kriza spodbuja razvoj zadrug kriza spodbuja razvoj

S P O D E Ž E L JA . S I
št. 28 / 2013, 1. januar 2013
STROKOVNA
PRILOGA O
ZADRUŽNIŠTVU
ZADRUGE ZA
DOMAČE
LASTNIŠTVO
LJUBLJANSKIH
MLEKARN
COGECA IMA
NOVO
PREDSEDSTVO
RAZVOJNE
MOŽNOSTI
ZELENJADARSTVA
V SLOVENIJI
USTANOVLJENA
UPRAVA RS ZA
VARNO HRANO
PRIHAJA DOBA
LESENIH
NEBOTIČNIKOV
KRIZA
SPODBUJA
RAZVOJ ZADRUG
쮿 IZ INTERVJUJA
IVAN KURE
쮿 IZOBRAŽEVANJA
V JANUARJU
Pravo zadružništvo bo živelo, če bodo dani pogoji in
pozitivno okolje za delovanje obstoječih in nastanek novih
kmetijskih, socialnih, potrošniških in mnogih drugih zadrug.
Zadružna zveza Slovenije pripravlja v začetku
leta vrsto izobraževanj, začenši z zadružno
akademijo in regijskimi srečanji zadružnikov.
548*'3&543:)'&
?&21&)*
S plaËilno kartico Activa Maestro
)JüJQSJGFSPJ8QT[JSNOJQFMPTI[NLZOJÅLTYT[NST
SF[XJMGFSPTRFYNM[8QT[JSNONNS
[J[WTTGRT§OZ'7*?574;.?./*
Odpri RA»UN ZA MLADE UWN)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJ
NSN_PTWNXYNÅJÅYJ[NQSJIWZLJ:,4)3489.
'WJ_UQF§ST[TIJSOJWF§ZSF
ZLTISTTGWJXYT[FSOJXWJIXYJ[SFWF§ZSZ
RTýSTXYUWNITGNY[JQNRNYF_FINOFPJNSÅYZIJSYJ
N_WJISNQNRNYXUTQT[N§SNRNXYWTÅPNTITGWNY[J_FÅYZIJSYJ
RTýSTXYUWNITGNY[JPFWYNHJ&HYN[F2FXYJW(FWI_FÅYZIJSYJNS
GWJ_UQF§JSITXYTUITJQJPYWTSXPJGFSPJ
;FWSJOÅJUTXQT[FSOJ_828TG[JŊFSOJR
Za 1 EUR na mesec ob vsakem dvigu ali opravljenem nakupu s kartico Activa Maestro
ali Activa MasterCard prejmeš sms-obvestilo o opravljeni transakciji. Tako si vselej
prepriËan, da si nakup s kartico ali dvig gotovine na bankomatu zagotovo opravil ti!
Veè na www.dbs.si in v 85 poslovalnicah banke.
UVODNA MISEL
ZADRUŽNIŠTVO
IMA VREDNOTE
Peter Vrisk,
predsednik Zadružne
zveze Slovenije
S PODEŽELJA.SI
Izdajatelj:
Zadružna zveza Slovenije, z.o.o.,
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Sedež uredništva:
Miklošičeva 4,
1000 Ljubljana
Odgovorna urednica:
mag. Anita Jakuš
Pomočnica urednice:
Bojana Jerina
Tisk:
Grafiko, d.o.o.,
Ponova vas 72,
1290 Grosuplje
Računalniška postavitev in
priprava za tisk:
Studio N, Ljubljana
Lektoriranje besedil:
Lidija Jurman
Naklada: 40.000 izvodov
Časopis je brezplačnik, ki
izhaja mesečno.
Spletna izdaja časopisa na
www.spodezelja.si
Datum natisa:
1. januar 2013
ISSN 2232–4038
Več kot 140 let organiziranega zadružništva v Sloveniji je še utrdilo vlogo in pomen
zadrug v mednarodnem letu zadrug 2012, ki ga je razglasila Generalna skupščina
Združenih narodov. V Sloveniji smo spet začeli govoriti o zadružništvu, vrednotah,
ki nas povezujejo in vodijo k sodelovanju, demokratičnosti, solidarnosti, enakopravnosti. Kriza, ki nas spremlja že nekaj let, je namreč pokazala, da je zadružni
model organiziranja podjetij veliko odpornejši proti kriznim razmeram, da zadružna
podjetja kljub krizi delujejo uspešno. V Sloveniji začenjajo nastajati pobude za
ustanavljanje potrošniških, samooskrbnih, stanovanjskih, socialnih, energetskih
in drugih oblik zadrug. Kmetijske in gozdarske zadruge, ki delujejo v lokalnem
okolju, preko katerih poteka odkup in prodaja več kot 80 odstotkov slovenske
pridelave, postajajo vse pomembnejši dejavnik lokalnega razvoja in predelave hrane.
Celotni zadružni sistem, skupaj s Kapitalsko zadrugo, Deželno banko Slovenije,
Zadružno zvezo Slovenije in zadrugami pomembno prispeva k stabilnosti
slovenskega kmetijstva. Zadruge ohranjajo stabilno članstvo, povečujejo svoj kapital,
povečujejo promet in so aktivne soudeleženke razvoja podeželja. Ohranjanje
tradicije, medgeneracijsko sodelovanje, skrb za socialno šibkejše, vse to so ključni
elementi, ki spremljajo zadružništvo v njegovi stoinvečletni zgodovini. Kmetijstvo
je pomembna gospodarska dejavnost, ki je odgovorna za prehrano vsega prebivalstva
na zemlji. Kmetje ohranjamo obdelano in poseljeno podeželje, skrbimo za okolje
in se odzivamo na podnebne spremembe. Temu mora slediti tudi prihodnja skupna
evropska kmetijska politika. Pomembno je zagotoviti stabilni razvoj kmetijske
proizvodnje in neodvisnost pri oskrbi s hrano, varno hrano za potrošnika ter
upoštevati raznolikost v pogojih pridelave, značilnih za posamezne države, in
ohranjati pridelovalne površine.
V zadružništvu prav zaradi njegovega značilnega organiziranja, ki je precej
tradicionalno in v sprejemanju odločitev počasnejše, a vendar zanesljivo, saj se
odločitve potrjujejo in preverjajo na več ravneh in med različnimi deležniki, ni
propadov zadrug ter posledično odpuščanj zaposlenih. Zadruge na dolgi rok
zagotavljamo stabilnost poslovanja ter omogočamo prostovoljno vstopanje in
izstopanje članstva. Poleg poslovne funkcije, ki jo imamo kmetijske in gozdarske
zadruge na trgu, pa imamo zadruge v okolju večplastno vlogo v smeri zagotavljanja
dobave varne hrane, varovanja okolja in ohranjanja narave, zagotavljanja
socialne varnosti na podeželju, ohranjanja običajev in kulturne dediščine,
turizma, izobraževanja.
Neravnovesja v prehranski verigi in nizke odkupne cene kmetijskih proizvodov
v primerjavi s cenami v drugih evropskih državah opozarjajo na pomen lastništva
živilskopredelovalnih obratov v lasti kmetov in zadrug, ki dolgoročno zagotavlja
odkup in preživetje slovenskih kmetij. Zato so naša prizadevanja za nakup največje
slovenske mlekarne, ki trajajo že nekaj časa, tako pomembna in pričakovali bi
pri tem tudi podporo slovenske politike. Zadružna ostaja naša kmečka banka,
ki je finančni temelj za kmeta in zadruge. Intenzivna promocija, dvig potrošnje
slovenskih proizvodov, dobro sodelovanje vseh členov v prehranski verigi, vseh
kmetijskih organizacij, sodobni načini pridelave in predelave bodo pomembni
za prihodnost slovenskega zadružništva in za samozavest slovenskega kmeta. Naša
prihodnost je v močnih zadrugah, ki združujejo in povezujejo mlade sposobne
zadružnike, ki z inovativnimi idejami in znanjem prispevajo k uspešnosti zadrug
in zadružnih podjetij.
3
ZADRUGA USPEŠEN POSLOVNI MODEL V KRIZI
KRIZA SPODBUJA RAZVOJ
ZADRUG
Ekonomisti, akademiki in mednarodne skupnosti mrzlično iščejo odgovore na vprašanje,
kako omogočiti in pospešiti gospodarsko okrevanje. Iščejo načine boljšega upravljanja trga
in finančnih institucij, da bi zagotovili večjo etičnost in transparentnost poslovanja.
V iskanju odgovorov postaja zadružništvo vedno zanimivejši način organiziranja
in prihodnjega delovanja podjetij.
Evropska zadruga (Societas Cooperativa
Europaea, SCE) – zadruga kot nadnacionalna
pravno organizacijska oblika, ki jo lahko ustanovijo
posamezniki ali pravne osebe iz dveh ali več
različnih držav članic. Pod določenimi pogoji lahko
SCE nastane tudi z združitvijo dveh ali več zadrug,
ustanovljenih po pravu najmanj dveh različnih
držav članic ali s preoblikovanjem zadruge,
ustanovljene po pravu posamezne države članice.
Prispevek zadrug h gospodarskemu okrevanju priznavajo
tudi številni politiki in vlade, zato spodbujajo posameznike
in podjetja, da pristopijo k zadružnemu organiziranju, ki
omogoča povečevanje produktivnosti, večjo socialno varnost in deluje v splošno dobro. Zadružna oblika organiziranja lahko namreč preko načel demokratičnosti, avtonomije in neodvisnosti, sodelovanja in skrbi za skupnost,
prostovoljnega in odprtega članstva ter drugih zadružnih
načel omogoča ali olajšuje vključevanje različnih gospodarskih subjektov v tržno gospodarstvo in je uspešna praksa
v mnogih evropskih državah. Mnoge države spodbujajo
delovanje zadrug in spodbude zadrugam predvidevajo
celo v svoji ustavi, med državami članicami EU na primer
Grčija, Madžarska, Malta, Italija, Portugalska, Španija.
Namen zadruge je pospeševati gospodarske koristi svojih
članov pretežno na podlagi sodelovanja, od tod tudi tujka
za zadrugo »kooperativa«. Sodelovanje članov z zadrugo
in osebna narava članstva sta med bistvenimi lastnostmi
zadrug. Člani zadruge z zadrugo aktivno sodelujejo ali kot
dobavitelji v prodajnih zadrugah ali kot odjemalci v
potrošniških oziroma nabavnih zadrugah oziroma kot
delavci v delavskih zadrugah, lahko pa tudi kot uporabniki
in izvajalci storitev zadruge v stanovanjskih, kreditnih,
zdravstvenih, izobraževalnih in drugih zadrugah.
KAJ JE ZADRUGA
Zadruga je samostojno združenje pravnih oziroma fizičnih
oseb, ki so se prostovoljno združile zaradi uresničevanja
skupnih potreb in želja na podlagi podjetja, ki jim je
skupno in ga demokratično upravljajo. Pri zadružnem
poslovnem modelu so v središču ljudje. Zadrugam ni
glavni cilj ustvarjati dobiček, ampak je glavni cilj pomagati
svojim članom, da bi dosegli večji gospodarski učinek.
Člani zadruge so na trgu konkurenčnejši in uspešnejši,
kot če bi vsak član deloval samostojno.
§
Zadruge so edine organizacije, v katerih so člani
vlagatelji kapitala, upravljavci in poslovni
partnerji hkrati.
Zadružni kmetijski vrtni center
V Sloveniji je temeljni pravni akt, ki opredeljuje zadruge,
Zakon o zadrugah, ki je začel veljati 28. marca 1992 in
je bil doslej trikrat spremenjen in dopolnjen. V statusnopravno zgradbo zadrug posegajo tudi drugi predpisi,
tako Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o sodelovanju
delavcev pri upravljanju ter Zakon o finančnem poslovanju,
postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
V Evropski uniji je bila sprejeta skupna uredba o ustanovitvi evropske zadruge, ki je urejena v Uredbi Sveta
(ES) št. 1435/2003 in Direktivi Sveta 2003/72/ES, ki ureja
sodelovanje delavcev pri upravljanju evropske zadruge.
4
Bistveni značilnosti zadrug sta dolgoročna usmerjenost
in delovanje v lokalnem okolju. Kriza je še okrepila njihov
dolgoročni pristop, usmerjen v uresničevanje gospodarske
in socialne trajnosti njihovih članov. Glavna značilnost
njihovega sistema upravljanja je tudi, da so močno ukoreninjene na ozemlju, kjer delujejo. Dobro poznajo potrebe
in želje prebivalcev v lokalnem okolju. Zaradi lokalnih
korenin se vedno bolj krepi vloga zadrug pri spodbujanju
trajnostnega lokalnega razvoja, ustvarjanju novih delovnih
mest in izpolnjevanju ciljev splošnega interesa. V Sloveniji
so zadruge s svojim delovanjem prisotne skoraj v vsaki vasi.
ZADRUGA USPEŠEN POSLOVNI MODEL V KRIZI
neracijsko oblikovano premoženje s trajno zadružno
namembnostjo. Nerazdelno premoženje je glede na
trajanje zadruge praviloma ustvarjeno z delom več
generacij zadružnikov. Način varstva tega premoženja pa
zagotavlja, da se bo zadružno podjetje ohranjalo tudi za
vnaprejšnje generacije zadružnikov, ter ga hkrati veže
na določeno teritorialno območje, kar zagotavlja tudi
razpršenost oziroma decentralizacijo zadružnih podjemov.
KAKO USTANOVIMO ZADRUGO
Fotografija arhiv KGZ Slovenske Konjice
Zadrugo lahko po slovenskem Zakonu o zadrugah ustanovijo najmanj trije ustanovitelji, ki so lahko fizične oziroma pravne osebe. Zadruga se ustanovi s sprejetjem akta
o ustanovitvi, ki vsebuje imena, naslove oziroma sedeže
ustanoviteljev, sklep o sprejemu zadružnih pravil, sklep
o izvolitvi organov zadruge, ki jih mora zadruga izvoliti
v skladu z zakonom in s svojimi pravili, datum in kraj
ustanovnega občnega zbora ter podpise vseh ustanoviteljev. Obvezni sestavni del akta o ustanovitvi zadruge so
zadružna pravila. Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zadruga pravno in poslovno sposobnost.
Zadružna trgovina v Ločah
ZADRUGE V SLOVENIJI
Obči zbor ZZS
Zadruga se lahko ustanovi za katero koli dejavnost v
skladu z zakonom in lahko posluje s člani in nečlani.
Članstvo v zadrugi je odprto. Vsak član ima pravico, da
preko občnega zbora sodeluje pri sprejemu zadružnih
pravil, sprejemu letnega obračuna, uporabi in delitvi
presežka ter izvolitvi in odpoklicu vodstva in drugih
organov zadruge. Vsak član ima tudi pravico do odločanja
o uporabi in delitvi presežka na podlagi meril, ki jih
določajo zakon in zadružna pravila. Zadruge se lahko
prostovoljno, zaradi skupnih interesov združujejo v
zadružne zveze ali druga gospodarska interesna združenja.
V Sloveniji je bilo konec leta 2011 registriranih 352
zadrug, med njimi jih največ oziroma 92 deluje na
področju trgovinske dejavnosti, najmočneje pa je zadružništvo razvito na področju kmetijstva in gozdarstva,
kjer deluje 91 zadrug. Zadruge delujejo še na področju
poslovanja z nepremičninami, na področju trgovine,
gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, strokovnih,
tehničnih in znanstvenih dejavnosti, oskrbe z vodo,
ravnanja z odpadki in drugim. Vse bolj postajajo
zanimive zadruge na področju zdravstva in socialnega
varstva, prometa in drugih dejavnosti. Vse večji pomen
pa dobivajo zadruge na področju šolstva, zdravstva,
prehranske oskrbe in socialne oskrbe.
KAKO POSTATI ČLAN ZADRUGE
Podlaga za sprejem v članstvo je datirana pisna pristopna
izjava, iz katere izhaja, da se podpisnik strinja s pravicami,
obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo zadružna
pravila. Pristopna izjava mora posebej vsebovati znesek
in število deležev, ki jih je pripravljen prevzeti podpisnik
kot član zadruge, ter izjavo, da so mu znane določbe
zadružnih pravil o odgovornosti članov za obveznosti
zadruge.
14%
26%
26%
3%
8%
3%
Nedeljiv zadružni kapital
Posebnost zadrug glede na druge gospodarske subjekte pa
je tudi nedeljivi zadružni kapital, ki predstavlja vrednostno
premoženje, ki se niti ob prenehanju zadruge ne razdeli
med člane in tudi ob prenehanju zadruge obdrži zadružno
namembnost. Nedeljivi zadružni kapital odraža medge-
8%
6%
Vir AJPES
Graf 1: Deleži zadrug po dejavnostih na dan 31. 12. 2011
6%
Promet in skladiščenje
Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo
Poslovanje z nepremičninami
Predelovalne dejavnosti
Strokovne, znanstvene in
Oskrba z vodo, ravnanje z odpadki,
tehnične dejavnosti
saniranje okolja
Drugo
Gradbeništvo
Trgovina, vzdrževanje/popravila motornih vozil
5
ZADRUGA USPEŠEN POSLOVNI MODEL V KRIZI
PREDNOSTI ZADRUGE
ZADRUGE V SVETU
Zadruga kot združenje oseb omogoča prednosti, ki bi
jih posameznik s samostojnim nastopom na trgu težko
dosegel. Te prednosti so lahko prihranki zaradi večjega
obsega proizvodnje oziroma poslovanja.
Člani so hkrati lastniki, upravljavci in poslovni partnerji
zadruge. Člani sodelujejo pri odločanju in določanju
politike poslovanja zadruge in sprejemanju odločitev.
Sistem upravljanja zadruge, ki izvira iz solastništva
premoženja in obveznosti jamstva, je prilagojen temu
cilju. Zadruga zagotavlja članom demokratično upravljanje en član en glas. Premoženje, s katerim posluje
zadruga, je zadružna lastnina in je namenjena le poslovanju zadruge. Poslovanje je osredotočeno na dolgi rok.
Za ustanovitev zadruge ni potreben ustanovni kapital.
Odločitev za članstvo je prostovoljna. Zadruge se osredotočajo na dejavnost in zaposlovanje v lokalnem okolju
in na podeželju, kjer opravljajo številne storitve za
podeželje in povezujejo partnerje na različnih ravneh.
Zadruga je model podjetniškega povezovanja majhnih
poslovnih subjektov, ki posluje po ekonomskem načelu
racionalnosti. Gospodarski učinek, ki ga zadruga
omogoča svojim članom, se kaže v večji kapitalski moči,
ki nastane z združitvijo kapitalskih vložkov članov. S
tem se zagotovijo jamstva, povečata plačilna in kreditna
sposobnost zadruge, ki je tako manj tvegani poslovni
partner in lažje pride do ugodnejšega kapitala za povečan
obseg poslovanja. S povezavo v zadrugo medsebojna
konkurenčnost med člani odpade. Na podlagi sodelovanja
članov zadruga lahko tudi izboljša pogajalski položaj
članov na trgu, omogoča širše možnosti izbire, boljši
pregled nad informacijami in večjo tržno moč, kot bi
jo imel posamezni član. Zadruga lahko dosega manjše
stroške pri nabavi sredstev ali višje cene pri prodaji proizvodov svojih članov. Zadruga lahko podaljša proizvodni
cikel pridelave v predelavo z lastnimi predelovalnimi
obrati. Člani zadruge so osebe, ki v zadrugi niso samo
pasivno udeležene s kapitalskim vložkom, temveč z
zadrugo tudi sodelujejo in pridobivajo koristi pretežno
na podlagi sodelovanja, zato je zadruga tesneje povezana
s članstvom in v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi oblikami omogoča v večji meri poslovanje po
načelih trajnostnega razvoja. Člani zadruge participirajo
pri dodani vrednosti, ki bi sicer pripadala drugi osebi
(posredniku).
Ker so v zadružnih podjetjih v središču ljudje in jih
nadzorujejo člani, so močno prisotna na lokalni ravni,
vendar to ne ovira njihove sposobnosti delovanja na
nacionalnem in mednarodnem trgu.
Prilagodljivost omogoča zadrugam, da delujejo v vseh
gospodarskih sektorjih, tako tradicionalnih kot tudi
novih.
Po podatkih Mednarodne zveze zadrug (ICA) delujejo
zadruge v 61 državah na številnih področjih dejavnosti,
predvsem pa na področju zavarovalništva, kmetijstva
in živilske industrije, potrošništva in trgovine, industrije
in komunale ter bančništva in financ, zdravstva, sociale
in drugih storitev.
Vir: ICA 2012
Preglednica 1: Deset največjih zadrug na svetu po prihodkih
Ime zadruge
1
Zenkyoren
Dejavnost
2010
Država Prihodek
(v mio USD)
Zavarovalništvo Japonska
Zen-Noh
(Nacionalna
Kmetijstvo in
2 zveza
kmetijskih
živilstvo
zadrug)
Prodaja na
3 Edeka Zentrale
drobno
70,70
Japonska
60,88
Nemčija
58,16
ZDA
56,87
4
State Farm
Group
Zavarovalništvo
5
Nippon Life
Zavarovalništvo Japonska
6
ReWe Group
Prodaja na
drobno
Nemčija
52,10
7
ACDLEC – E.
Leclerc
Prodaja na
drobno
Francija
46,53
Credit
8 Groupe
Agricole
Bančne in
finančne
storitve
Francija
45,73
ZDA
44,20
9
Kaiser
Permanente
Zavarovalništvo
10
Meiji Yasuda
Life
Zavarovalništvo Japonska
50,50
37,81
V Evropi je 160 tisoč zadružnih podjetij, ki so v lasti 123
milijonov članov in zagotavljajo 5,4 milijona delovnih mest.
V Uradnem listu Evropske unije C 191/24 je zapisano,
da je poslovni model zadrug v celoti v skladu z vrednotami
Pogodbe EU in cilji strategije Evropa 2020 ter da
spodbujajo, da se zadružni način organiziranja razširi in
razvije v nacionalnih politikah in politikah Evropske unije.
Odpornost in nov razvoj zadrug tudi v
času krize
Zadružna podjetja v času krize kažejo večjo odpornost
kot tradicionalna podjetja. To zlasti velja za zadružne
banke, delavske zadruge v industriji in storitvenem
sektorju, socialne zadruge in zadruge, ki so jih ustanovila
mala in srednja podjetja. Poročilo Mednarodne
organizacije dela »Odpornost zadružnega poslovnega
modela v kriznem času« navaja, da finančne zadruge
ostajajo finančno trdne; potrošniške zadruge izkazujejo
večji obseg poslovanja, delavske zadruge beležijo rast, saj
ljudje izbirajo zadružno obliko podjetja kot odziv na nove
gospodarske razmere.
6
Besedilo pripravila B. J. po različnih virih
AKTUALNO
Lactalis, poseči po mediaciji za kmetijska poslovna
razmerja, da so se lahko dogovorili z Lactalisom o
odkupnih pogojih za mleko. So vprašali politiko, zakaj
podpira Lactalisov prevzem Ljubljanskih mlekarn?
Kdo so prodajalci, ki prodajajo Ljubljanske mlekarne?
Je res povsem vseeno, kakšna bo prihodnost
slovenske govedoreje ob dejstvu, da se kmetje v
sosedstvu s protesti bojujejo za višjo odkupno ceno
mleka, da bodo leta 2015 ukinjene mlečne kvote.
Postopek nakupa Ljubljanskih mlekarn je na strani
Lactalisa zelo skrivnosten. Še več, v medijih je minister za
kmetijstvo in okolje jasno povedal, da nima zadržkov,
če mlekarno kupi tuji kupec, minister za gospodarski
razvoj in tehnologijo pa upa, da je to strateška naložba
Lactalisa in bodo zagotovljena delovna mesta.
»Po naših informacijah, ki smo
jih pridobili na srečanju s
predstavniki Lactalisa, je
družba odločena kupiti
Ljubljanske mlekarne v celoti.
Lactalis ni pripravljen pristati
na nobene dolgoročne zaveze, ki
bi pisno odražale njihove
poštene namene in zagotavljale
dolgoročen odkup in predelavo
mleka po za kmeta sprejemljivih cenah. Interes družbe
Lactalis je pridobiti kakovostno surovino, ki jo bodo
predelovali v uspešne blagovne znamke. Napovedali so
optimizacijo proizvodnje ter razvoj inovacij in trženja.
Večkrat so poudarili, da želijo naše mleko pomagati
prodajati tudi v druge države,« pravi Janko
Stojkovič, predsednik nadzornega sveta Mlekodela.
»Glede na to, da imajo svoja podjetja že v Italiji –
Parmalat in na Hrvaškem – Dukat in da so letos
izvedli novo investicijo v Karlovcu, je jasno, da
potrebujejo kakovostno surovino. Zatrdili so, da bodo
odkupovali mleko od vseh kmetov, tudi tistih z
oddaljenih območij, vendar se postavljata vprašanji,
po kakšni ceni in kaj se bo zgodilo po ukinitvi mlečnih
kvot. Vse bo stvar pogajanj, je pa dejstvo, da bodo
preko odkupne cene mleka povrnili kupnino in si
zagotavljali ustrezen dobiček. Na slovenski trg bo
posredovanih ogromno tujih proizvodov in ni
izključeno tudi tuje mleko, saj bodo slovenskega
uporabljali za proizvode z visoko dodano vrednostjo.
Skrbi nas, da bodo v določenem času ukinili
proizvodnjo v Sloveniji, saj imajo na zelo kratki
razdalji več proizvodnih obratov. To bi pomenilo
uničenje slovenske prireje mleka in opustelo podeželje,
kar je nepopravljiva škoda, ki bi se je morali zavedati
tudi odgovorni na ministrstvih.«
Pod vprašajem je tudi pisanje nekaterih medijev, ki
slepo prepisujejo PR članke skupine Lactalis brez
kritične presoje o vplivih, ki jih bo takšen prevzem
imel za slovensko kmetijstvo, zlasti govedorejo in
slovensko podeželje. Mar vedo, da so morali francoski
kmetje, torej kmetje v državi, iz katere izhaja skupina
Fotografija arhiv Ljubljanske mlekarne
ZADRUGE ZA DOMAČE
LASTNIŠTVO LJUBLJANSKIH
MLEKARN
Pomen največje slovenske mlekarne za slovensko
kmetijstvo in slovenskega potrošnika je predvsem v
zagotavljanju dolgoročnega odkupa mleka za
proizvajalce in zagotavljanju oskrbe potrošnikov s
kakovostnim mlekom in mlečnimi izdelki.
Proizvodnja mleka je sonaravna z razpoložljivimi
travnatimi površinami in geografsko razgibanostjo
slovenskega ozemlja. Z narodnogospodarskega vidika
je mlekarna izjemno pomembna za prehrambeno
oskrbo prebivalstva oziroma za doseganje dolgoročno
sprejemljive in vzdržne stopnje samooskrbe
prebivalstva z osnovnimi živili. Trendi na tem
področju so zaskrbljujoči, saj se stanje z vidika izrabe
kmetijskih površin slabša, trendi pa so neugodni tudi
glede ohranjanja poseljenosti podeželja. In vse to bi
moralo zanimati pristojne. Kmetje in zadruge se
bomo še naprej trudili, da mlekarne ostanejo v
večinskem zadružnem lastništvu.
A. J.
Spoštovani bralci!
Veseli smo, da vas je tako veliko, ki prebirate naš
časopis, ki želite sodelovati pri njegovem
soustvarjanju, ki ste kdaj tudi kritični in nam
pomagate biti še boljši. Časopis bo po novem letu
izhajal štirikrat letno. Verjamemo, da boste ostali
naši bralci tudi v prihodnje.
Uredništvo
7
AKTUALNO
COGECA ima novo predsedstvo
Vinska klet Metlika odprla novo polnilnico
V Bruslju je 28. in 29. novembra 2012 potekalo zasedanje
COGECA, kjer so članice izvolile novo vodstvo
Evropskega združenja kmetijskih zadrug, ki bo funkcijo
nastopilo s 1. januarjem 2013 do 2015. Za predsednika je
bil izvoljen Christian Pees iz Francije, poleg njega so bili
za podpredsednike izvoljeni Manfred Nüssel, predsednik
Nemške zadružne zveze DRV, Tomas Magnusson,
podpredsednik Federacije švedskih kmetov LRF, Antonia
Figueiredo, namestnica generalnega sekretarja portugalske kmetijske zadružne zveze Confagri, in Martin Pycha,
predsednik Kmetijske zveze Češke republike.
A. J.
Kmetijska zadruga Metlika je v svoji Vinski kleti konec
novembra slovesno odprla novo sodobno avtomatsko
polnilnico steklenic.
Nova polnilnica bo na uro lahko napolnila 2.700 steklenic.
Novost te sodobne polnilnice je polnjenje vina v steklenice
z navojnimi zamaški, kar je v zadnjih letih trend v vinarski
industriji. Zadruga je investicijo krila z lastnim vložkom
in s 40 odstotkov evropskih sredstev. Ob otvoritvi je
direktor Kmetijske zadruge Jože Cajnar povedal:
»Odločitev za naložbo v teh težkih časih je bila zelo hrabra,
toda Vinska klet je pomemben steber in člen kmetijske
zadruge, zato je bila po drugi strani odločitev za investicijo
veliko lažja.« Predsednik upravnega odbora zadruge Ivan
Kure je med drugim poudaril velik pomen zadružništva,
ki se je pokazalo za dobro, saj živi in pusti živeti drugim,
česar bi se morali držati tudi drugje v naši družbi. Vina
Vinske kleti Metlika sodijo v sam slovenski vrh. Na
Slovenskem festivalu vin novembra 2012 v Ljubljani je
ledeno vino Kolednik prejelo absolutno najvišjo oceno
festivala, poleg tega pa je bilo tudi najvišje ocenjeno vino
v kategoriji belih sladkih vin. S svojimi vini pa Vinska klet
Metlika osvaja tudi svetovni vinski vrh, o čemer pričajo
tri odličja Decanter, prejeta junija preteklo leto na
največjem in najprestižnejšem vinskem ocenjevanju na
svetu Decanter World Wine Awards (DWWA).
Mednarodna konferenca zadružništva
V Osijeku na Hrvaškem se je v začetku decembra 2012
odvijala Prva mednarodna konferenca z naslovom »Razvoj
zadrug in zadružnega podjetništva na področju jugovzhodne Evrope«. Konferenco je organiziralo Ministrstvo za
podjetništvo in obrt, z njo pa so obeležili tudi mednarodno
leto zadružništva in 150 let zadružništva na Hrvaškem.
Konference so se poleg predsednika Zadružne zveze
Slovenije Petra Vriska udeležili številni ugledni predstavniki
in strokovnjaki zadružništva z zahodnega Balkana, poleg
njih je udeležence pozdravil tudi minister za podjetništvo
in obrt Republike Hrvaške. Predsednik zveze je ob tej
priložnosti predstavil slovensko zadružništvo ter vlogo in
pomen evropske zadruge. Izkušnje zadruge ob vstopu v
Evropsko unijo pa je predstavil direktor KZ Krško. Na
konferenci so se predstavile tudi lokalne zadruge, ki so
razstavljale svoje izdelke.
M. P.
Nadzor na področju prometa z lesom
Napovedana združitev Carinske uprave RS in Davčne
uprave RS je na podlagi usmeritev Ministrstva za
finance določila področje prometa z lesom za skupno
delovno področje še pred združitvijo obeh uprav 1. julija
2013. V prihodnje bo potrebno zagotovili, da bodo vsi
zavezanci za davek izpolnjevali svoje davčne obveznosti
v roku v skladu s predpisano zakonodajo, od rizičnosti
posameznih zavezancev pa je odvisno, kakšen pristop
se bo izbral za dosego tega cilja. Carinski mobilni oddelki
so konec leta 2012 opravili poostrene kontrole po vsej
Sloveniji, kjer so se osredotočili tudi na področje transporta lesa iz gozda do kupca. Pri nadzoru prevozov
lesa lahko mobilni oddelki poleg identifikacije oseb in
pregleda prevozne dokumentacije pregledajo tudi dokumentacijo, ki spremlja gozdno-lesne sortimente naložene
na prevoznem sredstvu. Na ta način nadzorujejo promet
z lesom, saj dokumentacija, ki spremlja prevoz blaga in
ugotovljeno dejansko stanje predstavlja pomembno
orodje davčni službi pri preverjanju zakonitosti finančnega in davčnega poslovanja nadzorovanih subjektov.
Po spletni strani DURS povzela M. A.
Nova polnilnica, pred katero so trak prerezali enologinja v Vinski kleti Ivanka
Badovinac, direktor Jože Cajnar in predsednik upravnega odbora KZ
Metlika Ivan Kure
8
Besedilo in fotografija KZ Metlika
AKTUALNO
podlaga za črpanje sredstev EU za obdobje 2014–2020.
Več o strateških in izvedbenih dokumentih si lahko
preberete na spletni strani Ministrstva za gospodarski
razvoj in tehnologijo v rubriki Evropska kohezijska
politika.
Regijska izobraževanja se začenjajo
konec januarja
Zadružna zveza Slovenije že deseto leto zapored
organizira regijska srečanja zadružnikov, ki se jih
udeležujejo predsedniki, direktorji, člani upravnih in
nadzornih odborov zadrug ter zaposleni v zadrugah.
Regijska srečanja se bodo odvijala predvidoma v drugi
polovici januarja in prvi polovici februarja 2013 v
dopoldanskem času. Podrobnejši program in termine
srečanj za posamezne regije vam bomo posredovali v
začetku prihodnjega leta.
Povzela B. J. po spletni strani
Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Javni razpis za ukrep podpore za
spodbujanje tržnega združevanja
primarnih proizvajalcev kmetijskih
proizvodov
A. J.
Sprejet NAP za doseganje trajnostne
rabe FFS do leta 2022
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v decembru
objavilo javni razpis za ukrep podpore za spodbujanje
tržnega združevanja primarnih proizvajalcev
kmetijskih proizvodov, kjer okvirna višina celotnega
razpisa znaša do 1,8 milijona evrov. Prijava na razpis
mora biti posredovana na Agencijo RS za kmetijske
trge in razvoj podeželja do vključno 1. februarja 2013.
Evropa uvaja enotna merila za trajnostno rabo
pesticidov, da bi zmanjšala tveganje in vplive uporabe
pesticidov na zdravje ljudi in okolje. Direktiva je bila v
slovenski pravni red prenesena z novim Zakonom o
fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS št.
83/2012), ki opredeljuje pripravo Nacionalnega
akcijskega programa (NAP). Direktiva nalaga
državam članicam, da sprejmejo NAP za določanje
ciljev, ukrepov in časovnih razporedov za zmanjšanje
tveganja in vplivov uporabe fitofarmacevtskih
sredstev (FFS) na zdravje ljudi in okolje ter za
spodbujanje razvoja in uvedbe integriranega varstva
rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih
pristopov ali tehnik, da bi se zmanjšala odvisnost od
uporabe FFS. NAP je eden od ključnih dokumentov,
ki za doseganje zastavljenih ciljev vključuje naslednja
področja: izobraževanje uporabnikov, preizkušanje
aplikacijske tehnike, integrirano varstvo rastlin in
druge ukrepe kmetijske politike.
B. J.
Javni razpis za ukrep Podpore
ustanavljanju in razvoju mikro podjetij
Devet milijonov evrov bo v prihodnje namenjenih
za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij iz Programa
razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013. Javni
razpis je odprt do vključno 16. januarja 2013 do
24. ure. Predmet podpore je enkratna finančna
pomoč za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij.
Več informacij o obeh razpisih dobite na INFO točki
Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in
razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 580 77 92, e-pošta: [email protected].
Izdana Uredba o spremembah in
dopolnitvah Uredbe o koncesiji za
izkoriščanje gozdov v lasti RS
Pripravljajo se ključni dokumenti za
obdobje 2014–2020
Slovenija trenutno tako na nacionalni ravni kot na
ravni Evropske unije pripravlja ključne strateške in
izvedbene dokumente za obdobje 2014–2020. Na
nacionalni ravni se pripravlja nova Strategija razvoja
Slovenije za obdobje 2014–2020, sočasno pa se
pripravljajo tudi njeni izvedbeni dokumenti, ki bodo
finančno ovrednotili razvojne prednostne naloge na
vseh razvojnih področjih. Na evropski ravni je
Slovenija sredi pogajanj za novi večletni finančni
okvir za novo programsko obdobje in zelo pomembno
je, da smo vsi aktivni in se izpogajamo za čim boljši
finančni okvir. Slovenija bo tako kot druge države
članice EU na podlagi sprejetega skupnega strateškega
okvira Evropske komisije zavezana k pripravi partnerskega sporazuma in operativnih programov, ki bodo
Vlada RS je decembra 2012 izdala Uredbo o
spremembah in dopolnitvah Uredbe o koncesiji za
izkoriščanje gozdov v lasti RS. S spremembami
uredbe so dopolnjeni pogoji, merila in postopki za
podelitev koncesij hribovsko-gorskim kmetom,
kar naj bi izboljšalo izvajanje 47. člena Zakona o
gozdovih, ki določa možnosti uveljavljanja prednostne
pravice hribovsko-gorskim kmetom pri podelitvi
koncesij za izkoriščanje gozdov v državni lasti.
Skladno z zahtevo Računskega sodišča RS so
posodobljeni normativi za sečnjo, zaradi lažjega
spremljanja izvajanja koncesije pa so dopolnjeni
tudi nekateri obrazci za poročanje.
Povzela B. J.
9
INTERVJU
NAŠE ZADRUGE
NEENAKOPRAVNE
NA TRGU
Intervju s predsednikom KZ Metlika,
podpredsednikom KGZS in predsednikom
nadzornega odbora ZZS Ivanom Kuretom
Zadružništvo se je v zaostrenih kriznih časih povsod po
Evropi in enako pri nas pokazalo za izrazito pozitivno
idejo, saj grabežljiv kapital zaradi skupne lastnine in skupnega upravljanja premoženja zadrug ni mogel kupovati in
prodajati, ocenjuje nekdanji direktor in zdaj predsednik
upravnega odbora največje slovenske kmetijske zadruge
Metlika, podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice
Slovenije in predsednik nadzornega odbora Zadružne
zveze Slovenije Ivan Kure. Ne glede na to pa zadružništvo
po njegovem še posebej v Sloveniji deluje v izrazito nenaklonjenem okolju in v neenakopravnem položaju na trgu,
kar ga ne ovira zgolj v razvoju, temveč do neke mere skupaj
z živilskopredelovalno industrijo postopoma uničuje.
Kaj je tisto, kar postavlja zadružništvo v
neenakopraven položaj na trgu?
Že desetletja se borimo proti trgovini, ki je na trgu
vzpostavila monopolni položaj in uveljavila nepošteno
delitev dohodka, kar občutijo kmetje, zadruge in tudi
živilskopredelovalna industrija. Študija priznanega
slovenskega agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja
pa tudi objektivno dokazuje, da imajo slovenski trgovci
najvišje marže v Evropi, kar uničuje ostale deležnike
prehranske verige. Monopolni položaj trgovcev na
slovenskem trgu je z nedorečeno politiko omogočil in
pospešil razmah sivega trga in zelo prizadel tiste, ki na
njem organizirano nastopajo.
10
Lahko na konkretnem primeru pojasnite, kaj se je
zgodilo?
Problem vam bom pojasnil na primeru vinogradnikov
in vinarjev. Liter vina, ki ga zadružniki metliške kmetijske
zadruge oziroma zadružne kleti prodajo lokalnemu
trgovcu, stane na trgovski polici denimo 2,20 evra, pri
čemer si trgovec zaračuna maržo in druge bonitete,
tako da klet dobi le 1,20 evra. Vino z istega območja
pa lahko komur koli v neomejenih količinah prodajajo
tudi posamezni vinogradniki in vinarji, ki pa liter
računajo po 1,50 evra. Seveda potrošniki raje kupujejo
vino neposredno pri vinarju, ker ga po nižji ceni dobijo
več. Takšno neposredno prodajo jim omogočata
veljavna zakonodaja in tržni sistem, ki organizirane
ponudnike vina postavljata v neenakopravni položaj.
AKTUALNO
INTERVJU
Fotografija osebni arhiv družine Kure
Pomeni, da nasprotujete neposredni prodaji
kmetijskih proizvodov?
Nikakor ne. Prepričan sem, da je sistem neposredne
prodaje povsem sprejemljiv, saj so v njem predvsem večji
kmetijski proizvajalci našli pomembno tržno nišo in vir
prihodka. Zakaj torej ne bi sami tržili in prodajali svojih
proizvodov, če jim zakonodaja to dopušča? Oblast je tista,
ki bi morala poskrbeti, da bi na trgu veljali enaki pogoji za
vse. Posamezniki samo pametno izkoristijo tisto, kar jim je
dovoljeno. Dejstvo pa je, da so vinske kleti na trgu v
neenakopravnem položaju, ker morajo spoštovati veljavno
zakonodajo, plačevati za svoje delavce davke in prispevke
ter končno tudi davek na dodano vrednost. Enaka zgodba
je tudi pri mesu, zakonodaja je pri registriranih obratih
posebej zahtevna, kar za neregistrirane prodajalce ne bi
mogli trditi. Mesnopredelovalna industrija propada,
država pa se ne zgane in problem ostaja nerešen.
Kje vi vidite rešitev?
Pogoji na trgu se morajo izenačiti za vse ponudnike, razen
tega pa mora postati delitev pogače pravičnejša. Kar se
dogaja zdaj, pomeni uničevanje organizirane proizvodnje
tako v zadrugah kot v živilskopredelovalni industriji.
Žal pa odgovorni tega dejstva še niso doumeli. Vsaj na
kmetijskem ministrstvu na to temo še niso rekli nobene.
Ivan, žena Jožica, otroci Andrej, Viktor in Marko ter hči Mojca
ob najmlajšem Janiju, ko je praznoval svoj šesti rojstni dan.
pot bi bila, če bi država z dopolnjeno in spremenjeno
zakonodajo ustvarila pozitivno okolje za nastanek novih
kmetijskih, socialnih, potrošniških in mnogih drugih
zadrug, ki bi jih ustanovili člani z izrazito izraženim
interesom. Še tako dobra ideja, če ni podprta v okolju,
pač ne more zaživeti. Če bodo dani pogoji, bo zadružništvo
zaživelo, če ne, bo usahnilo. Kot roža, ki je ne zalivaš.
Zanimivo, saj državi skozi te vrste sivo ekonomijo
odteče kar precej denarja …
Kar izračunajte: če je v Sloveniji čez palec okoli 20 tisoč
hektarov vinogradov, ki letno navržejo okoli 150 milijonov
litrov vina, od te količine pa registrirano prodamo le
20 do 30 milijonov litrov, koliko denarja bi se znašlo v
proračunu, če bi od neposredne prodaje država pobrala
le 30 centov na liter …
Kako pa kot eden od njenih uglednih članov gledate
na vlogo Kmetijsko-gozdarske zbornice pri krepitvi
položaja našega kmetijstva, kmetov in zadružništva
kot pomembnega dela našega kmetijstva?
Velik pomen zbornice vidim v tem, da je prava sogovornica
vsakokratni vladi, ker skuša kmetijstvu zagotavljati pogoje
za preživetje, ker preko svojih strokovnjakov usmerja na
podeželje veliko znanja in si prizadeva za to, da kmetje ne
bi bili potisnjeni v položaj drugorazrednih državljanov.
Posebej pomembna pa se mi zdi vloga zbornice pri
soustvarjanju enakopravnih pogojev za vse, ki živijo
od slovenskega kmetijstva. Žal pri tem, vsaj za sedaj,
še ni povsem uspešna.
Poudarjate, da ne le trg, temveč tudi družbeno
okolje pri nas ni naklonjeno zadružništvu. Kaj
imate v mislih?
Čeprav znova in znova ugotavljamo, da bi nam šlo na
vseh področjih veliko bolje, če bi se povezali, tega ne
storimo. Tudi pri zadrugah je enako. Čeprav gre kateri
slabo, se povezovanja otepa. Zdaj razmišljamo celo o
tem, da bi z dodatnim denarjem spodbujali ustanavljanje
novih zadrug. Jaz sem proti takšnim rešitvam, ki po
mojem ne vodijo v razmah pravega zadružništva. Prava
Damjana Stamejčič
Ivan Kure osebno
Več kot tri desetletja je Ivan Kure delal v kmetijski zadrugi Metlika, zadnjih dvanajst let pred upokojitvijo tudi kot
njen direktor. Ponosen je, da se je prej majhna zadruga z naložbami in premišljenimi usmeritvami v programe mesne
pridelave, vinogradništva in kletarstva ter razvoja oskrbnih centrov za gostinstvo razvila v največjo kmetijsko zadrugo v
Sloveniji z 240 zaposlenimi in še 60 pogodbenimi sodelavci. In prijetno presenečen nad visoko izkazanim
zaupanjem, s katerim so ga po upokojitvi člani zadruge izvolili za njihovega predsednika. Ponosen pa je tudi na
svojo družino, ženo Jožico, ki je zaslužna za ohranitev in razvoj kmetije v Grmu pri Podzemlju, na hčerko in štiri
sinove. Vsi štirje starejši otroci imajo v žepih že fakultetne diplome, le najmlajši Jani je še osnovnošolec. Otroci so že
od malega vajeni dela, zato njihov oče upa, da se bo kmetija tudi v prihodnje lepo razvijala.
D. S.
11
NOVICE
Nova poslovalnica deželne banke Slovenije
v Sevnici
Otvoritev nove poslovalnice v Ločah
Kmetijsko-gozdarska zadruga Slovenske Konjice je v
soboto, 8. decembra 2012, odprla novo trgovino v Ločah v
skupni površini 1000 m2, od tega trgovine 350 m2 in 55 m2
bifeja, ostalo pa so skladišča in pomožni prostori. Vseh
asfaltiranih površin je skupaj 2750 m2. »Vrednost celotne
investicije presega 850.000 EUR brez DDV, ki jih je zadruga
financirala z lastnimi sredstvi in s pomočjo kredita
Slovenskega regionalnorazvojnega sklada iz Ribnice.
Trgovina z bifejem bo zaposlenim olajšala delo, kupcem pa
ponudila boljšo izbiro, zaposlitev pa so dobili štirje dodatni
delavci,« je v uvodnem nagovoru povedal Anton Kuzman,
direktor zadruge. Zadruge so ene od redkih podjetij, ki
investirajo na podeželju, kjer je kupna moč manjša in so
posledično manjši tudi zaslužki. Otvoritve so se udeležili
številni ugledni gostje.
Deželna banka Slovenije je sredi decembra 2012 odprla
novo poslovalnico v prostorih Kmečke zadruge Sevnica
na Savski cesti 20c. V novi poslovalnici krajane čakajo
številne ugodnosti, tudi plačevanje UPN-nalogov po le
0,90 EUR do konca leta 2013, kar je najnižja provizija
med bankami v Sevnici.
Poslovalnica je odprta v ponedeljek, sredo, četrtek in
petek od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 15.30, v torek
od 7.30 do 12.00 in v soboto od 7.00 do 11.00.
Fotografija arhiv DBS
S.V.
Fotografiji arhiv KGZ Slovenske Konjice
A. J.
S prerezom traku so novo poslovalnico simbolično odprli (z leve proti desni):
Srečko Ocvirk, župan Občine Sevnica, Peter Vrisk, predsednik Zadružne
zveze Slovenije in predsednik nadzornega sveta Deželne banke Slovenije,
Irena Klenovšek, direktorica Kmečke zadruge Sevnica, Sonja Anadolli,
predsednica uprave Deželne banke Slovenije, in mag. Drago Cerovšek,
direktor PE Dolenjska pri Deželni banki Slovenije.
Končali so se Lombergarjevi dnevi
V organizaciji Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor
so se od 5. do 7. decembra 2012 odvijali Lombergarjevi
dnevi, ki so združevali posvete poljedelcev, vinogradnikov
in sadjarjev. Na Fakulteti za kmetijske in biosistemske
vede v Hočah so domači in tuji strokovnjaki predstavili
tehnološke novosti pridelave poljščin, grozdja in sadja,
saj so razvijajoče se sodobne tehnologije stalnica in
pogoj za kakovostne pridelke. Zadružna zveza Slovenije
in Deželna banka Slovenije sta tridnevni dogodek podprli
v vlogi generalnega sponzorja. V skupnem imenu je tako
udeležence ob otvoritvi posveta nagovoril Peter Vrisk,
predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik
nadzornega sveta Deželne banke Slovenije, ter poudaril
pomen znanja in njegovega prenosa lokalno in širše.
Dotaknil se je teme samooskrbe in vloge Deželne banke
Slovenije kot finančne institucije, ki kmetovalcem zagotavlja ustrezno podporo pri financiranju projektov
oziroma njihove dejavnosti.
S. V.
Najava konference »Uveljavitev načela
kratkih verig v sistemu javnega naročanja«
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Mestna občina
Slovenj Gradec organizirata v sredo, 16. januarja 2013
ob 10. uri v prostorih MKC, Ozare 18, v Slovenj
Gradcu 2. regijsko konferenco z naslovom »Uveljavitev
načela kratkih verig v sistemu javnega naročanja«.
Poudarek konference bo na pomenu in možnostih
lokalne trajnostne oskrbe in predstavitvi zakonske
spremembe v sistemu javnega naročanja. Gost na
konferenci bo tudi minister za kmetijstvo in okolje
g. Franc Bogovič.
12
NOVICE
tudi prvi Letni bilten DPAE 2012, v katerem lahko
preberete zanimive strokovne članek članov DPAE s
področja agrarne ekonomike.
Razvojne možnosti zelenjadarstva Slovenije
Nizka stopnja samooskrbe z zelenjavo, ki je v letu 2011
znašala le 37 odstotkov, nizke odkupne cene in povečanje
uvoza zelenjave so najbolj pereče aktualne teme na
področju zelenjadarstva v Sloveniji. Kaj storiti, da bi
povečali samooskrbo z zelenjavo, izboljšali povezanost
pridelovalcev in našli ustrezne poti pri prodaji zelenjave, je
bila tema strokovnega posveta v organizaciji Kmetijske
zadruge Krka v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo
in okolje ter Ambasado kraljevine Nizozemske.
S tem dogodkom so organizatorji želeli podpreti slovensko
lokalno pridelano zelenjavo višje kakovosti. S primeri
dobre prakse so udeležence posveta seznanili predstavniki
zasebne nizozemske organizacije za ekološko kmetovanje
in prehrano. Predstavnica Ministrstva za kmetijstvo
in okolje je na strokovnem posvetu predstavila Uredbo
o podpori za spodbujanje tržnega združevanja primarnih
proizvajalcev kmetijskih pridelkov in ukrepe za pridelavo
zelenjave po letu 2013. Tržno cenovni ukrepi naj bi v
prihodnje zagotavljali primeren in stabilen dohodek.
Več poudarka bo na ukrepih za podpore za namakanje,
v nakup rastlinjakov in nakup specializirane kmetijske
opreme, v rabo obnovljivih virov energije. Predvideni
so ukrepi, ki bodo pospešili ureditev trajnih nasadov,
uporabo stranskih proizvodov za biogospodarstva,
omogočili naložbe v hladilne zmogljivosti, razvoj novih
praks, podpore nadstandardnim pridelavam zelenjave,
podpore organizacijam in skupinam kmetijskim
proizvajalcem, promocije shem kakovosti in ekološke
pridelave, podpore pri usmeritvi v ekološko pridelavo,
ohranjanje domačih sort, izdelavo priporočenih tehnologij
in vzpostavitev centrov za namakanje, opazovalne službe
in svetovanja.
M. A. in M. P.
Fotografija Jožef Vinčec
Društvo prijateljev agrarne ekonomike.
Udeleženci okrogle mize mag. Dejan Židan, predsednik Odbora Državnega
zbora RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje, mag. Denis Topolnik,
direktor Slovenskega združenja za integrirano pridelavo zelenjave,
dr. Stanko Kapun, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje KGZS – Zavod
MS, red. prof. dr. Dejan Škorjanc, prorektor za študijsko dejavnost UM,
red. prof. dr. Jernej Turk, predstojnik katedre za agrarno ekonomiko na FKBV
Zaživel učni sadovnjak
Na okrogli mizi, ki se je sredi novembra 2012 odvijala v
Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, so
govorili o možnostih samooskrbe s slovenskimi vrtninami in okrasnimi rastlinami. Zbranim udeležencem
je bil predstavljen tudi učni sadovnjak, ki ga je ob pešpoti
skupaj z mladim strokovnjakom s smeri hortikulture
postavil Jože Santner. Projekt je deležen velikega zanimanja tako osnovnih šol, sprehajalcev in drugih, ki se
udeležujejo delavnic o vzgoji sadnega drevja in so presenečeni nad okusom domačega jabolka. »Mladi danes
izgubljajo občutek in odnos do hrane, več pozornosti bi
bilo treba posvetiti učnim vsebinam v zvezi s pridelavo
hrane. To, da sta sadje in zelenjava praktično osnovno
živilo v prehrani, nas vedno bolj opominja, da bi bilo treba
na vseh segmentih družbe pospešiti vedenje o sadju in
zelenjavi. S skupnimi močmi bomo lahko naredili še
večjo promocijo zdravi lokalno pridelani hrani, polni
vitaminov,« pravi vodja projekta Jože Santner.
Lokalna oskrba s hrano postaja vse
pomembnejša
Lokalna oskrba z domačo hrano postaja ena od
pomembnejših vsebin, ki se je vedno bolj zavedajo
ozaveščeni potrošniki. In prav lokalna oskrba s hrano je
bila tema okrogle mize v začetku decembra 2012 v
organizaciji Društva prijateljev agrarne ekonomike (DPAE)
v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske
vede (FKBV) Univerze v Mariboru in Raziskovalnim
izobraževalnim središčem Dvorec Rakičan.
Na okrogli mizi so udeleženci opozorili na številna
aktualna vprašanja, ki močno vplivajo na samooskrbo
z lokalno hrano, zlasti na gospodarsko krizo, ki vodi v
zmanjševanje dohodkov in posledično zmanjšuje
potrošnjo, kar nadaljnje vpliva na zmanjšanje prihodkov
kmetovalcev, ki pogrešajo večjo podporo in dolgoročno
usmeritev države k lokalni oskrbi tudi v praksi. Društvo
prijateljev agrarne ekonomike je ob tej priložnosti izdalo
13
Fotografija in besedilo Jože Santner
STROKOVNJAK SVETUJE
Foto: arhiv DBS
FINANČNI NASVETI
PRAVNI NASVETI
mag. Brankica Prodanović, vodja Službe sodobnih plačilnih
poti pri Deželni banki Slovenije
VARNO SPLETNO
POSLOVANJE
E-poslovanje postaja med komitenti banke vse bolj priljubljeno
zaradi nižjih stroškov poslovanja kot na bančnih okencih, njegove
hitrosti in uporabnosti. Z njim vstopamo v globalni svet, v katerem
so prisotna številna tveganja in od nas samih je odvisno, ali se jim
bomo uspešno izognili.
S skrbnim ravnanjem pri poslovanju preko spleta se lahko učinkovito
izognemo morebitnim nevarnostim, ki prežijo na nas, zato smo v
nadaljevanju povzeli nekaj priporočil uporabnikom za varno rabo
e-bančništva:
– računalnik, na kateremu uporabljate elektronsko banko, ugasnite,
ko ga ne uporabljate,
– priporočamo vam, da redno nameščate popravke za operacijski
sistem in ostalo nameščeno programsko opremo,
– svetujemo uporabo požarnega zidu in redno posodabljanje
protivirusne programske opreme,
– občutljivih in zaupnih podatkov ne pošiljajte preko spleta
oziroma elektronske pošte in jih ne sporočajte preko telefona,
– na osebnih računalnikih ne uporabljajte nelegalne programske
opreme,
– ne odpirajte elektronske pošte neznanih pošiljateljev, v primeru
dvoma pa pošiljatelja pokličite po telefonu,
– nikoli ne obiskujte spletnih strani preko povezav, ki ste jih
prejeli v e-pošti – naslov vedno sami vtipkajte v brskalnik,
– skrbno ravnajte s svojimi identifikacijskimi sredstvi in gesli ter
– redno preverjajte vaše bančne izpiske in stanje na računu.
Z upoštevanjem navedenih priporočil in rednim spremljanjem
priporočil vaše banke boste brez skrbi uporabljali vse prednosti
sodobnega spletnega poslovanja.
Manca Petelin,
pravnica
MEDIACIJA –
NOVA KULTURA
REŠEVANJA SPOROV
Mediacija je postopek, v katerem poskušata
udeleženca spora ob pomoči nepristranske
tretje osebe rešiti nesoglasja in doseči
sporazum. V postopek mediacije se
vključita prostovoljno, da bi poiskali
rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani.
Z mediacijo se vzpostavlja nova kultura
reševanja sporov, saj se poskuša razumeti
tako eno kot drugo stran, se poglobiti v
interese obeh strani in razumeti ozadje
spora. Mediator s svojim znanjem in
posebnimi tehnikami pomaga sprtima
stranema do razumevanja sebe in druge
strani, sodeluje pri iskanju rešitev in
pomaga najti za vse vpletene zadovoljiv
zaključek. Za mediatorja ni nujno, da bi bil
po poklicu pravnik, saj ni sodnik, ki bi na
koncu razsodil v sporu, temveč se trudi
pripeljati sprti strani do obojestranske
rešitve in zadovoljstva. V nasprotju s
sodnim postopkom je mediacija hitrejša in
cenovno ugodnejša, zmanjšuje možnost
zaostrovanja sporov v prihodnje ter
prispeva k razvijanju učinkovitih oblik
preprečevanja in razreševanja težav in
nesoglasij. Mediacija se vse bolj širi na vsa
področja življenja in delovanja.
KAJ SO PODREJENI DOLŽNIŠKI INŠTRUMENTI?
Podrejeni dolžniški inštrumenti so posebna oblika dolžniških inštrumentov (obveznic, certifikatov o
depozitu ali depozitu), ki jih izdajajo banke in druge finančne organizacije (na primer zavarovalnice).
Značilnost podrejenega dolga je, da ima nekatere značilnosti kapitala, zato ga finančne inštitucije lahko
vključijo v izračun regulatornega kapitala, ki predstavlja osnovo za izračun količnika kapitalske ustreznosti
finančne inštitucije. Bistvena značilnost podrejenega dolga z vidika investitorja je njegova podrejenost v
primeru insolventnosti finančne inštitucije. Imetniki nepodrejenega dolga so v primeru insolventnosti v
celoti poplačani pred imetniki podrejenega dolga, ti pa le, če je na voljo dovolj preostalih sredstev. Glede na
stopnjo podrejenosti razlikujemo med različnimi oblikami podrejenega dolga, najbolj podrejene oblike pa
lahko finančna inštitucija vključi tudi v okvir temeljnega kapitala. Pri slednjih inštrumentih ima finančna
inštitucija tudi pravico do neizplačila obresti na podrejeni dolg in do pokrivanja izgube v breme glavnice
podrejenega dolga. Z naraščanjem podrejenosti in s tem tveganja finančnih inštrumentov se povečuje tudi
njihova zahtevana donosnost.
A. G.
14
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
VZPOSTAVITEV ENOVITEGA ORGANA NA PODROČJU VARNE
HRANE, VETERINARSTVA IN VARSTVA RASTLIN
Vlada RS v skladu z reorganizacijo s 1. januarjem
2013 vzpostavlja Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Priprava zakonodaje na
področju varne hrane in z njo povezan nadzor sta
trenutno razdeljena med štiri organe, in sicer na
Veterinarsko upravo RS, Fitosanitarno upravo RS
(FURS), Direktorat za varno hrano in del Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Z
reorganizacijo bo vzpostavljen enovit organ tako, da
bodo z združitvijo ukinjeni direktorat in obe ločeni
upravi. Iz inšpektorata pa bodo v novo upravo
premeščeni fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji, ki
delujejo na področju hrane. Znotraj Ministrstva za
kmetijstvo in okolje bo dosežena racionalizacija z
zmanjšanjem števila direktoratov in organov v sestavi.
Taka reorganizacija sledi cilju racionalizacije dela
na upravnem in inšpekcijskem področju, ki zajema
enotno in celovito strategijo obvladovanja tveganja,
enoten in preglednejši način komuniciranja z nosilci
dejavnosti in potrošniki, povezovanje informacijskih
sistemov, poenoten uradni nadzor, vključno z laboratoriji, zagotavljanje večje transparentnosti rezultatov
nadzora ter racionalnejšo izrabo kadrovskih in
materialnih virov. Zato je v obliki skupnega zakona
sprejeta sprememba 11 področnih zakonov, s
katerimi je celovito urejena reorganizacija na področju
zagotavljanja varne hrane. Organizacijsko bo na
podzakonski ravni izvedena sprememba Uredbe o
organih v sestavi ministrstev in Uredbe o notranji
organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in
nazivih v organih javne uprave in pravosodnih
organih. S spremembo Uredbe o organih v sestavi
ministrstev bo ustanovljena Uprava za varno hrano,
veterinarstvo in varstvo rastlin, torej nov organ, na
katerega s spremembo zakonov, prenašamo nove
pristojnosti. Vlada je za vršilca dolžnosti generalnega
direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo
in varstvo rastlin imenovala dr. Jerneja Drofenika iz
FURS.
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
PRIHAJA DOBA LESENIH NEBOTIČNIKOV
predvsem na potresnih
območjih. Vodilni arhitekt na
tem področju je Kanadčan
Michael Green, ki že išče
lokacijo za svoj projekt
20-nadstropne lesene stavbe.
Zanj je les tehnološko najbolj
dovršen gradbeni material,
vreden vsega spoštovanja.
Trenutno gradijo Avstralci
10-nadstropno leseno stavbo v
Melbournu, katere prihranek
CO2 bo enak umiku 345 avtov
s cest. Odgovor pa že
pripravljajo Norvežani, ki
začenjajo gradnjo 16nadstropne lesene stavbe na
severu, v mestu Kirkenes, in
bo odprta leta 2014 kot
promocija norveškega
gozdarsko-lesnega sektorja. V svetu se lesene gradnje
razvijajo in širijo izjemno hitro. Tudi naša dežela bi
bila še lepša brez množice betonsko-barvastih
skropucal, mar ne?
Fotografija arhiv Michael Green facebook
Polovica svetovne porabe
energije gre na račun gradnje
in delovanja stavb. Na svetu
vsak dan 100.000 ljudi
potrebuje nov dom. Osem
odstotkov svetovnih izpustov
CO2 se ustvari s proizvodnjo
betona. Les je v vseh teh
pogledih bistveno boljši
material in kot kaže, ima pred
seboj tudi prihodnost v
nebotičnikih, narejenih iz lesa.
Najstarejša lesena stavba na
svetu je petnadstropna in 32
metrov visoka budistična
pagoda Hōryū-ji na
Japonskem, ki je bila zgrajena
leta 607. V deželi potresov
imajo več kakor 500 zelo starih
lesenih svetišč in menda sta se
v zelo močnem potresu zrušili le dve, ki sta bili visoki
okoli 100 metrov in sta bili tudi najvišji leseni stavbi
na svetu. Z uvedbo CLT-plošč (vrsta kompozitne
plošče z navzkrižno lepljenimi lesenimi vlakni) pa se
lesenim stavbam obeta dobesedno polet v višine, in to
15
Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije
ZDRAVJE IN PROSTI ČAS
SKOK V NOVO LETO
Saj poznate kakšno elektronsko sporočilo, ki ponazarja iluzije o
pomenu gibanja za zdravje. Na primer tisto, ki pravi, da poštar
hodi vse dneve in vseeno zboli. Da ne omenjam kita, ki plava vse
dneve in je skoraj samo zelenjavo, pa je debel. Kaj šele zajec, ki
vse dneve dirka naokoli, pa živi samo 10 let.
Bistvo je očem nevidno
Gornje trditve so duševni obliž predvsem za tiste, ki jim je najlepše
»gibanje« sedenje ali ležanje. Ti zelo hitro opazijo večino negativnih
obrazov telesne aktivnosti, najizrazitejše seveda pri tistih, ki se
veliko (ali pa celo preveč) ukvarjajo s športom. Te namreč tudi
najprej opazimo. Ne opazimo pa velike množice tistih, ki z zmerno
telesno aktivnostjo ostajajo zdravi dolga leta. Mogoče pa poštar
pretirava s hojo in je za zdravje zadosti že bistveno manj gibanja?
Verjetno bo držalo ravno to. Zmerna telesna vadba je najboljša
popotnica v kakovostno življenje in tudi staranje. Dirkati naokoli
kot zajec pa je učinkovita bližnjica do poškodb vseh vrst. Seveda pa
za zdravje sama telesna vadba ni zadosti, spremljati jo mora tudi
ustrezna prehrana, ki naj bo raznovrstna in kakovostna. Mogoče je
pa obilnost telesa v stilu plavajočega kita povezana z enostransko
prehrano? Težava mnogih namreč ni ta, da bi jedli nezdravo, zajec
njihove prehrane tiči v grmu, ki mu pravimo enolično prehranjevanje. Četudi so to na primer najbolj »zdrava« in »eko« žitarice.
Zaobljube za zdravje
Ko si za novo leto zaželite zdravja, si zato zaželite tudi pot do tega.
In dobra pot sta vsekakor redna telesna vadba brez ekstremnih
pretiravanj ter uživanje raznovrstne in kakovostne hrane. Pot do
zdravja bo tako precej lažja!
Svetuje dr. Nada Rotovnik Kozjek, doktorica znanosti in
strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani
PARTNERSTVO IN
DRUŽINA
V slogi in prijateljstvu je moč
Časi, v katerih živimo, so časi individualizma. Ne
družimo se kakovostno, o svojih stiskah ne želimo
govoriti, ker nočemo, da bi si kdo o nas mislil kaj
slabega ali da bi celo mislil, da je z nami nekaj
narobe. Zato si preprečujemo, da bi si delili zgodbe
dobrega upanja. Preprečujemo si, da bi se od
drugih ali iz napak drugih lahko učili. Včasih
smo živeli v povezanih skupnostih, naše otroke
so varovali tudi sosedje. Naj povem preprosto
zgodbo. Ko sem bila najstnica, smo počeli zelo
podobne neumnosti, kot jih počnejo današnji
najstniki. Z eno majhno razliko. Ko sem na
primer, kot najstnica, pokadila prvo cigareto in
potem še nekaj naslednjih, sem to počela skrbno
skrita pred očmi vseh odraslih. Bilo bi popolnoma
isto, ali me vidi moj oče, mama ali sosed ali kateri
koli drug vaščan. To je bila odrasla avtoriteta, pred
katero so se mi tresla kolena. Nikakor se ne bi
moglo zgoditi, da bi videli osnovnošolca s cigareto
v roki hoditi po cesti, tako kot je danes običajno,
saj otroci nimajo vrednostnega in moralnega
nadzora. Zato je zelo pozitivno, če se združujemo,
pogovarjamo in si dajemo podporo, ker s tem
našim otrokom dajemo sporočilo, da je v slogi
in prijateljstvu moč.
Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal
IZ ZAKLADNICE NARAVE
KALČKI so prvovrstna hrana
Mladi poganjki oziroma kalčki imajo v visoko hranilno vrednost, so
enostavni za vzgojo ter vsestransko uporabni v prehrani. So odlična
obogatitev in popestritev prehrane zlasti v času ko je na voljo manj sveže
zelenjave. Vzgajamo jih lahko na kuhinjskem pultu ali okenski polici.
S kalčki popestrimo solate, namaze, priloge, sendviče in druge jedi.
S procesom kaljenja semena pridobijo na hranilni vrednosti. Zlasti
se poveča vsebnost vitaminov, rudnin in encimov. Tudi sicer je
priporočljivo stročnice in žita pred kuhanjem namočiti vsaj za nekaj ur, da se prične proces kaljenja in poveča
prehranska vrednost. S predhodnim namakanjem se precej skrajša čas kuhanja.
Za kaljenje se največ uporablja seme lucerne (alfa-alfa) in vrtne kreše. Slednja, kot tudi kalčki iz semena
redkvice, gorčice, čebule in rukule so pikantnega okusa. Kalimo lahko žita, ajdo, stročnice, semena raznih
kapusnic, solat, rdeče pese in sončnic. Kalčki lucerne, detelje in brokolija vsebujejo snovi, ki povečuje odpornost proti
nekaterim oblikam raka, ter zavirajo osteoporozo. Kalčki lucerne znižujejo škodljivi holesterol ter spodbujajo
delovanje imunskega sistema organizma.
Besedilo in fotografija Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu
16
ZANIMIVOSTI
»ČE V PROSINCU NI SNEGA,
GA MALI TRAVEN DA«
Vstopili smo že v novo leto, a kroga božičnonovoletnih praznikov še nismo sklenili. Ta krog
bodo po starih verovanjih povezali šele sveti Trije
kralji, ki so jih mnogi naši predniki kot tretji božič
praznovali 6. januarja in na praznični dan zato
razrezali še zadnji božični kolač. Star vremenski
pregovor za mesec januar pravi takole: Če v
prosincu (januarju) ni snega, ga mali traven
(april) da.
V mesecu januarju je običajno še premrzlo za
delo na vrtu, a nas pratike in nasveti strokovnjakov
vseeno pozivajo, naj že premišljajmo, kako se
bomo dela na vrtu lotili v primernejšem času.
Bomo letos zasadili nove vrtnine, vrt morda
razširili, mu dodali toplo gredo ali ob njem
postavili kompostnik? Zavzeti vrtičkarji hitro
najdejo odgovore na vsa tovrstna vprašanja in
pogosto že januarja sprejmejo načrt, ki se ga
kasneje držijo pri setvi in saditvi svojega vrta.
Sicer pa januarja zimsko zelenjavo, kot je ohrovt,
zelje, koleraba in drugo, pustimo v vrtu še vedno
pod zaščitno odejo. In čeravno na zelenjadnem
vrtu v tem mesecu ni prav veliko opravil, je
pogosto več dela v sadnem vrtu. Če zapade težak
južni sneg, je namreč potrebno veje dreves
otresti, da se ne polomijo, če je vreme lepo in
suho, pa se lahko lotimo čiščenja sadovnjakov
ter obrezovanja sadnega grmičevja. V vinograd
že lahko vozimo gnoj in kompost. Rastlinjake
ob lepem vremenu zračimo. Redno pregledujmo
shrambe in kleti, kjer imamo uskladiščeno sadje.
Gnile plodove odstranimo, stara jabolka pa
privoščimo kosom.
D. S.
MEDNARODNO OCENJEVANJE MEDU
Čebelarsko društvo Sežana, ki ga vodi Ivan Atelšek in je lani
praznovalo sto let delovanja, že trinajst let zapored prireja natečaje
za najboljši med. Priznanja in nagrade za letošnji mednarodni
izbor, na katerega je prispelo 95 vzorcev medu čebelarjev iz šestih
držav, so slovesno podelili sredi novembra 2012 v društvenih
prostorih v Povirju. Čeprav je bila slaba letina, zaradi mraza, dežja
in suše in je bila namreč letošnja bera medu znatno manjša kot
prejšnja leta, se čebelarji trudijo, da s tradicionalnimi
ocenjevanji nadaljujejo, in upajo, da bo prihodnje leto boljše.
Prispele vzorce je ocenila posebna strokovna komisija pod
vodstvom dr. Terezije Golob, ki je poudarila, da v preteklem letu ni
bilo veliko sortnih medu, čista sta bila le akacijev in lipov. Podelili so
31 zlatih, 37 srebrnih in 18 bronastih diplom, preostalim pa
zahvale, saj nobeden od vzorcev medu ni bil izločen. Absolutni
zmagovalci so bili Alojz Kodermac iz Nebla za akacijev med ter
Bruno Berlot iz Kozaršč in Franc Jeram iz Tolmina, oba za lipov
med. Naziv šampiona so poleg Kodermaca in Berlota prejeli še
Dušan Rakar iz Trebeš za cvetlični med, Peter Vrhunc iz Železnikov
za gozdni med in Rafael Jaklič iz Vrhnike za kostanjev med.
Besedilo in fotografija Olga Knez
Na sliki: Šampioni sortnih vrst medu v družbi organizatorjev tekmovanja
Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI
Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov:
S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo
časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si.
쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿쏿
IZJAVA:
Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z
omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec.
PODATKI O NAROČNIKU:
Ime in priimek: ...............................................................................................................................................
Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: ..........................................................
Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: ..........................................................................................................................................
Ste član ali delavec zadruge? DA
NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ......................................
Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki
ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
RAZVEDRILO
ZANIMIVOSTI
IN PROSTI ČAS
NOVI TURISTIČNI
PRODUKTI AVSTRIJSKE
ŠTAJERSKE IN
SEVEROVZHODNE
SLOVENIJE
KRIŽANKA
SESTAVIL:
ALEN
BUČAR
BARAS
TEHNIKA
IZDELOVANJA
TEKSTILA Z
OBLIKOVANJEM VOZLOV
UPRAVNI
ORGAN
MESTNE
SAMOUPRAVE
VISEČA
CVETNA
MAČICA
SREDSTVA
ZA
GNOJENJE
ELEKTRIČNO
NEPRIJETEN
NABIT
OBČUTEK
DELEC
8
TINA
MAZE
VODNA
ŽIVAL S
KLEŠČAMI
SNOV, KI
POVZROČA
ALERGIJO
RJAVA
PTICA Z
ORANŽNIMI
PRSMI
5
NASPROTJE
NORMALE
6
DENAR
(pogovorno)
JAP. MESTO
NA ŠIKOKUJU, IYO
VLADARJEVO
POKRIVALO
9
MIGUEL
INDURAIN
PARADIŽ
10
RUDI
ČAČINOVIČ
ŠVEDSKI
SPIDVEJIST
FUNDIN
TRENJE,
FRIKCIJA
2
TROPSKA
RASTLINA
S SADEŽI,
PODOBNIMI
MELONAM
Fotografija: arhiv CZR
3
VZMETICA,
BREZ
TRDNEGA
OKVIRA
NIKO TOŠ
SOKRATOV
TOŽNIK
Center za zdravje in razvoj Murska Sobota
je kot vodilni partner čezmejnega projekta
Hiking&Biking vzpostavil nove turistične
kolesarske in pohodniške poti ter parke
nordijske hoje avstrijske Štajerske in severovzhodne Slovenije. Obe pokrajini sta v
okviru projekta pridobili več kot 275 km
označenih kolesarskih poti ter več kot
250 km označenih pohodnih poti in poti za
nordijsko hojo. Samo v Pomurju na primer
je pri vzpostavitvi produktov sodelovalo
več kot 22 lokalnih skupnosti, postavili
smo 410 smernih tabel in izvedli številne
promocijske aktivnosti, da bi ljudje
prepoznali našo pokrajino kot prijazno,
atraktivno in zanimivo turistično destinacijo
za zdrav, naravi in človeku prijazen turizem.
Vse informacije na hiking-biking.net.
11
7
SLOVENSKI
IGRALEC
(PRIMOŽ)
4
1
1
__ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
Rešitev prejšnje križanke je VESELI DECEMBER.
GESLO:
PISKROVEZEC,
Srečko Košar, Destrnik
Piskroveštvo je bila pretežno potujoča
dejavnost, pri kateri so piskrovezci ali
loncevezi z žico vezali lončene lonce in
pekače. Kot piskrovezci so pogosto na
Slovenskem omenjeni Romi ali Rezijani.
Pisker, ki ga je zvezal Srečko Košar.
Srečko Košar iz Slovenskih goric se
je vezenja lončenih loncev naučil pri Hrani: Pomurski muzej Murska Sobota.
enajstih letih. To ročno tehniko vezenja z žico je velikokrat videl pri
Besedilo: Silva Nemeš sosedu Rajšpu. Tako so po drugi svetovni vojni k Srečku nosili
sosedje piskre, največ pa je vezal za domače
potrebe. Vezal je največ kropnc - lončenih
loncev, v katerih so kuhali hrano za živino v
krušni peči. Vezalo se je z namenom, da se
posoda ne zlomi in drži dlje časa, pa tudi, ko se
je posoda že zlomila oziroma počila. Takrat je
razpoko premazal najprej s česnom, njegova
tekočina je zaprla razpoko in ustvarila vodotesnost.
To dejavnost je za domače potrebe opravljal do
šestdesetih let 20. stoletja, kasneje ni bilo več
potreb po lončenih loncih. Danes vezenje piskrov
prikazuje samo še za potrebe domačega turističnega društva. Več informacij Srečko Košar,
telefon: 02/753 44 21.
18
Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd
OGLASI
AKTUALNE CENE
za obdobje od 3. do 9. decembra 2012 v EUR
€/kg
Mleko
0,35
0,34
0,33
0,32
0,31
0,30
0,29
0,28
0,27
0,26
0,25
0,24
OBRESTNE MERE ZA OBROČNO
VARČEVANJE ZA OBČANE
0,30
jan
feb
mar
apr
maj
jun
jul
avg
sep
okt
nov
Obročno varčevanje:
Nespremenljiva obrestna mera
do 180 dni
3,15 %
nad 1 leto
4,05 %
nad 2 leti
4,55 %
nad 3 leta
4,80 %
nad 4 leta do 10 let
4,95 %
dec
Mlado pitano govedo, razred R3
4,00
€/kg k.t.
3,80
Najnižji obrok znaša 20 EUR.
3,81
3,60
3,40
MALI OGLASI
3,20
Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si.
3,00
2,80
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
teden
Kmečka lista – društvo
za razvoj kmetijstva in
podeželja
Prašiči, razred E
1,95
1,85
€/kg k.t.
1,75
1,71
1,65
1,55
1,45
VABILO NA ZADRUŽNO
AKADEMIJO
1,35
1,25
1,15
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
Zadružna zveza Slovenije že vrsto let organizira aktualna in
strokovna izobraževanja, v okviru katerih lahko pridobite
novo znanje, da boste lažje sledili izzivom poslovnega okolja.
53
teden
Pšenica
Pripravili smo naslednja izobraževanja:
3,40
I. SPLOŠNE ZADRUŽNE TEME
1. Zadružništvo – temeljno usposabljanje
− Kaj je zadruga in kako deluje
− Članstvo v zadrugi
2. Zadružništvo – nadaljevalno usposabljanje
− Organiziranost in upravljanje zadruge
− Branje in razumevanje računovodskih izkazov
3,10
2,80
2,65
€/kg
2,50
2,20
1,90
1,60
1,30
1,00
1
5
9
13
17
21
25
29
33
37
41
45
49
II.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
53
teden
2010
2011
2012
Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI
s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre
prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen.
Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected].
Prijetno branje vam želimo!
OŽJA STROKOVNA PODROČJA IZOBRAŽEVANJA
Trening prodajne komunikacije (za prodajalce)
Poslovne finance za vodstvo in nadzornike
Vodstvena komunikacija za motivacijo sodelavcev
Sestavljanje letnega poročila za zadruge za leto 2012
Prednosti dobre organizacije in sistemizacije dela
Varčevanje z energijo, investicije in ukrepi v poslovnih
stavbah
Za več informacij nam pišite na [email protected].
19
;)JýJQSNGFSPN8QT[JSNOJXRTUWNUWF[NQN
548*'34543:)'4?&34;*
897&30*57&;3*48*'*
V POSLOVNIH PAKETIH VPR]GUX³LOLVWRULWYH
NLMLKSUDYQHRVHEHXSRUDEOMDWHQDMSRJRVWHMHXJRGQRVWL
SDVRRGYLVQHRGREVHJDYD°HJDSRVORYDQMD]EDQNR
ÈEUH]SOD—QRYRGHQMH755]DGROR—HQRREGREMH
ÈEUH]SOD—QDOHWQD—ODQDULQD]DSOD—LOQRNDUWLFR]RGOR³HQLP
SOD—LORP$FWLYD0DVWHU&DUG
ÈVWRULWHYHUD—XQEUH]SULVWRSQLQH
ÈHOHNWURQVNDEDQND'%63521(7EUH]SULVWRSQLQHLQEUH]
PHVH—QHJDQDGRPHVWLOD]DGROR—HQRREGREMH
ÈSRORYL—QLVWUR°NLRGREULWYHSUYHJDSRVRMLODDOLOLPLWDQDUD—XQX
ÈSULGRELWHYSRVORYQHGHEHWQHNDUWLFH$FWLYD0DHVWUR
È°WHYLOQHXJRGQRVWLSULRSUDYOMDQMXSOD—LOQHJDSURPHWD
Za veè informacij smo vam z veseljem na voljo v
85 poslovalnicah banke.