docClub Finance - Dr. Riba : Center za nego telesa
download 
Report Transcription
Club Finance - Dr. Riba : Center za nego telesa
FOKUS: E-svetovanje 10–12 ZDRAVJE: Luskavica 14–19 GURMANSKI UŽITKI: Sezona gob 20–25 MODA: Obleci se kot Parižanka 32–34 TURIZEM: Turčije Evropi ne damo 36–45 OGLASNA PRILOGA ČASNIKA FINANCE, AVGUST 2011, ŠT. 61 Lan Pečjak,direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo Če ne poskrbiš zase, težko pomagaš drugim 6 V šolo! Na pol zastonj za cel žur Izpolni e-vlogo in zadeni InterRail www.slo-zeleznice.si petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Tanja Pavovec urednica priloge [email protected] Malo smeha Za večino so se brezskrbni počitniški dnevi že končali in spet smo utirjeni v vsakdanjo rutino. Tisti prvi dnevi, ko se vrnem v službo, so prav peklenski, saj sem še čisto na off in sedenje v pisarni mi niti malo ne ustreza. Ob vsesplošnem tarnanju je sodelavka pripomnila, da se nič več ne smeji – razen ene smo prav vse opazile enak podopustniški sindrom. Kako bi to spremenile, pa nismo vedele. Zakaj je tako? Je kriva splošna situacija, imamo toliko obveznosti, da si ne pustimo dovolj časa zase, za sproščen klepet in morda nekaj smeha? Se premalo pogovarjamo ali vse preveč pogovorov poteka le prek elektronskih medijev – tam pa vemo, da po navadi ne razlagamo svojih občutkov? Verjetno bi bilo dobrodošlo, da bi se vsake toliko časa ustavili in se zazrli vase – premleli stvari, se obrnili na prijatelja ali morda ustreznega strokovnjaka. Pa vendar so te teme v Sloveniji še tabu, kar opaža tudi psihoterapevt Lan Pečjak, s katerim sem klepetala v tokratni številki. Če nas boli glava ali kakšen drug del telesa, gremo k zdravniku, ko pa boli srce, se po navadi še bolj zapremo vase. Morda bi bilo bolje, da se ne bi toliko obremenjevali s prihodnostjo – raje živimo in uživajmo vsak dan, razveselimo bližnje, se pogovarjajmo, bodimo pozorni do drugih in se poskušajmo nasmejati, pa nam bo vsem lažje. »Težave so potrkale na vrata … vendar so zaslišale smeh in pobegnile!« Benjamin Franklin Kazalo 06–09 Klepet Lan Pečjak, direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo 10–12 Fokus E-svetovanje – dobrodošla oblika pomoči 13–19 zdravje Z ribami do lepše kože 20–24 Gurmanski užitki Suša zdeluje tudi kralja jurčka 26–27 Arhitekt svetuje Dobro zasnovane pisarne lahko postanejo prijetni, zanimivi in navdihujoči prostori 32–34 moda Pravila oblačenja, ki jih ima v svojo gensko kodo vgrajena vsaka prava Parižanka 36–45 turizem Ob Donavi je raj za kolesarje Turčije Evropi ne damo Novičke petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Podarite šolsko torbo Mladinska knjiga Trgovina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije organizira humanitarno akcijo zbiranja šolskih torb, ki bo potekala do 31. avgusta. V tem času bo Mladinska knjiga Trgovina v 33 knjigarnah in papirnicah v vseh večjih slovenskih mestih in krajih zbirala rabljene šolske torbe – vse uporabne šolske torbe bodo dostavili na 17 regijskih centrov Zveze prijateljev mladine Slovenije. S tem projektom želijo spodbuditi družbeno odgovorno zavest Slovencev, predvsem šolarjev, da podarijo šolske torbe, ki jih ne uporabljajo več. Mladinska knjiga Trgovina zagotavlja, da bo s podarjenimi šolskimi torbami oskrbela vsaj tisoč slovenskih šolarjev. Finance Club so oglasna priloga časnika Finance. Naslednja številka izide 23. septembra 2011. Urednica priloge: Tanja Pavovec, tel.: 01/30 91 421, e-pošta: [email protected] Namestnik urednice: Dušan Matičič, tel.: 01/30 91 509, e-pošta: [email protected] Drzni Artdeco Artdecojeva kolekcija jesen/zima 2011 se spogleduje s kombinacijo elegance in drznosti. Toni so močni, spominjajo na jesenske sadeže, zrelo višnjo, kostanj, suho listje. Drznost se izraža v dozirni škatlici in dodatkih (kozmetične torbice, ogledalca …) v krokodiljem vzorcu v peščeni barvi. Nova paleta senčil za oči se preliva od svetlo peščene prek čokoladne in modre do petrolejsko zelene. Zanimiva in drzna kombinacija, ki izraža stil, pogum in samozavest. Ustnice so močneje naličene v bordo ali vijoličnem odtenku. Jesenska kolekcija Artdeco ponuja veliko izbiro pri barvanju nohtov. Ti so lahko v peščeni barvi, bordojsko vijolični ali koralni. Polt je zasenčena v temnejšem odtenku, trepalnice in obrvi so poudarjene, lahko tudi v temno rjavi in ne samo običajni črni. Posebna pozornost je namenjena novemu izdelku, ki neguje obrvi in trepalnice, negovalnemu gelu Artdeco. Računalniški prelom: Irena petrič, tel.: 01/30 91 653, [email protected] Lektoriranje: Julija Klančišar Trženje: ALEKSANDRA HORVAT, tel.: 01/30 91 472, e-pošta: [email protected] Fotografija na naslovnici: Mateja Jordovič Potočnik Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana Novičke Teden urbane mode in modna revija v Galeriji Emporium Galerija Emporium je ob začetku nove sezone za kupce in modne navdušence pripravila posebno presenečenje. V petek, 26. avgusta, se bo v njej uradno začel teden urbane mode, kjer si boste lahko ogledali nove kolekcije jesen/zima 2011. Ves teden pa bodo v prvem nadstropju potekale tudi akcije z zavidljivimi nagradami. Vrhunec tedna bo zaznamovala modna revija »Galerija Emporium Fashion Show«, na kateri bo sodelovalo tudi 20 srečnih izžrebancev, ki se bodo do nedelje, 28. avgusta, za nastop na reviji prijavili na spletni strani www.galerijaemporium.si. Modni reviji bo sledil Fashion Party. Dogodek je namenjen vsem modnim navdušenkam in navdušencem in je zagotovo vreden ogleda. Prejeli kar 12 medalj Vinska klet »Goriška Brda« je na 37. odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija Gornja Radgona 2011 spet izstopala z izvrstnimi rezultati. Letos ji je ocenjevalna komisija podelila kar 12 medalj, markiz 2007 pa je bil okronan za šampiona med likerskimi vini. Na ocenjevanju Vino Slovenija se je letos pomerilo 226 vinogradnikov iz Slovenije in tujine s 658 vzorci vin, med katerimi so vina blagovnih znamk Bagueri in Quercus Vinske kleti »Goriška Brda« ponovno dokazala svojo vrhunskost. Med nagrajenimi vini zagotovo izstopa chardonnay Bagueri letnik 2008, ki je po številnih odličjih in nagradah postal najbolj nagrajeno slovensko vino v Evropi. petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Obvladajte stres s sprostitvijo Prihaja Pika! Poskrbite zase in s pomočjo zgoščenke sprostite odvečne napetosti v telesu in umu. Naučite se tehnike progresivne mišične sprostitve, tehnike 61 točk in sprostitve z dihanjem. Vodi vas Blaž Bertoncelj, mednarodni učitelj joge in trener obvladovanja stresa. Delamaris v novi preobleki Tradicionalne Delamarisove dobrote bomo odslej na prodajnih policah našli hitreje in laže. V Delamarisu so poskrbeli za celostno podobo embalaž tako rib z zelenjavo kot filetov skuše. Še vedno ostajajo zvesti prepoznavnemu dizajnu, ki pa so ga nekoliko osvežili in poskrbeli za priročna transportna pakiranja. Že pripravljeni ribji izdelki Delamaris so naravni, brez dodanih konzervansov, ojačevalcev okusa, barvil in drugih aditivov ter brez glutena. Narejeni so po tradicionalni recepturi, ki temelji na 130 letih znanja in kakovosti. V široki paleti okusov najdete ribe z zelenjavo, ribje paštete, filete skuše, solate s tunino, sardine ali inčune. 22. Pikin festival, največja otroška prireditev v Sloveniji, bo med 18. in 24. septembrom v Velenje spet privabila množico nagajivih pik in gusarjev. Vsi že nestrpno pričakujemo obilico razigranih pustolovščin, saj bodo lahko otroci ustvarjali v več kot 110 delavnicah, si ogledali prek 50 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav, prisluhnili številnim koncertom, občudovali zanimive razstave ter doživeli nešteto pikastih dogodivščin. Festivalski dogodki so razkropljeni na več mestnih lokacijah, osrednje prizorišče pa je ob Velenjskem jezeru, kjer sta tudi vila Čira Čara in Pikino mesto. Poleg glavne Pikine ulice s pisano ponudbo bodo letos na festivalu imeli tudi Umetniško ulico z Art marketom, Pikino plažo ob Velenjskem jezeru in ladjico s kapitanom, s katero bomo na križarjenju po jezeru iskali skriti zaklad. Čakajo nas pustolovščine v naravi s taborniki in Indijanci, senzorična pot in še in še. Letošnja tema festivala – jeziki – bo zelo poučna in zanimiva. Otroci bodo na delavnicah odkrivali izvor, pestrost in barvitost svetovne jezikovne zakladnice, hkrati pa je to tudi priprava na leto 2012, ko bo mesto Velenje partnersko mesto Mariboru pri projektu Evropska prestolnica kulture. Pikina častna pokroviteljica bo znana novinarka in publicistka Bernarda Jeklin, ki bo večkrat obiskala idilično prizorišče ob Velenjskem jezeru. Lani je Pikin festival obiskalo prek 80 tisoč radoživih nagajivcev: predšolski in šoloobvezni otroci, starši, babice in dedki, strokovni kader in seveda vsi razigrani radovedneži po srcu. Tudi letos v sklopu šolskih aktivnosti pride več kot sto šol in vrtcev iz vse Slovenije. Celotedenske norčave avanture bodo svoj vrhunec dosegle v nedeljo, na otvoritveni družinski dan, in na Pikin dan, zadnji sobotni festivalski dan, ko Pika mestno oblast spet preda županu. Več o Pikinem festivalu na www.pikinfestival.si Klepet Lan Pečjak, direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo Če ne poskrbiš zase, težko pomagaš drugim Lan Pečjak, direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo, ima za seboj že 11 let izobraževanja s področja psihoterapije in je trenutno vključen v doktorski študij na Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. V vseh teh letih si je nabral ogromno izkušenj, saj je delal tako z mladostniki, odvisniki, ljudmi z duševnimi motnjami kot starostniki. Sicer pa pravi, da je v Sloveniji psihoterapija še vedno tabu tema – mlajši pridejo lažje, starejši ne. Izkušnje je nabiral kot prostovoljec »Že med študijem sem kot prostovoljec ves čas nabiral izkušnje na terenu, ukvarjal sem se z odvisniki od prepovedanih drog, ljudmi s težavami v duševnem zdravju, otroki, ki so bili zlorabljeni ali so izhajali iz težkih družinskih okolij. Vse te izkušnje so mi dale ogromno znanja. Zelo rad pomagam ljudem, vendar sem vedel, da želim nekaj več. Nisem želel le pomagati, z ljudmi sem želel delati bolj celostno, se globlje povezovati, zdraviti. Ker sem čutil, da moram nekatere stvari najprej urediti pri sebi, sem se odločil za terapijo, ki so jo v Marezigah vodili nemški in nizozemski terapevti. Proces je trajal štiri leta in proti koncu sem začutil, da je to stvar, ki bi jo rad počel. Moram reči, da mi je poleg izobraževanja največ dala prav osebna izkušnja – hitreje se lahko vživiš, saj veš, kako je biti na terapiji.« Od mladostnikov do starostnikov Lan je kot prostovoljec in terapevt delal tudi pri projektu Človek, ki je namenjen odvisnikom od drog. Kasneje se je preskusil še z mladostniki. »V okviru Centra za socialno delo Moste sem delal na Fužinah pri projektu CONA – Center otrok, najstnikov in aktivistov – projekt je poskus, kako mlade motivirati in jih spet spraviti v šolo, stran od ceste in kriminala. Delo me je zelo veselilo, vendar je bilo le preventivno, želel sem spreminjati, zato sem se odločil za delo na centru za socialno delo. Tam sem imel predvsem opravka z odločbami, delal sem prav na vseh področjih. Eno izmed najtežjih je bilo vsekakor dodelitev otrok, gre za zelo divje področje. Ker sem se zasitil birokracije na centru in občutkov nemoči narediti nekaj zares dobrega, sem sprejel položaj direktorja v podjetju, ki se je ukvarjalo z oskrbo starostnikov. Imeli Foto: Mateja Jordovič Potočnik L an pravi, da mu je bilo delo z ljudmi vedno predstavljeno v lepi luči, saj je bilo v družini veliko učiteljev, profesorjev, tudi psihologov, pri tem jih je opazoval, pripovedovali so mu zgodbe. »Sicer so me v mladih letih bolj privabili računalniki in elektronika, vendar sem to veselje kmalu izgubil. Splet okoliščin in viharno obdobje sta me prisilila, da sem veliko razmišljal o sebi, v tistih časih me je privlačil tudi punk in s prijatelji smo se velikokrat pogovarjali o življenjskih vprašanjih. Začela me je zanimati psihologija, predvsem ljudje – kako in zakaj delujemo, kot delujemo. Za študij psihologije se nisem odločil, saj sem na informativnem dnevu na filozofski fakulteti dobil občutek, da se ves čas ukvarjaš le z matematiko, statistiko in raznimi testi, kar mi ni ugajalo, saj sem želel delati z ljudmi. Zato sem se odločil za študij na fakulteti za socialno delo,« svoje začetke opisuje Lan. petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Klepet smo veliko idej, vendar se ni izšlo. Ker sem imel dovolj tega, da sem razpršen na več koncev, sem se odločil le za psihoterapijo.« Enajst let izobraževanja Foto: Mateja Jordovič Potočnik Lan se je vzporedno z delom ves čas izobraževal na področju psihoterapije. »Pri nas študija psihoterapije še ni, izobraževanje od leta 2006 poteka v okviru zasebne univerze Sigmunda Freuda na Dunaju, kjer sem vključen v doktorski študij psihoterapije. Skupaj imam za seboj že 11 let izobraževanja. Štiri leta osebne skupinske in individualne psihoterapevtske izkušnje, šest let teoretičnega izobraževanja, asistence in prakse. Skupaj več kot pet tisoč ur usposabljanja. Ker v Sloveniji še ni zakona o psihoterapevtski dejavnosti, se kot kompetenten predstavljam z evropsko diplomo iz psihoterapije, ki jo podeljuje evropska zveza za psihoterapijo, in evropsko diplomo za praktika, učitelja in supervizorja psihoanalitičnih psihoterapij, ki jo podeljuje evropska konfederacija psihoanalitičnih pristopov ECPP. Poznamo mnogo pristopov (vrst) psihoterapij. Usposabljal sem se za psihodinamsko psihoterapijo, ki izhaja iz psihoanalize in vključuje mnogo drugih tehnik in teorij. Delam tako s posamezniki, pari, družinami kot s skupinami. V psihoterapiji zelo uživam, jo čutim, ni le poklic, je način življenja.« V Sloveniji psihoterapija še vedno velja za tabu Lan pravi, da je za Slovence psihoterapija še vedno tabu tema, mlajši pridejo lažje, starejši ne. »Trenutno imam v terapiji približno toliko moških kot žensk, petek • 26. avgusta 2011• št. 61 kar je zame tudi neke vrste potrditev, da delam dobro – v Sloveniji se moški še vedno zelo redko odločajo za psihoterapijo. Malo je pripomogla tudi gospodarska kriza – ko kupna moč pade, se ljudje bolj zazrejo vase in posledica je, da začnejo delati tudi na sebi.« Najpogosteje ima opravka z ljudmi, ki so bili žrtve spolnih zlorab, nasilja in podobno. Veliko je tudi ljudi z depresijo, anksioznimi in paničnimi motnjami. Terapije po navadi potekajo v obliki tedenskih srečanj od šestih mesecev do dveh let. Skupinski psihoterapevtski proces pa poteka v obliki večdnevnih intenzivov v obdobju treh let. Boleče in neverjetne zgodbe »Zgodbe, ki jih slišiš, so hude, travmatične, bolečino čutiš tudi sam. Reakcije so z leti in izkušnjami lažje, vendar moraš te stvari predelati, se soočiti, saj je to del poklica. Seveda lahko svoja občutja deliš tudi s svojim supervizorjem. S strankami ne jokam, se pa zgodi, da včasih komaj zadržujem jok, saj so nekatere zgodbe res boleče, neverjetne.« Vsi psihoterapevti smo malo narcisoidni Po Lanovem mnenju mora biti terapevt predvsem človeški. »Nujna je lastna izkušnja v terapiji. Po strokovni plati je treba slediti novim dognanjem, osvojiti znanja različnih specialnih vsebin iz psihoterapije, medicine, psihologije, biologije …, na primer dobro obvladati diagnostiko. Vsak psihoterapevt se mora zavedati, da se izobraževanje nikoli ne konča. Po drugi strani pa mora vsak psihoterapevt dobro peljati svoje življenje, imeti čas zase, prav tako za prijatelje, imeti zdrav odnos, S strankami ne jokam, se pa zgodi, da včasih komaj zadržujem jok, saj so nekatere zgodbe res boleče, neverjetne. saj če ne znaš urediti svojih odnosov, bo slej ko prej trpel tudi odnos s stranko. Stranko moraš začutiti, ne smeš le svetovati ali pomagati, biti moraš tam, da poslušaš, da čutiš s stranko, da se počuti varno. Zelo pomembna so tudi visoka etična načela,« lastnosti dobrega psihoterapevta opisuje Lan. Dodaja, da se mora vsak psihoterapevt zavedati, da ni bog. »Res gre strankam bolje, vendar ne zaradi nas – mi omogočamo čas, prostor in ljubezen. Učitelj iz Berlina poudarja: ve- Trudim se, da uživam v življenju – nimam veliko, vendar je tisto, kar imam, lepo. dno imej en del možganov nekje zunaj na pivu. Ostati moraš normalen, majhen človek, opravljati vsakdanja opravila in uživati v preprostih stvareh. Tako ostaneš človeški. Vsi psihoterapevti smo vsaj malo narcisoidni, vprašanje je samo, kaj s svojo narcisoidnostjo storimo – ali znamo to pravilno usmeriti.« Blizu so mu potovanja Naš sogovornik v prostem času izredno rad potuje. To je podedoval pa babicah in dedkih, saj so vsi veliko potovali, živeli v tujini. »Na dopust se vedno odpravim za mesec dni, da odklopim in se spočijem. Ne maram velikih hotelskih kompleksov, saj tako kot pri delu tudi na potovanjih po- trebujem stik z ljudmi. Okolje je treba zamenjati, saj je Ljubljana premajhna za mesto in prevelika za vas in to je lahko zelo frustrirajoče. Obožujem Berlin, kjer imam učitelja, Južno Ameriko – tam sem bil že kot majhen na obisku pri sorodnikih. Tam je drug svet, druga pravila. Poznam kar nekaj Slovencev, ki bi oziroma so ostali, in jih čisto razumem, saj se ti hitro zgodi, da bi tam zaživel. Od južnoameriških držav sem obiskal že Čile, Ekvador, Kolumbijo, Venezuelo. Upam, da si bova z ženo v zimskih dneh privoščila Kostariko. Sicer se rad podam tudi na krajša potovanja z avtomobilom po Evropi, prečesal sem jo že dobršen del. Ljudje si moramo podarjati doživetja.« Sprosti se ob kuhanju Za sprostitev Lan zelo rad tudi kuha. Velik pečat sta mu dali obe babici – ena je prisegala na italijanske, druga na tipične slovenske jedi. »Zadnja štiri leta sem vegetarijanec, vendar posežem tudi po ribah. Če je bila zelenjava prej priloga, zdaj ni več tako. Odprl se mi je nov svet. Kuhanje je proces – zelo sem zadovoljen, če je jed dobra in lepega videza. Rad kuham tudi za prijatelje, z ženo zagovarjava dom odprtih vrat.« Preskusil se bo v aikidu Veliko se je ukvarjal tudi z različnimi športi, preskusil jih je cel kup. »Zdaj rad tečem, nisem ravno zelo vzdržljiv, tečem, kot ustreza meni. Več sem začel telovaditi, odločil sem se, da se bom lotil aikida. To je borilna veščina, ki združuje tudi energetsko in duhovno plat, gibanje in koordinacijo. Je nenasilna in njen namen ni poškodovati kogarkoli, kar se sklada z mojimi prepričanji.« Cilj – videti, potovati, doživeti Na vprašanje, kakšni so njegovi cilji, Lan odgovarja, da si želi najti čas za dodatno izobraževanje, usposabljanje, rad bi za nekaj časa opustil vodstvene funkcije, da bi začel bolj uživati v tem, kar ima. Sicer pa si želi videti, potovati, doživeti. »Cilj je živeti iz dneva v dan, vendar tako, da si zadovoljen. Če ima človek preveč ciljev, lahko izgubi pot. Trudim se, da uživam v življenju – nimam veliko, vendar je tisto, kar imam, lepo. Cilj je tudi, da bi v prihodnosti imel možnost zgraditi kliniko nekje v naravi, kamor bi ljudje prišli na terapijo za mesec dni, tam bi bili deležni celostne obravnave. Take stvari v tujini že obstajajo, pri nas še ne, vendar to manjka.« V smehu dodaja, da išče investitorja. Svoboda Sicer pa pravi, da mu največ pomeni svoboda. »V smislu, da se lahko odločam ne glede na preostalo, vendar hkrati lahko iščem kompromise. Svoboda v poklicu je, da si lahko določam, kako in kdaj bom delal; to, da v delu uživaš, te izpolnjuje, svoboda v odnosu pomeni, da imam prostor. Na neki način sem si zelo pomemben, tega se učim – če sem jaz v redu, potem sem v redu tudi v stiku z drugimi in za druge. Če ne poskrbiš zase, težko pomagaš drugim.« Pogovarjala se je Tanja Pavovec. Zdravje Fokus Glavne prednosti e-svetovanja so enostavna dostopnost, brezplačnost in udobnost. Po nasvet se obrnejo ljudje z najrazličnejšimi težavami. Pogosto jih zanimajo različne oblike bolečin, kako jih odpraviti, bolezni, alergije, spopadanje s kroničnimi boleznimi in stresom, posebne prehranske diete, rak, tudi nosečnost in prepoznavanje bolezenskih simptomov, za katere upajo, da jih bo lahko zdravnik prepoznal in podal drugo mnenje. 10 Foto: Dreamstime E-svetovanje – dobrodošla oblika pomoči petek • 26. avgusta 2011• št. 61 L judje se po pomoč obrnejo, ker nimajo nikogar, da bi ga vprašali za nasvet, drugi, ker se počutijo prepuščeni sami sebi ali želijo izmenjati izkušnje z ljudmi s podobnimi težavami. Potrebujejo nekoga, ki jim vlije pogum in dobro voljo. Nekateri iščejo to pomoč zato, ker je tako najbolj enostavno in udobno. tematske forume za pomoč zasvojenim, ženskam žrtvam nasilja ter starejšim in bolnim. Na spletni strani www.ne-odvisen. si lahko e-svetovalca vprašate za nasvet glede zasvojenosti, predvsem z alkoholom, drogami, internetom, medosebnimi odnosi in igrami na srečo. Glavne prednosti Mladostnikom med 13. in 18. letom je na voljo spletna stran www.tosemjaz.net, projekt Celjskega zavoda za zdravstveno varstvo z bazo več kot 20 tisoč odgovorov, ki zanimajo mlade. Psihologi, zdravniki in drugi strokovnjaki mladim pomagajo v njihovih stiskah in jih podpirajo pri reševanju vsakdanjih mladostniških težav. Ta oblika pomoči je takoj dostopna in mladim dobro prilagojena. Največ tem na spletni strani je povezanih z ljubeznijo in spolnostjo, veliko pozornosti strokovnjaki namenjajo zaupanju vase in izboljševanju samopodobe mladostnikov. Poleg prebiranja že objavljenih nasvetov lahko mladostnik postavi vprašanje na forumu, kjer odgovarja 40 prostovoljcev – psihologov, zdravnikov, socialnih delavcev in socialnih pedagogov. V desetih letih delovanja so pomagali številnim mladostnikom, ki so se obrnili na njihov naslov. Glavna prednost je anonimnost na spletu, kar je pomembno takrat, ko ima človek osebno težavo, ki se je sramuje, je tabu tema ali nima nikogar, komur bi povedal svoje pomisleke. Neplodnost je ena izmed tem, o kateri se v krogu znancev najpogosteje ne govori, enako velja za nasilje v družini, psihične težave, spolne zlorabe, alkoholizem, genetske okvare in druge teme, ki jih ljudje doživljajo kot preveč intimne, da bi o njih upali javno spregovoriti. Kadar človek stisko doživlja kot nekaj, kar je treba skriti, je anonimna pomoč v obliki e-svetovanja toliko bolj dobrodošla. Društva, ki ponujajo e-pomoč Na področju zdravja in sociale deluje več društev, ki na svojih spletnih straneh ponujajo pomoč bolnikom in ljudem v stiski. Na spletni strani Društva bolnikov s krvnimi boleznimi (drustvo-bkb.si) denimo po potrebi odgovarjata dva zdravnika, DAM – Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (nebojse.si) omogoča pogovor z vodstvom društva prek spletnega obrazca, Društvo za cistično fibrozo Slovenije (drustvocf.si) svoje obiskovalce informira prek foruma. Pomoč in nasvet na forumu ponujajo Zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije (osteoporoza.si), Društvo Metuljčica (metuljcica.si) in Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L & L (limfom-levkemija.org). Svetovanje prek interneta ponujajo tudi organizacije za pomoč v socialni stiski. Gerontološki center Danica iz Maribora (danica.si) denimo skrbi tudi za pomoč starejšim. V spletni obrazec vpišemo vprašanje in odgovor dobimo po e-pošti. Humanitarna organizacija Slovenska karitas (www. karitas.si) ima na svojih spletnih straneh »To sem jaz« za mladostnike Med.Over.Net Portal Med.Over.Net je pionir v razvoju e-zdravja pri nas. Prvi zdravnik, ki je na vprašanja bolnikov začel odgovarjati prek interneta, je bil prof. dr. Janko Kersnik, dr. med., družinski zdravnik iz Kranjske Gore, ki je pred 11 leti prepoznal vrednost ozaveščenosti bolnikov in pomena preventive ter se na tem področju trudi še danes. Pomoč na portalu iščete po različnih kliničnih strokah, ki so razdeljene na 90 zdravstvenih posvetovalnic, kot so ABC ginekologije in porodništva, pediatrija, družinska medicina, kontracepcija, kako živeti z rakom in številnimi drugimi. Pri reševanju osebnih stisk in starševskih dilem pomagajo nasveti in izmenjava izkušenj med uporabniki v 33 starševskih in 32 socialnih posvetovalnicah. Glavni prednosti tega sistema sta anonimnost, saj za pridobitev strokovnega nasveta ni treba oddati nobenega osebnega podatka, in baza 500 tisoč že odgovorjenih vprašanj. Iz revije na splet Na internetu obstaja še nekaj strani, ki ponujajo svetovanje. Med komercialnimi stranmi sta najbolj priljubljeni vizita.si in viva.si, ki imata prav tako svojo bazo zdravnikov in strokovnjakov, ki odgovarjajo na vprašanja uporabnikov. Viva.si je svojo dejavnost denimo na splet razširila iz revije. V okviru revije so specialisti dolga leta odgovarjali na telefonski liniji, zadnje leto pa lahko vprašanje postavite tudi na spletni strani. E-trendom sledi tudi bolnišnica Golnik V Sloveniji tem trendom med drugimi najbolj sledi Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije. V njej so pred leti razvili sistem, ki bolnikom in specialistom omogoča, da se prek spletnega mesta dogovorijo za pregled. V uporabi imajo tudi sistem za spremljanje kroničnih bolnikov, ki se lahko na svojega zdravnika obrnejo prek interneta. Strokovnjaki iz bolnišnice Golnik poleg tega sodelujejo tudi na dveh spletnih forumih, kjer pokrivajo področje astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB). Povprečno jih na forumih mesečno obišče tisoč ljudi, ki preberejo deset tisoč strani objavljenih nasvetov, v katerih so zdravniki odgovarjali na že postavljena vprašanja. Kako poiskati nasvet Upravljavci spletnih strani uporabnike pogosto prosijo, da preden postavijo novo vprašanje, uporabijo iskalnik na strani, saj je velika možnost, da o izbrani temi že obstajajo zapisi in odgovori. Pri postavljanju vprašanja je pomembno, da ga naslovimo na pravega strokovnjaka ali vsaj na pravi naslov. Za vprašanje glede poteka nosečnosti denimo izberemo ginekologa. Glede diagnoze raka se obrnemo na strokovnjake z onkoloških klinik ali na predstavnike društev bolnikov, če bi recimo želeli posvet o sprejemanju bolezni, spoprijemanju z 11 Foto: Dreamstime Zdravje Fokus diagnozo ali iščete pozitivne zgodbe zdravljenja. Za splošnejše teme, ki so povezane z vsakodnevnimi težavami, je izbira večja in zato na izbor že vplivata prepoznavnost in priljubljenost strokovnjaka ali spletnega mesta. Obstaja nekaj strokovnjakov, ki so si ravno s svetovanjem prek interneta ustva- 12 rili veliko zaupanje in prepoznavnost, tako v svojem poklicnem krogu kot tudi med širšimi skupinami. Ne povejte več, kot je treba Kot vedno kadar se lotite novih stvari, je treba opozoriti na nekaj okoliščin. Neka- tere spletne strani lahko prebirate prosto, na drugih se je treba registrirati. Spletni obrazci zahtevajo različne podatke. Nekateri so obvezni, drugi ne. Preden se lotite postopka registracije, preverite, ali ste pripravljeni razkriti vse zahtevane podatke, in se odločite, ali boste vpisali tudi neobvezne. Po vsej verjetnosti se z njimi ne bo zgodilo nič, ampak imejte v mislih, da se vse na internetu shranjuje in vam morda nekoč ne bo vseeno, da bo nekdo videl, da ste vi – oseba z imenom in priimkom – povpraševali glede svojega telesa ali počutja. Za registracijo lahko uporabite poseben e-naslov, ki ne razkriva vaše identitete. Ustvarjanje novega e-naslova ob številnih ponudnikih ne bo težava in vam ne bo vzelo veliko časa, vaša identiteta pa bo tako nekoliko bolj varovana. Pri pisanju morate biti pozorni na to, da razkrijete samo nujne podatke in ne poveste več, kot je treba. Predvsem se izogibajte osebnim podatkom, kot so kraj bivanja, navajanje sorodnikov in znancev, šole, ki ste jo obiskovali, ali podjetja, kjer ste zaposleni. Nehote se lahko izdate že z e-naslovom. Takšno ravnanje je priporočljivo iz več razlogov. Najpomembneje je, da lahko nekdo poveže različne informacije in vas razkrinka. Dodaten razlog je, da morda nekomu, ki se bo prepoznal v zgodbi, ne bo prav, da se o njem piše na forumu. To velja predvsem za starševske teme in medsebojne odnose, saj se je že zgodilo, da sta se partnerja prepoznala na forumu in kasneje pregledala tudi vso zgodovino vpisov, kar utegne biti zelo neprijetno. Preden se lotite pisanja, se spoznajte s sistemom portala, kjer želite postaviti vprašanje. Če se vam zgodi, da ste se preveč razkrili, se obrnite na skrbnika strani, moderatorja ali administratorja na strani. Kjer kontakti niso objavljeni in ne morete ugotoviti, kdo skrbi za spletno stran, bodite toliko previdnejši. Morda tudi ni najbolj pametno uporabiti takšno stran in raje poiščite drug naslov, ki mu bolj zaupate. Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del. Med.over.net Zdravje petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Praktične metode obvladovanja stresa Aktiven sodoben podjetnik ne more živeti čisto brez stresa. To niti ni zaželeno, saj stres na nas deloma deluje motivacijsko. L judje smo različni po tem, koliko stresa lahko prenesemo. Zato tudi niso nujno vse danes znane metode obvladovanja stresa učinkovite za vsakogar. Svojevrstna življenjska naloga je najti tisti način in pristop, ki nam lahko osebno najbolj pomaga v nekem življenjskem obdobju in situaciji. Zaradi prehitrega življenjskega ritma izgubljamo stik s samim seboj. Mnogo ljudi je danes odvisnih od stresa, ne da bi se sploh zavedali te pogojenosti – da morajo biti »pod stresom«, da lahko nekaj dobro opravijo. toliko opevane finančne ali organizacijske cilje. Pomembnejši od tega so osebni cilji, ki se nanašajo na osebno poslanstvo. To izhaja iz resničnih potreb našega avtentičnega jaza. Ko imamo pred seboj jasne cilje, vemo, zakaj se je včasih smiselno potruditi. Iz tega izhaja motivacija in sposobnost učinkovitega delovanja. Sodobne raziskave o stresu potrjujejo domnevo, da so s stresom najbolj obremenjene tiste osebe, ki nimajo občutka nadzora nad svojim življenjem. Manj kakovostno življenje Večina ljudi danes doživlja stres zaradi napetosti v medosebnih odnosih. Zato je socialna in čustvena inteligenca tako pomembna. Kakšen je naš osebni vzorec soočanja z različnimi konfliktnimi situacijami? Vse to je povezano s sposobnostjo asertivne komunikacije. Gre za sposobnost jasnega komuniciranja, kjer znamo resnično prisluhniti drugi osebi, ob tem pa znamo slišati tudi sebe in se zavedati svojih lastnih potreb. Človek je sistem, sestavljen iz treh ravni – materialne (fizično telo), psihične (um in čustva) in duhovne (avtentični jaz). Kot sistem smo zelo prilagodljivi. Na kronični negativni stres se lahko privadimo, vendar zaradi negativnih posledic stresa živimo manj kakovostno ter izgubljamo stik s samim seboj. Iz osebnih izkušenj kot aktiven podjetnik, predavatelj in učitelj joge lahko potrdim, da je najbolj učinkovit način obvladovanja in usmerjanja stresa to, da razvijemo in uporabljamo socialno-čustveno inteligenco (komuniciranje, reševanje konfliktov) ter t. i. somatsko inteligenco (sposobnost obvladovati in sprostiti fizično telo ter prek tega umiriti um). Postavimo si osebne cilje Brez ciljev smo izgubljeni. Zaradi tega smo nemirni. To se danes dogaja marsikomu. Tu ne mislim na Obvladovanje konfliktov in uspešno komuniciranje mirovanja. Na podlagi sodobnih raziskav vemo, da primerna praksa joge, tai čija in podobnih veščin omogoča učenje zavestnega nadzora fizičnega telesa in uma, kar posledično vodi v globinsko sprostitev zaradi aktivacije parasimpatične veje živčnega sistema. Ta da »dovoljenje« telesu in umu, da se sprosti in s tem regenerira. Vzemite si čas In ne pozabite – v resnici ni pomembno vprašanje, kako obvladovati stres. Pomembno je razu- mevanje, čutenje in usmerjanje – samega sebe. Večkrat na leto si vzemite čas, da preverite, ali dovolj primerno uporabljate svoje znanje, veščine in talente. Če želite hitreje osebnostno rasti, se morate vprašati: kako uporabljam samega sebe? Ali imam v sebi dovolj samozavedanja in poznavanja praktičnih veščin, da obvladujem stres – ali stres obvladuje moje življenje? Blaž Bertoncelj, sociolog in učitelj joge Redna psiho-fizična sprostitev Mnogo aktivnih ljudi danes ne razume, kaj resnična sprostitev je. Drži, da se deloma lahko sprostimo ob dobri družbi, večerji in vinu, filmu ali seksu. Vendar ti prijetni dogodki niso resnična globinska sprostitev. To je tisto, kar potrebuje preveč stimuliran in posledično utrujen živčni sistem sodobnega podjetnika. Potrebnega je več miru, enostavne tišine, počitka in 13 Zdravje Človeško telo je sestavljeno iz več tisoč milijard celic, ki omogočajo življenje. Organizem se stalno obnavlja in tako dobro deluje več desetletij, seveda če ga vmes ne prizadenejo bolezni ali poškodbe. Obnova tkiv in organov je dinamičen naraven proces, ki ga omogočajo neizoblikovane celice, imenovane matične celice. Matične celice – vir nepredstavljivih možnosti zdr M atične celice so zelo raznolika skupina celic, ki se lahko razvijejo v približno 220 različnih vrst celic človeškega telesa. Najdemo jih skoraj v vseh tkivih in organih, aktivirajo pa se, če se za to pojavi potreba. V različnih tkivih so različno aktivne, saj se nekatera tkiva obnavljajo zelo hitro, denimo povrhnjica kože, ali pa zelo počasi, denimo možgani. Največji znani vir matičnih celic v telesu je kostni mozeg, ki je tudi naravni celični rezervoar. Veliko matičnih celic je tudi v popkovnici, popkovnični krvi in obporodnih tkivih, kar je izjemen potencial. Napredek znanosti v zadnjem desetletju je omogočil odvzem in shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi, tako da lahko danes z veseljem ugotovimo, da se matične celice iz obeh omenjenih virov že množično uporabljajo za zdravljenje številnih bolezni, pri katerih je potrebna presaditev. Od leta 1988 so za zdravljenje uporabili že vsaj 20 tisoč enot pop- 14 kovnične krvi, število vzorcev kostnega mozga pa še nekajkrat presega to število. Z matičnimi celicami zdravijo že marsikatero bolezen Z matičnimi celicami zdravimo že marsikatero bolezen, denimo levkemije, limfome, retinoblastome, bolezni kostnega mozga, anemije, prirojene motnje v presnovi, prirojene imunske pomanjkljivosti. Večina teh terapij temelji na uporabi tujih, darovanih matičnih celic, vse več pa se uporabljajo tudi lastne, avtologne matične celice. Veliko obetajo klinične študije in raziskave na področju zdravljenja poškodb srca, poškodb kosti in hrustanca ter diabetesa. Znanstveniki proučujejo širok spekter možnosti zdravljenja z matičnimi celicami – od Parkinsonove in Alzheimerjeve bolezni, cerebralne paralize, multiple skleroze in hemofilije pa vse do plešavosti. V večini teh primerov uporabljajo bolniku lastne matične celice. Velika pričakovanja sodobne medicine Matične celice bodo, kot se zdi, upravičile velika pričakovanja sodobne medicine, saj danes po vsem svetu poteka že več kot 560 kliničnih raziskav, v katerih so uporabili matične celice iz različnih virov našega telesa. Več kot 340-krat so uspešno uporabili tudi bolnikove lastne matične celice iz popkovnične krvi. Vse projekcije kažejo na to, da bo v prihodnjih 15 do 20 letih uporaba matičnih celic v terapiji izjemno napredovala. Slovenija gre v korak s časom Tudi v Sloveniji se izvaja poskusno zdravljenje z matičnimi celicami. V ljubljanskem kliničnem centru v raziskavi uporabljajo lastne matične celice iz kostnega mozga za zdravljenje srčnega popuščanja. Slovenski srčni kirurgi poročajo o zelo dobrih rezultatih. Sicer ima uporaba teh celic za zdravljenje v Sloveniji že dolgo tradicijo, saj že dalj časa uspešno zdravimo poškodbe Foto: Dreamstime petek • 26. avgusta 2011• št. 61 ravljenja hrustanca in slabo celeče se zlome dolgih kosti ter v urologiji za zmanjševanje refluksa pri otrocih. Matične celice bodo še naprej reševale življenja, v bližnji prihodnosti pa tudi v Sloveniji omogočale še nepredstavljive možnosti zdravljenja. Slovenija razpolaga z laboratoriji izjemne kakovosti, zasnovanimi po najvišjih mednarodnih standardih GMP (sistem kakovosti za zagotavljanje varnih in kakovostnih produktov v farmacevtski industriji) za odvzem in shranjevanje matičnih celic (biobanke), slovenski znanstveniki pa aktivno pristopajo k raziskavam in razvoju novih možnosti zdravljenja. To pomeni, da gre Slovenija v korak s časom na področju znanosti o življenju in da se bomo tudi v prihodnje lahko zdravili z vrhunskimi medicinskimi tehnologijami. Marko Strbad, univ. dipl. mikrobiol. Doc. dr. Miomir Knežević, univ. dipl. biol. Matične celice – najboljše darilo za zdravo prihodnost Vašega otroka. • Celoten postopek odvzema, procesiranja in hrambe za 22 let se izvaja v Sloveniji. • Najhitrejša dostava v laboratorij – najkasneje v 6 urah, 24 ur na dan, 365 dni v letu! • Sodelovanje z vrhunskimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki. • Konkurenčna cena. Edini z laboratorijem in shranjevanjem v SLOVENIJI. Ne zamudite enkratne priložnosti in ob rojstvu shranite neprecenljive 9 mesecev stare matične celice iz popkovnične krvi www.biobanka.si 15 [email protected] Zdravje Zdravje Z ribami do lepše kože Se vam je že kdaj zgodilo, da ste ležali v vodi, morda v Bohinjskem ali še bolje Krnskem jezeru, ko so do vas priplavale majhne ribe in vas začele nežno grizljati? Zabaven občutek, kajne? Zanimivo pa je, da so ribice, sicer ne prav tiste iz omenjenih jezer, »izvajalke« zelo učinkovitega blaženja luskavice ali naravnega in nežnega pilinga telesa. D octor fish oziroma riba zdravnik je ime za vrsto ribic Garra Ruffa, ki jih v naravnem okolju najdemo v toplovodnih naravnih bazenih v Turčiji, Siriji, Iraku in Iranu. Ime so si ribice, ki v odraslem stanju merijo med pet in osem centimetrov, pridobile zaradi svojih zdravilnih učinkov pri zdravljenju kožnih težav. Mala ribica za velike težave Ribice Garra Ruffa so sicer povsem običajne ribe, vendar pa imajo to zanimivo prehranjevalno navado, da med drugim jedo tudi odmrle celice živali. Ribe razločijo med zdravimi, živimi celicami in odmrlimi. Ko se v vodi z doktorskimi ribicami pojavi človek ali žival, na katerih so odmrle celice, ribice planejo nanje in jih nežno (Garra Ruffa nima zob) odstranjujejo. Občutek na koži, vsaj za človeka, nikakor ni neprijeten, saj 16 njihovo »sesanje« deluje podobno kot mikromasaža. Modna muha Zanimiva prehranjevalna navada malih ribic je v svetu povzročila pravi trend na področju nege kože. Marsikje so nastali saloni s terapijo, ki se imenuje ihtioterapija; to so saloni, kjer ribice Garra Ruffa živijo v bazenih oziroma kadeh, obiskujejo pa jih predvsem ljudje, ki jih mučijo različne težave s kožo. Kot je dejala Vesna Andrič iz kranjskega centra za nego telesa, ki je eden od salonov Dr. Fish v Sloveniji, je v tujini zelo v vzponu pedikura ali manikura s pomočjo teh ribic, pa tudi naravni piling odmrle kože. Ta je še posebno učinkovit, saj pri klasičnem mehanskem pilingu poškodujemo tudi zdrave kožne celice. Ker pa ribice odstranijo le odmrle celice, je tak naravni piling precej bolj nežen in učinkovit. Andričeva je dodala, da v njihovem salonu takšen tretma kože dopolnijo še z izborom naravnih mil in krem. Riba zdravnik A samo s kozmetičnim delovanjem si ribice prav gotovo ne bi pridobile imena »riba zdravnik«. Glede na to, da se prehranjujejo z odmrlimi celicami, se je v medicinske namene razvila posebna terapija za zdravljenje različnih vrst luskavice, dermatitisa in obolelih žarišč na koži. Ribice namreč poleg odstranjevanja odmrlih celic s kože izločajo tudi encim detranol, ki v telo prodre skozi kožo in še dodatno pomaga pri blaženju kožnih težav. Kot je dejala Andričeva, se učinek zdravilnega encima pogosto pokaže šele po opravljeni terapiji z ribicami. Mnogi, ki so opravili terapijo denimo na spodnjem delu telesa, so kasneje opazili očitno izboljšanje kožnih težav tudi na drugih delih telesa, čeprav se jih ribice sploh niso dotikale. petek • 26. avgusta 2011• št. 61 21-dnevna terapija vico in drugimi kožnimi boleznimi, pokazala, da je terapija zelo učinkovita, saj zelo dobro ublaži težave s kožo, pa pri nas ni vključena v sistem zdravstvenega zavarovanja kot recimo v Nemčiji. A morda se spremeni tudi to, saj je odnos zdravnikov do terapije z ribami pozitiven. Kot je dejala Andričeva, v njihov salon prihajajo predvsem ljudje, ki so poskusili že vse možne načine lajšanja posledic luskavice, a jim nobeden ni koristil. Zato so tudi zdravniki, vsaj tisti, ki poznajo terapijo, svojim bolnikom omenili še to možnost. Precej odziva je tudi pri homeopatih, ki bolnikom predlagajo povezavo homeopatskega zdravljenja s terapijo z ribicami. Ko vse drugo odpove … Mnogi terapijo z ribicami Garra Ruffa zavračajo, glavni razlog je predvsem pomislek o higieni in prenašanju bolezni v vodi. An- Terapija za tiste, ki trpijo za luskavico, dermatitisom ali drugimi kožnimi težavami, traja 21 dni. Trajanje je določeno na podlagi časa, ki ga koža potrebuje za regeneracijo, to pa je med 21 in 28 dnevi. Kot je dejala sogovornica, terapijo včasih tudi podaljšajo do 30 dni, če želenih rezultatov še ni. Ker pa so to bolezni, ki se jih ne da ozdraviti, le omiliti, po opravljeni terapiji sledijo še občasni obiski, enkrat do dvakrat na mesec, da se izboljšano stanje kože vzdržuje še naprej. Če pa se za obisk pri ribicah odločite iz estetskih vzgibov, je dovolj že nekaj obiskov, običajno eden do trije, odvisno od vaših pričakovanj. Čeprav je raziskava dunajske medicinske fakultete, ki je vključevala 67 obolelih za luska- Higiena je prvi pogoj dričeva je razložila, da je zakonodaja na tem področju zelo stroga; v salonu zato sprejmejo le po dve stranki na dan, med terapijami različnih strank pa mora miniti vsaj osem ur. V tem času se voda dodobra prefiltrira, saj v kadi z ribami uporabljajo petstopenjski filter in UV-filter, zato pomisleki o higieni odpadejo. Pred terapijo pa je nujna nega z naravnimi preparati, posebej razvitimi za kožne težave. Tako se s kože odstranijo vse škodljive snovi, ki bi utegnile biti nevarne za ribice terapevtke. Poleg tega mora vsak, ki se odloči za terapijo z ribicami, pred začetkom izpolniti vprašalnik o bolezenskih stanjih, pri nenavadnih pojavih pa se v salonu vedno posvetujejo z baznim centrom v Ljubljani. Slabih izkušenj, pravi Vesna Andrič, v njihovem salonu nimajo. Ravno nasprotno, zaradi nenavadnih ribic se stranke zabavajo in se tudi rade vračajo. 17 Zdravje Foto: Dreamstime Čebelam lahko pomagamo vsi Narava je ustvarila sožitje čebel s prek 20 tisoč rastlinami, zato je najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu opraševanje različnih rastlin. Sodelovanje omogoča razvoj in obstoj rastlinskih vrst, čebele pa za svoje delo dobijo medičino in cvetni prah, ki je nepogrešljiva hrana za življenje čebeljih družin. V zadnjih letih čebelarji opažamo bolj pogosto odmiranje čebeljih družin, ki je rezultat številnih dejavnikov. Če k temu prištejemo še nekatere pomore in oslabitve čebeljih družin zaradi nepravilne rabe kemijskih sredstev za varstvo rastlin, občutimo nemoč in se zavemo medsebojne odvisnosti. Zato je pomembno, da je o tej problematiki ozaveščena širša družbena skupnost, saj k večji ekološki zavesti lahko pripomoremo vsi ljudje. Sejmo in sadimo medovite rastline, saj s tem pomagamo čebelam Čebelam lahko pomagamo vsi ljudje s sajenjem in setvijo medovitih rastlin. Medovite rastline najdemo prosto v naravi na travnikih, največkrat so to spominčica, travniška kadulja, nokota, različne vrste grabljišč … Na poljedelskih poljih uspevajo medovite detelje, ajda, oljna ogrščica, facelija, ki dajejo medičino in cvetni prah, zavarujejo pa tudi njivske površine pred vremenskimi vplivi. Na domačih vrtovih lahko sadimo različne vrste začimbnic, 18 dišavnic, zdravilnih rastlin, kot so meta, žajbelj, sivka, melisa, materina dušica … Pomembne za čebele pa so tudi različne drevesne vrste, ki jih najdemo v naših gozdovih, to so divja češnja, lipa, lipovec, jesen, maklen, pravi kostanj … Od kakovosti oprašitve sta odvisna količina in kakovost pridelkov V naravi za opraševanje poskrbijo posredniki, kot so veter, voda in živali, zlasti žuželke. Najpomembnejši opraševalci rastlin so žuželke, med njimi so na prvem mestu prav čebele. Na sadnem drevju oprašijo kar od 70 do 80 odstotkov cvetov, ta delež pa se zaradi vse intenzivnejše kmetijske proizvodnje še povečuje. Najopaznejša in največkrat dokazana je zato vloga čebel pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj, jagod in drugega. Predvsem na večjih plantažah jablan in hrušk se hitro pokaže, kako so bili cvetovi oprašeni. Čebele pri opraševanju svoje delo opravijo temeljito, saj v določenih dneh obiskujejo le eno sadno vrsto. Od kakovosti oprašitve sta odvisna količina in kakovost pridelkov, ta pa je najbolj vidna po velikosti in obliki plodov. Ekonomski pomen opraševanja Pri splošni sadjarski pridelavi potrebujemo za pravočasno in kakovostno oprašitev dve do tri čebelje družine na hektar, pri intenzivni pridelavi jabolk tri do štiri družine, pri hruškah, višnjah in češnjah pa od šest do osem čebeljih družin na hektar sadovnjaka. Za druge kmetijske kulture, kot so oljna ogrščica, ajda, sončnica, kumarice in podobne, potrebujemo za kakovostno opraševanje tudi do deset čebeljih družin na hektar. Z organiziranimi prevozi čebel na območja, zasejana s kmetijskimi kulturami, lahko dosežemo tudi za 40 in več odstotkov bogatejši pridelek. Vrednost opraševanja je po različnih strokovnih virih 15- do 30-krat večja, kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj. Zato je med koristmi, ki jih imamo od čebel, brez dvoma na prvem mestu ekonomski pomen opraševanja kmetijskih kultur. Javna svetovalna služba v čebelarstvu petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Zakaj uživati čebelje pridelke slovenskih čebelarjev? Čebelji pridelki so popolnoma naravna živila, neposreden dar narave – čebel. Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter človeka, ob tem pa nam dajejo čebelje pridelke, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje. Seveda pa morajo biti ti pridelki kakovostni in varni. M ed ima lahko zelo dolg rok uporabe, vendar mora biti skladiščen v ustreznih razmerah, saj je sestavljen iz pravega bogastva različnih snovi. Med, shranjen na toplem, veliko hitreje izgublja svojo dragocenost. Velike razdalje, ki jih prepotuje v svetovni trgovini, skladiščenje v raznih skladiščih, pomenijo nevarnost, da se mu zmanjša kakovost. Med in drugi čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo praktično iz čebeljega panja v naše roke, zato se njihova kakovost ohrani. Čebelar ne more popraviti kakovosti, med, kot ga proizvedejo čebele, je najvišje kakovosti, čebelar pa to kakovost ohranja. Snovi iz tujega okolja lahko povzročijo alergijo Zelo pomembno je, da uživamo hrano iz okolja, v katerem živimo, saj tako v naše telo ne vnašamo snovi, ki so našemu organizmu tuje – to velja tudi za med. Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi alergija. Slovenski čebelarji povrh tega zagotavljamo tudi sledljivost. Na nalepki je poleg natančnega izvora medu naveden tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal, v nasprotju z nekaterimi izdelki, na katerih piše zgolj to, da je med mešanica medov držav, ki so članice EU, in držav, ki niso članice EU. V tem primeru ne vemo niti tega, iz katere države natančno med izvira. Ne nazadnje pa je vrednost medu in drugih čebeljih pridelkov veliko manjša od koristi, ki nam jih čebele zagotavljajo z opraševanjem. Čebeli kot glavni opraševalki se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani kakor tudi za raznovrstnost v naravi. Ko boste naslednjič kupovali med, ga kupite pri slovenskem čebelarju, kajti s tem ne boste kupili samo zdravja, ampak tudi opraševanje, s čimer boste aktivno skrbeli za okolje, v katerem živite. Andreja Kandolf, Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu Iščemo čebelam najbolj prijazna podjetja in občine Zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do lastnih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje. In so temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet. Na Čebelarski zvezi Slovenije in Javni svetovalni službi v čebelarstvu preko akcije Ohranimo čebele in preko spletne strani http://www.ohranimo-cebele.si/ osveščamo širšo javnosti o pomenu čebel za naše okolje in življenje. V letošnjem letu pozivamo vse slovenske občine in vsa slovenska podjetja, da sodelujejo pri akciji Ohranimo čebele. Sodelujoče občine in podjetja bomo na naši spletni strani ažurno objavljali in med njimi enkrat letno izbrali čebelam najbolj prijazno slovensko občino in podjetje. Če menite, da je vaša občina ali podjetje čebelam prijazno, na primer da okrog poslovne stavbe sadite medovite rastline, skrbite za ločevanje odpadkov, uvajate »zeleno« ekonomijo, namenjate finančna sredstva za potrebe ohranjanja čebel in okolja itd….. Vas prosimo, da se obrnete na go. Natašo Lilek (na elektronski naslov [email protected]), ki Vam bo dala podrobnejša navodila glede sodelovanja v akciji Čebelam najbolj prijazne občine in podjetja. 19 Gurmanski užitki Zdravje Tretji festival kranjske klobase Foto: GIZ Kranjska klobasa Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa, ki združuje 11 certificiranih proizvajalcev tega izvirnega slovenskega mesnega izdelka, uspešno vodi projekt vračanja ugleda ter zagotavljanja visoke kakovosti kranjskih klobas. P rojekt Kranjska klobasa – zašpiljeno dobra, za katerega je združenju proizvajalcev uspelo pridobiti tudi evropska sredstva, poteka od leta 2005 dalje. Leta 2008 je bila kranjska klobasa zaščitena z geografsko označbo, poteka pa tudi postopek zaščite na ravni EU. GIZ Kranjska klobasa z nizom dolgoročno zasnovanih dejavnosti uspešno uresničuje zastavljene cilje in s tem upravičuje vlogo, ki mu je bila zaupana pred šestimi leti – to je upravljanje tega pomembnega kulinaričnega izročila. K prepoznavnosti in odličnosti izdelka pomembno pripomore Festival kranjske klobase, ki je bil letos tretjič zapored. V okviru festivala redno poteka tudi tradicionalno strokovno in ljubiteljsko ocenjevanje kranjskih klobas. Najboljša prihaja iz Arvaja Že tradicionalni Festival kranjske klobase je letos potekal od 17. do 20 20. avgusta v Sori pri Medvodah. Glavni organizator je Hiša kulinarike Jezeršek, soorganizatorji pa so bili GIZ Kranjska klobasa, Športno društvo Sora in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Festival je odprl kmetijski minister, mag. Dejan Židan, začel pa se je s strokovnim in ljubiteljskim ocenjevanjem kranjskih klobas in razglasitvijo najboljše. Strokovno ocenjevanje izvaja strokovna komisija Biotehniške fakultete v Ljubljani, ljubiteljsko ocenjevanje pa poteka na način degustacijskega ocenjevanja – za vsak vzorec je postavljen degustacijski pult, ocenjevalci krožijo od pulta do pulta in ocenjujejo vzorce. K posameznemu vzorcu se lahko vrnejo večkrat. Ljubiteljski ocenjevalci svoje odločitve vpisujejo v ocenjevalni list, ki ga na koncu oddajo strokovni komisiji. Končni rezultat je sestavljen iz ocenjevanja strokovne komisije (60 odstotkov) in ljubiteljskih ocenjevalcev (40 odstotkov). Za najboljšo kranjsko klobaso je bila tudi letos izbrana tista iz Mesarije Arvaj, kot druga najboljša je bila ocenjena kranjska klobasa družbe Kras, d. d., odlično tretje mesto pa je pripadlo mesnini družbe Košaki TMI, d. d. Predpisana receptura Festival kranjske klobase pomembno sooblikuje prizadevanja GIZ Kranjska klobasa za večjo prepoznavnost izdelka in skrbno ravnanje s slovenskim kulinaričnim izročilom. Ob tem je vsekakor treba poudariti dejstvo, da kranjsko klobaso vsi proizvajalci proizvajajo po enakem proizvodnem postopku in predpisani recepturi ter jo tudi enotno označujejo z logotipom »Kranjska klobasa – zašpiljeno dobra« ter nacionalnim znakom kakovosti za geografsko označbo. Proizvodni postopek, kakovost in označevanje izdelkov večkrat na leto preverja komisija za notranjo kontrolo pri GIZ Kranjska klo- basa ter najmanj enkrat na leto neodvisni certifikacijski organ. Eden najbolj prepoznavnih slovenskih gastronomskih izdelkov »Zaščita z geografsko označbo pomeni, da morajo certificirani proizvajalci izpolnjevati zahtevne pogoje iz shem kakovosti, kar preverja neodvisna ustanova, vsakokrat pa tudi potrošniki. V GIZ Kranjska klobasa se dobro zavedamo, da kranjska klobasa sodi v vrh slovenske kulinarične dediščine in je brez dvoma eden najbolj razpoznavnih slovenskih gastronomskih izdelkov tako pri nas kot v svetu. Na GIZ svojo vlogo izpolnjujemo z vso odgovornostjo in prek koordiniranja pridelave, trženja in promocije kranjski klobasi zagotavljamo ustrezno mesto ne samo v prehrani, ampak širše v družbi in mednarodnem prostoru,« je povedal Boris Jež, direktor GIZ Kranjska klobasa. petek • 26. avgusta 2011• št. 61 ""!+ """%+ &" !"#%+ ##+ " " !"+ % # ! $ " ++#! ! """!"#! % & $+ "% +!!)"% +!* "!+!"!%) "*"""%'"( "##%+ #+#"%" & #!!! !!$' " Frtajla s kranjsko klobaso "# !" !# !# "! #!# # (%%% !!! 21 Gurmanski užitki Suša zdeluje tudi kralja jurčka Slovenci slovimo kot gobarski narod, po nekaterih podatkih gobe redno ali občasno nabira približno pol milijona državljanov. Slovimo pa tudi po tem, da gobe, ki jih ne poznamo, radi pohodimo oziroma zbrcamo. P ovprečni nabiralci razpoznavajo do pet vrst gob, običajno jurčka, lisičke, kakšnega dedka ali turka ter morda še rdečo mušnico. Poznavalci gob s strokovnim nazivom determinator ali določevalec gob – pri nas jih imamo približno sto – pa poznajo kakšnih sto vrst gob, nekateri tudi do dvesto. Med najbolj nabiranimi gobami v jesenskem času so poleg jurčka, ki je nesporno najbolj priljubljena slovenska goba, še kostanjevke, mavlji, maslenke, dežniki, štorovke, lisičke, sirovke, sivke, zajčki, tintnice in golobice. Vsak ima svoj skrivni rajon Čeprav vsak nabiralec prisega na svoj rajon, je znano, da so najboljša najdišča na Gorenjskem na Pokljuki. Gobe dobro uspevajo tudi na Rogli, zelo plodno je celotno območje Dolenjske, v nekaterih obdobjih pa se gobe rade pokažejo tudi na Krasu in v Prekmurju. »Moj prijatelj zatrjuje, da najboljše gobe nabere okrog Horjula, njegovo mnenje pa izvira iz pohval gostincev, ki jim prodaja svoj gozdni izplen. Jaz jih najraje nabiram na Blokah, seveda pa grem tudi na Dolenjsko, ob Krko, pa pogosto v gobarski raj na Pokljuko. A poglejte, včeraj sem v 12 urah prav tam nabral le za šest kilogramov jurčkov, pa še teh je pol bolj slabih. Na zunaj se še zdi v Zamrzovanje gob v maslu Okus in vonj gob zelo preprosto in dobro ohranimo tako, da jih zamrznemo prepojene z maslom. Očiščene, na kose narezane in nesoljene damo v raztopljeno toplo maslo, ne grejemo jih dodatno, le premešamo in pustimo, da se napijejo. Nato jih zamrznemo. Gob ne odmrzujemo, ampak jih še zmrznjene dodamo v hrano, ki se kuha. 22 redu, ko ga prerežeš, pa vidiš, da je prhek, rumen. Ja, suša je naredila svoje. Jeseni, ko bo več dežja, bo bolje,« pripoveduje Gostimir, upokojenec, ki so mu gobe strast. Nabirat jih hodi povprečno vsak drugi dan, svoj ulov pa že 20 let prodaja na ljubljanski tržnici. Trenutno poleg jurčkov še kolikor toliko rastejo golobice, marele in nekaj šampinjonov. »Na Gorenjskem, kjer je morda malce hladneje, se še nekaj dobi, na Dolenjskem pa je zdaj čista puščoba.« Začimba, ne jed Sogovornik še pravi, da se je zanimanje za gobe v zadnjih desetletjih le malo izboljšalo. Prav ta skromnost povpraševanja določa tudi cene, ki se nenehno vrtijo v istem okviru. Za najdražjega – jurčka – je treba že vrsto let odšteti približno 20 evrov za kilogram. Najnižja cena zanj je bila sicer tudi že 15 evrov, najvišja pa 30. »Kar ne prodam, nesem domov in posušim ali vložim. Posušene gobe v glavnem kupujejo turisti, domače stranke pa zanimajo izključno sveže,« razlaga Gostimir in dodaja, da je goba bolj dodatek k jedem kot samostojna jed. Zato je tudi prodaja bolj skromna. »Gobe se ne kupujejo na veliko, ker jih ljudje bolj malo poznajo in so nezaupljivi oziroma jih je strah zastrupitve. Poglejte, brezovke so odlične gobe, a jih ljudje preprosto ne kupujejo, ker jih ne poznajo. Turki so postali v zadnjih letih nekaj bolj priljubljeni,« še pravi Gostimir, preden se posveti novim strankam – tujim turistom, ki so tisto soboto zvedavo postopali okoli njegove stojnice. petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Iz zakladnice morja Splošno znano je, da so ribe zdravo živilo. Zakaj? Ribje meso je bogato z beljakovinami in lahko prebavljivo. Je tudi pomemben vir vitaminov A in D ter kalcija, morske ribe pa tudi vir fosforja in joda. Ker ribe vsebujejo tudi veliko nenasičenih maščobnih kislin, tudi omega 3, so zelo pomembne za ohranjanje zdravja in jih je priporočljivo jesti vsaj enkrat na teden. Nemalokrat so tudi sestavina najrazličnejših diet. M arsikdo rib na svoj jedilnik ne uvršča predvsem zaradi priprave, ki je za mnoge neprijetna. Ta pomislek je odveč, saj imamo danes na voljo obilo pripravljenih ali polpripravljenih ribjih izdelkov, ki jih lahko že v nekaj minutah spremenimo v izvrsten in zdrav obrok ali prigrizek: ribe z zelenjavo, s paradižnikovo omako ali tiste v mediteran olju ustvarjajo popolno harmonijo okusov. V ponudbi rib lahko izbiramo tune, sardele ali skuše, ki so najbolj bogate z maščobnimi kislinami omega 3. Med ribami z zelenjavo so najbolj cenjene tiste z naravno fermentirano zelenjavo, ki daje večji občutek svežine, polnejši okus, konsistenco in lepšo barvo; izdelek vsebuje izključno naravne sestavine, saj mu ne dodajajo nobenih konzervansov, aditivov ali barvil. O maščobnih kislinah omega 3 v zadnjih letih slišimo kar precej Maščobne kisline omega 3 pripomorejo k zdravemu razvoju otroka, saj v telesu sodelujejo v procesu produkcije energije, podpirajo imunski sistem, pozitivno vplivajo na rast mišičnega tkiva in možgansko dejavnost. Raziskave kažejo, da sodelujejo tudi pri presnovi holesterola in manjšajo možnost obolevanja za srčnimi boleznimi. Najbolje jih je uživati s prehrano. Posegajmo po izdelkih s čim manj aditivov Pri nakupu živil je priporočljivo izbirati izdelke, za katere zagotovo vemo, da so kakovostni, zdravi in varni za uporabo. Pri ribjih izdelkih bodimo vedno pozorni, da imajo na svoji deklaraciji navedenih čim manj aditivov. Vsekakor je dobrodošlo, da pogledamo, od kod živilo prihaja. Če želimo zanesljivo kupovati kakovostne in zdrave izdelke, je pri izbiri pomemben tudi slovenski izvor. Živila slovenskih proizvajalcev so namreč proizvedena po strogih standardih. Nepozabno doživetje okusov Edinstvene ribe z zelenjavo. Ribe z zelenjavo Delamaris iz generacije v generacijo prena◊ajo izvirno recepturo najbolj◊ih kosov ribe z zelenjavo. BREZ Delamaris, d.o.o., Tovarniška 13, 6310 Izola konzervansov in ostalih aditivov Namig za dober tek! Fejh[Xk`[ce0'%(a]j[ij[d_d (_pZ[baWM[[a[dZh_XWpp[b[d`Wle Izdelka stresemo na pravkar kuhane testenine, dobro preme◊amo in okusen obrok je pripravljen. 23 recept Gurmanski užitki Club koktajl V Gostilnici Mencigar – Nobile, prvi prekmurski gostilni v Ljubljani, so razkrili recepta prekmurskih jedi, ki nam bodo popestrile jedilnik v prihajajočih jesenskih dneh. Prekajene gosje prsi s hrenom Sestavine: motovilec češnjev paradižnik prekajene gosje prsi rdeč fižol nariban hren kis bučno olje Priprava: Motovilec razdelimo na krožnike, čezenj posujemo rdeč fižol in dodamo še narezane polovičke češnjevega paradižnika. Pokapamo z bučnim oljem in kisom ter obložimo s tankimi rezinami prekajene goske. Na koncu potresemo z naribanim hrenom. Svinjski file po »žganjarsko« za 4 osebe Sestavine: 80 dag svinjske ribice 60 gramov suhih sliv sol poper majaron Priprava: Svinjsko ribico popečemo z obeh strani, flambiramo z domačo slivovko, zalijemo z vodo in dodamo suhe slive. Nato dušimo do mehkega in postrežemo. Odlična priloga so prekmurske dödöle oziroma krompirjevi žganci (iz moke in krompirja), pečeni v ponvi. Blagovno znamko Cointreau sta v Angersu v Franciji leta 1849 ustanovila brata Edouard-Jean in Adolphe Cointreau. Na začetku sta se posvečala ustvarjanju visoko kakovostnih likerjev, nato pa sta se odločila svoj trud in znanje usmeriti le v najboljše. Posvetila sta se likerju Cointreau, ki je sčasoma postal ponos vse Francije. Cointreau, V drugi polovici 19. stoletja je Edouard Cointreau ustvaril »Triple Sec«, novo znamko pomarančnega likerja, ki je vseboval trikrat (Triple) višjo koncentracijo aromatičnih olj pomaranče in je bil bolj suh (sec) od likerja Curacao, ki je bil že takrat zelo priljubljen. Takoj, ko je bil izdelek nared, se je pojavila težava pri njegovem imenu, saj francoski zakon ni dovoljeval uporabe dveh besed splošne rabe. Zaradi uspeha novega likerja in nemoči pri zaščiti njegovega imena so številni proizvajalci povzeli njegovo formulo in celo ime, ki je sčasoma postalo generično. Podjetje Cointreau je zato opustilo uporabo imena »Triple Sec« in na steklenice zapisalo le »Cointreau«. Recept je skrbno varovana skrivnost Cointreau vsebuje edinstveno mešanico izvlečkov sladko-grenkih skrbno maceriranih lupin pomaranče, ki jih destilirajo in centrifugirajo ter tako ustvarijo popoln in kristalno čist pomarančni liker. Podrobni recept za njegovo pripravo je skrbno varovana skrivnost, ki likerju zagotavlja edinstveno organoleptično ravnovesje. Cointreau je najbolj aromatičen pomarančni liker, saj vsebuje največ aromatičnih olj pomaranče, najmanj sladek in hkrati najbolj svež, saj ima največjo vsebnost citronskih molekul, ki mu dajejo energično noto in svežino. 24 0,03l 0,02l 0,01l 0,02l 0,005l Pretresi 0,03l 0,01l Led Limonin sok Konjak (Remy Martin) Gin Tequila 0,04l 0,04l Limetin sok 0,02l 0,02l 0,03l 0,03l Brusnični sok Margarita Cosmopolitan Sidecar White Lady Vodka Cointreau petek • 26. avgusta 2011• št. 61 DA DA DA DA DA DA DA DA Ambasadorka Cointreauja je ekstravagantna Dita Von Teese. najbolj zaželeni liker na svetu Najboljši pomarančni liker za mešanje koktajlov Cointreau je najboljši pomarančni liker, katerega edinstvenost je mogoče zaznati tudi, ko je uporabljen v koktajlih. Koktajli, pripravljeni po originalnih receptih, v katerih je namesto drugih triple sec likerjev uporabljen Cointreau, so najbolj lahkotni, osvežujoči in prijetni za pitje. Leta 2010 je bil Cointreau na tekmovanju »Ultimate cocktail Challenge«, ki sta ga orga- nizirala Paul Pacult in Dale DeGroff, izbran za najboljši pomarančni liker za mešanje koktajlov margarita in cosmopolitan. Zaradi svoje kakovosti je tudi edini pomarančni liker, ki ga lahko ponudimo samostojno ali z ledom. Največkrat nagrajen in ponarejen Skozi svojo zgodovino je bil Cointreau nagrajen z več kot 300 medaljami in diplomami, zaradi česar ga lahko označimo za največkrat nagrajeni pomarančni liker na svetu. Zadnje priznanje, ki ga je prejel, je bila dvojna zlata medalja leta 2008, podeljena na tekmovanju žganih pijač v San Franciscu. Vse napisano priča o neizmerni priljubljenosti te izvrstne pijače. Ni čudno, da se je v zadnjih 50 letih pojavilo več kot tisoč slabih ponaredkov Cointreauja na več kot 50 svetovnih trgih, zaradi česar lahko Cointreau označimo tudi kot najbolj zaželen liker na svetu. Srce koktajlov Nesporna kakovost Cointreauja je hitro osvojila srca barmanov, ki so ga začeli vsakodnevno uporabljati pri svojem delu. Vse od leta 1910 je Cointreau prva izbira barmanov pri ustvarjanju edinstvenih koktajlov. Margarita Izvirni recept je leta 1948 na svoji zabavi v vili v Acapulcu ustvarila Margarita Sams. Limetin sok je želela zmešati s svojima najljubšima pijačama, likerjem Cointreau in tequilo. Na krilih novega koktajla je zabava trajala kar cela dva tedna. Sidecar Koktajl Sidecar je leta 1922 zmešal Franck Meier, glavni barman v pariškem Ritzu, s pomočjo katerega je pijača tudi zaslovela. Meier je za svoj novi koktajl uporabil mešanico Cointreauja in konjaka Remy Martin. Pokrovitelj rubrike Club koktajl: Merit international d.o.o. Cosmopolitan Pravi cosmopolitan, pipravljen s Cointreaujem, izvira iz San Francisca, kjer so ga ustvarili leta 1990. Koktajl je zaslovel, ko so ga za svojega vzele štiri dame v newyorški TV-seriji. White Lady Legenda pravi, da so »belo damo« ustvarili na čast Mate Hari v Londonu leta 1922. Po originalnem receptu je bila pijača pripravljena s Cointreaujem. 25 Arhitekt svetuje Gurmanski užitki Dobro zasnovane pisarne lahko postanejo prijetni, zanimivi in navdihujoči prostori Ker na naših delovnih mestih v pisarnah preživimo zelo veliko časa, mora biti moderna pisarna usmerjena v možnosti prilagajanja glede na potrebe trga in ljudi. Delovno okolje mora dopuščati komunikacijo vseh zaposlenih. Tako kot doma tudi na delovnem mestu sproščenost in udobje vplivata na naše počutje, zdravje in storilnost. 26 petek • 26. avgusta 2011• št. 61 prostore in oddelke, kjer je velika fluktuacija ljudi, moramo umestiti čim bliže vhodu. Foto: Dreamstime Svetloba naj prihaja od spredaj ali z leve P ri oblikovanju poslovnih prostorov je zelo pomembno, da upoštevamo filozofijo podjetja in celostno podobo ter dejavnost oziroma način dela v podjetju. Celostno podobo ustvarimo z logično zasnovanim interierjem, izborom materialov in barv, ki so skladni z logotipom. Nedvomno tako izboljšamo storilnost ter počutje zaposlenih in obiskovalcev, prepoznavnost podjetja je večja, zraste lahko tudi prodaja. Omogočena mora biti enostavna komunikacija Kolikšna je potrebna površina delovnih prostorov, glede na število delovnih mest določajo normativi. Pri umeščanju delovnih mest pa je pomembno, da upoštevamo enostavno komunikacijo ljudi, ki delajo v skupini. Pot posameznega dokumenta naj bo čim krajša; iste poti naj recimo ne naredimo dvakrat. Sprejemne Kakovostno delovno okolje spodbudno vpliva na naše delovne sposobnosti. Delovne prostore tudi s preprostimi elementi in postavitvijo opreme lahko naredimo bolj stimulativne. Pomembno je, da je vhod v prostor vedno v našem vidnem polju. Če so vrata za našim hrbtom, se pri delu ne moremo zbrati, saj nikoli ne vemo, kdo in kdaj bo stopil v prostor. Svetloba ima pri kakovostnem delovnem okolju nedvomno zelo pomembno vlogo. Na pisalno mizo mora prihajati od spredaj ali z leve. Računalniškega zaslona ne moremo postaviti pred okno, saj bomo v njem ves čas videli bleščanje in odsev. Tudi če poslovni prostor ni optimalno zasnovan, ga s kakovostno osvetlitvijo lahko bistveno izboljšamo, in obratno. Razlikujemo dva glavna vira osvetlitve, naravnega in umetnega, ter nadalje posrednega, kot so recimo luči na stropu ali steni, in neposrednega, kot je namizna svetilka. Načelno je na pisarniškem delovnem mestu priporočljiva kombinacija obeh, saj tako ne nastajajo ostri svetlo-temni kontrasti. Če okna zastiramo s senčili, naj bodo tudi ta v naravnih odtenkih, saj močne barve senčil obarvajo tudi prostor. Stimulativne so tople barve Izbor barv, intenzivnost in barvne kombinacije morajo biti skladne z ugledom in dejavnostjo podjetja. Na delovnem mestu se izogibamo barvanju sten v kričeče barve in takšne, ki odsevajo svetlobo. Da bi preprečili motnje pri prilagajanju oči, naj stene za računalniškimi zasloni ne bodo močnih živih barv. Nedvomno ima barva v prostoru tudi pomembno sporočilno vlogo, če je pravilno uporabljena. Hladni barvni toni vzbujajo občutek resnosti in miru, stimulativne so tople barve. Pogled v zeleno pomirja, deluje poživljajoče, če je to pogled v naravo, še toliko bolj. Bela barva simbolizira čistost in vsebuje celotni barvni spekter. Izbira talne obloge Kakšno talno oblogo bomo izbrali za naš poslovni prostor, je odvisno od namena prostora in obremenitve. Na izbor pa vpliva še mnogo drugih dejavnikov: težko pohištvo, stoli s koleščki, vnos vlage, možnost čiščenja, zvočna izolativnost. Vsekakor je pomemben tudi estetski videz, torej skladnost izbrane talne obloge s pohištvom v prostoru oziroma videzom celote. Tekstilne talne obloge hrup dušijo, nasprotno kot laminat, hoja po njem je denimo precej glasna. Manj primerne so talne obloge, ki povzročajo alergije in puščajo vlakna. Vhodni in sprejemni prostori bodo s kamnito talno oblogo videti glamurozni, vendar hladni. Lesen tlak deluje toplo in je ob primernem vzdrževanju obnovljiv, predvsem bambusova lesena talna obloga je izredno trdna in homogenega videza, zato je primerna tudi za bolj obremenjene poslovne prostore. Omislimo si premično pohištvo Pisarniško pohištvo je naša delovna oprema in je pogosto zelo obremenjeno, saj je v uporabi skoraj vsak dan. Zato moramo izbrati kakovostne pohištvene elemente, ki prenesejo dolgotrajne in intenzivne obremenitve. Če način dela v podjetju to omogoča, si lahko omislimo premično pohištvo, ki ga po potrebi prestavimo in zgolj s spremembo postavitve pohištvenih elementov ustvarimo drugačno, novo delovno okolje. Na trgu se kljub zahtevam standardov pojavljajo nekakovostni pisarniški izdelki, ki so po večini cenovno ugodnejši. A razlike so dokaj hitro pokažejo predvsem pri stolih. Ergonomsko oblikovani stoli s primernimi naslonjali za roke nam omogočajo udobnejše delo. Če delamo doma, imejmo ločen prostor Če delo opravljamo na domu, je smiselno, da naš delovni kotiček umestimo v poseben prostor, ki je z vrati ločen od preostalih. Le tako bomo lahko vzpostavili ločnico med družinskim življenjem in delom, ki ga moramo opraviti. Če ne moremo zagotoviti dodatnega prostora, pa delovni kotiček vsaj z vizualno pregrado ločimo od drugih prostorov. Zahteve za opremo domačega delovnega mesta ostajajo enake kot v poslovnih objektih. Naj bo opravljanje dela prijetno Dobro zasnovane pisarne s posameznimi oblikovalskimi poudarki niso nujno le monotoni delovni prostori, ki so podrejeni modularnosti, ergonomičnosti in prilagodljivosti, temveč lahko postanejo tudi prijetni, zanimivi in navdihujoči. Ustvarimo si takšno pisarno, da nam bo delo v njej prijetno. Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a. BIRO 42, d. o. o. 27 Gurmanski užitki P R E M I K I V T E M A T S K A S L O G U I Z D A J A R E V I J E T R E N D I ARHITEKTURA IN INTERIERI IZIDE 30. 9. 2011 28 Kontakt: Polona Koštomaj 01 30 91 532 p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i Kultura bivanja Pokrovitelj rubrike petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Tudi okna je treba negovati in vzdrževati Največja napaka, ki jo lastniki novih oken in vrat najpogosteje naredijo, je, da naložbo v vrednosti tudi do več tisoč evrov prepustijo času in naključju brez kakršnegakoli vzdrževanja. Sodobni materiali zahtevajo sicer manj vzdrževanja in omogočajo bolj enostavno čiščenje, a za zagotavljanje brezhibnosti oken in vrat ter še posebej za zagotavljanje toplotne izolativnosti sta redno vzdrževanje in čiščenje nujna. V podjetju MIK vsem našim kupcem poleg vzdrževalno-čistilnih setov za nego oken in vrat zagotavljamo tudi redni servis stavbnega pohištva MIK. Naši strokovnjaki bodo najbolje presodili, kaj je treba storiti, in profesionalno opravili redna vzdrževalna dela, ki, poleg drugega, zagotovijo tudi velike prihranke pri stroških ogrevanja in hlajena objektov. Za stavbno pohištvo MIK, redno servisirano pri pooblaščenih serviserjih, priznamo našim kupcem desetletno garancijo za brezhibno delovanje oken in vrat bele barve. REDNO IN V SKLADU Z NAVODILI Če želite sami poskrbeti za vaša okna ali vrata, vam svetujemo, da najprej preberete navodila za uporabo in vzdrževanje, ki ste jih dobili od proizvajalca, in nato skladno z navodili in v rednih intervalih izvedete opisane postopke. Vzdrževanje in čiščenje oken je seveda odvisno od materiala, iz katerega je okno izdelano, a v izhodišču vzdrževanje prav vseh oken zajema naslednje korake: Redni letni pregledi površine: Okna in vrata vsaj enkrat na leto skrbno preglejte skladno z navodili proizvajalca. Čiščenje in nega površinskega sloja okna z ustreznim sredstvom: Običajno umazanijo z okenskih okvirjev odstranite z mlačno vodo, ki ste ji dodali nekaj blagega sredstva za čiščenje stekla. Šele na očiščeno površino nanesite negovalno sredstvo. /1$91 Ç$5 +-(2(23$, ,(*QNUDMS ® Rekuperacija toplote do Preizkus delovanja in oljenje gibljivih delov okovja: Vsaj enkrat na leto uravnajte krila okna z nastavitvijo okovja in gibljive dele okovja namažite z ustreznimi mazivi. Obnova in premaz okenskih tesnil: Vsa okenska tesnila redno čistite z mlačno vodo, da odstranite prah in umazanijo. Enkrat na leto pa tesnila premažite s sredstvom za zaščito tesnil, da zagotovite njihovo prožnost. Čiščenje in vzdrževanje utorov za odvodnjavanje: Z rednim čiščenjem odprtin za odvodnjavanje zagotovimo brezhiben odvod kondenčne vode. Utore očistite po navodilih proizvajalca. Teja Vrečko Luknar, MIK Celje 87% OQHHYLDMI@UHYQ@J@ Okna MIK PVC s LES s LES/ALU s ALU energetskega razreda A prihranijo največ AQDYOK@ÈM@ĜSDUHKJ@ VVVLHJBDRH Ohranimo energijo. PRIHRANIMO. 29 Tradicija užitki Gurmanski Po stopinjah priznanega proizvajalca V podjetju Miele so se skozi zgodovino lotili že vrste različnih projektov, nekaj smo jih predstavili v prejšnji številki, kaj vse so razvijali in katere novosti so predstavili trgu do današnjih dni, pa si lahko preberete v spodnjem prispevku. Leta 1937 je bila trgu predstavljena prva Mielejeva centrifuga za gospodinjsko uporabo, kar je zelo pospešilo sušenje perila. Nekateri se boste spomnili teh aparatov, ki so jih na kopališčih po Sloveniji uporabljali še pred 20 leti. Med drugo svetovno vojno je bil del Mielejeve proizvodnje uničen, vendar je bilo »okrevanje« hitro in učinkovito. Leta 1950 so odprli lastno proizvodnjo motorjev v kraju Euskirchen, kjer jih proizvajajo še danes. Leta 1954 so začeli proizvajati motorje, znane pod imenom »98«, brez pedalov. Za preračun – takratna povprečna mesečna plača je znašala 350 nemških mark, tak motor, sicer 150-kubičen, pa je stal okrog 1.290 nemških mark. Že takrat je kakovost imela svojo ceno in jo ima še danes. Poznavalci nemških pokrajin bodo zagotovo vedeli, zakaj se na fotografijah poleg slogana »Vedno boljši« pojavlja dvignjen konj – vestfalski konj namreč izvira prav iz te pokrajine in je upodobljen na enem izmed logotipov podjetja Miele. V začetku leta 1954 je na vodilni položaj prišla tretja generacija lastnikov: dr. Peter Zinkann in Rudolf Miele. Slednji je že pokojen, medtem ko se dr. Peter Zinkann kljub spoštljivi starosti tu in tam še sprehodi po proizvodnji. V letu 1956 se začne obdobje popolnoma avtomatskih pralnih strojev – na trg pride model 702. Po deklaraciji je lahko opral sedem 30 kilogramov suhega perila, kar pomeni, da je bil primeren tako v domačem gospodinjstvu kot za profesionalne namene. V 50. letih je podjetje Miele trgu predstavilo revolucionarni palični sesalnik »Mielette«, ki je imel plastično ogrodje, moč motorja je bila med 300 in 400 vati, kasneje tudi 600 vatov. Z vključitvijo Zvezne republike Nemčije v Evropsko gospodarsko skupnost se je podjetje Miele širilo na druge evropske trge: Nizozemsko, Avstrijo, Belgijo in druge, kar je seveda prineslo veliko rast prodaje. Do leta 1968 se je razširilo že v Luksemburg, Italijo, Veliko Britanijo, Dansko, Španijo, Norveško. Preostale države so prišle na vrsto nekaj kasneje. V letu 1958 podjetje Miele odpre povsem novo poglavje v zgodovini nege perila. Javnosti je predstavilo prvi elektronski sušilni stroj za gospodinjsko uporabo. Imenoval se je T 705, zmogljivost polnjenja je bila pet kilogramov suhega perila. Kasneje so mu dodali kasirno napravo in je bil uporaben tudi za profesionalne namene: bolnišnice, zdravstvene domove, gostišča ... Obdobje po letu 1960 je polno zagona na trgu, kar se kaže v rasti prodaje. V Zvezni republiki Nemčiji ima pralni stroj vsako tretje štiričlansko gospodinjstvo, večina teh ima še vedno leseno ogrodje. V tem času podjetje Miele predstavi avtomatski pomivalni stroj, ki se polni od spredaj in ima vrteče pršilne ročice, skozi katere voda prši po vsej notranjosti stroja. Izdelek je bil znan pod imenom »G 10«. Mielejeve modele so že od vsega začetka poimenovali po začetnicah nemškega imena za posamezne produktne skupine: W = »Waschvollautomat«, T = »Trockner«, G = »Geschirrspüler«, S = »Staubsauger« … Zaprli so svojo lesno proizvodnjo, ki je pomagala prebroditi vojne čase in obdobje lesenih Mielejevih izdelkov je bilo končano. Miele se drži preizkušenega recepta »Immer besser« – vedno boljši. Tako je bil po letu 1964 na preizkušnji dizajn v produktni sku- petek • 26. avgusta 2011• št. 61 vrhunskih gospodinjskih aparatov II. del pini sesalnikov. Sesalnike so ponujali v več barvah, pojavijo se odstranljive ščetke za tla in počasi tudi drugi nastavki. Leta 1971 je bil javnosti predstavljen sesalnik DeLuxe kvadratne oblike in prvikrat s teleskopsko cevjo. Kasneje Miele prvi na trgu predstavi posebno obdelavo zunanjosti sesalnika, ki je lakirana in prijetnejša na otip. Leta 1993 dodajo osnovnemu filtru ogleni filter in filter HEPA. Leta 1966 je bil evropskemu trgu prvič predstavljen sušilni stroj »T 460« z elektronskimi senzorji sušenja. V tem času podjetje Miele s pomivalnimi stroji za dezinfekcijo steklovine vstopi tudi v segment profesionalne uporabe v laboratorijih. Proti letu 1970 je podjetje Miele proizvajalec in opremljevalec celotne kuhinje za gospodinjske namene vključno s kuhinjskimi napami in štedilniki. V 90. letih je v ospredju uporabnost vseh gospodinjskih aparatov, recimo v sesalnike sta prvič vgrajena tridelni pribor in filter. V tem desetletju začnejo aparate »frizirati« z različnimi dodatki, kot so aluminijasti ročaji, gumbi … Postajajo tudi varčnejši pri porabi električne energije, vode, hkrati pa zmogljivejši. Leta 1988 predstavijo tretji, zgornji predal v pomivalnem stroju, kamor se vlaga jedilni pribor. Po letu 1984 je mogoče pomivalni stroj vgraditi v kuhinjo. V letu 1997 je pralnemu stroju Miele dodan program za nežno ravnanje z volno, t. i. program za ročno pranje volne. Leta 2001 patentirajo novo strukturo bobna: v obliki satovja z vmesnimi drobnimi luknjicami. Ta struktura omogoča, da se med steno bobna in perilom ustvari vodni film, po katerem perilo nežno drsi. S tem je zagotovljena nežna skrb za perilo, ki je optimalno zaščiteno in oprano ter hkrati obvarovano dlje časa. V istem letu pride na trg tudi prvi Mielejev pralni stroj s 1800 vrtljaji na minuto. V naslednjih letih v pralni in sušilni stroj dodajo Avtomatski program, ki olajša iskanje najprimernejšega programa, ko v boben vložite mešanico po barvi sortiranega bombažnega in mešanega perila. Leta 2004 je predstavljen model talnega sesalnika manjših dimenzij za manjše površine S4, leto za tem pa večja izvedba S5. V letu 2008 sledi model pokončnega sesalnika S7. Med vsemi izdelki, ki jih ponuja podjetje Miele, je treba posebej omeniti parno pečico, ki deluje po načelu uparjanja vode in obdela živilo na zdravju prijazen način. To živilo ohrani barvo, strukturo, obliko, okus. Parna pečica je postala posebno priljubljena v zadnjih dveh desetletjih, ko so se ljudje začeli bolj zavedati pomena zdrave hrane. Tako se nam lahko pridružite na parnih ustvarjalnicah in kuharskih tečajih ter se sami prepričate o posebnosti parnih pečic. Vse o njih pa najdete na naši spletni strani. Leta 2005 je vpeljano upravljanje aparata prek dotika s prsti, t. i. »touch komunikacija«. V obdobju 2009/2010 sta recesija in kriza v podružnici Miele Slovenija pokazali nekaj zob, matičnega podjetja pa nista prizadeli. Čeprav je kakšno podjetje prestavilo svojo proizvodnjo v kraje s cenejšo delovno silo, podjetje Miele to ohranja v Nemčiji, kjer ima devet tovarn. Po eno pa ima še na Češkem in v Avstriji. Sicer pa je podjetje Miele kot podružnica v Sloveniji navzoče že celih 11 let. Tako je Slovenija ena od skoraj 100 držav po vsem svetu, kjer ima Miele razpredeno svojo mrežo. V njih je skupaj zaposlenih okrog 16.500 ljudi. Danes podjetje Miele vodi že četrta generacija lastnikov, natančneje dr. Marcus Miele in dr. Reinhard Zinkann, ki sta svojo karierno pot začela zunaj podjetja Miele, kar je tudi Mielejeva praksa na tem področju. Prednosti Mielejevih aparatov se kažejo v tem, da se ti prilagajajo uporabnikovim željam in potrebam s posebnimi programi, osebnimi pomočniki, namigi in seveda osebnim pristopom v sodobnem razstavnem prostoru – galeriji Miele, kamor vas vabimo na obisk. Več informacij pa najdete tudi na www.miele.si. Vojka Podkrižnik Goličnik, Miele 31 Gurmanski užitki Moda Pravila oblačenja, ki jih ima v svojo gensko kodo vgrajena vsaka prava Parižanka Smo Slovenke kaj Parižanke, poznamo francosko modo, tudi tisto, ki je ni videti v modnih časopisih, kjer se v glavnem pojavljajo zveneča imena visoko cenjenih blagovnih znamk? Verjetno bolj slabo, bliže so nam sosedje Italijani, ki se s Francozi ves čas bojujejo za naslov najelegantneje oblečenih na svetu. Francoska moda je zanimiva, bolj ležerna kot italijanska, morda malo manj svetlikajoča se in bogata na prvi pogled. Želi biti inovativna, sproščena, a upoštevaje eleganco in estetiko. K ako se oblači prava Parižanka, je v svoji knjigi, že uspešnici z naslovom Parisian Chic (natisnjeni v francoski in angleški verziji v slovenski tiskarni Graphart v Trstu), opisala Ines de la Fressange, znana manekenka, Chane- lova muza, ženska, ki se je rodila v premožni francoski družini. Kot takrat netipična manekenka s svojo 180 centimetrov visoko deško postavo je bila odlična predstavnica francoskega šika in elegance. Iz knjige vejejo njena sproščenost, sposobnost improvizacije, elegantno preskakovanje postavljenih pravil in drzno poigravanje s kosi oblačil in dodatki. Prav takšne so tudi njene skice, ki osvežijo ta nadvse zanimivi stilski vodnik. NAVODILA ZA NAKUPOVANJE PO INES DE LA FRESSANGE KDAJ BOMO NOSILI KUPLJENA OBLAČILA Ko kupujete oblačila, se vprašajte: Bom to lahko nosila že jutri za v službo ali zvečer na predstavi? Če je odgovor ne, potem hitro zapustite trgovino. VPRAŠAJTE PRODAJALCE Večina prodajalcev pozna kolekcijo do podrobnosti, vprašajte jih za nasvet. Res je, da so tudi takšni, ki so samo za okras, predvsem pa se izogibajte tistim, ki vam želijo prodati najbolj prodajan kos 32 sezone. Parižanke sovražijo kupovati oblačila, ki jih nosijo že vsi drugi. MODA Spremljanje mode je nekaj, čemur se Parižanke izogibajo, ampak še vedno zelo dobro vedo, kaj je moderno, saj kupujejo zelo veliko modnih časopisov, pa pogosto tega ne priznajo. Trik je v tem, da mode ne spremljajo suženjsko. NE KUPUJTE UMETNIN Se vam je že kdaj zgodilo, da ste želeli kupiti kos, ki se vam je zdel lep, prekrasnih barv, z zanimivimi detajli? Všeč vam je bil kot kos, vendar ni bil del vašega sloga. Vedno pomislite, ali se bo oblačilo vključilo v vašo garderobo. Ni rečeno, da bo dobro narejen kos odlično videti tudi na vas. RAZDELITE FINANCE NA DVA DELA Kupujte kakovostne osnovne kose garderobe in zanimive cenejše kose, ki bodo osvežili vašo garderobo. Tudi z nižjimi stroški lahko dosežete čudovito podobo. petek • 26. avgusta 2011• št. 61 KAKO DO SPROŠČENEGA SLOGA PO INES DE LA FRESSANGE Za sproščen slog potrebujete veliko samozavesti in nasmeh. Z nasmehom lahko nosite skoraj vse, nas spodbuja Ines. Kombinirajte pulover iz kašmirja z večerno obleko. Bolero suknjiči in štole so kič in se jim izogibajte za vsako ceno. Čez rame raje ležerno zavežite mehak pulover. Kupujte v trgovini H & M na moškem oddelku. Kombinirajte visoko modo z ulično. Recimo čudovito krojene hlače s tanko bombažno majico, mlajše morda celo majico z napisi. Nosite parko čez obleko iz tanke, mehko padajoče tkanine. Uporabljajte dva šala, drugega čez drugega, prav tako tudi dve majici, dva pasova, celo dva suknjiča. Kombinirajte drzen dodatek z ultra enostavno silhueto. Parižanke občudujejo obdobje Jackie Onassis, ko je nosila bele hlače, črno majico in zelo velika sončna očala. Kombinirajte star kavbojski suknjič s svileno bluzo. Ne trudite se, da bi bila vaša podoba preveč popolna, to je popolnoma nemoderno. Ko se naveličate nekega kosa obleke, ga pobarvajte v temno modro barvo, tako ga boste osvežili in morda našli novo kombinacijo. Če so vam prijatelji prinesli srajco iz Indije, jo nosite pod puloverjem in si nadenite bisere. Nosite črn žametni jahalni suknjič – nekaj številk premajhen. Poiščite stare moške šale in jih kombinirajte s čimerkoli. Nosite sinovo srajco s push-up nedrčkom – tako da se vidi. Zavežite suknjič z dolgim moškim pasom in ga ne zapnite, temveč zavozlajte. Nosite dokolenke iz kašmirja vseh barv. Zavihajte rokave bombažne bluze čez pulover. 33 Moda Gurmanski užitki INES DE LA FRESSANGE ŽE V UVODU RAZKRIJE, KAKO OSVOJITI GENSKO KODO PRAVE PARIŽANKE. KOMPLETI SO PRETEKLOST Ines pravi, da je pretirano usklajevanje oblačil že kriminalno dejanje. Bistveno je, da se naučite, kako kombinirati različne blagovne znamke. Ta nasvet nas lahko tudi zavede, saj je zelo pomembno, da ne kupimo samo enega kosa, ampak ustvarimo kombinacijo oblačil. Kupovanje posameznih kosov si lahko privoščijo samo tiste (zelo redke), ki imajo že usklajeno garderobo in natanko vedo, kako bodo ta kos kombinirale. KOMBINIRANJE DRAŽJIH IN CENEJŠIH KOSOV Pametno kombiniranje dražjih kosov s cenejšimi blagovnimi znamkami je ključno, če želite pridobiti gensko kodo prave Parižanke. Po mojem smo Slovenke že hibridne nakupovalke, to so nam omogočile globalne blagovne znamke, ki ponujajo zanimivo modo po zelo dostopnih cenah. Pomembno je, da so osnovni kosi naše garderobe kakovostnejši. Ines svetuje, da cenejša in zanimiva oblačila kombinirate denimo s It torbico ali kultno torbico. Še pojasnilo: izraz »It bag« se uporablja za kultne torbice, ki so presežek v oblikovanju in izbiri materialov ter so pogosto povezane s slavnimi ženskami, ki jih nosijo. V knjigi Obleka – kaj, kdaj, kako boste našli 12 izbranih kultnih torbic. BYE-BYE BLING Prava Parižanka se ne sveti kot novoletna jelka. Ne uporablja veliko nakita in tudi ne preveč svetlikajočega. Izogiba se svetlikajočim napisom na oblačilih, ne nakupuje zaradi nakupovanja samega ali da bi se pokazala pred drugimi. Njen 34 cilj je kakovostna in šik podoba. Njena definicija luksuza je blagovna znamka, ki zagotavlja dober okus. Tudi sama se strinjam, da prihranimo precej časa, če smo odkrili blagovno znamko, katere kroji in slog nam ustrezajo. Laže spremljamo novosti, prodajalci nas poznajo in nas obveščajo ali nam morda lahko ponudijo še dodatne storitve – zanimive kose rezervirajo in nas o tem obvestijo, poznajo našo garderobo in nam svetujejo. RAZISKOVANJE Parižanke rade raziskujejo nove blagovne znamke. Rade imajo kreativna oblačila in dostopne cene. Njihova garderoba je pametna kombinacija poceni oblačil, zanimivih počitniških nakupov in ugodnih nakupov luksuznih kosov. Tudi veliko Slovenk nakupuje na potovanjih. Običajno so to odlični nakupi, saj smo takrat sproščeni, neobremenjeni in imamo več časa. Premalo pa raziskujemo doma, slovenske blagovne znamke mladih modnih oblikovalcev združujejo kreativnost in kakovost. NOSI OBLAČILA, V KATERIH SE DOBRO POČUTIŠ Parižanka se nikoli ne pritožuje nad prekratkim krilom, preozko obleko ali čevlji s previsokimi petami. Počutiti se dobro v oblačilih je skrivnost dobrega sloga. Parižanka pozna obliko postave, kroje, ki ji pristajajo, barve, ki se ujemajo z njeno naravno obarvanostjo, in kaj ustreza njenemu načinu življenja. Če se ne počutite dobro v ozko oprijetih kavbojkah, visokih petah in oprijetem puloverju, vam Ines svetuje, da greste domov in se preoblečete. Treba je poudariti, da imajo Parižanke tradicijo, kultura oblačenja je del njihovega življenja, v tem so bile vzgajane, mi pa se moramo še marsikaj naučiti. Oblika postave, barve, usklajevanje, iskanje estetike oblačenja nam še ni v krvi. S pomočjo svetovalcev lahko v kratkem času dobite kakovostne informacije za hitrejšo posvojitev genske kode Parižanke. PARIŽANKE NIMAJO MODNIH IKON Parižanka želi biti samosvoja ikona mode in obožuje izrazit slog svoje prijateljice. Njen idol ni znan. Kot veliko oblikovalcev dobi največ navdihov na ulici. Pozor! Posnemanje sloga oblačenja nas lahko zavede, da ne izhajamo iz sebe oziroma svojih naravnih danosti in tako ne oblikujemo sloga, ki bi ustrezal načinu našega življenja. Dobro je, da ločimo med posnemanjem – kopiranjem in inspiracijo. MODRA IN ČRNA Šele Ives Saint Laurent nam je dal dovoljenje za kombiniranje črne in modre. Danes je to ena izmed ključnih kombinacij za elegantno podobo. Moda se spreminja, prav tako tudi pravila, kršite jih, nam svetuje Ines. Še moje pojasnilo. Kombinacija črne in modre je vrhunska, če ima modra v sebi kapljico črne. Prav tako se s črno odlično kombinira rahlo zastrta svetlo modra. Zanimivo, da veliko Slovencev meni, da ne smemo kombinirati črne in rjave. To vsekakor ne drži, je pa res, da to ni najbolj sveža in vesela barvna kombinacija. »Parižanka je zmes rokerice in nekdanje buržujke.« Ines de la Fressange Lea Pisani, Kultura oblačenja petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Namig Za lep in trendovsko urejen videz na premični predel veke kar s prstnimi blazinicami nanesite enobarvno senčilo v rjavo opečnati kombinaciji. Prehode s čopičem zabrišite. V zunanje kotičke očesa nanesite temno rjavo mehko črtalo in ga zabrišite. Z maskaro se poigrajte in ustvarite bogat volumen. Ustnice poudarite s šminko v odtenku maline – prav tako jo nanesite s prstnimi blazinicami. Da boste popolni, poskrbite še za nohte, ki so lahko v neobičajnih barvnih odtenkih – od prefinjeno smaragdno zelenega do modrega. Za piko na i pa namesto dišave uporabite parfumski losjon za telo in dezodorant v pršilu, ki vas bosta odela v trendovski videz in diskreten vonj. Foto: arhiv Max Factor Jesen prinaša smaragdne odtenke Poletje se poslavlja in čokoladno obarvana polt se bo počasi prelila v belo čokolado. Vse več žensk me prosi za nasvet, kako jo ohraniti, da bo trajala in trajala. Vedno poudarjam, da je treba biti v skladu z naravo, včasih pa nekatera pravila lahko malce prekršimo. Nekaj nasvetov, kako ohraniti poletni ton in ga združiti z jesenskimi modnimi trendi ličenja. K ako ohraniti zagorel videz? Pomembno je, da kožo negujemo kot običajno, v teh popoletnih dneh pa še bolj poskrbimo za intenzivno vlaženje in jo nahranimo, uporabimo tonik serum, kremo in masko za obraz. Da odstranimo odmrle celice, ki jih je ob sončenju še več, si pomagamo z nežnim pilingom. Polt bo tako sijoča in napeta. Za tiste dame, ki imajo težave s pigmentnimi madeži – ti na soncu še bolj pridejo do izraza –, svetujem uporabo antioksidantov, kot je vitamin C. Po vsem obrazu nanesemo lahko in vlažilno tekočo podlago, korektor izpustimo; če imamo izredno mastno kožo, ga nanesemo samo na veke. Suhe pudre v prahu uporabimo le na vekah in predelu okoli oči. S tem preprečimo nabiranje senčila v očesni veki. Na preostalem delu na obrazu uporabimo bronzer v nežnem čokoladnem odtenku z dodatki leska. Polt mora biti sijoča, ne mat. Ustvariti moramo zdrav videz. Lička obarvajte v nežno rožnatih ali mareličnih odtenkih, s tem nemudoma ustvarite mladostnejšo polt, uporabite kremno rdečilo, ki bo ustvarilo še dodaten lesk. Trendi jesen/zima 2011 Letošnjo jesen/zimo si bomo oči ličile s smaragdno zelenimi odtenki pa vse do klasično rja- vih in opečnatih kombinacij. Modni bodo tudi pudrasto vintage odtenki zelene, rožnate, vijolične in modre. Trepalnice so še vedno bogato poudarjene ali pa zelo nežno naravno obarvane. Šminka na ustnicah je natančno nanesena, posebno če uporabimo intenzivne žametne rdečkaste odtenke šminke. Nasprotno, natur in odtenke maline nanesite na ustnice bolj »površno«, s prstnimi blazinicami, le toliko, da ustnice obarvate. Seveda je vse odvisno od vašega stila. Trende vedno prilagodite sebi. Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor 35 Gurmanski užitki Turizem Foto: Hotel Lone Prvi dizajnerski hotel v regiji Rovinj in Istra sta bila od nekdaj nepogrešljiva destinacija za vse tiste, ki si želijo dobre zabave, kulturnih dogodkov in sproščanja na plaži, nedavno tega pa sta postala tudi nova destinacija za ljubitelje vrhunske arhitekture in dizajna. V Rovinju so letos poleti odprli Maistrin hotel Lone, ki je prvi dizajnerski hotel v regiji in član mednarodne lifestyle blagovne znamke. V njegovo gradnjo so bili vključeni vodilni hrvaški kreativci iz arhitekturnega studia 3LHD pod vodstvom arhitekta Silvija Novaka, medtem ko so pri urejanju interierja in oblikovanju vizualne identitete sodelovali vodilni mladi hrvaški dizajnerji in umetniki. Zunanjost spominja na luksuzno križarko Dizajnerska identiteta hotela je opazna že v njegovem zunanjem videzu – ta zelo spominja na luksuzno križarko, ki se je namestila med hoteloma Monte Mulini in Eden, ob stoletnem park gozdu Zlatni rt in zalivu Lone, po katerem je hotel tudi dobil ime. 36 Ravno ta privlačna lokacija, na katero je umeščen hotel, je del likovnega elementa interierja. Namesto zidov so namreč postavljene velike steklene stene, da bi se tako v koncept zgradbe kar najbolje vključila klima in posebna pokrajina, hkrati pa tudi zgradba v okolico. Prepoznaven del tega dizajnerskega hotela je tudi osrednji, pet nadstropij visok atrij, okoli katerega so načrtovane vse javne vsebine hotela – vhodna avla, dve restavraciji za odlične večerje, tematski bari in podobno. Stilsko urejena notranjost Z enako pozornostjo do podrobnosti in stilom je bilo urejenih tudi 248 namestitvenih enot, iz katerih se odpira pogled na morje in gozdni park. Balkoni nekaterih enot so oblikovani v intimne masažne kadi z učinkom neskončnega bazena, medtem ko so v preostalih sobah na balkonih izmenično postavljena zatemnjena ogledala, ki odsevajo svetlobo in sliko mediteranskega rastlinja, tako da te sežejo v globino interierja in sobe napolnijo z vsem, kar najdemo v zunanjem okolju. Največji hotelski luksuz se razteza v 129 kvadratnih metrih velikem predsedniškem apartmaju z masažno kadjo in prostorom za sončenje na balkonu ter pogledom na zaliv. Dodatna ponudba Gostom hotela so na voljo tudi nočni klub bar Lone, ki bo poleg jazz koncertov organiziral tudi druge vrste glasbenih in kulturnih dogodkov, otroški klub, center zdravja in dobrega počutja na 1.700 kvadratnih metrih ter deset večnamenskih dvoran, od katerih ima največja kar 650 mest. petek • 26. avgusta 2011• št. 61 37 Gurmanski užitki Turizem Ob Donavi je raj za kolesarje Za kolesarje je ob Donavi odlično poskrbljeno, še posebno v Nemčiji in Avstriji. Na označenih kolesarskih poteh je mogoče srečati tako malčke na poganjalčkih kot babice in dedke. Najzahtevnejše je kolesarjenje po etapah z vso prtljago. Z ženo sva se odločila za manj zahtevno različico. B uteljka vina grüner veltliner pridelovalca Domän Vachau iz Spodnje Avstrije je bila že skoraj prazna. Bilo je po kosilu, s prijatelji pa smo se pogovarjali o načrtih za dopust. »Z ženo bova letos končno odšla na kolesarjenje ob Donavi, o čemer sanjava že zadnjih pet let,« sem dejal. »In kam se bosta odpravila?« je zanimalo prijatelje. »Ne veva še,« sva odvrnila. »Pa pojdita v dolino Vachau. Poleg odličnega vina so tam zanimiva mesteca Krems, Melk in Dürnstein, pa še do Dunaja ni daleč!« Rečeno – storjeno. Prvi cilj je bil Melk, v katerem stoji največji avstrijski benediktinski baročni samostan, ki mu je (skupaj z dolino Vachau) revija National Geographic Traveler magazine leta 2008 podelila oznako »najboljša zgodovinska destinacija«. 38 Med kolesarjenjem imaš občutek, kot da te še vedno spremljajo graščak in njegovo osebje. petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Dolina Vachau ob Donavi je znana predvsem po vinogradih in odličnem svežem vinu znamke grüner veltliner. preden se bova odločila za postavitev šotora. Začela sva s kampom Donaucamping v naselju Emmersdorf na levem bregu Donave. Prostora je bilo dovolj, sence tudi. Kamp je v neposredni bližini kolesarske poti in – na žalost – precej prometne ceste. Sanitarnemu objektu se je videlo, da ni bil zgrajen pred kratkim, seveda pa ni bil tako star kot bližnji samostan v Melku, ki sva ga lahko občudovala kar iz kampa. Sicer pa je bilo kar čisto, tako da sva mu dala pozitivno oceno. Prvo presenečenje – marelice Samostan (www.stiftmelk.at) z več kot tisočletno zgodovino so renovirali dobrih 30 let in ga leta 2006 predstavili v vsem sijaju. Danes je v njem poleg turističnih, kulturnih in pastoralnih dejavnosti še benediktinska srednja šola, ki jo obiskuje skoraj tisoč otrok. Samostan Melk je bil že konec prvega tisočletja pomemben kulturni in pastoralni center v Avstriji in je to še zdaj. Iskanje kampa Ogled samostana ni bil prvi na seznamu najinih opravkov. Najprej sva morala poiskati primeren kamp. Pri tem sva si pomagala s knjižico Danube Bike Trail, ki opisuje kolesarjenje ob Donavi z osnovnimi informacijami in zemljevidi od nemškega Passaua do slovaške Bratislave. Knjižica je razdeljena na 17 strani v priročnem formatu, primernem za torbico na krmilu kolesa. V njej so bili med Melkom in Kremsom na razdalji 35 kilometrov označeni štirje kampi. Odločila sva se, da si bova ogledala vse štiri, Ker so preostali kampi na desnem bregu Donave, sva ponovno prečkala most in se po prijetni lokalni cesti podala proti Kremsu. Kmalu sva ugotovila, da dolina Vachau ni znana le po vinogradih, ampak tudi po marelicah. Obtežene veje, polne oranžnih sadežev, so naju spremljale na vsakem metru poti. Če bi pobrala samo tisto, kar je ležalo na tleh, bi zagotovo napolnila želodce vseh naseljencev Donaucampinga v Emmersdorfu. Da ne gre le za ljubiteljsko pridelovanje marelic, naju je kmalu opozoril prometni znak z napisom, da je treba naslednjih deset kilometrov voziti previdno, ker okoliški prebivalci od sedmih zjutraj do sedmih zvečer ob cesti prodajajo sadje. In res – vsakih sto metrov je bil ob cesti kak zabojček z marelicami in vabil k nakupu. Ponekod sploh ni bilo nobenega prodajalca. Napisali so le, kakšna je cena in zraven marelic postavili »šparovček«. Seveda niso prodajali le marelic, za katere je bilo treba odšteti od dveh do treh evrov za kilogram. Naprodaj so bili marelični sokovi, likerji in žganje, v gostilnah pa so bili na prvem mestu marelični cmoki in palačinke z marelično marmelado. Da bi bila »marelična mera« polna, sva v Kremsu naletela še na prireditev »Marillenfest«, kjer so obiskovalci ob zvokih lokalnih godb na pihala uživali ob številnih izdelkih iz marelic. Z ženo sva se odločila, da bova kupila kak kozarec marelične marmelade, vendar sva ugotovila, da je njena boljša, in sva ostala le pri sadju in žganju. Oboje je bilo odlično. S preostalimi tremi kampi nisva imela sreče. Dva sta bila polna, tretji pa je bil le streljaj oddaljen od središča Kremsa in »Marillenfesta«, zato sva se vrnila v Emmersdorf, našla prijeten prostor pod drevesi in začela jemati kramo iz avta. Kam sva prišla? Tisti, ki so že bili v kampu, so naju prijazno pozdravljali. Midva sva se prijazno nasmihala nazaj, zdelo se nama je pa malce čudno, ker je bilo veliko mimoidočih temnopoltih. Ko je šotor že stal, sva začela gledati, kako ga bova obrnila in kje bo vhod. Nekaj metrov stran je skupina temnopoltih pripravljala žar in je zakurila ogenj, ki se je kadil v najin šotor. Ko sva jih opazovala, sva ugotovila, da je žar postavljen precej daleč od njihovih prikolic. In ko sva si – že malce nejevoljna – ogledovala njihove prikolice, sva ugotovila, da je pred vsako parkiran kombi z nemškimi registrskimi tablicami, na vseh pa sta bili prvi dve črki BM. Bilo jih je šest ali sedem in kar naenkrat sva se počutila kot v nekakšnem getu. Kamorkoli sva se ozrla, so bili samo ti »Nemci«, ki so se včasih pogovarjali po nemško, včasih pa po arabsko. Na hitro sva do konca postavila šotor in se s kolesom odpeljala v Melk. Bilo je že pozno sobotno popoldne, midva pa sva hotela najti še kakšno odprto trgovino, da bi si kupila kruh za večerjo. Seveda so bile že vse trgovine zaprte, sva pa k sreči našla bencinski servis, kjer so imeli naprodaj še nekaj kruha. Skorajda se je že mračilo, ko sva prišla nazaj v kamp. Večina najinih temnopoltih »sokamperjev« je bila še vedno zbrana okrog žara. Bili so precej glasni in veseli, midva pa lačna kot volka. Na mizo sva dala kruh in začela rezati paradižnik in papriko, medtem pa naju je ogovoril nekdo od Nemcev. Mislila sva, da naju pozdravlja in nama želi dober tek, zato sva odzdravila nazaj. Vendar ni šlo samo za pozdrav. Starejši gospod nama je prinesel štiri kose mesa z žara, češ, mi smo se že najedli, vidva pa sta očitno lačna. Nadvse prijetno presenečena sva se jim lepo zahvalila in si napolnila želodčke. Skupaj 200 kilometrov Zbudila sva se v prekrasno nedeljsko jutro in se odločila, da s kolesi narediva enak krog kot prejšnji dan z avtom – torej dobrih 70 kilometrov. Hitro sva se prepričala, da gre res za kolesarski raj. Kilometri in kilometri stez, rezerviranih samo za kolesarje (ponekod tudi za pešce), z avti pa se srečuješ le v naseljih, kjer je omejitev največkrat 30 kilometrov na uro. Ob poti so brezštevilne okrepčevalnice (»radler 39 Turizem užitki Gurmanski KOLESARJENJE OB DONAVI Od izvira do izliva teče Donava skozi Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo in Ukrajino, pri čemer opravi 2.875 kilometrov dolgo pot. Najbolj urejene poti za kolesarje so v Nemčiji (595 kilometrov) in Avstriji (340 kilometrov). Na internetu je objavljenih veliko informacij o kolesarjenju ob Donavi, najbolje pa je, da v iskalnik vpišete »Donauradweg« ali »Danube Bike Trail«. Kolesarite lahko sami ali organizirano (teden dni na osebo stane od 350 evrov naprej), v Nemčiji pa organizirajo tudi prevoz prtljage (www.donau-radweg.info). Za prvi kos plačate 13 evrov na dan, za vsakega nadaljnjega pa dva evra. tanken«), možno je natočiti pitno vodo, vse je odlično označeno – občasno tudi razdalje do naslednjega večjega mesta. Med mostovoma v Melku in Kremsu je 35 kilometrov, zato med njima plujejo tudi trije splavi, ki vozijo ves dan, njihova zmogljivost pa je šest vozil in približno 50 oseb. Na voljo so tudi številna prenočišča, najcenejše dvoposteljne sobe s Organizirana plovba po Donavi privablja veliko turistov. 40 tušem in zajtrkom pa so na voljo za 25 evrov na osebo. V naslednjih dveh dneh sva kljub malce slabšemu vremenu prevozila še okrog 70 kilometrov, potem pa sva se preselila v Donaupark camping v Klosterneuburg, ki je že predmestje Dunaja. Od kampa do Štefanove cerkve v središču Dunaja sva imela dobrih 15 kilometrov – seve- Na levi strani Donave med Melkom in Kremsom je cela vrsta majhnih, starih in prijetnih mestec. da po kolesarski stezi. Dež, nizke temperature in močan veter so naju pregnali domov prej, kot sva načrtovala, a se bova ob Donavo prav gotovo še vrnila – tako kot številni kolesarji, ki sva jih srečala na in ob poti. Igor Drakulič Foto: Nataša Drakulič Pevc petek • 26. avgusta 2011• št. 61 Tam, kjer je božič vse leto Bamberg je eno najlepših srednjeveških mest Nemčije, kjer očesu ne uide tipična arhitektura starega mestnega središča, ki jo je Unesco razglasil za svetovno kulturno dediščino. Sodobne butične trgovine se prijetno umeščene med starodavne in lepo prenovljene hiše in ulice, ki so bile nekdaj močno stičišče nemške in slovanske kulture. Ena od lepših popestritev zimskih mesecev tukaj je, ko Bamberg postane mesto jaslic – Krippenstadt. Mesto na Romantični cesti Da bi po drugi svetovni vojni na Bavarskem ponovno obudili turizem, so leta 1950 ob tako imenovani Romantični cesti povezali 20 starodavnih južnonemških krajev, bogatih z zgodo- vino, umetnostjo, kulturo in kulinariko. V njih dobite občutek, da ste zavrteli časovni stroj nazaj in se vrnili v srednji vek. Tako mesto je tudi Rothenburg, kjer vsak kamen pripoveduje zgodbe o kraljih in cesarjih, o skrivnostih in čarovnijah srednjega veka. Ena najbolj obiskanih točk v mestu je cerkev sv. Jakoba z znanim oltarjem Svete krvi avtorja Tilmana Riemenschneiderja. Božič vse dni v letu Pestra ponudba kulturnih prireditev vabi k daljšemu postanku ob vsakem letnem času. Znana božična tržnica mesto spremeni v zimsko pravljico. Na velikih orglah redno gostijo soliste svetovnega razreda, uveljavljeni Taubertal-Festival pa vsako leto privabi na tisoče oboževalcev rock glasbe. Rothenburg zna svojo zgodovino predstaviti tudi skozi muzej kriminologije, ki velja za najpomembnejši muzej pravoznanstva v Nemčiji. Na potovanje skozi čas vas popelje tudi muzej igrač. Edinstveni svet božičnega muzeja in božične vasice svetovno znane ustvarjalke božičnih okraskov Käthe Wohlfahrt, ki stoji ob osrednjem trgu v Rothenburgu, bo nepozabno doživetje. Ogledate si lahko več tisoč božičnih okrasov in jih tudi kupite, pri tem pa vam ni treba hiteti; vasica in božični muzej sta namreč na ogled vseh 365 dni v letu. Vas prevzame utrip mesta? To morate videti! Ustavite se v skrivnostnih nemških mestih in si oglejte JWOI\MbOWLW^QV[SMbVIUMVQ\W[\Q>MLVW^[ZMLQˏʑ] pozornosti so muzeji in galerije, obenem pa ne boste mogli spregledati kulturne zgodovine, ki sega do koder [M˩M^IˏMWSW7JSWVK]UM[\VMOIXWPIRSW^IVRI[M XZMLIR\M^Z^M˩]VWʑVMOI˩Q^TRMVRI ʑQRQ" 8WʑQ\VQKM^6MUtravel www.germany. L e nekaj ur vožnje z avtomobilom je do nemške pokrajine Bavarska, kjer ob reki Tauber ležita mesti Bamberg in Rothenburg, ki ju zaradi njune prikupnosti imenujejo kar bisera Bavarske. Rothenburg Tourismus Ko je čas daljših poletnih počitnic mimo, v lepih jesenskih dneh spet postanejo zanimivi krajši nekajdnevni izleti v bližnje kraje. 41 Turizem Gurmanski užitki Turčije Evropi ne damo Po Turčiji smo prevozili dobrih tri tisoč kilometrov, si ogledali nekaj zanimivosti, se družili z domačini in od njih slišali, da Turčija ne potrebuje Evrope. Kvečjemu Evropa njo. K o prideš v Istanbul, je baklava slastno sladka v primerjavi s tistimi, ki jih pod tem imenom poskušajo prodati v nekaterih naših slaščičarnah. A ko se po potepanju po tej prostrani deželi spet vrneš na izhodiščno točko, je tudi istanbulska baklava v primerjavi s tistimi, ki so se ti nežno raztopile v ustih v baklavarnicah manjših krajev, le še bled spomin na to sladkobno bombo iz pistacij ali orehov oziroma lešnikov, prelitih z medom ali raztopino sladkorja. Turška radost Druga znamenita kulinarična specialiteta turškega sladkega življenja je ratluk oziroma v domačem jeziku lokum ali turška radost. Skuhana mešanica želeja in škroba z vmešanimi dateljni, orehi ali pistacijami in dodatkom žafrana, cimeta ali drugih slastnih okusov se čudovito raztopi v ustih, sladkoba pa divje zaseka v možgane. Sicer je turška hrana sočno raznolika, kot so raznolike njene pokrajine. Bolj proti jugu greš, bolj se čuti vpliv arabske kuhinje. Poleg znamenitega kebaba so turške jedi večinoma kombinacija sezonske zelenjave, riža in mesa. Sestavine se mešajo po recepturah balkanske, mediteranske, arabske, severnoafriške in azijske kuhinje oziroma kuhinj, kjer so z otomanskimi vojskami nekoč »plenili« tudi njihovi kuharji. Skupaj s sadjem vseh vrst, ki še ima okus po soncu in ne po komorah za dozorevanje, ponuja dovolj goriva za razigrano potepanje po državi, ki je skoraj 40-krat večja od Slovenije in ima skoraj 80 milijonov prebivalcev. Vožnja v stilu rodea Železniška mreža do glavnih mest je razmeroma dobro razvejena, vlaki pa so udobna in poceni oblika prevoza. Žal pa ne pokrivajo obale Egejskega in Sredozemskega morja, kjer je večina najbolj obiskanih poletnih počitniških krajev. Zato ljudje pogosto uporabljajo poceni prevoze s praviloma odličnimi avtobusi. Sodobne avtobusne postaje (Turki jim rečejo otogar) z zgledno urejeno infastrukturo in osebjem so praviloma daleč na obrobju mesta, pot do njih pa večkrat terja kar nekaj napora. Sodobna tripasovna avtocesta od Istanbula do glavnega mesta Ankare je zgrajena po nam znanih (zahodnjaških) merilih. Pri številnih preostalih širokih, večinoma dvopasovnih cestah pa sta najbolj osupljivi njihova praznina in »grobost«, ki je posledica precej poenostavljene gradnje. Najprej namreč dobesedno le odplužijo vrhnjo plast zemlje ter zlijejo na traso nekaj plasti asfalta. Zaradi neutrjenosti se tako cestišče kmalu začne posedati, nastanejo večje ali manjše udrtine, ki pošteno pretresejo vozilo in vozniku grozijo, da mu bodo izpulile volan iz rok. Verjetno zaradi manjše zdrsljivosti ob slabih vremenskih razmerah cestišče še na debelo polijejo s katranom in nanj posujejo pesek. Svetleči se katran po kolesnicah, kjer so gume že izpodrinile kamenje, daje precej nezanesljiv občutek stabilnosti vozila, pesek pa ustvarja nenehno spremljajoč hrup. Turki vozijo – preživetveno. Na dvosmerni cestah večinoma kar po sredini cestišča. Ob robu nabrani pesek ali kakšna večja udrtina namreč kaj rada avtomobil zvlečeta s ceste ali pa odtrgata kolo. Nenadne menjave voznega pasu so igra na srečo, smerokazi le dobrohotne sanje, nič nenavadnega pa ni, če se ti pol po ozkem odstavnem pasu, pol po tvojem voznem pasu nasproti pripelje tovornjak, avtomobil ali konjska vprega. Ponoči tudi brez luči. Sveta mesta Turško potepanje smo začeli z vožnjo iz Istanbula prek nepreglednih polj s sončnicami na polotoku Gallipoli, ki je močno povezan 42 petek • 26. avgusta 2011• št. 61 bolj znan kot kasnejši ustanovitelj sodobne Turčije Atatürk, neke noči v mlaki krvi videl odsev lune in zvezd ter tako dobil zamisel o zastavi. Enaka zgodba sicer govori tudi o turškem paši, ki je po zmagi nad krščanskimi vojskami na Kosovu leta 1448 oblikoval enako zastavo, potem ko je na bojnem polju v mlaki krvi videl odsev lune in zvezd … Brad Pitt razvija turizem z nastankom sodobne turške države. Tu so namreč vrata v morsko ožino Dardanele, ki omogočajo osvajalskim vojskam dostop do Istanbula; slednji je s svojim položajem na poti med Evropo in Azijo vedno imel pomembno vlogo. Zadnji neuspešni osvajalec je bil leta 1915 angleški politik Winston Churchill, ki je z zavezniki Francozi oblegal Gallipoli devet mesecev, da bi si utrl pot proti Rusiji. Bitka, v kateri je padlo 130 tisoč vojakov, je znana kot zadnja »gentlemanska« bitka v zgodovini. Po eni od številnih legend o nastanku turške zastave, ki jo ob šilcu rakije radi povedo ponosni domačini, je turški oficir Mustafa Kemal, Obisk kupčka neuglednih ruševin, ki naj bi predstavljale legendarno Trojo, je močno povečal film Troja z Bradom Pittom v glavni vlogi. Sicer so skromni ostanki mesta za površnega ljubitelja zgodovine izguba časa, saj nekaj sto kilometrov južneje denimo odlično ohranjeni antični ostanki v mestu Efez blizu Izmirja dodobra napolnijo dušo s predstavo, kako so živeli v daljni preteklosti. Pamukale, po turško Bombažni gradovi, so še ena romarska točka vsakega popotnika. Nekaj sto metrov belih apnenčastih teras s toplimi vrelci vabi k prijetni urici sprehoda in kopanja v naravnih apnenčastih bazenih. Sicer pa bi kraj v svojem dnevniku uvrstil v kategorijo »turistični nateg«, ki pa ga je kljub vsemu le treba odkljukati. 43 Turizem Cerkve in bivališča ter golobnjake v skalah so izklesali kristjani na begu pred muslimani v času med 4. in 11. stoletjem. Pomembno vlogo so tu opravili tudi golobi. Nekdanji prebivalci so jih gojili zato, da so z njihovimi jajci gnojili zemljo ter z zmesjo zemlje in beljaka ustvarjali ometno podlago za pisane freske v votlinskih cerkvah. Te so nato premazali še z zaščitno glazuro iz beljaka. Topli ljudje Na vožnji čez celinsko Turčijo, kjer se raztezajo nepregledna obdelana polja, na poti do znamenitih naseljenih votlin v dolini pokrajine Kapadokija, obiščemo mesto Konya s prekrasno mošejo in grobom svetovno znanega misleca in pesnika Mohameda Rumija, idejnega očeta reda znamenitih vrtečih se dervišev. Čeprav je živel v 13. stoletju, njegov muzej oziroma grob vsako leto še vedno obišče 1,5 milijona oboževalcev. In pri marsikomu je na obrazu videti debelo solzo. 44 Kapadokija zahteva vsaj dvodnevni postanek. Prijetne doline, kjer so vode in veter ustvarili znameniti vulkansko-skalnati gozd stolpičev raznih oblik, so kraj, kjer si ob prekrasnih pogledih razburljiv dan zlahka umiriš ob čaju in s tradicionalno turško vodno pipo. V vročem poletju je prijetno prespati v sobi enega izmed številnih hotelčkov v skalnih votlinah, kjer je temperatura vsaj deset stopinj nižja kot na planem, kjer se dviga tja proti 40 stopinjam. »Bi mi zamerili, če vam poskušam kaj prodati? Vam lahko pomagam porabiti nekaj denarja za nekaj, kar ne potrebujete? Gospod, ura je pol petih, to pa je čas, da si ogledate moje čudovite preproge,« bolj prijazno in šaljivo kot vsiljivo vabijo trgovci na vsakem turističnem vogalu, predvsem pa v nakupovalni meki na Kapali čaršiji, Velikem bazarju v Istanbulu, kjer se čas ustavi ob ponujenem čaju in neskončnem barantanju s pretkanimi trgovci. Turški ljudje so nevsiljivo prijazni in obdarjeni s humorjem. »To nam je v krvi, to nam zapoveduje vera,« so mi pravili. Njihovo prijazno obnašanje je samozavestno, nikakor turistično priliznjeno, na vsakem koraku kažejo svoj ponos – kot ljudje in kot državljani Turčije. »Vsega imamo dovolj, imamo svojo petek • 26. avgusta 2011• št. 61 tekstilno, avtomobilsko in elektronsko industrijo ter uspešno kmetijstvo. Zaradi pretoka plina in nafte skozi našo deželo smo energetsko neodvisni, smo gradbeni strokovnjaki. Proizvajamo več hrane, kot je porabimo. Skratka, smo ena redkih držav na svetu, ki je samozadostna. Če smo nekoč še razmišljali o potrebi po združitvi z EU, smo zdaj prepričani, da EU bolj potrebuje nas kot mi njo. Želijo si pač novega trga in predvsem, da jim odpremo azijske trge, kjer smo mi že zelo dobro umeščeni,« mi je pripovedoval v Avstraliji rojeni Turek Isa, ki se je po študiju in petletnem popotovanju po svetu namestil v majhnem mestu Selčuk nedaleč od Izmirja, kjer ima svoj penzion. EU je brez Alaha Ismail, prodajalec na Kapali čaršiji, razkrije še eno dimenzijo turškega odpora proti EU. »V EU ni Alaha. Brez njega pa življenje ni dobro. Pravzaprav nas niti ne marate, ker smo muslimani. Zahodna kultura uničuje človeka. Prinesla je računalnike in mobilne telefone, otroke to kvari, jih dela razuzdane. Turki smo čisto zadovoljni sami s seboj, imamo pa tudi vse, kar potrebujemo. EU nas ne zanima.« Na izletih med vikendi so kave zastonj, Pred odhodom iz Turčije nikakor ne smete izpustiti sproščujočega obiska hamama – tradicionalne turške parne kopeli, kjer vas dobro namilijo, vas z grobo krpo nežno podr- gnejo in nato zmasirajo. Leže na toplem kamnu zlahka pozabite na vsa nasprotja tega sveta. Besedilo in foto: Vlado Kadunec ker potujem 30 % ugodneje www.slo-zeleznice.si 45 Bralni kotiček Sebastian Barry: Skrito sporočilo Naj 10 knjig v slovenskih knjigarnah, julij 2011 Za odrasle Jože Pirjevec: Tito in tovariši Cankarjeva založba R. R. George Martin: Igra prestolov Mladinska knjiga Rhonda Byrne: Mož, Mladinska knjiga Stephane Hessel: Dvignite se! Založba Sanje R. R. George Martin: Spopad kraljev Mladinska knjiga Rhonda Byrne: Skrivnost Mladinska knjiga Kathryn Stockett: SluŽkinje Mladinska knjiga w M. Šurc, B. Zgaga: V imenu drŽave I. Založba Sanje Drago Jančar: l To noČ sem jo vide Založba Modrijan Louise L. Hay: Življenje je tvoje Iskanja Za otroke in mladino Richelle Mead: Zadnja žrtev Mladinska knjiga R oseanne McNulty je stara skoraj sto let, vendar jo čaka negotova usoda, kajti bolnišnico za duševno bolne, v kateri je preživela velik del življenja, naj bi zaprli. V nekaj tednih, v katerih čakajo, kaj se bo zgodilo, se pogosto pogovarja s psihiatrom, na katerega jo veže sicer previden, vendar tudi zaupljiv odnos, ki se začne poglabljati, ko psihiater žaluje za svojo umrlo ženo. Skozi dnevniške zapise se tako pred bralcem odpira pogled na Roseannino družino v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa tudi na družbo in zgodovinske okoliščine, ki so hkrati šokantne in ganljivo lepe. Roseannina zgodba se počasi spreminja v skrivno zgodovino Irske, polno grozljivih zlorab in ome- 46 jenosti, vendar kljub temu tudi ljubezni, strasti in upanja. Roman je prevedel Jure Potokar, spremno besedilo pa je napisala Jasna Vombek. Potem ko se mu je leta 2008 za las izmuznila Bookerjeva nagrada, se zdaj nagrade in navdušene ocene kritikov dobesedno lepijo na ta izjemni roman: irski pisatelj, pesnik in dramatik Sebastian Barry (1955) je za Skrito sporočilo prejel prestižne književne nagrade, kot so costa za roman in knjigo leta, spominska nagrada Jamesa Taita Blacka in irska književna nagrada. Vir: Založba Modrijan Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS Moira Butterfield: Vse moje skrivnosti Učila International Violeta Babič: vsako punco Stilski vodnik za tt Kle us Založba Rok Violeta Babič: punco Dnevnik za vsako Založba Rokus Klett J. K. Rowling: modrosti Harry PotTer - Kamen iga knj Mladinska Sue Hunter Jones: za princeske Ustvarjalna knjiga Učila International Sarah Delmenge: pri nas! Punce, tako gre to al tion rna Učila Inte J. K. Rowling: je smrti Harry Potter - Svetin Mladinska knjiga Severine Clochard: Hura za punce Tehniška založba Slovenije J. K. Rowling: skrivnosti Harry Potter - Dvorana iga knj ska Mladin petek • 26. avgusta 2011• št. 61 KULTURNI DOGODKI Piran, od 26. avgusta do 11. septembra Tartini festival Ljubljanski grad, do 31. avgusta dija 5. gledališki festival Kome pod zvezdami 2011 Breg, 27. avgusta Drugačna Noči v Stari Ljubljani 2011: fusion glasbe Slovenija – koncert etno in Cankarjev dom, 5. septembra Bled, od 1. do 4. septembra ed 2011 21. Okarina etno festival Bl Cankarjev dom, 5. septembra Sežana, od 1. do 30. septembra lenica 26. mednarodni festival Vi Maribor, od 1. do 11. septembra Festival Maribor 2011 t Festival Ljubljana – koncer opernih arij pe Festival Ljubljana – Giusep Verdi: Otello Križanke, 16. septembra The Dubliners, koncert Ljubljana, od 16. do 25. septembra festival Ex Ponto – 18. mednarodni cije sodobne gledališke produk Park Tivoli, do 1. oktobra ži Dragoljub Zamurović: Pejsa j Srbije – razstava fotografi Vir: STO 47 Zdravje Pot pod noge KOLEDAR DOGODKOV Mojstrana, 27. avgusta 2. alpski dan v Mojstrani Velenje, 28. avgusta 4. srednjeveški dan v Velenju Tržič, od 2. do 9. septembra 44. šuštarska nedelja Rateče, 11. septembra 32. srečanje na tromeji Kobarid, od 17. septembra do 2. oktobra Festival pohodništva 2011 Žiri, 18. septembra Pohod ob Rapalski meji Ribčev Laz, 18. septembra Kravji bal Turjak, 18. septembra Pohod po Trubarjevi rojstni fari Maribor, od 19. do 25. septembra Festival Stare trte Vir: STO 48 48 Po najjužnejši slovenski pešpoti V deželi, kjer ljudje še niso pozabili na gostoljubnost, si je vrezala svoj tok reka Kolpa. Ta zelena lepotica na skrajnem jugovzhodnem delu objema Slovenijo ter se vijugasto in prek neštetih slapov preliva vse od Osilnice do Metlike. Sto trinajst kilometrov njenega toka daje neomejeno možnosti za čolnarjenje in plavanje, kolesarske in pešpoti pa vas vodijo od zgodbe do zgodbe. Neokrnjena flora in favna reke in obrečnega sveta, vasice in živahno življenje z odprtimi rokami sprejmejo vsakega obiskovalca. T ako vas najjužnejša slovenska pešpot od Radencev do Damlja vodi ob topli in čisti reki Kolpi. Slikovita pokrajina, skozi katero vas pelje, leži v osrčju Krajinskega parka Kolpa. Označena 12 kilometrov dolga pot je nezahtevna in kot takšna primerna za vse generacije. Začnete jo v Radencih, kjer si lahko ogledate cerkvico sv. Marije Magdalenske z značilnim zvonikom na preslico in poslikavami, ter jo nadaljujete prek Dolenjih Radencev neposredno ob reki Kolpi. Osvežite se v izviru Trpotec, ki mu domačini pripisujejo čarobno moč večne mladosti. Številni jezovi, na katerih je močna voda nekoč gnala mlinska kolesa, so še vedno ohranjeni. V Bregu si takšen mlin lahko tudi ogledate. Nedaleč stran leži kraška jama Kobiljača, ki je s svojimi 360 metri najdaljša jama ob reki. V Kolpi lahko opazujete številne ribe, ob reki pa spoznavate pestro življenje obvodnega gozdu. Vas Kot, skozi katero greste, je najjužnejša točka Slovenije, pot pa končate v vasici Damelj, kjer je, tako kot v Radencih, urejeno kopališče in prostor za kampiranje. Slikovita najjužnejša slovenska pešpot pa je le delček destinacije reka Kolpa, ki je lani prejela laskavi naslov Evropska destinacija odličnosti. Dostop: Iz smeri Kočevja: Kočevje–Fara–Prelesje–Radenci Iz smeri Novo mesto: Novo mesto–Črnomelj–Stari trg–Radenci Vir: RIC Bela krajina Foto: Dunja Wedam (arhiv STO), Robert Glazer (arhiv: RIC Bela krajina) CLUB. Naš najboljši. MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
