Samozaposlitev - Kaj moram vedeti, preden registriram

Comments

Transcription

Samozaposlitev - Kaj moram vedeti, preden registriram
‘KAJ MORAM VEDETI
PREDEN REGISTRIRAM
PODJETJE’
www.Pristar.si
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Kako začeti s poslovanjem?
Kako sklepamo posle?
S kakšno poslovno dokumentacijo se najpogosteje
srečamo in kako jo izdelamo, hranimo?
Kako lahko vodimo poslovne knjige?
Na kakšne stroške lahko računamo kot podjetniki?
Ali si lahko obračunamo malico, potne stroške,...?
Ali se nam splača biti zavezanec za DDV?
Kateri stroški so davčno priznani?
Kakšen davek plačujemo kot podjetniki?
Kako zavarujemo terjatve in obveznosti?
Kratek pregled vsebine
2
•
•
•
•
•
•
Vsaka oseba tako ali drugače sanja o samostojni poti.
Nekaterim uspe drugim ne.
Predvsem od nas samih je odvisno ali bodo naše ideje
preživele in nas bodo sposobne preživeti.
Zavedati se moramo, da je dobro, da idejo dodobra
proučimo skupaj z svetovalci.
Pri tem vam lahko pomagajo razne organizacije, ki se s
tem ukvarjajo, med drugimi je to naše podjetje Pristar
d.o.o.
Poleg navedenega je pomembno tudi, da razmislite ali
znate sploh delati to kar ste si zamislili.
Naredite dober poslovnih načrt v katerem natančno
proučite vašo idejo in predvidite poslovanje za nadaljnja
leta.
Kako začeti s poslovanjem?
3
•
Ko imate razdelano idejo in že točno veste, kaj si želite, pri
strokovnjakih preverite še ostale zahteve :
• izobrazbo,
• certifikate in
• druge pogoje, ki jih morate izpolnjevati za opravljene izbranega dela).
•
•
Pri vsakem začetem poslu, se vedno začne pojavljati
vprašanje, v kakšnem času bom plačilno sposoben, vendar
konkretnega odgovora za to ni. Vse je odvisno od vas, kako
boste poslovali in koliko finančnih sredstev imate
pripravljenih za poslovanje.
Nekateri podjetniki, si pri poslovanju pomagajo tudi z
raznimi subvencijami in evropskimi sredstvi, ki jih je možno
pridobiti, ob izpolnjevanju določenih pogojev. Več
informacij o tem lahko pridobite pri našem podjetju Pristar
d.o.o.
4
•
•
•
•
•
Ko ste se odločili, da boste začeli poslovati, je pomembno,
da svojo dejavnost tudi uradno prijavite.
Z ustavnimi določbami je v Republiki Sloveniji določeno, da
je gospodarska pobuda svobodna in da se lahko izvaja
preko gospodarskih organizacij.
Registracija poslovnih subjektov je dokaj enostavna toda
POZOR:
Z registracijo mora ustanovitelj izpolnjevati splošne pogoje
za opravljanje dejavnosti, ki jih nalagajo posamezni predpisi
(npr. uporabno dovoljenje za prostor, kjer se dejavnost
opravlja, ustrezna izobrazba ali delovne izkušnje za
opravljanje določene dejavnosti).
V primeru neizpolnjevanja pogojev so kazni zelo visoke.
5
•
•
Za podjetnika je zelo pomembna odločitev o izbiri
dejavnosti, saj je od izbrane dejavnosti pomembno, katere
pogoje za opravljanje dejavnosti bo moral izpolnjevati
preden prične opravljati dejavnost.
Najpomembnejši obliki gospodarskih organizacij sta:
SAMOSTOJNI PODJETNIKI
GOSPODARSKE DRUŽBE - d.o.o.
6
Osnovne značilnosti:
•
•
•
•
•
•
Fizična oseba;
Samostojnost opravljanja in organiziranja podjetniške
dejavnosti;
Redno opravljanje dejavnosti;
Opravljanje dejavnosti na trgu;
Dejavnost pridobitnega značaja;
Izključna narava dejavnosti
Samostojni podjetnik posameznik – s.p.
7
Pridobitev statusa podjetnika
•
•
Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost na podlagi
priglasitve organu pristojnemu za javne prihodke.
Priglasitev obsega:
• Označbo obrata in njegov sedež;
• Ime podjetnika in njegovo prebivališče;
• Dokazilo o izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje
dejavnosti;
• Izpolnjevanje posebnih pogojev.
8
Odgovornost za obveznosti
•
•
Podjetnik odgovarja za obveznosti iz poslovanja z vsem
svojim premoženjem, tako s premoženjem podjetja kakor
tudi s svojim lastnim, osebnim premoženjem, in sicer
samostojno in neposredno, saj podjetnikovo podjetje nima
statusa pravne osebe in zato ne pride v poštev subsidiarna
odgovornost podjetnika.
Pri poslovanju ravna podjetnik po svojih preudarkih in
odločitvah, za svoj riziko ter v svojo korist, zato se kljub
temu, da v svojem podjetju dela, ne pojmuje kot
delojemalec.
9
•
Družba u omejeno odgovornostjo - d.o.o. je kapitalska
družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki
družbenikov, katerih vrednost je lahko različna in ki
omejeno odgovarjajo za svoja dejanja.
Ustanovitev družbe:
• Ena ali več fizičnih oseb (50 družbenikov);
• Družbena pogodba - notarska oblika
Družba z omejeno odgovornostjo – d.o.o.
10
Obveznosti družbenikov:
• plačilo prevzetega osnovnega vložka;
• plačilo dodatnih zneskov;
• odgovornost za neplačilo dodatnih zneskov;
• odgovornost za nepravilno oziroma neupravičeno vrnitev
osnovnih vložkov.
Premoženjske pravice:
• pravica do deleža dobička;
• likvidacijski delež.
11
S.P.
D.O.O.
Osebna odgovornost
DA - odgovarjate z vsem svojim
premoženjem.
NE - odgovarjate le z vloženim
kapitalom oz. kapitalom podjetja.
Osnovni kapital
Ni potreben.
7.500€ - lahko v denarju
ali v sredstvih.
Ustanovitveni stroški
Brezplačno.
Enostavni postopek brezplačno,
zahtevni postopek - pri notarju po
notarski tarifi.
Obdavčitev dobička
Dohodninska lestvica,
16%, 27%, 41%.
Davek od dohodkov pravnih
oseb - vedno enaka stopnja 20% - 2010
naprej.
Vodenje poslovnih knjig
* normirani odhodki (25 %) ali
* enostavno knjigovodstvo ali
* dvostavno knjigovodstvo.
Upravljanje z denarnim
tokom
Prosto prelivanje denarnega toka med
gospodinjstvom in dejavnostjo.
Vsako izplačilo mora imeti
verodostojen dokument,
transakcijski račun.
Prispevki za socialno in
pokojninsko zavarovanje
Določeni glede na dobiček, prvo leto
lahko od minimalne plače.
Najnižji znesek plače direktorja oz.
lastnika je določen, celotna plača
predstavlja strošek.
* dvostavno knjigovodstvo.
12
•
•
•
Dobro premislite o svoji poslovni ideji in poslovnem načrtu.
Razvijte inovativno idejo in izpopolnite svojo zamisel, kaj
želite početi.
Določite sedeža s. p.-ja in določite dejavnost, s katero se
boste ukvarjali.
Vpis s.p.-ja v poslovni register Slovenije - vpišete se lahko
na vstopnih točkah sistema »Vse na enem mestu« (točke
VEM) - Podjetniški center Slovenj Gradec, Ajpes, Durs,…
Kako ustanoviti s.p.?
13
V prijavi za vpis v poslovni register, mora podjetni
navesti:
•
•
•
•
•
•
predlagan datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave
za vpis in ni starejši od treh mesecev od dne vložitve prijave
za vpis;
firmo podjetnika in podatke o sedežu;
podatke o podjetniku: ime in priimek, EMŠO, prebivališče,
davčno številko;
podatke o zastopniku;
navedbo dejavnosti, ki jo bo opravljal;
izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti
iz njegovih prejšnjih poslovanj.
14
•
•
Vpis v davčni register v 8 dneh po vpisu v poslovni register
- postali ste davčni zavezanec.
Prijavo za vpis v davčni register lahko predložite na vstopni
točki VEM ob vpisu v Poslovni register Slovenije ali pa na
davčnem uradu, na območju katerega ima vaša dejavnost
sedež.
Prijavite podatke o zdravstvenem zavarovanju.
Prijavo za obvezno zdravstveno zavarovanje na obrazcu M1
morate na območno enoto ali izpostavo ZZZS predložiti
najkasneje v 8 dneh od dneva vpisa v Poslovni register.
Prijavo v zdravstveno zavarovanje vam lahko oddajo na eni
izmed VEM toč ob vpisu v register.
15



Pred začetkom opravljanja dejavnosti morate pridobiti vsa
potrebna dovoljenja in licence, če so le-te predpisane z
drugimi zakoni, ki se navezujejo na opravljanje dejavnosti
(npr. zakon o graditvi objektov, stanovanjski zakon, zakon o
varnosti in zdravju pri delu). Vse informacije o potrebnih
dovoljenih vam nudijo VEM točke.
Pri banki odprite transakcijski račun.
Potrebujete matično številko in Sklep o vpisu v Poslovni
register.
Sprejmite vaše interne akte.
16
•
•
•
Odločite se, kako boste vodili poslovne knjige (enostavno,
dvostavno knjigovodstvo).
Čas je, da začnete s poslovanjem.
Ob predhodni prijavi potreb samostojnega podjetnika pri
Zavodu za zaposlovanje lahko tudi zaposlite ustrezne ljudi,
ki v celoti izpolnjujejo pogoje za konkretno delovno mesto.
17
•
•
•
Kako se lotiti in na kaj paziti pri sklepanju pogodb in
vstopanju v različna pravna razmerja, se iz dneva
v dan sprašujete mnogi, ki so odgovorni za sklepanje
poslov.
Prav nepravilni in včasih povsem rutinski pristopi pri
sklepanju pogodb in dogovorov pogosto kasneje pripeljejo
do težav in sporov pri izvrševanju pogodb in se šele tedaj
išče pomoč pravnikov.
Seveda pa je tudi pri izpolnjevanju pogodb potrebno
ravnati s potrebno skrbnostjo, da bi lahko ustrezno
zavarovali svoje pogodbene pravice in obveznosti.
Kako sklepamo posle?
18
•
•
•
•
•
•
•
•
•
predmet pogodbe in specifikacija,
določitev cene in določljivost cene, valutna klavzula, obresti
…,
način izpolnitve – dobava, roki, kraj in čas dobave,
pomen prevoznih klavzul in prehoda nevarnosti,
spremenjene okoliščine,
utrjevanje obveznosti (avans, odstopnina, zastava,
hipoteka…),
pogodbene garancije in jamstva,
pogodbena kazen,
klavzule o reševanje sporov,
Bistvena pogodbena določila, na kaj je
potrebno biti pozoren
19
•
•
•
ostale pravno relevantne klavzule,
prenova pogodbe (novacija, aneksi, sprememba pogodbe
in pogoji za veljavnost…),
možnost prenosa pogodbenih obveznosti.
Poslovneži različnih narodnosti sklepajo posle na drugačen
način, kot smo jih vajeni sklepati Slovenci. Naš način
sklepanja poslov je še najbolj podoben nemškemu, morda
smo za odtenek manj formalni. Tujci nam pogosto očitajo,
da smo preveč formalni, zamerljivi, občutljivi in
nenaklonjeni tveganju.
20
•
•
•
•
•
preverimo stranko ali ta res obstaja in kako posluje (AJPES
za podjetja v Sloveniji)
na začetku poslovanja predlagamo, da nam podjetje
nakaže del avansa za blago oziroma storitev, vendar je zelo
pomembno da je le-ta ustrezno dokumentiran;
dobimo natančno naročilo (kaj moramo narediti) na podlagi
naročilnice, ki mora biti tudi ustrezno potrjena;
po opravljenem delu oziroma dobavi naredimo
primopredajo z pisnim zapisnikom (ponavadi dobavnica);
zaračunamo takoj in pazimo na rok plačila.
Pomembno je tudi, da pri sklepanju poslov:
21
•
•
•
Večina dokumentacije, ki se v nahaja v podjetjih je
poslovna dokumentacija. Največji obseg te predstavljajo
prejeti in izdani računi, finančna dokumentacija,
dokumentacija za DDV in druge knjigovodske listine.
Zaradi potreb računovodskega in davčnega nadzora
moramo poslovno dokumentacijo hraniti za določen čas, v
nekaterih primerih pa tudi trajno.
Z digitalnim zajemom dokumentacije, imate možnost
obvladovanja celotne poslovne dokumentacije, od zaščite do
upravljanja in nadzorovanja poslovnih aktivnosti, ki so
posledica prejete ali poslane dokumentacije.
Poslovna dokumentacija
22
•
•
Zaradi vse večjih zahtev za racionalizacijo poslovanja ter
hitrem dostopu do dokumentov in s tem informacij, je
elektronsko poslovanje doživelo velik razmah v podjetjih
povsod po svetu.
V našem podjetju Pristar d.o.o. vam nudimo varno in
zanesljivo pretvorbo izvirnega gradiva v digitalno obliko. S
tem našim naročnikom omogočimo:
• neposreden in hiter dostop do dokumentov,
• hitro iskanje želenih informacij,
• časovno in krajevno neodvisen dostop do dokumentov,
• kontrolo nad uporabo dokumentov,
• enoten sistem – celovit sistem arhiviranja.
23
•
•
•
Ob upoštevanju ustreznih predpisov lahko podjetje samo
določi, po kolikšnem času od dneva sprejetja in potrditve
računovodskih izkazov bo shranilo poslovne knjige na
elektronskem nosilcu, izvirne poslovne knjige pa uničilo.
Zakon o gospodarskih družbah v 51. členu določa, da je
treba poslovne knjige, bilance stanja, izkaz poslovnega
izida ter letna in poslovna poročila hraniti trajno, medtem
ko se knjigovodske listine lahko hranijo le določeno
poslovno obdobje (10 let, dokumentacija nepremičnin 20
let).
Seveda pa je pomembno, da vsak poslovni dokument
vsebuje tudi ustrezne podatke udeleženih podjetij in da je
le-ta pravilno izpolnjen.
24
Tako mora vsak poslovni dokument vsebovati:
•
•
•
•
•
popoln naziv in naslov udeleženih podjetij v poslovnem
procesu;
davčno številko udeleženih podjetij, iz katere mora biti
jasno razvidno ali je katero podjetje davčni zavezanec ali
ne;
matično številko in transakcijski račun udeleženih podjetij;
ustrezno mora biti opredeljena vsebina posla (npr. za blago
– količina, opis blaga, cena, vrednost, ddv, vrednost z
DDV;
v primeru, da izdajatelj računa ni davčni zavezanec mora
biti to opredeljeno z klavzulo.
25
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
ponudba – predračun,
naročilnica,
dobavnica,
izdan račun,
avansni račun,
prejet račun,
plačilni nalog,
potni nalog,
blagajniški prejemek,
blagajniški izdatek,
•
•
•
•
•
•
•
davčna dokumentacija,
knjigovodske listine,
izvozna in uvozna
dokumentacija,
register osnovnih sredstev,
pogodbe o zaposlitvi,
pogodbe o sodelovanju,
in druga dokumentacija, ki
nastane pri poslovanju
podjetja.
Najbolj pogosto poslovno dokumentacijo
predstavljajo:
26
•
•
•
•
•
zaporedna številka predračuna oz. ponudbe,
datum izdaje, kraj izdaje,
podatki izdajatelja predračuna (naziv podjetja, naslov, ID za
DDV),
podatki o prejemniku predračuna (naziv, naslov, ID za DDV),
naziv blaga oziroma storitve, enota mere, količina, cena brez
DDV, stopnja DDV, vrednost DDV, cena z DDV, vrednost z
DDV.
Primer 1: Ponudba - Predračun
27
•
•
•
•
•
•
•
zaporedna številka naročilnice,
datum izdaje, kraj izdaje,
podatki naročnika (naziv podjetja, naslov, ID za DDV,
označba zavezanec za DDV),
podatki dobavitelja (naziv, naslov, ID za DDV),
naslov dobave,
naziv blaga oziroma storitve, količina, enota mere,
podpis izročitelja naročilnice in naročnika blaga.
Primer 2: Naročilnica
28
•
•
•
•
•
•
•
•
zaporedna številka dobavnice,
datum izdaje, kraj izdaje,
podatki dobavitelja (naziv podjetja, naslov, ID za DDV),
podatki prejemnika blaga (naziv, naslov, ID za DDV),
naziv blaga oziroma storitve, enota mere, količina, cena brez
DDV, stopnja DDV, vrednost DDV, cena z DDV, vrednost z
DDV,
datum predaje blaga,
podpis osebe, ki je pripravila dobavnico,
podpis osebe, ki je predala blago in osebe, ki je prevzela
blago.
Primer 3: Dobavnica
29
•
•
•
•
•
•
•
•
zaporedna številka računa,
datum izdaje, kraj izdaje,
podatki izdajatelja računa (naziv podjetja, naslov, ID za
DDV),
podatki o prejemniku računa (naziv, naslov, ID za DDV),
datum dostave blaga oz. opravljenih storitev,
številke predhodno izdanih dokumentov (naročilnica,
dobavnica),
naziv blaga oziroma storitve, enota mere, količina, cena
brez DDV, stopnja DDV, vrednost DDV, cena z DDV, vrednost
z DDV, DDV po stopnjah, skupaj za plačilo,
podpis in morebitne druge klavzule ter opombe.
Primer 4: Izdan račun
30
•
•
•
•
•
•
•
•
zaporedna številka potnega naloga,
datum in kraj izdaje,
prevoznik in podatki o lastniku vozila (firma, ime in
priimek, sedež),
vrsta prevoza,
opredelitev podatkov avtomobila,
opredelitev podatkov voznika,
kam smo namenjeni, zakaj smo šli tja,
morebitne pripombe ter žig in podpis podjetja.
Primer 5: Potni nalog
31
•
•
•
•
•
•
ime in priimek predlagatelja računa, naslov,
kdaj je bila oseba na poti datumsko in po urah,
kakšni so prevozni stroški, stroški dnevnic, prenočevanja in
morebitni drugi stroški,
skupna vrednost vseh nastalih stroškov,
priloge – potni nalog,
podpis in datum predlagatelja, plačnika računa in
prejemnika.
Primer 6: Račun potnih stroškov
32
•
•
•
•
•
•
•
•
zaporedna številka, datum in kraj izdaje,
podatki o izdajatelju (naziv in naslov podjetja),
podatki o vplačniku (naziv in naslov),
način plačila,
vrednost naj bo opredeljena z besedo,
namen plačila in skupna vrednost plačila,
priloge: račun,
ustrezni podpisi vplačnika, prejemnika in ostalih.
Primer 7: Blagajniški prejemek
33
•
•
•
•
•
•
•
zaporedna številka, datum in kraj izdaje,
podatki o izdajatelju in prejemniku denarja,
opredelitev vrednosti z besedami,
namen izplačila,
skupna vrednost izplačila,
priloge: račun, potni nalog,
podpisi izplačevalca, osebe ki je izplačilo odobrila,
prejemnika.
Primer 8: Blagajniški izdatek
34
Obveznost vodenja poslovnih knjig in drugih evidenc
je urejena z naslednjimi predpisi:



Zakon o davčnem postopku (ZDavP) in na njegovi podlagi
sprejeti podzakonski predpisi;
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD);
Slovenski računovodski standardi.
Vodenje poslovnih knjig?
35
•
•
•
Zakon določa, da način vodenja poslovnih knjig in
sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, ki ustreza
merilom majhne družbe, ureja poseben računovodski
standard.
Podjetniki načeloma vodijo poslovne knjige po sistemu
dvostavnega knjigovodstva in na način, ki je predviden za
družbe, v določenih primerih pa lahko vodijo poslovne
knjige tudi po sistemu enostavnega knjigovodstva.
Dvostavno računovodstvo je bistveno zahtevnejše od
enostavnega, zato je zelo pomembno, da to delo
prepustite računovodskim organizacijam (Pristar d.o.o.).
36
•
Podjetnik lahko vodi poslovne knjige po sistemu
enostavnega knjigovodstva, če v zadnjem poslovnem letu ni
prekoračil dveh od sledečih meril:
• povprečno število delavcev ne presega tri,
• letni
•
prihodki so nižji od 42.000€,
• povprečna vrednost aktive ne presega 25.000€.
Navedeno velja tudi za podjetnika, ki začne opravljati
dejavnost in v prvem poslovnem letu ne zaposluje
povprečno več kot treh delavcev. Sistem vodenja poslovnih
knjig se določi na podlagi podatkov iz letnega poročila.
37
•
•
Podjetnik mora o izbranem sistemu vodenja poslovnih
knjig obvestiti pristojni davčni organ najkasneje do 31.
decembra tekočega leta za naslednje leto. Če prične
poslovanje med letom, mora pismeno javiti izbrani sistem
vodenja poslovnih knjig najkasneje v 8 dneh po pričetku
poslovanja.
Priporočamo, da podjetnik prepusti vodenje poslovnih
knjig za to usposobljenemu strokovnjaku. To pa ne
pomeni, da o vodenju poslovnih knjig ni potrebno ničesar
vedeti. Nasprotno! Napak (npr. napačne izjave pri
nakupu), ki jih zaradi nepoznavanja predpisov storijo
podjetniki, še tako dober računovodja ne more popraviti.
38
•
•
•
•
Izrednega pomena je, da se vsak podjetnik zaveda
pomembnosti vodenja poslovnih knjig in pomembnosti
poslovne dokumentacije.
Izredno pomembno je, da je poslovna dokumentacija
pravočasno dostavljena računovodski službi, pravilno
datirana, oštevilčena ter da ima ustrezno pravilnost
podatkov.
Prav tako mora biti tudi ustrezno potrjena s strani
odgovorne osebe.
Kazni za neustrezno vodenje in nepravočasno oddajo
poročil davčni upravi so zelo visoke.
39
Pri samostojnem podjetniku se pojavljajo stroški:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
amortizacije,
obresti,
najemnin,
elektrike,
telekomunikacij,
prispevkov za socialno
varnost,
oglaševanja,
drobnega inventarja,
potrošnega materiala,
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
vzdrževanja,
prevoza – potni nalogi,
malic, dnevnic,
nabav materiala – zaloge,
predmetov dela,
dela,
delovnih sredstev,
storitev,
stroški računovodstva,
računalniških programov,…
Na kakšne stroške lahko računamo kot
podjetniki?
40
Obračunamo si lahko potne stroške, dnevnice, stroške malic,
kadar izpolnjujemo pogoje izplačevanja.
Neobdavčene vrednosti izplačevanja navedenih stroškov:
•Stroški malice – 6,12€/dan;
•Potni stroški -prevoz na delo in iz dela – 0,18€/km,
-prevoz na službenem potovanju – 0,37€/km;
Dnevnice za službeno potovanje v Sloveniji:
•nad 12 do 24 ur znaša dnevnica 21,39€,
•nad 8 do 12 ur znaša dnevnica 10,68€,
•nad 6 do 8 ur znaša dnevnica 7,45€.
Ali si lahko obračunamo malico,
potne stroške,...?
41
•
Posebej pa je potrebno poudariti, da si obračunamo lahko
le tiste potne stroške, ki so res nastali za namene
poslovanja in ne za zasebna potovanja.
•
Stroški kilometrine se izplačujejo glede na dejansko
opravljene kilometre s privatnim vozilom za službene
namene.
42
Kilometrina-privatno
vozilo:
• je enaka ne glede na
vrednost vozila,
Ne morete si obračunati
stroškov:
• bencina,
• registracije,
• servisa,
• nadomestnih delov,
• pranja vozila, gum,…
Službeno vozilo ima stroške:
• amortizacije,
• bencina,
• registracije kaska,
• servisov,
• nadomestnih delov,
• pranja vozila,
• gum,...
Ne morete pa si obračunati
stroškov kilometrin!
Kaj se bolj splača kilometrina ali službeno
vozilo?
43
Davčno priznane in nepriznane stroške opredeljuje:
• Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) z
dopolnitvami in
• Pravilnik o davčno nepriznanih odhodkih davčnega
zavezanca.
• Za ugotavljanje dobička se priznajo vsi tisti stroški, ki
so neposreden pogoj za pridobivanje prihodkov
davčnega zavezanca.
• Delno priznani stroški oziroma odhodki, so tisti odhodki, ki
se priznajo le v višini 50%. To so stroški reprezentance
(stroški za pogostitev, zabavo ter darila ob poslovnih stikih
zavezanca s poslovnimi partnerji).
Kateri stroški so davčno priznani?
44
Nepriznani so vsi tisti stroški, ki:
• niso neposreden pogoj za opravljanje registrirane
dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
• imajo značaj privatnosti,
• niso skladni z običajno poslovno prakso, oziroma niso
običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na
pretekle in druge izkušnje v primerjavi z drugimi
dejavnostmi, dejstvi in okoliščinami, razen v primeru
izrednih in nepogostih dogodkov.
Primeri nepriznanih stroškov:
• denarne kazni (inšpekcijskih, davčnih, policijskih služb,..),
• obresti za nepravočasna plačila davčnih obveznosti,
• obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež ali
prebivališče v državah z ugodnejšim davčnim okoljem,…
45
•
•
•
•
•
•
amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev,
neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin,
plače in druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, (tudi delo
preko študentskega servisa)
reprezentančni stroški (pogostitev poslovnih partnerjev,
darila poslovnim partnerjem),
zaščitna, delovna obleka delavca,
donacije društvom (humanitarne, invalidske,
socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno
izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in
religiozne namene),
in vsi tisti stroški, ki smo jih navedli v prikazu “Na kakšne
stroške lahko računam kot podjetnik?” ,…
Primeri davčno priznanih stroškov:
46
•
•
•
Vsakemu, ki razmišlja o tem, da bi se podal v podjetniške
vrste, se poraja vprašanje o sistemu DDV. (Kako in kdaj se
vključiti in tudi kaj to pomeni za njegovo dejavnost).
V Republiki Sloveniji ločimo obvezno in prostovoljno
vključitev v sistem DDV. Podjetnik se lahko že na začetku
poslovanja odloči o prostovoljni vključitvi v sistem DDV,
vsekakor pa je ob večjem prometu (ko znesek obdavčljivega
prometa preseže 25.000,00 EUR) k temu zakonsko
zavezan.
Veliko je takih podjetnikov, ki v svojih letnih poročilih ne
prikaže prometa višjega od 25.000,00 €, tako da se o
vprašanju o vključitvi v sistem odločajo predvsem
prostovoljno.
Ali se nam splača biti zavezanec za DDV?
47
•
•
•
Odločitev o vključitvi v sistem DDV pomeni, da bo podjetje
zavezanec za DDV in da mora zato na ceno svojih izdelkov
ali storitev zaračunati še 20 % DDV. Kar pomeni, da se
končna cena njegovega izdelka ali storitve, za njegovega
kupca, poveča za teh 20 % davka na dodano vrednost.
V posebnih primerih lahko na računu obračunate tudi 8,5%
DDV
Sistem davka na dodano vrednost pa določa da mora
podjetnik, v svojem davčnem obdobju, državi odvesti
razliko, od svojim strankam zaračunanega DDV in
plačanega DDV, od svojih davčno priznanih odhodkov.
Kaj pomeni če si zavezanec za DDV?
48
•
•
V splošnem velja, da je za podjetje, ki več računov izdaja
fizičnim osebam, bolje opustiti vključitev v sistem DDV, saj
davek na dodano vrednost podraži ceno njegovih izdelkov
ali predvsem storitev. S tem lahko postane (cenovno)
nekonkurenčen.
Take tipične podjetnike lahko najdemo med frizerji,
avtomehaniki, ličarji…, saj imajo majhne stroške nabave,
večjo dodano vrednost in večinoma prodajajo svoje izdelke
ali storitve fizičnim osebam. Ti se načeloma tudi izogibajo
vključitvi v sistem DDV.
Kaj je bolje za samostojnega podjetnika?
49
•
•
Podjetjem, ki prodajajo večinoma pravnim osebam oziroma
zavezancem za DDV in imajo pri svojem delovanju veliko
stroškov, pa se splača biti vključeni v sistemu DDV, saj
input za vstopni davek pogosto presega output. Pa tudi
podjetjem, ki kupujejo njihove izdelke ali storitve ni težko
plačati davka na dodano vrednost na kupljene izdelke, saj
plačani davek uveljavljajo kot vstopni v svojih obračunih
DDV.
Tudi za boniteto podjetja oziroma kreditno sposobnost je
pomembno, ali je podjetnik zavezanec ali ne. Velja, da je za
kreditno sposobnost bolje izbrati tisto varianto, ki nam na
koncu prinese več čistega dobička, obenem pa se moramo
tudi zavedati, da čim več čistega dobička prikazujemo, več
davka bomo plačali.
50
Kalkulacija zavezanca za
DDV!
Kalkulacija ne zavezanec za
DDV!
Nabavna kalkulacija
Fakturna vrednost = 100,00
- DDV = 20%
=
16,67
Čista FV dobavitelja = 83,33
Nabavna kalkulacija
Fakturna vrednost = 100,00
DDV ne odbijamo = 0,00
Čista FV dobavitelja =100,00
Prodajna kalkulacija
Čista FV dobavitelja = 83,33
+ stroški dobave =
5,00
+ načrtovani dobiček = 20,00
- morebitni popusti = 5,00
Neto prodajna cena = 103,33
+ DDV = 20%
= 20,67
Prodajna cena z DDV = 124,00
Prodajna kalkulacija
Čista FV dobavitelja = 100,00
+ stroški dobave =
5,00
+ načrtovani dobiček = 20,00
- morebitni popusti = 5,00
Neto prodajna cena = 120,00
+ DDV = 0%
=
0,00
Prodajna cena z DDV = 120,00
Praktičen primer DDV!
51
1.
Podjetje A je DDV zavezanec in želi kupiti blago. Odloča
se med podjetjem B, ki je prav tako DDV zavezanec in
med podjetjem C, ki pa ni DDV zavezanec. Na podlagi
obravnavanih kalkulacij lahko ugotovimo, da se bo
podjetje A odločilo za nakup blaga pri podjetju B, saj je
njihova nabavna cena (83,33) nižja od nabavne cene
podjetja C (100,00).
2.
Podjetje C, ki ni DDV zavezanec se je odločilo, da bo
nabavilo blago. Izbira med podjetjem B, ki je DDV
zavezanec in ponuja blago po 124,00€ in podjetjem D, ki
ni DDV zavezanec in ponuja blago po 120,00€ . V tem
primeru se je podjetju C odločilo, da bo nabavilo blago pri
podjetju D, ker je tam njegova cena nižja kot cena pri
podjetju B.
52
•
•
•
•
•
Podjetnik plačuje naslednje davke in obveznosti:
davek od dohodkov iz dejavnosti (kot podvrsta dohodnine proporcionalno glede na dobiček 16%, 27%, 41%),
davek na dodano vrednost 20% oz. 8,5% (če
je dosežena z zakonom določena višina prihodkov oz. na
podlagi izjave za vpis v davčni register – meja
25.000,00€),
prispevke za socialno varnost (določeni glede na dobiček,
prvo leto lahko od minimalne plače),
druge dajatve – članarina Obrtni zbornici Slovenije,
Gospodarski zbornici Slovenije,...
Kakšen davek plačujemo kot podjetniki?
53
•
•
Zaradi trenutne gospodarske krize je v slovenskem in
globalnem gospodarskem prostoru zelo razširjena
plačilna nedisciplina. Vse več je dolžnikov, ki skušajo
privarčevati na račun neplačila oziroma zmanjšanega plačila
svojih dolgov, s tem pa trpi likvidnost in posledično tudi
konkurenčnost njihovih upnikov.
V večini primerov bo lahko podjetnik na podlagi sklenjene
pogodbe sopogodbeniku (dolžniku) izdala račun z vsemi
ustreznimi dokazili (naročilnica, dobavnica).
Kako zavarujemo terjatve in obveznosti?
54
Vendar se lahko zgodi, da kljub temu dolžnik ne bo plačal,
zato je najboljši način za odpravo tveganj, povezanih
finančno nedisciplino, učinkovito upravljanje s terjatvami
kamor spada tudi ustrezno zavarovanje le-teh.
V nadaljevanju bomo predstavili najbolj tipične oblike
zavarovanj terjatev, s katerimi smo lahko glede realizacije
plačila našega dolžnika precej bolje zavarovani:
• zastavna pravica na premičninah (ročna zastava),
• zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka),
• poroštvo,
• menica.
55
Zastavna pravica
Zastavna pravica daje upniku pravico, da se v primeru
neplačila terjatve poplača iz vrednosti zastavljenega
predmeta, skupaj z obrestmi in stroški.
Zastavna pravica na premičninah (ročna zastava)
Klasična ročna zastava nastane na podlagi zastavne
pogodbe, ko (in pod pogojem da) zastavitelj zastavljeno
stvar izroči v posest upniku ali tretji osebi za upnika. V
zadnjem času pa se v gospodarskem poslovanju vedno bolj
uveljavlja t.i. neposestna zastavna pravica, pri kateri
zastavljena premičnina ostane v posesti zastavitelja. Če gre
za zastavitev delovnih sredstev (npr. stroji, vozila), je za
dolžnika neposestna zastava mnogo ugodnejša, saj lahko
zastavljene stvari še naprej uporablja za pridobivanje
prihodka, le odtujiti ali obremeniti jih brez soglasja upnika
ne more.
56
Ker pri neposestni zastavi tretjim osebam ni navzven
očitno, da je določena stvar zastavljena, je za nekatere tipe
premičnin (vozila, zaloge, živina,...) pri AJPES vzpostavljen
register neposestnih zastavnih pravic (vanj so vpisane
tudi premičnine, zarubljene v postopkih izvršbe in
zavarovanja). Če je premičnina vpisana v register, se nihče
ne more sklicevati na to, da ni vedel, da je vpisana stvar
zastavljena.
Zastaviti je mogoče katerokoli stvar, ki ima premoženjsko
vrednost, vrednostne papirje, terjatve in druge pravice
(npr. materialne avtorske pravice). Če terjatev (dolg), ki je
zavarovana z zastavno pravico, ni plačana ob zapadlosti,
lahko zastavni upnik zahteva, da sodišče izda odločbo, naj
se zastavljena premičnina proda in opravi poplačilo po
pravilih, ki veljajo za izvršbo.
57
Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka)
Najpogostejši način nastanka hipoteke je s pravnim poslom,
praviloma gre za pogodbo. Ta je lahko samostojna (posebna
hipotekarna pogodba) ali pa so določbe o ustanovitvi
hipoteke vsebovane v osnovni pogodbi, npr. posojilni ali
prodajni. Pogoj za nastanek hipoteke je njen vpis v
zemljiško knjigo, s čimer se doseže t.i. publiciteta – šteje
se, da je vsakomur znano, da je določena nepremičnina
obremenjena s hipoteko.
Poroštvo
Smisel poroštva je v tem, da za izpolnitev obveznosti poleg
dolžnika odgovarja še ena ali več tretjih oseb – porokov.
Kadar je porokov več, je njihova obveznost solidarna, kar
pomeni, da lahko upnik kateregakoli od njih, terja plačilo
celotne terjatve.
58
Dejanska „vrednost“ poroštva je seveda odvisna od plačilne
sposobnosti poroka oziroma od njegovega premoženjskega
stanja.
Poroštvo nastane na podlagi pisne izjave poroka, da bo
izpolnil zapadlo obveznost dolžnika, če je ne bo izpolnil
dolžnik. Pri t.i. subsidiarnem poroštvu lahko upnik terja
poroka šele v primeru, če dolžnik tudi po upnikovi pisni
zahtevi ne izpolni svoje obveznosti (upniku se ni potrebno
spuščati v sodne postopke). Pri gospodarskih pogodbah pa
velja, da je bilo dogovorjeno solidarno poroštvo, kar
pomeni, da lahko upnik že takoj terja izpolnitev bodisi od
dolžnika bodisi od poroka ali pa kar od obeh hkrati. Porok
odgovarja za celotno dolžnikovo obveznost, kot tudi za
morebitne zamudne obresti ter stroške, ki jih je imel upnik,
da bi izterjal dolg od dolžnika.
59
Menica
Menica je vrednostni papir, ki je lahko plačilno sredstvo,
kreditni inštrument in služi kot zavarovanje obveznosti.
Izdana mora biti v pisni obliki, pri čemer menična obveznost
nastane z vpisom v menico in se uveljavlja ter prenaša z
menico. Menica pomeni obljubo izdajatelja menice, da bo
plačal on sam oziroma nekdo tretji, ki bo menico kasneje
sprejel.
60
Avansno plačevanje
Kot smo lahko razbrali, se pri vseh oblikah zavarovanj lahko
pojavijo tveganja, zaradi katerih prav tako ne dobimo
poplačanih terjatev, zato lahko sklenemo, da:
Najvarnejši način poslovanja je avansno plačevanje,
vendar pa je možnost tovrstnega poslovanja odvisna
predvsem od pogajalske moči pogodbenih strank. V kolikor se
zahteve po avansnem plačilu ne da uveljaviti, vsekakor
predlagamo eno izmed zgoraj navedenih oblik zavarovanja
terjatev.
61
Za vas smo dosegljivi:
•
na elektronskem naslovu [email protected]
•
na telefonski številki 070 351 196
Vašega obiska in sodelovanja z vami se že
vnaprej veselimo!
62

Similar documents