Status policijskih šefov - Združenje policijskih šefov Slovenije

8.5.2013
ZDRUŽENJE
POLICIJSKIH
ŠEFOV
SLOVENIJE
Status policijskih šefov
Tacen - prispevki okrogle mize
Uredil: mag. Srečko Felix Krope
Stran 1
VSEBINA
Tomislav Habulin
POZDRAVNI
GOVOR
IN
PREDSTAVITEV
PROBLEMOV
Mag. Tatjana Bobnar
Dr. Jurij Ferme
POGLEDI NA STANJE V KRIMINALISTIČNI POLICIJI
Dr. Gregor Virant
2
Tomislav Habulin
Predsednik ZPŠ
POZDRAVNI GOVOR IN PREDSTAVITEV PROBLEMOV
Spoštovani gospod minister za notranje zadeve in javno upravo dr. Gregor Virant,
spoštovani gospod generalni direktor policije Stanislav Veniger, spoštovani policijski
šefi, spoštovani predsednik Društva kriminalistov Slovenije Jakob Demšar,
spoštovani predstavniki medijev.
Združenje policijskih šefov Slovenije danes organizira okroglo mizo Status policijskih
šefov, pri čemer velika udeležba sama po sebi kaše na pomembno temo, ki jo bomo
obravnavali.
Leta 2008 se je v sklopu sistema javnih uslužbencev uvedel nov plačni sistem s
prevedbo starih količnikov v plačne razrede. Ob prehodu na nov plačni sistem sta
oba policijska sindikata v pogajanjih dosegla realno zvišanje plač za policiste za
približno 2,5 plačna razreda oziroma iz 19 v 21 plačni razred. Policijski šefi od
pomočnika komandirja navzgor smo takrat realno pridobili samo izravnavo do prvega
plačnega razreda navzgor. Torej formalno gledano nismo pridobili skoraj ničesar.
Vse od takrat policijski šefi ugotavljamo, da je prehod na nov plačni sistem dejansko
plače policistov približal šefom. V procesih pogajanj v zvezi Zakona o uravnoteženju
javnih financ sem sam na povabilo Sindikata policistov Slovenije sodeloval kot
zunanji strokovni sodelavec za pripravo pogajalskih izhodišč v zvezi prevoznih
stroškov. Moram poudariti, da je bila moja izkušnja glede sodelovanja s sindikatom
korektna. Sem pa prvič neposredno spoznal, da se sindikat v bistvu boril le za svoje
člane, kar je po svoje povsem legitimno. Ko je v procesu pogajanj sindikat s pogajalci
na določeni točki dosegel neko načelno soglasje, je kasneje skoraj vedno podal
alternativni predlog, ki je nekako predvideval varianto, da naj policijskim šefom
vzamejo nekoliko več in pridobljeno razliko zmanjšajo pri policistih. Ko sem ugotovil,
da je to vzorec razmišljanja sem se začel spraševati, zakaj smo v očeh sindikatov
policijski šefi krivi za stanje, da je takšno kot je. Ko sem nekega sindikalista na enih
izmed srečanj neposredno vprašal, zakaj je potrebno pogajalska izhodišča oz.
strategijo graditi na tem, da je treba šefom vzeti več kot drugim, mi je enostavno
odgovoril, da je treba vzeti tam, ko je. Žal se z njim enostavno nisem mogel strinjati.
3
V procesu pogajanj se je večkrat medijsko s strani sindikata izpostavljal primer
višjega policijskega inšpektorja v 40 plačnem razredu iz Policijske akademije, ki
ničesar oz. skoraj ničesar ne dela za preko 2.200 € bruto plače. Ker se je omenjeni
primer velikokrat ponavljal v izjavah sindikalistov v medijih, so ga ljudje razumeli kot
vzorčen primer, da so policijski šefi predobro plačani in da nič ne delajo. Te pavšalne
ocene sem slišal od ljudi v svoji okolici v času pogajanj o Zakonu o uravnoteženju
javnih financ. Ko sem tem ljudem poskušal pojasniti, da gre v bistvu za nesramno in
populistično interpretacijo, mi tega nikakor ni uspelo, saj je bilo njihovo mnenje že
oblikovano v skladu z nameni tistih, ki so informacijo plasirali v javnost.
Če nekako špekuliram bi rekel, da se načeloma strinjam ugotovitvijo, da je delavec v
40 plačnem razredu dejansko preveč plačan, če nič ne dela. Če pa ta uslužbenec
dela, za kar je zaposlen, usposobljen in ima ustrezne izkušnje, pa je zelo verjetno
premalo plačan, kot verjetno velja policista v 21 planem razredu. Če je torej problem
v tem, da delavec nič ne dela, je to odgovornost vodstva, da mu dodeli ustrezno
delo. V tem času se je ogromno govorilo tudi o tako imenovanem prisilnem
upokojevanju.
Ko
so
sindikati
interpretirali
omenjene
določbe
Zakona
o
uravnoteženju javnih financ, jih je bilo razumeti tako, da je potrebno vse šefe takoj
prisilno upokojiti, navadne delavce pa pustiti, da delajo tako dolgo, kot to želijo.
V slovenski policiji v zadnjem obdobju poteka več različnih procesov, ki sledijo vsak
po svoje sledi cilju racionalizacije (Libra, Kaskada, ipd.). V kar nekaj razgovorih s
sindikatoma sem ugotovi njihovo načelno stališče, da je treba policijske šefe takoj
počistiti, jim odvzeti nazive in delovna mesta in jih poslati nazaj na ceste delat
policijsko delo, saj je to njihov osnovni poklic. Nikakor se ne morem znebiti občutka,
da gre pri vsem skupaj enostavno za populizem. Ko sem enemu izmed sindikalistov
povedal, da pravilo, da lahko delavcu iz poslovnih razlogov odvzameš uradniški naziv
ne more veljati samo za policijske šefe, temveč za vse policiste, se ideja sama po
sebi ni več zdela tako obetajoča.
Ob koncu lanskega leta in začetku tega leta se je v zgodovini slovenske policije prvič
zgodil organiziran in neposreden napad na policiste, saj je bilo potrebno vzpostavljati
javni red in mir na nasilnih demonstracijah. Tukaj je potrebno še posebej poudariti to,
kar nekateri zavestno pozabljajo, da so najzahtevnejše odločitve sprejemali
ter
4
naloge na terenu neposredno organizirali, vodili in izvajali policijski šefi tako v
uniformirani kot kriminalistični policiji. V času demonstracij, ko so policisti strokovno,
zakonito in profesionalno izvajali verjetno najzahtevnejše naloge policije v
mirnodobnem času in uporabili najhujša prisilna sredstva proti množici, se je jasno in
nedvoumno pokazalo, da poklic policista ni podoben z ostalimi poklicem v sistemu
javnih uslužbencev. Ali še bolje povedano, da drugi poklici v resnici niso tako zelo
podobni poklicu policista, kot to morda zgleda na prvi pogled. Ker so v času
demonstracij naloge na kriznih žariščih izvajali samo policisti in kriminalisti, je to tisti
pravi argument za to, da se poklic policista ustrezno tudi plačno ovrednoti.
V tem trenutku poteka proces spremembe poklicne kvalifikacije policista. Osebno
ocenjujem, da je to pravilno in ustrezno. Proces spremembe poklicne kvalifikacije bo
v skladu z Zakonom o organiziranosti in delu v policiji po pretečenem petletnem
obdobju za policiste prinesel tri plačne razrede. Ko nam je bivši direktor Policijske
akademije g. Anton Vozelj pred dobrim letom predstavljal omenjen proces na širšem
kolegiju, sem ga malo provokativno vprašal, kdo pa bo poskrbel za plače policijskih
šefov ob dejstvu, da že sedaj več kot polovica policistov dobi večjo plačo od
pomočnikov komandirja. Malo hudomušno mi je odgovoril nekako tako: Mi bomo s
tem procesom poskrbeli za približno 6.000 policistov, vi pa sami poskrbite za teh
nekaj sto šefov, kolikor vas je ostalo. Seveda sem bil nad takim odgovorom
razočaran, vendar sem po tehtnem razmisleku ugotovil, da je imel g. Vozelj v bistvu
prav.
Kdo pa bo poskrbel za status policijskih šefov? Oba policijska sindikata žal ne, saj
legitimno zagotavljata pravice svojim članom, kar pa policijski šefi nismo. Odgovor se
ponuja kar sam po sebi. V bistvu bomo morali zase, spoštovani kolegi, poskrbeti kar
mi sami. Strokovnega znanja in izkušen imamo dovolj. Samo organizirati sem
moramo in skupaj pripraviti ustrezna strokovna izhodišča, da se bodo v prihodnosti
odpravila nesorazmerja, ki so nastala z uvedbo novega plačnega sistema.
Združenje policijskih šefov Slovenije je še v lanskem letu spremenilo svoj statut, v
katerem so razširili možnost članstva v društvu na vse tiste, ki opravljajo svoje delo v
nazivih policijski ali kriminalistični inšpektor, višji inšpektor, svetnik ali višji svetnik. S
tem smo zagotovili možnost, da postane član društva vsak policijski šef. Ko človek
razmišlja o tem, na kakšen način bi lahko skrbel za izboljšanje statusa policijskih
5
šefov nekako pride do spoznanja, da je to možno narediti na formalni in neformalni
način.
Formalni način bi bil z ustanovitvijo sindikata policijskih šefov, ali kakorkoli bi ga že
poimenovali. V skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov bi moral sindikat
zagotoviti članstvo več kot 15 % deleža vseh zaposlenih, kar je v tem trenutku
verjetno nemogoče. Če bi hipotetično omenjeno kvoto dosegli, bi lahko po
šestmesečnem delovanju pridobil status reprezentativnega sindikata. S tem bi postali
formalni sogovornik z delodajalcem, sodelovali bi na pogajanjih in skrbeli za
izboljšanje statusa policijskih šefov. V bistvu pa je po svoje paradoksno že to, da bi
policijski šefi preko svojega sindikata nekako »samemu sebi« predlagali spremembe,
ki se nanašajo na njih same.
Neformalni način zagotavljanja statusa policijskih šefov bi lahko bil v tem, da bi
Združenje policijskih šefov postalo sogovornik vodstva policije, tako da se mu
omogoči podajanje predlogov in pobud v zvezi statusa policijskih šefov, ki se jih
obravnava in upošteva. Tako lahko kot društvo cilje dosežemo na neformalni način.
Predsednik Združenja policijskih šefov Slovenije je z generalnim direktorjem policije
3. 4. 2013 podpisal letni načrt sodelovanja med združenjem in policijo, v katerem je
planirana skupna organizacija današnje okrogle mize. Ena izmed pomembnejših
nalog iz omenjenega načrta je vsekakor podajanje predlogov in pobud v zvezi
sprememb sistemizacije policijskih šefov. Osebno ocenjujem, da je storjen prvi korak
v tej smeri.
Po svoje zanimiv je primer moje plače v primerjavi s plačo kolega komandirja. Jaz
sem komandir policijske postaje prve kategorije v nazivu višji policijski inšpektor II in
uvrščen v 40 plačni razred. Kolega je komandir policijske postaje druge kategorije v
nazivu policijski inšpektor I in v 32 plačnem razredu. 40 plačni razred pomeni 2.032 €
bruto osnovne plače, medtem ko je 32 plačni razred 1.525 € bruto plače. Torej imam
jaz za približno 500 € večjo bruto plačo, kar se po svoje sliši veliko. Žal je v ozadju
plačilne liste še droben tisk. Meni na mojo plačo država odšteje davka in prispevkov
za 1.000 € medtem ko njemu za 600 €. Torej na najino razliko 500€ bruto jaz plačan
400 € več prispevkov, kar v bistvu realno gledano pomeni približno 100 € bruto večjo
plačo ali slabih 70 € neto več. Spoštovani kolegi, žal je dejanska razlika med nama v
resnici tako majhna, da je to zelo težko razumeti. In tukaj pridemo do osnovnega
razhajanja s sindikati, ki menijo, da smo policijski šefi tako dobro plačani.
6
Če bi kdo pogledal sezname plač policijskih šefov bi zelo hitro ugotovil, da smo v
celotni paleti javnih uslužbencev uvrščeni med policiste, in nekateri neposredno nad
njih. V današnjem sistemu na lokalnem in regionalnem nivoju že skoraj polovica
policistov dobi neto izplačilo plače večje kot pomočniki komandirjev, komandirji
policijskih postaj predvsem druge kategorije in policijskih inšpektorjev. Da bo
popolnoma jasno in nedvoumno: tukaj ne gre za to, da policisti dobijo preveč, saj si
realno gledajo razliko ustvarijo z trenutno relativno dobro plačanim delom v manj
ugodnem delovnem času.
Zgolj za ilustracijo vam predstavljam podatke o neto plačah v sosednjih državah.
Moram poudariti, da sem podatke pridobil s pomočjo nekaterih izmed vas pri
stanovskih kolegih v teh državah.
Podatki o približnih neto plačah v sosednjih državah.
Komandir majhne
PP
Komandir
velike
PP
Direktor
majhne
PU
Direktor velike PU
Pom. Kom. VI
Pom. Kom. VII
Avstrija
3350€ neto
Italija
2500€ neto
Hrvaška
1000€ neto
Madžarska
1300€ neto
3750€ neto
3000€ neto
1200€ neto
4300€ neto
4000€ neto
1300€ neto
1300-1500€
neto
2000-3000€
neto
5000€ neto
5000€ neto
2000€ neto
2500€ neto
2000€ neto
850€ neto
1000€ neto
650-1000€ neto
Povprečna plača komandirjev in pomočnikov komandirjev v letu 2011.
Komandir
Pom. Kom. VII
Pom. Kom. VI
Bruto letna
Neto letna
37.696,29 €
30.362,98 €
28.496,43 €
18.712,88 €
15.699,42 €
14.797,63 €
Bruto
mesečna
3.141,36 €
2.530,25 €
2.374,70 €
Neto
mesečna
1.559,41 €
1.308,28 €
1.233,13 €
Policijski šefi smo bili v skladu z Zakon o uravnoteženju javnih financ še bolj deležni
varčevanja na področju izplačila regresa za letni dopust. Glede na zadnje informacije
nam bo verjetno delodajalec vsem vrnil razliko lanskega regresa, ki ga država na
podlagi sodbe sodišča nezakonito ni izplačala. Zanimiva je tudi določba Zakona o
uravnoteženju javnih financ glede izplačila letošnjega regresa, ko regresa vsi tisti, ki
so v vsaj 40 plačnem razredu enostavno ne dobijo. Ob laičnem pravnem razmišljanju
je v tem primeru ZUJF razveljavil pravico iz Zakona o delavnih razmerjih, ki govori o
7
pravici do regresa. V kolikor bi dobili ti zaposleni regres vsaj 10 €, bi se morali s tem
sprijazniti, tako pa bomo verjetno morali preveriti zakonitost omenjene odločitve na
sodišču.
V zadnjem obdobju smo bili deležni tudi neke nove prakse policijskih sindikatov, da
nista podala soglasja k že pripravljeni spremembi sistemizacije, ki se je v delu
nanašala na izboljšanje statusa policijskih šefov. V prvem primeru ob koncu leta
2012 je bila planirana sprememba sistemizacije za komandirje policijskih postaj
druge kategorije, ki opravljajo delo v nazivih policijski inšpektor II in I, v nove nazive
policijski inšpektor I in višji policijski inšpektor III. V drugem primeru sindikat ni podal
soglasja za spremembo sistemizacije za nekatere direktorje policijskih uprav.
Kdor pričakuje, da nam bo delodajalec v času, ko se iščejo ukrepi za dodatno
zmanjševanje plač, povišal plačo je nerealen in pretirano naiven. Je pa v tem
trenutku primeren čas za pripravo ustreznih predlogov. V kolikor bodo predlogi
korektno pripravljeni in ustrezno argumentirani sem osebno prepričan, da bomo našli
na eni strani skupen jezik z vodstvom policije, na drugi strani pa z ministrom za
notranje zadeve in javno upravo, da bo podprl omenjene predloge, saj menimo da bo
potrebno v prihodnosti odpraviti nesorazmerja, ki so se z novim plačnim sistemom in
procesi v zadnjih letih uvedla.
Vsekakor pa bo moralo vodstvo Združenja policijskih šefov Slovenije v prihodnosti
najti ustrezno komunikacijo z obema policijskima sindikatoma. Tako kot vodstvo
združenja podpira delovanje sindikatov v smislu zagotavljanja pravic policistom,
bomo od sindikatov pričakovali tudi vzajemno spoštovanje aktivnosti združenja v
zagotavljanju statusa policijskih šefov.
8
Dr. Jurij FERME
POGLEDI NA STANJE V KRIMINALISTIČNI POLICIJI
UVOD
Obravnava statusa policijskih šefov je zelo zahtevna oziroma težavna naloga. Za
poglobljeno obravnavo bi bilo potrebno narediti obsežnejšo primerjavo s primerljivimi
delovnimi mesti izven policije v okviru državne uprave, nato v celotnem javnem
sektorju (predvsem tudi z določenimi delovnimi mesti v javnih podjetjih kot so na
primer Telekom, Pošta Slovenije itd.) in na koncu tudi s primerljivimi delovnimi mesti
(vsaj na področju zagotavljanja varnostnih storitev) v zasebnem sektorju. Ker zato ni
na razpolago dovolj časa in drugih potrebnih podatkov, se bom pri pripravi svojega
prispevka omejih le na nekatere osnovne primerjave v policiji. Poudarek pri tem bom
namenil prikazu stanja v kriminalistični policiji. Ker je prikazovanje statusa policijskih
šefov praktično nemogoče brez prikaza statusa vseh delovnih mest v policiji, bom pri
predstavitvi nekatere podatke logično povezoval.
Statusa delovnih mest oziroma njihovega vrednotenja se je dotaknilo z vsako
dosedanjo reorganizacijo policije. Poskusil bom narediti zelo splošen pregled tega za
čas po sprejemu Zakona o policiji v letu 1998.
REORGANIZACIJA PO SPREJEMU ZAKONA O POLICIJI
Zakon o policiji sprejet junija 1998, je v 127. členu določil da ministrstvo za notranje
zadeve (v nadaljevanju MNZ) najkasneje v roku enega leta od njegove uveljavitve
uskladi organizacijo in delo skladno z njegovimi določbami. Projekt reorganizacije je
zamujal in je bil uresničen šele z uveljavitvijo Pravilnika o notranji organizaciji in
sistemizaciji delovnih mest ministrstva za notranje zadeve in policije 1. aprila 2000. 1
Ob postavitvi vrha Policije, ki ga je predstavljal generalni direktor policije, je bila
pomembna organizacijska rešitev, da je bil direktor uprave kriminalistične službe,
enako
tudi direktor uprave uniformirane policije istočasno tudi namestnik
generalnega direktorja policije. Podobna je bila zamisel za organizacijske rešitve tudi
za raven policijske uprave (v nadaljevanju PU), kjer bi dotedanji vodja urada
1
Podrobnejša predstavitev poteka reorganizacije je razvidna iz članka: Kdaj reorganizacija policije?,
Varnost št. 10-11, 1999 in članka: Organiziranost ministrstva za notranje zadeve in policije, Varnost št.
4, 2001.
9
kriminalistične službe, postal pomočnik direktorja PU zadolžen za področje
kriminalitete. Nanj bi direktor PU prenesel pristojnosti izvajanja nalog PU na področju
kriminalitete. Naloge generalnega menedžmenta ali upravne funkcije slednjega bi
bile vezane na direktorja PU, funkcionalne naloge (strokovne naloge soočanja s
kriminaliteto) pa na namestnika generalnega direktorja pristojnega za področje
kriminalitete. Do realizacije predstavljenega na regionalni ravni kasneje ni prišlo. Se
je pa izpeljana ureditev z namestništvom direktorja uprave kriminalistične službe
odrazila tudi v vrednotenju njegovega delovnega mesta, saj je bilo to skupaj z
delovnim mestom direktorja uprave uniformirane policije, z izvzetjem generalnega
direktorja policije, najbolje vrednoteno delovno mesto v policiji (fiksni količnik 8,5 –
ostali vodje NOE 1. ranga v generalni policijski upravi (v nadaljevanju GPU) in
direktorji PU so lahko dosegli količnik 8). Kasneje je bilo to razmerje spremenjeno.
Takratna organizacija PU in njihovih notranjih organizacijskih enot se je med sabo
nekoliko razlikovala. Največji in po organiziranosti ter vrednotenju delovnih mest
primerljivi sta bili PU Ljubljana in PU Maribor. Direktorja teh dveh uprav sta imela
pomočnike direktorjev, enako so bili vzpostavljeni pomočniki načelnikov uradov
kriminalistične službe.
Količniki načelnikov uradov kriminalistične službe PU, vodij oddelkov, vodij referatov
v kriminalistični službi in razpon teh do kriminalistov I in vodij skupin v PU je bil
naslednji:
Načelnik UKS PU - izhodiščni koeficient 4.40, 4.70, 5.00, 5.30, 5.60, 6.00
Vodja oddelka PU - izhodiščni koeficient 4.00, 4.20, 04.40, 4.70, 5.00, 5.30
Vodja referata PU - izhodiščni koeficient 3.80, 4.00, 4.20, 04.40, 4.70, 5.00
Višji inšpektor PU (dotedanji vodja skupine, kriminalisti I) - izhodiščni koeficient 3.6,
3.80, 4.00, 4.20, 04.40, 4.70
Inšpektor PU (visoka) - izhodiščni koeficient 3.25, 3.40, 3.60, 3.80, 4.00, 4.20
Višji kriminalist I PU (višja) - izhodiščni koeficient 3.00, 3.10, 3.25, 3.40, 3.60
Kriminalist (srednja) - izhodiščni koeficient 2.50, 265, 2.75, 2.90, 3.00, 3.10
Tudi takrat so se v okviru reorganizacije policije soočali s problemom, kako zagotoviti
ustrezno število kriminalistov za preiskovanje gospodarske kriminalitete in korupcije
ter kako ustrezno vrednotiti njihovo delo. Izhodišča so bila postavljena v na Vladi RS
10
sprejeti Strategiji za obvladovanje gospodarske kriminalitete in v priporočilih Sveta
Evrope. Vendar opozarjanje na te potrebne dodatne kadre za uspešno soočanje z
aktualno problematiko, pri takratnemu generalnemu direktorju policije ni dalo
pozitivnega rezultata. Navedeni je dal je usmeritve, da je potrebno rešitve iskati v
notranjem prerazporejanju kadrov, tudi za delo na področju korupcije, ki je bilo takrat
umeščeno v oddelke za organizirano kriminaliteto.2
ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE V LETU 2004
Julija leta 2004 je bil skladno z Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih
mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, 3 sprejet Akt o
notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji. Razporejanja
javnih uslužbencev skladno z novo sistemizacijo so bila opravljena 1. 12. 2004. Nova
sistemizacija je v Policiji povzročila precej negativnih odzivov (zaposleni so vložili
okoli 600 pritožb na nove odločbe). Kadrovska služba MNZ je ugotovila, da pri novi
sistemizaciji ni šlo zgolj za prevedbo na novo ureditev ampak tudi za spreminjanje
statusa in zahtevnosti nekaterih delovnih mest, kar je povzročilo finančne posledice.
Narejena je bila ocena, da je prišlo do neupravičenega dviga za okoli 270 količnikov. 4
Na GPU je bilo določeno da direktor kriminalistične policije in direktor uniformirane
policije opravljata delo v enem nazivu višjega kriminalističnega oziroma policijskega
svetnika (to posledično danes pomeni uvrstitev v 44 začetni in 54 končni plačni
razred). Za ostale vodje NOE 1. ranga v GPU je bilo določeno da delo opravljajo v 2
nazivih, policijskega svetnika in višjega policijskega svetnika (to posledično danes
pomeni uvrstitev v 41 začetni in 51 najvišji plačni razred). Do velike spremembe je
prišlo na delovnih mestih vodij sektorjev v UUP in UKP, pa tudi v nekaterih drugih
NOE GPU. Navedena delovna mesta so bila z ustreznim verižnim dvigovanjem
prevedena tako, da je bilo za njih določeno da se delo opravlja v nazivih policijskega
ali kriminalističnega svetnika (to posledično danes pomeni uvrstitev v 41 začetni in
51 končni plačni razred). S tem je njihovo vrednotenje bilo praktično izenačeno z
vrednotenjem delovnih mest vodij NOE 1. ranga GPU in direktorjev PU. Ob zakonsko
določeni ureditvi da se na vsakem delovnem mestu napreduje za 10 plačilnih
2
Podrobnosti so razvidne v dokumentu Uprave kriminalistične službe, Povzetek evidentiranih
problemov in vprašanj v zvezi priprave nove sistemizacije v uradih kriminalistične službe uprav za
notranje zadeve – usmeritve, št. 0022-5-UKS z dne 26. 10. 1998.
3
Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 22/04 in 43/04.
4
Podrobnosti so razvidne iz dokumenta Ministrstva za notranje zadeve: Informacija o stanju na MNZ
RS z dne 29. Marca 2005.
11
razredov in malih razlikah pri dodatku za vodenje enot, je bil to eden glavnih
razlogov, da so se občutno porušila dotedanja plačna razmerja v hierarhični
organiziranosti policije na najvišji ravni. Kaj konkretno to pomeni danes, koliko
delovnih mest je danes v policiji praktično izenačenih, bo predstavljeno kasneje.
Na ravni organiziranosti PU je prišlo do nove kategorizacije PU. PU so bile po
ureditvi delovnih mest direktorjev PU formalno razvrščene v 3 kategorije (dejansko le
v 2). PU Ljubljana je bila uvrščena v najvišji kategoriji, za delovno mesto direktorja
PU je bilo določeno da se opravlja samo v nazivu višjega policijskega svetnika (to
posledično danes pomeni uvrstitev v 44 začetni in 54 končni plačni razred). Za
delovna mesta direktorjev ostalih PU pa policijskega svetnika in višjega policijskega
svetnika (to posledično danes pomeni uvrstitev v 41 začetni in 51 najvišji plačni
razred). Za PU Slovenj Gradec je bilo določeno da se to delo opravlja samo v nazivu
policijskega svetnika, kar pa je bilo s finančnega vidika povsem izenačeno z ostalimi
delovnimi mesti direktorjev PU (to je posledično pomenilo uvrstitev v 41 začetni in 51
najvišji plačni razred). V PU Ljubljana je prišlo do višjega vrednotenja tudi drugih
delovnih mest vodij NOE PU. Na primer vodja SKP PU je delo opravljal v nazivu
kriminalističnega svetnika (podobno vodja SUP PU policijskega svetnika), kar je bilo
praktično izenačeno z vrednotenjem delovnih mest drugih direktorjev PU oziroma
vodij NOE GPU 1. ranga. Glavnina teh organizacijskih rešitev je še vedno aktualna.
Nanje se je nekoliko vplivalo z uvajanjem dodatka na vodenje, ki se je prvotno
izplačeval le komandirjem policijskih postaj, kasneje pa vsem vodjem. Ta dodatek je
v osnovi naravnan na velikost organov in njihovih notranjih organizacijskih enot v
celotni državni oziroma javni upravi, ki so v večini v primerjavi s policijo, kot zelo
velikemu državnemu organu, majhni. Zato pri vrednotenju vodenja enot v policiji ta
dodatek ne pride najbolj do izraza. Sprememba, da tistemu vodji, ki ne vodi vsaj 5
zaposlenih, dodatek za vodenje ne pripada, pa se je izničil vpliv tega dodatka v
policiji tudi pri vodenju malih enot.
Na te temeljne organizacijske rešitve o plačnih razmerjih iz leta 2004 se ni kaj dosti
vplivalo s spremembami v letu 2008, ko je bila končana reforma uravnoteženja plač v
slovenskem javnem sektorju in so tudi zaposleni policiji prešli na pogodbe o
delovnem razmerju. V pogajanjih so bili najbolj aktivni predstavniki sindikata, ki so se
borili predvsem za ustrezno plačno uvrstitev začetnih delovnih mest policistov. Pri
tem je bilo doseženih tudi nekaj sprememb v Aktu o notranji organizaciji,
12
sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji, da so se dela na nekaterih delovnih
mestih izvajala namesto v treh, le v dveh ali samo v enem nazivu (na primer na
delovnih mestih stalnih dežurnih policistov – kar je bilo ob dejstvu napredovanja na
delovnem mestu za 10 plačnih razredov od začetnega plačnega razreda, za
zaposlene najugodneje).
Nekatere vsebine o proučevanju organizacijskih rešitev policije iz tega časa so na
voljo v gradivih Delovne skupine za pripravo predloga uravnoteženja razmerij med
številom delovnih mest na regionalnem in lokalnem nivoju 5 in v gradivih Projektne
skupine za izvedbo analize funkcij in poslovnih procesov v policiji.6
AKTUALNA PLAČNA RAZMERJA MED ZAPOSLENIMI V POLICIJI
V času po izvedbi že omenjene plačne reforme v javnem sektorju v letu 2008, se je
na plače zaposlenih na sistemski ravni še najbolj vplivalo z izvajanjem napredovanj
na delovnih mestih in z napredovanji v nazive. Posamezni primeri zaposlenih,
predvsem ob imenovanjih določenih vodij enot, so se reševali tudi s posameznimi
nesistemskimi prilagajanji Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih
in nazivih v policiji, zaradi določenih nelogičnosti v zakonodaji. Občutno pa se je na
plače zaposlenih vplivalo tudi z dodeljevanjem delovne uspešnosti, s sklepanji
dogovorov o povečanem obsegu dela in z odrejanjem dela v posebnih pogojih dela,
predvsem pripravljenosti in nadur. Obseg tega vpliva se je nazorno pokazal v drugi
polovici leta 2011 ob soočanju s krizo, ko se je odrejanje teh oblik dela v policiji
občutno zmanjšalo, z izplačevanjem nekaterih pa se je povsem prenehalo. Nekateri
konkretni podatki o tem bodo prikazani v nadaljevanju.
Sedanja razvrstitev delovnih mest v kriminalistični policiji, ki ima glavni vpliv na višino
plač zaposlenih in s tem na medsebojna plačna razmerja, je naslednja:
Naziv delovnega mesta:
Kriminalist specialist III, II,I
Kriminalist specialist II,I
Višji kriminalist specialist III,II,I
Višji kriminalist specialist II,I
Kriminalistični inšpektor III,II,I
Kriminalistični inšpektor specialist III,II,I
začetni in končni plačni razred
22 (1.090.-) – 32 (1.614.-)
23 - 33
25 - 35
26 - 36
29 - 39
30 - 40
5
Sklep generalnega direktorja policije št. 27-3-102/204-04 z dne 6. 4. 2004 in Zaključno poročilo
delovne skupine št. 3D1 z dne 20. 9. 2004.
6
Sklep generalnega direktorja policije št. 28-018-5/2004-1 z dne 12. 5. 2004.
13
Kriminalistični inšpektor specialist II,I
Kriminalistični inšpektor specialist I/
višji kriminalistični inšpektor specialist III
Višji kriminalistični inšpektor specialist III,II
Višji kriminalistični inšpektor specialist III,II,I
Višji kriminalistični inšpektor specialist II,I
Tajni delavec III,II,I
Višji kriminalistični inšpektor specialist I/
kriminalistični svetnik
Višji kriminalistični inšpektor preiskovalec III,II,I
Kriminalistični svetnik
Kriminalistični svetnik/višji kriminalistični svetnik
Višji kriminalistični inšpektor II,I – vodja preiskave
Višji kriminalistični svetnik – direktor UKP
Višji kriminalistični svetnik – pom. direktorja NPU
Višji kriminalistični svetnik – direktor NPU
31 - 41
33 - 43
35 – 45
35 - 45
37 - 47
37 - 47
39 - 49
40 - 50
41 - 51
41 - 51
42 - 52
44 - 54
46 - 56
47 (2.907.-) – 57 (4.304.-)
Ob predstavljenih nazivih delovnih mest je potrebno predstaviti da v teh nazivih
opravljajo delo v UKP GPU tudi vodje sektorjev, centrov in oddelkov. V SKP PU pa
vodje SKP, oddelkov in skupin. Na regionalni ravni so občutne razlike med uvrstitvijo
zaposlenih v plačilne razrede v SKP PU Ljubljana in v SKP-jih ostalih PU. Vodja SKP
PU Ljubljana je, kot je bilo že omenjeno razporejen v kriminalističnega svetnika,
vodje oddelkov v višjega kriminalističnega inšpektorja specialista II,I, vodje skupin pa
v kriminalističnega inšpektorja I in višjega kriminalističnega inšpektorja specialista III.
V SKP-jih ostalih PU so te razporeditve naslednje: vodje SKP-jev PU so razporejeni
v višje kriminalistične inšpektorje specialiste II,I, vodje oddelkov v višje kriminalistične
inšpektorje specialiste III,II, vodje MKO v kriminalistične inšpektorje specialiste I in
višje kriminalistične inšpektorje specialiste III, vodje skupin pa v kriminalistične
inšpektorje specialiste II,I. Konkretne razlike v plačah slednjih so odvisne poleg
osebnih razlik pri dodatkih za stalnost in minulo delo, tudi zaradi razlik pri dodatku za
vodenje, ki je odvisen od števila zaposlenih ki jih posamezni vodja vodi.
Delovna mesta v NPU, ki je bil ustanovljen v letu 2010 so bila zelo dobro vrednotena,
kar je razvidno iz zgoraj predstavljenega pregleda. To je v policiji, še posebej pa v
kriminalistični policiji povzročilo kar precej nezadovoljstva in zahtev po boljšem
vrednotenju tudi drugih primerljivih delovnih mest, še posebej za delo na področju
obvladovanja gospodarske kriminalitete in korupcije.
V nadaljevanju bom predstavil podatke o povprečni letni plači v letu 2011 na delovnih
mestih v kriminalistični policiji, dodal bom tudi delovno mesto policista kriminalista s
PP. Podatki so povzeti iz tabele št. 26, Poročila policije o izvedbi projekta Kaskade,
14
številka (20-15) z dne 2.1.2013, kjer so predstavljeni podatki za vsa delovna mesta v
policiji.
Delovno mesto
Pomočnik direktorja NPU
Kriminalistični svetnik-pomočnik direktorja
Direktor uprave
Vodja nacionalnega forenzičnega laboratorija
Višji kriminalistični inšpektor - vodja preiskave
Kriminalistični svetnik
Vodja sektorja
Kriminalist -TD
Kriminalistični svetnik – nadzornik kakovosti
Višji kriminalistični inšpektor specialist – pom. vodje sekt.
Vodja oddelka
Višji kriminalistični inšpektor – tehnični izvedenec
Višji kriminalistični inšpektor specialist – oper. analitik
Višji kriminalistični inšpektor - preiskovalec
Višji kriminalistični inšpektor
Višji kriminalistični inšpektor specialist
Vodja skupine
Višji kriminalistični inšpektor specialist-poligrafski preisk.
Kriminalistični inšpektor specialist – krim. teh. izvedenec
Kriminalistični inšpektor specialist
Kriminalistični inšpektor
Višji kriminalist specialist – višji kriminalistični tehnik
Kriminalistični inšpektor – tehnični izvedenec
Kriminalist specialist
Višji kriminalist specialist
Policist - kriminalist
Kriminalist specialist – kriminalistični tehnik
Kriminalistični inšpektor specialist – operativni analitik
Kriminalist
Višji kriminalist specialist – operativni analitik
Višji kriminalist
Kriminalist – kriminalistični tehnik
Bruto
povprečje
72.739,35
70.636,63
58.488,72
58.278,59
56.258,18
56.132,62
53.404,14
52.596,15
51.672,00
48.352,37
44.324,66
44.014,34
41.656,34
41.095,93
40.446,74
39.782,50
38.349,62
36.644,02
31.497,99
30.446,82
29.636,88
29.310,31
28.980,41
28.537,85
28.012,37
26.031,14
25.991,17
25.440,02
24.856,89
23.932,83
22.503,72
18.945,24
Neto
povprečje
31.392,52
29.940,82
27.710,80
28.294,23
25.439,05
25.458,08
25.378,19
23.265,46
24.219,57
23.252,24
21.447,28
21.178,90
19.258,21
19.502,69
19.769,70
19.519,36
18.813,35
17.902,32
15.763,41
15.410,23
15.451,23
15.177,27
14.682,58
14.453,34
14.370,55
13.643,03
13.602,26
13.641,72
12.862,42
12.396,79
11.944,62
10.273,58
Predstavljeni podatki o bruto plači zajemajo vse stroške delodajalca (seštevek vseh
mesečnih stroškov na letni ravni), neto prejemki pa podatke o osnovni plači, dodatkih
in nadomestilih ter davke in prispevke delodajalca. Enaka ugotovitev ki je navedena
v zgoraj navedenem poročilu o projektu Kaskade o plačnem sistemu za celotno
policijo, velja tudi za kriminalistično policijo: »da je plačni sistem v policiji, sicer
pogojen z enotnim plačnim sistemom javnih uslužbencev v državi, nepregleden,
neekonomičen, pretirano razpršen in v delu, ki naj bi izkazal urejena in predvidljiva
interna razmerja statistično težko obvladljiv (ni mogoče oblikovati jasnih zaključkov).
15
Ključni problem plačnega sistema je v njegovi pretirani individualiziranosti (strošek
delodajalca in dohodek zaposlenega sta v pretirani meri odvisna od osebnih
okoliščin zaposlenega) in v pomanjkanju ekonomskih kriterijev (povsem enako delo,
ki ga je mogoče tudi ekonomsko enako ovrednoti, je plačano zelo različno, odvisno
od subjektivnih okoliščin).« Kot izjemo v kriminalistični policiji od te splošne
ugotovitve lahko navedemo vrednotenje delovnih mest v NPU, ki so sistemsko bolje
vrednotena od drugih delovnih mest in je zaradi tega subjektivni vpliv na višino
plačila na teh delovnih mestih v primerjavi s tistimi izven NPU, manjši.
V preglednici so predstavljeni podatki o plačah za leto 2011. Znano je dejstvo, da so
se v mesecu juniju navedenega leta pričeli izvajati varčevalni ukrepi, ki so zelo
vplivali na višino plač zaposlenih v policiji. Celoviti pregled o tem je težko narediti, še
posebej zato ker so se ukrepi začeli izvajati sredi leta, lahko pa navedem nekaj
primerjav o tem, za koliko so se v povprečju zmanjšale plače na določenih delovnih
mestih v UKP GPU v primerjavi med mesecem majem 2011 in mesecem januarjem
2013. V celotnem UKP GPU se je med tema obdobjema neto mesečna plača
zaposlenih zmanjšala za 192.- evrov, v NPU za 323.- evrov, podobno v sektorju za
splošni kriminal za 316.- evrov itd. Posameznim zaposlenim se je mesečna neto
plača zmanjšala tudi za 900.- evrov. Podoben trend se je dogajal tudi na drugih
delovnih mestih v kriminalistični policiji na regionalni ravni. Do največjih zmanjšanj je
prišlo na tistih delovnih mestih, kjer je bilo v preteklosti odrejenih veliko število ur
pripravljenosti in nadur. To je nekoliko prispevalo k temu, da so osnovna razmerja
med delovnimi mesti, ki se poskušajo zagotavljati z razvrstitvijo teh v plačne lestvice,
nekoliko bolj izražena. Pred tem se je še pogosteje dogajajo da so ravno iz razloga
plačevanja tega dela v posebnih pogojih, zaposleni na nižje vrednotenih delovnih
mestih v organizacijski strukturi, prejemali višjo mesečno plačo kot zaposleni na višje
vrednotenih delovnih mestih, tudi od tistih na vodstvenih delovnih mestih.
Prizadevanja kriminalistične policije za zagotovitev ustreznega števila kadra za
obvladovanje
gospodarske
kriminalitete
in
korupcije
in
njegovo
ustrezno
nagrajevanje, je že bilo omenjeno. Pomemben premik na tem področju je bil narejen
z ustanovitvijo NPU, nezadovoljivo stanje pa je še vedno predvsem na ravni PU. Ob
ugotovljenem nezadovoljstvu teh zaposlenih ki se pri plačilu svojega dela primerjajo
z zaposlenimi v NPU, so ugotovljene določene razlike pri vrednotenju teh delovnih
mest tudi z drugimi podobnimi delovnimi mesti predvsem v DURS in v določenih
16
inšpekcijskih službah. Izrazito nesorazmerje obstoji med delovnim mestom
kriminalističnega inšpektorja specialista III,II,I, ki je uvrščeno v 30 izhodiščni plačni
razred v primerjavi z višjim davčnim inšpektorjem, ki se uvrščen v 37 izhodiščni
plačni razred. Po zahtevani stopnji izobrazbe in po področju dela oziroma pooblastilih
ki jih zaposleni na teh delovnih mestih izvajajo, so ta med sabo povsem primerljiva,
vrednotenje teh pa ne. Podoben razkorak naj bi bil zaznan med delovnima mestoma
višjega kriminalista specialista ki je uvrščeno v 25 izhodiščni plačni razred v
primerjavi z delovnim mestom davčnega inšpektorja, ki se uvrščeno v 31 izhodiščni
plačni razred, na obeh pa dela in naloge izvajajo zaposleni ki imajo VI. stopnjo
izobrazbe. Takšne razlike pri umestitvi delovnih mest v plačno lestvico povzročajo
nezadovoljstvo v vrstah predvsem gospodarskih kriminalistov, prav tako pa je to
eden od vzrokov, da je fluktuacija kadra med slednjimi večja, kot je to povprečje v
policiji.7 Pri tem je zaradi objektivnejše primerjave potrebno omeniti, da se
kriminalistom plačuje dodatek za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki se
davčnim inšpektorjem ne plačuje.
Status šefov
kriminalistične policije deli enako usodo kot status šefov v celotni
policiji. Pri tem je potrebno izpostaviti že nakazano spremembo vrednotenja
določenih delovnih mest, katera se je pričela dogajati z reorganizacijo in s prevedbo
v letu 2004, predvsem z dvigom vrednotenja delovnih mest vodij sektorjev v NOE 1.
ranga GPU. Dotedanje plačne razlike med statusom 8 vodij NOE 1. ranga in 11
načelniki UNZ, kasneje direktorji PU, so se izgubile. Danes so v GPU 102 delovni
mesti
policijskih
ali
kriminalističnih
svetnikov
oziroma
višjih
policijskih
ali
kriminalističnih svetnikov, pri katerih je začetni plačni razred 41, končni pa 51. Na
regionalni ravni je takih delovnih mest 14. To pomeni da so z malimi izjemami ki so
že bile predstavljene (predvsem dodatek za vodenje), plače teh zaposlenih na 116
delovnih mestih praktično izenačene. Če navedenim delovnim mestom dodamo še
delovna mesta preiskovalcev in vodij preiskav v NPU, pridemo do številke 193 skoraj
enako vrednotenih delovnih mest. V preteklosti je bilo takih najvišjih delovnih mest le
okoli 20. Ob teh delovnih mestih je na državni ravni še 12 delovnih mest katerih
začetni plačni razred je 44, končni pa 54. Na regionalni ravni so taka delovna mesta
3. Skupno je takih delovnih mest danes 15, v preteklosti so bila ta najvišje
vrednotena delovna mesta le 3.
Z ustanovitvijo NPU pa sta v policiji, poleg
7
Podrobnosti o teh primerjavah in konkretne obrazložitve so razvidne v prispevku Mitja Gregorca univ.
dipl. pravnika, kriminalističnega inšpektorja specialista, ki ga je pripravil po izvedeni plačni reformi v
17
generalnega direktorja in njegovih namestnikov, postali najvišje ovrednoteni delovni
mesti direktorja NPU in njegovega pomočnika. Vpliv na višino plače posameznega
zaposlenega pa ima še čas dela v policiji in število doseženih napredovanj, kar je že
bilo omenjeno.
Edina posebnost ali boniteta, ki danes še pripada vodjem NOE 1. ranga GPU in
direktorjem PU, so službena vozila v osebni uporabi. Eden od razlogov da se je
število, predvsem najvišje vrednotenih delovnih mest z začetnim plačnim razredom
44 in končnim 54 povečalo, je tudi prilagajanje sistemizacije posameznikom, katerim
se je zaradi zasedbe določenih delovnih mest, kljub temu da je to zanje pomenilo
napredovanje, plača znižala. Tako so danes v to kategorijo delovnih mest v GPU
razvrščena delovna mesta direktorjev UKP, UUP in UPS ter še nekatera (v
preteklosti sta to bili le delovni mesti direktorjev UUP in UKP). Med PU so v to
skupino danes razvrščena delovna mesta direktorjev PU Ljubljana, PU Maribor in PU
Celje (v preteklosti je v to skupino bilo uvrščeno le delovno mesto direktorja PU
Ljubljana). Tak pristop je sicer po svoje razumljiv zaradi reševanja položaja
posameznega zaposlenega, vendar je nesistemski. Rešitev bi bilo potrebno
zagotoviti z ustrezno
spremembo zakonodaje, ki bi omogočala normalne
razporeditve zaposlenih na taka delovna mesta, sistemsko pa bi se ohranjale razlike
med določenimi delovnimi mesti, ki so bile postavljene z razlogom. Določene
podrobnosti tudi o vrednotenju ali ohranjanju statusa posameznih zaposlenih v
projektu združevanja PU Libra in v zmanjševanju zaposlenih v GPU v projektu
Kaskade, ki so aktualne še danes, so razvidni v številnih dokumentih teh dveh
projektov.
ZAKLJUČEK
Zadovoljni zaposleni, tudi zadovoljni policijski šefi, so zelo pomemben pogoj za
uspešno delo policije. Na zadovoljstvo slednjih vplivajo številni dejavniki, zagotovo
dobri medsebojni odnosi, zaupanje, spoštovanje, samostojnost pri svojem delu,
doseganje dobrih delovnih rezultatov, a zagotovo tudi primerno plačilo za opravljeno
delo. Na plačo posameznikov se je v zadnjih letih pred nastopom gospodarske krize
in striktnemu varčevanju, tudi ob osnovni uvrstitvi delovnih mest v plačno lestvico,
lahko občutno vplivalo s plačevanjem delovne uspešnosti, povečanega obsega dela
in tudi dela v posebnih delovnih pogojih, predvsem ur pripravljenosti in nadur. V
javnem sektorju.
18
nekaterih sredinah so se s temi dodatnimi plačili korigirala nekatera plačna
nesorazmerja posameznih zaposlenih, tudi policijskih šefov, tako v razmerju do
zaposlenih znotraj policije, kot do zaposlenih izven policije. Takšno vplivanje na
plače je imelo tako pozitivne kot negativne učinke. Namesto da bi se izgrajeval
oziroma dograjeval sistem vrednotenja posameznih delovnih mest, tudi policijskih
šefov, se je nekatere nepravilnosti reševalo individualno.
Iz dosedanjega plačnega sistema poznamo v glavnem
dve rešitvi razvrščanja
zaposlenih v plačne razrede (oziroma določanje količnikov). Ena je bila da so bili
količniki za delovna mesta, tudi policijskih šefov fiksno določena (enako kot je to še
danes za generalnega direktorja policije in njegova namestnika) in druga ki je
aktualna še sedaj, da je določen izhodiščni in končni plačni razred, katerega
doseganje je odvisno od napredovanja. Zagotovo je slednji način bolj zapleten, manj
pregleden in transparenten ter povzroča več težav, še posebej sedaj ko so
ustavljena tudi napredovanja.
Projekt Kaskade je izpostavil, da je ključni problem plačnega sistema v policiji
pomanjkanje ekonomskih kriterijev. Sam bi temu dodal, da so ključni problemi tudi da
je policija zelo velik državni organ posebne vrste, ki ima zelo razvejano notranjo
strukturo in s tem zelo veliko raznolikost delovnih mest od policista do generalnega
direktorja policije. Ker je pri reševanju teh plačnih razmerij omejena na določbe ki
veljajo za celotni javni sektor, je zelo težko dosegati primerna razmerja med
posameznimi delovni mesti v organizacijski strukturi. Sam ocenjujem da so bolj kot
ekonomski kriteriji za plačni sistem pomembni kriteriji za ocenjevanje uspešnosti in
učinkovitosti dela policijskih enot, katerih slovenska policija prav tako nima. Obstoj
slednjih bi lahko služil za primernejše nagrajevanje policijskih šefov tudi ob njihovi
sedanji razporeditvi v plačne razrede.
Pri nadaljnji graditvi statusa policijskih šefov bo zagotovo izziv, kako urediti
izpostavljena razmerja na najvišji ravni, kjer je danes v zelo podobnem položaju
skoraj 200 zaposlenih, med katerimi je tudi velika večina »najvišjih« policijskih šefov.
Pri izbiri rešitev bi se po moji oceni veljalo zgledovati po že znanih rešitvah z
določitvijo fiksnih plačnih razredov (določenih na podlagi objektivnih kriterijev) v
kombinaciji z dodatkom za uspešnost vodenja policijskih enot, ki bi moral biti odvisen
19
od doseganja transparentnih, s kriteriji o učinkovitosti in uspešnosti dela policijskih
enot doseženih rezultatov.
V iskanje teh prihodnjih rešitev, ki bo zaradi znanih težav slovenskih javnih financ
zagotovo zelo dolgotrajno in težavno, bi morali biti bolj kot do sedaj vključeni
policijski šefi. Dejstvo je da so bili do sedaj v te pomembne procese, kot realna
pogajalska sila do Vlade Republike Slovenije, vključeni le predstavniki policijskega
sindikata. Društvo policijskih šefov, pa tudi Društvo kriminalistov Slovenije, so
zagotovo tista stanovska združenja, ki bi tu z aktivnim delovanjem lahko prispevala
pomembna stališča in rešitve. Zaradi tega je potrebno posebej pozdraviti
organizacijo tovrstne okrogle mize, še posebej ker je pripravljena v času, ko so
možnosti za iskanje realnih rešitev izboljšanja statusa policijskih šefov, milo rečeno
nične.
20