e betagten o d e r
a u c h j u n g e n Leuten, die u n b e h a u s t w a r e n , v o r ü b e r g e h e n d als E r s a t z w o h n u n g
z u r V e r f ü g u n g gestellt,
U m 1 8 2 5 w a r e n in O b r e m neun G e b ä u d e g e m a u e r t , d a s sind 18 % des
B a u b e s t a n d e s . A u c h hier ergibt sich die Frage, o b e ein v o r a u s g e h e n d e r B r a n d
d a z u geführt hatte, d a s s m a n s o viele H ä u s e r in M a u e r w e r k aufgeführt hatte.
U m 1 9 0 0 s t a n d e n in O b r e m bereits 3 2 H ä u s e r .
A u c h in diesem D o r f k o m m e n w i r auf einen G r ü n d u n g s b e s t a n d v o n a c h t
H u b e n , die u m die J a h r h u n d e r t w e n d e zu einer g a n z e n H u b e , einer
Dreiviertelhube, elf Halbhuben, drei Viertelhuben u n d dreizehn H ä u s l e m
g e w o r d e n w a r e n . Ein H ä u s l e r w a r Steinmetz, ein Beruf also, d e r
v e r h ä l t n i s m ä s s i g häufig v o r k a m . In O b r e m gab es schliesslich eine g r o s s e Zahl
v o n I n w o h n e r n , die meisten v o n ihnen w a r e n z u g e w a n d e r t , nämlich dreizehn
Familien und eine Einzelperson. Acht Familienväter arbeiteten als
Bergknappen.
Rain ( B r e g ) , d a s 1 8 2 5 n u r s e c h s H ä u s e r h a t t e , ist bis z u m E n d e d e s
J a h r h u n d e r t s a u f 21 H ä u s e r a n g e w a c h s e n . Die H a u s n u m m e r sechs g e h ö r t e 1 8 2 5
z u einer M ü h l e und stand a n d e r Rinnse (Rinže). D i e Siedlung ist offensichtlich
an d e r H a u p t v e r k e h r s s t r a s s e v o n Gottschee nach Laibach (Ljubljana)
e n t s t a n d e n a u f einem G m n d , d e r die Grösse v o n drei H u b e n hatte. Bis 1 9 0 0 g a b
es vier Halbhübler, drei Viertelhübler, zwei Achtel-hübler und neun H ä u s l e r .
Drei H ä u s e r o h n e A n g a b e n sind vermutlich zu d e n H ä u s l e m zu zählen. Z u d e n
B e w o h n e m g e h ö r t e ein Gastwirt, ein Landbriefträger, ein Z i m m e r m a n n u n d ein
Finanzwach-Oberaufseher; dieser u n d ein z w e i t e r H ä u s l e r s t a m m t e n a u s d e r
Steiermark.
Z u s a m m e n f a s s e n d k ö n n e n w i r sagen, d a s s t r o t z d e r N ä h e d e r Stadt
Gottschee 1 8 2 5 noch d e r grösste Teil d e r G e b ä u d e in H o l z errichtet w a r , d a s s es
d a m a l s offenbar keine g e l e m t e n Dorf- H a n d w e r k e r g e g e b e n hat, w a s zu d e r
V e r m u t u n g berechtigt, d a s s z. B. die Bauarbeiten v o n d e n B a u e m selbst in F o r m
d e r Nachbarschaftshilfe d u r c h g e f ü h r t w u r d e n . D i e Dorfformen zeigen eine
Vielfalt v o n m e h r o d e r w e n i g e r regelmässigen geschlossenen Anlagen. Alle
e r w ä h n t e n D ö r f e r h a t t e n Gewannflur m i t s c h m a l e n A c k e r s t r e i f e n . D i e s e
Flurform g e h t auf die G r ü n d u n g s z e i t d e r D ö r f e r z u r ü c k .
L e i d e r können w i r die E i n w o h n e r - und Kinderzahl für 1 8 2 5 nicht angeben,
w o h l a b e r jene des a u s g e h e n d e n J a h r h u n d e r t s v o n 1 8 8 0 n bis 1 9 0 0 .
18 Wilhelm Krauland, Aus längst vergangenen Tagen. Ein Beitrag zur Familiengeschichte von
Obrem. 14. und 15. Fortsetzung. In: Gottscheer Zeitung, Februar und März 1976, Beilage 81, S. I
und Beilage 82, S. I.
93
Aussereheliche Geburten w a r e n äusserst selten; das entspricht d e r Tradition
ü b e r die Sittenstrenge der Gottscheer.
Gegen E n d e des 19. J a h r h u n d e r t s b e g a n n die A u s w a n d e r u n g nach Amerika,
d a s heisst, in die Vereinigten Staaten. D e r erste A m e r i k a - A u s w a n d e r e r verliess
z w a r schon 1 8 5 3 seine H e i m a t , bis 1 8 8 0 w a r e n es a b e r n u r einzelne Mutige, die
den W e g ü b e r d a s M e e r antraten. D a n n n a h m a b e r die A u s w a n d e r u n g solche
A u s m a s s e an, d a s s fast jedes D o r f seine "Amerikaner" hatte. Aber a u c h a n d e r e
L ä n d e r w a r e n Ziel v o n G o t t s c h e e m , die die H e i m a t g a n z o d e r wenigstens
z e i t w e i s e verliessen. W i r k ö n n e n in d e r Regel nicht sagen, w e r v o n d e n
A u s w a n d e r e r n w i e d e r z u r ü c k g e k o m m e n ist, u m mit seinen E r s p a m i s s s e n
z u h a u s e die Wirtschaft zu verbessern.
94
Bis z u m ersten Weltkrieg sind a u s g e w a n d e r t :
Aus
Aus
Aus
Aus
Aus
Aus
Mitterdorf
Ort
Obrem
Windischdorf
Kemdorf
Rain
N a c h Amerika
an andere Orte
48
46
24
57
50
23
22
6
13
21
14
13
Die A b w a n d e m n g a n a n d e r e O r t e g i n g v o r allem in die L ä n d e r d e r
D o n a u m o n a r c h i e ; b e v o r z u g t w a r e n Orte in Krain, v o r allem Laibach, d a n n
K ä r n t e n , die Steiermark, Wien, Kroatien. N u r ein Gottscheer a u s d e r Pfarre
Mitterdorf Hess sich in T o r g a u (Preussen) nieder
D e r Heiratsumkreis w a r klein; a u c h die nach A m e r i k a A u s g e w a n d e r t e n
h e i r a t e t e n fast ausschliesslich B u r s c h e n b z w . M ä d c h e n a u s d e r H e i m a t .
Z u g e w a n d e r t e Junggesellen wählten meistens Gottschreerinnen z u r F r a u .
V o n Interesse ist auch die B e m f s a u s b i l d u n g d e r jungen L e u t e . E s fällt auf,
d a s s d e r P f a r r o r t M i t t e r d o r f an e r s t e r Stelle steht. Z u r H a n d w e r k s - o d e r
Handelslehre ging m a n n u r selten in die Stadt Gottschee, w o die Möglichkeiten
offenbar begrenzt w a r e n . M a n b e v o r z u g t e Lehrstellen in d e r Steiermark u n d in
Kärnten; ein Lehrling g i n g nach Niederdorf (Dolenja v a s ) . N a c h d e r G r ü n d u n g
des U n t e r g y m n a s i u m s in Gottschee (1871) können w i r eine g r ö s s e r e Zahl v o n
Studenten feststellen, die bezeichnenderweise w i e d e r fast ausschliesslich a u s
M i t t e r d o r f k a m e n . D a s bemfsziel d e r bis z u m E n d e des 1 9 . J a h r h u n d e r t s
Geborenen: vier Lehrer, zwei Lehrerinnen, vier Juristen, zwei Pfarrer, eine
P h a r m a z e u t i n , ein Student der Philosophie. W ä h r e n d ein Teil d e r Studierten in
die H e i m a t zurückkehrte, hatte die A m e r i k a - A u s w a n d e m n g einen starken
B e v ö l k e m n g s v e r l u s t z u r Folge. W a m m aus der Pfarre Mitterdorf t r o t z d e r 1 8 9 2
erfolgten Eröffnung des B e r g b a u e s nicht m e h r B e r g k n a p p e n hervorgingen,
entzieht sich meiner Kenntnis. Möglicherweise hat die Bergbaugesellschaft
erfahrene Bergleute a u s ihren anderen Betrieben v o r g e z o g e n , bei denen es sich
meistens u m Slowenen handelte, w o d u r c h die B e v ö l k e r n n g s s t m k t u r v e r ä n d e r t
w u r d e , u n d z w a r s o w o h l in H i n b l i c k a u f d e n Beruf, als a u c h auif die
M u t t e r s p r a c h e . Allgemein w i r d a b e r berichtet, dass sich die neu Z u g e z o g e n e n
mit den Alteingesessenen gut v e r t r a g e n hätten.
Ü b e r die kleine G e m e i n d e Unteriag (Spodnji L o g ) sind w i r b e s s e r
unterrichtet. Die Beilagen z u m Franziszeischen K a t a s t e r sind vollständiger
erhalten, die M a p p e enthält ausser der B e a n t w o r t u n g des gedruckten
F r a g e b o g e n s v o n 1 8 2 3 o d e r bald d a r n a c h ein handschriftliches "Catastral
Schaetzungs Elaborat d e r Steuer G e m e i n d e Unterlag" v o n 1831, d a s u n s vielerlei
N a c h r i c h t e n ü b e r den damaligen Z u s t a n d der G e m e i n d e u n d d e r Lebens- u n d
Wirtschaftsverhältnisse in ihr vermittelt.
D a s G e m e i n d e g e b i e t u m f a s s t e a u s s e r d e m K i r c h o r t die W e i l e r
Unterpockstein (Spodnji Pokštajn), N e u g e r e u t h (Lapinje) u n d W i l p e n (Spodnja
Bilpa). U n t e r l a g w a r seit 1 7 9 6 Sitz einer Lokalkaplanei, die a u s der Pfarre Stari
t r g abgetrennt w o r d e n w a r . U n t e r l a g besass n o c h keine Schule, sie w u r d e erst
1854 gegründet.
Die Dorfanlage v o n U n t e r l a g ist als Strassendorf a n z u s p r e c h e n , das sich in
n o r d s ü d l i c h e r R i c h t u n g a n d e r l e i c h t a b f a l l e n d e n D o r f s t r a s s e in e i n e r
g e o g r a p h i s c h e n H ü b e v o n 4 9 8 Metern hinzieht. 1831 standen v o n den 5 6
n u m m e r i e r t e n H ä u s e m d e r Gemeinde mit n e u n z i g Familien (479 Personen, u.
z w . 2 2 8 männliche u n d 2 5 1 weibliche) die N u m m e m 1 - 3 5 in Unterlag. Drei
N u m m e m w a r e n nicht vergeben, d a s bedeutet, d a s s U n t e r l a g 3 2 W o h n h ä u s e r
mit Wirtschaftsgebäuden u n d Z u g e h ö r hatte. Die H ä u s e r w a r e n teils g e m a u e r t ,
teils in Blockbauweise g e z i m m e r t u n d mit Schindeln gedeckt. D e m K a t a s t e r p l a n
kann m a n entnehmen, dass a u s s e r d e r Kirche, d e m Pfarrhof u n d z w e i Kapellen
in U n t e r l a g a c h t W o h n h ä u s e r wenigstens z u m Teil g e m a u e r t w a r e n , d a z u
k a m e n n e u n g e m a u e r t e W i r t s c h a f t s g e b ä u d e , v o n d e n e n z w a r einige als
Scheunen bezeichnet w e r d e n , bei denen es sich a b e r in Wirklichkeit u m Speicher
gehandelt haben dürfte. Sie zeigen einen quadratischen G m n d r i s s u n d haben
e i n e G m n d f l ä c h e n g r ö s s e v o n 4 , 8 4 Q u a d r a t k l a f t e r ( = 1 7 . 4 m 2 ) , sind a l s o
verhältnismässig klein, haben eine Seitenlänge v o n w e n i g m e h r als v i e r M e t e r .
A u s s e r d e m stehen sie abseits d e r übrigen G e b ä u d e im hinteren Bereich des
B a u m g a r t e n s . Speicher w u r d e n z u r Sicherheit bei B r ä n d e n g e r n e abseits d e r
H a u p t g e b ä u d e errichtet. G e m a u e r t w a r e n a u c h vier freistehende Backöfen a m
s ü d l i c h e n O r t s a u s g a n g in a n g e m e s s e n e r E n t f e r n u n g v o n K i r c h e u n d
B a u e m h ä u s e m . Die W o h n h ä u s e r besassen ein bis z w e i Z i m m e r im E r d g e s c h o s s .
D e r G m n d r i s s w a r a b e r vermutlich dreiteilig; d a s in d e r Mitte befindliche
V o r h a u s (gotisch, haus), in dem a u c h gekocht w u r d e , wird in den A n g a b e n z u m
K a t a s t e r offenbar nicht m i t g e r e c h n e t . D a s Wirtschaftsgebäude h a t t e , w i e
a n z u n e h m e n ist, in einem g e m a u e r t e n E r d g e s c h o s s den Stall, im d a r ü b e r
g e z i m m e r t e n Obergeschoss die Tenne u n d die B e r g e r ä u m e für H e u u n d Stroh.
D a s Ü b e r w i e g e n d e r B l o c k b a u w e i s e ist die F o l g e d e s R e c h t e s , a u s d e n
herrschaftlichen W ä l d e m Bauholz zu entnehmen.
Die Grösse des G m n d b e s i t z e s einzelner B a u e m w i s s e n w i r a u s d e m Status
a n i m a m m . Ein einziger B a u e r besass d a r n a c h eine Dreiviertelhube mit z w ö l f bis
fünfzehn J o c h (= e t w a 7 bis 8 1 / 2 ha); die grösste Zahl d e r B a u e m , nämlich 2 5 ,
hatte eine Viertelhube mit c a . acht Joch ( = 4 1 / 2 h a ) . E s h a b in der Gemeinde
U n t e r l a g e i n e g r o s s e Z a h l v o n Kleinstbesitzerri: elf h a t t e n eine
Zweiundreissigstelhube, d a s bedeutet ein bis z w e i J o c h ( = 1 / 2 bis 1 ha), w a s
natürlich nicht z u m Lebensunterhalt einer Familie reichte. Die U n t e r i a g e r
trieben aber n a c h A u s s a g e d e r F r a g e b o g e n - A n t w o r t e n kein Gewerbe, abgesehen
v o m H a u s i e r e n in f r e m d e n G e g e n d e n . Sie b e a r b e i t e t e n ihren G m n d z u r
1'Georg Widm«r,UrkundlichcBeiträgezurGeschichitedesGottscheerländchens(1406-1627).
Wien 1931. S. 51 und S. 78.
95
Selbstversorgung i m e i g e n e n H a u s h a l t u n d f ü r i h r e "sehr e i n f a c h e
Kleidertracht". Dabei lag die Feldarbeit grösstenteils auf den Schultern d e r
Frauen.
Die G r ü n d e w a r e n d u r c h w e g s schlecht, steinig, der D ü r r e ausgesetzt. E s g a b
keinen W a s s e r l a u f in Unterlag, Unterpockstein u n d N e u g e r e u t h (Lapinje). Die
Ackerfrüchte hatten u n t e r Spätfrösten u n d H a g e l s c h l a g zu leiden. Die Arbeit
w u r d e d u r c h die Streulage d e r Ä c k e r u n d Wiesen auf den v e r s c h i e d e n e n
G e w a n n e n d e r G e m e i n d e erschwert, denn m a n musste bis zu 3 / 4 Stunden, weit
z u den einzelnen G r u n d s t ü c k e n gehen.
96
D a s Ackerland w u r d e in einem dreijährigen Fruchtwechsel genutzt. N u r in
einem J a h r des Z y k l u s w u r d e gedüngt, d a d u r c h den geringen Viehbestand n u r
w e n i g D ü n g e r v o r h a n d e n w a r . E s w u r d e kein D ü n g e r zugekauft u n d es k a m e n
keine "Surrogate", also kein K u n s t d ü n g e r , z u r A n w e n d u n g . D e n meisten
D ü n g e r b r a u c h t e d e r Krautgarten; e r w u r d e zweimal jährlich g e d ü n g t ! D e r
K r a u t g a r t e n w a r a u c h nicht in den Fruchtwechsel einbezogen. D e r dreijährige
Zyklus wechselte v o m A n b a u d e r Erdäpfel ( 3 / 4 des Ackers) u n d d e r Hirse ( 1 / 4
des Ackers), zu W e i z e n im zweiten J a h r u n d H a f e r im dritten Jahr. Von d e n
E r d ä p f e l n s a g t d e r B e r i c h t e r s t a t t e r , sie s e i e n " s o z u s a g e n d e r e i n z i g e
N a h r u n g s z w e i g in der Gemeinde", w o m i t natürlich übertrieben wird, d a a u s s e r
den g e n a n n t e n Getreidearten in kleineren M e n g e n a u c h Gerste, Mais, Klee,
kraut, Flachs, Fisolen und M ö h r e n angebaut w u r d e n . D e r Anbau v o n
Zweitfrüchten w a r w e g e n d e r ungünstigen L a g e nicht möglich.
In den kleinen Gärten z o g die Bäuerin die Krautpflanzen, die s p ä t e r auf d e m
A c k e r ausgesetzt w u r d e n , u n d die Küchenkräuter. Von geringer B e d e u t u n g w a r
der Obstbau; es g a b n u r Apfel- u n d B i r n b ä u m e u n d w e n i g Z w e t s c h k e n .
D a die Wiesen ebenfalls v o n schlechter Qualität w a r e n , w u r d e n sie in d e r
Regel n u r einmal im J a h r g e m ä h t u n d b r a c h t e n hartes B e r g h e u . D a s Gras w a r
mit M o o s und allen möglichen K r ä u t e r n vermischt. Nebenbei w u r d e v o n den
W i e s e n v e r k r ü p p e l t e s B r e n n h o l z g e w o n n e n , da sie s t ä n d i g v o n
h e r e i n w a c h s e n d e n S t r ä u c h e m gereinigt w e r d e n mussten. Die b ä u e r l i c h e Arbeit
hatte also mit Schwierigkeiten verschiedenster Art zu kämpfen.
D e r Viehbestand w a r unbedeutend. In d e r g a n z e n G e m e i n d e zählte m a n
1823
8 Pferde
97 O c h s e n
31 K ü h e
326
1831
19
103
48
14
Stück Kleinvieh 2 8 2
Saumpferde
Ochsen
Kühe
Stück Jungvieh
Schafe
= 386
104 Ziegen
5 7 Schweine
Die Feldarbeiten w u r d e n mit den Ochsen verrichtet, die Pferde dienten
v e r m u t l i c h e i n i g e n B e w o h n e r n für S ä u m e r d i e n s t e , bei d e n e n sie
m ö g l i c h e r w e i s e E r z e u g n i s s e d e r H a u s i n d u s t r i e für a n d e r e O r t s c h a f t e n
beförderten. 1831 erfahren wir, dass die Pferde in Kroatien gekauft w u r d e n u n d
die Ochsen kroatischer Rasse w a r e n . Die H a n d e l s b e z i e h u n g e n gingen v o n
U n t e r l a g in R i c h t u n g Kroatien, w o m a n a u c h in Karlstadt (Karlovac) Getreide
kaufte, d a die eigene F e c h s u n g für d e n Bedarf nicht ausreichte.
N i c h t in j e d e m H a u s g a b es eine K u h , die Klein- und Kleinstbesitzer deckten
ihren Milchbedarf also d u r c h die Ziegen. Die Schafe w u r d e n v o r allem w e g e n
d e r Wolle g e h a l t e n , die zu L o d e n v e r w e b t w u r d e , d e n m a n in K r o a t i e n
verkaufte. D a es oben hiess, dass es in U n t e r l a g kein Gewerbegäbe, so bedeutet
das, d a s s die L o d e n e r z e u g u n g als N e b e n e r w e r b u n d nicht als H a n d w e r k
betrieben w u r d e .
Die Schweine w u r d e n z u r eigenen V e r s o r g u n g mit Fleisch und Speck
gezüchtet. In einer grösseren Wirtschaft hielt m a n ein Pferd, vier Ochsen, z w e i
K ü h e , ein Stück Tungvieh, sechs Schafe, vier Ziegen u n d z w e i Schweine (1831).
Z u m Pflügen s p a n n t e m a n vier Ochsen ein, zu a n d e r e n Arbeiten n u r zwei. W e r
kein eigenes G e s p a n n hatte, konnte es v o n seinem N a c h b a r n ausleihen. N u r in
grösseren Wirtschaften g a b es einen Knecht o d e r eine M a g d , für d a s g a n z e D o r f
für die D a u e r d e r s o m m e r l i c h e n Weidezeit (sechs M o n a t e ) a u f den H u t w e i d e n
einen Schaf- u n d einen Viehhirten. Die herbstliche W e i d e z e i t a u f d e n W i e s e n
d a u e r t e v o n Mitte September bis E n d e Oktober.
U n b e d e u t e n d w a r e n die wenigen schlechten W e i n g ä r t e n in Wilpen. 1 8 2 3
meint d e r Berichterstatter, sie w ü r d e n a u c h nicht m e h r lange bestehen, d a sie
seit vierzehn Jahren nichts g e t r a g e n hätten. 1831 w e r d e n W e i n g ä r t e n nicht
e r w ä h n t ; vielleicht hatte m a n sie bereits aufgegeben.
U m die E r n ä h r u n g d e r B e v ö l k e r u n g v o n U n t e r l a g stand e s n i c h t z u m Besten.
Als H a u p t n a h r u n g s m i t t e l w e r d e n gekochte E r d ä p f e , Kraut, schlechtes Brot v o n
Hafer- u n d Hirsemehl genannt. D o c h dürfen w i r nicht übersehen, d a s s ja a u c h
eine Reihe a n d e r e r Feldfrüchte gebaut w u r d e , d a s s m a n a u c h Getreide zukaufte.
D a s alles w a r natürlich z u m V e r z e h r bestimmt, abgesehen v o n jenem Teil des
E r t r a g e s , d e r als Viehfutter gedient hat.
M e i n e folgenden A u s f ü h r u n g e n über U n t e r l a g basieren a u f d e m Status
a n i m a r u m d e r Pfarre gleichen N a m e n s ; e r weist v e r h ä l t n i s m ä s s i g g e n a u e
A n g a b e n a u f und erfasst d a s g a n z e 19. J a h r h u n d e r t . E s geht a u s ihm hervor, d a
sich die H ä u s e r z a h l des Dorfes U n t e r l a g auf 4 4 N u m m e m v e r g r ö s s e r t hat.
I n s o f e m die B e s i t z g r ö s s e a n g e g e b e n ist, ergibt sich eine w e i t e r e T e i l u n g
g r ö s s e r e r G r ü n d e . Die z w e i g r ö s s t e n B a u e r n b e s i t z e n nun je eine
F ü n f a c h t e l h u b e , gefolgt v o n zwei Viereinhalb-Achtelhuben und sieben
Halbhuben.
In U n t e r i a g k a m e n im 19. J a h r h u n d e r t 694 K i n d e r z u r Welt. 7 9 starben v o r
E r r e i c h u n g des ersten Lebensjahres, d a s sind 11,4 %, 178 bis z u m 10. Lebensjahr,
d a s sind 2 5 , 6 %. D a s erscheint uns heute eine erschreckend h o h e Zahl zu sein.
W e n n w i r a b e r die Kindersterblichkeit im d a m a l i g e n Ö s t e r r e i c h - U n g a m a m
E n d e des 19. J a h r h u n d e r t s d a z u in Beziehung setzen, ist sie noch i m m e r günstig!
Starben d o c h im Staatsdurchschnitt v o n h u n d e r t L e b e n d g e b o r e n e n bereits im
ersten Lebensjahr 2 5 , 4 %! Also eine Prozentzahl, die in U n t e r l a g im zehnten
Lebensjahr erreicht w u r d e .
20 Mex/ers Konversations-Lexikon. Fünfte Auflage. Leipzig - Wien 1897. Band X, S. 122.
97
Die höchste Kinderzahl siner Familie w a r dreizehn, zwölf Kinder hatten drei
Familien, elf Kinder zwei Familien. Die häufigste Kinderzahl, nämlich in 2 2
Familien w a r zwei, 21 Familien hatten drei Kinder, z w a n z i g Familien sechs.
Die Abwanderung o d e r w e n i g s t e n s zeitweise A b w e s e n h e i t v o n
U n t e r l a g e m geht a u s R a n d b e m e r k u n g e n hervor. Im Gegensatz z u Mitterdorf
u n d seinen Nachbardörfern sind a u s U n t e r l a g b i s z u m ersten Weltkrieg n u r acht
A m e r i k a - A u s w a n d e r e r v e r m e r k t , 4 1 g i n g e n a l l e r d i n g s in v e r s c h i e d e n s
österreichisch-ungarische L ä n d e r u n d nach Deutschland. Allein 1 8 5 3 hielten
sich elf M ä n n e r in Deutschland auf, vermutlich als Hausierer. B o v o r z u g t e Ziele
w a r e n allerdings W e l s und Linz.
98
W e n n w i r den E i n t r a g u n g e n d e r U n t e r l a g e r Pfarrer v e r t r a u e n dürfen, hat
n i e m a n d eine L e h r e o d e r ein Studium absolviert. Ein Sohn des Dorfes w u r d e
"Handelsmann in Linz". W i r g e h e n wahrscheinlich nicht fehl, w e n n w i r einen
ähnlichen Berufsweg bei a n d e r e n U n t e r l a g e m , die in die F e m e zogen, ebenfalls
vermuten.
Z u w a n d e r e r k a m e n in der fraglichen Zeit a u s Gottscheer Dörfern, a u s n a h e n
slowenischen u n d kroatischen D ö r f e m , teils durch Einheirat, seltener d u r c h
E r w e r b eines Gehöftes.
E s scheint, d a s s ein U n t e r l a g e r Pfarrer F r e u d e an zusätzlichen B e m e r k u n g e n
hatte. M e h r m a l s e r w ä h n t e er Unfälle: Gestorben in T m n k e n h e i t in Lichtenbach;
ein achtjähriger Knabe hat sich "bei einer Hochzeit zufällig erschossen"; ein
Siebzehnjähriger
wurde
beim
Kalkausgraben
verschüttet;
ein
F ü n f u n d z w a n z i g j ä h r i g e r ist - v e r m u t l i c h als H a u s i e r e r - in W a l d k i r c h e n
(Oberösterreich?) erfroren gefunden w o r d e n . Geistige und körperliche
Gebrechen s c h r i e b e r a n d e n R a n d : "etwas blödsinnig"; "Zwergel", a l s o
kleinwüchsig; einem Kind "fehlt ein Raderl", es w a r also geistig minderbemittelt,
ein a n d e r e s w a r "blöde", w a s denselben Z u s t a n d meinte. Besonders erregten
a u c h c h a r a k t e r l i c h e Schwächen seine A u f m e r k s a m k e i t : E i n "böser Bube"
w a n d e r t e dann nach U n g a m aus; einem h a u s v a t e r w i r d nachgesagt, er sei ein
"homo malitiosus", einem anderen ist nach M e i n u n g des Pfarrers "nicht z u
trauen". D o c h betonte er a u c h ihm positiv erscheinende Seiten: "war ein g u t e r
M a n n , ist g e m in die Kirche g e k o m m e n , hat bei den Prozessionen d a s K r e u z
vorangetragen". Scharf g i n g e r mit bösen F r a u e n ins Gericht: "Besser mit d e m
Teufel z u streiten, als mit diese Xantippe" o d e r "der Erzteufel ist k a u m übler als
diese".
D a s n e u n z e h n t e J a h r h u n d e r t b r a c h t e im Hinblick a u f die Volkskultur
m a n c h e V e r ä n d e m n g mit sich. Diese V e r ä n d e m n g e n bedeuteten aber nicht
i m m e r eine V e r b e s s e m n g der wirtschaftlichen L a g e der B e v ö l k e m n g .
In der zweiten Hälfte dieses Z e i t r a u m e s gaben zuerst die M ä n n e r ihre
überlieferte Tracht z u g u n s t e n e i n e r v o n d e r A l l e r w e l t s m o d e g e p r ä g t e n
K l e i d u n g auf. D i e H a u s i e r e r w a r e n die e r s t e n , die m o d i s c h e s G e w a n d
n a c h h a u s e brachten. In d e r Stadt Gottschee t m g e n a u c h die F r a u e n bereits
m o d i s c h e Kleidung. Die Tracht w u r d e noch aufbewahrt, m a n c h m a l im F a s c h i n g
hervorgeholt, v o r allem a b e r für besondere Festlichkeiten, in denen m a n seine
E i g e n a r t betonen wollte, hervorgeholt. Die E r i n n e m n g an die Vielfalt d e r
Gottscheer Trachten g i n g verloren. M a n w u s s t e nicht mehr, dass es a u s s e r d e r
weissen M ä n n e r t r a c h t eine dunkle gegeben hatte, d e r e t w e g e n m a n v a u c h v o n
"schwarzen Gottscheem" s p r a c h . 1 8 3 8 hatte Michael Wolf, Pfarrer in Mosel, a n
99
1.
l.,2.,3.,4. Faksimile des Briefes v o n Pfarrer Michael W o l f in Mosel (Mozelj) an
Emil Korytko, die Beschreibung d e r Tracht d e r F r a u e n in d e r Pfarre
Tschermoschnitz betreffend. Datiert mit 4. D e z e m b e r 1 8 3 8 .
l.,2.,3.,4. Faksimile p i s m a župnika Michaela Wolfa iz Mozlja Emilu K o r y t k u .
V njem m u opisuje žensko nošo čermošnjiške fare. P i s m o ima d a t u m 4.
d e c e m b e r 1838.
200
101
202
den polnischen E t h n o g r a p h e n E m i l K o r y t k o eine Schilderung d e r F r a u e n t r a c h t
in d e r Pfarre T s c h e r m o s c h r ü t z geschickt. A u s dieser Schilderung u n d s p ä t e r e n
E r h e b u n g e n geht hervor, dass die Gottscheerinnen dieses Ta es eine Tracht
t r u g e n , die jener d e r Poljane (Poljanska dolina) ähnelte. Im grössten Teil d e r
Sprachinsel w u r d e ein festliches F r a u e n g e w a n d g e t r a g e n , d a s a n die gotische
M o d e erinnert. Allerdings k a m in d e r letzten Zeit des T r a c h t e n t r a g e n s ein
Leinenkleid auf, das J a h r h u n d e r t e einer historischen E n t w i c k l u n g
ü b e r s p r u n g e n hat u n d nun, abgesehen v o m weissen heimischen Leinen u n d d e r
F ä l t e l u n g des Rockes, v o n d e r Z e i t m o d e beeinflusst w a r .
Die Gottscheer B a u e r n h ä u s e r w u r d e n gegen E n d e des J a h r h u n d e r t s , w e n n
sie neu errichtet w u r d e n , nicht m e h r in Blockbauweise g e z i m m e r t , s o n d e r n n a c h
Möglichkeit g e m a u e r t . G e z i m m e r t e Bauteile älterer H ä u s e r v e r p u t z t e m a n mit
Mörtel u n d g a b ihnen d a d u r c h d a s A u s s e h e n eines g a n z g e m a u e r t e n Gebäudes.
In den w o h l h a b e n d e n Dörfern entstanden stattliche einstöckige W o h n h ä u s e r ,
w i e e t w a in Nessel tal, Pöllandl, Mosel, w o sie w e n i g s t e n s n o c h z u m Teil erhalten
sind. Anderseits hat m a n die kleinen ein- und zweiklassigen Volksschulen w i e
kleine g e m a u e r t e B a u e r n h ä u s e r gestaltet.
B e i m Arbeitsgerät sind scheinbar n o c h im 19. J a h r h u n d e r t bescheidene
V e r b e s s e r u n g e n durchgeführt w o r d e n . Die ersten Eisenpflüge w u r d e n gekauft,
statt d e r s c h w e r e n Doppeljoche b e g a n n sich z u r B e s p a n n u n g d e r Ochsen d a s
Einzeljoch
(Jöchlein) durchzusetzen,
das den
Zugtieren
mehr
Bewegungsfreiheit gab.
D i e H a u s i e r e r verkauften in d e n Städten d e r M o n a r c h i e v o r e r s t n o c h
Südfrüchte, s p ä t e r w e n d e t e n sie sich einer Art Glücksspiel zu, bei d e m die
K i n d e n mittels N u m m e m a u s einem Beutel den Gewinn zogen. D e r Gewinn
b e s t a n d nun w o h l n o c h a u s Feigen, B o c k s h ö m d e l n , Datteln, meistens a b e r a u s
s c h ö n e n kleinen Schachteln mit Zuckerln. M a n c h e r H a u s i e r e r b r a c h t e es z u
b e s c h e i d e n e m W o h l s t a n d und Hess sich in einer d e r Städte d e r D o n a u m o n a r c h i e
als K a u f m a n n nieder. Die Gottscheer verkauften also - im Gegensatz zu d e n
Reifnitzer H a u s i e r e r n - nicht m e h r selbsterzeugte H o l z w a r e n .
F ü r die E r f o r s c h u n g d e r Gottscheer Geschichte u n d K u l t u r ist d a s 1 9 .
J a h r h u n d e r t v o n g r o s s e r B e d e u t u n g . N a c h d e m Besalzar H a c q u e t u m 1 8 0 0 im
R a h m e n seiner Veröffentlichungen über K r a i n a u c h die Gottscheer berücksicht
h a t t e , folgten ihm im L a u f e d e r Zeit i m m e r m e h r Interessenten, w i e d e r
Reifnitzer Schlossherr J o s e p h v o n Rudesh, P e t e r v o n Radics, Vinzenz F . Klun,
Stanko V r a z , u n d bald a u c h d e r erste F o r s c h e r v o n a u s w ä r t s , Karl Julius S c h r ö e r
a u s W i e n . A m E n d e u n s e r e r P e r i o d e setzte die S a m m l u n g u n d E r f o r s c h u n g d e r
reichen Volksüberlieferung durch Gottscheer Lehrer und den ersten
Wissenschaftler, den gebürtigen L i c h t e n b a c h e r H a n s Tschinkelen. Mit ihm
b e g a n n e i n e n e u e P e r i o d e d e r w i s s e n s c h a f t l i c h e n B e s c h f t i g u n g mit d e m
G o t t s c h e e r Volkslied u n d d e r Gottscheer M u n d a r t , die im 2 0 . J a h r h u n d e r t
21 Maria Kundegraber, Razvoj kočevske noše. Die Entwicklungder Gottscheer Tracht. Kočevje
1991.
22 Maria Kundegraber, Ein Kapitel aus der Gottscheer Gerätekunde: Die Ochsenjoche. In:
Jahrbuch für ostdeutsche Volkskunde, Band 10, l % 6 / 6 7 (Mart>utg-Uhn 1967), S. 97 ff.
3 03 i
schliesslich reiche Früchte tragen sollte.
A n r e g e r dieser w e g w e i s e n d e n Arbeit
w a r Tschinkeis L e h r e r a n d e r Universität in Prag, Adolf Häuften, ein g e b ü r t i g e r
Laibacher, d e r eine erste, alle kulturellen Bereiche berücksichtigende L a n d e s ­
u n d Volkskunde v o n Gottschee geschrieben hatte. ^* Mit H a n s Tschinkel a b e r
g i n g e n die w i c h t i g s t e n v o l k s k u n d l i c h e n F o r s c h u n g e n in die H ä n d e d e r
G o t t s c h e e r ü b e r , die n u n selbst w i c h t i g e B e i t r ä g e z u r E r f o r s c h u n g d e r
Sprachinsel leisten sollten.
104
24 Adolf Hauffen, Die deutsche Sprachinsel Gottschee. Geschichte und Mundart,
Lebensverhälltnisse, Sitten und Gebräuche, Sagen, Märchen und Lieder. Graz 1895.
23 Hans Tschinkel, Grammatik der Gottscheer Mundart. Halle a. S. 1908.
KOČEVJE - NEMŠKI JEZIKOVNI OTOK
V 19. STOLETJU
Maria K u n d e g r a b e r
105
P o koncu turških v p a d o v so nastopili hudi časi, ki so leta 1 5 1 9 povzročili
kmečki punt. Mirnejše obdobje p a se je z a č e l o potem, ko je leta 1641 K o č e v s k o
o z i r o m a K o č e v s k a grofija prešla v last grofov A u e r s p e r g o v . G o s p o d a r s k e
r a z m e r e so, seveda, bile še v e d n o n e u g o d n e in leto 1792, ko je zemljiški g o s p o d
bil i m e n o v a n z a kočevskega vojvodo, ni prineslo prebivalstvu nobenih koristi.
Še naprej so se morali preživljati z delom na revnih kmetijah, z d o m a č o obrtjo,
izdelovali so izdelke iz lesa in platno ter krošnjarili p o daljnih deželah. Kočevje,
ki si je pridobilo m e s t n e pravice leta 1 4 7 1 , je ob p r e l o m u 19. stoletja štelo le
kakšnih tisoč prebivalcev, pri katerih pa je obrtna dejavnost imela podrejeno
vlogo. Večina mestnih prebivalcev je živela od zemlje in od trgovine.
P o t e m ko so se nehali priseljevati novi ljudje od zunaj, se je jezikovna meja
v stoletjih počasi ustalila. N a prejšnje r a z m e r e spominjata še Slovenska vas, ki
je na jezikovnem otoku s e v e m o od Kočevja, in N e m š k a vas, ki leži j u ž n o o d
Ribnice. K o t je r a z v i d n o iz zapisa kočevskega župnika, so leta 1 5 7 3 znali v
Slovenski vasi le nemško. Z a n o v e priseljence naselitev ni bila vabljiva, ker ni
bilo u g o d n i h g o s p o d a r s k i h r a z m e r , č e p r a v je bila fluktuacija k m e č k e g a
prebivalstva zaradi posesti zemljiške g o s p o d e omejena ali k a r n e m o g o č a , k a d a r
je bila v nasprotju z njenimi interesi. To, d a je bilo K o č e v s k o samostojno
g o s p o s t v o , je še v e č a l o stagnacijo.
V začetku 19. stoletja je b u m o dogajanje e v r o p s k e z g o d o v i n e poseglo tudi
m e d Kočevarje, saj je tudi njih zadela u s o d a dežele Kranjske. Nastopile so
s p r e m e m b e in novosti, ki so s kočevskim v o j v o d s t v o m in njegovo kulturo
seznanile tudi ljudi zunaj njenih meja. Takšen razvoj v času prosvetljenstva je
bil posledica zanimanja za deželo in njeno topografijo in se je nadaljeval z
raziskovalno dejavnostjo v d m g i polovici 19. stoletja.
P o p o r a z u avstrijske vojske v s e v e m i Italiji leta 1 8 0 9 je prišlo Kočevje v stik
z N a p o l e o n o v o vojsko. F r a n c o s k e čete, ki so prodirale iz Kanalske doline, so
maja tega leta vkorakale na Kranjsko. Ž e leta 1 7 9 7 so na J a s n i d pozidali pet
utrdb, pri č e m e r je sodelovalo 2 8 9 2 Kočevarjev, 5 6 5 Kostelcev in 8 3 8 Ribničanov.
V e n d a r pa te u t r d b e leta 1 8 0 9 niso m o g l e preprečiti F r a n c o z o m , da se ne bi
polastili K o č e v s k e krajine. Pri Mlaki je prišlo d o bitke, ki s o j o Kočevarji izgubili.
Z a s e d m e g a julija so Francozi od Kranjske zahtevali visoko kontribucijo, s katero
so prizadeli tudi Kočevarje. Šeststo kočevskih kmetov, ki niso mogli plačati svoje
kontribucije, s e j e 10. s e p t e m b r a uprio F r a n c o z o m . P o t e m ko je prišel na p o m o č
še en francoski bataljon, s o ti razgnali upornike. V noči o d 8. n a 9. o k t o b e r je
sledil p o n o v e n u p o r na K o č e v s k e m in v Beli krajini. Pri Mali Gori so padli trije
francoski častniki, 9. oktobra p a je bil v L i v o l d u ubit okrožni k o m i s a r iz N o v e g a
m e s t a . F r a n c o z i so tedaj oplenili in požgali Kočevje pa tudi P r e d g r a d in Kostel.
V tistem č a s u s o bile hiše v m e s t u še v e č i n o m a lesene. 18. oktobra so ustrelili pet
vodij u p o r a , i z m e d katerih je bil eden iz mesta, eden iz Slovenske vasi, e d e n iz
R a v e n in d v a z M a l e G o r e . '
P o mirovni pogodbi v Schönbrunnu so Francozi priključili osvojeno ozemlje
te regije Ilirskim p r o v i n c a m , katerih u p r a v n a u r e d i t e v se je ohranila v "kraljevini
Iliriji" tja d o leta 1 8 4 9 , tudi p o u m i k u francoskih oblasti leta 1 8 1 4 .
106
F r a n c o s k a oblast je živela dalje v ljudski pripovedi, ki g o v o r i o uboju nekega
francoskega častnika v Knežji Lipi. Pokopali s o g a d o m n e v n o v t. im. F r a n c o s k i
jami. M a š č e v a n j e za ta u m o r p a je m e n d a z a d e l o ž u p a n a Knežje Lipe. ^
L e t a 1 8 4 9 s o nastale n o v e u p r a v n e enote. Dotlej enotno naselitveno ozemlje
n e m š k i h Kočevarjev je r a z p a d l o n a tri okrajna g l a v a r s t v a o z i r o m a pet sodnih
okrožij. Okrožju Kočevje s o p r i p a d l e s l o v e n s k e vasi, m e d t e m ko so v a s i
K o č e v a r j e v prišle p o d N o v o m e s t o in Črnomelj. S tem je bilo k o n e c e n o t n e
u p r a v e z a t o naselitveno območje.
Z o d p r a v o podložništva sta bili odpravljeni tudi desetina in tlaka. V e č kot
9 9 0 0 h a g o z d a in pašnikov je prešlo v last k m e t o v . Kasneje je nastalo nekaj
manjših industrijskih podjetij in ta so dala delo k m e č k i m sinovom, ki niso
dedovali zemlje. Ž e l e z a r s k o podjetje v D v o r u , ki so g a ustanovili 1 7 9 5 , je bilo z a
K o č e v s k o p o m e m b n o le zato, ker je p o t r e b o v a l o les in lesni p r e m o g iz kočevskih
g o z d o v , kjer s o gospodarili Auerspergi. Leta 1 8 3 5 so bratje R a n z i n g e r m e d
D r a g o in G r č a r i c a m i u s t a n o v i l i s t e k l a r n o Glažuto, ki p a s o j o z a r a d i
nerentabilnosti k m a l u opustili. N a tem o b m o č j u n a m r e č ni bilo u s t r e z n e
s u r o v i n e in s o j o morali voziti od d r u g o d . Leta 1 8 5 6 so isti podjetniki p o n o v n o
postavili steklarno, to pot vbližini m e s t a Kočevja, pri Šalki vasi. Prišli s o steklarji
s Štajerskega in Češkega, v e n d a r zopet niso mogli preprečiti p r o p a d a podjetja
leta 1 8 8 8 . Geološke in p r o m e t n e r a z m e r e tudi tu niso bile dosti boljše kot pri
Glažuti.
Šele leta 1 8 9 3 , p o skoraj dvajsetletnen t r u d u in načrtovanju, so odprli
železniško p r o g o Ljubljana-Grosuplje-Kočevje, ki pa je ostala na slepem tiru.
B r e z p r e m o g o v n i k a pri Šalki vasi, za k a t e r e g a se je z a n i m a l a Trix)veljska
p r e m o g o v n i š k a d r u ž b a in ki je kasneje postal zelo p o m e m b e n , takrat m o r d a
sploh ne bi začeli graditi železniško p r o g o . Z njo si je p r e m o g o v n i š k a d r u ž b a
z a g o t o v i l a p r e v o z večjega t o v o r a p o železnici. ^
Pridobivanje p r e m o g a n a d n e v n e m kopu, na katerega danes spominja le
jezero, s e j e začelo ž e leta 1 8 9 2 . Pri tem niso bili zaposleni le delavci iz okoliških
vasi. R u d n i k je privabil slovenske rudarje, ki so se priselili z d r u ž i n a m i . S p r v a
s o stanovali pri Kočevarjih, p o l a g o m a p a so si postavili svoje hiše.
1 Herbert Otterstädt, Gotschee. Verlorene Heimat deutscher Waldbauem. Freilassing 1962,
S t r . 27. - Ivan Simonič, Zgodovina kočevskega ozemlja, v: Kočevski zbornik (Ljubljana 1939, str.
45-130; tukaj: str. 127 in dalje.
2 Wilhelm Tschinkel, Gottscheer Volkstum. Rosegg (Koroška) 1931. Št. 87, str. 126.
3 Oosef Erker, založnik), Jubiläums-Festbuch der Gottscheer 600-Jahrfeier. Kočevje 1930, str.
152 - H u g o Gmthe, Die deutsche Sprachinsel Gottschee in Slowenien. Ein Beitrag zur
Deutschtumskunde des europäischen Südostens. Münster i. Westf. 1931, str. 171,176.
Z a to deželico p a so bile z a r a d i n a r a v n e danosti najpomembnejše ž a g e , ki so
d e l o v a l e ž e o d 1 9 . stoletja. Ž e 1 8 5 7 . leta, p o d o g r a d i t v i j u ž n e ž e l e z n i c e
Ljubljana-Trst, je v T r a v n i k u nastala p a r n a ž a g a . Služila ji je železniška postaja
na Rakeku, kjer s o natovarjali deske na tovorni vlak. N a K o č e v s k e m p a s o leta
1871 zgradili p r v o p a r n o ž a g o v Glažuti, kjer je nekoč stala p r v a steklarna. Ž a g e
s o nastale še v K a l t e n b r u n n u leta 1871 in v Medvedjeku leta 1 8 7 8 . P o otvoritvi
k o č e v s k e železniške p r o g r e so začele delovati še večje ž a g e v Jelendolu in v R o g u
in nekaj manjših. P r e d ustanovitvijo teh podjetij je g o z d prinašal le m a l o koristi.
Iz njega s o pridobivali le gradbeni les in d r v a , les za i z d e l a v o p o s o d in orodja
ter pepelike. Nabirali s o tudi kresilne gobe, ki so rastle na bukovju, uporabljali
p a so jih z a vžigalnike. *
V krajih Svetli Potok, K u m r o v a v a s in Staro Brezje s o o k r o g leta 1 8 5 0 nastale
delavnice, v katerih s o izdelovali loden. Neki krošnjar se g a je naučil izdelovati
na Č e š k e m . Beli, črni in vzorčasti loden so prodajali na H r v a š k o in v Dalmacijo.
Ni z n a n o , ali jebil m e d izdelki teh tkalnic tudi tisti loden, iz k a t e r e g a s o Kočevarji
šivali svoje jope. Proti koncu stoletja je izdelovanje l o d n a n a z a d o v a l o , ker jebila
korJcurenca prevelika.
V 19. stoletju se je na K o č e v s k e m izboljšala skrb za d u h o v n i in kulturni
r a z v o j prebivalstva. K t e m u s o dosti p r i p o m o g l e na n o v o ustanovljene župnije.
L e t a 1 7 8 7 j e m e s t n a župnija v Kočevju postala dekanija. Iz starih župnij so najprej
izločili lokalne kaplanije, ki so kasneje v e č i n o m a postale župnije. T a k o so nastale
naslednje župnije:
v Kočevju:
1 7 8 8 župnija Stara C e r k e v
v Kočevski Reki:
1791
1876
1845
1878
v Mozlju:
1 8 4 0 p o d r u ž n i c a kaplanija Z d i h o v o
v Črmošnjicah:
1791 lokalna kaplanija Planina, o d
1875 župnija
1792 lokalna kaplanija K o č e v s k e Poljane, o d
1 8 7 5 župnija
v Starem Logu:
1 8 0 7 lokalna kaplanija P o l o m , o d
1 8 7 6 župnija
1 8 2 5 lokalna kaplanija Gornja Topla Reber, o d
1 8 7 5 župnija
lokalna kaplanija B o r o v e c , o d
župnija
lokalna kaplanija Gotenice, o d
župnija
v S t a r e m trgu:
-Poljane:
v Ribnici:
vOsilnici:
1 7 9 6 lokalna kaplanija Spodnji L o g , o d
1875 župnija
1828 lokalna kaplanija N e m š k a L o k a , o d
1854 župnija
1 7 6 7 lokalna kaplanija Grčarice, o d
1875 župnija
1 7 9 9 lokalna kaplanija T r a v a , o d
1834 župnija D r a g a
i Qosef Erker), Jubiläums-Festbuch (kot ad 3), str. 152. j
5 Hugo Grothe, (kot ad 3), str. 173.
j
207
V večini krajev s o ž e poprej bile cerkve, t a k o da zaradi ustanovljenja n o v i h
župnij ni bilo treba zidati c e r k v a . ^
Naslednje p o m e m b n o torišče je bilo šolstvo. V 18. stoletju s o imeli n a
K o č e v s k e m le zasebne šole, tako i m e n o v a n e "potrebne šole". Šele v 19. stoletju
so ustanavljali j a v n e šole, najprej v sedežih župnij:
1818
1819
1820
1822
1829
108
1852
1854
1855
1856
1863
Stari L o g
Stara Cerkev
Mozelj
Črmošnjice
Koprivnik in
Kočevska Reka
K o č e v s k e Poljane
Spodnji L o g in
Gotenice
Draga
Borovec
Polom
D r ž a v n i z a k o n o osnovnih šolah z dne 14. maja 1869 je uvedel splošno šolsko
obveznost. N a s t a l e so n o v e šole, ki pa so r e v n i m o b č i n a m povzročile finančne
težave:
1874
1876
1883
Štalcerji iz prispevka za šole
s o o s n o v n o šolo v mestu Kočevje
razdelili na deško in dekliško šolo,
s o razpustili zasebno šolo pri
Ranzingerjevi steklarni.
M n o g i m o t r o k o m je bilo obiskovanje šole o t e ž e n o z a r a d i oddaljenosti. M a l e
in r e v n e kočevske občine na podeželju niso imele denaija za z i d a v o šol, ki so
s p a d a l e p o d njihovo u p r a v o . 13. maja 1 8 8 0 s o na Dunaju ustanovili nemški
Schulverein. N e g r e g a zamenjevati ali dajati v isti koš z z d r u ž e n j e m Schulverein
für Deutsche, ki so g a ustanovili 5 . julija 1 8 8 6 v G r a d c u . L e - t o se je p o n a š a l o z
a n t i s e m i t i z m o m in se je izrecno obrnilo proti dunajskemu Schulvereinu, ker m u
je bilo to združenje p r e m a l o radikalno.
G r a š k o p r o s v e t n o združenje Schulverein für D e u t s c h e o č i t n o ni delovalo n a
Kočevskem.
P r a v i l n i k N e m š k e g a p r o s v e t n e g a združenja je svoje dlje opisal takole:
"Namen N e m š k e g a p r o s v e t n e g a združenja je, d a v Avstriji v krajih z jezikovno
m e š a n i m prebivalstvom, p o s e b n o ob nemških jezikovnih mejah in v nemških
j e z i k o v n i h otokih, p o d p i r a ustanavljanje in v z d r ž e v a n j e n e m š k i h šol." V
Kočevski krajini je z d r u ž e n j e z g r a d i l o v e č šolskih stavb ali p a p o d p i r a l o g r a d i t e v
s finančnimi sredstvi, plačevalo najemnino z a šolske p r o s t o r e , dajalo p l a č o
učiteljem ter opremljalo šole in oskrbovalo u č e n c e z učnimi p r i p o m o č k i . ^
6 Oosef Erker), Jubiläums-Festbuch (kot ad 3), str. 60 in dalje.
7 Josef Perz, v: (Josef Erker), Jubiläums-Festbuch (kot ad 3), str. 130.
8 Josef Perz, v: Jubiläums-Festbuch (kot ad 7) - Übersicht über die Thätigkeit des deutschen
Schulvereines im Vereinsjahr 1885, str. 1 in 3-5. - 1. Jahresbericht der Vereinsleitung des
Schulvereines fürDeutsche, junij 1887.
Ustanavljanje šol:
1882
1883
1884
1885
1888
1892
1897
1898
1905
1908
1909
1910
M a v r l e n in S m u k a
Grčarice in Ovčjak
Onek*
Svetli P o t o k *
Kočevje, zasebna šola sirotišnice in v z g o j n e g a z a v o d a *
P o d s t e n i c e in Skrilj
Livold
Trava
Stari B r e g *
Podlesje in Rajhenav *
Laze
R o d i n e in Stale
Vrčice
( Z z v e z d i c a m i o z n a č e n i kraji niso o b r o b n i , t e m v e č sredi k o č e v s k e g a
jezikovnega otoka.)
Iz poročila o delu N e m š k e g a p r o s v e t n e g a združenja za leto 1 8 8 5 , na primer,
je r a z v i d n o , d a je šolsko s t a v b o v M a v r l e n u pozidalo združenje in d a so v tem
letu podpirali j a v n o šolo v Starem B r e g u s plačevanjem najemnine. Tudi z a
z i d a v o šole v Crmošnjicah s o prispevali sredstva. U č n e p r i p o m o č k e so dobile
šole v S t a r e m B r e g u , Svetlem P o t o k u in Crmošnjicah. D e n a r n o s o podprli tudi
glasbeni p o u k na gimnaziji v Kočevju. ^
Leta 1 8 8 2 je bila ustanovljena Strokovna šola za lesno industrijo v m e s t u
Kočevju, d a bi izboljšali izdelke d o m a č e lesne obrti in vpeljali nove, bolj
perspektivne. N a šoli s o poučevali tudi rezbarjenje. N a k u p šolske stavbe je
o m o g o č i l v g l a v n e m t r g o v e c J o h a n n Stampfl s svojim p r i s p e v k o m . Z a to šolo se
je a k t i v n o z a v z e m a l o tudi N e m š k o p r o s v e t n o združenje,
L e t a 1 8 7 1 , o b 400-letnid pridobitve mestnih pravic, so v Kočevju ustanovili
d r ž a v n o nižjo gimnazijo z nemškim učnim jezikom. Šele leta 1 9 0 7 je postala
p o p o l n a d r ž a v n a gimnazija, ki s e j e leta 1 9 1 9 spremenila v slovensko,
2 4 . n o v e m b r a 1 8 8 9 je bilo ustanovljeno n o v o združenje, ki je imelo n a l o g o
pospeševati šole in v r t c e t e r podpirati javne in šolske knjižnice. T o je bilo
z d r u ž e n j e S ü d m a r k , ki se je p o p r v i s v e t o v n i vojni z d r u ž i l o z n e m š k i m
Schulvereinom, d o tedaj p a je izvajalo svoje načrte za pospeševanje šolstva. V
statutu tega združenja je z a v z e m a l o p r v o m e s t o podpiranje g o s p o d a r s t v a .
Ustanavljanje šol ni s p a d a l o m e d njegove naloge, p a č pa je d a l o p o b u d o z a
ustanavljanje krajevnih skupnosti. V mestu Kočevju je o d leta 1 8 9 3 obstajala
m o š k a skupnost, o d leta 1 8 9 7 dalje p a tudi ženska.
D r u š t v a so p r a v z a p r a v imela p o m e m b n o vlogo le v m e s t u . P r e d e n se je čas
prevesil v 19. stoletje, je Kočevje imelo dva ceha, krojaškega (ustanovljenega
1771) in čevljarskega (ustanovljenega 1789). Šele leta 1874 je n a p o b u d o b r a t o v
9 Josef Perz, v: Jubiläums-Festbuch, str. 131. - Übersicht (kot ad 8), str. 1 in dalje.
10 Hugo Grothe (kot ad 3), str. 169.
11 Franz Scheschark, v: Jubiläums-Festbuch (kot ad 3), str. 135 in dalje.
I 2 Ü b e r s i c h t l i c h e r Bericht über die Tätigkeit des Vereines Südmark in den zehn ersten Jahren
seines Bestandes. Graz 1900, str. 23.
109
Ranzingerjev, lastnikov steklarne v Šalki vasi, nastala strelska družina, ki je o b
nedeljah imela strelske vaje in tekmovanja n a starem strelišču. 1 8 7 8 . leta je bilo
ustanovljeno Prostovoljno gasilsko d r u š t v o , h k a t e r e m u s o pristopili m e š č a n i ,
ki s o bili pripravljeni p o m a g a t i v sili. Leta 1 8 8 0 pa je nastal kočevski nemški
T u r n v e r e i n k a k o r tudi p o d p o r n o d r u š t v o za p o m o č i potrebne gimnazijce.
Naslednje leto so kočevski meščani ustanovili kočevsko skupnost N e m š k e g a
p r o s v e t n e g a z d r u ž e n j a . V letu 1 8 8 3 p a so se učitelji zbrali v K o č e v s k e m
n e m š k e m učiteljskem d r u š t v u . P o letu 1 9 0 0 so nastala še n o v a društva, in sicer
K o č e v s k o n e m š k o obrtniško d r u š t v o in K o č e v s k o gledališko d r u š t v o ,
Številni Kočevarji, ki s o se v zadnjih desetletjih 19. stoletja izselili, so tudi v
tujini ustanavljali svoja d r u š t v a , v e č i n o m a s socialnim p o u d a r k o m ali p a z a r a d i
družabnosti:
no
1889
1891
1900
1901
1902
1919
p r v o avstrijsko p o d p o r n o d r u š t v o v Clevelandu, Ohio;
o b bolezni je svojim č l a n o m izplačevalo 5 dolarjev
boleznine na teden;
d r u š t v o N e m c e v iz Kočevja na Dunaju;
kočevski moški pevski z b o r v Brooklynu, N.Y.;
k o č e v s k o p o d p o r n o d r u š t v o za bolnike v Clevelandu, Ohio;
nemško-avstrijsko p o d p o r n o d r u š t v o v Clevelandu, Ohio;
d r u š t v o Gotscheerland v G r a d c u
M e s t o Kočevje je v letih 1 8 4 3 / 4 4 dobilo p o m e m b n o socialno u s t a n o v o ,
m e s t n o bolnišnico. Leta 1 8 9 6 je Kočevje dobilo tudi elektriko in v o d o v o d , k a r je
b i l o p o s e b n o p o m e m b n o v tej sušni deželi z a r a d i n a r a š č a j o č e g a števila
prebivalstva okrajnega m e s t a .
Glede števila prebivalstva na n e m š k e m jezikovnem otoku, to je v nekdanji
grofiji in poznejšem vojvodstvu, navajajo publikacije različne številke. V z r o k
tega je m o r d a tudi to, da je bila p r v o t n a enotnost z a r a d i n o v e razdelitve n a
u p r a v n e enote p o r u š e n a .
1823
1857
1869
1869
(Joseph v o n R u d e s h )
(Cari von C z o e m i g starejši)
(Kari J. Schröer)
(Kari von C z o e m i g mlajši)
1880
1890
1900
ljudsko štetje
ljudsko štetje
ljudsko stelle
18.000 oseb
2 2 . 8 9 8 oseb
2 5 . 9 1 6 oseb
21.301 prisotnih oseb
(13.055 žensk, 8.266 moških)
2 3 . 4 4 3 oseb n e m š k o
19.047 oseb g o v o r e 1 8 . 5 6 5 oseb čih
M a j h n o število moških oseb si je treba razlagati z odsotnostjo krošnjariev, ki
s o bili p o v e č m e s e c e v z d o m a in so se o d leta 1 8 8 0 tudi izseljevali v A m e r i k o .
Šele z leti s o se p r i d m ž i l a A m e r i k a n c e m tudi dekleta. Tudi izseljevanje v
A m e r i k o je prispevalo k zmanjšanju števila nemških prebivalcev, m e d t e m ko je
priseljevanje slovenskih m d a r j e v na območju m e s t a spreminjalo razmerje.
13 Franz Hnier, v: Jubiläums-Festbuch (kot ad 3 ) , str. 215.
14 Jubiläums-Festbuch (kot ad 3), str. 240. - Gottscheer Gedenkbuch, izdala Kočevska Relief
Association Inc., Brooklyn, N.Y. / 1 9 4 6 / , str. 48.
15 Ivan Simonič {kot ad 1), str. 128.
N a v a j a m nekaj p r i m e r o v teh s p r e m e m b m e d l e t o m a 1 8 8 0 in 1 9 0 0 :
m
Te "spremembe" se s e v e d a n e nanašajo v v s e h primerih n a priseljevanje in
odseljevanje, a m p a k tudi n a nihajočo n a r o d n o z a v e d n o s t in vplive z različnih
strani. P o n e k o d je i m e l a p o m e m b n o v l o g o misel n a d o l o č e n e p r e d n o s t i .
P r i m e r j a v e številk v p o s a m e z n i h publikacijah kažejo, d a je pri navajanju
p o t r e b n a previdnost. P r e g l e d pol, izpolnjenih ob ljudskem štetju v stari Avstriji,
v katerih je bilo vprašanje o p o g o v o r n e m jeziku, bi utegnil p r i p o m o č i k enotnejši
primerjavi.
P o m e m b e n v i r o r a z m e r a h v p r v i p o l o v i c i 1 9 . stoletja s o p o d a t k i v
franciscejskem katastru. O stanu, družinskih r a z m e r a h , izselitvah in poklicnih
m o ž n o s t i h , d o b i m o d r a g o c e n e p o d a t k e v župnijskih družinskih popisih z
n a s l o v o m Status a n i m a r u m . Ti vpisi s o se v p o s a m e z n i h kočevskih župnijah
začeli o b različnem č a s u .
Kot u p r a v n o in g o s p o d a r s k o središče je n a p r v e m m e s t u Kočevje, ki je dobilo
m e s t n e p r a v i c e leta 1 4 7 1 .
L e t a 1831 je bilo p o oceni K a t a s t r a l n e g a elaborata d a v č n e občine m e s t a
Kočevje v m e s t u 1 1 4 3 d u š o z i r o m a 5 5 9 moških in 5 8 4 žensk. Živeli so v 2 2 0
d r u ž i n a h . Imeli s o 161 stanovanjskih hiš; o d teh so imele s a m o tri hiše p o d v e
nadstropji in 96 p o eno, ostale p a so imele p o e n o d o d v e sobi v pritličju. Č e
p r i m e r j a m o številke, je m o g o č e sklepati, da je v pritličnih hišah živela p o e n a
d r u ž i n a , v večjih hišah p a p o dve. Večina hišnih lastnikov je imela tudi zemljo.
1 0 5 četrtnjakov je imelo 8 d o 10 j o h o v zemlje ( = 4 1 / 2 d o 5 3 / 4 ha), m e d 3 2
petosminskimi kmeti p a so imeli največji v lasti deset d o dvanajst j o h o v (oralov)
( = 5 3 / 4 - c a . 6,9 h a ) . Najmanjši lastnild, 9 kočarjev (1 d o 2 joha) in 11 bajtarjev
( 1 / 2 joha), so le m a l o prispevali k preskrbi m e s t a z živili. D o k u m e n t ne p o v e
ničesar o posesti, ki je p r i p a d a l a štirim mlinom, ž u p n i š č u , šoli in g r a d u . P o l e g
preživljanja z zemljo so se prebivalci preživljali tudi s trgovino. P o l e g mlinarjev
so bili tu še mesar, usnjar ter nekaj krojačev in čevljarjev. Torej je manjkala še
cela v r s t a p o m e m b n i h obrtnikov, kot na p r i m e r tkalci in barvarji ter obrtniki iz
v s e h g r a d b e n i h shx)k. K o t s e j e spodobilo z a središčno funkcijo mesta, s o v njem
živeli štirje duhovniki, sedem u r a d n i k o v in n e o m e j e n o število stražnikov.
Ž i v i n a v m e s t u je v prvi vrsti služila preskrbi: imeli s o 2 2 7 krav in 161 svinj.
Svinje so redili z a "mesne izdelke in slanino z a gospodinjstva", 8 7 konj in 4 4
16
Klaus Grothe ( k o t
ad
3), s t r . 73 in
dalje.
volov so uporabljali kot v l e č n o živino na obdelovalni zemlji in verjetno tudi 2a
p r e v o z pri trgovanju. I z v e m o tudi, da je bil v s a k o s r e d o sejem, na k a t e r e m je
imel posebno v l o g o u v o z žita iz okolice K a r l o v c a na H r v a š k e m . Prebivalci
k o č e v s k e g a g o s p o s t v a so kupovali žito zato, ker d o m a č a žetev z a r a d i
premajhnih obde ovalnih površin ni z a d o s t o v a l a za preskrbo.
Iz o d g o v o r o v je nadalje razvidno, d a so bile glavna h r a n a v m e s t u vrtnine,
verjetno zelje in r e p a p a tudi krompir, in d a so ljudje redkokdaj uživali m o č n a t e
in še redkeje m e s n e jedi. Podatek, da je bilo v i n o priljubljena pijača, p r e s e n e č a ,
kajti n a K o č e v s k e m skorajda ni bilo vinske trte. Sicer o prehrani, žal, ni
natančnejših p o d a t k o v .
112
Z a z g l e d e razmer v kočevskih podeželskih občinah sem izbrala nekaj
naselbin blizu m e s t a v župniji Stara C e r k e v in majhno z a k o t n o občino Spodnji
L o g na jugu, ki meji na Kolpo. V prvi skupini s o poleg župnije v Stari Cerkvi še
Mlaka, Breg, Slovenska v a s . K o n c a v a s in Gorenje. P o vknjiženih g r a d b e n i h
parcelah in načrtih s o v Stari Cerkvi leta 1 8 2 5 razdelili 2 6 hišnih številk. R a z e n
ž u p n i š č a (št. 1) in hišnih številk 2 7 in 2 8 , ki so stale na majhnem zemljišču, n a
katerem ni bilo g o s p o d a r s k i h poslopij, so bili lastniki kmetje. Ti s o sestavljali
g o s p o d a r s k o s t r u k t u r o vasi. Posebej stoječe postopje na začetku ceste, ki je
vodila proti severu v vas, je o z n a č e n o kot mesarija. Spadala je p o d župnišče,
upravljal pa jo je k m e t z Male Gore. P o podatkih iz zemljiške knjige je bilo v
Srednji vasi v prvi četrtini 19. stoletja še v e č kot 9 0 odstotkov poslopij lesenih.
Pod zemljiškoknjižno številko župnišča s p a d a tudi šolsko poslopje, ki n i m a
svoje številke. O s n o v n a šola je bila n a m r e č ustanovljena m a l o prej, leta 1 8 1 9 .
Skoraj vse stanovanjske hiše so bile o b zahodni strani ceste. Z a dvorišči so
se razprostirali majhni sadovnjaki in dalje številna ozka polja. Vsak k m e t j e imel
svoj ozek p a s poljske površine, ki je bila - tako kot v ostalih kočevskih naseljih skupna.
K o n e c 1 9 . stoletja je Stara C e r k e v imela ž e 4 6 hišnih številk, m e d katerimi so
bili tudi neko pogorišče, šolsko poslopje, zemljišče s p o d r t o hišo in železniška
postaja. Velikost posesti ni r a z v i d n a iz zemljiške knjige o k r o g leta 1 8 2 5 , v e n d a r
pa je r a z v i d n a iz knjige Status a n i m a r u m o b p r e l o m u stoletja. V njem najdemo:
sva k m e t a , e n e g a tričetrtinskega kmeta, pet četrtnjakov, tri osminske k m e t e in
d e v e t bajtarjev. Večja posestva s o verjetno obstajala ž e v z a č e t k u stoletja. Kasneje
s o se jim pridružili bajtarji, katerih velike hišne številke pričajo o kasnejši
graditvi. M e d bajtarji je bil tudi k o v a č kot edini obrtnik v vasi.
E d e n izmed osminskih k m e t o v se je priselil z M o r a v s k e g a ž e v z a č e t k u
stoletja, v lasti je imel majhno hišno zemljišče v stranski ulici blizu cerkve, ki je
leta 1 8 2 5 p r i p a d a l o n e k e m u Mihaelu Erkerju. Ostali priseljenci s o bili: bajtar iz
Retja v župniji Loški Potok, eden iz P r e z i d a na H r v a š k e m , eden iz Dolenje vasi,
ostali bajtarji so imeli tipične kočevske priimke in so v g l a v n e m izhajali iz župnije
Stara C e r k e v . Lastnik cele kmetije je bil tudi upokojeni c.k. vodja ž a n d a r m e r i j s k e
p o s t a j e , t o r e j n e k m e t . O č i t n o se je n a p o s e s t v o p r i ž e n i l ; r o d i l se je v
Scharfenbergu v okolici Krškega in je bil slovenske narodnosti, žena p a je bila
K o č e v a r k a . Tudi železniški uradnik, ki je prišel s Trate, župnija Škofja Loka, ni
bil d o m a č i n . D r u g a č e je bilo z učitelji, ki so bili Kočevarji iz Stare C e r k v e .
17 Jubiläums-Festbuch (kot ad 3), str. 130.
Slovenska v a s je bila največja v a s v župniji. L e t a 1 8 2 5 je imela 4 3 hišnih
številk, o d katerih d v e nista bili podeljeni. Kraj je imel obliko obcestne vasi: e n o
s a m o poslopje, ž a g a , je stalo zunaj kraja ob Rinži, edini vodi daleč n a o k r o g . D v e
hiši sta imeli zelo m a j h n o zemljišče in njune prebivalce verjetno lahko o z n a a m o
kot bajtarje. S a m o 1 5 odstotkov poslopij je bilo zidanih, to so bile p r a v g o t o v o
stanovanjske hiše. O k r o g leta 1 9 0 0 je v a s imela 61 hišnih številk, od katerih je
treba odšteti d v e pogorišči in d v e porušeni hiši. Hiša, v kateri je stanoval neki
učitelj, še ni imela številke. Kolikor so podatki vpisani, so bili v Slovenski vasi
trije lastniki celih kmetij, d v a tričetrtinska kmeta, en potosminski kmet, 21
polovičnih kmetov, en triosminski, šest četrtinskih, štirje osminski kmetje in
petnajst bajtarjev. E n lastnik cele kmetije je imel še gostilno, m e d t e m ko je bila
neka tričetrtinska kmetija v lasti upokojenega svetnika deželnega sodišča. Vaški
k o v a č je prebival n a osminski kmetiji, ostali obrtniki, kot kolar, z i d a r in
k a m n o s e k , so bili bajtarji. I z tega je m o g o č e sklepati, d a obrtniki niso bili dediči
kmetij, saj so si postavili svoje majhne d o m o v e na dotlej neobdelanih zemljiščih.
M l a k a je leta 1 8 2 5 m e d 2 3 hišnimi številkami imela "dominikalno hišo" n a
robu velikega v a š k e g a jezera o z i r o m a mlake. T o poslopje je s e v e d a s p a d a l o p o d
g o s p o s t v o . K podružnični cerkvi sv. Filipa in Jakoba, tipični kočevski cerkvici,
je spadala majhna stavba, ki je o z n a č e n a kot "Kasten" (kašča). Vsekakor je rabila
z a s p r a v i l o d a j a t e v v n a t u r a l i j a h , n a m e n j e n i h ž u p n i k u , m e d t e m k o je
d o m i n i k a l n a hiša sprejemala oddaje, n a m e n j e n e zemljiški g o s p o d i . D e s e t
zidanih stanovanjskih hiš je sestavljalo 2 0 odstotkov poslopij v vasi. M o ž n o je,
da je ta r a z m e r o m a velik delež zidanih hiš posledica kakšnega p o ž a r a . Z i d a n a
cerkev z leseno lopo, ki je bila na griču nekoliko p r o č od vasi, je bila, kot lahko
s k l e p a m o p o b a r o č n i o p r e m i , starejša, č e p r a v je V a l v a s o r n e omenja.
V a s se je očitno razvila iz zaselka, katerega število hiš in posestev se je
p o m n o ž i l o zaradi delitve m e d dediče. D o konca stoletja je število hiš n a r a s l o n a
4 5 , torej se je v 7 5 letih podvojilo. T o pojasnjuje tudi veliko število bajtarjev,
n a m r e č devetnajst. N a teh malih gospodarstvih so živeli vaški obrtniki: krojač,
d v a čevljarja, m i z a r in kamnosek. Večja, p r v o t n a posestva so bila razdeljena m e d
enajst polovičnih, devet četrtinskih in pet osminskih kmetov, o e n e m posestvu
ni p o d a t k o v . Ob nastanku vasi so verjetno oddali o s e m kmetij o z i r o m a naselili
o s e m družin.
P o d o b e n razvoj od zaselka d o g r u č a s t e vasi je p r a v g o t o v o doživela tudi
K o n c a v a s , ki je o k r o g leta 1 8 2 5 imela petnajst hišnih številk. E n a hiša ni imela
kmetijskega zemljišča in številka petnajst je o z n a č e n a kot občinsko poslopje.
S a m o tri hiše so bile zidane, m e d t e m ko so bila v s a ostala poslopja, to je 9 3 , 5
odstotka, lesena. Število hiš se je d o leta 1900 p o v e č a l o na 2 4 . K o n c a v a s je m o r d a
nastala kot p o d r u ž n i c a Srednje vasi. Tudi K o n c a v a s je p r v o t n o verjetno štela
o s e m kmetij. O b koncu 19. stoletja so h kraju spadale tri cele kmetije, ena
tričetrtinska, s e d e m polovičnih, ena triosminska, d v e četrtinski, ena osminska
kmetija in šest bajtarjev. Pri eni hiši ni n a v e d e n a velikost posestva, d v e hiši p a
sta bili porušeni. V Konci vasi je bil takrat en s a m obrtnik, in sicer krojač, ki je
prišel s Č e š k e g a in se oženil z Gomjeložanko. Od štirih najemnikov v vasi so
trije delali kot r u d a n i v rudniku Šalka vas. Le-ti in en bajtar so se priselili o d
drugod.
Gorenje je leta 1 8 2 5 imelo jasno obliko g r u č a s t e vasi z devetnajst hišami;
prečkala jo je cesta, ki je vodila od Srednje vasi d o M a l e Gore. D v e stavbi sta stali
p r o č od ceste: ena, ki je veljala za bajto, in d r u g a , ki je sicer s p a d a l a h Gorenju, a
113
je b r e z p o d a t k o v . P a č p a se pobliže s e z n a n i m o z d r u ž i n a m i v Gorenju. H i š a
številka 18 je ž e o d nekdaj dajala streho vaškim pastirjem v času, ko s o opravljali
delo v vasi. Številko 19, "občinsko hišo", je občina dajala starim p a tudi mlajšim
ljudem, ki niso imeli stanovanja, za določen č a s .
O k r o g leta 1 8 2 5 je Gorenje štelo devet zidanih poslopij, k a r je bilo 1 8
o d s t o t k o v v s e h stavb. Tudi tukaj se zastavlja vprašanje, ali rü kakšen poprejšen
p o ž a r povzročil, d a je bilo toliko hiš zidanih. O k r o g leta 1 9 0 0 je Gorenje štelo ž e
3 2 hiš.
114
Tudi ta v a s je s p r v a štela osem kmetij, ki s o se ob p r e l o m u stoletja spremenile
v e n o celo kmetijo, e n o tričetrtinsko, enajst polovičnih, tri četrtinske kmetije in
trinajst bajt. E n bajtar je bil kamnosek. T o je bil s o r a z m e r n o p o g o s t poklic. V
Gorenju je bilo tudi veliko število stanovalcev najemnikov, od katerih se je
večina priselila, in sicer trinajst družin in ena s a m s k a oseba. O s e m družinskih
o č e t o v je delalo v r u d a r s k e m poklicu.
Breg, ki je leta 1 8 2 5 imel le 6 hiš, je d o konca stoletja štel že 21 hiš. H i š n a
številka šest je leta 1 8 2 5 pripadala mlinu, ki je stal na Rinži. Naselje je očitno
nastalo o b glavni prometnici Kočevje-Ljubljana, in sicer na zemljišču, ki je
o b s e g a l o tri kmetije. D o leta 1 9 0 0 so bili t a m štirje polovični kmetje, trije
četrtinski, d v a osminska k m e t a in devet bajtarjev. Tri hiše b r e z p o d a t k o v so
verjetno s p a d a l e k bajtarjem. M e d prebivalci sobili tudi gostilničar, p i s m o n o š a ,
tesar in financar, nadpreglednik finančne straže. Ta in še en bajtar sta bila p o
r o d u s Štajerskega.
N a k r a t k o lahko p o v z a m e m o , d a je kljub bližini m e s t a Kočevja leta 1 8 2 5 bil
večji del poslopij iz lesa in da takrat očitno ni bilo izučenih vaških obrtnikov, k a r
upravičuje d o m n e v o , d a so obrtniška dela opravljali kmetje sami in si p o m a g a l i
m e d seboj. Oblike vasi s o različne in so bolj ali manj sklenjene. Vse že o m e n j e n e
vasi s o imele s k u p n o obdelovalno zemljo razdeljeno v o z k a p o d o l g o v a t a polja.
T a oblika njiv izvira še iz č a s a nastanka vasi.
Žal ni m o g o č e navesti števila prebivalcev in otrok za leto 1 8 2 5 . Obstajajo p a
podatki iz konca stoletja o d 1 8 8 0 d o 1 9 0 0 .
Izvenzakonska rojstva so bila zelo redka, k a r priča o moralni strogosti
Kočevarjev.
Proti k o n c u 19. stoletja se je začelo izseljevanje v A m e r i k o o z i r o m a v
Z d r u ž e n e d r ž a v e . Prvi izseljenec je sicer zapustil d o m o v i n o že 1853. leta, v e n d a r
s o se d o 1 8 8 0 . leta le p o g u m n i posamezniki odpravili č e z ocean. P o t e m se je
18 Wilhelm Krauland, Aus langst vergangenen Tagen. Ein Beitrag z u r Familiengeschichte von
Obrem. 14. in 15. nadaljevanje. V: Gottscheer Zeitung, febmar in marec 1976, priloga 81, str. 1, in
priloga 82, Str. 1.
izseljevanje tako razmahnilo, d a j e skoraj vsaka v a s imela svoje Amerikance. Bile
so tudi d r u g e dežele, k a m o r so se Kočevarji izseljevali za v e d n o ali p a le z a č a s n o .
P r a v i l o m a ni m o g o č e povedati, k d o izmed izseljencev se je vrnil, d a bi s
prihranki izboljšal kmetijo. D o p r v e svetovne vojne so se izselili:
Iz
Stare C e r k v e
K o n c e vasi
Gorenja
Slovenske vasi
Mlake
Brega
V Ameriko
48
46
24
57
50
23
V d r u g e kraje
22
6
13
21
14
13
S selitvijo v d r u g e kraje so mišljene dežele d o n a v s k e monarhije. P r e d n o s t so
imeli kraji na Kranjskem, p r e d v s e m Ljubljana, p o t e m Koroška, Štajerska, Dunaj
in H r v a š k a . L e en K o č e v a r iz župnije Srednja v a s se je naselil v T o r g a u u n a
Pruskem.
Ženitni okoliš je bil majhen; tudi izseljenci v Ameriki so se poročali skoraj
izključno z dekleti iz d o m o v i n e . Priseljeni samci so si izbrali za žene K o č e v a r k e .
Z a n i m i v o je tudi poklicno usposabljanje mladih. Opaziti je, da je bila župnija
Srednja v a s n a p r v e m mestu. V uk k obrtniku ali t r g o v c u so šli le r e d k o v m e s t o
Kočevje, kjer so bile m o ž n o s t i omejene. Rajši so si izbrali u č n a m e s t a n a
Štajerskem in K o r o š k e m ; neki učenec je šel v Dolenjo v a s . P o ustanovitvi nižje
gimnazije v Kočevju (1871) je m o g o č e ugotoviti večje število študentov, ki so bili
skoraj vsi iz Srednje vasi. Poklici oseb, rojenih d o konca 19. stoletja: štirje učitelji,
d v e učiteljici, štirje pravniki, d v a duhovnika, ena farmacevtka, en študent
filozofije. M e d t e m ko se je del študiranih ljudi vrnil v d o m a č i kraj, s e j e p o drugi
strani zaradi izseljevanja v A m e r i k o število prebivalstva zmanjšalo. Ni z n a n o ,
zakaj iz župnije Srednja vas, kljub temu d a so leta 1 8 9 2 odprli rudnik, ni izšlo
v e č rudarjev. M o r d a je rudniška družba dajala prednost izkušenim rudarjem iz
drugih podjetij, ki jih je imela v lasti. Ti rudarji p a so bili povečini Slovenci, k a r
je p o drugi strani spremenilo strukturo prebivalstva tako glede poklica k a k o r
tudi glede m a t e r i n e g a jezika. N a splošno p a je znano, d a so se novi priseljenci
d o b r o razumeli s starimi prebivalci.
Bolje s m o obveščeni o majhni občini Spodnji L o g . Priloge k franciscejski
zemljiški knjigi so popolneje ohranjene. M a p a vsebuje p o l e g o d g o v o r o v n a
tiskanem vprašalniku iz leta 1 8 2 3 ali m a l o kasneje tudi z r o k o pisan "katastrski
elaborat o prebivalcih d a v č n e občine Spodnji Log" iz leta 1 8 3 1 , ki n a m razkrije
marsikaj o tedanjem stanju občine ter o življenjskih in gospodarskih r a z m e r a h
v njej.
V območje občine so poleg c e r k v e in njene okolice spadali zaselki Spodnji
Pokštajn, Lapinje in Spodnja Bilpa. Spodnji L o g je bil o d leta 1 7 9 6 sedež krajevne
kaplanije, ki se je odcepila od župnije Stari T r g . V Spodnjem L o g u ni bilo šole,
ustanovljena je bila šele leta 1 8 5 4 .
Spodnji L o g i m a obliko obcestne vasi, ki se r a z t e z a v smeri sever-jug ob vaški
cesti m a l c e navzdol na nadmorski višini 4 9 8 m. L e t a 1831 je štela v a s 5 6
oštevilčenih hiš v o b a n i z 9 0 družinami (479 oseb, od teh 2 2 8 moških in 251
žensk). Hišne številke o d 1 d o 3 5 so bile v Spodnjem L o g u . Tri številke niso bile
r a z d e l j e n e , k a r p o m e n i , d a je Spodnji L o g imel 3 2 s t a n o v a n j s k i h hiš z
115
116
g o s p o d a r s k i m i poslopji in pritiklinami. Hiše so bile d e l o m a zidane, d e l o m a
zgrajene iz tesanega lesa in krite s skodlami. Iz zemljiške knjige je r a z v i d n o , d a
j e b i l o p o l e g c e r k v e , ž u p n i š č a in d v e h k a p e l v S p o d n j e m L o g u o s e m
stanovanjskih hiš vsaj d e l o m a zidanih. Poleg tega je bilo zidanih še devet
gospodarskih poslopij, od katerih so nekatera v p i s a n a kot skednji, č e p r a v je
verjetno šlo za kašče. Imajo k v a d r a t e n tloris in površino 4,84 k v a d r a t n i h klafter
(= 17,4 m 2 ) , so r a z m e r o m a majhna, dolga blizu 4 m. Stojijo izven ostalih poslopij
v zadnjem delu sadovnjaka. K a š č e so n a v a d n o postavljali p r o č od g l a v n e g a
poslopja zaradi nevarnosti p o ž a r a . Z i d a n e so bile tudi štiri peči pri j u ž n e m
izhodu iz vasi, v primerni oddaljenosti od c e r k v e in kmečkih hiš. Stanovanjske
hiše so imele e n o d o d v e sobi v pritličju. Tloris je bil verjetno sestavljen iz treh
delov. V sredini je bila v e ž a (kočevsko "hauš"), v kateri se je kuhalo, je pri
podatkih v zemljiški knjigi niso posebej upoštevali. G o s p o d a r s k o poslopje je,
kot sklepamo, imelo hlev v z i d a n e m pritličju, nad njim p a tesano g u m n o in
p r o s t o r e za spravilo sena in slame. D a je bila večina poslopij narejana iz brun, je
posledica pravice kmetov, d a so sekali gradbeni les v g o z d o v i h zemljiške
g o s p o d e . 1^
Velikost posestva p o s a m e z n i h k m e t o v je zapisana v knjigi Status a n i m a r u m .
E n s a m kmet je imel tričetrt kmetije z 12 d o 15 johi ( = približno 7 - kmetije 8,5
ha); večina kmetov, in sicer 2 5 , je imela četrtino kmetije ali približno 8 johov ( =
4,5 ha). V občini Spodnji L o g je bilo veliko število malih kmetov. Enajst jih je
imelo p o e n o dvaintridesetinko kmetije, to je d o d v a joha ( = 1 / 2 d o 1 h a ) , k a r
s e v e d a ni z a d o š č a l o z a preživljanje družine. Sodeč p o o d g o v o r i h v vprašalniku,
se Spodnjeložani niso ukvarjali z obrtjo, razen s krošnjanenjem p o tujih krajih.
Obdelovali so svojo zemljo za preživljanje sebe in da so se lahko oblekli v zelo
"preproste noše". D e l o na polju so v glavnem opravljale ženske.
Zemlja je bila na splošno slaba, kamnita in občutljiva za sušo. V Spodnjem
L o g u , Spodnjem Pokštajnu in Lapinajh ni bilo tekoče v o d e . Poljski pridelki so
bili slabši zaradi p o z n e g a m r a z a in toče. Delo je bilo o t e ž e n o zaradi raztresenosti
njiv in travnikov na različnih krajih skupne obdelovalne površine občine, saj je
bilo treba na oddaljena polja pešačiti tudi d o tričetrt ure. N a obdelovalni zemlji
so uporabljali m e t o d o triletnega kolobarjenja. V tem obdobju so le e n o leto
gnojili, k e r zaradi pomanjkanja živine ni bilo dovolj gnoja. Kupovali ga niso in
tudi n a d o m e s t k o v o z i r o m a umetnih gnojil niso uporabljali. Večino gnoja so
porabili za zelenjavni vrt, ki so g a pognojili d v a k r a t na leto! V zelenjavnem v r t u
tudi niso kolobarili. Sicer p a so v triletnem ciklusu kolobarjenja p r v o leto
posadili k r o m p i r ( 3 / 4 njive) in p r o s o ( 1 / 4 njive), d r u g o leto pšenico in tretje leto
oves. O krompirju pravi poročevalec, d a j e "takorekoč edina hrana v občini", k a r
je bilo s e v e d a pretirano, ker so poleg že omenjenih žit pridelali tudi nekaj
ječmena, koruze, detelje, zelja, lanu, fižola in korenja. D v e h z a p o r e d n i h kultur
v e n e m letu ni bilo m o g o č e saditi zaradi n e u g o d n i h r a z m e r .
N a majhnem v r t u je kmetica vzgojila zeljne sadike, ki jih je kasneje presadila
na njivo, in pa zelenjavo za kuhinjo. Sadjarstvo je bilo manjšega p o m e n a . Imeli
so le jablane in h r u š k e ter nekaj sliv.
K e r so bili tudi travniki slabi, so jih p r a v i l o m a kosili le enkrat na leto; to jim
je dalo t r d o planinsko seno. T r a v a je bila p o m e š a n a z m a h o m in raznimi zelišči.
19 Ga)r^ Widmer, Urkundliche BeitragezurGeschichtedesGottscheerländchens{1406-1627),
Wien 1931, Str. 51 in 78.
N a travnikih so pobirali tudi vejevje za kurjavo, saj so jih morali p o g o s t o očistiti
n a d l e ž n e g a g r m o v j a , ki jih je preraščalo. K m e č k o delo je bilo torej p o v e z a n o z
različnimi t e ž a v a m i .
Živine je bilo m a l o . V celi občini so imeli:
leta 1 8 2 3
leta 1831
8 konj
97 volov
31 k r a v
19
103
48
14
282
3 2 6 glav drobnice
tovornih konj
vole
krav
juncev
ovac
= 386
5 7 svinj
Poljska dela so opravljali z volmi; konje so verjetno uporabljali za prevažanje
tovora, pri č e m e r so prebivalci tovorih izdelke d o m a č e industrije v d r u g e kraje.
O letu 1831 i z v e m o , d a so konje kupovali na H r v a š k e m in da so bili bolj h r v a š k e
p a s m e . T r g o v s k e z v e z e iz Spodnjega L o g a so bile napeljane proti Hrvaški;
kmetje so kupovali žito v Karlovcu, ker ni bilo dovolj pridelka za lastne potrebe.
V vsaki hiši niso imeli k r a v e . Mali posestniki in kočarji so se morali
zadovoljiti s kozjim m l e k o m . O v c e so redili v glavnem zaradi volne. Iz nje so
tkali loden, ki so g a prodajali n a H r v a š k o . K e r s m o prej omenili, da v Spodnjem
L o g u ni bilo nobene obrti, je torej bilo izdelovanje lodna postranska dejavnost,
ki je n e g r e šteti z a obrt.
Svinje so redili za lastno oskrbo z m e s o m in mastjo. N a večji kmetiji so imeli
konja, štiri vole, d v e kravi, enega junca, šest o v a c , štiri koze in d v e svinji (1831).
Orali so z d v e m a p a r o m a volov, za d r u g a dela je zadoščal en par. K d o r ni imel
lastne v p r e g e , si jo je lahko izposodil pri sosedu. L e n a največjih kmetijah so imeli
hlapca ali deklo. V času poletne paše (6 m e s e c e v ) pa je vas zaposlila n a pašnikih
enega ovčjega in enega kravjega pastirja. Jesenska paša na travnikih je trajala o d
srede s e p t e m b r a d o k o n c a oktobra.
V Spodnji Bilpi je bilo nekaj slabih n e p o m e m b n i h v i n o g r a d o v . P o r o č e v a l e c
iz leta 1 8 2 3 je menil, d a b o d o počasi izginili, ker že 14 let ni bilo nobenega
pridelka. Leta 1831 vinogradi niso omenjeni, m o r d a so bili že opuščeni.
H r a n a prebivalcev Spodnjega L o g a je bila b o r n a . Njene g l a v n e sestavine so
bile k r o m p i r v oblicah, zelje in slab kruh iz ovsene in p r o s e n e m o k e . N e s m e m o
pa pozabiti, d a so pridobivali še kaj d r u g e g a in d a so žito dokupovali. Vse to je
bilo tudi n a m e n j e n o prehrani, razen tistega, k a r so porabili za krmljenje živine.
Naslednje n a v e d b e o Spodnjem L o g u temeljijo na knjigi Status a n i m a r u m
istoimenske župnije, ki vsebuje precej natančne p o d a t k e o celem 1 9 . stoletju. Iz
njih je r a z v i d n o , da se je število hiš v vasi Spodnji L o g p o v e č a l o na 44. Kolikor
je n a v e d e n a velikost posestva, lahko razberemo, da je prihajalo d o delitve večjih
posestev. Oba največja kmeta sta imela torej v s a k p o 5 / 8 kmetije. Njim sledijo
d v e 4,5-osminski kmetiji in sedem polovičnih kmetij. V Spodnjem L o g u se je v
19. stoletju rodilo 6 9 4 otrok. 7 9 jih je umrlo, prej, kot so dopolnili e n o leto, k a r
znese 11,4 %; 1 7 8 ali 2 5 , 6 % jih je u m r i o d o 10. leta starosti. D a n e s se n a m to zdi
zastrašujoče število. Če p a u p o š t e v a m o smrtnost o t r o k v tedanji Avstro-Ogrski
o b k o n c u 1 9 . stoletja, vidimo, d a umrljivost v Spodnjem L o g u ni bila tako
p o r a z n a ! V vsej državi je n a m r e č od sto živorojenih o t r o k u m r l o 2 5 , 4 % ž e v
117
p r v e m letu življenja! T o p a je odstotek, ki je bil v Spodnjem L o g u d o s e ž e n z
desetim letom,
Največje število o t r o k v družini je bilo trinajst, tri d r u ž i n e s o štele p o
dvanajst, d v e p a p o enajst otrok. V dvaindvajsetih d r u ž i n a h sta bila p o d v a
otroka, v enaindvajsetih p o trije in v dvajsetih p o šest.
118
Odseljevanje v Spodnjem L o g u o z i r o m a o d s o t n o s t 2M določen č a s sta
r a z v i d n a iz o p o m b . V nasprotju s Srednjo vasjo in v a s m i v njeni okolici je d o
p r v e svetovne vojne vpisanih le o s e m prebivalcev Spodnjega L o g a , ki s o se
izselili v A m e r i k o , 41 p a jih je odšlo v različne a v s t r o o g r s k e dežele in v N e m č i j o .
S a m o leta 1 8 5 3 je enajst moških živelo v Nemčiji, kjer s o verjetno krošnjarili.
P r e d n o s t n a kraja sta v s e k a k o r bila W e l s in Linz. Č e s m e m o zaupati v p i s o m
spodnjeloškega župnika, se ni nihče izučil ali končal kakšen študij. E n vaški sin
je postal "trgovec v Linzu". Najbrže s o p o d o b n o poklicno p o t ubrali tudi d r u g i
Ložani, ki s o odšli n a tuje.
Priseljenci s o prišli v tem času iz kočevskih vasi ter iz bližnjih slovenskih in
hrvaških vasi, d e l o m a zato, ker so se priženili, in redkeje, ker so kupili kmetijo.
K a ž e , d a je neki župnik v Spodnjem L o g u rad vpisoval d o d a t n e p r i p o m b e .
Večkrat je omenil nezgode: u m r l zaradi pijanosti v Svetlem Potoku: o s e m l e t e n
deček se je "po n e s r e d ustrelil na svatbi"; sedemnajstletnika je zasulo pri izkopu
a p n a ; p e t i n d v a j s e t l e t n i k a - v e r j e t n o krošnjarja - so našli z m r z n j e n e g a v
VValdkirchnu (Gornja Avstrija?). D u š e v n e in telesne hibe je napisal na rob: "malo
neumen"; "pritlikav", se pravi majhne rasti; pri nekem otroku "manjka kolesce"
- verjetno d u š e v n o zaostal - drugi spet je bil "trapast", k a r je p o m e n i l o isto.
Posebej je opazil slabosti značaja: "hudoben fant" je p o t e m odšel n a O g r s k o ;
n e k e g a družinskega očeta je označil za "homo malitiosus", d r u g e m u p a p o
ž u p n i k o v e m mnenju "ne g r e zaupati". Včasih p a je poudaril lastnosti, ki so se
njemu zdele pozitivne: "bilje dober človek, r a d je hodil v cerkev, nosil je križ pri
procesijah". O s t r o se je lotil hudobnih žensk: "Bolje se je kregati s h u d i č e m kot s
t o Ksantipo", ali: "Hudič n e m o r e b i t i hujši o d nje".
V ljudski kulturi je 1 9 . stoletje p r i n e s l o m a r s i k a t e r o s p r e m e m b o . T e
s p r e m e m b e p a niso v e d n o pomenile, d a se je g o s p o d a r s k a r a v e n prebivalstva
izboljšala.
V d r u g i polovici t e g a č a s o v n e g a obdobja so se najprej m o ž j e odrekli
tradiciona ni noši v prid obleki, ki se je u d o m a d l a p o v s o d p o svetu. Krošnjarji
s o bili prvi, ki s o prinesli d o m o v m o d n a oblačila. V m e s t u Kočevju so se tudi
ženske ž e oblačile p o n o v e m . T r a d i d o n a l n e n o š e so sicer shranili in jih prinesli
n a dan, r e d m o , za pustovanje, p r e d v s e m p a o b posebnih praznikih, ko so želeli
poudariti svojo tradicijo. Spomin n a raznoličnost kočevske n o š e se je izgubil. N i
se v e č vedelo, da je poleg bele m o Š k e n o š e bila Še t e m n a , z a r a d i katere se je tudi
g o v o r i l o o "črnih Kočevarjih". Leta 1 8 3 8 je Mihael Wolf, ž u p n i k iz Mozlja, poslal
poljskemu etnografu E m i l u K o r y t k u opis ženske noše iz župnije Črmošnjice. I z
tega opisa in kasnejših p o d a t k o v je r a z v i d n o , da s o K o č e v a r k e v tej dolini nosile
obleko, p o d o b n o oni iz Poljanske doline. V g l a v n e m so n a jezikovnem o t o k u
nosili p r a z n i č n o o b l a d l o , ki je spominjalo na g o t s k o m o d o . V zadnjem obdobju,
k o so se še oblačili p o starem, se je pojavila lanena obleka, ki je preskočila v e č
20 Meyers Konversations-Lexikon, 5. izdaja, Leipzig-Wien 1897, zvezek X, str. 122.,
Stoletij z g o d n j e g a razvoja in je bila sedaj, ne glede n a belo d o m a č e platno in
n a g u b a n o krilo, p o d v p l i v o m s o d o b n e m o d e .
K a d a r so proti koncu stoletja n a K o č e v s k e m obnovili kakšno k m e č k o hišo,
to ni bila v e č brunarica, t e m v e č z i d a n a hiša. T e s a n e dele starejših hiš s o z a m a z a l i
z m a l t o in jim t a k o dali v i d e z zidanih stavb. V premožnejših v a s e h so nastajale
e n o n a d s t r o p n e hiše, kot n a p r i m e r v Koprivniku, Kočevskih Poljanah in Mozlju,
kjer s o se še d e l o m a ohranile. Majhne, eno- in d v o r a z r e d n e ljudske šole so bile
videti kot m a j h n e zidane kmečke hiše.
K m e č k o orodje so v 19. stoletju še nekoliko izboljšali. Kupili s o p r v e železne
p l u g e in n a m e s t o težkega dvojnega j a r m a pri volovski v p r e g i se je u d o m a č i l
enojni, ki je o m o g o č i l bolj p r o s t o gibanje. ^2
KroSnjarii so v mestih a v s t r o o g r s k e monarhije najprej prodajali j u ž n o sadje,
kasneje p a s o uvedli neke v r s t e igre n a srečo, pri katerih so kupci s številkami
vlekli dobitke iz v r e č e . Dobitki s o bili fige, pokalice, datlji, v e č i n o m a p a lepe
škatlice s sladkorčki. T u in t a m si je krolšnjar prislužil s k r o m n o premoženje, ki
m u je o m o g o č i l o , d a se je naselil kot t r g o v e c v e n e m i z m e d m e s t d o n a v s k e
monarhije. Kočevarji torej niso v e č prodajali d o m a izdelanih lesenih p r e d m e t o v ,
kot s o počeli Ribničani.
Z a p r o u č e v a n j e k o č e v s k e z g o d o v i n e in k u l t u r e je 1 9 . s t o l e t j e z e l o
p o m e m b n o . P o t e m ko je Baltazar H a c q u e t v svojih publikacijah o Kranjski
u p o š t e v a l tudi Kočevarje, s o m u s č a s o m a sledili še drugi, kot na p r i m e r ribniški
grajski g o s p o d J o s e p h pl. Rudesh, P e t e r pl. Radics, Vinzenz F. K l u a Stanko V r a z
in k m a l u tudi prvi raziskovalec o d zunaj. Kari Julius Schröer z Dunaja. Ob k o n c u
t e g a obdobja se je začelo zbiranje in p r o u č e v a n j e b o g a t e g a ljudskega izročila, s
č i m e r s o se ukvarjali kočevski učitelji in prvi znanstvenih H a n s Tschinkel, ki se
je rodil v Svetlem P o t o k u . Z njim je nastalo n o v o obdobje raziskovanja kočevskih
n a r o d n i h pesmi in narečja, ki je v 2 0 . stoletju obrodilo b o g a t e sadove. ^3 P o b u d o
z a t o p o m e m b n o delo je dal Tschinklov u ä t e l j na praški univerzi, ljubljanski
rojak Adolf Hauffen, Id je napisal p r v o zemljepisno in n a r o d o p i s n o knjigo o
Kočevju in v njej upošteval vsa kulturna območja.^* S H a n s o m Tschinklom p a
s o prešle najpomembnejše n a r o d o p i s n e raziskave v r o k e Kočevarjev, ki so
kasneje tudi sami prispevali svoj delež k boljšemu p o z n a v a n j u k o č e v s k e g a
j e z i k o v n e g a otoka.
21 M a r i a KumiegrflbCT-,Razvojkočevskenoše. D i e E n t w i c k l u n g d e r G o t t s c h e e r T r a c h t . K o č e v j e
1991.
22 M a r i a Kundegraber, E i n K a p i t e l a u s d e r G o t t s c h e e r G e r ä t e k u n d e : D i e O c h s e n j o c h e . V:
J a h r b u c h für o s t d e u t s c h e Volkskunde, zv. 1 0 , 1 9 6 6 / 6 7 ( M a r b u r g - L a h n 1%7), str. 9 7 .
23 H a n s Tschinkel, G r a m m a t i k d e r G o t t s c h e e r M u n d a r t . H a l l e a. S. 1 9 0 8 .
24Adolf Httuffen, D i e d e u t s c h e S p r a c h i n s e l G o t t s c h e e . G e s c h i c h t e u n d
L e b e n s v e r h ä l t n i s s e , Sitten u n d G e b r ä u c h e , S a g e n , M ä r c h e n u n d L i e d e r . G r a z 1 8 9 5 .
Mundart,
129
BESEDA O AVTORJU
Maria Kundegraber, dr., etnologinja,
od 1955. do 1970. letaznanstvenasodelavka
Österreichischen Museum für Volkskunde
na Dunaju, po tern letu zaslužna za pos­
tavitev oddelka Štajerskega deželnega
muzeja Joanneum na gradu Stainz in od
leta 1981 do upokojitve vodja Steirischen
Volkskundemuseum v Gradcu. Bila je
študentka (Volkskimde) Viktorja Geramba
in Hannsa Korena, med službovanjem na
Dunaju p a se je na pobudo Leopolda
Schmidta začela ukvarjati z raziskovanjem
220 Kočevarjev. Od leta 1961 dalje je o njih
• napisala celovrstočlankov. Poosemdesetih
letih, v katerih se je posvetila predvsem
muzejskemu delu in štajerskim temam, se
sedaj v pokoju spet intenzivno posveča
raziskovanju Kočevarjev.
.
ABOUT THE AUTHOR
Dr. Maria Kundegraber, ethnologist,
worked from 1955 to 1970 as scientific re­
searcher at the Österreichischen Museum
für Volkskunde in Vienna; after moving to
Graz, thanks to her efforts, the department
of the Styrian museum Joanneum in the
castle Stainz was established. From 1981
until her retirement she was director of the
Steirischen Volkskundemuseum in Graz. A
student (Volkskunde) of Viktor Geramb
and Harms Koren, she began studying the
residents of Kočevje during her employ­
ment in Vienna, encouraged by Leopold
Schmidt, and since 1961 has been writing
extensively about them. During the 1980s
she devoted herself primarily to museum
work and Styrian themes. Now retired, she
has once again taken up the intensive study
of Kočevje.