Najnovejši članki SPL d.d. v medijiih

Comments

Transcription

Najnovejši članki SPL d.d. v medijiih
SLOVENIJA
7.6.2014
Naslov:
Avtor:
Delo
Stran/Termin:
Komaj obnovljena fasada Kozolca spet pred prenovo
Janez Petkovšek
Rubrika/Oddaja: LJUBLJANA
Površina/Trajanje:
14
Žanr: POROČILO
773,61
Naklada: 59.328,00
Gesla: UPRAVNIK, ZEMLJIŠKA KNJIGA, ETAŽNI LASTNIK, ETAŽNA LASTNINA,
Komaj obnovljena fasada Kozolca spet pred prenovo
Nevarna zunanjščina Na vzhodni strani odpadel del fasade , zato je pločnik pod stavbo ograjen – Lastniki kmalu o prenovi fasade in notranjščine
Ljubljana – Rdeče-beli trakovi
,
ki jih na vzhodni strani
zaščitene stavbe
spomeniško
Kozolec
stebrih
opažamo že dober teden,
ne napovedujejo skorajšnje
prenove dotrajanega pločnika ,
kolesarske steze in avtobusnega
postajališča , temveč so zasilna
zaščita zaradi padajočih
plošč in mozaikov s fasade ob
Slovenski cesti.
Janez Petkovšek
Čeprav smo že konec leta 2004
pisali o nujni prenovi zunanjščine
(takrat so predvideli 27 milijonov
tolarjev , preračunano v evre
dobrih 110 tisočakov, za obnovo
balkonov in zagladitev vzhodne
fasade , celovita pa bi po cenah iz
leta 2005 stala 65 milijonov tolarjev
ali okoli 270 tisoč evrov) , pa se
je zaradi zapletov s spomeniškim
načrtu
varstvom , načinom fnanciranja
(stanovalci , MOL , država) in težav
z izvajalci del nujna sanacija
vlekla dobrih sedem let. Kot kaže
zdaj , delo ni bilo izvedeno povsod
in ne v celoti , marsikje pa tudi površno
, zato bo treba popravljati že
popravljano.
Po 24. maju , ko je na tla padel
del fasade na vzhodni strani (mozaiki
in ena od kamnitih plošč) ,
je SPL kot upravitelj hiše nemudoma
poskrbel za provizorično
zaščito prometnega pločnika in
kolesarske steze. Grozi namreč
nevarnost , da z večnadstropnega
objekta pade še kakšen del ne
dovolj ali sploh še ne sanirane
fasade in rani katerega od mimoidočih.
in pod okenskimi policami )
pri vseh dosedanjih prenovah ni
bil popravljen ali zamenjan. Iz
dokumentacije je razvidno le , da
so izvajalci takrat zgolj preverjali
stanje – s pretrkavanjem so ugotavljali
, kje so deli mozaika odstopili
, popravljali pa so bolj malo.
zatem bi skupaj z lastniki izbrali
najugodnejšega ponudnika.
Dotrajana tudi notranjost
se odločali še
tem kako rešiti problem dotrajanih
dvigal. V poštev prideta
temeljita rekonstrukcija ali
pa nakup novih. Glede na to da
Na sestanku naj bi
o
,
namreč
,
jih zatem čaka zamenjava napeljav
Zbor lastnikov
Za prihodnji teden
je načrtovan
sestanek upravitelja s približno 90
lastniki stanovanj in 20 poslovnih
prostorov v Kozolcu. Pogovarjali
se bodo ne le o odpadlih delih
fasade in nujni obnovi zunanjih
delov stavbe temveč tudi o načrtu
,
,
saj je bila hiša po načrtih arhitekta
Eda Mihevca zgrajena leta 1956 se
,
bodo morali lastniki odločiti tudi
ali občutno (predvidoma za petkrat
) zvišati mesečni prispevek za
rezervni sklad ali ne.
Po vsej verjetnosti bodo to storili
saj se jim vanj ne steka več denar
iz naslova oddaje reklamnih površin
na severni fasadi. Po prenovi
plošč jim namreč varuhi dediščine
niso več dovolili postavitve nosilcev
za reklamne panoje s katerimi
so v preteklosti vsako leto zaslužili
po več tisočakov.
,
,
menjave dotrajanih notranjih
napeljav in dvigal ter o tem kako
poteka postopek za vpis etažne
,
lastnine
zemljiško knjigo.
Osnova za vse načrtovane
v
,
prenove
hiše je že pred časom sprejet
sklep lastnikov da je treba pred obnovo
napeljav dokončati sanacijo
,
stavbne lupine. Na fasadi bodo
pozornost namenili doslej še
posebno
najmanj prenovljenemu pritličnemu
delu zlasti napuščem stebrom
in nadstrešnici na vzhodnem delu
,
,
stavbe fasadi iz teraco plošč na
zahodni strani pa tudi kovinskim
mrežam in predpražnikom. Za vse
,
,
Ovire le do konca junija ?
Kot je za Delo povedal Stane Kumše
s SPL lastnika Kozolca kljub vse
lepšemu videzu stavbe čaka še veliko
vlaganj v vse njene dele. Upa
da bo nujna sanacija vzhodne strani
izvedena še v tem mesecu saj se
zaveda da je zdaj tam zaradi zagrajenih
delov pločnika in kolesarskih
stez močno ovirano gibanje pešcev
in kolesarjev. Je pa opozoril da je
na fasadi kar 600 kvadratnih metrov
mozaičnih ploščic.
Na naše vprašanje v kateri fazi
je postopek vpisa funkcionalnih
oziroma po novem pripadajočih
zemljišč je povedal da so vsa še
vedno vpisana na nekdanji Gradis.
Do kod bodo segala ob Slovenski
cesti pa bo odvisno tudi od MOL.
Če bodo lastniki Kozolca zahtevali
in izposlovali mejo v višini
na vzhodni strani bi namreč
občina morala prestaviti tako
pločnik za pešce kot kolesarske
stezo bližje Slovenski cesti morda
pa tudi nadstreške avtobusnega
postajališča in ulični kiosk. To bo
posebej pomembno zaradi povsem
uničene asfaltne površine vzdolž
celotnega Kozolca. In seveda stroškov
popravil ter kasnejšega vzdrževanja
enega najprometnejših delov
,
,
,
,
,
skupaj so predvideli približno 30
tisoč evrov.
Na strehi nameravajo zamenjati
zidne kape iz pločevine kar naj bi
stalo okoli 15 tisočakov. Obnovili bi
radi še strelovod na strehi oziroma
terasi (za 7000 evrov) . Za našteto
bi moral upravnik izvesti razpis in
,
,
,
,
,
table pred Slovensko 55 a, b
in c razberemo , da se bo nujna
zunanja prenova Kozolca morala
nadaljevati že v kratkem. Trenutno
podjetje Irma pod vodstvom
inženirja Iztoka Leskovarja izvaja
temeljit pregled vzhodne fasade.
Po njegovih dosedanjih ugotovitvah
mozaični del fasade (na stebrih
S
povezane vsebine
delo.si /ljubljana
nadstreška
,
,
mesta.
4
SLOVENIJA
7.6.2014
Delo
Pločnik in kolesarska steza ob Kozolcu sta zagrajena zaradi nevarne fasade ,
Stran/Termin:
s
14
katere odpadajo plošče in deli mozaika. Foto Janez Petkovšek
5
SLOVENIJA
9.6.2014
Naslov:
Avtor:
Delo
3
Obvezno vplačilo v rezervni sklad štirikrat prenizko
Božena Križnik
Rubrika/Oddaja: AKTUALNO
Površina/Trajanje:
Stran/Termin:
724,58
Žanr: POROČILO
Naklada: 59.328,00
Gesla: FRANC PROPS, DEJAN PAPEŽ, NEPREMIČNINE, UPRAVNIK, ETAŽNI
Obvezno vplačilo v rezervni sklad štirikrat prenizko
Vzdrževanje stavb
(1)
Do uspeha vodijo tri stopnice: zbrati denar, doseči soglasje med lastniki in učinkovito gospodariti s skupnim denarjem
6
SLOVENIJA
9.6.2014
Delo
Stran/Termin:
3
Ljubljana – Stanovanjski
objekti v Sloveniji so povprečno
stari in slabi. Večina jih kliče
po energetski prenovi ali
posegih zaradi dotrajanosti.
Ker lastniki tega niso storili v
času debelih krav, ker za to ni
bilo niti učinkovitih spodbud
niti prisile, je vlaganje v prenovo
krize , zmanjševanja
kupne moči in splošne
gospodarske negotovosti še
zahtevnejše.
v času
Božena Križnik
Pregledali smo kakšne so v Sloveniji
sistemsko urejene obveznosti
lastnikov stavb v zvezi z obnovo in
vzdrževanjem kakšne so zadrege
v praksi ali lastnikom bolj manjka
interesne usklajenosti volje ali
denarja in kakšni so mehanizmi
nadzora.
,
,
,
,
Tretjina stanovanj
v slabem stanju
Več kot polovica celotnega slovenskega
stanovanjskega fonda je bila
zgrajena v šestdesetih , sedemdesetih
in osemdesetih letih
stoletja. Stanovanj v
prejšnjega
enostanovanjskih
objektih , mlajših
od 20 let, je le okoli 15 odstotkov , v
večstanovanjskih pa le sedem
Približno polovica stavb
bo kmalu stara 60 let, torej amortizirana
in potrebna prenove.
o že prenovljenih ni.
Po anketi o življenjskih pogojih
odstotkov.
Podatka
je leta 2005 petina gospodinjstev
živela v stanovanjih , ki so bila v
slabem stanju (imela so vsaj eno
pomanjkljivost : puščajočo streho ,
vlažne stene , temelje ali tla, trhle
okenske okvirje ali trhla tla) . Pet
let pozneje je bilo takih že tretjina
stanovanj. Več težav so imela
v najemniških kot ona
v lastniških stanovanjih ter tista v
večstanovanjskih stavbah z manj
kot desetimi stanovanji.
V mednarodni primerjavi sodi
Slovenija med države z največjim
deležem stanovanj v lasti fzičnih
oseb in največjim deležem lastniških
stanovanj. Leta 2011 je bilo
lastniško zasedenih 77 odstotkov
stanovanj , v 14 odstotkih stanovanj
so živeli uporabniki brez
(na primer otroci, starši,
gospodinjstva
najemnine
7
SLOVENIJA
9.6.2014
Več
Delo
Stran/Termin:
kot polovica stanovanj je bila zgrajena
sorodniki lastnika) , le devet
stanovanj je bilo v najemu
za neproftno ali tržno najemnino.
odstotkov
v
šestdesetih , sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Foto Jože Suhadolnik
Glavni mehanizem ki zagotavlja
vzdrževanje in obnovo za večstanovanjske
stavbe ( stavbe z vsaj
dvema etažnima lastnikoma in več
kot osmimi stanovanji ) je rezervni
sklad ki se vzpostavi ko je stanovanje
staro deset let. Predpisi natančno
določajo čigava obveznost je to
( lastnikova ) kolikšno je najmanjše
vplačilo za kaj in kako se zbrani
denar lahko porabi. Z rezervnim
skladom gospodari upravnik ki
lastnikom v sprejetje predlaga tudi
načrt vzdrževanja ali ( energetske)
prenove. Upravnikovo delo nadzira
stanovanjska inšpekcija.
Ali so tako zbrana sredstva
so uporabljena za prave
namene ali obstaja učinkovit nadzor
nad njihovo porabo ? Zakonodajalec
določa samo minimalne
mesečne zneske ( odvisni so od
starosti in stanja stavbe ) priporoča
pa vplačevanje višjih takih ki
,
,
Ključ do prenove –
rezervni sklad
,
Nezavidljivo stanje je po splošnem
prepričanju tudi posledica neustrezne
zakonske ureditve in nadzora.
Upravljanje stavb in gospodarjenje
z njimi urejajo stvarnopravni
zakonik , stanovanjski zakon, pravilnik
o standardih vzdrževanja
stanovanjskih stavb in stanovanj
ter pravilnik o upravljanju
stavb. V zbornici za
poslovanje z nepremičninami pri
GZS sicer menijo, da je regulativa
za stanovanjske nepremičnine
primernejša , področje poslovnih
nepremičnin pa je podnormirano ,
saj nekateri predpisi izvirajo še iz
70. let prejšnjega stoletja.
večstanovanjskih
3
,
,
,
,
,
zadostna
,
,
,
,
,
bodo pokrili za konkretno stavbo
načrtovana vzdrževalna dela. A po
izkušnjah upravnikov večina hiš
vztraja pri minimalnih vplačilih.
Upoštevaje dejstvo da so v času
Jazbinškove stanovanjske privatizacije
lastniki stanovanj postali
tudi tisti ki se komaj prebijajo skozi
mesec kriza pa jih je še dodatno
dotolkla ni nič čudnega da mnogi
niso sposobni redno vplačevati v
rezervni sklad. Njihov dolg je sicer
izterljiv v skrajnem primeru celo
z izvršbo na stanovanju a to je le
skrajna možnost.
,
,
,
,
,
,
,
Motiv so bodoči prihranki
bi hoteli vzdrževati stavbo v
skladu s pravilnikom je obvezno
vplačilo v rezervni sklad do štirikrat
prenizko « meni direktor
največjega slovenskega upravnika
SPL Franc Props. » Denar iz sklada
je zato namenjen predvsem za
» Če
,
,
,
obnovo ovoja stavbe. Posodobitve
dvigal obnove ogrevalnih vodovodnih
in kanalizacijskih sistemov
vhodov stopnišč se posledično
,
,
,
,
lotevamo
le toliko kolikor je nujno
nemoteno uporabo stavb. «
Kdaj se etažni lastniki odločajo
za prenovo ? Ko začne puščati streha
ali že prej ? Sogovornik pravi da
se fnančno sposobnejši vestnejši
in bolje organizirali etažni lastniki
del lotevajo po vnaprej izdelanih
načrtih sicer pa se odločajo le za
najnujnejša opravila popravilo
delov da ne nastaja škoda.
Po izkušnjah SPL so eden močnejših
motivov za obnovo bodoči
prihranki. V ospredju je zato
energetska prenova stavb ( obnova
ovoja z dodatno toplotno izolacijo
posodobitev sistema ogrevanja
hidravličnim uravnoteženjem
s
in zamenjavo energentov kjer je
mogoče) . Dodatna spodbuda so
,
za
,
,
,
vitalnih
,
,
,
,
8
SLOVENIJA
9.6.2014
Delo
Stran/Termin:
nepovratna državna sredstva za
ta namen iz EKO sklada. Obnovo
lupin stavb spomeniško zaščitenih
objektov sofnancira tudi lokalna
skupnost ( na primer projekt Ljubljana
moje mesto) morebitne
manjkajoče vsote pa skupnostim
lastnikov zagotavljajo tudi nekateri
večji upravniki ( SPL denimo
ponuja premostitveno posojilo s
katerim lastnikom pomaga zapreti
fnančno konstrukcijo za obdobje
do treh let ).
,
,
,
,
Kako pridobiti soglasje ?
Pri prenovi večstanovanjskih
stavb se pogosto zatakne pri
soglasja med lastniki, ki
imajo različne interese in socialni
status. Če je v rezervnem skladu
dovolj sredstev za naložbo , je laže ,
zatakne pa se pri najemanju posojila.
Dogaja se, da upravnik najame
posojilo , potem pa ima težave z
Še težje je doseči dogovor
v stavbah z manj kot osmimi
, ki ne potrebujejo upravnika.
Vzdrževanje je odvisno predvsem
od tega , ali je lastnik zaradi
večjega solastniškega deleža bolj
zainteresiran, da stavba ohranja
vrednost.
Kopja se lomijo tudi zaradi položaja
upravnika in gospodarjenja z
rezervnim skladom. Dejan Papež
direktor Zbornice za poslovanje
da je
z nepremičninami pravi
upravnik po zakonu odgovoren za
tehnično in pravno stanje nepremičnine
hkrati pa je le izvrševalec
iskanju
izterjavo.
stanovanji
,
,
,
3
volje lastnikov. Nima niti položaja
strokovnjaka. » Zato bi bilo koristno
če bi zakon reguliral odgovornosti
lastnikov ki – proti pravilom
stroke – uveljavljajo svoje odločitve
v zvezi s prenovo : kaj je potrebno
nujno in kaj primerno. Predvsem
pa bi morali zakonsko določiti
članov nadzornih
Čeprav zakon jasno določa
njihove pristojnosti ti uveljavljajo
svojo neformalno moč v hiši in si
jemljejo pravico do odločanja
v lastnem interesu. «
Prešibak pa je nadzor nad vodenjem
in porabo sredstev rezervnega
sklada. Gospodarjenje z njim je
naloga upravnika. V cehu menijo
da bi bilo treba poenostaviti pravila
za porabo sredstev rezervnega
sklada saj bi tako laže pridobivali
tudi dodatne vire fnanciranja.
Hkrati bi morali zagotoviti večji
nadzor nad naložbenjem in porabo
denarja. Da se ne bi ponavljali
ekscesi in zlorabe ki so vrgle senco
na vse upravnike. Zbornica zato
predlaga redne letne revizije katerih
rezultat bi bil izvid ki bi potrjeval
obstoj ter pravilno nalaganje in
uporabo rezervnega sklada.
,
,
,
odgovornost
odborov.
,
,
pogosto
,
,
,
,
,
Info
Jutri bomo poročali
o vzdrževanju zgradb
in sploh o stanovanjski
problematiki v Nemčiji.
,
Inšpekcije
dotrajanosti ali napak v gradnji ogroža premoženje
zdravje in življenje ljudi ter promet in okolico , jo pod drobnogled
vzamejo gradbeni inšpektorji Inšpektorata RS za promet , energetiko
in prostor. Ti presodijo , ali je stavba res nevarna , saj, kot pravijo, » vsak
odpadli strešnik še ne pomeni nevarne gradnje « . Sanacijo stanja naložijo
investitorjem oziroma lastnikom. Poudarjajo, da je inšpekcijski postopek
pogosto zelo zahteven, predvsem če lastnik ni dosegljiv ( živi v tujini ,
dediči še niso znani …) . Inšpektor lahko ustavi gradnjo , prepove uporabo
objekta, odredi nujna vzdrževalna dela v določenem roku ali – odstranitev.
Kršitelje oglobi , če pa zahtev ne izpolnijo , se uvede izvršilni postopek.
Stanovanjski inšpektorji – samo pet jih je – pa bedijo nad izvajanjem
stanovanjskega zakona : da so večstanovanjske stavbe v stanju , ki
omogoča normalno uporabo in učinkovito upravljanje. Ali torej inšpekcija
nadzira tudi plačevanje skupnih stroškov , rezervnega sklada ? Prijav
v zvezi z obračunavanjem obratovalnih stroškov je , priznava inšpekcija ,
čedalje več , vendar reševanje takih sporov ni v njihovi pristojnosti. Če ne
dosežejo dogovora , stranki ostane le sodišče.
Če stavba zaradi
,
9

Similar documents