GEA College

Transcription

GEA College
Št. 6, september 2010
ISSN 1855-5926
GEA College
praznuje 20 let
Novo študijsko
leto na GEA College
KAZALO
4
V središču
20 let GEA College
8
Podjetniška svoboda
Podjetniško izpopolnjevanje
10
Drugi zorni kot
Erasmus
16
Uspešna študentska zgodba
Domen Kerman: Karting
18
Uspešna študentska zgodba
Nina Pušlar: Naša hiša je bila vedno polna
prepevanja, glasbe in to me je enostavno
prevzelo
20
Uspešna študentska zgodba
Damjan Ratajc: Živeti bolje
24
Uspešna študentska zgodba
Blaž Rogelj: Boks
25
Iz laboratorija
Novi programi na GEA College
26
Iz laboratorija
Mind to Market se je zaključil, prehajamo v
mentorske skupine
28
Iz laboratorija
Adrijan Strmšek: Internacionalizacija v praksi
31
GEA novice
34
Knjigoljub
Podjetništvo in reševanje družbenih
problemov
Časopis družb GEA College
Novi obrazi, novi začetki, novi
pedagoški in podjetniški izzivi!
Dolgoletno obdobje razvoja na
področju posredovanja znanja
ter sposobnosti za uspešno
podjetniško delovanje v sodobnem poslovnem okolju je
dinamično tudi za nas.
Postali smo Fakulteta! In ne
samo to – razvijamo nov doktorski program ‘Podjetništvo’. Za vas, za nas!
Že leta opažamo željo in voljo študentov po osebnostno-podjetniškem razvoju in potrebo po vertikalnem napredovanju po izobraževalni lestvici. V
procesu samospoznanja se tudi zrel podjetnik samoevalvira in začenja
z novim krogom podjetniške iniciative in svobode delovanja. Spirala se
nadaljuje v nenehnem procesu učenja oziroma izobraževanja, v katerega
posameznik več ne stopa kot učenec, temveč kot mentor, raziskovalec.
Takšna filozofija podjetniku omogoča, da se vseživljenjsko izpopolnjuje.
Namen podiplomskega študija je oblikovanje podjetniških poslovnih
poklicnih profilov za najzahtevnejša dela na področju podjetniškega ali
poslovnega delovanja. Bodoči doktor/doktorica znanosti bo pridobil
sposobnosti ter znanja za učinkovito in strokovno razvijanje in vodenje
podjetij z uporabo sodobnih tehnik, sodobnih informacijskih sistemov in s
poglobljenim raziskovalnim delom. Naše kompetence bodo še vedno obvladanje inovativnosti, kreativnosti, proaktivnosti, sposobnost prevzemanja
tveganj, sposobnost analize in sinteze ustreznih odločitvenih modelov,
generiranje idej ter obvladovanje komunikacijskih spretnosti v mednarodnem in domačem okolju. Za spopadanje s podjetniškimi problemi na
najvišji ravni bo diplomant pridobil in razvil tudi kompetence na področju
raziskovalnih metod, postopkov in procesov, kritične presoje ter sposobnosti reševanja konkretnih delovnih problemov na področju podjetništva z
uporabo znanstvenih metod in postopkov.
Naš vodilo je, da se podjetništvo začne v mladih podjemih, za katere
je značilno raziskovanje, inovatorstvo ter investiranje tako v znanju
kot v kapitalu.
Pozdravljeni, novi študenti!
Doc.dr. Alenka Temeljotov Salaj - dekanja
Glavna in odgovorna urednica:
Majda Gartner
Fotografija na naslovnici:
Shutterstock
Uredniški odbor:
Andrej Baričič, doc. dr. Ajda Fošner, Majda Gartner
e-pošta: [email protected]
Fotografije: arhiv GEA College, arhiv
intervjuvancev, Dreamstime, Shutterstock
Izdajatelj: GEA College –
Fakulteta za podjetništvo
Dunajska 156
1000 Ljubljana
Oglasno trženje:
Majda Gartner
e-pošta: [email protected]
Št. 6, september 2010
Oblikovanje in prelom: Nina Blažko
Lektoriranje: Majda Gartner
Tisk: MAGRAF, Marko Strmec s.p.
Naklada: 4.000 izvodov
Vse pravice so pridržane.
Potem pa se je zgodila osamosvojitev Slovenije. Čez noč sem ostal praktično brez dela. Brez dohodka. Pravkar poročen, v pričakovanju prvorojenca.
Brez podpore družine mi tega težkega obdobja ne bi
uspelo prebroditi. Za leto sem opustil dejavnost in delal druge stvari.
Potem pa sem počasi spet vse postavljal na
noge. Velik preobrat se je zgodil v letu ‘93, ko je k
meni prišel Dejan Kralj. Imel je idejo, da mu izdelamo
oblačila za kajakaše. Temu bi lahko rekli tudi drugo
rojstvo našega podjetja, saj je sledila izdelava opreme
za Kajakaško zvezo Slovenije. Vse smo opremili in se s
proizvodnjo usmerili v opremo za kajakaški šport.
Nato je prišlo sodelovanje z nemškim podjetjem
Prijon, proizvajalcem kajakov, ki je želel pod svojo
blagovno znamko ponujati tudi oblačila za ta šport.
Za večino podjetij, ki proizvajajo pod drugo blagovno znamko, je to slabo. Za nas pa je to sodelovanje
pomenilo napredek. Za Prijon smo bili edini dobavitelj
in razvojnik oblačil. Od njih smo se naučili marsikaj
- natančnosti, spoštovanja dogovorov in upoštevanje
časovnih rokov, logistike proizvodnje, kako obravnavati reklamacije, kako si ustvarjati zaupanje pri kupcih.
Sodelovanje je bilo zelo korektno, bili so tudi eden
naših ključnih kupcev vse do lani. Zanimivo je to, da
smo vse delali brez pogodb. Stisk rok je bil tisto, kar je
zapečatilo naše medsebojen obveznosti. Lahko rečem,
da je ob njih moje podjetje zraslo v vseh pogledih.
Potem pa so prišli tudi uspehi športnikov. Prva
olimpijska medalja. Športniki so najboljša referenca in
hkrati ambasadorji blagovne znamke. Oni na področju
prepoznavnosti podjetja prispevajo največ.
Sandi Ljutić, Sandiline
UNIQUE AS
YOU ARE
Podjetniška svoboda
Zgodba podjetnika je zgodba o uspehu, ki traja že preko 20 let. Kljub
majhnosti (13 zaposlenih) je njegovo podjetje eden vodilnih svetovnih
proizvajalcev opreme za vodne športe. Preko 80 % proizvodnje je namenjene izvozu. Njihova oblačila je za nastop na Olimpijskih igrah v Pekingu
leta 2008 izbralo preko 90 športnikov iz 24 držav, med njimi dobitniki
najžlahtnejših odličij. Sandiline je blagovna znamka, ki ji zaupajo vsi!
S
andiline je danes zelo prepoznavna in cenjena blagovna znamka
med športniki, ki se ukvarjajo z
vodnimi športi. Kakšni pa so bili
vaši začetki?
Začelo se je v letu 1987. V teh letih je bilo zelo
popularno surfanje - jadranje na deski, s katerim sem
se ukvarjal tudi sam. Pri nas se ni dobilo neke posebne
opreme, vse smo kupovali »čez mejo«. Včasih sem
kupil tudi samo material in mi je mama, ki je bila
šivilja, izdelala oblačilo. Seveda so oblačila opazili
prijatelji in sem moral še zanje izdelati kakšno stvar.
Tako sem spoznal, da je v tem nek tržni potencial. In
se je začelo. Doma v kleti, skupaj z ženo. Nona mi
je kupila prvi šivalni stroj. Pravzaprav smo bili tipično
družinsko podjetje.
Moje prve stranke so bili prijatelji. Obleka, dve,
tri… Materiala se v Jugoslaviji ni dobilo, zato smo ga
uvažali. Težavni pri tem so bili dolgi roki carinjenja in
pa visoke carine, ki so material lahko podražile tam do
80 %. Če sem hotel uvoziti za en kombi materiala, sem
čakal nanj več kot teden dni. Pa še carinika sem moral
peljati na kosilo. Moram priznat, da smo zaradi tega
včasih tudi kaj uvozili po svoje.
V vašem 22 letnem poslovanju je bilo kar
precej prelomnic. Katere so tiste, ki so najbolj
vplivale na uspeh in razvoj podjetja?
Prvi velik korak je bil storjen, ko smo se leta 89
preselili. S tem so prišla naročila za policijo in vojsko.
Dela smo imeli na pretek. Posel je bil odličen, saj so
naročila in plačila prihajala redno.
biti višje. Zato smo razvili proizvode višjega cenovnega razreda, ki so tudi po izgledu in namembnosti
drugačni od konkurenčnih.
Na račun razvoja lastne blagovne znamke, ki
jo sami upravljamo in pozicioniramo, smo pridobili del
trga. Moram priznati, da se v začetku pomena lastne
blagovne znamke niti nisem zavedal. Nisem se zavedal,
kako zelo pomembna je v smislu prepoznavnosti in
tudi obstoja podjetja. Če danes nimaš dobre blagovne
znamke v tekstilni proizvodnji, nisi naredil nič. Obsojen
si na izvajanje nekih storitev in dolgoročno na propad,
saj cena tem storitvam pada.
Sodelovali ste tudi z Adidasom.
Z Adidasom pravzaprav še vedno sodelujemo.
Prvič so nas povabili k sodelovanju leta 2008. Opremili smo njihovo posebno ekipo Adidas SickLine Team,
ki snema reklamne spote in druga dokumentarna
gradiva za podjetje na terenu. V ekipi so ekstremni
športniki, najboljši posamezniki v vodnih športih. Ker
delajo v ekstremnih razmerah morajo imeti odlično
opremo. Adidas je v naših izdelkih prepoznal kakovost, ki jo potrebuje in nam ponudil posel. Pomembno
pri tem je tudi dejstvo, da se naš logotip pojavi poleg Adidasovega na različnih kosih opreme. Da nam
zaupa tako veliko podjetje, je za nas velik uspeh in
smo ponosni, da ostajamo njihov uradni opremljevalec
posebne ekipe.
Je tudi odločitev o kreiranju in razvoju
lastne blagovne znamke tista, ki je pripomogla k uspehu?
Odločitev o kreiranju lastne blagovne znamke je pravzaprav posledica sodelovanja s Prijonom.
Razmere na trgu so se od pričetka sodelovanja zelo
spremenile, konkurenca, zlasti z daljnega vzhoda, se
je okrepila. Cenovno ne moremo konkurirati izdelkom
iz vzhoda v istem kakovostnem razredu. Naš cilj mora
Sodelovanje s Prijonom se je torej prekinilo. Kako je to vplivalo na vaše poslovanje?
Na prekinitev sodelovanja s Prijonom smo se
imeli čas pripraviti. Nekako smo slutili, da se bo to res
zgodilo. In prav zato smo več vlagali v razvoj novih
izdelkov, več pozornosti namenili lastni blagovni
znamki. V enem letu nam je na druge načine uspelo
nadomestiti izpad prihodka, ki smo ga ustvarjali z
njimi. Uspelo se nam je uveljaviti v drugih segmentih
ponudbe kajakaške opreme in tako svojemu dolgoletnemu partnerju neposredno niti ne konkuriramo, kar se
mi zdi korektno.
Podjetniška svoboda
Zdi se, da se vas kriza, ki je prizadela pravzaprav ves svet, nekako ne dotakne. Podjetje
ustvarja iz leta v leto več prihodka. Kako se v
času, ko vrhunski izdelki sami po sebi niso več
dovolj, vi spopadate z izzivi trga?
No, to, da nas splošno stanje gospodarstva
ni prizadelo, je mogoče le prvi vtis. Morda res ne po
prihodku, pač pa moraš za enak učinek več narediti.
Ne samo v smislu kakovosti. Veliko jih je, ki v naši panogi znajo narediti vrhunski izdelek. Recimo Kitajci že
znajo narediti vrhunske izdelke.
Poleg tega nas vsekakor je prizadela tudi prekinitev
Če danes nimaš dobre blagov- sodelovanja s Prijonom. In
ne znamke v tekstilni proizvod- pa plačilna nedisciplina je iz
nji, nisi naredil nič. Dolgoročno dneva v dan večja. Ta ravno
tako lahko ogrozi nemoteno
si obsojen na propad.
poslovanje, saj velike zaloge
sredstev nimamo.
Na trgu nastopamo z danes močno in uveljavljeno blagovno znamko, ki ji kupci zaupajo. To
se mi zdi naša glavna prednost. In da to zaupanje
opravičimo in ohranjamo. Najlepše mi je videti te
mlade, nasmejane ljudi, polne energije. Ko pridejo in
z veseljem potrošijo svoj denar.
Eden pomembnih elementov vašega
poslovanja je sodelovanje z vrhunskimi
športniki. Vaša oblačila nosijo dobitniki medalj
na olimpijadah, svetovnih, evropskih in drugih prvenstvih. Najbrž ste edini, ki se lahko
pohvalite s takšnimi uspehi. Na kakšne načine
sodelujete z njimi? Kako skrbite zanje?
Sodelovanje s športniki je različno. Nekatere
samo opremljamo. Ne glede na to pa pri izdelavi
upoštevamo njihove želje in potrebe, tako glede funkcionalnosti kot designa. Znani smo po tem, da izdelujemo male serije, katerih drugi ne izdelujejo. Znani
smo tudi po tem, da izdelke prilagodimo lastnikom,
oblačila nekako »personaliziramo«.
Nekoliko drugačno pa je sodelovanje z našo
posebno ekipo, ki sodeluje pri razvoju novih izdelkov. V njej najdete športnike različnih panog, ki znajo
zelo dobro izraziti svoje zahteve glede opreme. Ko
oblečejo prototip oblačila in ga nekaj časa uporablja-
jo, točno vedo, kaj je potrebno izboljšati in nam to tudi
povedo. So del naše razvojne ekipe in zaradi tega jih
še posebej cenim.
Športnikom skušamo zagotoviti vrhunska
oblačila, izdelana iz materialov, ki se v standardni
široki proizvodnji ne uporabljajo. Želimo, da se v naši
opremi počutijo odlično, hkrati pa jim mora oprema
omogočati doseganje vrhunskih rezultatov.
Po teorijah sta poleg ostalih faktorjev
ključna za uspeh podjetja še kakovost managementa in zaposlenih. Kako vi izbirate (oziroma ste izbirali) svoje sodelavce? Kakšna
znanja, izkušnje in sposobnosti pričakujete od
novo zaposlenih?
Na začetku sva bila sama z ženo in sva se
zanašala na lastne sposobnosti in znanje. Počasi
so okviri posla presegli najine zmožnosti. Moram
priznati, da sva imela prav srečo z zaposlitvijo svoje
prve uslužbenke, vodje proizvodnje, ki je v podjetju
še danes. Tako sem zaposloval tudi ostale – iskal sem
znanje, ki ga sam nimam.
Danes dajem prednost mladim ljudem, ki imajo
znanje in sveže ideje, nimajo pa priložnosti, da se
izkažejo. Biti morajo radovedni, znati morajo opazovati svet okrog sebe. In imeti morajo veliko energije.
Iščem predvsem ljudi z marketinškim ali managerskim
znanjem. Sicer trenutno ne zaposlujemo, vendar že v
naslednjem letu glede na širjenje trga načrtujem tudi
zaposlitev novega človeka, morda dveh.
Pri nas je že tako, da mora biti novi zaposleni
po duši športnik, prilagodljiv, poln energije. Mislim, da
vsi delamo z navdušenjem in živimo s podjetjem.
Sicer pa je moja izkušnja, da lažje najdem mladega človeka, ki obvlada dva ali tri svetovne jezike in
ima še vrsto drugih znanj, kot pa kakovostno šiviljo, ki
bi jo ravno tako potreboval.
Mnoga mala podjetja in podjetja v rasti
se soočajo z veliko prehodnostjo zaposlenih. Vam pa uspeva obdržati precej stalno
ekipo…
Ja, večina ekipe je stalna. Mogoče tudi zato,
ker nisem nagnjen h konfliktom, skušam razumeti ljudi
in jih ne obremenjujem z nepotrebnimi podrobnostmi, kot je recimo čas prihoda in odhoda z dela. Pa
kljub temu pridejo pravi čas in ostajajo dlje, če je to
potrebno. Znamo zgrabiti za delo, ko je treba, znamo
pa tudi praznovati in se veseliti uspehov. Imamo zelo
neformalen odnos. Kar veliko se družimo, gremo na
kakšen skupen izlet... Pa vsake toliko časa se malo
»pocartamo«! Zdaj imamo organizirano masažo
enkrat mesečno za vse delavce v proizvodnji, katerih
hrbtenica pri delu zelo trpi.
Veliko vlagam v odnose. Odnose z zaposlenimi
je treba razvijati, tako kot razvijamo odnose v družini.
Sicer pa je zadnji, ki se nam je pridružil Dejan in mislim, da bo tudi on ostal še kar nekaj časa.
Se v podjetju veliko izobražujete – kakšen
je vaš odnos do pridobivanja znanja?
V podjetju veliko pozornost posvečamo pridobivanju znanja na tehničnem področju, se pravi znanja
o materialih, ki jih uporabljamo, o njihovih lastnostih,
značilnostih in prednostih za uporabnike.
Drugo tako področje pa je osvajanje znanj s
področja marketinga in prodaje, znanje za ravnanje
z blagovno znamko.
Poleg vrhunske proizvodnje sta to za nas dve ključni
področji, ki jih moramo obvladati, če hočemo uspeti.
različnih debelin in struktur neoprena. Vse je natančno
domišljeno in služi svojemu namenu. Vsak izdelek pri
nas nastane najprej kot prototip, ki ga testira naša
ekipa športnikov. Po določenem času uporabe se po
potrebi naredijo popravki in izdelek je pripravljen za
proizvodnjo.
Trenutno razvijamo tudi izdelke za prosti čas.
Ugotovili smo, da se naši uporabniki poleg tega, da
uporabljajo naša oblačila in opremo v vodi, tudi na
zemlji želijo pokazati v naših oblačilih. In zakaj jim ne
bi ustregli! Lepo je videti tako lojalnost in pripadnost
naši blagovni znamki.
Glede designa bi povedal še to, da je zelo
pomembno, kje se pojavi logotip podjetja na oblačilu.
Na napačnem mestu ga ne bo opazil nihče!
Veliko časa in sredstev namenjate razvoju.
So vsi vaši izdelki plod lastnega znanja ali pri
tem s kom sodelujete?
Čeprav nismo visoko tehnološko podjetje,
sam razvoj zahteva veliko znanja, izkušenj, predvsem
pa neprekinjenega raziskovanja. Ves čas iščemo
nove primerne materiale, ki bi lahko našo opremo
še izboljšali. Sledimo razvoju naših dobaviteljev in
skušamo uporabiti najboljše, kar ponujajo. Stalno se
učimo tudi od njih. Včasih celo sami vplivamo na razvoj materialov – dobaviteljem sporočimo, kakšne lastnosti in zahteve mora izpolnjevati nek material in so
nam to že naredili. Zlasti Japonci so zelo dovzetni za
tak način sodelovanja.
Drugo pa je lasten razvoj, ki je omejen na
izdelke, tako glede funkcionalnosti kot designa. Nekatera oblačila so sestavljena iz petih ali celo šestih
Kajak, kanu, rafting, potapljanje… Ponujate zelo širok portfelj izdelkov. Kako vam
uspe vse skupaj obvladati?
Zanimivo vprašanje. Včasih se smislu tega
sprašujem tudi sam. V preteklosti je bilo namreč
pomembno, da si s ponudbo sledil povpraševanju in
na ta način sem tudi širil proizvodnjo in število izdelkov, ki jih ponujamo. In če ni šlo na področju kajaka,
sem poslovanje pokrival s prihodki s prodajnega programa potapljanja.
Danes pa gre celoten razvoj in proizvodnja na
vseh področjih v specializacijo. Za točno določeno
vrsto izdelkov ali za točno določeno storitev. Odločili
smo se za postopno ukinitev potapljaškega programa
in se v celoti usmeriti v program kajak/kanu. V skladu
s tem nas čaka ogromno dela s pridobitvijo novih
kupcev, novih trgov.
Spoznal sem, da je najboljši kader starosti malo čez
trideset let. Že razumejo posel, hkrati pa imajo ideje in
energijo za uresničevanje.
Izrazito ste usmerjeni v izvoz, kar ni ravno
značilnost malih in srednje velikih podjetij. Na
katerih trgih ste prisotni danes?
Trenutno se najde naše izdelke domala po celi
Evropi, na trgih bivše Jugoslavije, na Japonske in trudimo se vstopiti v Kanado in ZDA. Za nas ni pomembno le biti prisoten na trgu, pomembneje je, da je
naša blagovna znamka zastopana tako, kot je treba.
Da so distributerji pravi, da so prodajalne ustrezne
in na pravi način ponujajo opremo, da so prodajalci
ustrezno izobraženi in znajo prav predstaviti tvojo
blagovno znamko pri kupcu.
V Kanadi in ZDA trenutno vse to še gradimo, malo
Imeti moraš cilje in zaupati vase, nas ovira pri hitrosti izvajanja
da jih boš dosegel. In ne smeš poslov tudi neugoden tečaj
se ustrašiti prve ovire, ki ti pride evra proti dolarju. In treba je
priti do pravih distributerjev. Tu
na pot.
so spet športniki tisti, ki igrajo
veliko vlogo. Naša edina promocija na vseh trgih so top športniki, ki nam zaupajo.
In kaj hitro nam potem zaupajo tudi rekreativci.
Podjetniška svoboda
Cilji, vizija, želje za naprej?
Ja, to pa mora biti. Brez ciljev in želja se ustaviš,
ne greš več nikamor. Moja velika želja je, da bi postali vodilni svetovni ponudnik kajakaške opreme v tekmovalnem športu. In pokriti čim večji del v segmentu
rekreativcev na tem področju.
Eden od ciljev in želja ostaja še razvoj linije
oblačil za prosti čas in njihova uveljavitev na trgu.
Ste pri širjenju poslovanja kdaj izkoristili katero od spodbud države, podjetniškega
sklada? Kaj pravzaprav menite o tovrstnih
spodbudah?
Država uspešnih malih in srednje velikih podjetij ne spodbuja dovolj. Če že nameni kakšen razpis,
je pridobitev sredstev velika muka. Gora papirjev, ki te
čaka pri tem, ti vzame voljo, da bi se zadeve sploh lotil. Zato bi moral imeti posebej zaposlenega človeka,
kar pa je za nas, male, nemogoče. Da ne govorim o
poročanju za porabo sredstev, ko moraš vse do centa
dokazovati. Res ne vem, zakaj je potrebno toliko papirjev. Saj je takoj vidno, ali je podjetje dalo na trg nov
produkt, zaposlilo novega človeka, ali pač storilo tisto,
čemur je bil razpis namenjen.
Država vlaga v »zgodbe«, ki so že vnaprej
propadle. Samo poglejte, kolikokrat in za kakšne denarje so sanirali Muro! S tem denarjem bi lahko podprli deset ali več malih podjetij, ki bi investicijo dobro
odtehtala. V prihodku in številu novo zaposlenih.
Zato se pri nas predvsem zanašamo nase, lastna
sredstva, lasten razvoj. Pomoči načeloma ne koristimo.
Ste kdaj pomislili o umiku iz posla, da bi
ostali le lastnik podjetja, poslovodenje pa
prepustili komu drugemu? Kdaj pogrešate
več prostega časa za stvari, ki bi jih še radi
počeli?
Na popoln umik? Ne. Bi si pa privoščil dolg
dopust, štiri ali pet mesecev. Brez svojega dela in podjetja pa ne bi mogel. Delo me izpolnjuje in veseli in ne
bi hotel početi nič drugega. Stalno sem obkrožen z
mladimi, ki so vedno nasmejani in polni pozitivne energije, avanturisti, polni vznemirjenja in stalno nekam
potujejo. Njihovo zadovoljstvo me spodbuja vedno
znova. Razmišljam o tem, da bi management prepustil
mlajšemu sodelavcu, sam pa bi se bolj posvetil razvoju, ki je res moje najljubše področje in kjer mislim, da
lahko še ogromno naredim.
Glede prostega časa pa mislim, da ga nihče
nima dovolj. Vsi ga pogrešamo kdaj pa kdaj. Sam
lahko večkrat ujamem trenutke prostega časa kar med
delom, saj si sam krojim delavnik.
Ko pogledate nazaj, na prehojeno
podjetniško pot, ste lahko zelo ponosni. Bi
danes kaj storili drugače, sprejeli kakšno
drugačno odločitev?
Nisem človek, ki bi gledal nazaj. In nisem
človek, ki bi kdaj kaj obžaloval. S preteklostjo se ne
obremenjujem. Tako mi je bilo namenjeno in to sem
sprejel. Skoraj nikoli ne premišljam, kaj bi bilo če bi
bilo.
Žal bi mi bilo edino, če ne bi podjetja in svoje
blagovne znamke razvil do te mere, kjer smo danes.
In še vedno je mogoče narediti več in bolje, se še višje
pozicionirati. Moram priznati, da se do pred nekaj
let pomena lastne blagovne znamke nisem zavedal
in bi lahko zaradi tega naredil marsikatero napako.
Zdaj vem, da ja blagovna znamka vse. Je podjetje.
Brez nje si, še posebej v tekstilni dejavnosti, neprepoznaven. Lahko vršiš samo »lon posle«. In na dolgi
rok propadaš.
Tu bi morala država vlagati v mala podjetja.
Osveščati ljudi o pomenu lastne blagovne znamke in
jim pomagati financirati razvoj in zaščito le te.
Kaj lahko svetujete mladim, ki se odločajo
za samostojno podjetniško pot?
Ocenjujem, da je v tem času težje začeti svoj
posel, kot pred leti, ko sem ga pričenjal sam. No,
vedno so bila podjetja, ki so uspela in tudi zdaj je
tako. Bodočemu podjetniku bi svetoval, naj ima vedno
odprte oči, opazuje svet okrog sebe. Imeti moraš cilje
in zaupanje vase, da jih boš dosegel. In ne smeš se
ustrašiti prve ovire, ki ti pride na pot. Vztrajati. Če delaš
tisto, kar te veseli, ti nič ni težko in več je možnosti, da
uspeš. Morda še to, naj že v startu veliko pozornosti
namenjajo prepoznavnosti podjetja in lastne blagovne
znamke. Mladim želim srečo, veliko priložnosti, kjer se
bodo lahko izkazali.
— Majda Gartner
DOBRODOŠLI NA
GEA COLLEGE – FAKULTETI ZA
PODJETNIŠTVO!
Novo šolsko leto – nov izziv
L
eto, ko GEA College praznuje 20 letnico obstoja in beleži rekordno število diplomantov v vseh
letih izvajanja študija prve in druge stopnje, je
zaznamoval še en pomemben dogodek - GEA
College je postal prva slovenska Fakulteta za
podjetništvo. Ta pomemben korak ne prinaša sprememb
le za nas zaposlene, pač pa tudi spremembe za študente.
Z višjimi cilji in ambicijami vstopamo v novo akademsko
leto, ki bo po vsej verjetnosti spet eno od prelomnih v zgodovini GEA College. V postopku potrjevanja je doktorski
študij poslovnih ved in verjamemo, da se bo prva generacija študentov lahko vpisala že jeseni 2011.
Preimenovanje Visoke šole v Fakulteto ni le
administrativna sprememba, pač pa je mnogo več.
Pomeni razvoj ponudbe šole v smislu širjenja števila
programov prvostopenjskega in drugostopenjskega
študija ter dopolnitev znanj posameznikov na tretjestopenjskem, doktorskem študiju poslovnih ved. Cilj vseh
programov je usposabljanje za uspešno podjetniško
ali poslovno delovanje. Izobražujemo in usposabljamo ljudi, ki so po zaključku šolanja sposobni uspešno
voditi in razvijati nova podjetja ali pa so usposobljeni
za vodenje v mikro, malih in srednje velikih podjetjih.
Z vpisom na doktorski študij poslovnih ved pa se vsem
odpirajo še nove možnosti izgradnje akademske kariere na področju podjetništva in poslovnih ved.
Vpis na Fakulteto za podjetništvo pomeni za
vsakega študenta dodano vrednost, ki se izkazuje na
več načinov:
•Akademsko znanje ves čas povezujemo s podjetniško prakso – študent že tekom
študija pridobiva delovne izkušnje, ki so pomembne
za osebni in profesionalni razvoj posameznika
•Ponujamo vse-življenjska transverzalna znanja – znanja inovativnosti in upravljanja inovativnih procesov, razvoj, projektno in timsko delo,
vodenje, poslovni načrt in druga znanja učnega programa so celovita in prenosljiva v katerokoli gospodarsko panogo. Diplomanti imajo veliko širši spekter
možnosti zaposlovanja in udejstvovanja v družbi.
•Nosilci programov so uspešni praktiki na področjih, ki jih posredujejo študentom
– Predavatelji Fakultete za podjetništvo so akadem-
sko priznani strokovnjaki, ki vzporedno delujejo
v praksi in z uspehi v podjetjih dokazujejo svojo
poslovno kompetentnost in odličnost. Večina se ves
čas usposablja tudi v tujini in prinaša najnovejša
podjetniška in poslovna znanja v slovenski prostor.
•Skrb za osebni in profesionalni razvoj
študentov – Z možnostjo vključitve v tutorski sitem
vsakemu študentu ponudimo pridobitev tutorja, ki
bo v vseh letih njegovega študija na Fakulteti za
podjetništvo spremljal njegov osebni in profesionalni razvoj. Tutor svojim varovancem pomaga reševati
katerega od nastalih problemov in je v veliko pomoč
ob zaključku študija, ko študent izbira temo diplomskega dela in mentorja.
•Možnost vplivanja na dogajanja
na Fakulteti in izvedbo študijskega procesa
– Študenti preko različnih organov šole, preko izbranih predstavnikov, lahko vplivajo na dogajanja
in izvajanje aktivnosti. Organizirani so tudi v Klub
podjetnih študentov (AES – Association of Entrepreneurial Students), preko katerega organizirajo
in izvajajo različne dogodke in projektne aktivnosti.
S tem študenti utrjujejo veščine vodenja projektov,
komunikacije, timskega dela in preskušajo svoje organizacijske sposobnosti. Preko stikov krepijo svojo
socialno mrežo in pridobivajo tudi delovne izkušnje.
•Povezovanje, osebni in profesionalni razvoj po zaključku študija – Alumni klub
diplomantov Fakultete za podjetništvo organizira
dogodke, na katerih člani razvijajo svojo poslovno
in socialno mrežo ter pridobivajo vrsto interdisciplinarnih znanj. Delijo poslovne izkušnje, drug drugemu svetujejo in si medsebojno pomagajo.
•Podpora pri realizaciji idej in podjetniških
priložnosti študentov – Podjetni študenti z lastno idejo se lahko vključi v podjetniški inkubator, ki deluje
znotraj sistema GEA College. V inkubatorju plemeniti
svoje znanje ali pridobi nasvete za uspeh v poslu.
Drugo tromesečje vsakega leta je namenjeno
času za razmislek in vpis na študijske programe. Je
prelomnica za vse, ki se odločate o svoji poklicni poti. Je
čas, ko sprejmite odločitev in se nam pridružite na GEA
College Fakulteti za podjetništvo!
— Majda Gartner
Novo študijsko leto na fakulteti
Študijski programi 1. stopnje
V petnajsti generaciji študentov, ki je svojo
prvo prijavo oddala na GEA College, Fakulteto za
podjetništvo, se je tako kot v vseh preteklih letih, največ
študentov odločilo za visokošolski študijski program
podjetništva. Študij traja tri leta in obsega 180 kreditnih
točk po ECTS. Diplomanti pridobijo naziv diplomirani/
a ekonomist/ka. Prijavni in vpisni postopki potekajo po
rokovniku objavljenem v publikaciji za vpis v prvi letnik
v študijskem letu 2010/2011.
Za vse, ki se še niste mogli odločiti za smer študija,
ali pa ste se za študij sicer odločili v zadnjem trenutku,
se lahko še vedno vpišete na GEA College Fakulteto za
podjetništvo v tretjem prijavnem roku. Pisno prijavo, ki
jo najdete na spletni strani Fakultete (http://www.geacollege.si/fakulteta-za-podjetnistvo/prijava-na-studij-1stopnje/) pošljete do 5. oktobra 2010 na naslov GEA
College – Fakulteta za podjetništvo, Dunajska cesta
156, 1000 Ljubljana s pripisom »PRIJAVA ZA VPIS«. K
prijavi je potrebno priložiti dokazilo (spričevalo, potrdilo o zaključeni izobrazbi). Vpis v tretjem roku sprejetih
študentov bo potekal vse do 11. oktobra 2010. Sprejeti
študenti bodo prejeli pisno povabilo na vpis.
Študijski program 2. stopnje
Poleg prvostopenjskega študija bomo izvajali
še magistrski študijski program Podjetništva, kamor se
vpisuje šesta generacija študentov. Študij traja dve leti,
diplomant pridobi naziv magister/magistrica poslovnih
ved. Študij se odlikuje po interaktivnem delu in v prakso usmerjenem študijskem procesu. Študenti pridobijo
znanje, ki se odlikuje po drugačnih, edinstvenih pristopih in metodah dela, ki so prilagojene potrebam
podjetnikov ter spodbujajo inovativnost, kreativnost ter
še druge transverzalne veščine posameznikov, ki jih
uporabljamo v individualnem ali skupinskem delu.
Na voljo je še nekaj prostih mest v programu,
na katerega se lahko prijavite prek spletne strani
Fakultete za podjetništvo (http://www.gea-college.si/
fakulteta-za-podjetnistvo/prijava-na-studij-2-stopnje/) .
Prijavnico izpolnite in natisnjeno ter podpisano pošljete
na naslov GEA College, Fakulteta za podjetništvo,
Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana. Kandidati bodo
na osnovi izpolnjene in oddane prijave prejeli pisno
obvestilo o datumu vpisa.
Uvodni teden – dogodek, ki ga mora obiskati vsak gea študent
Ker je dober začetek polovica uspeha, si
želimo, da bi tudi v tem študijskem letu začeli dobro.
Prihajajoče akademsko leto 2010/11 bomo na GEA
College - Fakulteti za podjetništvo začeli s posebnim
dvodnevnim dogodkom, ki smo ga poimenovali Uvodni teden. Njegov namen je v tem, da že ob prvem prihodu na našo Fakulteto omogoči študentom srečanje
z novim okoljem na način, ki:
•dviguje medsebojno spoznavanje rednih in
izrednih študentov in predavateljev;
•podaja relevantne podatke in napotke o režimu
študija v duhu akademske tradicije, ki se je začela
v Bologni v 11. stoletju z nastankom prve univerze;
•predstavi vsebino vseh predmetov vseh letnikov in
njihove predavatelje;
•pojasni delovanje organov in vodstva Fakultete
ter študentskega sveta kot tudi delovanje raziskovalnega inštituta, referata, knjižnice, tutorskega
sistema, Alumni kluba ipd;
•služi kot svojevrsten obred iniciacije, v katerem,
poleg brucev sodelujejo vsi ostali člani Fakultete.
Uvodni teden smo uvedli na pobudo predsednika
Akademskega zbora izr. prof. dr. Dejana Jelovac, ki je hkrati vodja programa. Pri njegovem oblikovanju je upošteval
izkušnje uglednih zahodnih univerz in lastne ideje o tem
kaj najbolj potrebujejo študenti 1. letnika preden začnejo
študij. Ker se je v prejšnjih letih izkazal kot primer dobrih
praks bomo Uvodni teden izvajali to leto po programu, ki
smo ga oblikovali tako, da smo prisluhnili predlogom in
sugestijam kolegov za njegovo izpopolnjevanje. Vse kaže,
da je to nekaj na Gea College, kar je vredno udeležbe.
Vseživljensko učenje in priznavanje znanj in spretnosti
Vseživljenjsko učenje zaradi prilagajanja
potrebam trga dela postaja nujnost in njegovi rezultati
postajajo ključni za karierni razvoj posameznika. Tudi na
GEA College – Fakulteti za podjetništvo razvijamo koncept vseživljenjskega učenja in posebno pozornost namenjamo uveljavljanju prožnejših učnih poti, omogočanju
alternativnih študijskih poti, izbirnosti, individualnemu prilagajanju trajanja študija in formalni prilagoditvi hitrosti
študija posamezniku, priznavanju poprejšnjega študija in
po drugih poteh pridobljenega znanja itn.
Kandidat lahko zaprosi za vrednotenje in
priznavanje na različne načine pridobljenega znanja in spretnosti, ki se lahko upoštevajo kot opravljena
študijska obveznost.
GEA College - FP kandidatom priznava znanja
in spretnosti, ki so jih pridobili s formalnim in neformalnim
izobraževanjem ter priložnostnim učenjem, pred vpisom
in med študijem na GEA College - FP. Kandidat mora pisno vlogo za priznavanje znanja in spretnosti nasloviti na
Komisijo za priznavanje znanj in spretnosti GEA College- FP.
Vloga mora vsebovati prošnjo, dokazila o končanih oblikah
izobraževanja, druga ustrezna dokazila o izdelkih, projektih, patentih ter dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah.
Vsako vlogo obravnava komisija, ki po potrebi pridobi ustrezna mnenja posameznih nosilcev predmetov. Komisija
lahko zahteva tudi dodatna dokazila o predhodno pridobljenih znanjih in spretnostih ali določi preizkus predhodno
pridobljenega znanja in spretnosti študenta. — Meta Pavlovič
V središču
Sprejmi izziv – postani Erasmus študent
Izobraževanju na GEA College Fakulteti za
podjetništvo zagotavljamo globalno vizijo tudi z ustvarjanjem možnosti izmenjav študentov in profesorjev
z drugimi evropskimi izobraževalnimi inštitucijami.
Stalno usposabljanje pedagoškega (profesorji) in
nepedagoškega (delavci v administraciji) kadra v tujini
nam omogoča prenos novih znanj in izkušenj v študijski
proces in v upravljanje šole. Nove izkušnje in znanje,
ki jih na ta način prinašamo na Fakulteto, pomenijo za
študente zanimivejši učni proces, osvajanje najnovejših
vsebin in izkušenj tudi iz tuje prakse ter boljšo in
fleksibilnejšo organizacijo študijskega procesa.
Mobilnost študentov se izvaja prek programa
ERASMUS, o katerem smo v prejšnjih številkah GEA Foruma že veliko pisali (vse pretekle številke najdete na
http://www.gea-college.si/o-gea-college/gea-forum/).
Zakaj postati Erasmus študent?:
•Del študijskih obveznosti boste lahko opravili v
tujini in izpitne obveznosti se vam bodo priznale na matični fakulteti
•Z vključitvijo v prakso boste pridobili dragocene
delovne izkušnje in znanje
•Spoznali boste druge kulture, drugačne načine
razmišljanja, druge sisteme vrednost in delovanja družbe
•Pot v tujino je pomembne korak k še večji
samosto-jnosti in osebni rasti
•Naučili se boste tujega jezika in pridobili mednarodne izkušnje, ki so »vstopnica« za kasnejšo
dobro zaposlitev
•Pridobili boste nove prijatelje v Evropi za kasnejše
druženje in potovanja
Erasmus študent lahko postanete že v drugem letniku.
Natančne informacije pridobite v Mednarodni pisarni
(referat) v času uradnih ur ali na spletni strani Fakultete.
11
Potuj in pridobivaj nove delovne izkušnje (Erasmus Placements)
Erasmus Mobility – Placements
Že vrsto let študenti GEA College - Fakultete
za podjetništvo odhajajo na prakso v podjetja v tujini.
Erasmus Mobility Placements program in pred tem Leonardo Mobility omogoča to zelo koristno izkušnjo,
ki je velika dodana vrednost k študijskemu programu
podjetništva.
S praksami v tujini smo začeli pred osmimi leti,
ko smo v sodelovanju z Dundee College pripravili prvo
prijavo na razpis in ker nismo s prijavo uspeli, smo za
študente iz Škotske najprej organizirali enomesečne
prakse na Obali. Ker so bili študenti izjemno zadovoljni, podjetja pa tudi, ni bilo problemov za razvoj
dolgoletnega uspešnega sodelovanja. Šele prijava
na drugi razpis je uspela in s tem je bila odprta pot
tudi za naše študente, za njihove trimesečne delovne
izkušnje v podjetjih v tujini.
Glavnina naših praks se je odvijala v mestu Dundee na Škotskem, industrijskem mestu (juta), pristanišču
na vzhodni obali Škotske, tik ob najbolj znanem igrišču
golfa St Andrews. K sodelovanju je pripomoglo dolgo-
letno delo na skupnih mednrodnih projektih,pozitivne
izkušnje in motivacija za razvoj sodelovanja.
Nekaj študentov je odšlo tudi na prakso v Pecs
na Madžarskem. Prakse smo omogočili tudi nekaj
študentom, ki so jih priskrbeli sami, tako so odšli po
izkušnje v podjetja v Francijo, Nemčijo, v Italijo, Bolgarijo.
Študenti za prakso prejmejo trimesečno
štipendijo. Znesek se z leti manjša, odvisen pa je tudi od
države – za Škotsko je bila v preteklem študijskem letu
enomesečna štipendija 330 Euro, za druge, cenejše
države (mednje na primer sodi Francija ali Madžarska,
Bolgarija), je 300 euro. Običajno sredstva zadoščajo
za prevoz in namestitev, ne pa tudi za hrano. Podjetja
v tujini zelo redko študente direktno nagradijo, večkrat
pa so študenti prejeli nedenarne nagrade.
Delo ni edini namen prakse, prav tako ni edini
namen prakse spoznavanje delovnega okolja. Praksa
v tujini je idealna priložnost za spoznavanje druge
države, njenih prebivalcev, njihove kulture, kulturne in
zgodovinske ter naravne dediščine, jezika...
Izkušnja s prakso v tujini – Nataša Uzunovič v Bolgariji
V središču
Opravljanje prakse v tujini je bil velik test za mojo samostojnost. Dejstvo, da
si sam v tuji državi in da se lahko zaneseš samo nase, je kar malo strašljivo, ampak
izkušnja je neprecenljiva.
Moja študijska praksa se je odvijala v podjetju v Sofiji v Bolgariji.Imela sem kar
nekaj sreče, saj so bili sodelavci v pisarni zelo mladi, vključno s šefom. Jaz sem bila
njihova prva praktikantka in moram reči, da je bilo super. Šef mi je namenil kar nekaj
svojega časa in tudi sodelavci so mi vedno svetovali, če sem rabila pomoč.
S sodelavci smo hodili na izlete, večerje in res sem se počutila kot del njihove ekipe.
Vsem študentom priporočam opravljanje prakse ali dela študija v tujini, saj tako spoznaš
ogromno novih ljudi, se naučiš kako živeti sam, ravnati z denarjem in na kakšen način
spoznavati ljudi, da ne pride do domotožja in pretirane osamljenosti.
Pa še nekaj, obstaja ogromno organizacij preko katerih si lahko najdeš prakso sam, prakso, ki je plačana. Erasmus prakse namreč praviloma niso plačane, saj dobiš štipendijo. Jaz sem svojo prakso najprej našla preko AIESEC-a.
Nato sem preko šole pridobila Erasmus štipendijo, ki je bila sicer za Bolgarijo nižja, a prakso sem imela plačano.
Ker sem odšla na prakso takoj po zimskem semestru, sem že dva meseca doma in že planiram opravljanje prakse, tokrat nekje čez lužo:) — Nataša Uzunović, 3. letnik
Študentom, ki opravijo prakso v podjetjih v tujini, po vrnitvi ob predložitvi potrebnih poročil priznamo obvezno študijsko prakso (16 ECTS).
Letos bo na prakso v tujino odšlo manj
študentov kot v preteklih letih, saj v študijskem letu
2009/10 ni bilo zadosti interesa za prakse študentov
Vsak študent fakultete za podjetništvo mora vedeti….
Kdaj dobim indeks?
Od študijskega leta 2002/2003 dalje je na Fakulteti
za podjetništvo indeks študentu dostopen le v elektronski obliki (prijavno informacijski sistem PRIS).
študentov, če je vpisanih od 8 do 14 študentov sledi
50% izvedba kontaktnih ur, nad 15 udeležencev se
izvede polno število ur po študijskem programu glede
na učni načrt predmeta.
Izgubil sem študentsko izkaznico, kaj moram
storiti?
Preklicati jo morate na Uradnem listu, kjer dobite
potrdilo o preklicu, ki ga priložite prošnji za izdajo
duplikata ter vse skupaj pošljete po pošti ali prinesete
osebno v času uradnih ur v referat šole.
Predavatelj nas je na predavanjih opozoril, da se moramo prijaviti na izpitni rok
pri predmetu. Do kdaj se lahko prijavim na
izpit?
Na izpitni rok se morate prijaviti vsaj tri dni pred
izpitom. Kasneje to ne bo mogoče, ker vam PRIS
avtomatsko blokira možnost dostopa do prijave. Tudi
odjaviti se morate vsaj 3 dni pred izpitom, sicer vam
bo predavatelj vpisal podatek, da na izpit niste pristopili, kar se šteje kot izguba izpitnega roka. Vse to je
zelo pomembno, saj četrto opravljanje izpita plačate
po veljavnem ceniku šole.
Ob vpisu sem izbral določen izbirni predmet,
sedaj pa bi želel izbiro spremeniti. Kako
lahko izbrano zamenjam?
Vloge za zamenjavo izbirnih predmetov na dodiplomskem študiju se oddajo v tekočem študijskem letu najkasneje do 30. oktobra, vendar najkasneje do začetka
izvajanja predmeta.
Vloge za zamenjavo izbirnih predmetov na podiplomskem študiju se oddajo v tekočem študijskem letu
najkasneje do 30. novembra,vendar najkasneje do
začetka izvajanja predmeta.
Prošnje se oddajo na Komisijo na študentske in študijske
zadeve in so plačljive po veljavnem ceniku FP. Prepis
predmetov, ki se že izvajajo, ni več mogoč.
Kaj pomeni izvedba konzultacij?
Oblike študijskega dela pri posameznem predmetu so
odvisne od števila prijavljenih študentov. Konzultacije
se izvedejo, če je v izbirni predmet vpisanih do 7
Zakaj se ne morem prijaviti na izpit?
Ste prepozni?
Ste izbrali pravo izvedbo predmeta (redni oz. izredni
študij)?
Imate opravljene pogoje za pristop k izpitu?
Imate poravnane finančne obveznosti?
Danes je izpit, pa sem zbolel in se ga ne
morem udeležiti in kaj lahko storim, da se mi
rok ne šteje?
Odjavite se s prošnjo in ustreznim dokazilom, ki ju
pošljete po pošti ali prinesete osebno v času uradnih
ur v referat šole.
in nismo izkoristili vseh sredstev. Razpis bo odprt od
pozne jeseni in študenti bodo odšli na prakso v tujino,
če si bodo sami odprli možnost za delo v kateri od
evropskih držav. Prve odhode načrtujemo v začetku
marca 2011. — Mag. Marina Letonja
Radi pišete, vas zanima podjetništvo in bi radi sodelovali pri ustvarjanju
revije GEA Forum?
Vabimo vas, da nam pošljete vaše prispevke in predloge za naslednje številke revije GEA
Forum, ki so vezani na podjetništvo ali podjetniško delovanje. Pišite nam na e-naslov:
[email protected] .
13
Na izpit sem se pozabil prijaviti, pa je že
jutri, ali lahko grem brez prijave oz. Se dogovorim s predavateljem?
V takem primeru se morate prijavi na naslednji
razpoložljivi izpitni rok.
K izpitu pristopam že četrtič, vendar se v
prisu ne morem prijaviti, kaj naj storim?
Študent, ki se prijavlja na četrto ali vsako nadaljnje
opravljanje izpita, ki je plačljiv v skladu z veljavnim
cenikom FP, se mora prijaviti na izpit v referatu šole
najkasneje deset delovnih dni pred želenim izpitnim
rokom. Račun za opravljanje plačljivih izpitnih rokov
mora biti poravnan najkasneje pet delovnih dni pred
izpitom. Končno prijavo na izpit opravi po plačilu
računa referat šole.
Opravljenih imam nekaj izpitov na drugem
visokošolskem zavodu. Ali lahko zaprosim
za priznaje teh izpitov?
Lahko. Študent, ki je prej študiral na drugem
visokošolskem zavodu, lahko FP zaprosi za priznanje
opravljenih izpitov. Prošnji za priznanje izpitov, ki jo
naslovi na Komisijo za študentske in študijske zadeve,
v kateri mora biti nedvoumno zapisano, pri katerem
predmetu želi priznanje izpita, mora študent priložiti
učni načrt, po katerem je opravljal izpit na drugem
zavodu, potrjen od referata tega zavoda in potrdilo o opravljenih izpitih z informacijo o datumu in
doseženem rezultatu.
Po prejemu prošnje mu FP izda predračun za plačilo
obravnave prošnje, skladno z veljavnim cenikom FP.
Po plačilu je prošnja obravnavana na Komisiji za
študentske in študijske zadeve, ki uskladi sprejem
odločitve z nosilcem predmeta.
V središču
Kakšni so pogoji za vpis v višji letnik, koliko
kreditnih točk moram zbrati?
Študent dodiplomskega študija se lahko vpiše v višji letnik,
če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti,
določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.
Redni študij: študent lahko napreduje v višji letnik, ko zbral
40 KT vpisanega letnika in vsaj 52 KT prejšnjega letnika.
Izredni študij: študent lahko napreduje v višji letnik,
ko je zbral 30 KT vpisanega letnika in vsaj 45 KT
prejšnjega letnika.
Kolikokrat lahko med študijem pavziram?
Večkrat, samo ne več kot dve leti zaporedoma.
Kolikokrat lahko ponavljam?
Enkrat.
Želim dokončati študij na fakulteti za
podjetništvo, ki sem ga pred leti prekinil kako lahko nadaljujem?
Za nadaljevanje študija lahko zaprosijo tisti študenti,
ki so bili v preteklosti vpisani v enega od programov
in letnikov FP ter so študij prekinili za več kot dve leti.
Prošnje za nadaljevanje študija obravnava Komisija za
študentske in študijske zadeve. Prošnje za nadaljevanje
študija se oddajajo od 1. maja do 31. avgusta tekočega
študijskega leta, pri čemer se vpis opravi med vpisi v
naslednje študijsko leto.
Ali bom ob prepisu iz starega na prenovljeni
program dobil diferencialne izpite?
Študentom, ki so bili v preteklosti vpisani v enega od programov in letnikov FP ter so študij prekinili za več kot dve
leti Komisija za študentske in študijske zadeve, ki določi
v kateri letnik novega programa se študent vpiše, kateri
izpiti se priznajo in katere predmete mora še opraviti.
Pred leti sem opravil vse izpite po t.I. Starem
programu, do kdaj moram diplomirati?
Stari študijski program je program, ki so ga študentje
kot začetni letnik vpisovali do vključno študijskega leta
2004/05. Študentje vpisani na ta program morajo po
tem programu diplomirati do 30.9.2012.
Kje najdem vse pravilnike po katerih se moram ravnati?
Vsi Pravilniki so objavljeni na e-oglasni deski FP:
http://gea.gea-college.si/vsp/deska2009/
kliknete Dodiplomski ali Podiplomski študij / Pravilniki
— Urška Pahor
Tutorstvo
Tutorstvo pomeni, da vsak študent, ki se za to
prostovoljno odloči dobi tutorja oz. osebnega učitelja, ki
v neposrednem stiku z njim usmerja njegov razvoj, skrbi
za uspešnost njegovega študija, ga motivira za osebno
napredovanje v stroki, mu pomaga in svetuje pri reševanju
morebitnih težav, problemov in kriz, ki ga lahko ovirajo v
času dodiplomskega študija. Poglavitni namen tutorskega
sistema je prevzem organizirane skrbi za razvoj vsakega posameznega študenta od prihoda na Fakulteto do
svečane podelitve diplom, preseganje klasičnega sistema
visokošolskega pouka, v katerem imajo dominantno vlogo predavanja ex cathedra, v korist neposrednega stika
študenta s predavateljem. Cilj tutorstva je, da Fakulteta
svojim študentom, poleg predavanj, vaj, seminarjev itn.,
omogoči dodatno pomoč pri pridobivanju splošnih in poklicno-specifičnih kompetenc na področju visokošolskega
programa podjetništva. Tutorji uresničujejo takšen cilj
skozi različne oblike in načine srečanj in sodelovanja
s svojimi varovanci, in sicer rednimi individualnimi kontakti, dostopnostjo tudi v času govorilnih ur, po telefonu
in elektronski pošti in forumu na internetnem portalu šole.
Redni individualni kontakti so praviloma najmanj enkrat
na semester, razen v primeru drugačnega dogovora med
tutorjem in varovancem, morajo pa biti evidentirani.
Tutorski sistem je zaživel na pobudo izr. prof.
dr. Dejana Jelovca prvič na Gea College, in prvič v
našem visokošolskem sistemu nasploh v akademskem
letu 2005/6. V petletnem obdobju je dal odlične rezultate. To se je predvsem pokazalo pri uspešnosti študija.
Zato se je pametno že od samega začetka vključiti v
ta sistem in izkoristiti vse ugodnosti in prednosti, ki jih
ponuja našim študentom. — Izr.prof.dr. Dejan Jelovac
Soupravljanje študentov pri delu in upravljanju GEA College - Fakultete za podjetništvo
Zakon o visokem šolstvu kot krovni zakon na
področju opravljanja in izvajanja visokošolske dejavnosti v Republiki Sloveniji kakor tudi statut Gea
College – Fakultete za podjetništvo, omogočata in
dajeta študentom velike pristojnosti pri soupravljanju
visokošolskega zavoda. Zakon o visokem šolstvu v
svojem 67. členu izpostavlja:«Študenti imajo pravico
preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v skladu z zakonom
in statutom zavoda. Predstavniki študentskega sveta so
vabljeni na seje organov visokošolskega zavoda«.
Študentje naše fakultete so skladno s statutom organizirani v Študentskem svetu, ki je organ
študentov, sestavljen iz rednih in izrednih študentov in
ima 9 članov. Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o statutu fakultete, o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov
ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti
študentov, ki ga študentje pripravijo za vsako študijsko
leto. Študentski svet ima svojega predsednika in podpredsednika. Aktualna predsednica študentskega sveta
je Anja Poglajen podpredsednik pa je Tilen Reihard.
V Senatu, ki je najvišji strokovni organ
fakultete imajo študentje od 9 članov 2 svoja predstavnika, ki lahko kot člana senata glasujeta pri
vseh točkah dnevnega reda, ki zadevajo študentske
zadeve. Člana senata sta izvoljena predstavnika
študentskega sveta. Predsednik senata GEA College
– fakultete za podjetništvo je izr. prof. dr. Jaka Vadnjal. Člana senata - predstavnika študentov v senatu
pa sta študenta Jana Letonja in Dejan Pandurevič.
Pomemben organ fakultete v katerem tudi sodelujejo študentski predstavniki je Akademski zbor, ki
ga sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci zaposleni na fakulteti.
V akademskem zboru imajo študentje najmanj petino
svojih predstavnikov. Predsednik akademskega zbora
je izr. prof. dr. Dejan Jelovac.
Poleg omenjenih organov ima naša fakulteta
še upravni odbor, ki je organ upravljanja fakultete
in odloča o zadevah materialne narave ter skrbi za
nemoteno materialno poslovanje fakultete. Upravni
odbor ima 3 člane, ki jih imenuje ustanovitelj. Predsednik upravnega odbora je dr. Draško Veselinovič.
Študentje se boste s svojimi predlogi, pobudami,
vprašanji in težavami obračali tudi na dekanjo doc.
dr. Alenko Temeljotov Salaj in direktorja Andreja
Baričiča. Dekan fakultete je strokovni vodja, ki vodi
izobraževalno in znanstveno-raziskovalno dejavnost
na fakulteti in skrbi za zakonitost pedagoškega in
raziskovalnega dela. Direktor pa je poslovodni organ
fakultete, ki zastopa in vodi fakulteto. Direktor je odgovoren za nemoteno materialno poslovanje fakultete ter
organizira in vodi delo in poslovanje fakultete v skladu
z letnim načrtom dela, ki ga je sprejel upravni odbor.
Soupravljanje in sodelovanje študentov pri
delu in upravljanju Fakultete za podjetništvo študentom
omogoča, da preko svojih predstavnikov aktivno prispevajo k razvoju fakultete, čim boljšim pogojem študija in
dobremu počutju vseh študentov. Priložnosti, ki jih zagotavljata visokošolska zakonodaja in statut naše fakultete
velja vsekakor izkoristiti zato pričakujemo še bolj aktivno
in odgovorno sodelovanje naših študentov. — Mag. Jurij Bernik
www.gea-college.si
15
Referat Fakultete za podjetništvo
Referat, oziroma študentska pisarna je tista, v
kateri boste v naslednjih letih urejali še vrsto zadev,
kot je vpis v višji letnik, priznavanje znanj in spretnosti
pridobljenih na drugih inštitucijah, urejanje formalnosti z izpiti…
Sodelavke v referatu poleg rednega dela s
študenti koordinirajo tudi delo treh komisij, ki delujejo
na Fakulteti:
1.Komisija za študentske in študijske zadeve - je tri članska komisija, na katero naslovite prošnje
za priznavanje izpitov, ki ste jih opravili na drugem
visokošolskem zavodu, za zamenjavo izbirnega predmeta, za podaljšanje že potrjene teme diplomskega
dela, za zagovor diplome v manj kot v dveh mesecih
od potrditve teme, za prehod iz starega dodiplomskega
programa na 1. stopnjo bolonjskega programa in ostale
prošnje vezane na študijski program. Oddane prošnje
morajo biti popolne in morajo jasno izražati željo
prosilca. Pred obravnavo kandidat prejme račun, ki je
v skladu z veljavnim cenikom Fakultete. Pisni odgovor o
rešitvi prejme najkasneje v sedmih dneh po obravnavi.
2.Komisija za priznavanje znanja in spretnosti neformalno pridobljenih pred vpisom v študijske
programe v času študija na GEA College-Fakulteta
za podjetništvo - nanjo naslovite prošnjo za priznanje
vseh znanj in veščin, pridobljenih na drugih inštitucijah
(domačih in tujih). Oddana prošnja mora biti pripravljena na ustreznem obrazcu, ki je objavljen na spletni strani
Ministrstva za visoko šolstvo ter opremljena z ustreznimi
prilogami. Pred obravnavo kandidat prejme račun, ki je
v skladu z veljavnim cenikom Fakultete. Pisni odgovor o
rešitvi prejme najkasneje v sedmih dneh po obravnavi.
3.Komisija za podiplomske zadeve je osem
članska komisija, katere primarna naloga je ocena ustreznosti izbranih magistrskih tem in mentorjev absolventov
magistrskega študija. Komisija za podiplomske zadeve deluje v skladu s Pravilnikom o magistrskem delu in poslovnikom
o delu Komisije za podiplomske zadeve, katera sta objavljena na elektronski oglasni deski šole. V referatu za študijske
in študentske zadeve pozovemo vsakega kandidata naj
pred oddajo dispozicije magistrskega dela natančno prebere Pravilnik o magistrskem delu, kateri je glavno vodilo za
uspešen zaključek študija na podiplomskem študijskem programu GEA College, Fakultete za podjetništvo.
Prošnja se lahko odda na recepciji šole oziroma
se pošlje po pošti na naslov: GEA College – Fakulteta
za podjetništvo, lokacija Ljubljana, Dunajska cesta
156, 1000 Ljubljana.
V veliko pomoč tekom študija vam bodo z informacijami, izkušnjami in nasveti sodelavke v referatu,
ki jih lahko pokličete na telefon 01 5881 300, se nanje
osebno obrnete v času uradnih ur referata (vsak delavnik med 9.00 in 12.00 ter 15.00 in 16.00 uro) ali
jim pišete na e-naslove:
• Eva Červar (postopki magistriranja):
[email protected]
• Andreja Krivc (redni dodiplomski študij):
[email protected]
• Urška Pahor (diplome, magistrski študij,
mednarodna pisarna): [email protected]
• Meta Pavlovič (dodiplomski izredni študij):
[email protected]
• Alenka Temeljotov Salaj (dekanja):
[email protected]
GEA COLLEGE – CENTER
VIŠJIH ŠOL ENA PRVIH
ZASEBNIH ŠOL V SLOVENIJI
G
EA College - Center višjih šol je
eni prvih zasebnih višjih šol v Sloveniji, z bogato tradicijo poslovnega
izobraževanja. Ustanovljena je bila
leta 2000, po prenovi poklicnega
in strokovnega izobraževanja v RS. Prvo generacijo
študentov smo vpisali v študijska programa Komercialist
in Poslovni sekretar. Danes, po desetih letih delovanja
pa svojim študentom lahko ponudimo različne usmeritve
na programu Ekonomist. Višješolski programi so se kot
krajši programi terciarnega izobraževanja na prvi
bolonjski stopnji, pred nekaj leti v celoti prenovili in nastali so novi programi, ki so usklajeni s cilji Bolonjske
deklaracije ter so izrazito poklicno naravnani.
Naš cilj je, da v času študija vsakega usposobimo za uspešno delo v dinamičnih razmerah, kjer se
je potrebno neprestano prilagajati, saj so spremembe
edina stalnica. Ciljni lik našega diplomanta oblikujejo
samostojnost, predanost poslu, hitrost in kvaliteta dela.
Pri izvedbi študija uporabljamo različne metode: predavanja, konzultacije, srečanja s študenti, medsebojne diskusije, pogovori z gosti, učenje s pomočjo
sodobnih tehnologij ter samostojno učenje. Celoten
študij je podprt tudi z e-izobraževanjem. Različne
metode poučevanja omogočajo boljše prilagajanje
željam in sposobnostim posameznika ter omogočajo
pridobivanje kompleksnega spektra kompetenc za
izboljšanje dela in izgradnjo poslovne kariere.
Študijski programi v 2010/2011
V študijskem letu 2010/2011 bomo kot izredni študij izvajali višješolska programa Ekonomist
(računovodska in poslovna smer) ter Poslovni sekretar na naslednjih lokacijah:
• Ljubljana: program Ekonomist in Poslovni sekretar;
• Obala: program Ekonomist in Poslovni sekretar;
• Ptuj: program Ekonomist.
Višješolski študijski programi so dveletni, ovrednoteni so z 120 kreditnimi točkami ter omogočajo pridobitev
VI/1 ravni izobrazbe.
V središču
Višješolski strokovni program EKONOMIST - Računovodska smer:
Namen programa je podati dovolj široko in poglobljeno teoretično in praktično znanje s področja ekonomije
ter znanje o davčnem, finančnem in računovodskem poslovanju. Možno je poglobiti znanje s področja vsebin
vezanih na javni ali pa na gospodarski sektor.
Cilji programa so usposobiti študente za:
•samostojno učenje in pridobivanje kompetenc na področju načrtovanja in kontrole dela v računovodski službi,
•poznavanje računovodskih standardov in predpisov,
•pripravo temeljnih računovodskih izkazov,
•vzpostavitev in vzdrževanje učinkovitega računovodskega informiranja,
•oblikovanje in tolmačenje analitskih poročil za odločanje.
Predmetnik in ostale informacije o programu na:
http://www.gea-college.si/center-visjih-sol/studijski-programi/
17
Višješolski strokovni program EKONOMIST - Poslovna smer:
Namen programa je podati dovolj široko in poglobljeno teoretično in praktično znanje s področja ekonomije ter
znanj o poslovnem in komercialnem področju poslovanja podjetja. Možnost specializacije na področjih bančnega
poslovanje, turizma in na področju poslovanja z nepremičninami pa še dodatno bogati ponudbo.
Cilji programa so usposobiti študente za:
•samostojno učenje in pridobivanje kompetenc na področju načrtovanja in kontrole svojega dela
na različnih strokovnih področjih,
•raziskovanje trga, nabavo, trženje, nadzorovanje kakovosti,
•vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov s strankami v proizvodnih, storitvenih in trgovskih podjetjih.
Predmetnik in ostale informacije o programu na:
http://www.gea-college.si/center-visjih-sol/studijski-programi/
Višješolski strokovni program POSLOVNI SEKRETAR
Namen programa je podati dovolj široko in poglobljeno teoretično in praktično znanje s področja poslovanja
podjetja. Poslovni sekretar je pomembna oseba v vsaki organizaciji, je v pomoč upravi in drugim sodelavcem.
Velja pravilo, da je za uspešnim podjetnikom odličen poslovni sekretar ali sekretarka.
Cilji programa so usposobiti študente za:
•izvajanje dela in uresničevanje nalog s področja načrtovanja, organiziranja, vodenja in spremljanja
aktivnosti poslovnega procesa v tajništvu, ki temelji na v programu pridobljenih širokih in poglobljenih
strokovno-teoretičnih ter praktično uporabnih znanjih s področja organizacije in pisarniškega poslovanja;
•samostojno reševanje zahtevnejših strokovnih problemov v delovnem procesu, opravljanje najzahtevnejših
operativno-strokovnih opravil in reševanja posameznih delovnih problemov z uporabo ustreznih metod
in postopkov;
•povezovanje znanja in informacij o odvijanju poslovnih in drugih dogajanj znotraj in izven organizacije
s ciljem zagotavljanja sprejemanja celovitih in optimalnih odločitev;
•strokovno odgovornost in profesionalnost, razumevanje pomena inovacij in sprememb v delovnih
procesih ter odgovornost do zagotavljanja kakovosti pri svojem delu;
•kritično mišljenje in razumevanje pomena učenja kot vseživljenjskega procesa.
Kako se na študij prijaviti in vpisati?
Za višješolski študij je mogoče oddati prijavo za vpis
do 1. oktobra 2010 oz. do zapolnitve študijskih mest.
Na študij se je mogoče prijaviti z obrazcem Prijava
za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2010/2011, ki je
dosegljiv na naši spletni strani:
http://www.gea-college.si/center-visjih-sol/prijava-in-vpis/.
Izpolnjeno Prijavo za vpis in overjene fotokopije
srednješolskih spričeval je potrebno poslati na naslov:
GEA College – CVŠ, d.o.o., Dunajska 156, 1000
Ljubljana.
Vsi, ki bodo oddali prijavo za vpis, bodo o aktivnostih glede vpisa obveščeni na naslov, ki ga bodo
posredovali ob prijavi na študij.
Študij po meri - osebni izobraževalni načrt
Študentom, ki so veliko na poti oziroma se
zaradi službenih obveznosti, športnih tekmovanj (aktivni športniki) ali zdravstvenih težav ne morejo redno
udeleževati predavanj, dodatno pomagamo s prilagoditvijo študijskega procesa s pripravo osebnega
izobraževalnega načrta.
S študentom na podlagi uvodnega pogovora
skupaj pripravimo osebni izobraževalni načrt, ki je
prilagojen študentovim zmožnostim za opravljanje
študijskih obveznosti. Študijsko leto lahko študentu ustrezno podaljšamo, mu prilagodimo pogoje za napredovanje v višji letnik oziroma mu prilagodimo organizacijo in obliko preverjanja znanja. Preko spletnega
portala eCollege so študentom na voljo študentske
publikacije, elektronski indeks, možnost komunikacije
s predavatelji, šolo in drugimi študenti (forum). Na
razpolago so študijska gradiva in dodatna literatura,
spletni dostop do knjižnice …
Mednarodna dejavnost
V središču
Predmetnik in ostale informacije o programu na:
http://www.gea-college.si/center-visjih-sol/studijski-programi/
Pridobitev listine Erasmus University Charter
za celotno obdobje trajanja Programa vseživljenjsko
izobraževanje – 2007/2013 nam omogoča, da lahko
našim študentom, predavateljem ter zaposlenim preko
programa Erasmus – mobilnost posameznikov
omogočimo mednarodne študijske in strokovne izmenjave, pa tudi opravljanje praktičnega izobraževanja v
podjetjih v tujini.
S sodelovanjem v programu Erasmus smo na
GEA College – Centru višjih šol udeležencem izmenjav, tako študentom kot predavateljem in zaposlenim,
želeli omogočiti pridobivanje dodatnih študijskih in
strokovnih znanj ter delovnih izkušenj, širitev obzorij,
spoznavanje kultur in navad drugih evropskih narodov, Konferenca Eracon
navezovanje novih poznanstev, omogočanje osebne
rasti ter posledično tudi nadaljnji razvoj šole. Menimo
namreč, da je v času globalnega povezovanja in v
luči biti uspešen in konkurenčen na trgu delovne sile
pomembno v čim večji meri spoznati dobre prakse drugih in pridobiti čim več znanja in kompetenc.
V času sodelovanja v programu smo na šoli
gostili številne gostujoče predavatelje ter študente
z naših partnerskih institucij. Prav tako se zaposleni
udeležujemo tako mednarodnih konferenc v organizaciji naših Erasmus partnerjev kot tudi ostalih tematskih
konferenc kot je letna konferenca Eracon.
19
Gostujoča predavateljica s Portugalske (prispevek)
My Erasmus teacher exchange experience at GEA College, Ljubljana, Slovenia
V središču
On the way to Koper,
near Hrastovlje
Although going to another country always requires a good deal of planning, I must confess that the
preparation of my ERASMUS exchange mobility to
Slovenia on the 29th, 30th and 31st March 2010 was
quite easy for me. I got all relevant information from
the ERASMUS coordinator at ESTG, in Portugal, Silvina
Oliveira, and received a precise and very helpful visit
programme timetable from the ERASMUS Coordinator
at the GEA College, Vesna Krulej. Even the College
Dean, Mr Franc Vidic, offered to take me to Koper,
where I was to give a lecture on Wednesday. And there
were two other extra(ordinary) helps: my colleague Paulo Canário, who had lectured in a similar programme
at GEA College the year before and who kept telling
me how beautiful it was, and
Benjamin Vindis, an Erasmus
student from GEA College
who came to Portalegre for
a Semester and attended
my English classes during
the first Semester 2009-10
at ESTG, and who created
in all of us “the appetite” for
visiting and learning more
about Slovenia.
Not being an expert
on management or entrepreneurship and knowing I would be lecturing students taking management, marketing and secretarial courses at
GEA College, I suggested my lectures could concentrate
on the importance of intercultural competences and skills
in business situations, a topic I have been researching for
a while now, particularly in what applies to language
teaching/learning. The idea was to start by telling students about Portugal (history, culture, traditions, diversity
of geographical areas, economic strengths and weaknesses, the organization of the Portuguese Educational
System, and finally present the Polytechnic Institute of
Portalegre and its School of Technology and Management, ESTG, as an example of a dynamic institution)
and collect information about the Slovenian reality. That
would, hopefully, lead to self-reflection and analysis and
it would increase intercultural awareness among students
and enhance their own learning and ability to communicate cross-culturally, both in every day life and business situations: “Learning about others, learning about
ourselves”. The key information to pass on was that in
the business world, intercultural awareness gives people
a competitive edge over others, especially when applying for positions in international companies with a large
multi-cultural staff base. Differently from the multicultural
approach, ‘interculturalism’, emphasises interaction and
the exchange of ideas between different cultural groups,
which goes beyond equal opportunities and respect for
cultural differences. It argues for a much more proactive
engagement between cultures, sees conflict as an inevitable and creative process, and suggests mutual learning
and growth. Thus, it is only by developing intercultural
competences and cross-cultural skills that we will be able
to interact more effectively with others and to work effectively in diverse teams, which will promote the leverage
of social and cultural differences, create new ideas and
increase both innovation and quality of work. And who
doesn’t want that to happen in his/her career?
I am not so sure if I managed to transmit all that
to the students who attended my lectures. Probably not so.
But we did have the opportunity to exchange information
about Portuguese and Slovenian customs and traditions
and I learned that the Portuguese “bacalhau” and the Slovenian “bakalar” are one and the same fish and that when
Slovenians have a meeting at 5:00 they will most certainly
arrive at 5:00, if not 10 minutes earlier (not the same for
most Portuguese people, unfortunately…). I do hope that
my very simple and emotive style of communicating (after
all I am Latin and a woman) motivated those students to
look for more information about Portugal and other cultures, and learn more about themselves through learning
about others. In other words, to demystify other cultures by
slowly chipping away barriers and allowing for more open
relationships, dialogue and better businesses!
This ERASMUS teacher exchange experience
also gave me the opportunity of walking around Ljubljana
city centre, crossing the bridges (touching the Dragons!)
and feeling the life in a city full, full of young people. I ate
a delicious ice-cream in a modern café on the riverbank
and enjoyed the unique view from Ljubljana castle, with
the snowy mountains in the background. I strolled in the
open food market, saw an exhibition of Ljubljana’s Art
Nouveau buildings in the Tivoli Park and had a delicious
meal at Šestica restaurant (we had prekmurska gibanica
for dessert!). In Bled I sat by the lake tasting a delicious
Bled cake, went to the island, by boat, and met a Spanish
couple who was equally delighted with the landscape;
in Hrastovlje we were shown a hidden pearl/medieval
church and an impressive Dance of Death that reminded
us of our human condition; Koper impressed with its enormous port and slovenian/italian street names.
And this is also what, for me, an ERASMUS experience (for teachers and students alike) is all about.
It’s about going, about exchanging experiences, about
learning, about tasting flavours and meeting people. I do
advise you to try such an experience yourselves: a few
days or a semester, it will surely be an enriching experience. For me it was. Thank you GEA College, students,
teachers and the Dean, for having received me so well.
— Margarida Coelho
Kaj Erasmus omogoča meni – študentu/ki?
•Del rednih študijskih obveznosti opravim na partnerski instituciji v eni od sodelujočih držav;
•Prakso lahko opravim v tujini;
•Za študij v tujini mi ni potrebno plačati šolnine;
•Po vrnitvi lahko zaprosim za priznanje študijskih obveznosti;
•Lahko pridobim Erasmus dotacijo (finančni pomoč);
•Spoznam študentsko in delovno življenje v tujini,
•Osebno rastem ter pridobim veliko delovnih izkušenj in poznanstev
Erasmus študent lahko postanete v 2. letniku, več informacij lahko prejmete v referatu.
Intervju s študentom Benjaminom Vindišem
Zakaj ste se odločili, da del študijskih obveznosti opravite v tujini?
V bistvu ne vem če je bil razlog samo študij v
tujini. Odločil sem se bolj zaradi samega doživetja,
izkušnje, dogajanja nekaj novega... seveda pa, ko si
tam ne smeš pozabiti tudi na obveznosti, ki jih imaš.
Kaj je tisto, kar se vam zdi najpomembnejše
pri študijski izmenjavi v tujini?
Najpomembnejše je to, da se po prihodu kar
se da hitro vklopiš v življenje tujega okolja, ki je nekako
novo. Prvih 14 dni so občutki čudni, saj nisi odšel le na
hrvaško za 14 dni na dopust. Si v tujini, kjer boš preživel
neko obdobje in se res skušaš hitro privaditi na vse.
Potem pa že pride čas, ko se je potrebno vrniti nazaj
domov. Razmišljaš, da bi svoje bivanje vsaj še malo
podaljšal. Bivanje je postalo prijetno. Ko se sprehajaš
po ulici, poznaš ljudi in oni poznajo tebe. Nekako si
postal del tistega življenja tam. Ja, res najbolj pomembno je, kako se v novem okolju ustališ in zaživiš.
Kako je ta izkušnja sicer vplivala na vas (po vrnitvi – drugačen pogled na študij, delo, …)
Ja, izkušnja. Treba se bo še učiti tuje jezike.
Bi izmenjavo priporočili tudi drugim?
Izmenjavo priporočam vsem, ki bi si želel dodati v svojem življenju eno poglavje več. To je nekaj
kar si človek zapomni za vedno. Doma se vedno spominjam svojih izkušenj z nasmeškom na licu. Spoznal
sem veliko novih prijateljev in prijateljic.
Priznavanje kompetenc
GEA College - Center višji šol kandidatom
priznava znanja, spretnosti in veščine (kompetence),
ki so jih pridobili s formalnim pred vpisom in med
študijem na GEA College – Centru višjih šol. Kandidat
mora pisno vlogo za priznavanje izpitov oddati na
Študijsko komisijo GEA College – Centru višjih šol.
Vloga mora vsebovati obrazec Vloga za
priznanje izpitov, dokazila o končanih oblikah
izobraževanja, kurikulume (učne načrte) predmetov ter
dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah. Vsako vlogo obravnava Študijska komisija, ki po potrebi pridobi
ustrezna mnenja posameznih nosilcev predmetov.
Kdo smo?
REFERAT
Za vaša vprašanja ali dodatna pojasnila sva sodelavki v referatu dosegljivi od ponedeljka do petka od
08. do 15.30 ure na telefon 01/5881-300 ali na e naslovu:
• Vesna Uršič Krulej, vodja referatov: [email protected]
• Romana Možina, referentka: [email protected]
VODSTVO
• Mag. Franc Vidic, ravnatelj: [email protected]
• Andrej Baričič, direktor: [email protected]
— Vesna Uršič Krulej
21
Kako uspešno
študirati na GEA College
Seminarska naloga – nujno zlo?
Š
tudijski proces pri posameznih predmetih
na naši Fakulteti za podjetništvo je zasnovan različno, vendar boste morali skoraj
pri vsakem predmetu poleg znanj, ki vam
jih bodo v obliki predavanj in vaj predstavili in razložili predavatelji in asistenti, narediti tudi
kaj samostojnega. To delo je običajno v obliki seminarskih nalog, ki jih je potrebno oddati v pisni obliki.
Mnogi profesorji zahtevajo, da se seminarske naloge
predstavijo tudi v predavalnici.
Drugi zorni kot
Brucke in bruci,
z oktobrom vstopate v novo obdobje življenja, v študentska leta, ki bodo v
vaši notranjosti pustila en pečat, velik ali majhen, pozitiven ali negativen. Jaz
se z veseljem spominjam svojih let na fakulteti. Velikokrat se v predavalnici
nasmehnem in rečem študentom: »Oh, ko bi jaz bila na vašem mestu…« To
je bilo eno od mojih najlepših obdobij do sedaj in upam, da bo tako tudi pri
vas. Seveda pa se morate zavedati, da to ni samo obdobje zabav in veselja,
ampak tudi trdega, samostojnega in predanega dela. Kljub temu, da vsak
trenutek preživet v predavalnici ne bo najlepši, ne smete obupati že pri prvih
preizkušnjah. Zastaviti si morate cilj in temu v vsakem trenutku slediti. Le tako
boste lahko uspešni.
— doc. dr. Ajda Fošner
Seminarske naloge niso same sebi namen, ampak prispevajo k celotni sliki, ki si jo morajo študenti
ustvariti o posameznem predmetu, hkrati pa študentje
vadijo določene veščine, ki jih v dosedanjem šolanju
niso pridobili v zadostni meri. Tako pisanje seminarske
naloge pripomore k razvoju raziskovalne radovednosti posameznika, analitične sposobnosti in tudi sposobnosti jasnega in jedrnatega izražanja ob upoštevanju
vseh tehničnih in drugih pravil, ki veljajo pri pisanju
strokovnih tekstov. Predstavitve seminarskih nalog pred
sošolci so odlična vaja za premagovanje treme in pridobivanje rutine v javnem nastopanju, ki vam bo kasneje v življenju kot podjetnikom in managerjem prav
prišla. Nenazadnje bo potrebno vaš študij čez dobra
tri leta kronati z izdelavo in zagovorom diplomskega
dela in seminarske naloge, ki jih boste izdelovali v
času študija, so usmerjene tudi v nekakšen trening za
uspešno pripravo diplomskega dela.
Profesorji vam bodo pri posameznih predmetih
dali bolj ali manj natančne usmeritve, kaj pričakujejo od
seminarske naloge. Vse ima svoj namen. Natančnejša
usmeritev pomeni, da se boste morali izuriti v izpolnjevanju nalog, manj natančna usmeritev pa, da boste
morali vključiti svojo kreativnost. Ne glede na to, pri
katerem predmetu in na kakšen način bo potrebno
narediti seminarsko nalogo, pa se je dobro držati
nekaterih usmeritev:
1. Ne iščite po internetu in pri sošolcih, kdo ima podoben tekst že pripravljen, ampak se sami lotite raziskovanja
in zbiranja informacij o problemu, ki ga boste obdelali.
2. Ne glede na zahtevano dolžino besedila, se vedno
držite starega dobrega pravila uvod-jedro-zaključek,
ki smo se ga naučili v osnovni šoli. V uvodu opredelimo problem, v jedru predstavimo dejstva in ugotovitve
in v zaključku povzamemo svoje sklepe in morebitna
priporočila.
3. Če imate proste roke pri izbiri naslova oziroma
teme, izberite nekaj, kar vas zanima oziroma se s
tem seznanjeni na podlagi vaših izkušenj, hobijev,
družinskega podjetja, bivanja v tujini itd. Velika muka
je pisati o nečem, kar nas ne zanima, oziroma o tem
nimamo pojma.
4. Upoštevajte tehnična navodila in usmeritve, ki so
predpisane pri predmetu ali kar za celo fakulteto. Preglejte, kateri pravilniki so na voljo na spletnih straneh
fakultete.
5. Dovoljeno je navajanje, delno celo prepisovanje od
drugih avtorjev vendar pod pogojem, da smo delo in
avtorja ustrezno navedli, sicer smo plagiatorji, kar je
precej velik greh.
6. Izogibati se moramo posploševanju nečesa, kar se
ve, ali se govori, ali je zraslo kar na našem zelniku. Na
primer, nedopustno je napisati »Francelj je butelj.«, pa
čeprav je to še kako res. Strokovno korektno je namreč
zapisati, takole: »Da je Francelj butelj, je ugotovil že
Vadnjal (2010)«, pri čemer moramo v seznamu virov
na koncu sestavka zapisati: »Vadnjal, J. 2010. Raziskava o butljih v Sloveniji. GEA Forum, številka 999.«
Seveda boste v besedilu zapisali veliko svojih mnenj in
stališ, ampak tudi to je treba zelo jasno izpostaviti, na
primer »Na podlagi vseh zapisanih ugotovitev menim,
da je Francelj en velik butelj!«
Saj bo šlo! Tudi pisanja seminarskih nalog se je
treba naučiti. Veliko uspehov v prihajajočem študijskem
letu vam želim.
— Izr.prof.dr. Jaka Vadnjal
S pravo literaturo do študijskega uspeha
Izobraževanje in raziskovanje sta glavni
nalogi univerz in ostalih visokošolskih ustanov ter v
skladu s tem tudi visokošolskih knjižnic. V knjižnici
GEA College, Fakultete za podjetništvo si prizadevamo zagotoviti oboje. Nahaja se v bivšem WTC, v
medetaži A in nudi uporabnikom literaturo z različnih
področij, predvsem podjetništva, managementa in
ekonomije. Poleg monografskih publikacij ponuja
slovenske in tuje serijske publikacije. Za uporabnike
knjižnica opravlja informacijske poizvedbe ter jim
preko medbibliotečne izposoje priskrbi gradivo, ki
ga v knjižnici ni mogoče dobiti. Obiskovalci knjižnice
imajo tudi možnost iskanja po bazah slovenskih in
tujih publikacij. Knjižnica ima preko 3200 naslovov
knjig, 1424 diplomskih in magistrskih del, skupaj skoraj 5600 enot gradiva v prostem pristopu. Dostopno
je tudi 53 naslovov serijskih publikacij.
Želite postati član naše knjižnice?
Za vse študente GEA College , dodiplomske in
podiplomske, je članarina brezplačna. Potrebno je le
izpolniti vpisni obrazec in predložiti osebni dokument.
Informacije o gradivu v knjižnici, iskanju po policah in katalogu posreduje informator v knjižnici. Zahtevek za informacije o gradivu v knjižnici lahko študenti
oddajo tudi po elektronski pošti . Rok izposoje gradiva je 4 tedne. Pred iztekom izposojevalnega roka se
lahko gradivu rok izposoje še enkrat podaljša (izjema
je rezervirano gradivo). Izposoja čitalniškega gradiva na dom ni mogoča. V čitalniško gradivo spadajo
diplome, serijske publikacije (revije) in določeno
referenčno gradivo. Čitalniško gradivo se lahko prebira v prostorih GEA College in si ga po potrebi tudi
fotokopirate na recepciji GEA College. Knjižnica ima
lokalni računalniški katalog ProCite 4 v katerem je trenutno več kot 3.200 zapisov monografskih publikacij,
831 zapisov diplomskih del Fakultete za podjetništvo,
524 zapisov diplomskih del Centra Višjih Šol in 69
zapisov magistrskih del. Po lokalnem katalogu lahko
iščete samo na računalnikih v knjižnici.
Druga možnost iskanja je preko vzajemne
kataloške baze izpisov COBIB.SI, kjer lahko pregledujete zaloge literature po posameznih knjižnicah.
V knjižnici GEA College vas pričakujeva strokovni sodelavki Maja Zdešar ali Petra Vučko:
ponedeljek 13.00-19.00
torek
13.00 - 19.00
sreda
zaprto
četrtek
9.00 - 16.00
petek
9.00 - 16.00
sobota
vsako prvo soboto v mesecu 8.00 - 13.00
Za rubriko, kaj predavatelji in študenti višjih letnikov priporočajo »brucom« za
uspešen študij, osebni in podjetniški uspeh.
»Življenje je igra. Igra s samim s seboj, igra z drugimi. Posel je tudi igra,
ima pravila, ima ovire, ima spodbude in ima draž. Je nekakšen realističen
Monopoly. Je igra, pri kateri se velja dobro naučiti pravil in možnosti kombiniranja, vlaganja, tveganja, trgovanja. In ne samo to. Velja se naučiti tudi
stvari o katerih pri tej igri doslej še ni bilo govora. Zakaj? Ker posel le ni Monopoly, ampak je mnogo več. Posel 21. stoletja je prežet z inovativno kulturo
in ustvarjalnim mišljenjem, ki ne izbira, kjer bi pognal svoje korenine, ampak
to počne povsod tam, kjer so tako razmišljujoči ljudje. Dandanašnji posel
je izziv za vsakogar, je priložnost za vsakogar, to je svet večnih sprememb,
razvoja, prilagajanj, trenj, izzivov. To je svet za preudarne in smele, hrabre in
tiste, ki verjamejo v to kar delajo in kar bi radi dosegli.
Na naši fakulteti vas bomo naučili, da boste s pomočjo študija lahko svoje
poslovne želje in pričakovanja udejanjili, tistim pa, ki teh še nimate, bomo zagotovo odprli vrata tja, kamor ste si že od nekdaj želeli, samo da tega doslej
niste vedeli. In ne samo to, z našo pomočjo boste zrasli v vredno, znanja in
zaupanja polno osebo, ki se bo lahko suvereno gibala, delovala in ustvarjala v podjetniškem svetu – igrala pomembno vlogo v tej vedno zanimivi igri
znanj, idej in priložnosti.«
— Andrej Pompe
23
srečeval. Ta znanja nekako bolj razširijo obzorje, tako
da lahko na vsako stvar pogledaš še s kake druge perspektive, ki ti mogoče prej niti ni bila poznana.
Gregor Žun
Študent GEA College CVŠ
SIXT rent a car
SLOVENIJA
Uspešna študentska zgodba
Gregor Žun je uspešen študent Centra Višjih šol. Poleg tega, da vodi
poslovno enoto Sixt Slovenija je
navdušen glasbenik, ljubitelj narave, očka in še kaj.
Z
akaj ste se odločili študirati prav
na GEA College?
Za študij na Gea College sem se
odločil po posvetu z nekaterimi kolegi, ki so
pred mano tukaj že obiskovali različne programe. Poleg tega pa so mi ugajali termini predavanj.
Vaša prva zaposlitev je bila vodja prodaje (na papirju sem bil cel čas administrator, zadnje pol leta sem bil pa vodja logistike
v Ljubljani, tko da tole boš verjetno morala
smiselno popravt...) v vele centru Rutar, sedaj
ste zaposleni v podjetju Anticus d.o.o., ki je
nosilec licence Sixt rent a car za področje republike Slovenije. Kakšna je vaša vloga v tem
podjetju?
Pri podjetju Anticus d.o.o. sem že od samega
začetka. Preden smo v juliju 2006 pridobili mednarodno licenco SIXT za področje Slovenije smo bili na trgu
prisotni zgolj kot lokalni ponudnik rent a car storitev
Na področju izposoje vozil je konkurenca
precejšnja, ne glede na to pa je podjetje, kjer
ste zaposleni, uspešno. Kaj so vaše prednosti,
kje iščete svoje poslovne priložnosti?
Konkurenca v smislu števila ponudnikov tovrstnih storitev v Sloveniji je zares kar precej velika, poleg
tega so vsi ali vsaj velika večina na trgu prisotni precej
dlje kot mi. Vendar nam je kljub temu v razmeroma
kratkem času uspelo zagotoviti precejšen tržni delež,
kar gre po mojem pripisati predvsem mlademu in zagnanemu delavnemu timu ter dobri klimi v podjetju.
To bi verjetno opredelil tudi kot naše glavne prednosti
pred konkurenti, poleg zelo raznolikega voznega parka, kvalitetnega servisa ter raznolikosti v ponudbi (operativni leasing, šoferske vožnje, najem vozil v tujini,
upravljanje voznih parkov ipd.).
V letošnjem letu nam je uspelo pridobiti tudi licenco za republiko Hrvaško, na kar smo zelo ponosni.
To povezavo smatramo kot eno naših največjih prednosti pred konkurenco v prihodnosti, poleg tega pa
stremimo k stalnemu napredku, kar samo pripomore
k našemu glavnemu cilju- da se naše stranke z nasmehom ponovno vračajo k nam.
Kakšen odnos imate do podjetništva? Se
kdaj v prihodnosti vidite kot podjetnik?
S podjetništvom človek lahko najlažje udejani svoje poslovne zamisli in ideje, saj ima tako bolj
proste roke pri odločanju, sprejemanju odločitev in na
ta način stoji za svojim delom. V vlogi podjetnika se
vsekakor vidim, vendar sem zaenkrat zelo zadovoljen
v trenutni sredini.
Kako bi ocenili razmere za podjetništvo v
Sloveniji?
Situacija se mi sicer ne zdi tako slaba, kot se
prikazuje v medijih; vendar pa na drugi strani slaba
podjetja, ki zaradi različnih razlogov nikakor ne bi
smela več poslovati rušijo cel sistem, kar pa v pogubo
pelje marsikatero podjetje, ki pred določenim poslom
niti ni bilo v težki finančni situaciji. Mislim da bi podjetja sama morala skrbeti oz. preverjati svoje poslovne
partnerje oz. naročnike, njihovo plačilno sposobnost
ter tako selekcionirati posle in posledično izriniti taka
podjetja s trga in dati priložnost sposobnejšim, bolj
zdravim podjetjem.
Stara modrost pravi, da je človek uspešen,
ko postavi hišo, ima sina in napiše knjigo, Kako
pa bi uspeh opredelili vi?
Če lahko človek vsakemu pogleda v oči in
zvečer miren leže v posteljo. Vsak pa gleda na uspeh
po svoje...
Ste tudi navdušen glasbenik, ljubitelj
narave, sodelujete v taborniškem rodu Upornega plamena….Kje najdete čas za vse te
aktivnosti?
Čas za stvari, ki te ne obremenjujejo si je treba
kar vzeti- že tako ali tako preveč hitimo, na splošno
kar pri vseh stvareh- mislim da je to ravno posledica
dejstva, da si premalo ljudi vzame tudi nekaj časa- niti
ne samo zase- predvsem za družino in prijatelje.
Zaključujete študij. Pred vami je le še diploma. Kaj bi za uspešen študij svetovali generaciji študentov, ki se je ravnokar vpisala?
Čim več zagnanosti že v samem začetku, pa ne
bi smeli imeti nobenih težav.
— Majda Gartner
z blagovno znamko Autorent. Z vstopom v mednarodno verigo smo uspeli razširiti delovanje na območje
praktično celotne Slovenije. V tem času sem prevzel
vodenje Ljubljanske enote, poleg tega sem zadolžen
za določen segment prodaje za celotno Slovenijo.
Zaposlitev vam verjetno vzame večino
časa. Kako uspete uskladiti študij z delovnimi
obveznostmi?
Sicer predavanja zavzamejo precej časa,
vendar sem imel sam to srečo, da je bila lokacija predavanj na poti od pisarne do doma, termin pa ravno
nekje po koncu delavnika, tako da se je to vse lepo
izšlo. Druga stvar pa so seminarske in študij doma- za
te pa si je bilo nekoliko težje najti in vzeti čas :)
Kako novo pridobljeno znanje vpliva na
vaše delo? Delate bolje, bolj učinkovito?
Recimo da sem s študijem dobil vpogled v
nekatere stvari, s katerimi se v svoji vlogi nisem nikoli
25
MLADI PODJETNIKI PO
IZKUŠNJE K IZKUŠENIM
KOLEGOM V TUJINO
Program Erasmus za mlade podjetnike nudi novim/bodočim podjetnikom
priložnost, da obiščejo in delajo z izkušenim podjetnikom v njegovem MSP
v drugi državi EU, in sicer poljubno od enega do šestih mesecev.
P
o vzoru uspešnega in že uveljavljenega programa mobilnosti študentov »Erasmus« je
Evropska komisija pred dobrim letom predstavila podoben program, namenjen mladim
podjetnikom. V dobrem letu izvajanja programa »Erasmus za mlade podjetnike« se je vanj prijavilo že
več kot 2000 novih bodočih in že uveljavljenih gostiteljskih
podjetnikov iz vseh držav EU. Predvidoma bo letos jeseni
realiziranih že 600 obiskov. Erasmus za mlade podjetnike
omogoča usposabljanje, mrežno povezovanje in izmenjavo izkušenj med evropskimi podjetniki. Mladi podjetniki
se bodo na tak način učili od podjetnikov v drugih državah.
Tovrstni projekt razširja mreženje med poslovneži in malimi
in srednjimi podjetji ter dovoljuje izkušenim podjetnikom,
da razvijejo nove tržne povezave in spoznajo priložnosti,
ki jih ponujajo druge EU države.
Drugi zorni kot
Kdo lahko sodeluje? Novi / mladi podjetniki
in izkušeni podjetniki.
Novi / mladi podjetniki so tisti, ki načrtujejo ustanovitev lastnega podjetja ali pa so že ustanovili lastno
podjetje v zadnjih treh letih. Izkušeni podjetniki pa morajo
biti lastniki ali upravljavci malega ali srednje velikega podjetja v EU in so si pridobili že veliko podjetniških izkušnje,
ki jih v programu prenašajo na podjetnike začetnike.
Program
nudi novim podjetnikom
priložnost, da se učijo od izkušenega podjetnika, ki vodi malo ali srednje veliko podjetje
(MSP) v drugi državi EU, omogoča izmenjavo
izkušenj med novimi in izkušenimi podjetniki,
olajša dostop do novih trgov in iskanje možnih
poslovnih partnerjev, izboljšuje povezovanje
poslovnežev in MSP, omogoča izkušenim podjetnikom, da vzpostavijo nove trgovske stike in
izvejo več o priložnostih v drugi državi EU.
Na GEA College v letošnjem letu načrtujemo
dvajset izmenjav. Desetim mladim podjetnikom iz
Slovenije bomo pomagali najti ustreznega gostitelja
– izkušenega podjetnika – v tujini, prav tako pa bodo
desetim mladim podjetnikom iz tujine ponudili možnost
prihoda v Slovenijo, kjer bodo nabirali izkušnje pri
slovenskih podjetnikih. V Sloveniji obstaja velik interes
mladih za udeležbo v omenjenem programu, nekaj
prostih mest za prijavo pa je še vedno na voljo. Mladi
Erasmusovi podjetniki med bivanjem v tujini prejemajo
štipendijo v višini med 700 in 1100 evri mesečno. Nekaj
manj zanimanja za sodelovanje je med slovenskimi
podjetniki, kar pa gre pripisati dejstvu, da je program
še v povojih. Izmenjave lahko trajajo od enega pa do
največ šestih mesecev, izmenjava pa se lahko opravi v
več intervalih, vendar nujno v obdobju enega leta.
V Evropi prispevata skoraj polovico vseh prijavljenih mladih Italija in Španija (46%), medtem ko je Velika Britanija najbolj zaželena ciljna država. Najbolj
aktivni sektorji so trženje/mediji (16%), informacijske
tehnologije (10%) in izobraževanje (9%). Tipični obisk
pri podjetniku gostitelju traja od 2 do 3 mesece.
Več informacij mladi in izkušeni podjetniki najdete na spletni programa www.erasmus-entrepreneurs.
eu , kjer je tudi več navodil glede prijave. Postopek
prijave se začne z registracijo na spletnem portalu
na omenjeni povezavi. Prijavijo se lahko osebe vseh
izobrazbenih profilov od zdravnikov, ekonomistov,
umetnikov, arhitektov in podobno, omejitev ni tako na
področju sektorjev, kot tudi starosti. Tako se kot mladi
podjetnik razumejo vsi, ki s podjetništvom začenjajo,
ne glede na starost.
Mladi podjetnik svoj resen namen izkazuje s pripravljenim poslovnim načrtom, ki ga poleg
življenjepisa priloži svoji prijavi. Pri prijavi izbere tudi
posredniško inštitucijo, v našem primeru GEA College
Poslovno izobraževalni center ter lahko preko portala
poišče potencialne izkušene podjetnike širom Evrope, ki
se ujemajo z njegovim področjem dela in željami glede
izmenjave. Svetujemo, da si mladi podjetniki že sami
izdelajo idejo kam bi želeli iti na izmenjavo in potencialna gostiteljska podjetja sami kontaktirajo in povedo,
da gre za program Erasmus za mlade podjetnike.
V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj
dobrih praks, prva prihaja iz tujine (več jih najdete
na uradni spletni strani): Luca Poli, mladi italijanski zdravnik – specializant plastične kirurgije, je bil
izredno zadovoljen s svojim bivanjem v Španiji, kjer je
spremljal delo gostiteljice Francine Huaman ter ob tem
pridobival znanja in izkušnje, potrebne za uspešen
start podobne dejavnosti v Italiji. Tudi gospa Huaman
je bila nadvse zadovoljna s to izkušnjo, saj je izjavila:
“Zelo sem vesela, da sem lahko sprejela Luco v mojem
wellness centru. Ta izkušnja me je spodbudila, da se
bom ponovno prijavila kot podjetnik gostitelj.”
Urban Jeriha, Slovenec na izmenjavi v Pragi takole povzema svojo izkušnjo: »Na izmenjavi se
počutim kot podjetnik, ki razvija nov izdelek in mu ni
treba skrbeti za preživetje. Dosti prostega časa imam
za razvoj novih poslovnih idej. Dobro je, da se mladi
z gostujočim podjetnikom dogovorijo natančno, kaj so
cilji in želje obeh strani. Na Češkem lahko s štipendijo
Erasmusa da preživeti, vendar mladim podjetnikom
svetujem, da imajo nekaj rezerve svojega denarja, saj
se vedno pojavijo tudi drugi stroški, za hobije in prosti
čas. Izmenjavo priporočam za navezovanje poslovnih
stikov, test tvoje poslovne ideje na tujem, izboljšanje
poslovnega načrta in tudi za spoznavanje kolegov
podjetnikov. To je test, kako se odzivaš v tujem okolju,
kako si prilagodljiv in kako hitro si ustvariš družbo okoli
sebe. Pa tudi nove priložnosti se ti odprejo, začel sem
razvijati novo poslovno idejo z bivšim sostanovalcem
iz Amerike.«
Intervju z Ajdo Es, mlado umetnico, ki je na
izmenjavi na Dunaju
Ajda, najprej lep pozdrav na Dunaj, kjer
boste ostali 6 mesecev, povejte mi, ali je to vaša
prva izkušnja z življenjem in delom v tujini?
Že v času dodiplomskega študija kulturne antropologije sem izkoristila priložnost polletne študentske
izmenjave na »Universitat de Barcelona« v Kataloniji
– Španiji, kjer je vsa teorija multikulturnega stika tudi
dobesedno zaživela in se zapisala v izživete izkušnje.
Ta pisana izkušnja je bila življenjsko gledano bolj
pomembna, kot nekaj letno guljenje klopi v Ljubljani.
Mednarodna izmenjava je pustila tako močan pečat,
da sem s to prakso nadaljevala tudi tekom podiplomskega študija v sklopu CREOLE programa, v katerem
sodeluje 7 evropskih Univerz, individualen študijski
program pa si lahko posameznik sestavi glede na interesna področja ponujenih univerzitetnih programov.
V tem času sem ob študiju sodelovala pri različnih
posamičnih, predvsem kulturno in sodobno-plesno usmerjenih projektih, ob tem pa vedno znova ugotavljala
kako škripajoča je slovenska kulturna politika v primerjavi z nekaterimi severno - evropskimi državami. Tam
namreč kulturo veliko bolj podpirajo, saj predstavlja
živo srce naroda in nosilko razvitosti države.
In tako ste med študijem v tujini dobili tudi
idejo za vašo poklicno pot?
Res je, ob teh projektih se mi je večkrat porodilo spoznanje, da nam drastično primanjkuje v kulturo
usmerjene politike, predvsem pa specializiranih strokovnjakov – kulturnih menedžerjev, ki bi posameznim
umetnikom, in teh v Sloveniji resnično ne primanjkuje,
ob tem pa se njihova kakovost z lahkoto primerja z
največjimi svetovnimi imeni, olajšala izvedbo njihovih
vizij. Tako se je razvila ideja o podjetju, ki bi dobesedno predstavljalo nit ali linijo posameznih naročnikov do
kvalitetnih in inovativnih storitev s področja kulturnega
menedžmenta, ob tem pa sem samo organizacijsko in
producentsko vizijo razširila tudi na strategije znamke in celovitih grafičnih rešitev. Podjetna ideja je bila
sicer rojena, vendar pa se je zdel razkol med teoretsko zasnovano idejo in samo izvedbo (in ustanovitvijo
podjetja) kot razkol dveh rečnih bregov brez brvi. Na
tem mestu je v kader ponovno priskočil eden izmed
Erasmus programov (in v tem primeru bi lahko potrdila
reku, da so vse dobre stvari tri ali v tretje gre rado)
Erasmus for Young Entrepreneurs, ki potencialnim ali
novopečenim podjetnikom omogoča usposabljanje
pod mentorstvom pri izkušenem podjetniku kjerkoli v
Evropi za obdobje od enega do šestih mesecev.
Ste podjetnika gostitelja našli preko portala Erasmus za mlade podjetnike ali ste
njegovo delo poznali že prej in si želeli na izmenjavo prav v njegovo podjetje?
27
Podjetniška svoboda
NAČRTUJTE ZA
SPROŠČENO FINANČNO
PRIHODNOST!
Drugi zorni kot
V obdobju, ko sem končala študij, sem že
navezala stike s podjetjem na Dunaju, ki vsako leto
organizira festival sodobnega plesa svetovnih dimenzij – ImPulsTanz, saj se je zdela ideja dodatnih
praktičnih izkušenj pred formiranjem lastnega podjetja
več kot na mestu. In prav v tem času sem na internetnih
straneh izvedela za program Erasmus for Young Entrepreneurs in plodna prst za izmenjavo usposabljanja
in mentorstva je bila pripravljena. Prijava na program
je precej preprosta, saj vse poteka preko baze podatkov in internetne strani (http://www.erasmus-entrepreneurs.eu/). Nov podjetnik tako izpolni podatke
ter se poveže z eno izmed lokalnih kontaktnih točk v
matični državi – sama sem izbrala Gea College. S
pomočjo baze podatkov se tako za mladega podjetnika poišče primerno izkušeno in uveljavljeno podjetje
(ob tem iskanju se mora ujemati več spremenljivk, npr.:
država izmenjave, časovno obdobje, panoga, znanje
tujih jezikov, ponujene in pričakovana znanja, izkušnje
in veščine). Ker sem s podjetjem v tujini že predčasno
navezala stike in se dogovorila za možnost izmenjave,
je seveda to dejstvo precej olajšalo celoten proces
»iskanja ujemanja«.
Povejte nam več o gostitelju organizaciji
ImPulsTanz in njihovem delu.
ImPulsTanz je organizacija iz Dunaja (www.impulstanz.com) in delo na njihovem festivalu zame pomeni izredno izkušnjo. Že več let namreč podrobno spremljam njihovo delovanje in o plesnem festivalu takšnih
razsežnosti lahko sanjari marsikdo. Gre za sodobnoplesni festival, ki se je prvič odvil daljnega leta 1984
(letos je torej potekal sedemindvajsetič), ko sta kulturni
menedžer Karl Regensburger ter koreograf in plesalec
Ivo Ismael uspešno združila in uresničila svoje kreativne
ideje. Vsako leto gosti festival več kot 40 produkcij v
desetih gledališčih z več kot 30.000 gledalci in več kot
100 plesnih učiteljev, ki poučujejo 200 plesnih delavnic
ter predajajo svoje znanje 3000 plesa željnim plesalcem. ImPulsTanz konstantno išče nove trende in tendence v svetu sodobnega plesa in jih s tem tudi soustvarja
in kroji. Festival poteka en mesec, vsako leto v poletnem
času (letos je potekal od 15.7. – 15.8.).
Kako poteka vaše delo v času obiska?
Menite, da ste v prvih štirih mesecih pridobili
že veliko izkušenj?
Moje delo v podjetju je obsežno in raznoliko;
od vodenja posameznih kratkoročnih projektov do
pomoči pri celotni organizaciji in osebne komunikacije
s posamezniki umetniki in plesnimi učitelji. Eden izmed
teh projektov je »Bollyhop« , ki predstavlja združitev
indijskega klasičnega plesa in hip hop-a ter drugi
projekt, ki je nastal pod avtorsko taktirko ustanovitelja
»plesa za vse brez omejitev« Alito Alessija in je usmerjen v vključevalno politiko in uči, da je ples primeren za
vse posamezniki in mora nujno vključevati tako gluhe,
slepe, invalidne in duševno prizadete.
Delo v podjetju, ki organizira ImPulsTanz festival
pomeni vključitev in enovitost celotne ekipe. Pomeni vsak
dan nov izziv, novo poznanstvo in srečo, ki jo spoznaš,
ko imaš možnost delati z ljudmi, ki v nekaj verjamejo. V
času samega festivala ni prostih vikendov, ni delovnih
dni, ni določenega števila ur – v času festivala dihaš
skupaj z vsemi ustvarjalci, umetniki, učitelji, udeleženci
in obiskovalci iz vseh mogočih (in nemogočih) koncev
sveta, festival je stičišče, ki ponazarja, da smo tam eden
za drugega. Izkušnja festivala nas povezuje in daje
občutek, da je vsak udeleženec pomemben delec v
skupnem mozaiku. Ta izkušnja me napolnjuje z novimi
izkušnjami, veščinami, znanjem, nazori, poznanstvi in
prijatelji.
— mag. Tina Kociper
V
poslovnem
svetu
so ključne informacije ob pravem
času
bistvenega
pomena v procesu poslovnega planiranja in
odločanja. Podjetje Časnik Finance
z edinim slovenskim poslovnim
dnevnikom Finance že 18 let skrbi
za pripravo aktualnih in relevantnih
dnevnih novic iz poslovnega sveta.
Poslovni dnevnik Finance z naklado prek 16.000 izvodov je v osnovi namenjen delovno aktivnemu
prebivalstvu, ki ga zanima aktualno dogajanje in stanje domačega
in svetovnega gospodarstva ter
različnim profilom študentov, predvsem tistim, ki imajo ambicijo uspeti
v poslovnem svetu.
Številni ekonomisti in guruji se intenzivno ukvarjajo z raznimi napovedmi
stanja ekonomije, gospodarstva in osebnih finančnih
načrtov. Večini je skupni imenovalec relativna negotovost in
nestabilnost, zato je še pomembneje, da se v načrtovanje
aktivno vključimo sami, to pa smo sposobni narediti le ob
predpostavki dobrega poznavanja trga in vseh storitev, ki
so nam na voljo na svetovnem in lokalnem nivoju.
Nikoli ni prezgodaj za načrtovanje in razmišljanje o lastni
finančni prihodnosti. Zadnji svetovni trendi zahtevajo
aktivnejše ukvarjanje posameznikov s finančno prihodnostjo, zato bi bilo nujno, da nekatere povsem osnovne
in najbolj uporabne smernice upravljanja s premoženjem
otroci spoznajo že preko vzgoje v domačem okolju. Več
pozornosti temam kot sta varčevanje in pametno investiranje, pa bi morali mladi prejeti tudi v izobraževalnih
ustanovah na vseh stopnjah. Informacije za zaščito
potrošnikov in krepitev zavesti o vedno večji individualni
odgovornosti za lastno finančno prihodnost, so pomembne tudi zaradi vedno večjega pritiska kulture potrošništva
in želji mlajših generacij po čim hitrejšemu zaslužku, s čim
manj vloženega truda in dela.
Najkasneje v času študija se
določene želje že jasneje izoblikujejo, vendar ravno v tem obdobju
mladi najpogosteje naletijo na oviro: kako doseči visoko postavljeni
cilj, ki je ponavadi finančno zahteven zalogaj (rešitev stanovanjskega problema, nakup avtomobila,
varčevanje za potovanja, študij v tujini ali pa pokojninsko varčevanje)?
Primerna rešitev bi bil dober finančni
svetovalec, ki pa ima seveda svojo
ceno in si ga redko kdo v času
študija lahko privošči.
Upravljanje z osebnimi financami in
osebnim premoženjem je področje,
ki zahteva posebno znanje in skrb,
saj neizkušeni posamezniki lahko
hitro podležejo številnim pastem, ki
jih iznajdljivi finančni »guruji« spretno
nastavljajo neizkušenim potrošnikom
na trgu. Revija za upravljanje osebnega premoženja Moje finance, ki jo Časnik Finance
kot samostojni mesečnik izdaja od leta 2006, se v vsaki
številki ukvarja s konkretnimi primeri posameznikov, družin
in študentov, ki se dnevno srečujejo s številnimi vprašanji
na področju investiranja, varčevanja, zavarovanja, pridobivanja posojil in vsakdanjih potrošnih nakupov. Za še večjo
jasnost in z relevantnimi informacijami podprtimi temami,
revija Moje finance redno objavlja številne izračune,
lestvice in primerjave ponudnikov na trgu (npr. primerjave
med različnimi ponudniki izobraževanj in tečajev, ponudniki posojil, zavarovanj, bančnih storitev ipd.), razkriva pa
tudi številne špekulativne posle. Da si trg želi in potrebuje
revijo s tovrstnimi informacijami, najbolje dokazuje 11.000
naročnikov in 55.000 bralcev (vir: NRB 2009), ki Moje
finance prebirajo mesečno in prebranim informacijam zaupajo. Finančna prihodnost in z njo povezana finančna
svoboda sta preveč resna pojma, da bi ju lahko zavestno
prepustili naključnim odločitvam, ki temeljijo na nepoznavanju in pomanjkanju kvalitetnih informacij.
— Tomaž Lampret, Finance
29
KAKO SE NA
KARIERO PRIPRAVITI
ŽE V ČASU ŠTUDIJA
Po končanem študiju se z diplomo v roki znajdemo v resničnem svetu in
začnemo iskati popolno službo. Hitro ugotovimo, da iskanje dela lahko
zahteva veliko časa in potrpežljivosti, da je poleg nas še veliko drugih kandidatov in da se moramo izkazati za nekaj posebnega. Lažje bo seveda,
če smo na to mislili že v času študija in morda tudi že naredili nekaj prvih
korakov proti želenemu cilju …
Kako začeti
Začeti je treba pri sebi in definirati svoje želje,
zanimanja, interese, vrednote in cilje. Zelo pomemben vidik iskanja zaposlitve je jasno zastavljen cilj
posameznika. Kaj nas zanima, kaj želimo početi v
življenju? Ali za to obstaja delovno mesto? Kaj lahko
naredim že zdaj, da bom lahko nekoč opravljal to
delo? Smiselno je imeti izdelano vizijo o področju
dela, ki nas resnično zanima, in kje se vidimo čez
nekaj let. To je tudi za marsikoga s precejšnjo delovno
dobo eno od težjih vprašanj, kaj šele za študente brez
delovnih izkušenj. Vendar je vredno poskusiti. Izdelajte si vizijo svojega kariernega razvoja in ji poskušajte
slediti. Če imamo določen cilj, se lahko vključujemo v
dejavnosti, ki nam bodo pomagale priti do njega. In
če ne drugega, bomo ugotovili, ali nas to prav zares
zanima, ali pa bomo morda na poti spoznali kaj novega in ugotovili, da bi raje počeli nekaj čisto drugega.
Drugi zorni kot
Študentsko delo
Delo preko študentskega servisa v času študija
je priporočljivo in dobrodošlo. Je odličen način, da
spoznamo različne vrste del in ugotovimo, kaj nas veseli
in kaj ne. Delo v času študija tudi nakazuje na nekatere pozitivne človekove karakteristike kot recimo delavnost in sposobnost organizacije (usklajevanje dela
in študija), ki jih delodajalci cenijo. Poleg tega si lahko
pridobimo tako želene delovne izkušnje, ki nam bodo
prišle prav, ko bomo iskali prvo redno zaposlitev. Delodajalci poskušajo biti na trgu vedno bolj konkurenčni
in fleksibilni, zaradi hitrega razvoja novih tehnologij in
znanj želijo zaposliti nove sodelavce, za katere ne bo
treba veliko časa posvetiti uvajanju in učenju osnovnih
znanj, zato skoraj vedno iščejo kandidate s predhodnimi izkušnjami. Vendar premalo študentov išče delo na
področjih, ki jim prinašajo realne možnosti za pridobitev
izkušenj in znanj, ki bi jim lahko pomagala pri iskanju
redne zaposlitve na želenih področjih dela. Pri izbiri
študentskega dela ne glejte le na urno postavko, temveč
tudi na druge koristi, ki vam jih lahko delo prinese.
Bodite dejavni na različnih področjih
samopodobe, timskemu delu, razmišljanju, pridobivanju praktičnih znanj, spodbujanju govornih veščin ...
Vpišite se na dodatna izobraževanja npr. tujih jezikov,
tečaja retorike, vodenja, timskega dela … Pri izbiri
dodatnih izobraževanj je dobro usmeriti svoje želje v
področja, ki so nadgradnja obstoječemu. Z omenjenimi izobraževanji lahko začnete že v dobi formalnega
šolanja, saj na tak način dokazujete svojo zavzetost
za lastni razvoj in pridobivate pomembne delovne
navade. Na izobraževanjih lahko srečate tudi mnogo
novih obrazov, ki vam ustvarjajo širšo socialno mrežo
in omogočajo nove povezave v poslovnem in zasebnem svetu. Priporočilo pri izbiri dodatnih izobraževanj
naj bo usmerjeno tudi v izbiro primerne in kakovostne izobraževalne inštitucije, ki zaposluje priznane
in dobre prenašalce znanja, saj bodo le tako stroški
izobraževanja tudi upravičeni.
Poglejte naokrog
Bodite razgledani na svojem področju in tudi
širše. Spremljajte podjetja, poklicni trg, spoznavajte
osnove raziskovanja trga dela, želenih poklicev ter
vseh možnosti iskanja prve zaposlitve. Spremljajte novosti na svojem področju študija, aktualno družbeno
dogajanje in poglejte v »resnični« svet.
Ne pozabite na zabavo
Posvečajte se tudi hobijem in počnite stvari, ker
vas preprosto veselijo. Ne podrejajte vsega svojega
časa iskanju zaposlitve. Najbolj uspešni so tisti, ki se
pri svojem delu tudi zabavajo. Morda pa vaš hobi postane tudi vaš vir preživetja.
Študenti se velikokrat pritožujejo, da podjetja
želijo nekoga z izkušnjami, ki pa jih prvi iskalci zaposlitve seveda ne morejo imeti. Če tudi v ponudbi
študentskih del ni primernega dela za vaše področje
študija ali zanimanja, si lahko delovne izkušnje pridobite tudi na razne druge načine. Ste že poskusili skupaj
s svojimi kolegi izpeljati kakšen projekt? Imate idejo,
ki bi pritegnila vaše sošolce? Poskusite svoje ideje
udejanjiti v okviru različnih študentskih društev. Skoraj
na vsaki fakulteti obstaja društvo študentov, ki v praksi
preizkuša znanja, ki se jih učijo na predavanjih. Pri vas
takega društva ni? Poskusite ga ustanoviti … Razvijajte
svoje veščine s projektnimi deli, raziskovalnimi nalogami, prostovoljnimi deli … Izkoristite torej priložnosti, ki
se vam ponujajo le v času študija.
Bodite nekaj posebnega
Izpopolnjujte svoje veščine
Pogumno!
Mladim velikokrat manjkajo praktična znanja,
komunikacijske veščine in poznavanje socialnega
razumevanja, poslovne ostroumnosti ... Celoten
izobraževalni proces bi moral dati večji pomen spodbujanju motivacije pri mladih, izboljšanju njihove
Danes se mora vsak od nas za delo dobesedno boriti in izkoristiti vse potenciale, znanja in
sposobnosti v sebi. Gradnja zaposlitvene kariere
predstavlja dolgoročen proces ter svojevrsten izziv,
saj od slehernega posameznika terja obilo vztrajnosti,
Vse zgoraj naštete aktivnosti vam bodo dale to,
kar vas bo resnično naredilo za primerne kandidate:
zavedanje, kaj želite početi, navdušenje nad delom,
ki ga imate radi, samoiniciativnost, aktivnost in optimizem. Delodajalci iščejo ljudi, ki imajo motivacijo za
delo. Veliko je odvisno od nas samih, našega pristopa,
zavzetosti, iznajdljivosti in vloženega truda. Tisto, kar
delodajalci pravijo, da danes pri mnogih iskalcih prve
zaposlitve resnično pogrešajo, je proaktivnost, pozitiven pristop, zagnanost, drznost in odločenost. Torej,
če si nekaj močno želimo (vselej seveda govorimo o
realno dosegljivih ciljih), v to verjamemo in na tem tudi
delamo, praktično ni ovir, ki bi nam to preprečile.
potrpljenja, prilagajanja, aktivnosti in življenjske volje.
Že danes je vse bolj pomembno, kakšen profil človeka
si, kako iznajdljiv, prilagodljiv, kako se odzivaš na spremembe, kako skrbiš za svojo »zaposljivost« in prav to
je tisto, kar mora današnja mlada generacija vedeti in
razumeti. Zato le pogumno in bodite vztrajni.
Začnete lahko tudi z Adeccom
V Adeccu vsem iskalcem prve zaposlitve ponujamo možnost, da se vpišejo v našo bazo, ki trenutno
šteje preko 45.000 kandidatov, različnih starostnih,
izobrazbenih in poklicnih profilov. Iskalcem prve zaposlitve nudimo celovito strokovno brezplačno pomoč,
poleg tega skušamo v naši agenciji dijake in študente
že tekom samega šolanja podrobneje seznaniti s trgom
dela in delovne sile v Sloveniji. V zadnjih letih smo v
ta namen na posameznih srednjih šolah in fakultetah
pričeli z brezplačnimi delavnicami za dijake in študente
na temo »koraki do zaposlitve«. Udeležence seznanjamo z dejanskimi razmerami na trgu dela, na podlagi naših vsakodnevnih izkušenj in poleg teoretičnih
napotkov, ki so v prvi fazi vstopa na trg dela seveda
neizbežni, pomagamo tudi s praktičnimi vajami in podajanjem konkretnih svežih informacij.
31
o
n
gea
vice
Odpluli v poletje
V letu 2010 je podjetje GEA College ponovno sodelovalo v projektu Zlata nit in se med udeleženci, najboljšimi
slovenskimi zaposlovalci uvrstila med
prvih 50. V skrbi za zaposlene podjetje dvakrat letno organizira eno ali
več-dnevno druženje, v katerem se utrjujejo neformalne vezi med sodelavci in
se v sproščenem vzdušju izmenjajo tudi
mnenja o dogodkih v podjetju. Eno takih
druženj je bil predpočitniški piknik za vse
zaposlene v družbi GEA College.
Letos smo piknik izvedli v začetku
meseca julija in sicer z ladjico po Piranskem zalivu. S pričetkom ob skupni kavici
v Portoroškem lokalu se je začela naša celodnevna pustolovščina na kateri ni manjkalo dobre hrane in pijače.....
Na krovu ladje sta nas pričakala
dva mlada in prijazna mornarja, ki sta kljub
nekako že načrtovani poti prisluhnila našim
željam in nas popeljala na kraje kjer smo
želeli. Počutili smo se kot doma. No ja, le da
nas doma tako ne strežejo kot so nas tukaj.
Sprva nas je pot vodila proti Simonovem
zalivu, kjer smo izkoristili trenutek za krajši
postanek. Zaradi zgodnje ure nam še ni
bilo ravno do kopanja, dobre malice pa se
nismo branili. Mmmmm! Postregli so nam z
zelo okusno predjedjo. Hmmm, kako se že
imenujejo mali ne pekoči okrogli feferončki
s kaprami? V glavnem je bila zaužita hrana
odlična podlaga za nove podvige. Sledila
je vožnja nazaj proti Portorožu. Že med
plovbo so nam zadišale školjke in ribe, ki
so se pripravljale za kosilo. Še pred kosilom smo naredili postanek za kopanje in
kar nekaj “najbolj pogumnih” je skočilo
v vodo, ki ni bila ravno topla. Po morski
osvežitvi je sledilo kosilo in nato še vožnja
nazaj v središče Portoroža.
Ker nam za ta dan druženja še ni
bilo dovolj, smo si skupinsko privoščili sladoled v bližnji slaščičarni in s tem sklenili
naše predpočitniško srečanje.
— Nataša Urbanija
Jesensko dogajanje v
poslovnoizobraževalnem centru
Nov program »UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI«
Jesenske izvedbe programov na GEA College
Poslovno izobraževalnem centru bo popestril nov
program UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI, ki ga
bomo pričeli izvajati v novembru. Program bo potekal
v Ljubljani.
Skupni 60 urni obseg programa zagotavlja
udeležencem zavedanje o osrednji vlogi upravljanja
z nepremičninami na področju načrtovanja, razvoja
določanja in izvajanja korporativne strategije krovnega podjetja. Spoštuje status upravitelja kot integralnega elementa za korporativni uspeh.
Vsebine so razdeljene v tri vsebinske sklope:
•Uvod v upravljanje z nepremičninami (upravljanje poslovnih stavb, projektno vodenje in priprava
lastnega načrta za upravljanje z nepremičninami)
•Storitve, finančni in strateški vidik upravljanja z nepremičninami (obratovanje in vzdrževanje
nepremičnin, krizno načrtovanje, zavarovanje …)
•Zakonodaja in okoljske zahteve pri upravljanju z nepremičninami (zakonodaja, okoljske zahteve,
poslovno komuniciranje)
Dodatne informacije o programu vam bo zagotovila Ksenja Golob na 01 5881 311 ali prek e-pošte
na [email protected].
Management v zdravstvu
Nadaljujemo tudi z usposabljanjem najvišjega
(top) managementa v zdravstvu, ki se prične 12. oktobra 2010. Usposabljanje je zastavljeno zelo interaktivno – predavanja in teoretična izhodišča se prepletajo
s primeri iz domače in tuje prakse, delavnicami, skupinskim in individualnim delom ter različnimi vajami.
Spodbujamo neformalno povezovanje udeležencev,
njihovo izmenjavo izkušenj, znanj in informacij.
Program vsebuje štiri module, ki pokrivajo
ključna področja delovanja zdravstvenega sistema.
Udeleženci pridobijo kompetence vodenja, managementa, komuniciranja in organizacijske kulture,
ki je v prid bolnikom. V razpravah o problemih iz
specifičnega lokalnega okolja udeleženci poiščejo
konkretne rešitve, ki so aplikativne v praksi.
Program je prepričal že preko 100 udeležencev,
ki z zadovoljstvom ugotavljajo, da program usposabljanja podpira kakovost storitev v slovenskem zdravstvu (komentarje v okvirčke).
•Kot zdravnik se zavedam svojih pomanjkljivosti na področju managementa, vendar mislim, da
je seminar potreben tudi ne zdravstvenemu kadru na
vodilnih mestih v zdravstvu.(Robert Čeh – direktor
Bolnišnice Ptuj)
•Ni mi žal, da sem se udeležila izobraževanja,
vsebine in predavatelji so aktualni, prepričljivi, ravno
prav sproščeni, kar nam omogoča obojestransko izmenjavo mnenj, pobud in pripomb. (Metka Horvat
– vodja enote, Zavod za zdravstveno varstvo Ravne
na Koroškem)
•Seminar mi je všeč. Pridobila sem podatke,
ki jih nisem vedela in si s tem razširila pogled na
določene druge teme. Predavatelji so odprti in se prilagajajo našim vprašanjem. (Zdenka Kramar – glavna
medicinska sestra, Bolnišnica Jesenice)
Dodatne informacije o programu vam bo zagotovila Ksenja Golob na 01 5881 311 ali prek e-pošte
na [email protected].
33
o
n
gea
vice
o
n
Jesensko dogajanje v
poslovnoizobraževalnem centru
Postanite nepremičninski posrednik
Jesenska skupina slušateljev na programu
»Nepremičninski posrednik« je že pričela z delom.
Udeleženci se bodo v 55-urnem programu odlično
pripravili na izpit. Spoznali bodo vse vsebine, ki jih
predvideva Nacionalna poklicna kvalifikacija in do
izpita, ki je predviden za 10. november 2010 snov še
dodobra utrdili.
GEA College je edini, ki izvaja program v
takšnem obsegu ur, vendar se prav zaradi tega lahko
pohvalimo z odličnimi izpitnimi rezultati, saj kar 75%
kandidatov uspešno opravi izpit po usposabljanju.
Z izobraževanjem naslednje skupine bomo
nadaljevali spomladi 2011.
Vse informacije in odgovore na vaša vprašanja
dobite pri Tini Kociper na telefon 01 5881 306 in
preko e-pošte na [email protected].
Podjetniški večeri – Učenje iz izkušenj uspešnih
V koledar dogodkov z veseljem znova
uvrščamo podjetniške večere, ki so postali stalnica
dogajanj na Poslovno izobraževalnem centru. Uspešni
slovenski podjetniki in managerji, ki nam jih uspe pridobiti k sodelovanju, z veseljem delijo svoje znanja in
izkušnje z bodočimi podjetniki in mladimi, ki se na trgu
borijo za svojo prepoznavnost. Večeri niso namenjeni
le spoznavanju podjetnika, pač pa tudi spoznavanju
nove poslovne vsebine, ki jo je podjetnik/manager
uspel uspešno prenesti v svojo prakso. Dejstvo, da
uspešni posli nastajajo povsod in ob vsakem času, da
so generatorji podjetniškega razvoja lahko podjetniki
vseh generacij, je spodbuda vsem, da tudi sami bolj
optimistično in podjetneje delujemo v svojih okoljih.
Koledar vseh podjetniških večerov najdete na
http://www.gea-college.si/poslovnoizobrazevalnicenter/podjetniski-razvojni-center/.
Mind to market 2010
V Centru podjetniške odličnosti GEA College
tudi v letu 2010 pripravljamo usposabljanje MIND TO
MARKET za vse, ki vas zanima kreativnost, podjetništvo,
svoboda, samouresničitev, učenje, zabava in pozitiven
odnos do sveta.
Interaktivno usposabljanje je namenjeno mladim,
ki imate željo in vizijo stopiti na samostojno podjetniško
pot in graditi poslovno kariero podjetnika. Način učenja je
drugačen, popolnoma prilagojen bodočim podjetnikom:
• je praktično učenje na primerih iz prakse
• učenje v skupini enako mislečih posameznikov
• učenje in prejemanje znanj od izkušenih mentorjev,
ki so sami podjetniki
• razvijanje podjetniških idej vseh udeležencev
• preverjanje idej, ali so v resnici dobre podjetniške
priložnosti
• predstavitev razvitih poslovnih projektov (poslovnih
načrtov) udeležencev potencialnim investitorjem,
bankam in poslovnežem na zaključni prireditvi
Mentor in idejni vodja programa je dr. Laurence
Hewick, uspešen kanadski podjetnik in akademik, ki bo
svoje izkušnje, poglede in znanje delil z udeleženci v
dveh srečanjih. Z njim vstopa v izvedbo vsakokratnega usposabljanja tudi globalna mreža poslovnežev, s katerimi
gospod Hewick sicer posluje. S tem se odpira mladim z
odlično poslovno idejo možnost investicije prav v njihove
projekte in povečuje možnost poslovnega uspeha.
Cilj programa je potencialnim podjetnikom ponuditi kakovostna poslovna znanja in jih usposobiti za samostojno podjetniško delovanje, z učenjem na najboljših
primerih iz prakse, posredovanjem izkušenj uspešnih in
z omogočanjem ustvarjanja poslovno-socialne mreže
posameznika.
Vsi, ki se boste odločili usposabljanje obiskati v
celoti, boste preko vodenega procesa samospoznanja
in vodenih procesov kreativnega razmišljanja sposobni
“stopiti iz svojih okvirjev” in začeti delovati drugače in
še bolje. Spoznali boste procese evalvacije poslovnih
idej, pridobili nova znanja in veščine, razvili marketinško
strategijo za svoj projekt, poglobili razumevanje bank
in inštitucij pri financiranju novih projektov, se naučili
prodorne predstavitve idej in poslovnih načrtov in raziskali zmožnosti razširitve vaših zamisli na globalnem trgu.
gea
vice
»MIND TO MARKET«
USPOSABLJANJE
In kdo ve, morda boste ob podpori strokovnjakov
že v času usposabljanja registrirali novo podjetje, razvili
popolnoma nov produkt/storitev ali celo prodrli na nov
mednarodni trg.
Predvideni urnik usposabljanja:
Ponedeljek, 11. oktober 2010, Dr. Laurence Hewick
•Predstavitev programa, načina učenja
in pričakovanj
•Samoocenitev&samospoznanje
•Ocenitev poslovnih idej
•Zasebno financiranje poslovnih projektov
Ponedeljek, 8. November 2010, Andrej Pompe
• Inovativnost, kreativnost
• Novi načini razmišljanja (thinking out of box)
Ponedeljek, 13. December 2010, Saša Košec
•Marketinške strategije za nove produkte
Ponedeljek, 10. januar 2011, Maruša Hauptman in
Marta Juteršek
•Vloga bank in finančnih inštitucij pri razvoju
podjetništva
Ponedeljek, 14. februar 2011, mag. Marina Letonja
•Kako učnikovito predstaviti svojo idejo/poslovni načrt
Ponedeljek, 14. marec 2011, Dr. Laurence Hewick,
Gorazd Justinek
•Globalizacija – vstop na tuje trge
Cena udeležbe na programu je 10 EUR (+ 20% DDV)
za srečanje, torej 60 EUR 8+ 20%DDV) za program v
celoti.
Za informacije in prijave pokličite MAJDO GARTNER
na 01 5881 334 ali pišite ne e-naslov
[email protected].
(P)ostanite podjetni in se nam pridružite!
35
o
n
gea
vice
V
Alumni klub:
krepimo socialni kapital podjetnikov
sodobni podjetniški in managerski teoriji se v zadnjem času izredno veliko
govori in piše o socialnem kapitalu, kot
ključnem faktorju uspeha posameznika,
oziroma podjetnika. V svojem profesionalnem razvoju bi tako morali vsi, ki si želite uspeha, načrtno graditi svoj socialni kapital. Po definiciji
socialni kapital označuje vključenost posameznika ali
kolektivnih akterjev v družbene vezi in omrežje. S
pomočjo takšne vključenosti lahko izpeljemo projekte
in dosegamo cilje, ki zahtevajo podporo in sodelovanje okolja. Če si je posameznik ali skupina podporo
za svoje delovanje sposobna zagotoviti, govorimo o
visoki stopnji socialnega kapitala. In kako to na GEA
College uresničujemo v praksi?
Z namenom graditve socialnih in poslovnih
vezi med diplomanti GEA College je leta 2004 nastal
ALUMNI klub. Po začetnih težavah nam je uspelo vzpostaviti novo vodstvo kluba, ki je v letu 2009 zaživel
s svojim pravim tempom. Organiziranih je bila vrsta dogodkov, o katerih smo v Forumu že pisali, za leto 2011
pa jih načrtujemo še več. Tudi z vašimi predlogi!
Trenutno je v klub vpisanih že 89 diplomantov
dodiplomskega in podiplomskega študija GEA College, ki so hkrati tudi podjetniki, managerji, poslovneži.
Število članov se iz tedna v teden še povečuje.
Vodstvo kluba je postavilo nove temelje
delovanja Alumni klub Gea College, ki je združevanje
vseh diplomantov in soustvarjanje pogojev za njihov
nadaljnji osebni in profesionalni razvoj. Z organiziranimi srečanji želimo vzpostaviti pogoje za mreženje med
člani, stalno medsebojno vzdrževanje stikov, njihovo
strokovno povezovanje in trajnejše oblike sodelovanja,
nudenje medsebojne pomoči ter ne nazadnje, na nek
način z vsemi izvedenimi aktivnostmi dodati vrednost
družabnemu življenju članov.
Članstvo pomeni nadgradnjo in diverzifikacijo
opravljenega študijskega procesa. Z aktivnostmi želimo
na nek način izboljšati podjetniško okolje posamezni-
ka po končanem študiju in dodati vrednost socialnemu
kapitalu vsakega našega člana.
Zato smo si v letu 2011 kot vsaka smela in
uspešna organizacija zadali visoke cilje, ki jih bomo
glede na spremembe in izražene potrebe v okolju prilagajali. Na organiziranih strokovnih seminarjih, konferenci, izvedenih poslovnih večerih, okrogli mizi in drugih
dogodkih bo poudarek na pridobivanju najnovejšega
strokovnega znanja in mreženju članov. Z organizacijo
dogodkov v različnih slovenskih mestih bomo spoznavali domače okolje članov in njihov vlogo v skupnosti.
S svojim delovanjem bomo še naprej sledili
postavljenim vrednotam, kot so širjenje in utrjevanje
ugleda GEA College Fakultete za podjetništvo doma
in po svetu, razvoj in promocija podjetništva, aktivna vloga v razvoju Fakultete, njenih programov in
študentov ter ohranjanje in negovanje pripadnosti Visoki šoli za podjetništvo.
In kako do članstva v Alumni Klubu GC?
Vsak diplomant Višje šole in Fakultete za
podjetništvo (prej Visoke šole za podjetništvo) ter
podiplomskega študija, lahko postane uradni član Alumni Kluba GC. Diplomant, ki želi postati uradni član,
izpolni pristopno izjavo in jo posreduje tajništvu kluba.
Pošlje po pošti na naslov GEA College Fakulteta
za podjetništvo, lokacija Ljubljana, Dunajska cesta 156,
1000 Ljubljana gospe Evi Červar osebno odda v tajništvo
Alumni Kluba, v času uradnih ur referata.
Tajništvo po uradni dolžnosti statuta preveri
ali oseba izpolnjuje pogoje, predpisane s pravili kluba. Po uspešni registraciji novi član dobi sporočilo o
članstvu. Formalnosti so potrebne zaradi izpolnjevanja
nekaterih zakonskih zahtev pri obveščanju članov o
aktivnostih in delovanju Alumni kluba.
Objava načrtovanih aktivnosti bo odslej tudi
redna rubrika revije GEA Forum, ki bo naslednjič izšla
v januarju 2011.
— Anže Kogovšek
MESTO MLADIH: ZA MLADE Z IDEJAMI!
Leto 2010 v znamenju tržno uspešnih invencij!
Si vedel/a, da od 100 idej le 8 idej pride
do tržišča in da se od teh 8 idej le 2 uveljavita kot
tržno uspešni invenciji?
Če pomislimo, kaj vse vsebuje invencijsko
poslovna veriga, to niti ni presenetljiv podatek. Ideja
je namreč samo začetek poslovno invencijskega
procesa. Le ta med drugim vključuje še raziskavo trga
in tržnega potenciala ideje, postopke zaščite intelektualne lastnine, proizvodnjo, trženje, financiranje, pregled pravnih vidikov poslovanja, itd.
Mesto Mladih je nastalo z namenom, da
mladim v vseh teh točkah procesa nudimo informacijsko in operativno podporo pri prenosu svojih idej na trg. Program smo začeli že v letu 2009 in
izvedli vrsto podjetniških delavnic in izobraževanj za
mlade. V letu 2010 se bomo pri tem usmerili predvsem
na podporo pri uveljavljanju in prepoznavanju idej, ki
imajo tržni potencial.
Če torej potrebuješ pravno svetovanje,
pomoč pri zastavitvi trženjske strategije ali nekaj ur
svetovanja o podjetniških vidikih svoje ideje, smo
pravi naslov zate!
Dodatne informacije o celotnem projektu si
preberi na www.mestomladih.si, kjer najdeš kontakte
svetovalcev Mesta Mladih ter aktualne informacije in
uporabne vsebine na temo inovativnosti med mladimi.
Več informacij na www.gea-college.si, na telefonski številki
01 5881 337 ali na [email protected].
Seveda bomo celoten potek natečaja in program projekta Mesto Mladih 2010 redno objavljali na
www.mestomladih.si, zato nas redno spremljajte!
Kako lahko sodeluješ?
Tudi letos za mlade pripravljamo zanimiv
natečaj z lepimi nagradami in simpozijem inovativnosti,
zaključnim dogodkom, kjer bomo na inovativen način
združili inovativnost, izobraževanje in zabavo!
Iščemo idejo, ki bo pokazala največ potenciala, da na trgu postane »the next big thing«!
To idejo bomo pomagali z mentorstvom ter
pravnim in tržnim svetovanjem pomagali uresničiti,
obenem bodo najboljše ideje tudi nagrajene.
Kako poteka prijava?
Poteka vpis na podiplomski študij podjetništva.
V kratkem opisu prijave razmislite o naslednjih kriterijih:
- Ali kaj takega na trgu že obstaja?
- Ali ideja vključuje tudi razvoj lastne tehnologije?
- Kdo bi kupil tak produkt/storitev in zakaj?
- Kdo je konkurenca?
- V čem se ta ideja razlikuje od konkurenčne
ponudbe na trgu?
- Ali lahko produkt/storitev (invencijo) razširimo
tudi v tujino?
Pri prijavi se upošteva tudi celovitost vsebine,
tako da poskusite v svojem opisu zajeti vse te točke. Za
prijavo ideje si na spletišču www.mestomladih.si ustvarite profil ter v svojih podatkih prijavite idejo. Število
prijavljenih idej je neomejeno! :)
Svojo idejo prijavite na www.mestomladih.si, pri
čemer odgovorite na nekaj kratkih vprašanj (kriterijev
za preverjanje potenciala tržno uspešne ideje) in že
ste v tekmovanju za naj idejo 2010!
Mesto Mladih je del večje zgodbe...
Veliko nas je, ki smo združili svoje izkušnje,
strokovna znanja in resurse za nastanek Mesta Mladih. Prepričani smo, da bo z rastjo mesta rasla tudi
družina partnerjev.
V letu 2010 bomo za dogajanje v Mestu Mladih
poskrbeli: Mogenas d.o.o., NIL podatkovne komunikacije, d.o.o. In GEA College PIC, seveda pa k sodelovanju
vabimo vse zainteresirane, ki delujejo na področju spodbujanja inovativnosti med mladimi! Skupaj lahko za
mlade naredimo še več!
— Nastja Šimunić
Projekt Mesto Mladih 2010 sofinancirata
MVZT in TIA.
37
o
n
Od ideje do tržne znamke
V oktobru bo na GEA College v okviru projekta
Mesto mladih potekala dvodnevna delavnica, na kateri bodo udeleženci pridobili znanja o blagovni znamki Udeleženci bodo spoznali kaj pomeni tržna znamka
in kako ta vpliva na uspeh nekega posla. Spoznali
bodo vsa potrebna dejstva, ki so osnova za pristop,
kreiranje in umeščanje znamke na trg. Srečanja bodo
kombinacija delavnic in predavanj, prikaza primerov
dobrih praks in pomenkovanja. Sprehodili se bomo
po celotni poti nastajanja tržne znamke in udeleženci
bodo, razdeljeni v delovne time, s svojimi idejami in
razmišljanji kreirali svojo znamko.
S pomočjo predavanj in delavnic ter z uporabo najmodernejših metod timskega generiranja idej,
reševanja problemov in izbire ter vrednotenja rešitev
bomo prišli do več rešitev, ki jih bomo na koncu skupaj
komentirali in zavzeli do njih določena mnenja.
Imeli bomo 2 delovna dneva. Na srečanjih
bi bilo optimalno delati z max 30 ljudmi (lahko tudi
nekaj več), ker bo delo potekalo tako individualno
kot v skupinah. Dan traja od 9.00 do 16.00, vmes sta
predvidena dva krajša 15 minutna odmora in odmor
za kosilo (1/2 ure).
Dvodnevno srečanje izvaja Andrej
Pompe, predsednik mednarodne poslovne šole
BrandBusinessSchool in predavatelj na Fakulteti za
podjetništvo ter Centru višjih šol Gea College.
Program je namenjen dijakom in študentom,
ki razmišljate o razvoju lastne podjetniške ideje in
mladim, ki se soočate s prvimi podjetniškimi izzivi.
Za informacije in prijave pokličite na 01 5881
334 ali pišite na [email protected].
Program:
Od ideje do inovacije
Kaj je znamka in njeno bistvo
Znamka opravlja več nalog, kot si mislite
Produkt, kupci, trg, potrebe, želje….
Bistvo znamke kot inovacije je v njenem jedru. Kako
do njega?
Ime tržne znamke
Vizualni elementi znamke
Oživitev znamke
Najpomembnejše veščine vodij v podjetjih
V sodobno vodenje podjetij vse bolj prodira
zavedanje pomena »mehkega« dejavnika uspeha,
kot je človeški kapital v vsej svoji raznovrstnosti in
specifičnosti. Iz tega izhaja velik izziv, kako mehke dejavnike uspeha meriti in ugotavljati njihov vpliv na rezultat podjetij. Od vodij se zahteva kreativnost, razvojna naravnanost, inovativnost, sposobnost ustvarjanja,
zaznavanja in izkoriščanja ustreznih tržnih priložnosti.
Katere so ključne kompetence, ki jih potrebujejo vodje za uspešno vodenje podjetja in zaposlenih smo preverili z raziskavo, ki smo jo izvedli v
sklopu projekta Modes, financiranega s strani programa Erasmus -Vseživljenjsko učenje. V raziskavi
so sodelovali vodje podjetij iz Španije, Malte, Latvije, Italije in Slovenije.V raziskavi smo se osredotočili
na mehke veščine voditeljev, ki jih v nadaljevanju
imenujem kompetence. S pojmom kompetence razumemo kombinacijo potrebnih znanj, zmožnosti,
veščin in sposobnosti posameznika za dobro
opravljanje delovnih nalog. Kompetenca pomeni
optimalno kombinacijo znanja, veščin in vedenja
posameznika, značilnosti osebe in je močno usmerjena k odličnim dosežkom pri delu. Kompetence so
vzorci obnašanja – kako najboljši najpogosteje delajo in kako dosegajo najboljše rezultate.
Raziskavo smo izvedli aprila in maja
2010, preko spletnega vprašalnika, v katerem so
sodelujoči ocenili pomembnost posamezne kompetence z ocenami od 1 (najmanj pomembno) do 5
(zelo pomembno), pri čemer lahko anketirani več
naštetim kompetencam dodeli enako oceno. Ocenjevali so pomembnost 21 navedenih kompetenc za uspešno delo na delovnem mestu.
Naštete kompetence so bile izbrane s pomočjo
znanstvene in strokovne literature. Ciljna skupina
so bili vodje v različnih sektorjih, ki vodijo vsaj 5
sodelavcev in sodijo vsaj v srednji management. V
naslednjem koraku raziskave so navedene kompetence po pomembnosti razvrstili tudi strokovnjaki,
ki se ukvarjajo z razvojem kadrov. V nadaljevanju
predstavljam rezultate po državah in primerjavo
med ocenami vodij in strokovnjakov za kadre.
V vseh petih sodelujočih državah so vodje,
kot najpomembnejšo kompetenco na delovnem
mestu, ocenili orientiranost h kupcu oz. sposobnost prepoznati, razumeti in učinkovito zadovoljiti
potrebe obstoječih in potencialnih kupcev. V Sloveniji so anketirani to kompetenco ocenili s povprečno
gea
vice
oceno 4,75. Kot najpomembnejšo so jo prepoznali
tudi strokovnjaki v Sloveniji.
Kot drugo najpomembnejšo kompetenco slovenski vodje opredeljujejo komuniciranje, sposobnost
osebe za jasno in prepričljivo prenašanje idej, informacij in mnenj, poleg tega sposobnost poslušanja
in dovzetnost za predloge drugih in sicer z oceno
4,68. Enako je sposobnost dobrega komuniciranja
na drugem mestu med italijanskimi in latvijskimi anketiranimi, ter nekoliko nižje na lestvici pri Špancih
in Maltežanih. Na tretjem mestu sledi sposobnost
prilagajanja spremembam, kot sposobnost prilagajanja ciljev in dela z namenom prilagoditvi novim
razmeram ter na četrtem mestu obvladovanje konfliktov in petem sposobnost timskega dela (sposobnost
graditi odnose in sodelovanje z drugimi osebami v
timu, izmenjavo virov in znanja, usklajevanje interesov in aktivno prispevanje k doseganju ciljev organizacije). Slovenski strokovnjaki so na tretje mesto
postavili timsko delo, na četrto sposobnost učenja
in peto kreativnost in inovativnost, ki je zanimivo pri
vodjih šele na trinajstem mestu. Strokovnjaki tako
poudarjajo lastnosti, ki so pri vodjih premalo razvite in bi jim bilo potrebno posvečati več pozornosti
in jih razvijati, predvsem so to sposobnost timskega
dela in kreativnost ter inovativnost na delovnem
mestu in ne samo sledenje zastavljenim in delegiranim nalogam.
Pričakovali smo, da se bodo podjetniki
težko odločili in razvrstili kompetence po pomembnosti, saj za uspeh potrebna prava mera in preplet vseh naštetih in mnogih drugih kompetenc. Pri
razvrščanju kompetenc po pomembnosti, so podjetniki največkrat poudarili, da je nujno prepoznavanje potreb kupcev. Strankam je namreč potrebno
prisluhniti. »Stranki lahko ponudimo pravo storitev le
v primeru, da jo znamo poslušati, kar je bistvo dobre
komunikacije. Le tako lahko razumemo njene želje
in potrebe, tudi tiste, ki se jih morda stranka sama ne
zaveda. V tem je pogosto čar povečanja prodaje,«
poudarja eden od udeležencev raziskave.
— mag. Tina Kociper
www.gea-college.si
39
PREDSTAVITEV INŠTITUTA
ZA KORPORATIVNE VARNOSTNE
ŠTUDIJE – ICS LJUBLJANA
Iz laboratorija
I
nštitut za korporativne varnostne študije, ICS
Ljubljana, je bil ustanovljen kot raziskovalni in
razvojni zavod. Poslanstvo Inštituta za korporativne varnostne študije, ICS Ljubljana
se izraža skozi izvajanje dejavnosti s področja
raziskovanja, preučevanja, razvoja in izdelave
študij s področja korporacijske varnosti, evalvacije
geopolitičnih varnostnih ocen ranljivosti, tveganj ter
groženj v nacionalnem in mednarodnem korporacijskem okolju, integralnih sistemov varovanja, ki obsegajo varovanje ljudi in premoženja, sistemskih ukrepov
na področju varovanja tajnosti, sistemskih pristopov
na področju informacijske varnosti, organizacije
znanstvenih in strokovnih konferenčnih aktivnosti in
izobraževanja ter raziskav in razvoja teh področij.
Poleg navedenega poslanstva ICS Ljubljana izvaja v
povezavi z opredeljenimi področji tudi standardizacijske in evalvacijske aktivnosti.
Inštitut za korporativne varnostne študije - ICS
Ljubljana intenzivno sodeluje pri spodbujanju razvoja
celovitih varnostnih procesov na področju korporativne
varnosti, ki neposredno vplivajo na obvladovanje tveganj v poslovnih, razvojnih, gospodarskih, javnih in drugih okoljih. Obvladovanje varnostnih tveganj je eden
od bistvenih predpogojev za doseganje odličnosti in
konkurenčnosti, kot dejavnikov, ki sta še posebno izpostavljena v poslovno-ekonomskem okolju. Zaradi
navedenega je vizija ICS Ljubljana ustvarjati vrhunsko
znanje, tehnologije in procese na področju korporativne varnosti pri obvladovanju celotnega spektra varnostnih tveganj. Z dobro organiziranostjo, inovativnim
pristopom, vrhunskimi strokovnjaki in opremo skrbimo
za zadovoljstvo uporabnikov naših storitev. V tesni povezavi z zainteresiranimi subjekti v javnem in zasebnem
okolju zagotavljamo dolgoročni razvoj znanstvenih in
strokovnih spoznaj s področja korporativne varnosti.
Odraz vsega naštetega je bil tudi mednarodni
posvet s področja »Varnostnega managementa«,
ki ga je v mesecu maju 2010 v Ljubljani organiziral
ICS Ljubljana.
Tokratna rdeča nit srečanja je bila namenjena
Mednarodni posvet se je zaključil z okroglo
mizo, ki jo je moderiral doc. dr. Denis Čaleta in na
kateri so svoja spoznanja ter izkušnje s področja varovanja kritične infrastrukture izmenjali vabljeni gostje g.
Borut Meh – generalni direktor Holdinga Slovenskih
elektrarn, g. Vasja Butina - direktor Uprave Mestne
občine Ljubljana, dr. Miroslav Žaberl – Generalni
direktor Direktorata za policijo in druge varnostne
naloge MNZ, g. Rolando Žel – Direktor Sektorja za
civilno obrambo MORS, mag. Miran Vršec – direktor ICS-Ljubljana, g. Robert Kralj – podpredsednik
Združenja Varnostnih managerjev Hrvaške in mag.
Janko Arah – predsednik Zbornice za management
consulting.
Glavni poudarki in zaključki okrogle mize so
se odrazili v izpostavljanju potrebe po sistemskem urejanju procesov varovanja kritične infrastrukture in sicer
upravljanju varnostnih tveganj, povezanih z varovanjem kritične infrastrukture. Na tematskem
strokovnem srečanju so sodelovali strokovnjaki, ki se
pri svojem delu srečujejo s problemi upravljanja varnostnih tveganj v sodobnem varnostnem okolju. Namen srečanja je bil odpreti razpravo o problematičnih
aktualnih vsebinah in praksi, pri čemer je bil bistveni
poudarek na predstavitvi rešitev v posameznih primerih
varovanja kritične infrastrukture v Republiki Sloveniji.
Mednarodni posvet so v prvem delu obogatili vabljeni predavatelji iz Slovenije in tujine, kjer so
udeležencem iz različnih zornih kotov osvetlili procese,
ki vodijo v sistem zagotavljanja celovitih varnostnih
rešitev. Glavne ugotovitve mednarodnega posveta so
se osredotočile na dejstvo, da živimo v sodobni družbi
tveganj in ogrožanj, kjer je varnost dobrina, katera
potrebuje vse več pozornosti in sistemskega pristopa.
Ustrezen sistemski pristop pri zagotavljanju varnosti v
podjetjih in drugih organizacijah javnega in zasebnega okolja prinaša koristi, ki se odražajo na področju
konkurenčnosti, sposobnosti preživetja in razvoja v zelo
zahtevnih finančnih okoliščinah ter zagotavlja ustrezno
delovanje organizacije v stalno se spreminjajočem varnostnem okolju, ki je obremenjen z najrazličnejšimi oblikami varnostnih tveganj in groženj.
skozi okolje v katerem se bo v trikotniku država kot zakonodajalec, ponudniki varnostnih storitev in uporabniki varnostnih storitev, ustrezno uveljavil tudi strokovni
glas varnostnega managementa. Tako bo v razmerju
zagotavljanja javnega in zasebnega interesa dovolj
prostora tudi za pravilno dojemanje potrebe po sistemskem pristopu do zagotavljanja varnosti. Ugotovljeno
je bilo, da lahko država preko pristojnosti in ukrepov,
ki jih izvaja na področju urejanja zakonodaje, prispeva tudi k dvigovanju zavedanja in kvalitete varovanja
na področju kritične infrastrukture.
Vloga raziskovalnih organizacij, kot je Inštitut
za korporativne varnostne študije, ICS Ljubljana,
je ravno v prenašanju rezultatov in ugotovitev iz raziskovalnega področja v praktične primere zagotavljanja
celovitih varnostnih rešitev. To je tista potrebna pot, ki
bo procese varovanja kritične infrastrukture dvignila
na višjo kvalitetno raven. Tudi strokovno združevanja,
ki ga v okviru ICS, Ljubljana predstavlja Združenje
korporativne varnosti, predstavlja tisto pot, skozi katero se uveljavlja glas varnostnih strokovnjakov in skozi
katero se izvaja širše osveščanje različnih družbenih
skupin, ki so posredno ali neposredno v svojih okoljih
povezanih z zagotavljanjem varnosti.
Vsekakor ima Inštitut za korporativne varnostne
študije - ICS Ljubljana pomembno vlogo pri dvigovanju
kvalitete zagotavljanja celovitih varnostnih rešitev tudi
skozi standardizacijo in evalvacijo varnostnih procesov.
Zaradi navedenega Inštitut za korporativne varnostne študije – ICS Ljubljana, skladno s svojimi razvojnimi smernicami, katerih cilj je spodbujanje vlaganja
znanja in sredstev v projekte za celovito obvladovanje
varnostnih tveganj v podjetjih, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, izvaja dva razpisa za subvencioniranje
izvedbe projektov za celovito obvladovanje varnostnih tveganj v podjetjih in drugih organizacijah, in za
subvencioniranje izvedbe projektov za celovito obvladovanje varnostnih tveganj v organih javne uprave
in drugih organizacijah ki jih bodo na razpis prijavljena podjetja ali organi javne uprave izvajala v obdobju od 1.9.2010 do 30.9.2011. Razpis poteka v
sodelovanju z Javno agencijo Republike Slovenije
za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Več informacij je dostopnih na spletnih straneh www.ics-institut.
si ali www.ics-institut.com.
S tem želi Inštitut za korporativne varnostne
študije - ICS Ljubljana pomagati podjetjem in organom javne uprave v Sloveniji pri realizaciji projektov,
ki so v njihovih korporacijskih okoljih usmerjeni v celovito obvladovanje varnostnih tveganj in ustrezno
odzivanje na pojav navedenih tveganj. S tem Inštitut
neposredno vpliva na dvigovanje zavedanja o
potrebnosti obvladovanja varnostnih tveganj in tako
prispeva k pospeševanju vlaganj v slovensko gospodarstvo na področju zagotavljanja korporativne varnosti, ki ima posredni in neposredni vpliv na povečanje
konkurenčnosti podjetij, panog in gospodarstva kot celote in sposobnosti za preživetje v zahtevnem lokalnem
in globalnem okolju. Pomemben cilj Inštituta za korporativne varnostne študije – ICS Ljubljana je tudi poudarjanje pomena in zavedanja, da je vlaganje sistemske
rešitve na področju obvladovanja varnostnih tveganj
investicija in ne strošek, ki prinaša pozitivne vplive
na povečevanje konkurenčne prednosti, povečanje
dobička in izkazovanje poslovna odličnosti podjetja
ali organa javne uprave.
Vljudno vabljeni na spletne strani Inštituta za
korporativne varnostne študije – ICS Ljubljana (www.
ics-institut.com) , kjer je za vas pripravljenih še več
podrobnejših informacij o delovanju inštituta in predvsem možnosti za zadovoljevanje vaših potreb.
— mag. Miran Vršec
www.ics-institut.com
41
USPEŠEN POSEL
JE STVAR
ZAUPANJA
Miran Vršec, diplomiral z odliko na dodiplomskem študiju podjetništva
in v prvi generaciji podiplomskega magistrskega študija na GEA College,
dobil nagrado za najboljše diplomsko delo leta, ustanovitelj podjetja
Nova panorama d.o.o., podjetnik, podpredsednik Alumni Kluba GEA College, soustanovitelj Zbornice za management consulting in soustanovitelj
Inštituta za korporativne varnostne študije.
Podjetniška svoboda
N
jegovo podjetje Nova Panorama je
vse od ustanovitve v stalnem vzponu.
Letos so presegli magično mejo 100
zaposlenih. Mnogo večji konkurenti
jih obravnavajo zelo resno zaradi
visoke strokovne usposobljenosti, znanja in odličnih
referenc, v celovitosti ponudbe pa prekašajo prav vse
na slovenskem trgu ponudnikov varovanja.
Ime vašega podjetja ni v nikakršni povezavi z dejavnostjo, ki jo opravljate. Kako ste
se odločili za to ime?
Res je, da ime nima nobene povezave z varovanjem. Pri določanju imena sem razmišljal o tem,
da mora ime izražati zgodbo podjetja, oziroma
zgodbo podjetnika, ki ga je ustvaril. Ko je ime odraz
tebe in tvojega delovanja, ga zlahka tudi uveljaviš in
pozicioniraš na trgu. Odločil sem se, da bom ponujal
drugačne storitve, na drugačen način od obstoječih
ponudnikov. Da bom uporabil druge inovativne pristope. Čeprav so me o imenu vsi prepričevali, naj bo
povezano z dejavnostjo in čim krajše, sem vztrajal in
verjel, da imam prav in da je Nova Panorama edino
pravo ime. Ime Nova panorama ima povezavo s filozofijo našega poslovanja – nov pristop, nov pogled,
pregled nad celotnim dogajanjem s strateškega vidika,
nove možnosti, skratka nova panorama. Ima povezavo
z ljudmi, ki smo v podjetju zaposleni, saj le ljudje ustvarjajo in utrjujejo blagovno znamko in podjetje.
Vaša poslovna pot pred ustanovitvijo podjetja je najbrž vplivala na vas in vaš poslovni
uspeh. Katere so bile tiste bistvene prelomnice
na poti do samostojne podjetniške kariere
in katere so bistvene izkušnje, ki so kasneje
vplivale na odločitev o ustanovitvi podjetja?
Velika prelomnica pri tej odločitvi je bil vpis na
študij podjetništva GEA College, najprej dodiplomski
in potem še podiplomski. Študij je bil zame osveščanje,
samospoznanje in samopotrjevanje. Pridobil sem
ogromno znanja, s pomočjo katerega sem lažje in bolj
celovito prepoznaval obstoječe probleme v podjetju,
v katerem sem bil takrat zaposlen. Iskal in predlagal
sem tudi mnoge nove rešitve v organizaciji, vodenju
in ponudbi podjetja, pa vodstvo največkrat ni bilo
pripravljeno uresničiti rešitev, ki sem jih predlagal.
Problemi so ostajali, podjetje je ostalo ne istem mestu,
sam pa sem šel naprej. Togo okolje, v katerem sem delal me je omejevalo in zaviralo moj osebnostni razvoj.
In v nekem trenutku sem spoznal, da lahko vse svoje
ideje uresničim le, če grem na svoje, ustanovim podjetje v okviru katerega bom lahko uveljavljal in razvijal
svoje znanje in uresničeval nove zamisli.
Čeprav prej nisem razmišljal o svojem podjetju,
se je zgodilo prav to, šel sem na svoje in od takrat mi
niti najmanj ni žal za to odločitev.
Študij me je naučil marsikaj. Da za vsak problem obstaja rešitev, da vsak problem sam po sebi lahko
pomeni novo priložnost, in da si lahko maksimalno
uspešen le, če se učinkovito prilagajaš spremembam
in jih tudi sam aktivno povzročaš. Povzročanje sprememb velikokrat pomeni korak pred konkurenco. Tako
si vedno prvi in se morajo drugi prilagajati spremembam, ki si jih povzročil.
Lahko bi rekli da vam je varnost in varovanje nekako v genih. Na tem področju je
deloval že vaš oče.
Res je. Moj oče je doktoriral s področja obvladovanja poslovno varnostnih tveganj in je avtor izvirne
metodologije za analiziranje ranljivosti, ogroženosti in
varnostnih tveganj ter modela obvladovanja tveganj v
poslovnih okoljih. V devetdesetih je oral ledino na tem
področju in s nekaj uspešnimi projekti uspel priznanim
slovenskim podjetjem na podlagi svoje metodologije
sistemsko urediti področje obvladovanja tveganj tako
na strateškem kot tudi operativnem nivoju. Z nekaj
uspešnimi projekti na področju kriznega vodenja in
neprekinjenega poslovanja je podjetjem zagotovil
manjše izgube in zanesljivejše delovanje poslovnega
procesa. Razvil je tudi nekaj programov in predmetov
na dodiplomskem in podiplomskem nivoju in tudi na
področju izobraževanja pustil neizbrisen pečat. Še
vedno je moj dragoceni sogovornik in motivator. Svoje
interese, izkušnje in znanje bomo odslej uveljavljali tudi
v okviru Inštituta za korporacijske varnostne študije, ki
je bil pred kratkim ustanovljen. Za prihodnost si želim,
da bi bil Inštitut za korporativne varnostne študije razvojni center za nova znanja in rešitve na področju obvladovanja tveganj v poslovnih in drugih okoljih in tisti,
ki bo dodajal vrednost obstoječim rešitvam v praksi.
Eno od poslanstev je tudi vzpostavljanje varnostne kulture v poslovnih okoljih ter osveščanje in izobraževanje
naših potencialnih klientov. S tem namenom je Inštitut
letos že organiziral mednarodno konferenco, katere
ciljna skupina so bila podjetja in državne inštitucije, ki
predstavljajo kritično infrastrukturo v Republiki Slovenji
po kriterijih Evropske Unije. To so subjekti ki morajo
poslovati v vseh razmerah, tudi v kriznih situacijah
(poplavah, potresih, večjih nesrečah, izpadih dobav
strateških energentov ipd.).
Vaše podjetje ponuja celovite storitve integriranega varnostnega sistema. Kaj pravzaprav to pomeni?
To pomeni, da podjetjem, državnim inštitucijam
in drugim pravnim in fizičnim osebam ponujamo celovite rešitve na področju obvladovanja tveganj v
okoljih kjer delujejo in jim zagotavljamo optimalne
učinke glede na vložena sredstva. Celovitost se izkazuje v inovativnem pristopu k prepoznavanju ranljivosti
in ogroženosti, ki izhaja iz makro in mikro okolja v
katerem podjetje deluje ter prepoznavanju poslovno
varnostnih tvegan, ki se pojavljajo v okoljih kjer podjetje deluje in procesih, ki se v podjetju odvijajo. Integralnost pomeni vzpostavljanje prepletenosti rešitev
med posameznimi procesi in med posameznimi nivoji
upravljanja, kar zagotavlja optimalno učinkovitost
uvedenih rešitev ter maksimalno izkoriščenost vloženih
sredstev. Pomembno je pri tem poudariti, da naše
rešitve omogočajo stalno prilagodljivost spremembah v okoljih in procesih, kar še dodatno povečuje
učinkovitost in uspešnost uvedenih rešitev.
Naša filozofija ponudbe temelji na predpostavki, da vlaganja v celovito in sistemsko obvladovanje poslovno varnostnih tveganj in v posamezne
poslovno varnostne rešitve za podjetje ne predstavljajo
stroška, ampak investicijo, ki podjetju prinaša dodano
vrednost, ki se izkazuje v zanesljivejšem delovanju
poslovnega procesa, krepitvi blagovne znamke in dobrega imena in nenazadnje povečevanju dobička.
Želimo postati strateški partnerji naših
naročnikov, saj smo prepričani da z našimi rešitvami
naši naročniki povečujejo svojo konkurenčnost in
poslovno učinkovitost.
Podjetje sodi med vodilne slovenske
ponudnike varovanja in obvladovanja
poslovno varnostnih tveganj, čeprav številčno
niste med najmočnejšimi, Kaj je tisto, kar vam
omogoča prodor v sam vrh?
Da, po kakovosti in celovitosti rešitev, ki jo
lahko ponudimo, smo verjetno ta hip najboljši in
zaradi tega nas naročniki cenijo. V podjetju imamo
zaposlen visoko usposobljen kader, ki je sposoben poiskati optimalne rešitve za naše naročnike.
Poleg tega sodelujemo z zunanjimi eksperti, ki imajo specialistična znanja za posamezna področja
dela. Vključujemo jih po potrebi, kar nam omogoča
projektno organiziranost dela, visoko stroškovno
učinkovitost in celovit pregled in nadzor nad
vsemi procesi in aktivnostmi. Pri nas se s podpisom
43
Podjetniška svoboda
pogodbe delo šele dobro začne – prepoznavanje
ranljivosti, ogroženosti in poslovno varnostnih tveganj, iskanje unikatnih rešitev za točno določene
zahteve in potrebe naročnika, uvajanje rešitev v
poslovne procese naročnika, permanentni nadzor
nad delovanje uvedenih rešitev in sistema kot celote
ter uvajanje stalnih izboljšav v varnostni sistem.
Vse naše delo temelji na poglobljenem odnosu z naročnikom. Gre za aktiven odnos, v katerem
morata sodelovati oba. Večji del posla v resnici predstavlja neposredna izvedba varnostnih rešitev v praksi
(varovanje premoženja, prireditev, javnih zbiranj, dobava, montaža in vzdrževanje sistemov tehničnega
varovanja, prevozi denarja ipd.) in zlasti tu je odnos
še kako pomemben. Pomembno je ustvarjanje zaupanja, ki je temelj dolgoročnega sodelovanja.
Če vse skupaj povzamem, kakovost in celovitost
ponudbe, sposobnost uvajanja sprememb, ljudje in njihovo
znanje je tisto, zaradi česar smo lahko vedno boljši.
Zaključili ste do in podiplomski študij
podjetništva na GEA College. Kaj vam
podjetništvo in samostojna podjetniška pot
pomeni sicer?
Podjetništvo mi pomeni svobodo, čeprav sem
ves čas aktiven in vpleten v podjetje. Ko je potrebno,
delam zelo veliko in takrat, ko to želim. Ta svoboda,
da si sam razporejam svoj delovni čas in obveznosti
mi omogoča, da sem ustvarjalen. Sam odločam o svojem osebnem in profesionalnem razvoju, tudi o načinu,
kako bom pridobival nova znanja. Samo na ta način
se počutim res živ in lahko stoodstotno funkcioniram.
Podjetništvo je zame edini pravi način delovanja.
Potrebujem samostojnost, potrebujem neodvisnost in
izzive. Podjetje mi pomeni ogromno, vendar ne smeš
živeti samo za podjetje. Živeti moraš z njim, kar pomeni, da ti podjetje sicer omogoča poslovanje in način
življenja, ki ga živiš, ni pa tisto, čemur bi podredil vse
in zaradi česar bi se vsemu odpovedal.
Vse poslovne korake skrbno načrtujete,
na papirju ali se odločate tudi »spontano«?
V času šolanja na GEA College Visoki šoli za
podjetništvo (sedaj Fakulteta za podjetništvo, op.avt.)
sem se dobro naučil poslovnega načrtovanja. Tako pisanja poslovnega načrta kot strateškega, finančnega in
marketinškega načrtovanja. S pridobljenim znanjem
se tudi lažje zanesem na svoj občutek, intuicijo, ki me
ponavadi ne prevara. Zelo veliko pišem v fazi ocenjevanja neke priložnosti ali poslovnega dogodka, v
fazi odločitve pa zelo zaupam svojemu občutku.
V sodobnem poslovnem okolju, ki je poln trenutnih sprememb in pretresov, je tudi težko načrtovati. Za
vse ideje in projekte imam nek grobi plan, kako naj bi
se razvijale. Tudi na papirju. O detajlih pa se odločam
na licu mesta, po občutku. In seveda sprejemam tudi
vsa tveganja, povezana s takimi odločitvami. Celo za
leto vnaprej je včasih izredno težko načrtovati. Edini
način za doseganje uspeha je pravočasno zaznavanje potreb trga in naročnikov in hitro prilagajanje
spremembam v okolju in pri naročnikih zato pogosto
ni časa, da bi vse svoje načrtovane aktivnosti zapisal
še na papir.
Res je tudi to, da ni problem samo načrtovanje,
problem je uresničevanje vseh zastavljenih ciljev. Ko se
okoliščine spremenijo, moraš spremeniti delovanje tudi
ti, kot podjetnik. Stalno se moramo prilagajati potrebam
trga in slediti trendom. Zato se takemu načrtovanju izogibam in se mi zdi malodane nemogoče.
Nekoč ste rekli, da ni napačno, če človek
tvega, napačno je, če se tega ne zaveda. Tveganje je vsakdanjost vašega posla. Kakšen
odnos imate do tveganja?
Tveganje je del našega vsakdana. Je del življenja
vseh in tega se je treba zavedati. V bistvu si ves čas ranljiv, ogrožen, izpostavljen. Ves čas z nečim tvegaš. Problem pa ni v samem tveganju. Problem je, če se tveganja
ne zavedaš in nič ne storiš za to. Ne sprejmeš ukrepov,
se ne izobražuješ, ne razvijaš svojih sposobnosti za
zmanjšanje tveganj. Sicer pa je nemogoče, da bi zavarovali ali eliminirali prav vsa tveganja, ki obstajajo.
Nekatera tveganja obvladujemo z različnimi preventivnimi ukrepi (tudi z uvajanjem varnostnih rešitev) in s
tem zmanjšujemo verjetnost za njihov pojav, spet druga
enostavno zavarujemo in na ta način zavarujemo morebitno nastalo škodo, ki izvira iz teh tveganj, pri tveganjih
z majhno verjetnostjo pojava pa le stalno spremljamo
njihovo stanje ter ukrepamo le v primeru povečane stopnje verjetnosti njihovega pojava.
Sami se veliko izobražujete. Kaj pa vaši
zaposleni?
Osnova za izvajanje storitev zasebnega varovanja je pridobitev ustreznih licenc in nacionalnih
poklicnih kvalifikacij, poznavanje zakonodaje in predpisov, ki urejajo področje zasebnega varovanja in ostala področja povezan z njim. Spremembam na tem
področju je treba slediti ves čas.
Sledijo strokovna oziroma specialistična znanja posameznikov, ki so vključeni v procese vzpostavlja
celovitih varnostnih rešitev. Potrebna so znanja z vseh
področij, tako naravoslovna kot družboslovna, poleg
navedenega pa še specialistična znanja s področja
poslovno varnostnega managementa, načrtovanja in
projektiranja, projektnega vodenja in zasebnega varovanja. Sledijo tudi nekatera ekspertna znanja, za katera vključujemo zunanje sodelavce.
Sam sem trenutno v drugi fazi izvajanja doktorskega študija varnostnih ved. Doktorski študij nameravam zaključiti v letu 2011 in se nato posvetiti pridobivanju povsem specialističnih znanj s katerimi želim doseči
nivo znanj, ki bodo konkurenčna v svetovnem merilu.
Način našega delovanja, potrebe trga in
naročnikov, ter stalno spreminjajoča se zakonodaja
nam narekujejo, da se stalno izobražujemo in nadgrajujemo svoja znanja.
Kako izbirate kadre, katere so lastnosti, ki
jih iščete pri potencialnih kandidatih?
Že večkrat sem poudaril, da naše delovanje
temelji na vzpostavitvi odnosa in zaupanja s kupcem.
Zato iščem ljudi, ki to izžarevajo, so pozitivni in niso
konfliktne osebnosti. Večino doslej zaposlenih sem zaposlil po priporočilih. Kandidat mora izražati pozitivno
energijo, mora biti prijazen, poznati bonton in vsekakor
biti vreden zaupanja. Dostikrat dobim komentar, kako
so naši varnostniki skoraj edini, ki znajo ob zaključku
prireditve obiskovalce z nasmehom pozdraviti.
Delo je včasih tudi stresno in psihično sicer naporno. Kako pri sebi in zaposlenih to
uravnavate?
Dejavnost varovanja je tista, ki je psihično in
fizično naporna. Včasih se moramo poistovetiti z načinom
razmišljanja in delovanja storilcev, da lahko predvidimo
vse možne situacije in sprejmemo ustrezne ukrepe za
preprečitev neljubih scenarijev in dogodkov. Posel res
lahko opravljaš le, če si po naravi pozitiven in stabilna
osebnost. Meni osebno veliko pomeni šport. Imam osebnega trenerja, ki poskrbi za mojo fizično in psihično
pripravljenost. Nasploh so borilne veščine dober regulator stresa. Če veš, da si v dobri kondiciji, se počutiš
manj ranljiv in nastopaš bolj samozavestno. Avtomatsko
zmanjšuješ možnost nastajanja neljubih situacij.
Aktivno sem vpet tudi v druge športe, ki
jih razvijamo v okviru posameznih članov moje
družine, pomembno pa je tudi druženje s prijatelji ter
vključevanje v različne klube in združenja preko katerih tudi humanitarno delujem. Vse to me sprošča in
vliva novo energijo za moje delovanje. Na nek način
me pomirja tudi vlaganje vase, v svoj osebni in profesionalni razvoj. S tem postajamo bolj samozavestni,
lažje rešujemo probleme in stres se zmanjša tudi na ta
način. Ranljiv si pravzaprav samo takrat, ko dovoliš,
da pregoriš, se preveč izčrpaš.
45
Ne glede na vaše številne aktivnosti in
funkcije imate verjetno še kakšne cilje.
Ja, ciljev in idej imam že sedaj še za nekaj
življenj! Med poslovnimi cilji prevladuje interes po
razvoju Inštituta za korporativne varnostne študije do
te mere, da bo po znanju in rešitvah konkurenčen v
svetovnem merilu, ter razvoj podjetja Nova panorama
do tega nivoja, da bo sinonim za kakovost in celovitost
rešitev. Zavedam se, da so zastavljeni cilji zelo visoki,
a se mi vendarle zdijo realni in uresničljivi.
Med osebnimi cilji pa me vse bolj preveva želja
po ureditvi manjšega posestva s konji, na katerem bi
razvijal ponudbo za petične goste. Vse bolj čutim
potrebo po vračanju nazaj k naravi.
Podjetniška svoboda
Bi zapustili podjetje?
Ne. Podjetje je moj način življenja. Zapustil bi
ga le v smislu upravljanja, vendar le izkušenemu managerju, ki bi se bil sposoben poistovetiti s podjetjem. Po
moji oceni mora podjetje doseči določen nivo in obseg
delovanja, da lahko podjetnik prepusti upravljanje podjetja drugi osebi. Pomembno je, da se pri izstopu podjetnika iz upravljavske funkcije ne razgubi osnovna vizija,
cilji in poslanstvo podjetja. Podjetje mora še naprej delovati v skladu s svojo osnovno poslovno filozofijo.
Zdi se, da je v današnjem času nemogoče
uspeti. Kaj bi v teh razmerah svetovali mladim
podjetnikom na začetku poslovne poti?
Sam sem mnenja, da je vedno mogoče uspeti.
Ne glede na splošne gospodarske razmere. Treba je
le imeti pravo idejo in v njo močno verjeti. Treba je
tudi imeti pogum, se zavedati tveganj in biti sposoben prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Ideja
sama po sebi seveda še ni pogoj za uspeh podjetnika.
Potrebno je analizirati trg, ciljne skupine in konkurente,
ter temu primerno načrtovati razvoj svoje podjetniške
ideje. Jasno moramo opredeliti cilje, ki jih moramo
tudi začutiti, jih znati vizualizirati. Ko so cilji jasni,
so hitro najdemo tudi poti za njihovo uresničitev. Pri
načrtovanju je potrebno prepoznati pasti (čeri), ki nas
čakajo pri razvoji svoje podjetniške ideje in se na njih
pravočasno pripraviti, pri tem mislim pripraviti scenarije rešitev v primeru, da na te pasti oziroma čeri na svoji
poti dejansko naletimo. Ena od stalnih ovir na naši poti
je tudi konkurenca. Dobro poznavanje konkurence
omogoča, da trgu ponudimo tisto, kar konkurenca ne
ponuja oziroma kjer je konkurenca slaba. In ključno za
uspeh na trgu je, da ponudiš kupcu tisto, kar resnično
potrebuje. Iz celotnega spleta razvijaš svojo blagovno
znamko, svojo prepoznavnost, ustvarjaš zaupanje. Biti
moraš drugačen!
Sam sem začel brez kapitala in mi je uspelo.
Prepričan sem, da ni čas, denar ali okoliščine tisto, kar
odloča o uspehu ali neuspehu. O tem odločamo sami,
naš način razmišljanja in delovanja.
— Majda Gartner
IZVIRNA MISEL
Profesionalni in celovit varnostni sistem v podjetju odločilno
prispeva k povečanju pozitivnih poslovnih izidov ter k dvigu
kulture, konkurenčnih prednosti in ugledu podjetja (M. Vršec).
PRAVA IZBIRA
Nova Panorama, d. o. o. je ob sodelovanju vrhunskih
varnostnih strokovnjakov usposobljena izvajati varnostni
inženiring, to je varnost od A do Ž oziroma t. i. »varnost na
ključ«. Gre za vzpostavljanje integralnih varnostnih sistemov
na projektni način, z integracijo varovanja v sisteme vodenja
kakovosti z uvajanjem varnostnih standardov ter z
upoštevanjem dobre prakse. Konkretni projektni proizvod je
izdelava in implementacija varnostnega elaborata.
Storitve in produkti Nova Panorama, d. o. o. naročniku oziroma
uporabniku zagotavljajo uvedbo varnostno in ekonomsko
upravičenega varnostnega sistema, ki vzpostavlja ustrezno
preventivo, opozorilni sistem in proces obvladovanja
ranljivosti, ogroženosti, sprememb, tveganj in izrednih
dogodkov.
GLAVNE DEJAVNOSTI
Poslovno-varnostno svetovanje
*
*
*
*
*
*
Načini (oblike) svetovanja
Posnetek in analiza stanja
Intervjuji in vprašalniki
Ocene ogroženosti
Varnostni elaborati
Pravilniki, načrti, navodila
Integralni varnostni sistemi (celovito varovanje)
* Varnostna funkcija
* Varnostna politika
* Varnostna strategija
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Pravna podlaga
Organiziranost in status varovanja
Področja varnosti
Civilna zaščita
Varnostni menedžment
Varnostni režim
Alarmni in odzivni sistem
Strokovni nadzor
Portfelj zavarovanj
Varovanje oseb in premoženja
*
*
*
*
Varovanje ljudi premoženja
Prevoz in varovanje denarja ter drugih vrednostnih pošiljk
Varovanje javnih zbiranj
Izvajanje sistemov tehničnega varovanja
Kakovost in varnost
* Integracija varovanja v ISO 9000:2000
* Varnostni standardi
* Presojevalci kakovosti varovanja
Krizno vodenje (krizni menedžment)
* Objektivna potreba po načrtovanju kriznega vodenja
* Poslovanje na rezervni lokaciji
IZOBRAŽEVANJE
Varnostni menedžment
* Obvladovanje poslovnih in varnostnih tveganj (»risk
management«)
* Usposabljanje kriznega štaba
* Varnostna služba – usposobljenost varnostnikov za naloge
varovanja podjetja
* Varnostna kultura in poslovna etika
* Usposabljanje za nadzornike
* Scenariji obvladovanja izrednih dogodkov