Intervju s predsednikom KS Šmarje

Pika Vilar, 8. b
Turistična vzgoja
ALI JE ZACUREK LAHKO TURISTIČNA TOČKA?
Za izbirni predmet Turistična vzgoja sem se odločila napisati nekaj o Zacurku.
Je košček narave, kamor se Šmarčani radi zatekamo, da izklopimo vsakdanje
skrbi in pritiske ter najdemo stik s seboj in naravo. Ko sem razmišljala kdo bi
mi kaj več znal povedati o njem, sem se odločila, da o tem povprašam
predsednika krajevne skupnosti Šmarje Sap. Ker sem se prvič lotevala takšne
naloge, sem imela kar nekaj skrbi, kako se lotiti. No začelo se je tako, da sem
gospodu Janezu Tomažin na Krajevno skupnost poslala elektronsko zaprosilo
za sestanek. Gospod me je prijazno povabil in dogovorila sva se, da se med
uradnimi urami oglasim na Krajevni skupnosti. Po kratkem uvodu sva pričela s
pogovorom. Jaz sem spraševala on pa mi je prijazno odgovarjal.
Šmarje-Sap, 16. September 2013
Pika Vilar, 8. b
Turistična vzgoja
ZACUREK GEOGRAFSKO
V dveh različnih knjigah sem našla različno poimenovanje. V Šmarski knjigi iz leta
2007 je poimenovan Zacurk1. V turističnem vodniku Lepote in zanimivosti
Grosupljega in okolice iz leta 1995 pa Zacurek2. Torej Zacurek je dolina, po kateri
teče potok z enakim imenom. Ta ponikne v vrtači Rupe. Ob večjih deževjih je nekdaj
je zalival vrtačo med Šmarjem Sap. Ob izgradnji avtoceste so vodo po ceveh speljali
v dolino Vir, ki spada h Gajničam.
Osrednji prostor doline je manjši bajer. V
tega je speljana voda iz Medvedovega
studenca. Do tu nas iz Šmarja proti
Repčam pripelje cesta, ki preide v
gozdno pot in nato v kolovoz. Ta pelje
mimo bajerja in se med gozdom in
travnikom potopi v strugi potočka
Zacurek, ki priteče po omenjenem
kolovozu. Na drugi strani potočka pa se
med gozd vrine travnik, ki ga kmetje
redno kosijo.
Gospod Tomažin mi je povedal, da omembo potoka zaslediti že leta 1823 (Šmarska knjiga)
pod imenom Pletenica. Predstavljal naj bi mejo dveh katastrskih občin Šmarja Sap, tj
K.O. Mali vrh in K.O. Šmarje. Za informacijo pa naj navedem, da je tretja občina
našega kraja K.O. Sela. Prav tako pa je potok meja zemljišča o katerem je tekla
beseda in je v lasti krajevne skupnosti.
KDO SKRBI ZA UREDITEV
Ko me je zanimalo zakaj daje to
zemljišče večkrat občutek, da je
zapuščeno mi je pojasnil, da zato, ker
krajevna skupnost nima denarnih
sredstev za večja vzdrževalna dela. Za
večje posege v zemljišče, ki sodi v
vodovarstveno območje, kamor Zacurek
sodi,
pa
predstavlja
oviro
tudi
pridobivanje dovoljenj. Krajše – zemljišče
nima upravljavca. Po drugi strani pa na
Krajevni skupnosti želijo, da bi bilo
območje čim bolj naravno.
1
2
Vir: Šmarska knjiga, 2007, str. 363
Vir: Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice, 1995, str. 50, 56
Šmarje-Sap, 16. September 2013
Pika Vilar, 8. b
Turistična vzgoja
PA JE BILO VEDNO TAKO?
Gospod Tomažin mi je pojasnil, da je iz zgodovinskih virov sklepati, da je bajer nastal
umetno. Naredili so ga za pridobivanje ledu za hlajenje. Ta je mesarjem služil, da so
hladili meso čez vse leto. To me je zelo presenetilo, saj si takšnega načina življenja
in odvisnosti od narave danes ne znamo predstavljati. To zemljišče je služilo tudi kot
vaško smetišče, ki sta ga kasneje g. Tomaž Gruden in g. Andrej Potokar obnovila.
Postavila sta kočo in območje vzdrževala. Iz bajerja so vsako leto izčrpali vodo in ga
očistili blata. Poskrbela sta za prijetno zbirališče, ki pa je kmalu zaradi vlomov zamrlo.
Pred nekaj več kot 19 leti se je v Zacurku odvijal uradno prvi javni Rave party v
Sloveniji! Na spletni strani blogerja Petra Zakrajška3 najdem podatek, da so ob njem
posneli tudi reklamo za Dacio Logan, Moji starši mi povedo, da je ta rave party za
živali pomenil velik šok. Ja, Zacurk je imel že boljše in slabše čase.
ZACUREK KOT GA POZNAM DANES
Za današnjo podobo sta pred dvema
letoma poskrbeli Krajevna skupnost in
Turistično društvo. Celotno zemljišče so
pokosili, nasuli, očistili jarke, postavili
označevalni tabli, postavili več lesenih
mostičkov čez potoček, okoli bajerja
postavili leseno ograjo, uredili območje
Medvedovega studenca, speljali vodo od
tega v bajer.
Ob tej priložnosti so pripravili prireditev
na kateri so predstavili pomen in potek
starega in nato razvoj novega vodovoda
v kraju. Zanimiv je bil prikaz kako so
včasih delali vodovodne napeljave.
Prikazali so vrtanje smrekovih debel, ki
so jih uporabljali za cevi, po katerih je
tekla voda. K uspehu prireditve so
prispevali tudi šmarski gasilci. Od takrat
društvo vsako leto pripravi pohod po poti
vodnih virov v KS Šmarje – Sap.
Vode iz bajerja je še danes pravi
blagoslov za kmete v sušnem obdobju.
Takrat s cisternami odvažajo vodo, da
zalijejo pridelke na njivah. Kot sem
omenila že na začetku, pa e to kraj za
rekreacijo, sprostitev, večkrat pa ga
obiščejo tudi otroci iz vrtca in šole. Eden
od vaščanov Velikega vrha je poskrbel,
da danes v njem spet plavajo krapi,
kmalu bodo zacveteli lokvanji, …
3
Blog Petra Zakrajška http://i-grosuplje.blogspot.com
Šmarje-Sap, 16. September 2013
Pika Vilar, 8. b
Turistična vzgoja
BI SE DALO ŠE KAJ IZBOLJŠATI?
Vesela sem bila, ker na Krajevni skupnosti razmišljajo tudi o tem. Z veseljem, bi
zaupali Zacurek nekomu, ki bi skrbel za njegovo urejenost, ki bi mu dal vsebino, da bi
privabil še več ljudi. Ideje za razvoj so zelo napredne. Postavili bi lahko slikovne
informacijske table, začrtali gozdno učno pot, pojavila se je celo ideja, da bi hrib nad
bajerjem, ki se je z leti zarasel spremenili v naravno tribuno, s katere bi lahko
spremljali prireditve, npr. koncertne. Tudi predstavniki mladih so imeli idejo, da bi
prevzeli skrb za red in dogajanje na tem področju, vendar žal ideja v letošnjem letu ni
bila realizirana. S komunalnim podjetjem se poskušajo dogovoriti, da bi tudi na tem
območju pobirali odpadke. V planu za Šmarje-Sap je že postavitev nosilcev z
vrečkami za pobiranje pasjih iztrebkov, kar bi želeli v bodoče razširiti tudi na območje
Zacurka.
VARNOST
Več krajanov se pritožuje nad početjem Romov, ki v toplejših mesecih hodijo k
Zacurku, se tam kopajo, pečejo in za seboj puščajo odpadke. Zanimalo me je kako bi
to uredili. G. Tomažin mi je pojasnil, da so se ti sedaj pričeli zatekati na sosednje
travnike in z oživitvijo dogajanja bi tudi to problematiko odpravili, saj bi se Romi
prilagodili ostalim obiskovalcem.
Na koncu sva se s predsednikom
Krajevne
skupnosti
Šmarje-Sap,
gospodom Janezom Tomažinom še
fotografirala. Bila sem ponosna, naredila
sem svoj prvi intervju, in to še z uradno
osebo.
Odšla sem vesela, ker sem dobila odgovor na vprašanje!
Da, tudi Zacurek je lahko turistična točka.
Ima zgodovino, ima zgodbo in ljudje ga imamo radi.
Šmarje-Sap, 16. September 2013