Pesmi lubezen - Feri Lainšček

Transcription

Pesmi lubezen - Feri Lainšček
Feri Lainšček
LÜBEZEN
Moje verzuške pa kejpi
2
NEJ SAN MISLO
Ge ne ven, odkejc je prišla,
nigdi daleč je doma,
se joj je tü malo čüdno,
se je dvakrat pijtala.
Kakše so na Müjri ladje,
ali štorkla ma moža,
zakoj si nej nišče zmislo,
takši bograč brez mesa?
Ge je tista divdja čarda,
ka se plača muzika,
ge de kakši ogenj goro,
ka bi bousa plejsala?
Takšo jo je boug napravo,
kak bi ščeu jo za sebej,
samo ka je nej zdržala,
tan ge ofce on pasej.
Rada našo ma ravnico,
da rdejči mak cvetej,
vöter pa zdigavle kijklo,
kak bi moške meu rokej.
Nej je lejka, nej je žmetna,
neka drüjgo v sebi ma,
strašno se je gor vužgala,
nej san mislo, ka mi da.
2
3
FKRADNI ME
Keuko vaga, keuko košta
tvoja sreča gnjes?
Čarna ouka, rdejča čoba
pa tej šürki smej.
Keuko vaga, keuko košta
tvoja ljubav gnjes?
Mala rouka, lejka nouga
pa tej divgi ples.
Znori me, fkradni me,
se ti šenke dan,
če pa v srci sreče nemaš,
glejdaš me zaman.
Znori me, fkradni me,
se ti šenke dan,
če pa ljubaf tij kipüvleš,
prosiš me zaman.
3
4
MÜVA
Šürka mürska je ravnica,
duge so prek njej potij,
pa je megla pa je kmica,
mnougi se stopaj zgibij.
Nama je pa nekaj pravlo,
ge se krijžajo potij.
Da tak düjša düjšo najde,
se je drüjgo brez močij.
Visko je nebou nad Müjro,
daleč voda ta tečej,
kakše senje se ftopijo,
šaš mrtvice zarastej.
Müva sva pa srečo mela,
bijla pout je do srca.
Se, ka sva si gda želejla,
fkpüer najšla sva doma.
4
5
SAMO TIJ
Sakši zatvor
je gda prazen,
sakša kurva
je gda dama,
sakša ljubav
je gda kazen,
sakša sneja
je gda sama.
Sakši boug
je včasi slejpi,
sakša pout
je malo krijva,
sakši vrag
je komi lejpi,
sakše drejvo
se vugijba.
Samo tij
si moja lüjba,
nigdar nede
štera drüjga,
samo tij
si moja mala,
sikgdar v srci
boš ostala.
5
6
NASKRIVMA
Gda je tista zijma bijla,
duga zijma brez snega,
v Soboti je megla bijla,
sijva megla brez oka.
Te san lejko s tebof bijla,
s tebof bijla naskrivma,
te san tebi rada bijla,
rada bijla od srca.
Gda je prvi snejg zapadno,
megla se je zdignila,
prvo so stopaje vidli,
te so znali, ka sva dva.
Sobota je guče mejla,
müva sva naraznok šla,
sama odin gori, doli,
mejra neman več doma.
6
7
MALI VARAŠ
Mali varaš, malo sega,
takši den je, ka te nega,
nišče nešče kouli prijti,
nika nemre se zgodijti.
Ge mi odiš, moja mala,
zakoj si nej tü ostala?
Što te kama je odpelo,
kakši vrag te je zapelo?
Se srbij me, straj stiskavle,
k norosti me napelavle,
znaš, ka ge san nemo žijvo,
v žalosti mo šou na pijvo.
Tan bon gor po šanki plezo,
te mo si pa žile zrezo,
krf de moja fsa odtekla,
tejbe de pa rana pekla.
Zadnji zvon te meni vdari,
pojge do že v trüga bari,
sama boš pr grobi stala,
se si boš tou k srci gnala.
Zato te prosin sega glasa,
ne gejmli si več dosti časa,
dobro si o toun prebrodi,
se tan püsti, k meni odi.
7
8
ČARNA MARIJA
Krpliva je rouža,
ka divge rastej,
krplivo položin
na tvoje srcej.
Na mej naj te spoumni
pa naj te žežgej,
naj spadne te slana
pa naj te zebej.
Ravnico sva mela
pa šürke potij,
ogenj je goro,
šče itak gorij.
Zakoj si me dala za kakši drobijž,
s kin te je doubo,
zakoj zdaj bižijš?
Bejlo je mlejko,
rdejča je krf,
tü doj na kanali
do Püjšče je brv.
Püjšča je bejsna,
nazaj te zovej,
čarna Marija
pa toči skuzej.
8
9
GREJ
Fčasi si bijla moja deklína,
štera je séjala smej,
zdaj boš pa tista nüna pri meši,
štera de skrijvala grej.
Fčasi si čüjla ftiča na oukni,
šteri vej tvoje imej,
zdaj boš pa vijdla roužo ledeno,
štera za tejbe rastej.
Nika ne čakaj pa ne spitavli,
kak se tou lejko zgodij,
kraj se obrni, k svojin se vrni,
svejt naj se dale vrtij.
Nika ne prosi pa mi ne guči,
ka se obraz tak zgibij,
nega tožníka, nega sodnika,
lejko pa dugo bolij.
9
10
KOMI DE RAVNICA BEJLA
Sijva de se gejsen vlejkla,
dež de moja oukna prau,
strune v moli do brnele,
nišče nede pesmi čüo.
Tüdi tij boš čistak tija
ftrgnila šče zadnji lijst,
v staro knjigo ga boš djala,
štere nišče nede šteu.
Lejtale do čarne vrane
pa de spadno prvi snejg –
komi de ravnica bejla,
čida de se vijdla slejd?
10
11
MOJA POUT
Nad vodou meglice
pa divge gosij,
gasijo se zvejzde,
že den se bidij.
Gojdno je mlado,
ge san pa san,
pout je pred menof,
se je zaman.
Šče tekla de Müjra
pa tüj de lepou,
mejne pa nigdar
več nede domou.
Žijtek zdaj tak mi
po svoje idej,
pa san ge mogo
znoriti srcej.
Zgeni se strüna,
šče zadnjič zapoj,
lüjba ostala
je sama nocoj.
Pesen ta tija
ne prosi zaman,
naj angeo jo čuva,
od daleč poslan.
11
12
SAMO GE TE ODIN ČAKAT
Samo ge te odin čakat
ta v ravnico kraj vodej,
samo ge tan dugo glejdan,
kak ta voda ta tečej.
Samo ge tan kamen vržen,
šteri se mi potopij,
samo ge šče itak vüpan,
ka ta prijdeš tüdi tij.
Znan, ka si zdaj čistak drüjga,
daleč tan si najšla mer,
tüdi če zdaj zvejzde glejdaš,
te ne gene tej večer.
Štera pot je bijla krijva,
šteri zakon te je zeu,
koga čaka tvoja svila,
što je takšo srečo meu.
Tüdi če si že zgibijla
se spomijne na menej,
znaj, ka sigdar mo te čako
tan, ge mejsec doj gemlej.
Šaš de skrijvo se potij,
proud de daleč od brigá,
ena rouža de pa gnala,
kak bi zrasla vö s srca.
12
13
NIKA NE ČAKAJ
Nika ne čakaj
pa ne spitavli,
nika ti gnes
ne poven.
Kakšo de gojdno,
kakša de sreča,
gvüšno ge toga
ne ven.
Ges samo odin,
ka se spreodin,
pa mi je šürki
tej svejt.
Rajši se vrni,
kraj se obrni,
škoda je tej
tvoji lejt.
Ge san že davno
zgüjbo volu,
mejne ne briga,
ka vütro bou.
Tij maš šče dosta
toga v očaj,
drüjgoga si najdi,
mejne pa njaj.
13
14
KMICA
Da je takša žmetna kmica,
da je takša tija nouč,
te se lüjbi mejne spoumni,
v senjaj bloudi naokroug.
Da je takša žmetna kmica,
da je takša tija nouč,
te moj lüjbi k meni prijde
pa me glejda kak goloub.
Nej je mogo z menof biti,
nej je nama tou bilou.
Zejla me je žmetna kmica,
zejla me je tija nouč.
Nej san mogla k njemi prijti,
nej je več potij bilou.
14
15
GOSLAR
Reka Müjra de ostala
kakšo leto brez vodej,
ge pa nemo níkdar mogo
več pozabiti tebej.
Tij boš sigdar tista zvejzda,
štera prva gor idej,
cejlo nouč me mijlo glejda
pa mi svejti na srcej.
Müva sva svoj ogenj mela,
šteri zdaj več ne gorij –
nega iskre, nej pepejla,
samo neka, ka bolij.
Puna je ta pesen toga,
ka povedati ne ven –
kak ciganski goslar špilan,
pa se smijlin sen liden.
15
16
VIJOLINA
Gda de stara vöra stala,
ge več nemo ognja meo,
nika nemo tejbe proso,
nika nemo znouva ščeo.
Samo moja vijolina
k tebi de se stijsnola,
čüjla de se pesen tija,
štera de te genola.
Tij boš nesla vijolino
pa boš z njouf po polji šla,
vöter zeu de melodijo,
štera bilja je za dva.
Bijla je lübezen velka,
zdaj de samo drouben glas,
pesen, štero vöter nosi,
pa prineso de do vas.
16
17
RAVNICA
Gda je düjša šürka,
šürka kak ravnica,
se te v meni spejva,
kak bi biu cigan.
Te je pesen lejka,
lejka je kak ftica,
ge se k tebi stijsnen
pa ti ljubaf dan.
Gda je düjša bejla,
bejla kak meglica,
ge za sencof odin,
čakaš me zaman.
Te je pesen tija,
tija kak mrtvica,
se, ka si mi dala,
ge tü notri man.
Gda je mati
prejk ravnice šla,
čüjla se je takša muzika tou so rojenice
meni soudile.
Gda mo zadnjič
prejk ravnice šou,
čüjla de se velka muzika –
vse do mürske bande
meni špilale.
17
18
KAK JE LÜBEZNI IMEJ
On je biu stari pa čüden,
ona pa skoraj gospa,
mela sta dosta, pa nika,
rada sta vküper bila.
On je meu vöro na lanci,
ona pa maloga psa,
za njima so krijčala deca,
gda po poštiji sta šla.
Štela sta vrable na placi,
v kavarni sta mela svoj kout,
dau joj je roužo v parki,
poubro goloubjo perout.
Takša je bijla lübezen,
šteroj so si se smejali,
takša je bijla ta sreča,
mnougi jo nejso poznali.
Te pa je ona zaspala,
tak je zaspala za skouz,
on pa je v čarnome gvanti
šče zadnjič odijšo na moust.
Sen je bilou malo čüdno,
ka se tou lejko zgodij,
v vodi je nišče nej vido,
ogenj šče itak gorij.
Samo je pesmar zapijso
tou pesen v svoje srcej,
če de ga včasi štoj pijto,
kak je lübezni imej.
18
19
SE DE ŠČE
Se de šče,
kak je bilou.
Ftiči do
pa vöter bou,
šteri de
oblake gnou.
Ribe do
pa mejsec bou,
šteri plava
nad vodou.
Se de šče,
kak je bilou.
Gojdno de,
pa rosa bou,
štera spadne
na rokou.
Sunce de
pa Müjra bou,
štera gnala
de kolou.
Se de šče,
kak je bilou,
samo ge več nemo
tü veslou.
Samo ge več nemo
mijmo šou.
19
20
NIGDAR NEBOŠ ZNALA
Nigdar neboš znala,
kak se vrabli na toj streji
cejli mili den küšüjejo.
Kak se vrane na toun droudi
sveklou poglejüjejo.
Kak ena stara sraka
po tej dvoriščaj grdou kradne –
grdou kradne, te pa pod večer s kejson
srakoperi pod perout spadne.
Nigdar neboš znala, kak se pijanci,
šteri tü na küjkli čemijo, domou bojijo.
Kak kakša stara mamica
v kmici sama idouč moli devico Marijo.
Kak tü doli na poštiji včasi što obstojij,
kak da bi nej bilou za naprej več potij.
Nigdar neboš znala,
nej, toga nigdar neboš znala,
zakoj mi včasi paše takša žmetna kmica.
Zakoj odpejran oukna,
da okouli lejče baba peldivica.
Nigdar neboš znala,
nej, toga nigdar neboš znala,
če boš pa znala,
neboš mogla razmeti.
20