Tudi letos bomo v šolah in vrtcih izvedli enodnevni projekt

Comments

Transcription

Tudi letos bomo v šolah in vrtcih izvedli enodnevni projekt
Tudi letos bomo v šolah in vrtcih izvedli enodnevni projekt, imenovan Tradicionalni slovenski zajtrk.
Želimo, da bi ta projekt spodbudil učence, starše in vse, ki organizirajo prehrano zase in za svoje
bližnje, k pogostejšemu zajtrkovanju. Projekt žal poteka le en dan v letu, razlog za to pa je finančne
narave. Lansko leto so ponudniki živil prispevali šolam in vrtcem živila brezplačno, letos pa morajo
šole same poskrbeti za živila za vse učence. To je tudi razlog, da je Ministrstvo za izobraževanje,
znanost, kulturo in šport letos predlagalo, da izvajamo Tradicionalni slovenski zajtrk v času malice,
saj ne želimo staršev obremeniti z dodatnim stroškom za zajtrk.
Tudi z vsebinami pri pouku bomo poskušali učence izobraževati v smeri zdravega prehranjevanja.
Naslednji sestavek je priporočilo, kako naj bi potekalo prehranjevanje oziroma predvsem zajtrkovanje,
kakšen je vpliv prehrane na naše počutje in storilnost, ter kako lahko uvajate zajtrk v svojo prehrano,
če ga sedaj še ne jeste. Nikogar ne silimo, da sledi temu priporočilu, upamo pa, da bo vsaj nekatere
med vami spodbudilo k poskusnemu uvajanju zajtrka v prehrano ali uporabi še kakšnih drugih živil za
zajtrk poleg teh, ki jih že uporabljate. Poskusite uvajati zajtrk v svojo prehrano vsaj en teden ali deset
dni in videli boste, kakšen bo učinek – če bo pozitiven, pa nadaljujte.
Ljudje smo različni in imamo različne navade, velikokrat ponavljamo tisto, kar vidimo pri drugih. To
se pogosto dogaja pri naših otrocih. Prav je, da starši poskrbijo za svoj zajtrk in za zajtrk svojih otrok.
Otroci se nanj navadijo in če je količina in vrsta živil primerna, s tem poskrbijo za bolj zdravo
prehrano. V našem primeru lahko zajtrkujejo doma ali v šoli pred poukom.
Velikokrat se zgodi, da na zajtrk sčasoma pozabimo, kakšen dan morda tudi nismo pri volji za zajtrk.
Nič hudega, tudi če daljši čas zajtrk izpuščamo, pomembno je, da se nanj spet spomnimo in ne
prenehamo z uvajanjem tega pomembnega, če ne kar najpomembnejšega obroka v svojo prehrano. Na
svojem primeru sem opazil, da se je marsikaj spremenilo na bolje odkar jem zajtrk, čeprav še ne
dosegam količin, ki so zanj predvidene v Smernicah zdravega prehranjevanja, kar znaša okoli petine
(20%) dnevnega energetskega vnosa. Nekajkrat se mi je tudi zgodilo, da sem za nekaj časa pozabil na
zajtrk, a sem kmalu nekaj pogrešal in ugotovil, da je to ravno zajtrk in njegovi pozitivni vplivi na
počutje v prvem delu dneva, ko je storilnost tudi zaradi spočitosti največja.
Vsaka hrana in pijača se porabi glede na potrebe organizma. Del za energijo, ki je potrebna za
življenje, del za tvorbo telesu lastnih snovi kot so encimi, hormoni …, del kot topilo, transportno
sredstvo snovi v telesu in za regulacijo temperature (voda) in del za izgradnjo telesa – rast in obnovo
telesnih celic in tkiv. Del se porabi tudi za tvorbo zalog energije, če popijemo ali pojemo preveč in še
energetsko pregosto hrano.
Zdravo prehranjevanje brez zajtrka ne obstaja. Takšna izjava je morda moteča, predvsem za tiste, ki ji
ne verjamejo. Vendar se tega vsi vse bolj zavedamo, tudi zaradi takšnih projektov kot je Tradicionalni
slovenski zajtrk.
Za primerjavo lahko uporabimo gibanje. Poskusite vstati kot do sedaj, brez razgibavanja, po enem
tednu, ko se zjutraj samo pretegnete in s tem vsaj malo razgibate. Opazili boste razliko. Enako boste
opazili razliko, če boste (za začetek) vsaj nekaj malega pojedli zjutraj.
Brez jutranjega obroka pred prvim fizičnim ali umskim naporom:
•
se naše telo ne prebudi,
•
nimamo potrebne energije za umske ali fizične napore,
•
je umska in fizična storilnost zmanjšana do prvega obroka, ki ga zaužijemo,
•
je naslednji obrok zaradi izpuščenega zajtrka prevelik ali prehitro na vrsti,
•
je dnevni prehranjevalni in delovni ritem porušen,
•
pride do vse večjega stresa zaradi pomanjkanja energije pri fizičnem ali umskem naporu.
Velikokrat slišimo, da nekaterim ni do hrane takoj, ko se prebudijo. V tem primeru si moramo
organizirati prvi obrok malo kasneje. Učenci, na primer, lahko zajtrkujejo v šoli, le toliko prej morajo
priti v šolo, da imajo dovolj časa, da tam pojedo zajtrk. Ob prihodu v šolo so večinoma že toliko
prebujeni, da bi nekaj želeli pojesti, ali vsaj nekaj toplega popiti, predvsem v mrzlih zimskih jutrih.
Največkrat pridejo učenci v šolo zadnji trenutek, tako da za zajtrk ni časa in zaspani sedejo v šolske
klopi k prvi šolski uri.
Na zajtrk v šoli se morajo učenci prijaviti in ga plačati, saj na podlagi prijav nabavimo primerno
količino živil za vse. Cena zajtrka v šoli je tako nizka, da v trgovini gotovo ne boste dobili takih živil
kot jih ponujamo v šoli, za to ceno.
Priporočila zdravega prehranjevanja predvidevajo, da je zajtrk približno dvakrat večji od malice ali
približno polovica kosila, nekje okoli petine (20%) dnevnega energijskega vnosa, česar mnogi ne
dosegajo. Pot do te količine zaužite hrane in pijače je še zelo dolga, glede na to, koliko ljudi sploh še
ne zajtrkuje.
V šoli so večinoma prve štiri šolske ure tiste, pri katerih je nujna zbranost, vendar je učenci ne morejo
doseči brez prebujanja z zajtrkom. Veliko učencev zaradi tega težko spremlja pouk pred malico, ki je
njihov prvi obrok tistega dne. Nadalje zaradi izpuščenega zajtrka želijo, da je malica večja, kar
pripelje do tega, da po malici ne morejo razmišljati in niso zbrani, ker je bil obrok prevelik in vsi
vemo, da po obilnem obroku najraje malo počivamo. To se tudi zgodi, če želimo ali ne, a pouk teče
dalje in spet je zbranost na prenizkem nivoju za reševanje zahtevnih nalog in aktivno spremljanje
pouka ter pomnjenje podatkov, ki jih morajo učenci obvladati pri spraševanju in kontrolnih nalogah.
Največkrat so zadnje ure namenjene športni, likovni ali glasbeni vzgoji, nato gredo učenci domov ali v
popoldansko varstvo. Na ta način lahko zbrano spremljajo eno ali dve, največ tri ure dnevno.
Če se jim tak ritem ponavlja, lahko na dan izgubijo tri, štiri ali celo pet ur pouka in učiteljeve ali
učiteljičine razlage, ki je najbolj enostavna pot do znanja. V celem šolskem letu je med 180 in 190 dni
pouka. Koliko ur učenci izgubijo letno? In zakaj? Ker jim kot njihovi starši ali skrbniki ne damo
dobrega zgleda, ki bi mu sledili in jim tudi ne zagotovimo prvega in najpomembnejšega dnevnega
obroka.
Ko učenci pridejo iz šole domov in želijo napisati domačo nalogo, ugotovijo, da si morajo snov še
enkrat prebrati v knjigi, ker zaradi nezbranosti pri pouku ne razumejo, kaj naloge zahtevajo od njih. Ta
čas bi moral biti njihov prosti čas, ko bi delali tisto, kar jih najbolj veseli in zanima, a namesto tega se
morajo učiti. Snov si lahko tudi malo po svoje predstavljajo in razlagajo, saj se razlage iz šole le
medlo spominjajo, ker so takrat razmišljali o hrani, kdaj in kaj bo za malico. Tako dobimo iz našega
šolskega sistema, ki je v primerjavi z drugimi zelo dobro organiziran, samouke, ki si večino snovi
morajo sami razložiti, ali pa jim moramo za to priskrbeti še inštruktorje.
Našteti razlogi bi morali zadoščati za to, da organiziramo zajtrk svojim otrokom, ali ne? Torej
enodnevni projekt, poimenovan Tradicionalni slovenski zajtrk, ni namenjen le zamiku šolskih
dejavnosti enkrat letno, ampak aktivnemu spodbujanju k zdravemu prehranjevanju z zajtrkom kot
prvim obrokom.
Če poimenujemo ZAJTRK prvi obrok, ki ga dnevno zaužijemo, lahko tudi pri sebi ugotovimo, kdaj
zajtrkujemo. Ali je to zjutraj takoj po vstajanju, ali vsaj še dopoldne, ali je šele kosilo naš zajtrk, ali ga
premaknemo celo na večerjo? Če ne bomo sami poskrbeli za svoj zajtrk doma ali v službi in za zajtrk
svojih otrok doma ali v šoli, ne bo za ta pomemben obrok poskrbel nihče namesto nas. Poskrbimo za
večjo storilnost in zbranost svojih otrok pri pouku in jim organizirajmo zajtrk doma ali v šoli.
ZDRAV ZAJTRK
Če pogledamo na zajtrk s stališča sedanje neješčosti pri tem pomembnem obroku, lahko rečemo, da za
zajtrk lahko pojemo karkoli, pa bo bolj zdravo, kot če ne pojemo ničesar in gremo od doma ali
pristopimo lačni k prvemu umskemu ali fizičnemu naporu.
Če zajtrka do sedaj nismo jedli in nam hrana ki jo moramo žvečiti tako zgodaj še ne ustreza, lahko za
začetek popijemo skodelico toplega čaja, po možnosti nesladkanega ali pa sladkanega z medom.
Glede na to, da Smernice zdravega prehranjevanja predvidevajo veliko več hrane za zajtrk, lahko nato
vrsto hrane spreminjamo in količino povečujemo. Začnemo s hrano, ki nam je zelo všeč, lahko so to
rogljički, žemlje, ali kateri drug izdelek, lahko tudi iz bele moke in sladkan, na primer keksi. Vedno
poskrbimo tudi za napitek – čaj, mleko, bela kava ali kakav naj bodo vedno sestavni del zajtrka.
Mleko je lahko tudi v kombinaciji s kosmiči ali nadrobljenim kruhom. Domišljija ne sme imeti meja,
ko iščemo primerno hrano in pijačo za svoj zajtrk.
Zavedati se moramo, da bomo energijo, ki jo zaužijemo s hrano in pijačo pri zajtrku prav gotovo
porabili čez dan, tudi če bo zajtrk malo manj zdravo sestavljen ali malo prevelik. Temu bodo
prilagojeni ostali obroki. Po drugi strani pa tiste energije, ki jo zaužijemo pri preveliki in nepravilno
sestavljeni večerji, prav gotovo ne bomo več mogli porabiti tisti dan in se nam bodo tvorile zaloge
energije v obliki maščobe, največkrat podkožne, nekaj maščobe pa bo obdalo tudi notranje organe,
srce, ledvica, jetra … Ti organi zaradi maščobnih oblog težko pravilno delujejo.
Pregovor pravi: ZAJTRKUJ KOT KRALJ, KOSI KOT MEŠČAN IN VEČERJAJ KOT BERAČ. Ali
z drugimi besedami: kar ješ za zajtrk boš gotovo čez dan porabil, pri ostalih obrokih pa pojdi od mize
še malo lačen. Povečati moramo zajtrk, ostale obroke pa zmanjšati. Pri taki količinski sestavi dnevnih
obrokov in rednemu gibanju vsaj eno uro do uro in pol vsak dan, tudi malo manj pravilna sestava
obrokov ni škodljiva. Škodi pa napačna količina živil pri obrokih in premalo ali nič gibanja.
Zdrav zajtrk naj vsebuje čimbolj različna živila, lahko v istem zajtrku ali pa v več zaporednih zajtrkih,
tako, da se izognemo enoličnosti. V šoli si vedno prizadevamo, da se obroki in tudi posamezne
sestavine obrokov ne ponavljajo. Predvsem je to koristno zaradi pestrosti prehrane in zagotavljanja
različnih sestavin hrane, ki jih organizem potrebuje.
Zapomnite si: sestavljeni smo le iz tega, kar jemo in pijemo. Pregovor pravi: SI TO KAR JEŠ. Zato
je zelo priporočljivo, da izbiramo živila, ki nam koristijo, oziroma takšna, ki vsebujejo manj kemičnih
preparatov za lepši izgled ali podaljševanje obstojnosti. Jejmo le tako hrano, ki se v trgovini nahaja v
presni – nepredelani obliki, na primer sveže meso namesto mesnih izdelkov, sveže sadje in zelenjavo,
ne vloženo. Večkrat pijmo vodo iz pipe, dokler jo še lahko, ker ne vsebuje nepotrebnega sladkorja,
arom, barvil naravnega ali umetnega izvora kot jih vsebujejo industrijsko proizvedene pijače.
Vplivi gensko spremenjenih organizmov, umetnih arom, umetnih barvil in umetnih sladil na naše
zdravje so premalo raziskani, zato se takim živilom izogibajmo. Potrošniki smo sami krivi, da jih
živilska industrija uporablja, saj prevečkrat kupujemo živila le glede na njihov videz, proizvajalci pa
želijo doseči lepši videz na cenejši način, da je zaslužek večji. Kupujmo živila brez umetnih dodatkov,
pa jih tudi proizvajalci ne bodo več uporabljali, saj jih dodajajo samo zato, ker se zaradi njih živila
boljše prodajajo kot brez njih. Velikokrat so celo cenejši od živila samega.
Slike sem prihranil za konec, da ste lažje prebrali sestavek, ker bi drugače morali verjetno kaj
prigrizniti med branjem.
Pomemben podatek pri slikah je, da se otroci navdušijo nad njimi pri predavanju o zdravi prehrani, ki
ga imamo vsako leto, še posebej tisti, ki imajo predavanje pred malico, kar kaže na to, da ne jedo
dovolj ali sploh ne jedo pred prihodom v šolo.
Pripravite jim takšen zajtrk in z veseljem ga bodo pojedli:
http://cespov-njok.com/wp/page/12/
http://www.bilkabaloh.com/wp-content/uploads/2011/04/zajtrk.jpg
http://www.bodieko.si/foto/2009/12/zajtrk.jpg
http://www.planet-lepote.com/novice/priporocljiv_je_obilen_zajtrk
http://www.bilkabaloh.com/wp-content/uploads/2011/10/zajtrk.jpg
sestavil
organizator prehrane Matej Pangerl

Similar documents