Vzgojno izobraževalna ponudba

Comments

Transcription

Vzgojno izobraževalna ponudba
Večstopenjska šola
Opčine
Vzgojno
izobraževalna
ponudba
Šolsko leto 2012/2013
Gradivo so izbrali in uredili:
dr. Marina Castellani (ravnatelj)
Ester Derganc, prof. Majda Kodrič in Annamaria Antonič (koordinatorke)
Naslovna stran in ilustracije: Rožica Nadlišek
Pregledala: prof. Majda Kodrič
Zbiranje materiala in računalniška obdelava: Annamaria Antonič
Tisk: Večstopenjska šola Opčine, januar 2013
UVOD V NOVO ŠOLSKO LETO
V letošnjem šolskem letu je prišlo do bistvenih reorganizacijskih sprememb.
Pod okriljem našega ravnateljstva sta se nam pridružili še dve nižji srednji šoli (nižja
srednja šola Srečka Kosovela na Opčinah ter nižja srednja šola Frana Levstika na
Proseku). Tako smo se v letošnjem poletnem obdobju poslovili od večletnega naziva
Didaktično ravnateljstvo Opčine in postali Večstopenjska šola Opčine.
Območje, na katerem delujejo vsi vrtci, osnovne šole in nižji srednji šoli, je
precej široko, saj zaobjema šolski okoliš vse od Križa do Bazovice. Šolske ustanove
se nahajajo v dveh občinah. Občini Repentabor pripadata en otroški vrtec in ena
osnovna šola, občini Trst pa pripada ostalih pet vrtcev in osnovnih šol ter obe zgoraj
omenjeni nižji srednji šoli.
Cilj združevanja treh različnih stopenj (vrtca, osnovne šole in nižje srednje
šole) je začrtati s skupnimi močmi vzgojno in učno pot, ki se za otroka začenja v
vrtcu in se v teku šolskih let nadaljuje vse do zaključka nižje srednje šole. V ta namen
celotni učni kader skupno načrtuje in spremlja vzgojno- učni proces vseh, ki
obiskujejo naše šole. Vzgojno- didaktično delo temelji na sodelovanju in nadgradnji
dela vsake posamezne stopnje. Želimo si, da bi bilo naše vzgojno-didaktično delo čim
bolj homogeno in da bi v dolgoročnem vzgojnem procesu vsi naši učenci dosegli
enake zastavljene cilje ter skupno iskali, odkrivali ter raziskovali vedno nove oziroma
inovativne učne poti. V ta namen smo se v mesecu septembru odločili, da se bomo
ravno v tem prehodnem in reorganizacijskem šolskem letu veliko posvetili
reorganizaciji in izvedbi novega timskega dela, v katerem so že od samega začetka
soudeleženi predstavniki vseh treh stopenj šolanja.
Najprej smo se zavzeli za nekatere skupne projekte, kot so gledališka vzgoja,
Bralna značka, jezikovne delavnice in športno– rekreacijska vzgoja, ki bodo letos
življenjsko in didaktično obogatili delo naših učencev v okviru večstopenjskega
projekta "Živimo zdravo, varno in uzaveščeno v duhu naše zgodovine". Glavni cilji
tega projekta so spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov, vzgoja za humanost in
pravičnost, spoštovanje dogovorjenih pravil, skrb za zdravje, sodelovanje in
medsebojna pomoč ob sprejemanju razlik, razvijanje strpnosti ob sprejemanju
drugačnosti, spoznavanje lastnega jezika, zgodovine in bogastva naše jezikovnokulturne dediščine. V naših šolah in v vrtcih želimo ustvarjati pozitivno okolje,v
katerem naj se otroci in učenci počutijo varno. Obenem naj razvijajo občutek
pripadnosti in odgovornosti, ki naj ga izkazujejo s primernim vedenjem, poštenostjo
in spoštovanjem do sebe in drugih. Pri svojem vsakodnevnem delu pa naj gojijo
vztrajnost v pridobivanju znanja, veščin in spretnosti.
Pri uresničevanju tega skupnega dela sodelujejo posamezne šole tako na
vertikalni kot na horizontalni ravni ter v povezavi z družinami, z okoljem in z vsemi
športno-kulturnimi ustanovami, ki delujejo na našem teritoriju.
Na poti do znanja
SPLOŠNI CILJI OTROŠKIH VRTCEV
Vrtec je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki je del vsedržavnega vzgojnoizobraževalnega šolskega sistema. Vsi vrtci naše Večstopenjske šole Opčine so
državni in sprejemajo otroke od tretjega do šestega leta starosti. Vseh šest naših
vrtcev deluje od ponedeljka do petka, osem ur dnevno, kar pomeni, da prebijejo
predšolski otroci v vrtcu večji del celotnega dne. Vrtec naj torej predstavlja, tako za
otroke kot za njihove starše, varno in prijetno okolje, v katerem se lahko otroci
sproščeno igrajo, se učijo preko igre, pridobivajo znanja in spretnosti z več različnih
področij ter postopoma pridobivajo samostojnost. Vrtec naj vsestransko spodbuja in
omogoča otrokov psiho-fizični razvoj ter omogoča odraščanje v igrivem in
sproščenem okolju.
Vzgojiteljice v vrtcu spremljajo in spodbujajo otrokov vsestranski razvojni
proces v skladu z vsedržavnimi kurikularnimi smernicami za otroške vrtce. V vrtcih
redno izvajajo najrazličnejše vzgojno-didaktične dejavnosti z
ustreznimi
metodološkimi pristopi in različnimi oblikami dela, ki upoštevajo razvojno stopnjo
treh različnih starostnih skupin.
Kurikularna prenova iz leta 2012 opredeljuje načrtovanje in izvajanje vzgojnodidaktičnih dejavnosti na podlagi smernic za otroške vrtce, ki predvidevajo letno
načrtovanje z obveznim vključevanjem dejavnosti v okviru vseh navedenih vzgojnoizkustvenih področij, in sicer:
- lastni jaz in drugi;
- telo in gibanje;
- slike, zvoki in barve;
- govor in beseda;
- poznavanje sveta.
Vsa vzgojno-izkustvena področja temeljijo na načelih celotnega vzgojnoizobraževalnega procesa, upoštevajoč starostno in razvojno stopnjo otrok, ter stremijo
k dolgoročni uresničitvi zastavljenih vzgojno-didaktičnih ciljev. Vzgojno-izkustvena
področja predstavljajo torej neke vrste vodilo, ki ga vzgojiteljice pretvorijo v
vsebinske vzgojno-didaktične dejavnosti.
Vzgojno-izkustvena področja se pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti med
seboj tesno povezujejo in prepletajo prav zato, da pri otrocih lahko spodbujamo in
obenem omogočamo celosten razvoj. Otroci naj v predšolskem obdobju čim bolje
razvijejo vse kognitivne in čustvene potenciale, predvsem tiste, ki vodijo vsakega
posameznika k pridobitvi avtonomije ter omogočajo in spodbujajo vedoželjnost in
nadgradnjo znanja v luči kontinuitete z nadaljnjimi šoloobveznimi stopnjami.
SPLOŠNI CILJI OSNOVNIH ŠOL
Začrtana vzgojno – didaktična pot otroka se iz vrtca nadaljuje z vstopom v prvi
razred osnovne šole.
Osnovna šola je obvezna brezplačna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki
spremlja učence od šestega do desetega leta starosti. Našo Večstopenjsko šolo
sestavlja šest osnovnih šol, od katerih pet deluje s podaljšanim neobveznim
popoldanskim bivanjem, ena pa s celodnevnim poukom (osnovna šola P.Tomažiča).
V vseh teh ustanovah stremita učno in neučno osebje k vsestranskemu razvoju
učencev, saj je bistveni cilj naših šol nuditi otrokom osnovno temeljno znanje in jih
ob tem dobro pripraviti za nadaljnje obvezno šolanje in za življenje. Učenci se v
šolah naučijo raziskovati in spoznavati naravne, družbene in življenjske zakone,
razvijajo govorno in srčno kulturo, estetski čut, potrebo po stalnem učenju in
izpopolnjevanju. Spodbujamo jih k razvijanju novih interesov, sposobnosti, spretnosti
in k oblikovanju novih navad. Obenem posvečamo učitelji veliko pozornost vzgoji k
strpnosti, demokratičnemu življenju in razvijanju čuta za medsebojno sodelovanje in
spoštovanje.
Vzgojno – izobraževalni načrt osnovne šole temelji na izhodiščih in ciljih
novih državnih kurikularnih smernic za osnovne šole, ki stremijo k vsestranskemu
razvoju lastne identitete vsakega posameznika v skladu z medsebojnim spoštovanjem
ter k spodbujanju občutka solidarnosti, sprejemanja drugačnosti in odgovornosti za
svoje bližnje. Zato se bodo naše šole v letošnjem šolskem letu še posebno posvečale
uzaveščanju in spoštovanju pravil ter doživljanju pozitivnih vrednot, ki urejajo
družbeno življenje in vodijo k spoznavanju socialnih veščin. Učence bomo preko
vsestranskih interdisciplinarnih povezav spodbujali k razvijanju kritičnega in
analitičnega mišljenja, k spoznavanju novih učnih metod in strategij, h gojenju
kreativnosti ter k bralni pismenosti in kulturi.
Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje, zato je
bistvene važnosti, da se pri vsestranskem učenčevem razvoju šola povezuje s starši in
okoljem. Starši so aktivno vključeni v življenje in delo vseh šol na več načinov, in
sicer z delavnicami, prostovoljnim delom, predavanji, srečanji, pripravami
gledaliških iger in božičnih sejmov. Okolje pa nam preko društev in raznoraznih
ustanov nudi veliko zanimivih dejavnosti, pobud in skupnih projektov. Tako s
skupnimi močmi vsak dan prispevamo k obogatitvi vzgojno - izobraževalne ponudbe
naše Večstopenjske šole, predvsem pa nudimo učencem uzaveščeno doraščanje v
duhu in poznavanju lastne zgodovine in kulturne dediščine.
SPLOŠNI CILJI NIŽJIH SREDNJIH ŠOL
Po osnovni šoli sprejema srednja šola 1. stopnje učence na prehodu iz otroštva v
obdobje pubertete in v duhu kontinuitete nadaljuje s prejšnjo vzgojno usmeritvijo.
Pri nadaljnjem spremljanju učencev po njihovi vzgojni poti razvija metodologijo in
didaktiko, ki ustrezata tej šolski stopnji, z namenom, da si učenci zgradijo osnove za
nadaljnje šolanje v naslednjem vzgojno-izobraževalnem ciklusu.
Da zagotovi učencem neprekinjeno vzgojno pot, sodeluje nižja srednja šola v
okviru kontinuitete v raznih oblikah z ostalimi stopnjami Večstopenjske šole Opčine.
Goji pa tudi stike s srednjimi šolami 2. stopnje, posebej pri usmerjanju učencev v
nadaljnje šolanje.
Naloga srednje šole je prispevati k oblikovanju uzaveščenega človeka in
državljana, ki bo imel spoštljiv odnos do sebe, bližnjega in okolja. Pomagati mu
mora, da izgradi svojo osebnost in avtonomijo ter da se razvije v človeka, ki bo
pripravljen sprejemati drugačnega in spoštovati sožitje raznih narodnosti, obenem pa
bo zmožen opravljati osebne izbire. Učenčeva osebnost naj se v šoli izgrajuje po
načelu »dobrega počutja« v šolski in družbeni skupnosti in na podlagi vraščenosti v
lastno narodnostno družbeno in kulturno okolje.
Glavni vzgojni smoter državne srednje šole 1. stopnje s slovenskim učnim
jezikom je razvijanje kulturne in jezikovne identitete vsakega učenca v duhu tako
državljanske pripadnosti kot lastne narodne pripadnosti kot osnove za demokratično
rast in enakopravno sožitje z drugimi narodi.
Vsestranska vzgojno-izobraževalna naloga srednje šole 1. stopnje pa je nuditi
vsakemu mladostniku podlago, da se pozitivno sooča s problemi vsakdanjega
življenja in se odgovorno vključuje v družinsko, družbeno in državno stvarnost. V ta
namen naj bi se ob koncu triletnega šolanja na srednji šoli 1. stopnje predmetno in
medpredmetno znanje ter operativne spretnosti, ki jih je učenec pridobil v šoli ter v
svojem širšem družbenem okolju, razvili v vsestranske osebne kompetence.
Da bi omogočila vsem učencem čim boljše pogoje za dosego teh ciljev, si šola,
tudi v skladu z vsedržavnimi kurikularnimi smernicami, prizadeva za nadgrajevanje
njihovega izobraževanja izhajajoč iz njihovih izkustev in predznanja ter za
premoščanje razlik med njimi s specifičnimi posegi za spodbujanje enakopravnega
napredovanja učencev, z uvajanjem sodelovalnega učenja, s spodbujanjem
raziskovalnega pristopa pri odkrivanju kompleksnih povezav v učni snovi, z
izvajanjem (v okviru razpoložljivosti primernega okolja in pripomočkov)
laboratorijske oblike dela ter sploh z navajanjem učencev k pridobivanju lastnih
načinov učinkovitega učenja in s tem aktivnega usvajanja znanja.
Ob tem pa navaja šola učence predvsem k vse globljemu samospoznavanju, k
odgovornemu sprejemanju odločitev tako v sedanjosti kot tudi za prihodnost ter k
samostojnemu utrjevanju in dopolnjevanju svojega znanja. V njih spodbuja
zanimanje za nadaljnje samoizobraževanje, za lastno osebnostno rast in sploh za
vsestranski aktivni doprinos k napredovanju lastnega družbenega in kulturnega
okolja.
Predstavitev ravnateljstva
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE
Nanoški trg 2 – 34151 Opčine - Trst
Tel.: 040/211119
Fax.: 040/2155245
E-mail: [email protected] - [email protected]
Ravnateljica: dr. Marina Castellani
Urnik ravnateljstva za stranke:
Po predhodnem telefonskem dogovoru
Ravnateljev namestnik: David Pupulin
Ravnateljev sodelavec: Erika Cossutta
Vodja uprave:
Pomožne tajnice:
Tamara Dobrigna
Loredana Frandoli
Tanja Vecchiet
Sonja Legiša
Pierina Tretjak
Urnik tajništva za stranke:
Od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 ter od 12.00 do 14.00
Šolski okoliš
Območju, od koder prihajajo učenci v šolo, pravimo šolski okoliš. Vasi, ki jih zaobjema naš
šolski okoliš, so: Križ, Prosek, Kontovel, Briščiki, Repen, Col, Poklon, Fernetiči, Opčine, Bani,
Ferlugi, Trebče, Gropada, Padriče, Bazovica in Gročana. Na željo staršev lahko naše šole obiskujejo
tudi učenci iz drugih občin ali iz sosednje Slovenije.
Za prevoz do šol poskrbijo starši sami, ponekod pa imajo učenci na razpolago šolski avtobus
(občina Repentabor) ali pa linijski avtobus. Za otroke iz Gropade in Padrič, ki obiskujejo osnovno
šolo v Bazovici, so vozovnice linijskega avtobusa brezplačne. Ob tem pa pokrajina Trst v
sodelovanju z ustanovo za javni prevoz nudi vsem otrokom in učencem naše večstopenjske šole
brezplačne vozovnice za poučne ekskurzije v Trst in okolico.
Jutranje varstvo
Starši lahko na podlagi lastnih potreb zaprosijo za jutranje varstvo lastnih otrok, seveda v
okviru pravil, ki jih določa šola. Jutranje varstvo poteka vsak dan od 7.30 do 7.55, zanj pa poskrbijo
šolski sodelavci. V času jutranjega varstva se otroci in učenci postopoma pripravijo na začetek
pouka.
Pomoč učencem s posebnimi potrebami
Različnost nas bogati, nam omogoča bogatiti našo srčno kulturo in pripomore h
kvalitetnejšemu življenju. Zato so učenci s posebnimi potrebami pravi biser vsake razredne
skupnosti. Njim je treba nuditi čim boljše pogoje za vključevanje v razredno in šolsko skupnost ter
življenje nasploh in jim na podlagi njihovih sposobnosti in zmogljivosti omogočiti vsestranski
razvoj.
Priznanim učencem in otrokom s posebnimi potrebami bo pomagal pri šolskem delu
usposobljeni vzgojitelj, učitelj oz. profesor za podporni pouk v sodelovanju z razrednimi učitelji,
profesorji oz. vzgojitelji oddelka. Skupaj bodo pripravili prilagojeni individualizirani vzgojnoizobraževalni program, prilagodili metode in pedagoške prijeme ter preverjali napredek. Vzgojno
delo bosta šola oz. vrtec usmerila zlasti v razvoj samostojnosti, v proces integracije in sodelovanja z
družino.
Člani delovne skupine, ki jo sestavljajo profesorji, učitelji oz. vzgojitelji, starši otrok s
posebnimi potrebami, psihologi, logopedi in ostali operaterji na osnovi zakona 104/92, se bodo
redno sestajali, načrtovali vzgojno-izobraževalno delo, preverjali opravljeno delo in napredek
posameznih otrok.
Pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami
Otroci s specifičnimi učnimi težavami (SUT) so otroci s povprečno ali nadpovprečno
splošno inteligentnostjo, ki imajo nekatere lažje ali težje učne oz. vedenjske motnje. Zakonski
predpisi predvidevajo, da se za učence, ki imajo uradno potrdilo, pripravi individualizirani učni
načrt (PEP), ki ga predvideva zakon 170/2010 in Min. Odlok z dne 12.7.2011, v katerem so
priložene tudi smernice. Pri sestavi učnega načrta morajo učitelji upoštevati biološke, socialno –
emocionalne in izobraževalne potrebe posameznih učencev ter jim zagotoviti ustrezne pogoje za
uspešno učenje in vključevanje v socialno okolje.
Učno-vzgojna kontinuiteta
OTROŠKI VRTEC – OSNOVNA ŠOLA
Tudi v letošnjem šolskem letu bodo otroški vrtci in osnovne šole Večstopenjske šole Opčine
sodelovali s skupnimi projekti, pobudami in prireditvami. Po vseh osnovnih šolah in vrtcih bodo
potekale skupne učne ure otrok zadnjega letnika vrtca in otrok prvih razredov. S tem bo
prvošolčkom olajšan prestop v osnovno šolo, saj bodo postopno, ob prisotnosti vzgojiteljice in
učiteljice, spoznali šolsko stvarnost.
OSNOVNA – NIŽJA SREDNJA ŠOLA
V letošnjem šolskem letu bomo izvajali razne oblike sodelovanja med osnovno in nižjo
srednjo šolo. Poleg že ustaljenih oblik, kot so obiski petošolcev na nižjih srednjih šolah in skupne
učne ure, bomo v letošnjem šolskem letu izvedli skupne oglede gledaliških predstav, poučne
ekskurzije, obiske in oglede kulturnih ustanov ter zgodovinskih in naravoslovnih zanimivosti v
okviru skupnih projektov.
Projekti na ravni ravnateljstva
Naslov
projekta
Tečaj
gibalne
vzgoje
Dejavnosti
•
•
•
•
•
Zunanji
sodelavci
Zadovoljitev otrokove prvinske potrebe po
gibanju in igri
Skrb za skladen telesni in duševni razvoj
Razbremenitev in sprostitev
Pozitivno doživljanje športa
Oblikovanje pristnega, čustvenega, spoštljivega in
kulturnega odnosa do narave in okolja kot
posebne vrednote
Športni
pedagogi
Odgovorni
učitelji
Vladimira
Grgič
Izobraževanje
Izobraževanje in strokovno spopolnjevanje spadata med pravice in dolžnosti
učnega osebja, kot je navedeno v členih 63-71 KDPŠ 2007 in v 6.členu Pravilnika o
Avtonomiji (OPR 275/1999)
OBDOBJE
STOPNJA
TEMA
IZVAJAlLEC
november –
december - januar
Učno in neučno osebje
Večstopenjske šole
dr. Furio Gris in
dr.Michela Mottica
+ e-learning
november - maj
Učno in neučno osebje
Večstopenjske šole
februar
Učno osebje otroških
vrtcev
Osnovni in specifični
tečaj o varnosti na
delovnem mestu
(Z.81/08)
Tečaj o varnosti
Z.81/08 (prva pomoč in
protipožarni ukrepi)
Glasbene in gibalne
didaktične igre kot
aktivna oblika učenja in
poučevanja
marec
Učno osebje osnovnih
šol
Učno osebje nižjih
srednjih šol
marec
Vedenjsko kognitivna
metoda branja
Vedenjsko kognitivna
metoda branja
dr. Tadeja Mraz Novak
dr. Milena Košar
Babuder
dr. Milena Košar
Babuder
Zaščita osebnih podatkov - Zakonski odlok o zaščiti
zasebnosti št. 196/2003
Zakonski odlok v zvezi z obdelavo osebnih podatkov predvideva posebna jamstva.
Naše ravnateljstvo bo obravnavalo osebne podatke otrok, staršev in šolskega osebja na podlagi
načel korektnosti, zakonitosti in preglednosti ter na osnovi zaščite pravice do zasebnosti.
Osebni podatki, ki jih hranijo in obravnavajo naše šole, so namenjeni izključno notranjim
šolskim upravnim postopkom.
Osebne podatke zbirajo šole v pisni obliki in jih nato računalniško obdelajo. Šole osebnih
podatkov ne posredujejo tretjim osebam brez predhodnega, izrecnega pooblastila obravnavanih
oseb.
Nosilec obdelave podatkov je ravnatelj, odgovorni uslužbenec za obdelavo podatkov pa
upravni vodja. Računalniški program za pravilno hranjenje podatkov je poverjen odgovornemu
učitelju.
Na vsaki šoli je namestnik predsednika Medrazrednega sveta oz. razrednik odgovoren za
pravilno obravnavo in hranjenje osebnih podatkov učencev in njihovih družin ter za vse informacije
v zvezi z učenčevim vključevanjem v vzgojno-izobraževalni proces.
V vsakem vrtcu je namestnik predsednika Medoddelčnega oz. Oddelčnega sveta vrtca
odgovoren za pravilno obravnavo in hranjenje osebnih podatkov otrok, njihovih družin ter
otrokovo udejstvovanje v vzgojnem procesu delovanja vrtca.
Varnost na delovnem in šolskem področju
Šola zagotavlja varnost uslužbencev tako, da jih na specifičnih tečajih redno informira o
temah, ki v okolju predstavljajo določeno tveganje za njihovo varnost in zdravje. Vsi imajo na
razpolago pisna navodila, ki so v zvezi z rizičnimi situacijami in nevarnostmi za poškodbe.
Obveščeni so tudi o vzrokih morebitnih požarov in drugih nezgodah, zato dvakrat letno izvedejo
vse šole in vrtci načrt evakuacije ter ga tudi udejanjijo.
Šola zagotavlja varnost učencem z dejavnostmi na raznih področjih. Šolniki morajo
dosledno obveščati otroke o vseh nevarnostih, ki jih zasledijo v okolju, in jim pomagati, da se tem
nevarnostim in težavam izognejo. Opozoriti jih morajo na posledice nepravilnega upravljanja
šolskih in ostalih pripomočkov in potrebščin ter didaktičnega materiala.
Šolniki sestavijo hišni red in pravilnik vedenja v šoli, ga razdelijo in predstavijo otrokom in
učencem. Dogovorijo se tudi o vedenju ob vstopu v šolo, na cesti in na poti domov. Učno osebje se
natančno dogovori o varstvu otrok v oddelkih, razredih, pri didaktičnih dejavnostih, med odmori,
pri kosilu in prostem času oziroma vodenih dejavnostih. Za vsako od teh situacij imenujejo
odgovornega.
Dodatno zavarovanje
Vsem učencem predlagamo sklenitev dodatnega šolskega zavarovanja pri zavarovalniški družbi
AMBIENTE SCUOLA – DOMINA. Zavarovalno kritje pri šolskih in predšolskih otrocih vključuje
polno jamstvo tudi za nezgode pri dejavnostih, ki jih ne predvideva obvezno deželno šolsko
zavarovanje.
Pogoji tega zavarovanja so na ogled na oglasnih deskah posameznih šol in vrtcev.
Šolski pravilniki
Šolski red podrobneje določa pravila življenja in dela v šolskem prostoru. Pri izvajanju dejavnosti v
šolskem prostoru so hišni red dolžni spoštovati učenci, starši, učno in neučno osebje.
V otroškem vrtcu
A)
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Starši in otroci naj spoštujejo pravilnik vrtcev.
Naj spoštujejo urnik prihoda in odhoda iz vrtca.
Za odsotnost ali predhoden odhod iz vrtca je potrebno sporočilo staršev.
Starši morajo otroka izročiti vzgojiteljici ali neučnemu osebju.
Starši morajo predhodno sporočiti, če pride po otroka druga odrasla oseba.
Pred in po končanih didaktičnih dejavnostih ni dovoljeno zadrževanje v prostorih vrtca iz
neutemeljenih razlogov.
Starši naj ne motijo rednega poteka pouka.
Starši se lahko po predhodni domeni pogovorijo z vzgojiteljicami.
Starši so dolžni prebrati sporočila vzgojiteljic.
Starši so dolžni obvestiti o morebitnih zdravstvenih problemih otrok. Vzgojiteljice
praviloma ne dajejo zdravil otrokom.
B)
*
*
*
*
Otroci naj prihajajo v vrtec primerno in udobno oblečeni.
Otroke navajamo na samostojno preobuvanje in preoblačenje.
Otroci naj ne prinašajo v vrtec dragocenih, nevarnih in neprimernih predmetov.
Otroci so dolžni spoštovati opremo vrtca, igrala in igrače ter paziti, da jih ne poškodujejo.
*
V vrtcu gojimo lepo vedenje, zato morajo imeti otroci spoštljiv odnos do sovrstnikov in
odraslih.
Ob prihodu v vrtec in odhodu iz vrtca otroci pozdravijo sošolce in šolsko osebje.
C)
*
V osnovni šoli
A)
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Starši in otroci naj spoštujejo pravilnik vrtcev in šol.
Naj spoštujejo urnik prihoda in odhoda iz šole.
Po treh neopravičenih zamudah ostane učenec prvo učno uro v varstvu pri šolskem
sodelavcu.
Za odsotnost ali predhoden odhod iz šole je potrebno pisno sporočilo staršev.
Starši morajo predhodno pisno sporočiti, če pride po otroka druga oseba.
Pred poukom in po pouku ni dovoljeno zadrževanje v šolskih prostorih iz neutemeljenih
razlogov.
Starši naj ne motijo rednega poteka pouka.
Starši se lahko po predhodni domeni pogovorijo z učitelji ali vzgojiteljicami.
Starši so dolžni prebrati in podpisati sporočila učiteljev.
Starši so dolžni obvestiti o morebitnih zdravstvenih problemih otrok. Učitelji praviloma ne
dajejo zdravil otrokom, razen v primerih, ki jih predvideva zakonodaja.
B)
* Pred začetkom pouka otroci oblečejo predpasnik in obujejo copate ter se pripravijo na pouk.
* Učenci morajo vsak dan prinašati v šolo urejene šolske potrebščine in domače naloge.
* V šolo ne spadajo dragoceni, nevarni in neprimerni predmeti.
* Otroci so dolžni spoštovati in čuvati šolsko opremo in učila ter paziti, da jih ne poškodujejo.
Starši otrok, ki bodo povzročili materialno škodo, bodo morali poravnati stroške za popravila. Če se
krivec ne javi, poravnajo škodo vsi učenci razreda ali šole.
C)
* V šoli gojimo lepo vedenje, zato morajo imeti otroci spoštljiv odnos do sovrstnikov in
odraslih.
* Ob prihodu in odhodu otroci pozdravijo sošolce in šolsko osebje.
* Med poukom otrok lahko zapusti razred le z dovoljenjem učitelja.
* Ob neprimernem vedenju med poukom, odmorom, pri malici in kosilu, bo učitelj primerno
postopal.
* Med poukom naj otroci poslušajo razlage in pripombe sogovornika.
* Za besedo naj prosijo z dvigom roke.
* Otroci pokažejo spoštovanje do odraslega tudi tako, da ga vikajo: v šoli naj to postane
vsakdanja raba.
V nižji srednji šoli
A)
∗ Učenec se mora vesti dostojno v šoli in izven nje. Biti mora vljuden do predstojnikov, slug, sošolcev
in sploh vseh. V šolo mora tudi prihajati primerno in dostojno oblečen. Paziti mora, da vedno in
povsod varuje ugled šole, razreda in svoj ugled.
∗
Učenci se pred začetkom pouka lahko zadržijo v šolski veži, v učilnice pa vstopijo 5 minut
pred začetkom pouka. Po začetku pouka lahko zamudniki stopijo v razred le, če se prej opravičijo in
utemeljijo zamudo.
∗
Noben učenec ne sme brez dovoljenja zapustiti šolskega poslopja pred koncem pouka.
∗
Učenci naj bodo pred začetkom pouka vsak v svoji učilnici, kjer naj pripravijo potrebščine
za prvo učno uro. Jopice, bunde, plašči, dežni plašči, dežniki naj bodo na obešalnikih izven razreda.
∗
Po zvonjenju naj učenci stoje čakajo na profesorja. Pred njegovim prihodom morajo imeti
pripravljeno vse, kar je potrebno za šolsko uro. Med šolsko uro govori učenec le s profesorjevim
dovoljenjem. Nase opozori z dvigom roke.
∗
Med šolsko uro prihajajo učenci v učilnico in odhajajo iz nje le s profesorjevim
dovoljenjem. Tudi svojega mesta ne zapustijo brez dovoljenja.
∗
Ko stopi profesor ali kdo od predstojnikov v učilnico, pozdravljajo učenci s tem, da
vstanejo. V klopi sedijo učenci v pokončni drži.
∗
Učenci smejo prinašati v šolo le to, kar potrebujejo pri pouku. Igrače, sličice in albumi,
neprimerni časopisi in brošure ter podobne stvari ne spadajo v šolo. Nevarni predmeti, kot so škarje
in rezila, naj bodo skrbno spravljeni. Učenci jih jemljejo v roke le, ko profesor to zahteva. Učenci
naj tudi pazijo, da ne bodo pod klopjo puščali ostankov jedi, papirja in drugih smeti. V šolskem
poslopju je iz higienskih razlogov žvečilni gumi prepovedan.
∗
Vsi učenci so dolžni stalno prinašati v šolo Galebov dnevnik, ki je uradni dokument in mora
torej ohraniti spodobno obliko. Ko se učenec vrne po odsotnosti v šolo, mora že isti dan prinesti
opravičilo. Če je bil odsoten več kot pet dni, je po zakonu predvideno, da prinese ob povratku
zdravniško spričevalo. Brisanje sporočil staršem ali ponarejanje podpisov ni dovoljeno. V primeru,
da bi se starši ne odzvali na njim namenjena sporočila v Galebovem dnevniku, jim bo tajništvo
poslalo odgovarjajoče obvestilo po redni pošti.
∗
Razrednik določi tedensko po dva reditelja. Obenem tudi določi njune obveznosti. Reditelja
sta na primer odgovorna za vzdrževanje reda, kadar v razredu ni profesorja, poskrbita, da je šolska
tabla čista, da je dovolj krede, da so med odmoroma okna v učilnici odprta, vrata pa zaprta, tako da
se razred prezrači, itn.
∗
Učenci ne smejo hoditi v druge razrede. Na hodnik lahko gredo samo med odmori. Ko
morajo v druge učilnice, v telovadnico ali risalnico, gredo tja mirno in urejeno. V telovadnico lahko
vstopijo samo s primernimi obuvali. Med poukom telesne vzgoje morajo imeti primerno opremo.
Tudi v slačilnicah in sanitarijah, ki so bile prenovljene, se morajo obnašati primerno in spoštljivo do
šolske imovine.
∗
Odmor se prične s profesorjevim odhodom iz razreda. Po zvonjenju se učenci mirno in brez
prerivanja vrnejo v učilnice. Učenci naj praviloma uporabljajo stranišča le v odmorih. Samo v
nujnih primerih in potem ko zaprosijo za dovoljenje, lahko gredo na stranišče med poukom.
∗
V šolskih prostorih učenci ne smejo tekati niti kričati in niti metati krede, papirčkov in
drugih predmetov. Prepovedano je metati katerikoli predmet skozi okna. Zato tudi ni umestno
stresati prah z brisalnih krp skozi okna.
∗
V razredu (zlasti po šolskih klopeh), na hodniku in sploh v šolskih prostorih je vsako
mazanje in risanje znakov ter čečkanje prepovedano. Vsi šolski prostori morajo vedno biti čisti in
urejeni. To velja seveda tudi za stranišča, kjer mora vladati največja snaga.
∗
Učenci so dolžni čuvati šolsko opremo in učila ter paziti, da jih ne poškodujejo. Učenec, ki
povzroči kakršnokoli škodo, jo mora poravnati. Če krivca ni mogoče najti, poravna škodo ves
razred ali vsa šola. Kadar je škoda povzročena zlonamerno, so krivci kaznovani po disciplinskih
predpisih.
∗
Učenci so dolžni skrbeti za učne knjige, in to še posebno za tiste, ki jih dobijo od šole. Vanje
ne smejo pisati ali risati, še manj pa packati. Ob koncu šolskega leta so jih dolžni vrniti
nepoškodovane. V nasprotnem primeru morajo plačati toliko denarja, kolikor ga je potrebno za
nakup nove knjige.
∗
Ob koncu pouka naj učenci pustijo svoj razred urejen. Polička pod klopjo mora biti čista.
Učenci odidejo iz razreda ob spremstvu profesorja, ki jih spremlja do vežnih vrat. Tudi pred šolskim
poslopjem se morajo vesti spoštljivo in dostojno.
∗
Na šoli je prepovedana katerakoli raba prenosnih telefonov, razen v izjemnih primerih, ki
jih odobri profesorski zbor.
∗
Na izletih in ekskurzijah ter sploh ob kateremkoli izhodu iz šole naj se učenci zavedajo, da
je to del pouka. Zato naj se vedejo obzirno do tujih ljudi in tuje lastnine ter naj pozorno poslušajo
razlage in ubogajo spremljevalce, tudi če ti ne poučujejo v njihovem razredu. Tudi za prestopke
izven šole so predvideni kazenski ukrepi.
∗
Šolsko dvorišče je namenjeno samo šolskim uslužbencem, zato starši s svojimi avtomobili
ne vozijo po njem in se na njem ne ustavljajo.
◘ ◘ ◘
Disciplinski ukrepi:
Disciplinski prekršek
Vpis v razredni dnevnik. Vpisi v razredni
dnevnik bodo vplivali na oceno iz vedenja.
Nedostojno vedenje, kršitev hišnega reda, Pisni opomin razrednika ali ravnatelja
(pismo staršem)
žalitve sošolcev ali osebja
- Namerna povzročitev škode šolski Razredni svet preveri storjeno dejanje in se
opredeli v lažjih primerih za opomin
imovini ali sošolcem
razrednega sveta ali za izključitev od 1 do 15
- Huda žalitev sošolcev ali osebja
dni. Za strožje kazni je pristojen izvršni
- Skrajno neprimerno in grobo vedenje
odbor.
- Fizično obračunavanje
Ob izključitvi lahko starši v roku 15 dni
vložijo priziv na šolski jamstveni organ.
Ob hudih disciplinskih prekrških bo razredni svet odločal o odstranitvi učenca od vseh
obšolskih dejavnosti (izletov, ekskurzij, gledaliških predstav, športnih srečanj in drugih takih
pobud).
Za morebitno neizpolnitev šolskih obveznosti dobijo učenci profesorjevo sporočilo v Galebov
dnevnik. Za večkratno neizpolnjevanje šolskih obveznosti posreduje šola staršem pisno vabilo
na razgovor.
Temeljni pravilnik o pravnem stanju
učenk in učencev
Dekret Predsednika Republike št. 235 z dne 21.novembra 2007
Pravilnik, ki spreminja in dopolnjuje DPR št. 249 z dne24.junija 1998, ki obravnava
STATUT DIJAKINJ IN DIJAKOV nižje in višje srednje šole
1.člen – Življenje šolske skupnosti
1. Šola je kraj vzoje in izobraževanja, kjer se dijak/inja uči, pridobiva znanje in razvija
kritično mišljenje.
2. Šola je skupnost dialoga, raziskovanja, družbenega življenja, ki upoštevajo vrednote
demokracije in si prizadevajo za vsestransko rast posameznika .V njej vsakdo, v
skladu s svojo vlogo, enakovredno prispeva k izoblikovanju državljanske zavesti,k
izvajanju pravice do učenja, k razvijanju posameznikovih sposobnosti ter k
preseganju neenakosti, in to v skladu z načeli Ustave in Meddržavne konvencije o
pravicah otrok, ki je bila podpisana v New Yorku dne 20. novembra 1989, ter v
skladu s splošnimi načeli italijanske državne ureditve.
3. Šolska skupnost je sestavni del širše državne in družbene skupnosti. V sodelovanju z
njo gradi svoje projekte in svoje vzgojno-izobraževalno delo na kvaliteti odnosov
med učitelji in učenci. Osebnost mladega človeka razvija tudi s tem, da ga vzgaja k
uzaveščenosti in k ovrednotenju lastne identitete, čuta odgovornosti in osebne
avtonomije. Obenem pa si prizadeva za dosego kulturnih in poklicnih ciljev, ki so v
skladu z razvojem znanosti in primerni za vključitev v aktivno življenje.
4. Življenje v šolski skupnosti temelji na svobodi izražanja, mišljenja in veroizpovedi,
na medsebojnem spoštovanju vseh njenih članov, ne glede na njihovo starost in
položaj, na odklanjanju kakršnihkoli ideoloških, socialnih in kulturnih pregrad.
2. člen - Pravice
1. Dijak ima pravico do kvalitetnega kulturnega in poklicnega izobraževanja,j ki naj bi tudi
prek poklicne orientacije spoštovalo in vrednotilo posameznikovo identiteto in bilo odprto
do idejnega pluralizma. Šola zasleduje kontinuiteto v izobraževanju in upošteva interese
dijakov. V ta namen nudi primerne informacije, dijakom pa dopušča možnost izražanja
potreb, razvijanja prosto izbranih tem in uresničevanja avtonomnih pobud.
2. Šolska skupnost spodbuja solidarnost med svojimi člani in ščiti dijakovo pravico do
zasebnosti.
3. Dijak ima pravico, da je seznanjen z odločitvami in pravili, ki urejajo šolsko življenje.
4. Dijak ima pravico, da se aktivno in odgovorno udeležuje šolskega življenja. Pri načrtovanju
in določanju didaktičnih smotrov, organizaciji šolskega življenja, kriterijih ocenjevanja ter
izbiri učbenikov in didaktičnega materiala, to se pravi pri izbirah, ki so v pristojnosti
ravnatelja in profesorjev, vzpostavljajo slednji z dijaki konstruktiven dialog po postopku, ki
ga določa šolski pravilnik. Dijak ima tudi pravico do javne in pravočasne ocene. Tako se
sproži proces samovrednotenja, ki dijaku omogoči, da spozna svoje trdne in šibke točke ter
izboljša svoj šolski uspeh.
5. V primerih, ko bi določena odločitev pomembno vplivala na organizacijo šolskega življenja,
se lahko vodstvo višje srednje šole posvetuje z dijaki, tudi na njihovo pobudo. Tako so lahko
v podobnih primerih in pod istimi pogoji poklicani na posvet dijaki nižje srednje šole ali pa
njihovi starši.
6. Dijaki imajo pravico do svobode izobraževanja in samostojno izbirajo med dopolnilnimi
kurikularnimi dejavnostmi in izbirnimi dodatnimi dejavnostmi, ki jih nudi šola. Didaktične
kurikularne dejavnosti in izbirne dodatne dejavnosti upoštevajo tempo dojemanja in
življenjske potrebe dijakov.
7. Tuji dijaki imajo pravico do spoštovanja kulture in vere skupnosti, ki ji pripadajo. Šola
spodbuja in podpira pobude, namenjene sprejemanju in zaščiti njihovega jezika in kulture
ter uresničevanju medkulturnih dejavnosti.
8. Šola se obvezuje, da bo postopoma uresničevala pogoje ki naj zagotovijo:
a) ugodno okolje za celovito osebnostno rast in kakovostne učno-vzgojne storitve;
b) dodatno in dopolnilno izobraževalno ponudbo, tudi s podpiranjem pobud, ki jih
dijaki in njihove organizacije samostojno izvajajo;
c) stvarne pobude za odpravljanje zaostankov in neenakosti ter za preprečevanje in
zmanjševanje šolskega osipa;
d) zdrave in varne prostore, ki morajo biti primerni za vse dijake, tudi za tiste s
posebnimi potrebami;
e) primerno tehnološko opremo;
f) storitve, ki spodbujajo in negujejo skrb za zdravje ter nudijo psihološko pomoč;
9. Šola v svojem pravilniku jamči in ureja pravico dijakov do sestankov in zborovanj, in to na
ravni razreda, oddelka in zavoda.
10. Šolski pravilnik jamči in ureja pravico do združevanja ter pravico posameznih dijakov ali
dijaških organizacij do izvajanja pobud v sklopu višje srednje šole. Dijakom in njihovim
organizacijam omogoči tudi uporabo prostorov. Poleg tega spodbuja ohranjanje stikov z
bivšimi dijaki in njihovimi organizacijami.
3. člen - Dolžnosti dijakov
1. Dijaki so dolžni redno obiskovati pouk in stalno izpolnjevati učne obveznosti.
2. Dijaki so dolžni izkazovati ravnatelju, profesorjem, neučnemu osebju in svojim sošolcem
takšno, tudi formalno spoštovanje kot ga zahtevajo tudi zase.
3. Pri uveljavljanju pravic in izpolnjevanju dolžnosti se so dijaki dolžni obnašati korektno,v
skladu z načeli 1. člena.
4. Dijaki so dolžni spoštovati organizacijske in varnostne ukrepe, ki jih določa pravilnik
posameznega zavoda.
5. Dijaki morajo na primeren način uporabljati šolske strukture, stroje in didaktične
pripomočke ter se v šoli obnašati tako, da ne poškodujejo šolske lastnine.
6. Dijaki so soodgovorni pri ustvarjanju prijetnega šolskega okolja in skrbijo zanj, saj je
pomemben dejavnik kakovosti šolskega življenja.
4. člen - Disciplina
1. Posamezni šolski pravilniki določajo, katero ravnanje se lahko obravnava kot disciplinski
prekršek, z ozirom na dolžnosti, ki so navedene v 3. členu, na korektne odnose v šolski
skupnosti in na specifične razmere vsake šole. Pravilnik določa tudi ustrezne kazni in
organe, ki so pristojni, da jih izvajajo, in postopek izvajanja po kriterijih, ki jih bomo
kasneje navedli.
2. Disciplinski ukrepi imajo vzgojni namen in težijo k utrjevanju čuta odgovornosti dijakov in
k ponovni vzpostavitvi primernih odnosov v šolski skupnosti ter k rehabilitaciji učenca z
dejavnostmi, ki imajo socialni in kulturni pomen in so na splošno v korist šolske
skupnosti.
3. Disciplinska odgovornost je osebna. Nihče ne sme biti kaznovan, če mu ni bila prej dana
možnost, da pojasni svoje razloge. Noben disciplinski prekršek, povezan z vedenjem, ne
sme vplivati na oceno.
4. Svobodno izražanje mnenja, v primerni obliki in brez žaljenja drugih, ne sme biti v nobenem
primeru posredno ali neposredno kaznovano.
5. Kazni so vedno začasne, sorazmerne s prekrškom, izvedene po principu postopnosti in po
možnosti usmerjene k popravilu škode. Upoštevati morajo dijakove osebne razmere,
težavnost vedenjskih izgredov in nastalih posledic. Dijak ima vedno možnost, da kazen
zamenja z delom v prid šolske skupnosti.
6. Razredni svet sklepa o sankcijah in ukrepih, ki predvidevajo izključitev iz šole.
Zavodski svet pa sklepa o sankcijah in ukrepih, ki predvidevajo izključitev preko
petnajst dni in/ali o tem, če bo ali ne dijak pripuščen k zaključnemu Državnemu
izpitu.
7. Začasna izključitev dijaka iz šolske skupnosti je mogoča le, če so disciplinski prekrški hudi
ali se ponavljajo, v nobenem primeru pa ne sme trajati več kot petnajst dni.
8. Potrebno je, da se v času izključitve, ki ne presega 15 dni, vzdržujejo stiki z dijakom
in njegovimi starši, in se tako omogoča njegova ponovna vključitev v šolsko skupnost.
V obdobju izključitve preko 15 dni šola načrtuje v sodelovanju z družino in po
možnosti tudi s socialno službo in sodno oblastjo potek vzgojne rehabilitacije, ki naj bi
težila k osveščanju in po možnosti k ponovni vključitvi v šolsko skupnost.
9. Odstranitev dijaka iz šolske skupnosti je možna tudi, če je zagrešil kaznivo dejanje, ki žali
dostojanstvo in krši človeško spoštovanje, ali ogrozil varnost ljudi. V takih primerih,
brez upoštevana omejitve navedene v 7.členu, je dolžina izključitve sorazmerna s težo
kaznivega dejanja oziroma s trajanjem nevarnosti. Določila 8. odstavka se upoštevajo v
mejah možnosti.
9.bis V zvezi s primeri, navedenimi v 9.členu, predvideva sankcija, če je ponovna in hitra
reintegracija dijaka v šolsko skupnost nemogoča zaradi recidive hudih nasilnih dejanj, ali
dejanj, ki ogrožajo varnost družbe izključiteviz šolske skupnosti in izključitev iz
zaključnega ocenjevanja ali prepoved opravljanja zaključnega Državnega izpita, v manj
resnih primerih, pa izključitev do zaključka šolskega leta.
9. ter disciplinski ukrepi navedeni v 6. in naslednjih členih se izvajajo samo po
preverjanju, da obstajajo konkretni in dejanski podatki, iz katerih je razvidno, da je
obtoženi dijak resnično odgovoren za disciplinski prekršek.
10. V primeru, da bi sodne oblasti, socialna služba ali objektivne razmere družine ali dijaka
samega odsvetovale ponovno vključitev v isto šolsko skupnost, je možen tudi med šolskim
letom vpis na drugo šolo..
11. Za disciplinske prekrške storjene med izpitom, je pristojna izpitna komisija Enake sankcije
veljajo tudi za zunanje kandidate.
5. člen - Prizivi
1. Proti disciplinskim ukrepom je dovoljen priziv, ki ga lahko naredi vsak, ki ima interes, in
sicer v roku petnajstih dni po prejetju obvestila o odrejeni kazni. Priziv je naslovljen na za
to določen notranji jamstveni organ, ki ga ustanavlja in ureja šolski pravilnik. V tem organu,
ki izda svoj sklep v teku desetih dni, mora biti prisoten na višji srednji šoli vsaj en
predstavnik dijakov, na srednji šoli pa vsaj en predstavnik staršev. Praviloma sestavljajo ta
organ profesor, ki ga izbere Zavodski svet, na višji srednji šoli izvoljeni zastopnik
dijakov in izvoljeni predstavnik staršev, na nižji srednji šoli pa dva izvoljena
predstavnika staršev. Vodi ga ravnatelj.
2. Jamstveni organ, naveden v 1. odstavku, odloča na zahtevo dijakov višje srednje šole ali
druge zainteresirane osebe, tudi o sporih, ki so pri izvajanju tega pravilnika nastali v sklopu
šole.
3. Deželnemu šolskemu ravnatelju, ali osebi, ki jo on pooblašča, pripada dokončna odločitev
glede pritožb ki jih vložijo višješolski dijaki ali druge zainteresirane osebe proti kršitvam
tega pravilnika, vključno s kršitvami ki jih lahko vsebujejo pravilniki posameznih šol.
4.
5.
6.
7.
Deželni šolski ravnatelj odloča na podlagi obvezujočega mnenja posebnega
jamstvenega organa na deželni ravni. Za višje srednje šole sestavljajo tega dva dijaka,
ki ju določi pokrajinska konzulta dijakov, ter trije profesorji in en predstavnik staršev,
ki so izbrani v sklopu deželne šolske skupnosti. Predseduje mu Deželni šolski ravnatelj
ali njegov namestnik. Za nižje srednje šole sta v jamstveni organ namesto dijakov
imenovana še dva predstavnika staršev.
Deželni jamstveni organ preveri pravilno izvajanje zakonskih določil in pravilnikov ter
opravlja svojo preiskovalno dejavnost izključno na podlagi pregleda in proučevanja
obstoječe dokumentacije ali morebitnih pisnih pričevanj, ki jihposreduje Uprava ali
oseba, ki je sprožila priziv.
Deželni jamstveni organ izda mnenje, o katerem se govori v 4.odstavku, v
neodložljivem roku 30 dni. V primeru, da je rok iztekel in da ni bilo mnenje sporočeno,
ali da ni organ, naveden v 3.odstavku, predstavil zahtev po preiskovanju, lahko
Deželni šolski ravnatelj odloči samostojno, ne da bi čakal na mnenje. Upošteva se, kar
je odrejeno v 16.členu, 4.odstavku zakona št. 421 z dne 7.avgusta 1990.
Vsak Deželni urad z ustreznim aktom določi najprikladnejše oblike imenovanja
komponente, ki jo v sklopu deželnega jamstvenega organa sestavljajo profesorji in
starši, z namenom, da zagotavlja njegovo stalno in učinkovito delovanje.
Mandatna doba jamstvenega organa, navedenega v 3.odstavku, traja dve šolski leti.
6. člen - Sklepna navodila
1. Šolski pravilnik in listina šolskih storitev, predvidena v obstoječih določilih se sprejmeta ali
spremenita po posvetu z dijaki višje srednje šole oziroma s starši dijakov nižje srednje šole.
2. Izvod tega pravilnika in izvod temeljnih dokumentov šole dobijo dijaki ob vpisu.
3. Črtano je III. poglavje I. dela Kraljevega odloka št. 653 z dne 4. maja 1925.
Ta odlok, opremljen z državnim žigom, bo vključen v Uradno zbirko normativnih aktov
Italijanske republike. Vsi tisti, ki jih zadeva, ga morajo spoštovati in skrbeti, da se izvaja.
V Rimu, dne 21.novembra 2007
NAPOLITANO
Ministrski predsednik PRODI
Minister za šolstvo FIORONI
Dogovor o soodgovornosti v šolskem letu
2012-2013
med starši učenca/učenke ________________________
Kosovela na Opčinah z oddelkom na Proseku
____razreda in Srednjo šolo Srečka
Dogovor o soodgovornosti, ki ga predvideva OPR 235/07, ponazarja spoštovanje pravic
in dolžnosti med šolo, učenci in njihovimi družinami. Podpis dogovora predpostavlja
upoštevanje šolskega hišnega reda, ki je sestavni del projekta VIP Srednje šole S. Kosovela in
s katerim se učenci seznanijo ob vstopu v šolo.
Vzgojnoizobraževalni dejavniki
Profesorji in šola se
obvezujemo:
Učenci se obvezujemo:
Starši se obvezujemo:
Vzgojnoizobraževalna
ponudba
Vzgojno-izobraževalno
ponudbo
bomo posredovali na razumljiv
način.
Didaktična
dejavnost
Didaktične posege bomo utemeljili
v svojih letnih programih in
upoštevali
potek
vzgojnoizobraževalne ponudbe.
Informirali
se
bomo,
kakšna
je
vzgojnoizobraževalna
ponud-ba
učnega osebja.
Zavestno bomo sledili učni
dejavnosti.
Dodatna
dejavnost v
primeru učnih
težav
Odsotnosti in
nadoknadenje
pouka
Glede na razpoložljivo osebje bomo
za majhne skupine organizirali
podporni pouk med rednim poukom
in po možnosti po pouku.
Omogočili bomo prevzemanje
morebitnega dodeljenega učnega
gradiva in seznanjali s potekom
pouka. Naj povemo, da je šolsko
leto veljavno, če je učenec navzoč
pri pouku vsaj pri 75% celotnega
števila učnih ur.
Izpeljavi
načrtovanih
in
nenačrtovanih preverjanj bomo
dodelili primeren čas. Snov
preverjanja bo vnaprej določena.
Uspeh preverjanja bomo sporočili
na jasen način. Morebitna opravičila
bo treba predložiti v pisni obliki ob
začetku učne ure.
Pojasnili bomo kriterije prever-janja
in čim prej vrnili poprav-ljene pisne
izdelke. Te bomo pregledali v
razredu skupaj z učenci. Šolskih
nalog in drugih pisnih izdelkov niti
v obliki fotokopij ne bomo izročali
staršem, saj so uradni doku-menti.
Starši jih lahko dobijo na vpogled
med govorilnimi urami.
Med odmori bomo zagotovili
nadzorstvo. S poukom bomo
prenehali pravočasno, da bo odmor
trajal toliko časa, kolikor mu je
Pozanimali se bomo, kaj ponuja
učno osebje našim otrokom, ter
bomo po razrednih predstav-nikih
izrazili svoje mnenje in predloge.
Seznanjali se bomo s kriteriji in
načinom dela in, kolikor bo
mogoče, sledili vzgojno-izobraževalni dejavnosti, za kate-ro bo šola
dajala pobudo.
Podpirali bomo šolske pobude.
Pisno in ustno
preverjanje
Ocenjevanje
Odmori
Aktivno bomo sodelovali
pri podpornem pouku in se
čim
bolje
posluževali
ponujenih priložnosti.
Priskrbeli si bomo potrebno
učno gradivo in ga čim prej
predelali, da bomo na
tekočem.
Svoje otroke bomo nadzirali, da
bodo o delu v razredu na tekočem,
ter bomo upoštevali more-bitna
načrtovana prever-janja, s katerimi
ni mo-goče odlašati.
Kar najbolj bomo pazili, da
ne bomo odsotni v dneh, ki
so bili vnaprej določeni za
pre-verjanja. Ta bo seveda
treba
nadoknaditi.
Morebitna
opra-vičila
bomo predložili na začetku
učne ure.
Profesorja bomo zaprosili
za morebitna pojasnila. V
osebni dnevnik si bomo
zapisali
oceno pisne
naloge, pod katero se bodo
starši podpisali.
Prizadevali si bomo, da bodo naši
otroci prisotni pri preverjanjih, s
katerimi bomo seznanje-ni v
dnevniku. Samo izjemoma bomo
svoje otroke pisno opravičili v
primeru, da ne bodo pripravili učne
snovi ali ne bodo napisali nalog.
Upoštevali bomo pravila,
ki veljajo med odmori, in
ne bomo hodili na stranišče
vsi skupaj. Do odraslih in
Prizadevali si bomo, da bodo naši
otroci imeli spoštljiv odnos do
odraslih in sovrstnikov ter do
materialnih dobrin.
Uspeh preverjanj si bomo ogledali
in vsak dan kontrolirali dnevnik s
sporočili.
odmerjeno.
Urnik
Sporočila in
govorilne ure
Čistoča
šolskih
prostorov
Upoštevali bomo urnik vstopanja v
razred in odhajanja iz njega. Med
učno uro ne bomo odhajali iz
razreda, razen v izjemnih primerih
zaradi neodložljivih razlogov. V
takih
primerih
bo
začasno
nadzorstvo
zaupano
kakemu
šolskemu sodelavcu, ki bo na
razpolago.
Poskrbeli bomo, da bodo stiki z
družinami čim bolj ustrezali
potrebam staršev. Sprejemali bomo
predloge za izboljšave.
Šola se obvezuje, da bo zagotovila
redno čiščenje šolskih prostorov in
nadzirala vstop v šolsko strukturo.
Disciplina
Šolski pravilnik bomo morali
poznati, ga spoštovati in zahtevati,
da ga tudi drugi upoštevajo. V
začetku šolskega leta in vsakič, ko
bo to potrebno, bomo v razredu
pojasnili predpise, ki jih moramo
vsi upoštevati.
Kazni
Zaradi neprimernega vedenja bomo
izrekali uravnovešene dis-ciplinske
opomine. Kolikor bo mogoče, se
bomo
izogibali
»kolektivnim
opominom«. V primeru, da bomo
koga vpisali v razredni dnevnik, mu
bomo opomin vpisali tudi v njegov
osebni dnevnik.
Pazili bomo, da bodo kazni ustrezale prekrškom, in upoštevali
bomo način nalaganja kazni, kot ga
predvideva Statut dijakinj in
dijakov (OPR 249/98 in OPR
235/07) oz. šolski hišni red, ki ga v
začetku šolskega leta odobri
profesorski zbor. Učence bomo
seznanili s predvidenimi kazenskimi
ukrepi.
Preprečevali bomo nespoštljivo
vedenje do sovrstnikov in odraslih,
posegali v tako obnašanje in proti
njemu ukrepali. S tem bomo
seznanjali vse vpletene strani.
Škoda,
povzročena
osebam
Materialna
škoda
Pazili bomo na šolske prostore in
opremo. Javili bomo morebitno
škodo in bomo skušali najti
odgovorne zanjo. Šola ne odgovarja
sovrstnikov se bomo vedli
spoštljivo. Pazili bomo, da
bodo stranišča ostala čista.
V nobenem primeru ne
bomo zamujali, kajti tudi
neute-meljene
zamude
vplivajo na oceno iz
vedenja.
Za morebitna pojasnila
glede sporočil se bomo
obračali na profesorja ali
na ravnatelja.
Šolske prostore bomo
ohranili čiste ter pazili na
svojo učilnico in na svojo
klop, ki je ne bomo
popisovali. V primeru, da
bomo klop pomazali, jo
bomo očistili.
Seznanili se bomo s
šolskim pravilnikom in ga
upoštevali, zlasti glede
rednega in marljivega
obiskovanja
pouka,
mobilnih
telefonov,
primerne-ga oblačenja ter
glede posa-mične in skupne
poravnave
morebitne
povzročene škode.
Usvojili bomo pravila o
spodobnem
skupnem
šolskem življenju. Potrudili
se bomo, da bomo razumeli
razloge
za
morebitne
kazenske ukrepe in se
vnaprej vzdrževali neprimernega vedenja.
Pri prihajanju v šolo in odhajanju iz
nje se bomo izogibali vsem nepravilnostim ter bomo vzgajali svoje
otroke, da ne bodo zamujali.
Prihajali bomo na govorilne ure in
udeleževali se bomo razrednih
zborovanj.
Sodelovali bomo s šolo in skrbeli
za
upošteva-nje
higienskih
predpisov.
Prebrali si bomo šolski pravilnik in
poskrbeli, da bodo naši otroci
upošte-vali njegove predpise.
Vedeti moramo, da je disciplinski
opomin skrajno opozorilo pred
kasnejšimi kaznimi. Seznanili se
bomo s hišnim redom in s
predvidenimi kaznimi ter jih
sprejeli, ostane pa nam pravica do
pritožbe na jamstveni odbor. Redno
bomo pregle-dovali in podpisovali
sporočila v osebnem dnevniku.
Spoštovali bomo odrasle in
sovrstnike ter se primerno
izražali in obnašali.
Sodelovali bomo s šolo v primeru,
da bodo potrebni vzgojni in
kazenski posegi.
Do šolskega imetja bomo
imeli
spoštljiv
odnos.
Morebitno
povzročeno
škodo bomo poravnali z
Do otrok, ki bodo po-vzročili
škodo, bomo morali primerno
ukrepati in v dogovoru s šolo
poskrbeti, da bodo škodo poravnali.
za morebitno krajo
predmetov in denarja.
Uporaba
mobilnikov in
tehnološke
opreme
dragocenih
Šolniki ne bomo uporabljali
mobitela med poukom in med
izvajanjem
drugih
službenih
zadolžitev, razen v izjemnih
primerih .
denarjem ali s koristno
dejavnostjo.
Spoštovali
bomo zasebno lastnino in
ne bomo prinašali v šolo
dragocenih predmetov in
denarja.
Upoštevali bomo šolski
pravilnik. Mobitele in
razne
elektronske
predvajalnike bomo pred
začetkom pouka odložili v
šolske nahrbtnike in jih
tam
hranili vse do zaključka pouka. V nujnih
pri-merih
se
bomo
posluževali
šolskega
telefona. Uporaba mobilnih
telefonov med pou-kom in
med odmori je učen-cem
prepovedana. Učenci lahko
hranijo mobitele le v
šolskih nahrbtnikih in pod
lastno
odgovornostjo.
Mobilni telefon lahko
uporabijo le v izrednih
primerih in po predhodnem
dovoljenju profesorjev. V
primeru
nedo-voljene
uporabe
mobilnega
telefona
bo
slednji
zaplenjen in ga bodo
morali
starši
oseb-no
dvigniti v ravnateljstvu.
Ni dovoljena uporaba
slušalk,
MP3
predvajalnikov,
I-Poda,
CD-Playerja ter drugih tehnoloških predvajalnikov, in
sicer tako med poukom kot
med odmori, razen na
osnovi
predhodnega
dogovora s profesorjem in
samo v primeru didaktično
utemeljene rabe.
Navedeno
tehnološko
opremo
lahko
učenci
hranijo le v šolskih
nahrbtnikih in pod lastno
odgovornostjo.
Odobreno na seji zavodskega sveta dne 30. junija 2009.
Pazili bomo, da ne bodo naši otroci
prinašali v šolo dragoce-nih
predmetov in denarja.
Otroke bomo navajali na smotrno
uporabo
mobil-nikov
in
elektronskih
predvajalnikov.
Spoštovali bomo šolski pravilnik v
zvezi z uporabo zgoraj nave-denih
pripomočkov.
Zborni organi
Na osnovi Zakona št. 416/74 delujejo na področju Večstopenjske šole Opčine naslednji
zborni organi:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Oddelčni in meddodelčni svet otroškega vrtca
Razredni in medrazredni svet osnovne šole
Razredni svet nižje srednje šole
Zbor učnega osebja (zbor vzgojiteljic, profesorski zbor in učiteljski zbor)
Delovna skupina za učence s posebnimi potrebami (čl. 15 zakona 104/92)
Zavodni svet
Izvršni odbor
Volilna komisija
Odbor za službeno ocenjevanje šolnikov
Oddelčni in meddodelčni svet otroškega vrtca, razredni in medrazredni svet osnovne šole ter
razredni svet nižje srednje šole
Navedene organe sestavljajo: ravnatelj, vzgojiteljice, učitelji in profesorji ter predstavniki staršev.
Praviloma se sestajajo trikrat oz. štirikrat letno , seje vodi ravnatelj ali namestnik oz. upravitelj
vrtca ali šole. Njihova funkcija je načrtovanje, organiziranje in preverjanje dejavnosti v sklopu
vzgojno izobraževalne ponudbe in omogočajo ter širijo medsebojne odnose med šolskim osebjem,
starši in učenci. V oddelčnem in meddodelčnem svetu otroškega vrtca in v razrednem in
medrazrednem svetu osnovne šole je prisoten po en predstavnik staršev na oddelek ali razred, v
razrednih svetih nižje srednje šole pa so štirje predstavniki za vsak razred. Razredni sveti nižje
srednje šole se kot razredni profesorski zbori, ki jih sestavljajo profesorji, ki poučujejo v
posameznih razredih, redno sestanejo enkrat mesečno. Ob prisotnosti predstavnikov staršev pa se
redno sestanejo dvakrat letno.
Zbor učnega osebja
Zbor učnega osebja vodi ravnatelj in ga sestavlja vse učno osebje Večstopenjske šole. Slednji
odloča o vzgojno-izobraževalnem načrtu vseh šol na podlagi ministrskih smernic in krajevne
posebnosti, sestavi razredov, dodelitvi vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev ter o sestavi urnika.
Redno preverja didaktično delo in načrtuje ter izpeljuje izobraževalne tečaje za učno in neučno
osebje. Ob koncu šolskega leta potrjuje izbiro učbenikov na podlagi mnenj in sklepov medrazrednih
in razrednih svetov. Iz svoje srede izvoli člane ocenjevalne komisije in osebo, ki sestavlja in vodi
zapisnike sej.
Delovna skupina za učence s posebnimi potrebami
Navadno se sestaja trikrat letno ali po potrebi ter opravlja funkcije, ki jih navaja zakon 104/92.
Praviloma so člani te skupine: razredni in pomožni učitelji, predstavniki socialne službe, vzgojitelji,
psiholog, logoped in starši učencev s posebnimi potrebami. Referent za učence s posebnimi
potrebami je pomožni učitelj ali profesor, ki koordinira stike med šolo in družino ter usklajuje
individualizirane programe v sklopu razrednega sveta; obenem vzdržuje stike tudi z operaterji in
strokovnim osebjem Slovenske službe in drugih podobnih ustanov (Socialna služba, Zdravstvena
enota ipd.) .
Zavodni svet
Zavodni svet je najvišji šolski organ, sestavlja ga 19 članov, in sicer : ravnatelj (član po zakonu) , 8
predstavnikov staršev, 8 predstavnikov učnega osebja in 2 predstavnika neučnega osebja.
Predsednik Zavodnega sveta je predstavnik staršev. Običajno se sestaja od štirikrat do petkrat
letno. Zavodni svet opravlja institucionalne funkcije,ki so vezane na organizacijsko, upravno in
finančno poslovanje šole, organizacijo vzgojno-didaktičnega dela, spremembe šolskega koledarja,
organizacijo raznih šolskih pobud, uporabo šolskih prostorov in poročila o lastnem delovanju. ter
sestavi in odobri Pravilnik. Mandatna doba traja praviloma tri leta.
Izvršni odbor
Na prvi seji Zavodnega sveta izvolijo člani izvršni odbor, ki ga sestavljajo 1 predstavnik učnega
osebja , 1 predstavnik neučnega osebja, 2 predstavnika staršev, ravnatelj ter vodja uprave, ki sta
člana po zakonu.
Komisija za službeno ocenjevanje šolnikov
Komisijo sestavljata po dva predstavnika vsake stopnje šole, komisiji predseduje ravnatelj.
Komisija ocenjuje delo šolnikov ob zaključku preizkusne dobe.
Urniki
VRTEC
PRIHOD
1.ODHOD
2.ODHOD
A. Čok - Opčine
7.45 - 8.45
13.00 - 13.30
15.30 - 16.00
A.Fakin - Repentabor
7.45 - 8.45
13.00 - 13.15
15.30 - 15.45
U.Vrabec - Bazovica
7.45 - 8.45
13.15 - 13.45
15.30 - 16.00
E. Kralj - Trebče
7.45 - 9.00
13.00 - 13.30
15.30 - 16.00
M. Štoka - Prosek
7.45 - 9.00
13.15 - 13.45
15.30 - 16.00
J.Košuta - Križ
7.45 - 9.00
13.00 - 13.15
15.30 - 16.00
OSNOVNA ŠOLA
France Bevk
Opčine
URNIK
8.00 – 13.15
ob sredah
od 8.00 do 15.00
Alojz Gradnik
Col
8.00- 13.05
ob sredah tudi
od 13.35 do 15.25
Albert Sirk
Križ
8.00 – 13.15
ob torkih
od 8.00 do 15.30
8.00 - 13.30
ob sredah in četrtkih
8.00 – 15.30
Avgust Černigoj
Prosek
Primož Trubar/
Karel Destovnik
Kajuh
Bazovica/
Gropada
Pinko Tomažič
Trebče
8.00 – 13.00
ob torkih in četrtkih tudi
do 15.30
8.00- 16.00
POD. BIVANJE
NAČRTOVANJE
Ob ponedeljkih, torkih,
Torek
četrtkih in petkih od 13.15 do
14.15 – 16.15
14.00
Ob ponedeljkih
torek
od 13.05 do 15.35
14.30 – 16.30
Ob torkih in četrtkih
od 13.05 do 14.30
Ob petkih od 13.05 do 13.35
Ob ponedeljkih, sredah in
petkih od 13.15 do 14.00
ponedeljek
Ob četrtkih od 13.15 do 15.30
14.15 - 16.15
Ob ponedeljkih, torkih in
petkih od 13.30 do 15.30
torek
14.10 – 16.10
Ob ponedeljkih in sredah od
13.00 do 15.30
ponedeljek
13.15 – 15.15
ponedeljek
16.00 – 18.00
URNIK
NIŽJA
SREDNJA
ŠOLA
Srečko Kosovel
Opčine
od ponedeljka do petka
od 8.00 do 14.25
Fran Levstik
Prosek
od ponedeljka do petka
od 7.55 do 14.20

Similar documents