Revija e-Fotografija 52 PDF

Transcription

Revija e-Fotografija 52 PDF
®
Revija za digitalno fotografsko izobraževanje
IZVOD JE BREZPLAČEN
Spoznajmo svet z našim tretjim očesom, to je objektivom! Verjemite, s fotokamero v roki je svet drugačen,
tak, kot ga brez nje nikoli ne
bi videli. Da o shranjenih
spominih za predstavitve
drugim niti ne pišem.
februar / marec 2011 letnik 10
Spoznanja o uporabi
CF in SD pomnilnih kartic!
št. 52
Tiskano 20.000 izvodov
Z Nikonom na pot: prijazna
izpoved lastnika Canona
Kuba - odhod 18. junij
Wacom Bamboo Pen&Touch
- grafična tablica
Fotopotep po
zahodnem delu ZDA
Fotokamere leta 2010 - izbor bralcev e-Fotografija
X-RITE ColorMunki –
barvno upravljanje
Exotični
fotopotepi 2011
Canon Adria d.o.o ., Dunajska 128A, 1000 Ljubljana
Beseda urednika
Slovenija izgubljena :(
In smo tam kjer smo že bili! Kako, v čemu? Ja v fotografskem svetu, saj smo fotografska revija. Fotografijo in tehniko spremljam že točno 37 let. Takrat imeti fotokamero iz
Nemčije ali Japonske je bilo nekaj posebnega. Večina nas je poznala le vzhodno nemške in ruske fotokamere. V Sloveniji smo imeli samo enega zastopnika za fotokamere
iz zahodnega sveta. Avtotehna je nudila Canon. Vendar priti do njih je bilo težje kot danes do predsednika države. Dobiti prospekt pa, kot da bi vlamljal v trezor banke.
Veste kje sem jih dobil? V Celovcu! 16 let nazaj sem začel pisati fotografske članke v reviji Moj Hobi. Dobiti takrat fotokamero na preizkus od uvoznikov ni bilo enostavno.
Še te niso bile preizkusne ampak tiste, ki so bile namenjene na prodajne police. Za to kaj več kot film ali dva nikoli nisem posnel. Avtotehna in Canon, Kefo in Minolta,
Contax, Yashica. To je bilo vse. Ostalo si je bilo treba izposoditi v redkih fototrgovinah, pri uporabnikih, ki so že kupili v tujini ali še najbolje oditi v Avstrijo in tam zaradi
“veze in poznanstva”, kot dober kupec, promotor, dobiti za en dan opremo. In danes?
Stare poti in možnosti so zopet vse bolj aktualne. Slovenija je bila še nekaj let nazaj pravi prodajni raj za digitalno fotografsko tehniko. Ne bom pozabil besed Canon predstavnika Akira Akashija ob predstavitvi kamere EOS 300D, leta 2003 v Londonu. Ste majhni, a z neverjetnimi rezultati glede prodaje. Bili smo vabljeni na vse predstavitve
novih fotokamer vseh podjetij. Leta 2007 smo bili v Tokiju eni res redkih, ki so se udeležili Nikon predstavitve nove ere s kamerama D3 in D300. Samo 40 novinarjev iz
vsega sveta je bilo prisotnih. Si danes to sploh znamo zamisliti? Tudi Pentax je leta 2008 povabil v Dubai, ko je povezava z novim lastnikom Hoya zaživela. Leta 2009 je
bila še predstavitev Nikon na Škotskem, potem pa lahko rečem konec. Za nas se vse odvija samo na podlagi domačih predstavitev (še te resno dela samo Nikon), čeprav
so glavne predstavitve še vedno v tujini. Tako spoznavam, da Slovenija postaja vse bolj obrobna in odvisna od domačih pisarn, ter domače iznajdljivosti. Sam se že znam
znajti, da lahko podam nekaj več v preizkusih in mnenjih, ali da sem pravočasno o vsem obveščen. S tem tudi vi. Še dobro, da sem član mednarodne organizacije DIWA
Awards in da lahko z njimi delim mnenja, izkušnje, novosti. No žal, to zadnje vse manj, saj novosti samo sprejemam. Deluje kot da smo v Sloveniji na robu sveta. V Namibiji, v fototrgovini sem izvedel za prihod novega objektiva. Ja, lani sem se zamislil ob spoznanju naše obrobnosti, da so pri nas korporacije ob digitalnem poku dobile kar so
hotele in zaključile zadevo. Slovenci smo še kar nekam srednje bogati in nova tehnika se pri nas hitro prime. Vedno sem se čudil, zakaj v razvitem svetu ne kupujejo tako
hitro novih računalnikov, programske opreme, mobilnih telefonov, kot pri nas. Ja, smo narod, ki ljubi novo tehniko. Zdaj se vsaj ni treba več kot nekoč, tresti ob prečkanju
meje, ko smo kupovali v tujini. Toda vse zadnje fotokamere, ki smo jih z veseljem kupovali so za približno 10 do 20% dražje kot v tujini. Zakaj?
Kadarkoli postavite japoncem vprašanje, zakaj je v Evropi dražje kot v ZDA, tako čudaško gledajo in govorijo vse mogoče, samo razlage ne dajo. Za to nikakor od njih ne
pričakujem odgovora zakaj je pri nas še dražje. Vendar nekaj postaja vse bolj jasno. Naša majhnost in predvsem neprodornost v predstavitvi naše države pelje v smer, da
nas kontrolirajo iz sosednjih držav. Vsa večja zastopništva, ki bi lahko vodila zaradi naše vpetosti v EU večjo vlogo predvsem na Balkanu, so zgolj še domače pisarne za
pospeševanje prodaje fotokamer in zbiranje naročil. Glavno se odvija na Dunaju, Budimpešti in Zagrebu. Fujifilm, se je umaknil iz slovenskega trga. Nekdaj močni pisarni
kot Olympus, Canon, so postale zgolj obrobne enote. Panasonic je tu samo preko distrubuterja brez resne podpore. Prav tako Pentax. Sony ima glavno vodilo na TV zaslonih, foto pa, kot da ime Alfa ni njihovo. Zunaj močna Samsung in Casio, sta tudi prisotna samo preko manjšega distributerja. Edini, ki še resno jemljejo slovenski trg
so pri Nikon. Namesto, da bi izkoristili vse odlične možnosti smo postali mnogim korporacijam celo odveč. Prisluhnejo samo še takrat, ko se gre za večji posel. Žal nas je
samo dva milijona. Ampak to ne bi smela biti ovira. Sam opazim predvsem to, da prekmalu popustimo in se prepustimo mnenju večjega. Torej ne vztrajamo, da lahko kot
glavna pisarna marsikaj postorimo tudi mi in da dosežemo najboljše pogoje. Oziroma, mnogim se niti ne da, saj nam trgovina v širšem smislu, recimo da bi se širili vsaj na
Balkan ni v krvi. Res smo v nekem začaranem krogu in če pogledam iz smeri preizkušanja nove opreme, že zaprti in odvisni od drugih ter lastne iznajdljivosti. Še dve leti
nazaj smo imeli med prvimi na svetu na razpolago najnovejšo Canon opremo. Celo sloviti dPreview.com, je povzel e-Fotografija.si članek o takrat povsem sveži EOS 1D
MkII. Danes si najbolj zanimivo Canon opremo že izposojam od prvega kupca. Na Dunaju jo skrivajo kot, da gre za največjo tajnost, oziroma skrbijo še za celotni Balkan,
Turčijo in kopico držav “tam bogu za hrbtom” s končnicami na ...stan. Kot, da za njih nismo v Evropi? Vse nekdanje države z nami pod krovnim CEE podjetjem iz Dunaja,
Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, so lepo pod Londonom. Pro predstavitev najnovejše opreme so iz dunajske filiale naredili samo za hrvaški trg. No, sami smo si krivi.
Nekdaj je slovenska Canon Adria vodila celo regijo. Fujifilm kamere dobim samo še iz Avstrije. Ali bo res samo še Nikon skrbel dobro za naš trg?
Trgovci in distributerji že upravičeno kažejo jezo, saj smo cenovno žal nekonkurenčni, posledično je slabša prodaja, zaslužek. Za tisto opremo, ki pa je cenovno konkurenčna se le redki marketinško odzovejo. Vse je bolj domena nekih kratkoročnih akcij v ponudbi nižjih modelov, ki so že pred menjavo z novimi.
V prejšnji reviji smo v anketi spoznali, da je že skoraj 40% uporabnikov fotokamer le te kupilo v tujini. Meni izgleda kot, da se kdo igra s trgovci, kupci, saj je marsikdaj
nabavna cena za našega distributerja višja od tiste v trgovini čez mejo. Ali bo res tako kot je že bilo v 90-tih?
Če ne bodo trgovci, skupaj z uvozniki, distributerji, bolj resno nastopili proti korporacijam, se bo pri nas kupovala samo še najcenejša oprema. Za ostalo bomo kot nekdaj
šli čez mejo, ali danes še lažje, tu je internetna ponudba. Vendar, če bo tako, potem se pa v tej ljubi Sloveniji res več nič ne izplača in seveda, še te skromne pisarne se bodo
zaprle. In delovali bomo kot samo distributerji ponižno, za vsako ceno, s tujimi predstavništvi kot pred leti. Še dobro da imamo internet, drugače bi bili še z informacijami
povsem zaprti. Ne želimo si tega. Poizkusimo nekaj narediti na tem področju boljše ponudbe, cen, dobave...
Sam sem s tem uvodnikom podal svoj glas proti temu. Zakaj bi zaradi boljših pogojev hodil k Andreasu ali Antunu (hrvaška bo kmalu v EU), če mi lahko kamero ponudi
Andrej. Ostalo, predvsem da povzdignejo svoj glas pa je na trgovcih, uvoznikih, distributerjih. Sam kupec dražje opreme se niti ne
e-Fotografija
je brezplačna revija za digitalno fotografsko izobraževanje. obremenjuje preveč. Ima internet in njegovo ponudbo. Vse več se potuje in če smo se včasih vozili po kavo, kavbojke, bencin, za mejo,
Izdajatelj in založnik: Image DTP inženiring d.o.o.
kaj se ne bomo po cenejšo tehnično robo. Meni pač ni vseeno. Zaposlenim v zastopništvih, distributerjem, trgovcem? Enostavno si
Berčičeva 8b, 1260 Lj-Polje
Tel.: 01 529 11 44, Fax: 01 528 36 16
ne želim, da v fotografsko tehničnem smislu postanemo samo še tisti, ki dobijo stare drobtine in v tujini iščemo najnovejšo opremo.
e-mail: [email protected]
Urednik: Matjaž Intihar
Če je pa vsem vseeno vsaj dosežite, da lahko uvažate opremo od kjer želite. Ne, da vas tuja pisarna celo po prstih, ker ste razmišljali
Tisk: Tiskarna SET, Ljubljana. Tiskano 15.000 izvodov
sebi in kupcem v prid. Če pa ne bo šlo, bom spet prvi, ki bo tuje oglase širil! “A smo se za to boril?”
e-Fotografija februar/marec 2011
3
Tečaji fotografije - osnovni, nadaljevaljni, individualni
Arhiviranje filmov in fotografij na papirju
Dileme ni več. Že dvakrat sem podal članek o arhiviranju fotografij iz naših negativnih in diapozitivnih filmov ter fotografij na papirju. Zdaj je večina
analognih fotografov spoznala, da bo digitalizacija
starih filmov in fotografij nujna, če se še želi visoko kakovost in predvsem še kdaj videti fotografije.
Opažam pa večno dilemo med imeti in dati. Vse
več je vaših vprašanj, kakšen skener, kako najceneje do kakovostnih digitalnih preslikav vaših fotografij na filmih in na papirju. Dilema je plod spoznanja, da imate nekateri kar nekaj 100 ali nekaj
1000 diapozitivov, fotografij, ki bi jih radi shranili v digitalno obliko. Tu pa se pojavi tista dilema,
ali skeniranje res toliko stane in ali lahko s poceni
skenerjem pridem do dobrih rezultatov. Vprašanja
so tudi v smeri možne izposoje skenerja, saj rabite
poskenirati samo 1000 ali 2000 diapozitivov.
Če vprašanja ali je res treba skenirati filme in slike
na papirju ni več, potem se je treba kar najhitreje
odločiti in narediti digitalizacijo. Zakaj?
Prvo. V članku “trajnost naših diapozitivov in fotografij” sem podal vse elemente, zakaj bodo z leti
težave s kakovostjo.
Drugo. Le redki si še vzamejo čas in svoje diapozite predstavijo v temni sobi preko projektorja, saj
je danes to povsem enostavno preko TV-zaslona.
Tretje. Kdo od tistih za katere še hranite diapozitive, projektor, platno, bo še sploh želel si take predstavitve. Ja, žal, tehnologija spreminja svet in nove
so tudi želje po predstavitvi.
Četrto. Skenerjev je vse manj v ponudbi, tiste stare
pa že počasi jemlje čas in leta delovanja.
Peto. Manj skenerjev pomeni večjo ceno skeniranja in zaradi odhoda boljših skenerjev vse slabšo
Film skenerje Nikon Coolpix lahko dobite samo še rabljene.
So pa dovolj kakovostni za dobro arhivsko skeniranje.
4
kakovost. Sam vem, da smo že nekaj let na tem,
da je kakovost digitalnega zapisa nekaj kar se niti
ne pozna.
Uvod
Pojdimo lepo po vrsti. Skeniranje ni produkt nekaj
zadnjih let, oziroma napačno je razmišljanje, da
digitalizacija filmov in slik na papirju izhaja šele
iz poznavanja digitalnih fotokamer. Prenos slike iz
filma, papirja na drug medij preko elektronskega
načina se je začel že ob koncu 60-tih let. Sam sem
se s skenerji spoznal že leta 1976 v grafični šoli. Od
takrat naprej me vseskozi poklicno spremljajo in
vem kaj so skenerji zmogli pred desetletji in kaj danes. Kakšna tehnologija je danes sploh še na voljo
in katere možnosti za preslikavo v digitalno obliko
še obstajajo.
Ker sem že več kot tri desetletja v elektronski obdelavi slike in ker sem svoj lastni bobenski skener
zapakiral že pred leti ter čaka za kakšno oddajo v
muzej vem, kaj sledi našim diapozitivom in fotografijam na papirju.
Skenerji na trgu
Danes je v ponudbi še vedno nekaj namenskih skenerjev velikosti A4, ki za arhiv zadovoljivo skenirajo fotografije na papirju. Večina teh skenerjev je
danes kar v sklopu multifunkcijskih naprav. Težava teh skenerjev se pojavi pri skeniranju filmov,
predvsem diapozitivov. Tudi če imajo nastavek za
možnost skeniranja filmov je kakovost slaba. O
skenerjih in njihovih razredih, primerjalni kakovosti sem v naši reviji že pisal. Za skeniranje diapozitivov so primerni samo namenski film skenerji in seveda bobenski skenerji. Ker pa so slednji že
skoraj izven uporabe, oziroma je skeniranje na njih
v še nekaterih grafičnih studijih z zasoljeno ceno,
se bom osredotočil samo na film skenerje in njihove cenene posnemovalce.
Skoraj ni tedna z vprašanjem preko elektronske
pošte, ali je ta ali ta skener zadovoljiv za skeniranje filmov. Na žalost marsikoga, ki upa, je treba že na začetku zapisati. Danes ni več moč dobiti
kolikor toliko spodobnega film skenerja, da bi ga
kupili samo za lastno uporabo, ali recimo uporabo v kakšnem društvu. Bobenski skenerji so se že
pred leti umaknili, cenejšim namiznim. Toda tudi
tu se je ponudba skoraj ustavila. Nekdaj ponudni-
ki film skenerjev za katere v grafičnih studijih niti
slišati nismo hoteli, saj so bili za takratne razmere
slab približek resnega skenerja kot; Benq, Minolta,
Microtek, Plustek, Vivitar, Pacifik, Umax, Polaroid, HP, Kodak, Epson, Konica, Olympus, Canon,
Nikon, so že prenehali ponujati film skenerje. Enostavno ni bilo več tolikšnega povpraševanja, da bi
se izplačala proizvodnja. Pred dvemi leti sem s pomočjo uvoznika kar nekaj mesecev iskal in komaj
še dobil namizni film skener Nikon 5000D. Lahko
rečem, da enega izmed zadnjih. Ja tudi sam sem
na podlagi današnjega razmišljanja “važna ja hitrost ne najvišja kakovost”, boben skener zamenjal
za nekdaj omaloževani film skener. Res, da z njim
ne morem narediti vrhunskega digitalnega zapisa,
vendar za ogled starih diapozitivov na TV zaslonu,
več kot zadovoljivo. Rabimo danes še več?
Danes imate možnost kupiti samo rabljene film
skenerje, pa še to za zasoljene cene. Uporabniki,
jih za manjši denar niti ne želijo prodati. Zanimiva
in dokaj poceni možnost je skenirati filme v fotolaboratoriju, če imajo še mašine s skenerjem. Za
negativne filme dokaj solidna rešitev, vendar slabša od zapisa iz film skenerja, za diapozitivne filme
pa so povsem neprimerni. Toda kakovost stane. Že
“pravi” film skener ni bil poceni. Pod 1000€ ni bilo
kaj resnega kupiti. Kot drugo skeniranje gre počasi
in čas je zlato. Ja seveda, razen, če niste eden izmed
tistih, ki mu svoj prosti čas nič ne šteje in ga niti ne
računa. Tretje, skenerja se ne posoja, saj niso nek
industrijski izdelek, ki je robusten in vzdržljiv za
vse možne načine uporabe.
Kakovost in do kje je še zadovoljiva
Ker ni ponudbe film skenerjev, rabljeni so še ve-
Ceneni približki boljših film skenerjev. Vse več jih je, vendar
se pred nakupom takega skenerja dobro prepričajte ali vas
njegova kakovost zadovolji.
e-Fotografija februar/marec 2011
Predavanja - v Ljubljani in Mariboru
55 let tradicije, inovacij, znanja in izkušenj
157 cm
163 cm
11,3 cm
12 cm
155 cm
31,5 cm
NOVO
46,5 cm
56 cm
55 cm
1,68 kg
1,67 kg
2,2 kg
Akcijska cena velja do prodaje zalog oz. 31. 3. 2010.
www.e-fotografija.si
3
28 mm
4 kg
29 mm
Vijak: 1/4 & 3/8 inča
Priporočene glave: PHD-64Q (61Q),
FHD-61Q, QHD61/61Q/62Q
namesto 319,9 €
269,9 €
4 kg
25 mm
Nova serija - med Sherpa in GEO
Priporočene glave: PHD-64Q (61Q),
FHD-61Q, QHD61Q/62Q
namesto 169,9 €
4 kg
namesto 119,9 €
144,9 €
99,9 €
Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana
01 2800 802 l [email protected] l www.fotomarket.net
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
bo prevelik strošek zame”. Sam vedno odgovorim
enako. Res rabite imeti vse skenirane v maksimalni kakovosti? Res rabite imeti vse skenirane? So
res vsi tako dobri, arhivsko, spominsko pomembni, da se ne bi dalo narediti neke selekcije. In če jo
naredite vidite, da je na koncu izbranih 10 ali 20
odstotkov vseh posnetkov. Vzemite si čas, izločite
nepomebne posnetke. Danes nihče nima čas ogledovati si vaših fotografij za več kot pet minut. Prej
boste spoznali, da res potrebujete vaše diapozitive
v digitalni obliki samo za pregled na TV ali računalniškem zaslonu in da lahko naredite krepko selekcijo, prej boste imeli digitalni arhiv vaših najboljših in najbolj pomembnih posnetkov.
Tiste vaše res vrhunske posnetke, za katere mislite,
da rabite maksimalno kakovost pa še vedno lahko
date v grafični studio na bobenski skener. Vendar
zopet, koliko je takih vaših posnetkov, da si boste
iz njih dati narediti meterske povečave? Ja kar nekaj bo kdo rekel! Ampak tudi to spet stane. En velik print in okvir je hitro v ceni 200 poskeniranih
diapozitivov na filmskem skenerju v RAW kakovosti. Ja, cena hitro pove, da jih ne bo veliko.
Torej, čimprej v resen izbor vaših diapozitivov in
postopoma jih lahko date v skeniranje. Boste videli. Namesto 1000, jih je za arhiv najbrž dobrih 100.
To je pa že dobra vaga pri ceni sami. In verjemite,
kako bodo vsi veseli, ko si bodo na zaslonih lahko
končno ogledali posnetke stare 20, 30 let.
Matjaž Intihar
V naslednji številki bo objavljen preizkus skenerjev
po uporabniških razredih.
Fotografija iz fotopotepa Bali 2010
dno dragi in še malo jih je na izbiro, ponudba skeniranja pa je za večino še vedno predraga, se danes
išče 100 in 1 rešitev. Pred tedni so imeli v eni izmed trgovin z mlekom in kruhom ter vedno razno
raznimi akcijami, tudi ponudbo skenerjev za ceno
pod 80€. In ne malo fotografov je sprejelo ponudbo, kot da so v Sahari brez vode, nekdo pa vam jo
tam ponuja za 1 cent. Sumljivo ne? In bilo je tako.
To so skenerji, ki zelo povprečno, še komaj zadovoljivo skenirajo negativni film, kaj šele diapozitiv.
Nekateri poizkušajo z raznimi nastavki za fotokamero, nekakšnimi tubusi za preslikavo diapozitiva.
Vendar, čas melje nas in naše filme, mi pa brez solidnih kopij v digitalni obliki. In zdaj?
Ne malo je vprašanj, kakšna je zadnja cena za skeniranje diapozitivov. “Imam jih 1000 in več, to
e-Fotografija februar/marec 2011
5
Dvodnevni praktični tečaj fotografije v MB (12-13 marec)www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Spoznanja o uporabi CF in SD kartic!
V resnem, profesionalnem in polprofesionalnem
fotografskem segmentu so se CF (Compact Flash)
pomnilne kartice že dodobra uveljavile, saj še vedno veljajo kot najbolj zanesljiva in hitra rešitev za
arhiviranje velike količine posnetih foto in/ali video podatkov. Seveda pa se je za hrbtom CF kartic
razvila ta hip najbolj razširjena in najpopularnejša vrsta kartic ta hip: SD (Secure Card), ki je sedaj že na voljo v dveh večjih in hitrejših izvedbah:
kot SDHC ali SDXC). Nekateri konstruktorji foto
kamer ali video kamer izberejo eno vrsto, drugi
spet drugo. Tako imajo boljši profi modeli celo po
dve kartici vzporedno, kar nam odpira nekaj novih možnosti (vzporedno snemanje varnostne kopije ali denimo različna kakovost zapisa na različni kartici, npr. na eno kartico snemamo RAW, na
drugo pa JPEG) pri Nikon tako v profi modelih recimo stavijo na dve vzporedni CF kartici, pri Canon pa na eno SD in eno CF kartico.
Velik korak je v zadnjem času naredil prav Sony, ki
je dolga leta na račun CF, a še posebej SD kartic,
(iz licenčnih razlogov) zagovarjal predvsem svoje
kartice MS (Memory Stick, v različnih izvedbah).
Sony je tako v svojih video kamerah (od modelov CX-115/155 ter AX-2000 ali NX-5 dalje) začel
uporabljati možnost snemanja na MS ali SD kartice, saj sedaj praviloma v zadnjih modelih lahko
vstavimo katerokoli od teh tipov kartic, pod pogojem da je le-ta dovolj hitra za prenos. Sony MS
kartice so imele veliko prednost v dejstvu, da so
bile primerne za uporabo v številnih zabavno elektronskih strojčkih in aparatih, a so imele največji problem v preslabi pretočnosti podatkov in njih
hitrosti, kar je bilo (na žalost) omejeno zaradi vrste in tipa priključka, zaradi česar se ne po hitrosti,
ne po uporabnosti ni mogel kosati ne s CF in ne s
SD karticami, ki so v tem času naredile neverjeten
napredek po hitrosti, kot po obsegu spominskega
prostora ter še posebej ugodni ceni.
Kamena doba
Seveda pa niso vse kartice enako hitre in če zlahka
prepoznamo in razumemo nazive (v GB) obsega
njihovega spominskega prostora pa je na področju oznak hitrosti obveljala prava magija, saj vsak
proizvajalec hitrost pretoka podatkov označuje po
svoje: najraje s kakšnimi X-faktorji, skrivnostnimi
kraticami, dodatno pa vsi ustvarjajo zmedo z uporabo označevanja hitrosti na tak način, da le-to v
propagandi (ali na embalaži) zveni kar najbolj privlačno. Pa tudi sicer ni vseeno s kakšnimi črkami
Čeprav pričakujemo, da bodo z razvojem
tehnologije najnovejše kartice ne le večje,
pač pa tudi hitrejše, je lahko prenos veliko
večje količine podatkov ob enaki arhitekturi
pomnilnika tudi počasnejši.
6
je podatek zapisan, še vedno pa velja da je: 1MB =
8Mb. Tudi sicer pri oznakah pogosto vidimo bombastične podatke iz kamene dobe: čudežne številke o hitrosti prenosa podatkov npr. 266x ali celo
400x kar pomeni X-osnovo iz obdobja nastanka
prvih CD-jev. Tedaj je faktor 1x pomenil (branja
ali snemanja) hitrost 150 Mb/s, kasnejši CD zapisovalniki pa so dosegali celo vrtoglave hitrosti 8x
ali celo 24x ali 48x. S prihodom DVD ploščkov se
je vse postavilo na glavo, saj so ti postali 5x bolj
zmogljivi po obsegu, a so tudi pri hitrosti postavljali nove rekorde, da bi se nazadnje soočili celo z
novim paradoksom: DVD pekači so postali izredno hitri ko je bilo treba ‚zapeči‘ podatke, take hitrosti pa nato pri branju podatkov nikakor
niso več dosegali.
Toda medtem ko se
je na svetovnih trgih,
pa tudi pri nas uveljavil
nov HD format BD (Blue-ray Disk) in ko se je poslovni model prodaje glasbe v celoti
spremenil iz prodaje CD ploščkov na nalaganje
glasbe iz interneta, pa so (tudi v fotografskem in
video segmentu) vedno v (poceni) propagandi še
vedno v veljavi oznake iz obdobja pred dvema desetletjema! Torej, ko preberete oznako na kartici,
denimo, 133x le ta pomeni 133x 150 Mb/s! To bi
pomenilo (preračunano in zaokroženo) 20Mb/sek
ali 2,5MB/sek! Seveda potem pomeni oznaka 266x
dvakrat večjo hitrost, pa naj bo ta zapisana v eni ali
drugi obliki: 40Mb/sek ali 5MB/sek, oznaka 400X
pa (spet zaokroženo, a zapisano v veliko bolj natančni, razumljivi obliki, a predvsem kot merljivi
podatek) 50Mb/sek ali 7,5MB/sek.
Na področju SD kartic so se takoj izognili pasti
hitrosti CD ploščkov in uvedli svoje standardne
oznake: SD hitrostni razred! Tu višje številke razreda neposredno pomenijo tudi višjo hitrost izraženo v MB/sek. Tako zmore kartica razreda
(‚class‘) 2 tudi hitrost (vsaj) 2MB/sek (ali 16Mb/
sek), razred 6 zmore vsaj 6MB/sek (ali 32Mb/sek),
le pri razredu 10 pa se spet pričenja črna magija,
saj te kartice kljub višji oznaki še ne obljubljajo ali
dosegajo svoje obljubljene nazivne hitrosti (praviloma so še vedno kakšnih 20-40% počasnejše od
navedene številke). Pred letom dni sem preizkušal
tisti hip najhitrejše kartice znamke Kingston CF
8GB s hitrostjo 266x, a za primerjavo tudi SD kartice iste znamke: SD 8GB s hitrostjo “razreda 6”.
Tedaj sem v različnih testnih okoliščinah izmeril
hitrosti prenosa podatkov iz kartice na računalnik
- kar nam da občutek absolutne hitrosti. Hitrost v
obratni smeri ni tako pomembna. V foto ali video
kameri odloča predvsem hitrost prenosa in zapisa
slike iz medpomnilnika (‚bufferja‘) na kartico, kar
je omejeno s pretočnostjo ‚vrat‘, tipa in priključka
in šele nato od hitrosti kartice. Uporabna hitrost
kamere (a tudi kartice) je pomembna predvsem
pri hitrem ‚rafalnem‘ snemanju – do trenutka, ko
se zapolni medpomnilnik. Hitrost kartice odloča
(glede na konstrukcijske omejitve ‚vrat‘ in tipa priključka posamezne kartice) šele od trenutka dalje ko se sproži prenos (foto ali video) podatkov
iz medpomnilnika na kartico. Šele tedaj pride do
izraza hitrost kartice.
Standardna hitrost in neverjetni presežki
Na primerjalnem testu CF in SD kartice Kingston
z letnico 2009 sem izmeril: CF kingston 8GB
266x zmore hitrosti prenosa podatkov iz
kartice na računalnik s hitrostjo od 5,3
do 5,63 MB/sek, kar je celo več kot
nazivna (marketinško obljubljena) hitrost takratne ‚ultimate‘
(najboljše!) kartice. Torej: CF kartica Kingston tipa ‚ultimate‘ zmore več kot
obljubljeno hitrost 266x, ob prenosu preko ‚firewire-400‘ priključka. V MAC OS X okolju pa se je
izkazala še kot veliko hitrejša: od 10,42 MB/sek.,
do 13,18 MB/sek! To je bilo celo 2,6x hitreje kot
nominalna hitrost – okroglih 700x hitrosti prvobitnega CD zapisa, a to velja le v točno določenih
pogojih z FW-400 čitalcem na Macbooku.
Hitrost primerljive najhitrejše kartice SD kingston
8GB ‚class 6‘ je bila veliko nižja: od 5,87 – 6,035
MB/sek. Uradna specifikacija SD konzorcija za
produkte ‚class 6‘ zahteva vsaj 6MB/sek, torej ta tip
SD kartice brez težav izpolni normirane zahteve,
obe kartici pa sta bolj omejeni s hitrostjo periferije
in priključkov, kot pa s svojo zasnovo pomnilnega
prostora. Še več kot to: nesporno ima CF kartica
Kingston Ultimate še kopico notranjih rezerv, zato
Velika večina kamer danes uporablja video
zapis v formatu AVCHD, ki ga shranjuje
na notranji ‚bliskovni‘ spomin, na vgrajeni trdi disk ali pa neposredno na ustrezno
SDHC kartico, ki mora biti vsaj iz ‚hitrostnega razreda 6‘, zaradi obsega in hitrosti
pretoka podatkov.
e-Fotografija februar/marec 2011
Testifotokamer,objektivov,dodatneopreme...www.e-fotografija.si
si ima smisel poiskati kar najboljši specializirani
čitalec za katero koli vrsto kartic.
Več ni nujno tudi bolje!
Za dopolnitev testa letos sem starim karticam letos
postavil ob bok dve novi kartici. Pri uvozniku Kingstona v Sloveniji so mi zagotovili dve novi testni
kartici, ki sta imeli enako nazivno specifikacijo kot
oba modela iz leta 2009, le da sta imeli 2x večji
prostor v pomnilniku: SD Kingston 16GB ‚class 6‘
in CF Kingston 16GB ‚ultimate‘ 266x.
Rezultati pa so bili presenetljivi: več ni nujno tudi
bolje! SD kartica s 16GB je bila za kakih 5% počasnejša, pri testu CF kartice s 16GB pa so razlike nihale za 8-10% odstopanja – na slabše! Obe kartici
sta bili počasnejši od svojih manjših sester!
Večja gostota »bliskovnega« vezja očitno zahteva
svoje žrtve v nekoliko večji počasnosti, prav mogoče pa je tudi, da ima kartica z večjo prostornina vgrajen dodaten kontroler pretoka podatkov
(ki razporeja podatke po posameznih »skladiščnih
enotah«, tako da na njem nastanejo izgube, ki upočasnijo pretok podatkov. Več ni nujno tudi bolje!
Spoznanje pa je prav enostavno: če sem že pričakoval, da bodo večje in novejše kartice hkrati tudi
hitrejše, sem se zmotil. Tudi sicer velja: pri masovni proizvodnji lahko posamezni produkti tudi odstopajo, razen tega pa proizvajalci le redko objavijo
na kak način so izmerili svoje hitrosti, ki jih nato
e-Fotografija februar/marec 2011
uporabljajo v nazivu proizvoda. Dokler pa osebno
izmerjeni rezultati odstopajo od obljub le za kakšnih 20% se niti ne smemo jeziti! Takšna odstopanja so seveda lahko odvisna od več dejavnikov:
od načina uporabe in tipa aparata, v katerem posamezno kartico uporabimo, od hitrosti čitalnika in
tipa priključka, pa tudi do hitrosti vsakega posameznega računalnika, učinkovitosti operacijskega
sistema pri izrabi ‚skladiščnega prostora, ne nazadnje pa tudi od hitrosti vsakega posameznega diska. Preveč dejavnikov, da bi jih lahko strnili v eno
samo oznako. Zaključna misel pa je enostavna:
nikoli ne stavite vseh jajc v eno košaro: kupite nekaj različnih kartic z različnimi specifikacijami in
jih nato preizkusite sami kako učinkovito in hitro
delujejo na vaši kameri in računalniku, med njimi
pa si potem izberite tisto kartico, ki jo boste uporabljali za pomembne in hitre dogodke, za razliko
od tistih, ki jih boste uporabljali takrat, ko ne odloča hitrost, pač pa le potrebni dodatni »skladiščni
prostor«, ki ga v lahko zapolnite v miru in počasi.
Veljko Jukič
Fotopotep na beneški karneval
Fotografija postaja odličen hobi, veselje, sprostitev. Na
prvi pustni dan smo se e-Fotografi odpravili v Benetke
in na otoček Burano. Če smo bili v vedno zanimivih Benetkah med veliko množico obiskovalcev ob otvoritvi pustnega karnevala, nas je Burano zopet lepo sprejel s prijetnim mirom in čudovitimi toplimi barvami.
Maja pa zopet na fotopotep med griče enkratne Toskane.
7
Osnovnitečajfotografije(začetek14.april) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Fotokamere leta 2010 - izbor bralcev e-Fotografija
Na portalu e-Fotografija spremljamo fotografsko opremo, jo ocenjujemo, preizkušamo, poizkušamo najti najboljšo za naš način fotografiranja in uporabo.
V letu 2010 je bilo na naših prodajnih policah preko 25 kamer DSLR in velika
množica kompaktnih kamer. (Članek »Fotokamere DSLR na našem trgu«).
Spremljali smo jih preko prvih novic, preizkusov, kot na forumu, kjer so sodelujoči o njih podajali svoja mnenja. Da po koncu tehnološko dobrega leta izberemo fotokamero leta, smo se na spletnem portalu e-Fotografija.si odločili,
da lahko obiskovalci spletne strani glasujejo za fotokamero DSLR leta 2010 v
posameznih razredih. Na spletni strani je bila objavljena anketa z možnostjo
izbire naj kamere leta 2010 v sedmih razredih. V prvih smo izbirali štiri naj
kamere DSLR vstopnega, hobi, naprednega in prorazreda, v ostalih treh naj
kamero kompaktnega megazum in naprednega razreda ter naj kamero med
tistimi z večjimi tipali brez zrcala.
1744 obiskovalcev portala je v mesecu dni trajanja ankete oddalo svoj glas in
za kamere leta v posameznih razredih izbralo; Nikon D3100 (vstopni), Nikon
D7000 (hobi), Nikon D700 (napredni), Canon EOS 1D MkIV (pro), Canon
S30 IS (megazum), Canon G12 (napredni kompaktni) in Leica M9 (kompaktne z večjimi tipali brez zrcala).
Slovenski trg je na žalost dokaj zaprt in osredotočen v večjem delu samo na
dve znamki. Dolga leta so pri nas med najbolj prepoznavnimi in prodajanimi Canon kamere. Zaradi že več kot dve leti trajajočih cenovnih in marketinških potez so v letu 2010 še bolj opazno padli v prodajnem razmerju na
slovenskem trgu. V zadnjih treh letih je pri nas zelo prodoren Nikon, ki si je
že zagotovil visoko pozicijo. Lahko rečemo, da se je po 30 letih slika obrnila
in razmerje Canon, Nikon postaja povsem zrcalno. Pri Nikon so bili tudi v
letu 2010 krepko prisotni z akcijami, dobrimi cenami kot marketinško med
kamerami, ki so želene. To so zrcalno refleksne kamere (SLR). Kolikor toliko
jima vsaj po delni razpoznavnosti sledi še Pentax. Sony je na žalost pri nas v
razredu kamer DSLR nerazpoznaven, Olympus pa kot da je povsem opustil
strategijo 4/3 sistema.
Za kompaktni razred je v nižje cenovnih modelih toliko različnih in med seboj podobnih, da bi bilo brezpredmetno iskati naj kamero leta. Da je naš trg
močno drugačen od razvitih trgov se vidi že po tem, dasta skoraj neopažena
odlična in v drugih državah cenjena Panasonic inCasio.
Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izbiri kamer leta 2010.
Kamere DSLR - vstopni razred
Nikon je že dve leti nesporni zmagovalec med kamerami vstopnega razreda. Lani
je zmagal s kamero Nikon
D5000, s katero so dobili kar
45% glasov.
Letos so prepričljivi s kamero
Nikon D3100. Ne samo, da je
kamera Nikon D3100 prejela
več kot 36% glasov, ampak sta
skupaj s kamero Nikon D5000, ki je še vedno aktualna prejeli skoraj 70% vseh
glasov. Ker je bil prav vstopni razred prodajno najbolj množičen, si lahko kar
po njem ogledamo približen tržni delež podjetij med kamerami DSLR. Kamera Canon EOS 1000D, je prejela skromnih 20%. Za podjetje, ki je pri nas
še dve leti nazaj popolnoma obvladovalo tudi trg kamer DSLR je to ekstremni
padec. Lani je kamera Canon 1000D prejela 32% glasov.
Olympus in Sony sta prisotna s komaj prepoznavnim deležem. S tem, da
Olympus sedi še na stari slavi saj se niti ne ve, ali bodo sploh še prisotni v
razredu DSLR. Pentax jima v tem razredu ni mešal štren, saj nima vstopne
fotokamere DSLR.
8
Kamere DSLR - hobi razred
Kamera leta 2008 in 2009 v
hobi razredu je bila Nikon
D90. Tudi v letošnjem letu je
bila še dovolj želena, predvsem
pa cenovno prijazna, da si je
obdržala drugo mesto takoj
za zmagovalko Nikon D7000.
Prav na kameri Nikon D90 vidimo, da novost kamere še ne
pomeni prednost in da je dobra kakovost in prava cena lahko tudi tisti pravi magnet. Torej nesporna zmagovalka s 30% glasov je kamera
Nikon D7000. Skupaj je Nikon prejel kar 51% glasov. Canon s kamerama EOS
550D in EOS 60D, zgolj 35% glasov. Pentax se solidno drži s skoraj 10% glasov.
Olympus kot Sony sta prav zaradi prisotnosti kamere Pentax K-r manj razpoznavna kot v vstopnem razredu kamer.
Kamere DSLR - napredni razred
Razred vstopnih in hobi kamer
že dve leti kaže primat Nikona.
V letošnjem letu se je Nikon s
kamero D700 povzpel na prvo
mesto tudi v naprednem razredu. Res, da sta si kameri lanska
zmagovalka Canon EOS 7D in
predlanska EOS 5D MkII medsebojno močno kradli glasove
in da sta skupaj prejeli za 6% več
glasov kot Nikon kameri. Toda trend, da je Nikon vse bolj prisoten v naprednem
razredu je tu. Prav v naprednem razredu se opazi, kako močno je bil Nikon v
zadnjih treh letih marketinško in cenovno agresivno prisoten v obeh nižjih razredih in uspel. Med kupci kamer višjih razredov imajo vse več kritične mase
kupcev in v tem segmentu kamer so se neodvisni glasovalci odločali po svoji
vesti. Canon je v tem razredu skupno dobil za 5% glasov manj kot v letu 2009.
e-Fotografija februar/marec 2011
Testifotokamer,objektivov,dodatneopreme...www.e-fotografija.si
Kamere DSLR -PRO razred
Največkrat je tako. Uporabljaš
tehnološko opremo nižjih cenovnih razredov a najraje gledaš, spremljaš in ocenjuješ
opremo iz najvišjega razreda.
Tudi v našem, pro razredu kamer ni drugače. Vsak fotograf
si želi ogledati in kdaj preizkusiti kamero iz najvišjega razreda. Zmagovalka v PRO razredu je kamera Canon EOS 1D
MkIV, katera je prejela skoraj
29% glasov. V celoti pa sta obe
Nikon kameri prejeli več glasov. Vendar pa so bili glasovi razdeljeni med obe
kameri. Zanimivo, da je letos pri Nikon več glasov prejela D3s. Lani jih je D3x.
Kompaktne kamere z večjimi tipali brez zrcala
Olympus je s kamero PEN
nakazal nov trend in postavil
nov razred med fotokamerami. Panasonic mu je hitro
sledil, Sony je s kamerama
A33 in A55 dodal še nekaj
več svežine. Fuji in predvsem
Leica pa imata svoje načrte.
Zanimivo, da je največ glasov prejela kamera, ki jo je pri nas zelo težko kupiti. Oziroma že zaradi znamenitega imena Leica je zelo draga in namenjena le
bogatim ljubiteljem. Toda Leica je Leica, ima tradicijo in model M9 je prejel
največ vaših glasov. Sledi Sony, ki je tako prevzel primat do sedaj najbolj prepoznavnega podjetja v tem razredu Olympus. Fuji pa je s kamero X100 močno
razburkal tudi naš trg, kar se pozna pri odstotku vaših glasov. Najlepša hvala
vsem , ki ste sodelovali pri izbiri fotokamere leta 2010.
Matjaž Intihar
Kompaktne kamere -MEGAZUM razred
Kot že v uvodu poudarjeno, je
pri nas ime Canon v foto svetu še vedno najbolj prepoznavno in na žalost predvsem Panasonic kamer niti ne opazimo.
Vendar vseeno. Kamera Canon
PowerShot SX30 kaže po mojem mnenju tehnološki in uporabniški vrh megazum kamer in
je povsem upravičeno kamera
leta. Zelo blizu ji je kamera Nikon P100. Olympus pa je tudi
med temi kamerami postal manj prepoznaven.
Testi fotokamer in dodatne opreme
www.e-fotografija.si
banner7.pdf
1
21/02/2011
11:50
SPLETNA TRGOVINA
foto in optika • avtomoto
avtoakustika in navigacije
video • računalništvo
C
NIKON Coolpix S5100 + DARILO
NIKON D7000 kit 18-200VR
M
1699, 00
Y
Kompaktne kamere -napredni razred
169,00
CM
Canon je s serijo G vedno tehnološko najvišje v tem razredu. S kamero G12 so še bolj
pokazali, da si v tem razredu
kamer želijo imeti najboljše,
drugi proizvajalci kot Nikon
pa v ta razred niti ne vstopajo.
Glede na leto 2009 se je močno zmanjšalo razmerje glasov.
V letu 2009 je kamera Canon G11 dobila kar 71% glasov, nova G12, ki je zmagovalka za leto 2010 pa samo še 58%. Tudi tako lahko opazimo, da ima Nikon
vse več privržencev v kompaktnem razredu.
MY
CY
12.2 milijona slikovnih pik, ISO 100 – 3200,
LCD zaslon z diagonalo 6,7 cm (2.7'') z 230.000 pikami,
sistem EXPEED C2, 5x optični zoom,
darilo: torbica in dodatna baterija.
CMY
K
PRAKTICA DVC 14.1
PRAKTICA Luxmedia 14-Z5
109, 00
199,00
14 milijona slikovnih pik, 5x optični zoom, 5x digitalni zoom,
TFT LCD zaslon z diagonalo 6,9 cm (2.7''), USB 2.0 priključek,
ISO 100 – 3200, 65 MB integriranega spomina.
14 milijonov slikovnih pik, 5x optični zoom,
10x digitalni zoom, TFT zaslon z diagonalo 7,6 cm (3.0''),
priključki: HDMI, USB 2.0, območje bliskavice 0,6 – 2,0 m,
ISO 100 – 400 (Foto).
Cene v spletni trgovini se dnevno spreminjajo
Plačilo na
obroke
T: 01 564 22 39
e-Fotografija februar/marec 2011
16.2 milijona slikovnih pik, ISO 100 – 6400,
LCD zaslon z diagonalo7,5 cm (3.0''),
natančni 11-točkovni sistem samodejnega ostrenja,
CMOS slikovni senzor, sistem EXPEED 2, ločljivost 1920x1080.
Dostava
na dom
M: 040 923 333
Osebni
prevzem
E: [email protected]
9
16urnitečajprogramaPhotoshop(5.in6.marec-Ljubljana)www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Nikon D7000
Trend hitre menjave modelov kamer DSLR v posameznih razredih se je ustavil. Lahko rečemo, digitalne revolucije je konec. Proizvajalci nam sedaj
namenjajo novi model kamere DSLR na približno
vsaki dve leti ali celo več. Tudi pri Nikon ni nič
drugače. Kar dolgo so vztrajali z modelom Nikon
D90, kateri se je med hobi fotografi zelo lepo prijel. Sploh v zadnjih mesecih, ko so kameri močno
znižali ceno in fotografom, ki jim manjše kamere
po dimenzijah kot Nikon D3100 ali Nikon D5000
ne odgovarjajo in ponudili možnost odličnega nakupa.
Toda tisti, ki bi radi naprej in več tudi v tehnološkem smislu, so že nestrpno pričakovali naslednico Nikon D90. Ob predstavitvi nove Nikon
D7000 je med Nikon uporabniki završalo. Tehnični podatki so obljubljali veliko in kaj hitro so
kamero celo primerjali, povzdigovali nad Nikon
D300s (test), ki je tehnološko tudi že potrebna zamenjave. Vendar vsaka kamera ima svoje mesto, to
vedo že inženirji in marketinški oddelek podjetja,
za to jo točna tja tudi umestijo, oziroma vedo do
kdaj kupci potrpežljivo čakajo na novost ali pa kupijo po nižji ceni še zadnje kose. Če pa se že na
začetku ob predstavitvi, ko kamere še niti kupiti ni
možno dvigne prah, še toliko bolje.
Kamera Nikon
D7000 ni samo manjši lepotni popravek predhodnice, ampak so dodali v njo kar nekaj novosti, da
so se pri Nikon z do sedaj manjkajočimi lastnostmi
povsem približali konkurenci.
Novo tipalo s 16M
točkami je glede možnih povečav povsem primerljivo s konkurenčnim modelom Canon EOS 60D,
ki jih nudi 18M. Tudi Nikon ima sedaj polni HD
video zapis, vendar to prednost na proti EOS 60D,
da imamo ločeno možnost izbire vklopa med foto
in video. Pri EOS 60D je treba za video zapis obvezno v programsko izbiro za video, brrrrrr….
Do sedaj sta imela Canon in Nikon vedno nekako ločene svoje razrede fotokamer. Njune kamere si v hobi in naprednem razredu nikoli niso bile
direktni konkurent. Obstajala je neka ločnica, kot
nek med razred in tudi drug cenovni svet. S prihodom EOS 60D pa je Canon postavil fotokamero
vsaj za moje poznavanje opreme in njihovo posta-
10
vitev v razred točno ob bok Nikon D7000.
Krešejo
se mnenja, katero kamero izbrati, katera je boljša.
Toda ve se. V hobi razred kamer ne stopiš tako na
suho in si že vsaj malo pod vtisom enega imena ali
pa celo neko kamero DSLR že imaš. Za to že kar na
začetku zapišem. Najprej se boste odločali po imenu kamere, izbirnem meniju katerega že poznate,
šele na to po drobnih detajlih, ki so nekje boljši na
račun enega, drugje drugega. Cena in držanje v
roki je zame na strani EOS 60D, vklop video zapisa vsekakor na D7000. V ostalem pa smo si tu
nekje.
Občutljivost tipala je od ISO 100 do 6400, z
možnostjo razširitve H1 (12.600) in H2 (25.600).
Prenovljen je tudi način merjenja svetlobe s sedaj kar 2016 točkami, ki upošteva oddaljenost in
WB korekturo. Da je kamera pridobila še več uporabniške vrednosti, so ji dodali možnost uporabe
dveh pomnilnih kartic (SD). Zaklop pa je preizkušen za 150.000 proženj.
Torej že v uvodu lahko
spoznamo, da je Nikon kameri D7000 dodal veliko
novosti in novih uporabniških vrednosti.
Ohišje
Kamera Nikon D7000 na zunaj niti ni veliko spremenjena glede na predhodnico Nikon D90. Velikost je skoraj povsem enaka (132x105x107mm) in
je samo za 2mm višja. Občutna pa je razlika v teži
ohišja z baterijo (780g), saj je D7000 za 77g, oziroma za kar 10% težja.
Notranjost ohišja je delno
iz magnezijeve zlitine in delno iz polikarbonatov.
Kot smo pri Nikon vajeni je ohišje odlično izdelano. Tudi sama postavitev funkcijskih gumbov
ostaja na enakih mestih kot pri D90. Torej kdor bo
prešel iz Nikon D90 na Nikon D7000, si bo s to
kamero kaj hitro na ti.
Opazna razlika na ohišju je
predvsem dvojni vrtljivi funkcijski gumb za programsko izbiro osvetlitve, pod njim pa je možnost
nastaviti hitrost snemanja, samosprožilec, tiho
proženje in dvig zrcala pred proženjem zaklopa.
Malo drugačen je tudi gumb za prehod na ogled
motiva preko zaslona in proženje video zapisa na
zadnjem delu kamere in ob LCD zaslonu nimamo
več gumbov za hitrost snemanja ter izbiro načina
delovanja AF. Za hitrost snemanja sem že zapisal,
da se je gumb preselil pod izbiro programov. Izbira načina AF (AF-A, AF-S, AF-C) in preklop v
delovanje z eno točko ali vsemi pri ostrenju, se je
preselila na sredinski gumb (AF-M) ob objektivu.
Prvi občutek držanja ohišja v roki, dostop do nastavitev preko gumbov kaže, da je Nikon D7000 s
tistim pravim občutkom, ki ga potrebuje hobi fotograf. Sam uporabnike in kamere DSLR delim na
štiri razrede, v katerih ima tudi Nikon svoje predstavnice. D3100 in D5000 sta v vstopnem razredu,
D7000 v hobi, D300s in D700 v naprednem in D3s
ter D3x v profesionalnem. In vsak razred uporabnikov ima večinoma svoje zahteve tako glede ohišja, nastavitev, in predvsem cene. Ta pa potem generira ohišje iz takih ali drugačnih materialov. Če
si vstopni fotografi v večini primerov želijo manjše, lažje ohišje, je ohišje D7000 že večje in se ga
dobro drži v roki. V ergonomiji je bil Nikon vedno odličen, zato s pomočjo dobro oblikovanega
izbočenega dela (držalo), kamera dobro leži v roki.
Višina kamere je ravno pravšnja, da jo moška roka
objame še tudi z mezincem, trdi gumasti del pa
poskrbi da nam kamera ne leze iz roke in da nimamo občutka držanja plastike v roki.
Na kameri je večina nastavitvenih gumbov za
funkcije, ki so izkušenemu hobi fotografu znane in
uporabne. Njihova pozicija pa je stvar okusa oziroma vajenosti posameznika. Začetni uporabnik
Nikon kamer DSLR se mora z njimi dodobra spoznati. Pri funkcijskih gumbih menim, da bi lahko
edino gumb za premik med programskimi nastavitvami bil bolj kakovosten. Glede na celoto ohišja
in ostalih nastavitvenih gumbov mi deluje kot najslabši člen in je prelahko vrtljiv.
Hitrost delovanja
Kamera je po vklopu v trenutku (če nimate vklopljeno funkcijo čiščenja tipala ob vklopu) pripravljena na delovanje. Po pritisku prožilca je predvsem od osvetljenosti motiva, objektiva in njegove
hitrosti ostrenja odvisno kako hitro boste ujeli posnetek. Z objektivom Nikon AF-S DX NIKKOR
18–105mm F/3,5–5,6 G ED VR (test objektiva) ali
Nikon AF-S DX NIKKOR 18–200mm F/3,5–5,6 G
ED VR (test objektiva), je izostritev počasnejša, s
tem pa tudi možnost hitrega zajema motiva. Kar
pomeni, da bo treba za hitre motive ali trenutni
ulov izbrati objektiv s hitrejšim ostrenjem. Sicer
kratica AF-S pri Nikon pomeni, da objektiv uporablja hitri in tihi motor za ostrenje. Hitrost je pogojena še z boljšo tehnologijo, predvsem pa težo
leč katero mora pri ostritvi premikati. Že znana
Nikon objektiva 16-35mm VR (test objektiva) in
16-85mm VR bosta opazno hitreje izostrila motiv. Ker nam kamera nudi nastavitev pomembnih
funkcij preko gumbov na njej, smo tudi v samem
rokovanju z njo in nastavitvah lahko hitri. LCD
zaslon na zgornjem delu kamere nam omogoča še
hiter in stalen pregled nad trenutno izbranimi nastavitvami.
Baterija
Tudi Nikon prenavlja baterije. Ne samo da povečujejo njihovo moč in s tem posledično vzdržljivost,
ampak zamenjajo nastavke in s tem vaše prejšnje
baterije niso uporabne.
Z novo baterijo EN-EL15
Izbirate opremo in ste v dilemi glede prave izbire? Vprašajte nas, pomagali vam
bomo. V vaši elektronski pošti napišite
za kateri namen fotografiranja želite fotokamero, katere ste si že ogledali in koliko ste za opremo pripravljeni plačati.
Pišite nam na:
[email protected]
Po nakupu kamere vam je za lažje spoznavanje funkcij in možnosti kamere na
voljo e-Fotografija tečaj fotografije.
e-Fotografija februar/marec 2011
Nadaljevalni tečaj fotografije (22.-23. marec) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
so pridobili predvsem na moči in sedaj lahko fotografirate in fotografirate, pa se ne bo bati, da bo
baterija kaj hitro izdihnila. Tudi v hladnih zimskih
razmerah boste brez težav fotografirali cel dan. Hitreje gre energija v primeru, če boste snemali video zapis. Če ne fotografirate ravno 1000 in več
posnetkov na dan, ali ne snemate 10 in 10 minut
video zapisa, potem vam ni več treba razmišljati o
rezervni bateriji. Če pa ste popotnik izven utečenih poti bogate z električnimi vtičnicami pa boste
rezervno baterijo še vedno potrebovali.
Nastavitve na kameri
Kamera Nikon D7000 je bogata z nastavitvenimi
gumbi. Na ohišju jih je kar 30. Preveč ali premalo? Ne ustrašite se jih, če ste še neizkušeni z nastavitvami. Še vedno lahko uporabljate samo najbolj osnovne nastavitve in za večino gumbov vam
je lahko malo mar. Ko pa bolje spoznate kamero,
nastavitve in njihove zmožnosti, oziroma jih že
poznate, potem pa so možnosti nastavitev preko
gumbov še kako dobrodošle. Do vseh glavnih lahko pridemo v trenutku, seveda, če smo se s kamero
že dodobra spoznali.
Iskalo
Nikon se je odločil narediti novo veliko potezo.
Tudi v kamero hobi razreda je dodal iskalo, ki ima
100% pokritost motiva. Tako sedaj vidimo v iskalu
tisto, kar bo potem tudi na sliki. Vse ostale kamere
hobi razreda, kot prejšnja Nikon D90 imajo cca.
96% pokritost, kar pomeni, da bo na fotografiji še
kakšen mm več zarisanega motiva.
Iskalo je svetlo,
veliko, z vsemi glavnimi informacijami, z možnostjo vključitve linij in z 0.94x-no povečavo motiva.
Zaslon
Zaslon je velikosti 3 palca in z 921.000 točkami.
Nudi dobro vidljivost motiva ob načinu predogleda preko zaslona, kot samega pregleda fotografije
ali drugih informacij.
Nikon, zaslone zaščiti z dodatno plastiko, kar predvsem hobi fotografom veliko pomeni. Čeprav se ne dogaja pogosto, da bi se
zaslon opraskal ali kako drugače zaradi močnega
pritiska uničil, pa je onemogočiti poškodbo mnogim hobi fotografom ljubše kot paziti in se bati, kaj
če se zgodi? Tudi sama vidljivost slike na zaslonu
se bistveno ne poslabša zaradi dodane plastike.
Ostrenje AF / ročno
Za kamero Nikon D7000 so prenovili ostritveni
sistem. Novi z oznako Nikon Multi-CAM4800 DX
nudi 39 ostritvenih točk z možnostjo 3D sledenja.
Avtomatska ostritev odlično deluje, hitrost pa
je odvisna od objektiva, oziroma svetlobne moči,
če delujemo v slabših svetlobnih pogojih. Kamera
ima vgrajen motorček za AF, tako da na njo lahko dodate tudi objektive, ki samega notranjega
ostrenja (oznaka AF-S) nimajo.
Pod gumbom za
odblokado je gumb za premik med avtomatskim
in ročnim ostrenjem. V njegovi sredini pa gumb
preko katerega nastavljamo načine ostrenja (AF-A,
AF-S, AF-C) in izbiramo med vsemi ali samo eno
točko ostrenja (po pritisku na gumb premikamo
e-Fotografija februar/marec 2011
vrtljiva gumba pod prožilcem in na desni zgornji strani zadnjega dela kamere).
Ročno ostrenje
ne dela preglavic, saj je iskalo svetlo in slika na
njemu ostra, zaradi fino brušene medlice, kjer se
ustvari slika. Ker nam kamera Nikon D7000 omogoča uporabljati večino Nikon objektivov, tudi tistih starejših, ki nimajo motorčka za AF v
samem objektivu je gumb za
preklop iz AF v ročno ostrenje (MF)
tudi na ohišju
kamere. Dokler
se ne navadite je lahko moteče,
da imate
z novejšimi objektivi možnost
premakniti
funkcijo ostrenja
na kameri in na
objektivu.
Omenim naj še možnost avtomatskega
ostrenja v video zapisu (AF-F). Po eni strani dobra
rešitev, po drugi pa glede na količino zapisa v tem
načinu manj pazimo na snemanje krajših kadrov
in posnamemo obilo nepotrebnega zapisa. V slabih svetlobnih pogojih pa je ta način ostrenja manj
uporaben. Na preizkusnem video zapisu se opazi,
da kamera ni izostrila in da ob premiku kamere
lovi fokus z večkratnim premikom naprej in nazaj.
Obenem se še sliši zvok premika leč. Za domačo
hobi uporabo najbrž ne bo moteče. Za resno delo
pa raje izklopite AF-F funkcijo.
Uporabniška vrednost kamere glede na ceno
„V sredini januarja 2011 je cena ohišja Nikon
D7000, 1099€. Za naš trg je to odlična cena, saj Canon nudi konkurenčno EOS 60D za celih 1250€.
Sony niti nima konkurenčne kamere, Pentax pa s
svojim novim K-5 že cilja v višji razred“. Tako sem
zapisal v še ne povsem dokončanem zapisu tega
preizkusa. Toda vse se hitro spreminja in po objavi preizkusa o Canon EOS 60D in mnenju, da
je predrag v primerjavi z EOS 7D so v nekaj dneh
spremenili ceno. Sedaj dobite pri nas EOS 60D za
950€, kar pa v primerjavi kameri Nikon D7000 ne
daje več „odlične“ cene. Seveda je D7000 Nikon in
to kamero ne kupujejo Canon uporabniki. Predvsem pa, cena kamere Nikon je le malenkost pri
nas dražja kot v tujini, kar ji še povečuje možnost
prodajnega uspeha.
Kamera Nikon D7000 nudi
veliko za ta denar, oziroma nižje cene jim niti ni
treba podati, saj pri Nikon neke bližnje konkurenčne kamere niti ni. D300s je že kljub „starosti“
iz povsem drugega uporabniškega razreda. D3100
in D5000 pa sta uporabniško tudi precej oddaljeni. Za to bodo kupci sprejeli to ceno, oziroma so
jo že, saj se kamera Nikon D7000 že dobro prodaja.
Nikon D7000 je tudi za Nikon celotno ponud-
bo dovolj prenovljena kamera, da meri visoko in
že kaže trend tudi bodočih Nikon novosti.
Končno primerljiva ločljivost (16M točk), polni HD video zapis, široko polje ostritvenih točk (39), 100%
pogled na motiv preko iskala, nov sistem merjenja
svetlobe s kar 2016 točkami, možnost
uporabe dveh SD pomnilnih kartic, 6 posnetkov v sekundi,
dajo tej kameri visoko
tehnološko vrednost.
Obenem še odlično izdelano ohišje,
funkcije, visoka
kakovost slike in
ni čudno, da se
je že ob predstavitvi kamere prašilo.
Seveda pa je
za vse te odličnosti, treba na
kamero gledati
kot tisto iz hobi razreda.
Zaključna beseda
S kamero D7000 je Nikon v popolnosti zadovoljil
svoje fotografe. Zdaj, ko so jo že mnogi vsaj prijeli v roke, je sicer ne dajejo več kot zamenjavo za
D300s, vendar je vseeno pokazala nove trende in
možnosti. Do sedaj je Nikon v hobi in naprednem
razredu kar močno zaostajal glede točk na tipalu
za Canon. Sicer so se Nikon uporabniki vedno tolažili, saj več kot 12M točk ne potrebujem. Toda
vedno je dobro imeti več, če je zraven še enaka ali
celo višja kakovost zapisa. Tudi hvaljenih šest posnetkov v sekundi mnogi ne potrebujejo. Vendar,
če že možnost obstaja, zakaj jih ne imeti. Še toliko bolj, če je za hobi kamero zaklop tako odlično
izdelan in vzdržljiv.
Prav tako možnost uporabe
dveh pomnilnih kartic ni zanemarljiva prednost.
Ne malo hobi fotografov ima kopico pomnilnih
kartic manjše kapacitete in sedaj imajo lahko v
kameri dve naenkrat. Izkoriščamo lahko tudi možnost dvojnega zapisa, torej iste fotografije na obe
kartici ali pa možnost ločenega zapisa RAW in
JPEG ali foto in video.
Kamero sem dodobra preizkusil na več fotopotepih, izletih in delavnicah.
Na preizkusu sem se prepričal še v dobro tesnjenost ohišja, saj mi je kamero zalil visok morski val.
Zaradi vseh opisanih lastnosti že sam graf (e-fotografija.si) kaže, da je kamera Nikon D7000 tista, ki
je po mojem mnenju trenutno najbolj uravnotežena v vseh pogledih.
Menim, da je Nikon naredil
odlično kamero za »pravi« denar. Seveda. Komur
je tolikšna zmogljivost kamere preveč, bo raje izbiral med D3100 in D5000. Komur nudi D7000 premalo v robustnosti bo izbral D300s oziroma počakal na njeno naslednico. Za izbor kamere v tem
višjem hobi razredu pa nimate druge izbire. Želite
Nikon, imate Nikon D7000. Verjemite, z izborom
ne boste zgrešili.
Matjaž Intihar
11
SpoznajmoCanonkamere(16.marec-prosto)www.e-fotografija.si
Ricoh GR digital III / eksotika s tradicijo
Na naš trg je prišlo nekaj svežega, drugačnega,
eksotičnega. Seveda je govora o fotokameri in to
kompaktni. Zakaj menim tako? Za to, ker je naš
majhni trg zelo zaprt za novosti in nove znamke
se le težko primejo med uporabniki. Saj poznate,
kako meni večina uporabnikov kamer DSLR razreda. »Canon ali Nikon, vse ostalo je samo še približek, eksotika!« Pri kompaktnih fotokamerah se
pri nas zraven dopusti še imeni Sony in Olympus.
Pentax, Panasonic, Praktica, Fujifilm, Casio, Kodak in drugi, pa so pri nas bolj ali ne čista eksotika.
Zdaj se jim je pridružil še Ricoh.
Verjamem, da bo marsikdo zastrigel z ušesi in se
vprašal, »Ricoh, kaj je to«? Večina, ki je v fotografski svet vstopila preko digitalnih fotokamer, pozna
ime Ricoh bolj preko kopirnih naprav. Aha,
zdaj že vemo, da jih moramo dati nekam k
japoncem. Toda, kaj za vraga Ricoh dela v fotografiji?
Ko zopet držim v roki kamero Ricoh in se spominjam mojih začetkov spoznavanja fotokamer vidim, da je že kar nekaj desetletij za mano. Jebemtiš, kako čas leti!
Ko sem se začel ukvarjati s fotografijo so pri nas v
35mm razredu kraljevale znamke Beirette, Praktica, Smena, Zorki.
Preko Avtotehne smo že imeli uvozništvo za Canon, a v njihovo pisarno v črni stolpnici na Bavarskem dvoru je bilo težje priti kot danes do predsednika. Dobiti pri njih prospekt, pa kot vdreti v
trezor Narodne banke. Da ne govorim, da je bila
cena pri njih krat dva ali več od tiste v tujini. Na
fotokamero, če si jo lahko sploh naročil pa si čakal
mesec ali več. Ko smo šli v tistih »lepih« časih, za
katerimi se enim še kar kolca, po kavbojke in kavo
v Italijo ali kakšen droben tehnični material v Avstrijo ali Nemčijo, so se nam cedile fotografske sline. V roke smo lahko prijeli prave nemške kamere
Contax, Leica, Rolleiflex in Japonske še danes dosegljive, ter tiste katerih ni več, Cosina, Chinon,
Fujica, Topcon, Petri, Mamiya, Miranda, Minolta,
Yashica…
Ja včasih je bilo v razredu SLR izbire kolikor si
hotel. Med njimi je bilo zelo opazno tudi ime Ricoh. In to podjetje je že leta 1936 ustanovil Kiyoshi Ichimura. Ja, imajo dolgo tradicijo. Leta 1976
sem preko redkih slik v tujih revijah sanjal kamero
Ricoh SLT-401, ki je imela dvojno kukalo. Drugo
kukalo je bilo na vrhu prizme. Leta 1977 so začeli
uporabljati Pentax bajonet in naredili so prvo kamero SLR (model XR-S) na svetu, ki je delovala na
sončne celice. Ja, Ricoh ima tradicijo, inovacije in
ni čudno, da so se obdržali v svetu digitalnih fotokamer. Žal samo med kompaktnimi, saj očitno
niso dovolj močni pri lečah, da bi se jim splačalo
delovati še med DSLR. Pa nič ne, de. Tudi tu imajo
12
nekaj zanimivih žezel v ognju.
Najprej vam predstavljam kamero Ricoh GR digital III. Ker pa je treba za kamero odšteti krepkih
600€ je dobro, da se z njo bolje spoznamo in vidimo za koga je vredna svojega denarja.
terimi je baterija in SD pomnilna kartica.
Da kaže kamera nekaj več, so ji dodali vrteči gumb
pri prožilcu za premik časa osvetlitve in zaslonke
ter na zadnji strani gumb (ADJ.), preko katerega
pridemo do glavnih nastavitvenih funkcij, da ni
treba globlje v sam meni.
Gumb za premik programskih
osvetlitvenih možnosti ima zaporo, da se vam nastavitev po nerodnosti ne prestavi.
Na zadnji strani so poleg (ADJ.)
gumba še trije (Fn.), katerim lahko spremenimo uporabniško vrednost. Lepo rešeno in napredni
fotograf bo še kako cenil dodatne
hitre nastavitve.
Meni
Ohišje
Že nekaj časa v roki nisem imel kompaktne fotokamere, ki bi mi tako lepo sedla v roko. K temu pripomore predvsem njena »prava« širina 25,5mm
z odlično oblikovanim držalom. Širina kamere je
108,6mm, višina 59,8mm. Da je občutek v roki
drugačen poskrbi ohišje iz magnezijeve zlitine in
prijetna mehka guma na držalu. Ohišje iz magnezijeve zlitine poskrbi tudi za izredno lahkost ter trdnost ohišja. Teža je zgolj 188g (brez baterije).
Zaslon na kameri je odličen in poln informacij.
Velikost je 3 palce, ločljivost 920.000 točk.
Objektiv
Ricoh GR digital III je tako draga kamera, pa brez
zuma? Ima samo 6mm fiksni (enogoriščni) objektiv. Marsikdo je že tako pogledal na Ricoh GR digital III. Ekvivalent goriščnice 35mm formatu je
28mm, kar pomeni, da so kameri dodali samo
možnost delovanja v širokem kotu. Zakaj objektiv s samo eno goriščnico? Najprej zaradi kakovosti zapisa in nekaj tudi zaradi same velikosti. Zum
objektiv ima krepko bolj zapleteno konstrukcijo,
več je optičnih kompromisov in s tem možno slabšo ločljivostjo.
Predvsem pa so uporabili prednost fiksnega objektiva in raje dodali odlično svetlobno moč. Objektiv je svetel, res svetel kot rečemo, saj ima svetlobno moč f/1,9.
Nastavitve
S kamero Ricoh GR digital III se je treba res dobro spoznati. Ni namenjena fotografu, ki bi jo izkoriščal zgolj samo v avtomatiki. To je kompaktna
kamera, ki nudi toliko možnosti, da bo svojo uporabniško vrednost pokazala samo, če se jo izkorišča v popolnosti.
Na sami kameri niti ni veliko gumbov. Vsega skupaj 17, če štejem še gumb za odpiranje vratic za ka-
Če še niste imeli Ricoh kamere se
na začetku ne bo enostavno spoznati
z nastavitvami preko menija. Deluje zelo hladno,
za tiste, ki slabše vidijo lahko celo neprijazno. Temna površina, zelo majhne bele, svetle, ozke, ostre
črke in to je to. Brez dodatnih olepšav, senčenj,
grafičnih podobic, itd. Vendar, meni nudi vse potrebno in še več. Kar se za kamero tega cenovnega razreda tudi spodobi. Omenil sem že možnost
izbire delovanja funkcijskih gumbov. Na gumbu
za programsko izbiro imamo tri lastne nastavitve,
katerim preko menija dodajamo in menjamo kopico funkcij.
Kakovost slike
Ricoh GR digital III nudi tipalo z 10M točkami. Za
dobro ločljivost zapisa skrbi fiksni objektiv z goriščnico 6mm. Na koncu pa lahko za najvišjo kakovost poskrbi možnost zajema RAW zapisa. Ricoh se je pametno odločil in sprejel Adobe DNG
RAW zapis. Tako lahko ta zapis brez težav odprete
v veliki večini sodobnih RAW programov in ne rabite čakati na nadgradnje ali pa uporabljati proizvajalčev pretvornik.
Sama kakovost slike pa še vedno da vedeti, da je
to samo kompaktna kamera, ki ima manjše tipalo. S tem povezane težave visoke zgoščenosti zelo
majhnih točk. Ločljivost zapisa je zaradi objektiva
odlična, vendar digitalni zapis iz premalo podatkov iz majhnega tipala hitro pridobi zrnat zapis.
Seveda je zapis med najboljši, vendar se ve, med
kompaktnimi kamerami.
Video
Če sem kje razočaran sem tu. Začnem snemati in
jezen začnem v meniju iskati, kje je HD ločljivost.
Ni je, ni je, jaz pa s kamero na pot v dobri veri, da
bom naredil nekaj video zapisa. Ja to je moja cena
stalnega izposojanja opreme za preizkus. Enostavno spregledaš, da manjka v tako dragi kameri samoumevna funkcija.
e-Fotografija februar/marec 2011
Spoznajmo Nikon kamere(17.marec-prosto)www.e-fotografija.si
»Hello mister how are you…« me pozdravi prodajalec indijskega rodu, ko si na Tenerifih ogledujem
fotoopremo v njegovi trgovini. Indijci so tam zasedli trg elektronske opreme, kot pri nas »naši« stojnice za solato ali lokale za sladoled. Prijaznost in zgovornost podobna in kaj hitro sem bil »frend«, ki si
mora ogledati njegovo specialno ponudbo. Le ta res
ni nič posebnega. Veliko starih modelov, veliko čudnih imen na kamerah, še kar nekaj predpotopnih
analognih kompaktov, predvsem pa samo kompakti
in video kamere. Seveda, kaj pa drugo si turist želi!
Zagleda se v mojega Ricoh GR digital III, ga strokovno obrača in nekaj mu ni jasno. Kaj takega iz tega
cenovnega razreda v trgovini nikoli ne bo imel si mislim, vendar me vpraša. Kaj pa je to za ena znamka? Pravim Ricoh, a še vedno debelo gleda kamero. Gledava skupaj in komaj najdeva majhen napis
pod zaslonom. Pa se zasmeji in samo slišim, aaaaaa,
Rico! Zakaj pa nima zuma? To ni dobra kamera. »My
frend«, pridi imam nekaj za te, 30 kratni zum.
Kot bi vedel, da sem jezen nad Ricoh GR digital III
ker nima video zapisa, potegne izpod pulta eno malo
Sony video kamero. Poglej, tu je Sony, najnovejši
model z zapisom na trdi disk in SD kartice. Vzamem
v roke in glej hudiča eden res zadnjih modelov. Vzame list papirja in začne pisati. Najprej njegovo ime,
katero je najbrž prevzel, Mark. Potem lepo po vrsti
od video kamere, traku, SD kartice, škatle, kabli, pol-
nilec, pa še torbica in na koncu cena, za samo 59€.
Ne mi reči, so res tako že padle cene video kameram?
Doma jo dam naprej za 300€, sem si dejal. Kaj pa navodila? »My frend no problem!« Že prej me je spraševal iz kje sem in je dopisal še, navodila Slovakia. Tu
sem ga pa našel. Imel je vsa navodila, le slovenska ne.
Če mu nisem mogel nikakor dopovedati, da ta Ricoh
ni neka čudna igrača in me ni in ni izpustil iz predavanja in ponudbe, sem ga s tem, da nima navodil
zame le ujel v zagato.
Tako Ricoh GR digital III, še trgovci na turističnih
Tenerifih te ne poznajo. Si samo toliko vreden? V bistvu ja, saj tam turistična klientela res ne bo razumela kaj kamere višjih razredov lahko nudijo.
Mene pa je ta mali Ricoh GR digital III, zadovoljil.
No, po pravici povedano sem bil jezen nad video zapisom ker ni HD, toda tu smo kaj hitro na tem da
spoznamo sledeče.
Ricoh GR digital III, je bolj kot ne ozko namensko
izdelana kamera. Je nek magnet za tiste, ki žele majhno ohišje iz magnezijeve zlitine, katerim odgovarja
samo fiksni širokokotni objektiv in si žele oznake
f/1,9. Ja, še ena dobra lastnost te kamere. Cena je
preko 600€. Nekaterim pač veliko pomeni, da imajo
s seboj eno najdražjih kompaktnih kamer.
Sam pa sem zadovoljen, da je Ricoh zopet med nami.
Nudi nekaj drugačnega, eksotičnega, pa čeprav je iz
japonske. Je pa drago in enim to še kako šteje v plus!
Matjaž Intihar
Galerija e-Fotografija
Izberi fotografijo tedna
Avtor: Juze
Avtor: Blubeat
www.e-fotografija.com/galerija/
Zaključna ocena
specializirana foto trgovina
z bogato zalogo znanja in izkušenj,
z dolgo tradicijo - z vami smo že več kot 80 let
Niste prepričani o tem, kaj potrebujete, želite nasvet, pomoč ali preizkus pred nakupom? Vabljeni v našo trgovino.
Foto Beseničar, Dunajska 57, 1000 Ljubljana
01 2800 802 l [email protected] l www.fotomarket.net
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
e-Fotografija februar/marec 2011
13
Testifotokamer,objektivov,dodatneopreme...www.e-fotografija.si
Tokina AT-X PRO SD 16-50mm f/2.8 DX
Poleg že dobro znanih neodvisnih proizvajalcev
objektivov Sigma in Tamron, je žal Tokina pri nas
manj znana. V časih, ko smo fotografsko opremo
kupovali čez mejo in jo pred cariniki skrivali po
avtobusih in avtomobilih, pa ni bilo tako. Ja žal,
slovenski trg je majhen in kar nekaj dobrih fotografskih znamk je pri nas manj prisotnih. Sedaj pa
je tudi Tokina bolje dosegljiva pri domačih trgovcih, vendar še premalo opazna.
Dobro se spomnim
navdušenja fotografskega kolega Marka Pršine, ki
je pred 15 leti še nekje na začetku svoje fotografske poti ponosno hodil naokoli s Tokino 28-70mm
f/2,6-2,8. Pa ne samo on, vsi, ki so ta objektiv imeli
so ga zelo hvalili.
Tokina je na proti Sigma in Tamron manj znana le zaradi dejstva, ker še nima
tehnologije hitrih in tihih motorčkov za ostrenje,
vgrajene stabilizacije slike in večje širine ponudbe. Za enkrat še vedno uporabljajo direktne motorčke za ostrenje (DC) pri objektivih za Canon in
direktno ostrenje preko motočka v kameri pri Nikon. Vendar je Tokina vsa ta leta vseeno ohranila
svojo prepoznavnost. Včasih smo rekli, da je Sigma
bolj kopija Canon, Tokina pa Nikon. Tokina se je
bolje prilagajala Nikon uporabnikom in pri svojih
objektivih vedno imela vrtenje obročev za goriščnice in ostrino po Nikon, iz desno v levo. Danes
je najnovejša tehnologija pri neodvisnih proizvajalcih na strani Sigme. Toda kakovost materialov
in izdelave je vsaj zame še vedno na strani Tokine.
Upam, da bodo kmalu tudi pri njih predstavili več
objektivov s hitrim in tihim ostrenjem ter stabilizacijo slike.
Goriščnice, velikost, teža, izdelava
Objektiv Tokina AT-X PRO SD 16-50mm f/2.8 DX
(če mm in njih razpon preračunamo v izrazoslovje
polnega 35mm formata, dobimo na Nikon ohišjih
razmerje 25,5 – 75mm, na Canon ohišjih pa 27,2
– 80mm, kar nam da razpon najbolj uporabljenih
goriščnic: na eni strani solidni širokokotnik, na
drugi strani pa zelo uporaben portretni objektiv,
z vsemi vmesnimi stopnjami), poleg standardnih
goriščnic nudi dobro svetlobno moč. Prav ta, je za
marsikaterega fotograf tisti magnet, da je pripravljen odšteti nekajkrat več denarja, kot stane v goriščnicah podoben osnovni kit objektiv.
Že ob pogledu na objektiv Tokina AT-X PRO SD 16-50mm
f/2.8 DX opazimo odličnost materialov in izdelave.
Objektiv je kompakten, dolžine 97.4mm in širine
84mm. Teža znaša 610g. Tokina na svoji spletni
strani podaja zelo malo tehničnih podatkov (več v
papirnih prospektih). Ker objektiv za Nikon nima
vgrajenega motorčka, je lahko teža za nekaj gramov manjša.
Konstrukcija, izdelava
Tokina tu pokaže svojo filozofijo in moč. Ohišje
je iz kombinacije trdne plastike in aluminija (ar-
14
malite). Ne samo materiali in izdelava, tudi detajli objektiva so odlično zaključeni, obroča za zum
in ostrino lepo tečeta.
Tokina ima preko obroča za
ostritev, ki ga lahko premikamo še gor, dol, samosvojo lastnost za premik med AF in M načinom
ostrenja. Tako ni treba kot na
drugih objektivih, roko dati
iz obroča za ostrenje stran in
iskati gumba za vklop/izklop.
Objektiv je sestavljen iz 15 leč,
ki so postavljene v 12 skupin.
Zaslonka je sestavljena iz 9 lamel. Prednja leča je premazana s posebnim nanosom (coating) WR, ki skrbi, da se na
lečo nanese manj umazanije in
da dežna kaplja laže spolzi iz
leče.
Dve leči sta posebej brušeni za čim manjši odklon svetobe
(SD). Tri leče so asferično brušene. Tudi preko teh podatkov lahko vidimo, da je objektiv
produkt sodelovanja
s Pentax. Pri Pentax so objektiv Pentax 16-50mm f/2,8 že prenovili in dodali še
hitro ostrenje. Sam sem že večkrat zapisal, da na
zveneče podatke kaj dosti niti ne dam. Ni vsaka
leča enake kakovosti, oziroma lahko da proizvajalec uporablja boljše steklo, natančnejše brušenje in
tako dosega boljše rezultate kot objektiv s kopico
zvenečih oznak.
Nastavek za objektiv (bajonet) je kovinski. Prirejen je za Canon ali Nikon kamere. Za Nikon kamere je na bajonetu tudi nastavek za premik leč pri
izostritvi preko motorčka v kameri.
Ostrenje
Za Canon kamere je vgrajen direktni (DC) motorček. Tokina še ni prešla na obročne prenose,
ki so hitrejši in tišji. Za Nikon kamere objektiv
nima vgrajenega motorčka, za to ga lahko nastavimo samo na tiste Nikon kamere, ki imajo možnost ostrenja preko notranjega motorčka.
Kljub
starejši tehnologiji za premik leč, je ostrenje pri
tem objektivu zadovoljivo hitro in dokaj tiho. Glasnost bo moteča pri tistih kamerah, ki imajo, ali
bodo imele pri video zajemu avtomatsko ostrenje
in seveda, če ga sploh boste uporabljali. Pri širokokotnih objektivih se zaradi manjših leč premika
manjša teža in posledično je tudi ostrenje zadovoljivo hitro.
Ročno ostrenje poteka preko prednjega
velikega obroča. Preko obroča samega lahko preklopimo način ostrenja.
Kakovost slike v praksi
Objektiv Tokina AT-X PRO SD 16-50mm f/2,8
DX, je produkt sodelovanja s Pentax in tudi kako-
vost zapisa je podobna. Seveda pa tega ne moreš
povsem preveriti v praksi, saj Tokina nima objektiva za Pentax, prav tako test na Canon EOS 7D
ali na Pentax K5D ne da enakih rezultatov.
Vendar
vseeno po testih večine objektivov iz tega zum razreda z zaslonko f/2.8 zapišem. Original Canon EF-S
17-55mm f/2.8 IS USM ima
boljši zapis, vendar je ohoho dražji. S Sigma sta si zelo
podobna, le s to razliko, da
ima Sigma EX DC 18-50mm
f/2.8 HSM OS, hitro ostrenje in stabilizacijo slike. V
kakovosti zapisa sta si močno
podobna, vendar dam robustnost ter končno izdelavo na
stran Tokine. Tudi cena Sigme
je višja. Tamron je najcenejši,
a tudi nudi najmanj. O originalnem Nikon AF-S 1755mm f/2.8 pa niti
pisal nisem, saj sem
za objektivnost preizkusil kar tri objektive in bil nad
njimi razočaran. In ta objektiv je najdražji v tem
razredu.
Zaključna ocena
Kljub temu, da imajo pri Tokini v svojih objektivih za Canon fotokamere še starejšo tehnologijo
ostrenja (DC), da poteka ostrenje pri Nikon kamerah samo preko motorčka v kameri sami in nimajo
stabilizacije slike, so objektivi iz serije AT-X PRO
(Advance Tecnology-Extra Professional) odlično,
res odlično izdelani.
Tudi Tokina AT-X PRO SD
16-50mm f/2,8 DX ne razočara in hobi ali naprednega fotografa, ki si želi objektiv z večjo svetlobno močjo ob izbiri ne pusti hladnega.
Na trgu je v
tem razredu osnovnih kit objektivov z večjo svetlobno močjo velika konkurenca objektivu Tokina AT-X PRO SD 16-50mm f/2,8 DX. Canon kot
Nikon imata svoja objektiva. Tu sta še Sigma 1750mm f/2.8 in Tamron 17-50mm f/2.8. Oba originalna objektiva sta v cenovnem razredu preko
1000€. Sigma ima že nižjo ceno cca. 730€. Tamron
je z nekaj več občutka plastike in slabšim zapisom
upravičeno, najcenejši (440€).
Tokina AT-X PRO
SD 16-50mm f/2.8 DX je s ceno 650€ v zlati sredini. Optično je objektiv povsem primerljiv s Sigmo, je še bolj robustno izdelan, nima pa hitrega
ostrenja ter stabilizacije slike. Tako hitro ostrenje,
kot stabilizacija slike, pri teh objektivih ne igra odločujoče vloge. Za to je objektiv Tokina AT-X PRO
SD 16-50mm f/2.8 DX, še vedno zelo konkurenčen in vreden pozornosti pred nakupom.
Matjaž Intihar
e-Fotografija februar/marec 2011
e-Fotografija december/januar 2010/11
15
Fotoizlet Toskana (13.-15. maj) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
X-RITE ColorMunki – barvno upravljanje
Nedavno je barvni gigant X-Rite kupil dve vodilni podjetji na svetu v opravljanju z barvami – Pantone, ter GretagMacbeth in jih združil
pod svoje okrilje. Danes lahko prvič
v zgodovini kupimo pripomoček, ki
zna vse, kar niti barve ne znajo več
razložiti.
Vsi ljubitelji fotografije, grafike ter
digitalnih kreacij smo končno pričakali pripomoček, ki nam bo prinesel
dosti zadovoljstva za manj denarja.
X-rite je predstavil ColorMunki, prvi
All in One pripomoček za popolno
usklajenost barv od fotografije do
iztisa in še več! S pomočjo spektrofotometra, ki je integriran v ColorMunkiju lahko kalibriramo monitor,
printer, projektor ter odčitamo določen odtenek barve, katerega bi želeli
reproducirat na našem monitorju ter
kasneje v iztisu. Poleg tega pa nam
priložena programska oprema ponuja dodatne možnosti, ki jih bomo
predstavili v nadaljevanju ...
Kalibracija monitorja
ColorMunki nam omogoča, kalibracijo monitorja s katerim generiramo
„xy“ barvni profil za naš monitor. V
uvodnem meniju lahko določimo vrsto našega monitorja; CRT, LCD ali
prenosnikov integriran LCD, nakar
se zabava lahko začne. Po izbrani vrsti vašega monitorja imamo možnost
izbrati „Easy mode“ - enostavni način, ali „Advanced mode“ - napredni
način kalibracije. Pod enostavnim
načinom se sama kalibracija po namestitvi ColorMunkija na določeno
mesto na monitorju zgodi sama od
sebe, zato smo izbrali napredni način
in izrabimo polno moč naše naprave. Pod naprednim načinom, lahko
določimo „White point compensation“ - barvno temperaturo bele točke na našem monitorju. Ponavadi
je to 6500°K ali oznaka D65, kar je
približek povprečni dnevni svetlobi.
5000°K ali D50 je malo toplejša različica kompenzacije bele točke, ki se
uporablja za pregledovanje tiskovin
- predvsem v grafiki. Možnost imamo izbrati tudi native mode - privzeto barvno temperaturo našega
monitorja, katero se lahko na določenih monitorjih prednastavi v samih nastavitvah monitorja. Dodatna
nastavitev je tudi merjenje
ambientalne svetlobe,
v primeru da delate v prostorih
s konstantno
umetno lučjo. Če vaša
svetloba ni
konstantna vam
priporočamo, da amb i e nt a l n o
kalibracijo
preskočite,
ter kalibrirate v temi. Ko
smo izbrali
nastavitve nadaljujemo s kalibracijo.
Preden se začne postopek,
nas programska oprema obvesti ali
je naprava pravilno priklopljena, ali
naprava potrebuje „self-callibration“
(lastno kalibracijo) kar je potrebno za maksimalno kakovost izbiranja - odčitavanja barv iz monitorja,
ter opozori nas, ko moramo prestaviti na kalibracijsko nastavitev z vrtljivim obročem (glej desno shemo
1).
Namestimo napravo na označeno mesto na monitorju, s pomočjo
priložene „torbice“ v katero damo
napravo. Prvi korak je optimizacija kontrasta našega monitorja, pri
kateri nam pomaga prikazovalnik.
Če je kontrast previsok nam kaže
puščica na merilniku navzdol, če je
prenizek pa navzgor. Ko na nastavitvah monitorja dosežemo optimalni
kontrast se pokaže „Zelena kljukica“.
Kasneje nas čaka nastavitev svetlosti ekrana pri kateremu je postopek
enak. Po opravljeni kalibraciji svetlosti ekrana, se na ekranu prikazujejo odtenki zelene, modre, rdeče ter
odtenki nevtralnih barv - siva tonska lestvica, katere naprava odčita.
Po kalkulaciji in primerjavi naprava
izda naš barvni profil. Kalibracija je
zaključena!
Za pregled, kalibracije, imamo možnost pregleda fotografije pred,
ter po kalibraciji, da vidimo razliko.
Aplikacija samodejno shrani
profil v Windows mapo s profili: C:\
Windows\System32\spool\drivers\
color\ ter uporabi profil za vizualizacijo na našem monitorju.
Kalibracija tiskalnika
Postopek kalibracije tiskalnika je
enostaven. V programskem meniju
izberemo „Printer profiling“ - profiliranje tiskalnika. Enako kot pri monitorju moramo generirati barvni
profil za tiskalnik.
Izberemo želeni
tiskalnik - le ta mora biti inštaliran
na našem računalniku, drugače ga
v nastavitvah ne bomo našli. Ko ga
izberemo je potrebno našemu profilu dati ime. Zelo pomembno je ime,
katero priporočamo da vsebuje čim
več podatkov o papirju na katerega
boste tiskali; proizvajalec, model ter
oznaka papirja, koliko je g/m2 in površino (mat, sijaj...).
Vsak papir ima
svojo karakteristiko absorbiranja
barv, zato se tudi na različnih vrstah
papirja, barva prikaže z drugačnim
odtenkom.
Ko poimenujemo profil
nadaljujemo s prvim iztisom barvne
palete. Po izpisu, nam program priporoča da vsaj 10min pustimo barvno paleto, da se barva dobro posuši,
saj tudi v tem primeru pride do barvnih sprememb barve na papirju. Naslednji korak je izbiranje - odčitavanje barv iz iztisnjene barvne palete.
Preprosto napravo položimo na papir, ter potegnemo v smeri katera je
prikazana. Korak ponovimo pet krat,
da preberemo vseh 5 vrstic po 10 različnih barv. Ko se postopek zaključi
nam program generira novo paleto,
glede na predhodno iztisnemo novo
paleto ter celoten postopek ponovimo. Ko je druga paleta izbrana je
profiliranja konec.
Profil se ponovno
shrani v sistem, pametna aplikacija
AppSet™ pa poskrbi da uvozi profil
v programe, ki imajo namen za iztis.
Tako komunicira tudi z Adobe programsko opremo in nastavi vse za
optimalni izpis.
Kalibracija projektorja
Kalibracija projektorja je še ena izmed dobrodošlih funkcij, ki nam jih
ponuja ColorMunki.
Ni se zgodilo
malokrat, da smo videli predavanja
o fotografiji, multimediji, potopisnih predavanjih, pri katerih je bila
slika projekcije nekoliko nagnjena k
enemu od tonov. Ali je bila modrikasta, zelenkasta, celo rumenkasta
ali rdečkasta.. S preprostim kalibri-
e-Fotografija tečaj fotografije
MARIBOR 12. in 13. marec
e-fotografija.si/tecaji.htm
16
e-Fotografija februar/marec 2011
Nadaljevalni tečaj fotografije (22.-23. marec) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
ranjem ustvarimo profil, ki bo prispeval, da bodo
naše projekcije prikazane v pristnih barvah. Vrtljivi obroč nastavimo na kalibracijo projektorja, napravo usmerimo v smer projicirane površine ter
prepustimo programju, da generira profil.
As easy
as this :)
Programska oprema
X-rite-ovi razvijalci se s samimi strojnimi zmožnostmi niso zadovoljili in
so nas dodatno oborožili. V paketu programja,
ki je priložen v paketu najdemo še dve zanimivi
aplikaciji.
Prva je Digital Pouch katera nam enostavno olajša izmenjavo digitalnih datotek kot so
formati: JPEG, TIFF, PSD ter PNG. V program
vnesemo, naša digitalna dela, katera so bila obdelana na našem monitorju, zato vpne v notranjost
datoteke profil, ki bo omogočil prejemniku fotografij da vidi enake barve kot smo jih mi na na-
e-Fotografija februar/marec 2011
šem. Prejemnik pa se ne bo mogel več pritoževati,
kajti, ko odpremo datoteko z vsebino se v desnem
spodnjem kotu pojavi ali zelena kljukica ali rdeč
križec. V slučaju da je prikazan rdeč križec prejemnikov monitor nima usklajenosti barv oz. ni kalibriran.
Kar je še dodatna zanimivost je, da prejemniku ni potrebno imeti nobenega X-rite-ovega
programja, da odpre našo datoteko. Program je pisan v Java Scriptu, ki ga ima vsak računalnik naloženega, že zaradi popolnega pregleda spletnih
strani v vašem brskalniku. Če ga slučajno nimate
si ga naložite - program je brezplačen.
Druga zanimiva aplikacija je Color Picker. Namenjena je predvsem sodelovanju fotografa z grafikom, oblikovalcem ali tiskarno. V aplikacijo vnesete fotografijo, program vam generira paleto 12
odtenkov kateri so največkrat prisotni v fotografiji.
Vsi vemo, da se odtenke iz fotografij jemlje za dodatno grafično podobo končnega izdelka. Da bi se
izognili kopiranju identifikacijskih številk kot npr:
# c21a1a, ki je oznaka za eno od temno rdečih odtenkov, preprosto našo generirano paleto pošljemo
oblikovalcu, oz. tistemu, ki bo skrbel za nadaljnjo
produkcijo.
Seveda vsega še ni konec! Po vrhu so nam v program lepo uvrstili še možnost pregleda odtenkov
pod umetno generiranimi lučmi, D50, D65 itd.,
ter možnost pregleda barv v iztisu. Določimo profil, ki smo ga generirali za naš printer, ali profil, ki
nam ga je poslala tiskarna, ter vidimo kaj od barv,
ki jih vidimo, bomo videli tudi na končnem iztisu
izdelka.
Prišli smo do konca in kar nam preostane je brezkompromisno zapisati, da je ColorMunki naprava,
ki za svoj denar ponuja največ. Je edina naprava, ki
združuje vse funkcije, je kvalitetne švicarske izdelave in nas ne pusti razočarane.
Matej Mitruševski
17
FotoizletToskana(maj2011-vikend) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Pentax smc DA 15mm f/4 ED AL Limited
Test s pridihom nostalgije
Pentax nas že desetletja razveseljuje s svojimi idejami in produkti. Nekatere dlje, druge manj časa,
toda še vedno se trudijo fotografu podati kaj drugačnega, samosvojega.
Sicer jim ne gre več tako
dobro kot pred desetletji, vendar imajo še vedno
svoje uporabnike in to zelo zveste uporabnike.
Ob
pogledu na objektive mi je takoj padel v oko tokrat
predstavljeni Pentax smc DA 15mm f/4 ED AL Limited. Zanimivo, saj je bilo ob njemu
10 in več danes klasičnih zum
objektivov, kateri so občutno
večji. Ta mali Pentax smc DA
15mm f/4 ED AL Limited, se
je podobno kot majhen in sramežljiv otrok med odraslimi,
med njimi komaj videl. Toda
vseeno, če si vajen in
si nekdaj podobno uporabljal, potem takoj opaziš
razliko med plastiko in kovino.
Kako prijetno je v
roki zopet držati objektiv s kovinskim ohišjem, čutiti hladno kovino, večjo težo a obenem še vedno
neverjetno kompaktnost. Danes so za »stare« razmere objektivi veliki, že preveliki.
Ko na objektivu zagledaš še gravirane številke, skalo z zaslonkami za pregled na ostrino po globini slike, se ti kar
malo oko orosi. Ja vem, novodobni fotograf tega
ne razume in ga niti ne zanima. Za to sem zapisal, da je to tudi test s pridihom nostalgije.
Še 25
let nazaj nihče videti ni hotel plastičnega objektiva. Toda proizvajalci znajo in so v 90-tih kovino
menjali za plastiko. Večina je sprejela njihovo odločitev. Ampak, če le imate možnost si oglejte ta
»mali« Pentax smc DA 15mm f/4 ED AL Limited.
To je objektiv in izdelava. To, kar nam nudijo z današnjimi sodobnimi materiali je le približek tega.
Za tiste, ki ne vedo zakaj vse te številke in črtice.
Zgornje številke za ostrino pri določeni oddaljenosti so nam dobro znane. Prav tako številke za
osnovne zaslonke. Linije, katere povezujejo številke pa imajo zanimivo lastnost. Preko njih hitro vidimo od kje do kje bo ostro. In fotografi smo se v
dobi ročnega ostrenja večkrat posluževali te rešitve. V zgornjem primeru imamo pri f/22 ostrino
po globini slike od 0.25m pa vse do 1m. Pri f/11
pa je ostrine po globini slike samo še od 0.3m do
0.5m. V primeru, da bi obroč za ostrenje ustavili
v neskončno pri f/22, bi bila ostrina slike v vsem
polju do 0.28cm.
Videz, velikost, teža
Objektiv je majhen. Kot že zapisano je za današnje poznavanje objektivov miniaturen. Tako, da
ga po videzu novodobni fotograf skoraj ne bo opa-
18
zil.
Objektiv Pentax smc DA 15mm f/4 ED AL Limited meri v dolžino vsega 39.5mm. Premer je
63mm. Premer za filter je 49mm. Teža 212g.
Za
primerjavo med zadnje preizkušenim objektivom
Nikkor 35mm f/1.8 G. Nikkor je za cm širši in
daljši, ima motorček za ostrenje v objektivu, enako
število opazno večjih leč, pa je za celih 15g lažji.
Ja,
ko Pentax smc DA 15mm f/4 ED AL Limited, primeš v roke opaziš razliko med njim in današnjimi
objektivi.
Konstrukcija
Objektiv Pentax smc DA
15mm f/4 ED AL Limited ima
goriščnico 15mm. Ker je tipalo
razreda APS-C, je kot zajema
enak kot pri polno formatnih
kamerah 35mm pri 22,5mm
(860 po diagonali). Svetlobna moč
objektiva je
f/4.
Ohišje je iz
aluminija. Celotna konstrukcija je kovinska in že
občutek v roki ti lahko pove več. Premik sicer preozkega obroča za ostrenje je za današnje plastične
objektive božanski.
Na prednjem delu objektiva je
vgrajena, kovinska sončna zaslonka. Le to je treba ob uporabi potegniti iz objektiva.
V objektivu
je osem leč, ki so razvrščene v šest skupin. Ena leča
je hibridno asferična, ena posebej brušena z minimalno disperzijo svetlobe (ED), za katero pa so
zapisali, da je iz stekla. Ja, danes je vse manj pravih leč iz stekla. Kar pa ne pomeni, da plastika in
razne hibridne leče ne opravljajo dobro svojih lastnosti. Po tem ko so morali vsi proizvajalci iz stekla za leče odstraniti element svinca, so poizkušali
z novimi tehnološkimi rešitvami in z materiali pridobiti na kakovosti ter seveda veliko glede na razmerje, cena, teža, uporabniška vrednost. Zaslonka
v objektivu ima sedem lamel.
Bajonet
Nastavek za kamero je klasični KAF, izdelan iz kovine. Objektiv nima vgrajenega motorčka za ostritev, za to je nastavek za kardansko vodilo iz kamere na samem obroču.
Ostrenje
Kot že zapisano poteka preko motorčka v kameri.
Je glasno in ne najhitrejše. Toda zamik leč ni velik
in za to glede hitrosti ni težav. Ročno ostrenje poteka preko obroča na prednjem delu objektiva. Zaradi izredne kompaktnosti je obroč majhen, vendar še vedno odlično vrtljiv in vodljiv.
Kakovost slike
Kompromis. Objektiv, kot tisti z eno goriščnico
je poln kompromisov. Ima majhne leče, da ostane kompakten. S ceno 740€ niti ni pretirano drag
iz pogleda ekstremno širokokotnih zum objektivov. Še toliko bolj, če se upošteva kakovost izdelave in kompaktnost.
Kakovost slike je tudi močno
odvisna od oddaljenosti motiva, samega motiva in
kako pada odbita svetloba na objektiv. Potem od
samih barv. Zeleni odtenki bodo zelo hitro zamegljeni pri vseh kamerah in objektivih. Druge barve
so zapisane v večjem kontrastu itd.
Objektiv Pentax smc DA 15mm f/4 ED AL Limited je optično
kakovosten. Manjka mu sicer še malo več ostrine,
ločljivosti, a tu je kompromis kompaktnosti. Pri
zaslonki f/4 in f/5,6 je malo bolj mehak, z manj ločljivosti kot pri bolj zaprtih zaslonkah. Obenem je
treba vedeti, da se tak objektiv v večini primerov
izkorišča za pokrajino in uporabljamo zaslonko f/8
ali več. V krajinski fotografiji je na motivu množica drobnih elementov in sama popolna ločljivost
vsakega posameznega delčka niti ne igra tolikšne
vloge.
Objektiv ima malo kromatske aberacije in še
ta je opazna v delu slike, kjer je močna nasprotna
osvetlitev. Sodčkasta ukrivitev slike (barrel distorsion) je skoraj neopazna. Objektiv ima SP premaz
na lečah za odboje svetlobe od njih. V primeru
protisvetlobe do zaprtosti zaslonke f/11 odboja
niti ne opazimo. Pri f/11 in več pa so odboji močno opazni.
Objektiv Pentax smc DA 15mm f/4 ED
AL Limited ob vedenju nekaterih slabosti in izogibanju le teh, odlično služi svojemu namenu in daje
dobre rezultate.
Zaključna ocena
Objektiv Pentax smc DA 15mm f/4 ED AL Limited
me nikakor ni pustil fotografsko hladnega. Seveda
bolj zaradi samega materiala, občutka v roki, konstrukcije, kot zaradi vrhunskih optičnih lastnosti.
Če prav tudi iz tega pogleda še zdaleč ni slab. Še toliko bolj, če ga gledamo iz primerjave z zum objektivi.
Vsak kompromis doprinese tudi k kakšni slabosti. In kompaktnost doprinese pri tem objektivu
tudi potrebne posebne optične rešitve. Da objektiv
ne bi bil prevelik, so se odločili za svetlobno moč
f/4 in optični kompromis pri velikosti leč. Da ne
bi bil še dražji in s tem skoraj nedostopen naprednemu fotografu, so kompromisi tudi pri lečah samih.
Toda gledano v celoti. Objektiv Pentax smc
DA 15mm f/4 ED AL Limited je toliko posebneža, da dela skomine vsakemu resnemu uporabniku kamer Pentax.
Ko enkrat spoznaš princip dela
z enogoriščnim objektivom, te potreba po takem
objektivu hitro pritegne. Ni rečeno, da bo objektiv
hitro osvojil tudi novodobnega fotografa vajenega zum objektivov. Vendar vse pride enkrat na vrsto.
Ja, objektiv Pentax smc DA 15mm f/4 ED AL
Limited, je eden izmed tistih, ki mora biti na vaši
fotokameri ali z vami v vaši fotografski torbi. Pentax ve, kaj pravi Pentax ljubitelj potrebuje.
Matjaž Intihar
e-Fotografija februar/marec 2011
Fotografija iz fotopotepa Namibija 2010
e-Fotografija december/januar 2010/11
17
Eksotičnafotografskapotovanja2011-www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Wacom Bamboo Pen&Touch - grafična tablica
Zaslon, ekran, monitor?
Wacom grafične tablice že
dobro poznamo. Za tiste, ki jih ne, lahko omenim
samo tole: “podjetje brez konkurence”. Od nekdaj
se podjetje Wacom ukvarja z grafičnimi tablicami
ter monitorji kateri so namenjeni za oblikovalce,
grafike, obdelavo fotografij. Njihova posebnost je
pisalo katero brez baterije omogoča natančno odčitavanje pritiska konice na podlago, bodi si na
podlago tablice ali ekrana. Poleg tega imajo pisala
tudi gumbe kateri omogočajo bližnjice do desnega ali levega klika, ki ga poznamo iz klasične miške. Pisalo obrnjeno na glavo nam omogoča
“erase” način ali radirko. Vse to brez
baterij. Ampak to je šele začetek. Iz Wacomove
vrste pro-
duktov poznamo
serije:
-Col orel l i
( Z a četni
razred
za
otroke)
-Bamboo (Vstopni - napredni
razred grafičnih tablic z podporo touch-u*)
-Intous (Profesio nalni razred)
-Cintiq (Profesionalni razred grafičnih monitorjev)
-PL Series (Business razred
grafičnih monitorjev z namenom večje produktivnosti) -Signature tablet (tiste, ki jih poznamo iz
polic nekaterih trgovin, dostave pošte – elektronsko podpisovanje.
Danes vam predstavljamo Wacom Bamboo serijo
z najnovejšim modelom Pen&Touch Special Edition.
20
Prva Bamboo serija je omogočala uporabo pisala s 512 nivoji pritiska, druga serija oz. trenutna
omogoča 1024 nivojev, tako kot prejšnja serija
Intous. Kasneje so Bamboo-ju dodali še Touch /
na dotik občutljivo podporo (kakor jo poznamo
iz prenosnikov), s podporo delovanja z enim ali
dvema prstoma. Special Edition nam ponuja polni Multitouch s podporo 1,2,3 ter 4 prstov hkrati.
Da omenimo,
obstajata Small (A6) ter
Medium (A5) velikost.
Vsebina
kompleta:
V
škatli dobimo uporabno torbico, za nošenje
tablice, tablico, pisalo, tri dodatne konice za pisalo (za zamenjavo ob obrabi le te), navodila, programsko
opremo “Bamboo Dock” (http://bamboo.wacom.eu/minis/en/) ter gonilnike (Windows Vista,
7 v 32bit in 64bit različici kot tudi gonilnike za Mac
OSX operacijski sistem) ter dodatno programsko
opremo ob registraciji produkta na proizvajalčevi
spletni strani:
Adobe Photoshop Elements 8
Corel Painter Essentials 4
ArtRage 3 Studio Pro* Nik
Color Efex Pro 3.0 Standard
Priporočam registracijo na strani, saj nam poleg
možnosti prenosa/downloada dodatne programske opreme, omogoča tudi jasen pregled nad novostmi, posodobitvami programske opreme ter
gonilnikov.
Sama tablica ima dovršeno obliko in
je izdelana iz kvalitetnih materialov, kar se občuti,
ko jo primemo v roko – »robustnost in kompaktnost«. Na desni strani tablice imamo držalo kamor spravimo pisalo, na levi strani tablice pa so
4 express keys/gumbi kateri so software-sko/programsko nastavljivi. Po tovarniških nastavitvah so
nastavljeni na:
Touch on/off – Dotik vklopljen/izklopljen
Bamboo Docking (dodatna programska oprema)
Levi
gumb na miški
Desni gumb na miški
Osebno imam preference nastaviti drugi gumb na
Show desktop oz. prikaži namizje, zaradi hitrejše
navigacije. Kot omenjeno, je mogoče vsak gumb
nastaviti po svoje, kar lahko nastavljamo s sistemskimi ali programskimi ukazi. Torej lahk o nastavimo, da se nam ob pritisku na
tipko 1. odpre vaš želeni program
za obdelavo fotografije.
Enako možnost
lahko nastavimo tudi, katero funkcijo naj
opravljajo gumbi na samem pisalu.
Uporaba v praksi – 1 del. Uporaba pisala:
Uporaba pisala na grafični tablici je preprosta in zelo
natančna. S pisalom se po tablici premikate proporcionalno glede na razmerje vašega ekrana (za
to funkcijo in dodatne nastavitve so obvezni gonilniki, katere dobite priložene na CD-ju oz. priporočam takojšnjo nadgradnjo iz uradne strani
proizvajalca, saj se mesečno odpravljajo napake in
dodajajo izboljšave. Tablica je v dimenziji widescreen zaslona in deluje tako, da vaša xy pozicija
pisala na tablici pomeni proporcionalno xy poziciji na vašem zaslonu. Torej kurzorja na vlečemo
do želene točke ampak preskočimo na želeno točko glede na pozicijo pisala na tablici.
Funkcija je
standard za vse grafične tablice in je nujno potrebna pri obdelavi fotografij, risanju, oblikovanju, saj
nam daje konstantne proporce premika roke ter s
časom uporabe utrdi občutek dela in lokacije, ki je
vedno v enakih proporcih. Hitrejše premikanje po
ekranu, hitrejše delo večji občutek in natančnost.
e-Fotografija februar/marec 2011
Payangan, Bali, Indonesia | CAMERA : SIGMA SD14 : ISO100, F6.3, 1/60sec | LENS: SIGMA APO 50-500mm F4.5-6.3 DG OS HSM : 226mm(50-500)
APO
50-500
Teleobjektiv od standardnih 50 mm do
500 mm s stabilizatorjem slike in Hypersonic
motorjem za ostrenje. V ročnem načinu
ostrenja je možna uporaba telekonverterjev,
ki omogočajo goriščno razdaljo do 1000 mm.
Objektiv je na voljo za fotoaparate Canon,
Nikon, Sony, Pentax in Sigma.
mm
F4.5-6.3
DG OS HSM
Infocona d.o.o., Prevale 9, 1236 Trzin, 01-562-0061, www.sigma-si.com, [email protected]
Osnovnitečajfotografije(14.-18.marec) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
Kot sem že zapisal grafična tablica podpira 1024
nivojev pritiska – nova Intous profesionalna verzija jih sedaj omogoča 2048. Za dodatno razliko, da
Intous serija omogoča več različnih pisal, kot so
airbrush, tehnično pisalo, umetniško pisalo, pisalo
z efektom nalivnega peresa, povečevalna miška - za
uporabo v programih za arhitekturo in industrijsko oblikovanje ter navadna miška.
Vendar v praksi, je najbolj pomembno pisalo, klasično pisalo, ki
ga dobimo v Bamboo paketu. Pri retuši potrebujemo pritisk, kar nam omogoča širino ter intenzivnost digitalno vnešene/dozirane barve. Intousova
dodatna pisala pa lahko nadomestimo z digitalnimi “pisali” v našem programu za oblikovanje/obdelavo. Oblika konice pisala, širina, način, intenzivnost, pritisk, dinamičnost. Tako lahko iz našega
Bamboo-ja izvlečemo kar se da največ!
Zadeva je
v praksi zelo odzivna, brez zaznavanja lag-a/zaostanka. Naprava omogoča 2540dpi ločljivosti ter
±0.25mm natančnost pri uporabi pisala s hitrostjo
prenosa pozicije 133 točk v sekundi.
Podlaga zazna delovanje pisala v razdalji 16mm
nad površino. Tako, da ni potrebno da drsimo
konstantno po površini med tem ko premikamo
kurzor. Ko želimo da se naš gib zapiše na “digitalni
papir” je potreben dotik konice, katera takrat izrabi tudi občutljivost na pritisk. Izbiranje, selekcioniranje je enostavno. Dvojni dotik pa odda ukaz
odpri, enako kot dvojni klik na miški ali prenosnikovem touchpadu.
2. del Touch
Napredna funkcionalnost predstavljene grafične tablice je uporaba na dotik občutljive površine.
Z enostavnimi gibi enega prsta
premikamo kurzor miške po ekranu in opravljamo vse možnosti levega klika na miški. Z dvema
prstoma, se lahko premikamo po spletnih straneh
ali povečani fotografiji gor dol, s simultanim premikom obeh prstov vertikalno, z oddaljevanjem
enega prsta od drugega povečujemo/zoomiramo sliko, z vrtenjem dveh prstov pa sliko zavrtimo (kot obrata je odvisna od programske opreme
v kateri delujemo). S tremi prsti, lahko potujemo
naprej ali nazaj s premiki levo ali desno, s štirimi
prsti imamo možnost hitrega preskakovanja med
odprtimi okni v sistemu ter hiter preskok na desktop/namizje. Tukaj se loči grafični pogon oken
Windows in Mac OSX sistema. V obeh primerih
vertikalna poteza navzgor pomeni pokaži namizje.
Specifikacije občutljivosti:
Natančnost
zaznave delovanja na
22
dotik je ± 2.0 mm pri 101.6dpi ločljivosti odčitavanja s hitrostjo prenosa pozicije 50 točk na sekundo.
Površina občutljiva na dotik je nekoliko
manjša od površine občutljive na pisalo.
Na dotik
občutljiva površina je velikosti 190mm x 130mm,
medtem, ko je površina občutljiva na pisalo malenkost večja 217mm x 137mm, kar velja za Medium velikost. Small verzija, ki je nekoliko manjša in
ima na dotik občutljivo površino velikosti 125mm
x 85mm, medtem, ko je površina občutljiva na pisalo 147mm x 92mm.
Samo delovanje upravljanja
na dotik je nekoliko manj občutljivo in je v praksi
potrebno z občutkom drseti po površini. Pri uporabi z več prsti je potrebno paziti da je opazna razdalja med prsti, tako da lahko programska oprema
določa koliko prstov uporabljamo.
Samo preskakovanje med načinom pisala ali dotika je narejeno tako, da ko približamo pisalo se izklopi način
dotika. Ko ga ponovno oddaljimo se ta nazaj vklopi. Seveda lahko touch ročno izklopimo s prvim
expres key/ ekspresnim gumbom.
Če se odločate
za nakup, in ne veste katero velikost tablice izbrati,
vam povem da sta obe primerne.
Večja velikost ni
nujno prednost. Premiki roke so pri večji tablici
daljši za enako razdaljo. Torej, ko moramo skrajno
levo do orodja v programu naredimo večji premik
z roko. Tako, da za tiste, ki ste med branjem testa že razmišljali o višjem razredu INTOUS, pred
nakupom A4 velikosti močno priporočam predhodni preizkus, da ne boste razočarani nad uporabnostjo. Veliko bolj svetujem A5 velikost, ki daje
najboljše razmerje cena/velikost ter sprejemljive
razdalje gibanja roke. A6 je lahko tudi prava velikost, čeprav zgleda majhno, se prilega našemu zapestju in potezam našega zapestja. Nekoliko manj
pa je A6 primeren za uporabo na dotik občutljive površine zaradi same velikosti le te naproti naši
dlani.
Zaključek:
Wacom Bamboo Pen&Touch Special
edition je definitivno zmagovalec v svojem razredu grafičnih tablic saj nam za dostopno ceno ponuja veliko. Natančnost dela s pisalom je odlična,
tako kot tudi zaznava pritiska. Hitro in enostavno
osebno nastavljanje ekspres gumbov, uporaba na
dotik pa uporabna predvsem za navigacijo, tako
kot v programih ter na spletu.
Cena: okoli 219,90€ - Trenutno samo in ekskluzivno na Wacom eStore. V Sloveniji je dobavljiva navadna verzija, ki ne omogoča 3 in 4 prstno
podporo za ceno
199€. Pri tej verziji ni
priložene torbice.
Matej Mitruševski
Canon IXUS
Canon IXUS 300 HS – najzmogljivejši, najhitrejši,
z najmanj šuma. “Best buy?!” Tako nekako bi opisali IXUS-a 300. Gre za model, ki želi dominirati v razredu majhnih kompaktov. A pojdimo lepo
po vrsti.
IXUS 300 povprečnemu kupcu ne pade v
oči ne z obliko, miniaturnostjo, niti se ne bohoti z
milijoni točk na tipalu, ki še vedno marsikateremu
kupcu pomenijo največ. “Saj več milijonov točk
pa ja pomeni, da bo fotografija bolj kakovostna.”
IXUS 300 je druge vrste mini kompakt. Je kompakt
za poznavalce oz. za tiste običajne uporabnike, kateri želijo nekaj več od foto kamere, a si še vedno
želijo kamero za v vsak žep.
Uvrstitev v razred
Kamera se uvršča med najbolj
zmogljive mini kompaktne kamere. V njen prid
govori izjemno trpežno ohišje, svetlobno močan
objektiv, tipalo z manjšim številom točk kot večina ostalih foto kamer na tržišču in povsem ročne
nastavitve. Kamero bi deloma lahko uvrstili že v
razred za zahtevne uporabnike.
Velikost
Ni najmanjša oz. najtanjša Canon kompaktna kamera, ravno tako pa ne sodi med večje foto kamere. Dame jo bodo lahko spravile v še tako malo
torbico (če le ne bo prezaložena z ostalimi bolj ali
manj potrebnimi stvarmi), fantje pa jo spravimo v
vsak hlačni žep. Velikost kamere je 100 x 54 x 23
mm in teža 175 gramo (toliko kot današnji “pametni” mobilniki).
Oblika
V kolikor dame v torbici ne najdejo prostora za kamero, je kamera še vedno dovolj elegantna za nošnjo v roki. Obenem pa se kamere ne bo sramoval noben predstavnik moškega spola, saj kamera
nima izrazitih oblik in barv, katere bi pihale na
dušo nežnejšemu spolu.
Barve, zaobljenost linij,
gumbi, ki niso izbočeni iz kamere itd., vse to doprinese k elegantni obliki foto kamere IXUS 300.
Naj omenim še kvaliteto izdelave ohišja. Le-ta je
tako kot pri vseh IXUS-ih enostavno fenomenalna. Plastične izdelave ni čutiti, foto kamera v rokah
daje občutek izjemne čvrstosti. Ohišje je izdelano
iz aluminija, tako, da tudi ob močnem stiskanju in
zvijanju kamere ni občutiti ali slišati pokanja ohišja. Tudi padec, dva, tri, kameri ne škodujejo kaj več
kot le par prask na ohišju (seveda v ugasnjenem
stanju – ko je objektiv varno shranjen v ohišju).
Specifikacije
Kot že omenjeno ima kamera aluminijasto ohišje,
fotografije zajema z na novo razvitim “samo” 10
milijonskim tipalom v ločljivosti 3648 x 2736 točk,
svetloba pa pade na tipalo preko objektiva s skoraj 4-kratno optično povečavo, s širokim kotom 28
e-Fotografija februar/marec 2011
Delavnica bliskavice (6. april) www.e-fotografija.si/tecaji.htm
300 HS...
milimetrov in tele območjem pri 105
milimetrih. Morda se nekateri sprašujete zakaj pa “samo” 10 milijonov
točk. Že pred leti je profesionalni
foto svet poznal, da preveliko število točk na določeni površini ne vpliva pozitivno na samo kakovost fotografije. Sedaj pa to počasi spoznava
še širši krog družinskih fotografov
in v kolikor želimo dobiti bolj kakovostno fotografijo predvsem v slabih
svetlobnih pogojih moramo zmanjšati število točk na tipalu in točno to
je naredil Canon. Poleg zmanjšanega števila točk so za boljše fotografije v slabih svetlobnih pogojih razvili
objektiv s svetlobno močjo f/2. Kar
pomeni, da objektiv na tipalo v foto
kameri spusti več svetlobe kot 90%
foto kamer na tržišču. Objektiv nam
seveda nudi tudi optično stabilizacijo, kar pomeni, da nam umiri tresenje rok tako, da bodo statični motivi
kasneje zamegljeni. Predvsem pa se
delovanje optične stabilizacije lepo
vidi ob zajemu HD video posnetkov
v ločljivosti 1280 x 720 pik. Celotno
delovanje kamere nadzoruje DIGIC
4 procesor. Procesor, ki nam je poznan tudi iz profesionalnih Canon
kamer. ISO vrednost se lahko nastavlja od ISO 100 do 3200 ali pa
te nastavitve prepustimo avtomatiki v kameri. i-Contrast je funkcija,
katera zna biti še kako uporabna v
dneh ki prihajajo (s soncem obsijani). Saj se ob močnem soncu naredijo tudi močni svetlobni prehodi
(močne sence). S funkcijo i-Contrast
pa IXUS 300 IS samodejno popravlja
e-Fotografija februar/marec 2011
te prehode. Temnejše dele avtomatsko posvetli, kar pomeni, da ni tako
velikih prehodov. To je zelo uporabno predvsem ko imamo del fotografije na močnem soncu, drugi del pa
v senci. Ker kamera avtomatsko posvetli dele v senci so posledično tudi
ti temnejši deli povsem zadovoljivo
vidni. Posnetke lahko v makro načinu zajemamo iz razdalje 3cm. Zmogljiva baterija NB-6L nam omogoča
narediti preko 300 fotografij in po-
sneti še cca. 10 minut video zapisa
z enim polnjenjem. Podatek, ki ga je
potrebno izpostaviti pri IXUS 300 je
ta, da je kamera sposobna zajeti skorajda 4 slike v sekundi. Zaporedno
pa lahko fotografirate, dokler se ne
zapolni pomnilnik v foto kameri. Z
zmogljivimi (hitrimi) spominskimi
karticami, boste lahko zajeli tudi 15
in več fotografij zaporedoma.
Enostavnost uporabe
Ob vklopu kamere v avtomatskem
načinu boste spoznali, kako enostavno je upravljati s kamero. Na
zgornjem delu kamere se nahajajo
trije gumbi. Prvi gumb z leve je namenjen izbiranju načinov delovanja
foto kamere. Drugi je za prenastavljanje zuma in tretji za ostrenje ter
proženje.
Na zadnji strani imamo
povsem standardno Canon porazdelitev gumbov. Kamera ima dva
posamična gumba (za predogled fotografij in dostop do menija) in enega multifunkcijskega (vrtljivega). V
kolikor kamero uporabljate na avtomatskih nastavitvah tega gumba
ne boste potrebovali, če pa ste bolj
napredni uporabnik pa boste s tem
gumbom večkrat prišli navzkriž, saj
ima več funkcij a na gumbu ni no-
benih označb, kaj s pritiski na določene dele gumba aktiviramo. Seveda
se sčasoma priučimo, kaj so funkcije
gumba, a za to je potrebno kar nekaj domače naloge oz. veliko redne
prakse.
Za tiste, ki se ne poslužujete ročnih nastavitev, je IXUS 300 HS
uporaben ravno tako, kot ostale kamere. V avtomatskih nastavitvah je
vse za kar morate skrbeti to, da poiščete vam želeni motiv in pritisnete na sprožilec. Fotokamera bo sama
zaznala motiv, ki ga fotografirate. Samodejno bo zaznala več obrazov na
fotografiji, zaznala bo gibanje obrazov in prilagodila nastavitve gibanju. Poleg tega bo pravilno nastavila
osvetlitev glede na obraz, po potrebi
vključila bliskavico itd. Poleg tega, da
kamera zazna obraz, loči tudi druge
motive. Npr., ko se približamo motivu na manj kot cca. 30cm, bo kamera samodejno preklopila v makro
način.
Za tiste, kateri si želijo
malo kamero in nekoliko
več svobode pri nastavitvah pa je IXUS 300 HS ena
redkih foto kamer, katera v tej velikosti ponuja tudi P, Tv in Av način
delovanja. Prenastavljanje nastavitev
je hitro za tako malo kamero, tudi
velikost gumbov ni moteča za tiste z
bolj močnimi prsti a v osnovi je to še
vedno foto kamera, katera je nekoliko bolj namenjena manjšim prstom.
Funkcije
Poleg vseh standardnih funkcij so
pri Canonu z letošnjim letom v kamere začeli dodajati še nekaj programskih “cukrčkov”.
Omeniti je
potrebno funkcijo fotografiranja
“miniature effect”, katera nam omogoči, da močno zameglimo ozadje.
Ko vključimo to funkcijo, lahko izbiramo lokacijo in velikost površine,
katera naj bo ostra. Tisto, kar nismo
vključili v ta površinski kvadrat pa
bo zamegljeno. Efekt je takšen, kot
da bi pri DSLR kamerah uporabljali
makro objektive z močno odprto zaslonko oz. portretne objektive z odprto zaslonko.
“Fish eye” objektivi so
med mladimi velikokrat zelo priljubljeni ravno zaradi popačenosti fotografije. Zagotovo bo tudi v vašem
primeru tako, da se boste kar nekajkrat pozabavali s tem načinom, saj
skorajda vsakemu portretirancu na
obraz doda nasmešek.
Hitrost delovanja
IXUS kamero so bile vedno znane
po hitrem delovanju. To pomeni, da
so praktično v sekundi pripravljene
za posnetek iz izklopljenega stanja.
Tako hitrost vklopa, kot ostrenje sta
med hitrejšimi. Odzivnost prožilca
je odlična. Toda IXUS 300 HS ima to
prednost, da nam omogoča narediti
kar 4 fotografije v sekundi. To pa je
daleč nad povprečjem kompaktnih
fotokamer. In to nam omogoča, da
lažje ujamemo tisti “pravi” trenutek
pri lovljenju npr. otroka. Seveda pa se
je potrebno zavedati, da moramo že
prej prenastaviti kamero, saj prenastavljanje dveh stvari hkrati npr. časa
in EV stopenj ni možno, saj prenastavljanje lahko poteka samo preko enega gumba.
Kakovost fotografije
S tem ciljem je bila narejena foto kamera IXUS 300 HS. Da nam ponudi čim boljšo kakovost fotografije v
mini kompaktnem razredu. Fotografija pri ISO 800, času 1/8 sekunde
je zaradi stabilizacije slike v objektivu ostra, zaradi dobrih algoritmov
procesiranja in manjšega števila točk
na tipalu pa je fotografija praktično
povsem brez šuma. Fotografiranje v
slabih svetlobnih pogojih je še vedno
največji trn v peti širšim množicam
fotografov in IXUS 300 HS je bil narejen ravno s tem namenom, da tudi
v slabih svetlobnih pogojih kar največ potegne ven iz fotografije.
Priporočila komu
Canon IXUS 300 HS je fotokamera za vse, ki želite imeti kakovostno
mini kompaktno fotokamero za vsakodnevno fotografiranje. Priporočam jo predvsem tistim, kateri že
imate nekaj znanja o načinih delovanja fotokamere, kot tudi tistim, kateri ste nezadovoljni z zdajšnjimi posnetki v slabih svetlobnih pogojih a
kaj več kot avtomatskih nastavitev ne
uporabljate.
Kamera je namreč izjemno enostavna za uporabo v avtomatskih nastavitvah, tisti, kateri pa se poslužujete
uporabe ročnih nastavitev P, Tv, Av
pa je IXUS 300 HS dovolj prilagodljiva in zadovoljivo hitra pri prenastavljanju nastavitev. Velik plus pa velja
dati trdnosti ohišja.
Žiga Intihar
23
Predavanje klub e-Fotografija
Exotični fotopotepi 2011
Spoznajmo svet z našim tretjim očesom, to je objektivom! Verjemite, s fotokamero v roki je svet drugačen, tak, kot ga brez nje nikoli ne bi videli. Da o
shranjenih spominih za predstavitve niti ne pišem.
e-Fotografija vas je v enem letu popeljala že tri krat na Bali, v Namibijo in zahodni del ZDA. Za nami je fotografski potep na Beneški karneval, pravkar so
letošnji prvi udeleženci fotopotepa e-Fotografija v Indiji. Smo tik pred odhodom na pomladanski Bali.
Namen teh fotopotovanj, kot že ime pove, ni v prvi vrsti ogled znamenitosti
države v kateri smo, ampak poiskati v določenem času najboljše motive, se naučiti kaj novega o uporabi fotoopreme, kot o samem fotografiranju in končnih
fotografijah. Z nami gredo tako popolni začetniki, kot že profesionalci. Prvim
pomagamo pri osnovah in lažjemu razumevanju uporabe opreme, kot iskanju
pravih motivov. Nekateri si zaželijo samo bolje spoznati fotokamero in narediti boljše družinske, popotniške fotografije. Ja tudi tu je treba poznati osnove,
da se vam fant, punca, žena ali mož sploh pustijo fotografirati. Ste že slišali tisti stavek vašega modela, ki nikoli ni zadovoljen z vašimi fotografijami; pa kaj
me spet slikaš? In če ne slikaš je spet narobe; saj nimam nobenih fotografij!
Takole se gre med ljubitelskimi fotografi. Na naših delavnicah kar vsi oživimo
kot modeli, se fotografsko dopolnjujemo in si želimo še boljših in več fotografij. Napredni in profesionalni fotograf dobita možnost lažje priti do najboljših
lokacij in dodatne izmenjave mnenj. Na nekaterih fotopotepih je z nami tudi
model, ali pa ga dobimo kar na lokaciji. Ja vem drage fotografinje, katere postajate že večina. Z modeli premalo poskrbim za vas. Bomo popravili! Junija
na Kubi sigurno, če ne že tudi preje.
Na naših fotopotepih se fotografu/fotografinji pridruži tudi sopotnica/sopotnik, ki niti ne fotografira. Vendar smo še vsakemu vzpodbudili vsaj toliko
fotografske strasti, da so se naučili narediti dobre fotografije za družinski fotoalbum. Vemo, fotograf je vse premalokrat na fotografiji.
Za leto 2011 predvidevam ponoviti nekaj znanih lokacij, ki so se res izkazale
za možen fotografski raj. Obenem pa predstaviti nove lokacije, ki nam bodo z
izkušenimi vodiči in vnaprejšnjem spoznavanju lokacij ter svetlobnih pogojev
nudile možnost novega fotografskega odkrivanja.
24
13. - 15. maj 2011 / Toskana
Tokrat gremo v Toskano v mesecu, ko bo že lepo toplo in predvsem zelo barvito. Ne da marca ali aprila ni lepo. Za fotografa je vedno, toda megla in oblaki nas v teh mesecih vse prevečkrat okradejo lepe svetlobe. Za to zopet naš
klasičen vikend fotopotep v vedno prečudovito Toskano. Turist gre en krat v
Toskano z agencijo in vidi vse. Naslednjič ga tja več niti ne vleče. Fotograf pa
se v Toskani ne more izpeti. Naš predavatelj, mojster fotografije Jure Kravanja
– Yurko, je bil v Toskani že 10 krat. In še vedno se mu zasvetijo oči, ko ve, da
bo zopet ujel te čudovite naravne linije v svoj objektiv in lahko delil ta čudoviti
svet hribčkov in dolin z drugimi fotografi.
Junij (druga polovica) 2011 / Kuba
Bi radi še doživeli zadnje dni socialističnega raja? Sicer bolj tako s spomini
nazaj na neke druge čase, pa vendar. Kuba je magnet tudi za fotografa. Naše
glavne lokacije bodo glavno mesto Havana, na to prekrasni Trinidad in seveda
peščene plaže kjer ne bodo na svoj račun prišli samo fotografi, ampak končno
tudi fotografinje. Kuba bo podobno kot Bali. Fotografija in uživanje. Kdor bo
hotel, pa lahko ta fotopotep podaljša in se za nekaj dni še prepusti užitkom v
kateri izmed turističnih destinacij.
e-Fotografija februar/marec 2011
(vsak 3 ponedeljek v mesecu, vstop prost)
www.e-fotografija.si
Skrivnosti izbora in uporabe
ustreznih pomnilnih kartic:
Udeleženci in kako je s fotografsko
V letu 2010 smo se v pozno jesenskem času pote- opremo?
September (prva polovica) / Kanada - ZDA
pali z našimi fotokamerami malo po Las Vegasu
in večinoma po nacionalnih parkih. Fotografi so
bili tako navdušeni nad tem potovanjem, da so si
zaželeli kar v enaki in seveda možno v razširjeni
sestavi ponoviti fotopotep bolj severno. In izbrali so Kanado ter Yellowstone. Ta fotopotep v članku predstavlja udeleženka Nevenka in je že v celoti predstavljen na e-Fotografija.si. Možnost prijave
bo objavljena do konca februarja 2011.
September / Toskana
O Toskani ne bom izgubljal besed. Pokrajina bo
spet drugačna, povsem jesenska, toplih barv in
marsikje že zorana in polna svetlobe za naše fotokamere.
November / Bali
A spet? Ja spet! Ta otok, ljudi, Vilo Zala, riževa polja, plaže in zabavo vam moram ponuditi v izbiro. Verjemite, ste fotograf/fotografinaj ali ne. Z nami morate doživeti to pristnost.
Kot je zapisal udeleženec novemberskega Bali fotopotepa Niko: »Delavec na polju, ki v blatno vodo
zasaja živo zelene riževe bilke, nam pomaha v pozdrav, žanjica v soparni vročini se srečno smehlja v
objektiv. Otroci v šolskih uniformah se nam spakujejo in pozirajo, celo učiteljice se nagajivo nastavljajo fotokameri. Ali se mi sanja? Kako so lahko
vsi tako dobrovoljni in srečni? Mar smo mi tam
daleč na severu in zahodu pozabili kaj preprostega, a pomembnega, kar življenje naredi radostno?”
December 2011 / Eksotično
fotografsko Novo leto
Tu pa se še pustite presenetiti. Ta fotopotep bo
združeval fotografijo, potovanje in sprostitev. Torej tudi za tiste, ki bi radi malo več ležernosti in
druženja v dvoje, a še vedno s poudarkom na fotografiji. Ta posebni fotopotep bom najavil že spomladi, da boste imeli dovolj časa sanjati, da bi šli z
vašo fotokamero z nami.
e-Fotografija februar/marec 2011
Seveda vabljeni vsi, katerim je fotografija hobi ali
delo. Bi se radi naučili več o uporabi fotoopreme ali
samo po svoje fotografirali na najboljših, izbranih
lokacijah. Pred vsakim eksotičnim fotopotepom se
dobimo na sestanku in povemo kaj in kako. Tisti,
ki radi zjutraj dolgo spite boste marsikaj zamudili
in je bolje, da greste na potovanja v lastni režiji. Tisti, ki boste zraven partnerja ali partnerice kot ne
fotograf/inja, boste morali biti malo bolj strpni in
se zavedati, da smo na delovnem fotopotepu in da
želi fotografirati. Še vedno pa se najde tudi čas za
sprostitev, celo šoping in čas za oditi naokoli samo
v dvoje. Oprema pa? Imate kompaktno ali zrcalno refleksno kamero, mogoče samo video kamero. Bistveno je, da se zavedate kaj in kako se lahko
z določeno opremo deluje. Že na prvih sestankih
svetujem katera fotooprema bo prava in povem
koliko boste lahko posneli z vašo. Vemo. Nekdo
si želi samo drugače potovati, več videti in vse to
zabeležiti, da bodo tudi druga potovanja z novim
znanjem bolje predstavljena. Tisti, ki želi več, ima
tudi boljšo opremo, tem pa pomagamo z nasveti in
uporabo dodatnih bliskavic ali s pomočjo odbojnika. Vsako potovanje ima svoje fotografske prednosti in slabosti. Za to že pred potovanjem povemo
kaj nam določena lokacija nudi in kaj ne. Če ste
ljubitel/jica krajinske fotografije potem bosta ZDA
in Kanada vaši ljubi fotografski destinaciji. Če ste v
dvomih kako boste prenesli kulturni šok Indije, je
bolje da najprej poizkusite Namibijo in Bali. Na sestankih spoznamo ali je vaša trenutna oprema zadovoljiva, ali pa morate še kaj dokupiti. Rezervne
baterije, pomnilne kartice, polarizacijski filter, to so
vedno dobrodošli pripomočki. Včasih še stativ itd.
Za več kar vprašajte. Na mailih smo vedno dosegljivi. Več pa na naših informativnih sestankih.
Predvsem pa vprašajte nas.
Matjaž Intihar
1. Boljšo kartico uporabite za pomembnejše dogodke, slabšo kartico pa namenite za manj pomembne dogodke ali dele dogodka.
2. Za hitre dogodke uporabljate čim hitrejšo kartico znane, slovite znamke. Uveljavljene znamke
bolj verjetno pazijo na to, da njihove kartice zmorejo izpolniti obljubljeno kot pa brezimne kartice,
ki obljubljajo čudeže. Za počasne dogodke z manj
zaporednimi posnetki hitrost kartice ni odločilna.
3. Za video snemanje vse HD sodobne kamere
uporabljajo format AVCHD, ki je dovolj stisnjen,
da ga brez težav spravimo na vsako SD kartico z
oznako SDHC (razred 6). Podatkovni tok pri formatu AVCHD praviloma ne presega 5MB/sek.
4. Cena zna biti tudi merilo kakovosti kartice, a ni
nujno edini kriterij.
5. Če zaradi kakih posebnih potreb načrtujete nakup več kartic, potem si najprej kupite eno za poskus, jo do obisti preizkusite, šele nato kupite več
istovrstnih.
6. Počasne kartice znajo biti močno cenejše, a le
malo počasnejše od hitrih in dragih. Za popotovanja, daljše izlete ali izlet brez računalnika bodo
ravno tako dobrodošle, le da bo treba slikati za las
počasneje.
7. SD kartice imajo prostornino do 2GB, novejše
SDHC zmorejo tudi večje prostornine, a zahtevajo
najnovejše čitalce, ki znajo prepoznati tudi kartice, večje od 2GB. Če vam računalnik ne prepozna
kartice leži praviloma napaka v zastarelem čitalcu.
8. SDHC kartice so po zasnovi, merah, priključkih
in zunanjosti enake SD karticam, le da so hitrejše in dovoljujejo večji obseg. Najnovejše so SDXC,
ki izpolnjujejo kriterije SD standarda 3.0, ki bodo
zmogle hitrost prenosa podatkov vse do 35MB/
sek, načrtujejo pa teoretično hitrost prenosa vse
do 104MB/sek.
9. Če uporabljate varnostno kopijo kot zapis posnetkov na DVD medij potem so idealne kartice
s 4GB, saj jo lahko neposredno shranite ali arhivirate na DVD.
10. Že pred začetkom snemanja morate razmišljati
tudi o tem kako in kam boste arhivirali svoje posnetke, pa tudi kam in kako boste presneli svoje
varnostne kopije.
11. Vedno si v kako posebno mapo spravite račun
in garancijo od nakupa kartic. Okvare so redke, a
prodajalci in uvozniki pri znanih znamkah zelo
pazijo na to, da morebitno okvarjene kartice vedno
brez ugovorov zamenjajo. Znak za okvaro kartice
je nenadna zamrznitev računalnika, ali 2-3x čas za
prenos slik, številna poročila o okvarjenem podatku pri prenosu posnetkov s kartice. Pozor: najprej
poskusite zamenjati ali kupiti novi čitalec kartic,
dostikrat se napake pojavijo v čitalcu ali v morebitno okvarjenem kablu, ki ga povezuje z računalnikom.
V.J.
25
Testifotokamer,objektivov,dodatneopreme...www.e-fotografija.si
Fotopotep po zahodnem delu ZDA II.del
»Razvij svoje čute in uživaj lepoto
in veselje, ki ti ju ta svet ponuja.«
Helen Keller (1880 – 1968).
Naš naslednji cilj je bil MONUMENT VALLEY TRIBAL PARK,
ljubiteljem westernov najbolj znani
predel ameriške divjine, za kar gre
zahvala bolj Hollywoodu kot prvotnim prebivalcem te doline. Na cilj
smo prispeli pozno popoldan in že
od daleč opazili, da se »nekaj kuha«,
kajti pripravljal se je pravi peščeni vihar!
Po samo nekaj minutah v hudem vetru nismo več vedeli, ali je več peska
v zraku, v aparatu, v očeh ali v ustih.
Hitro smo se pobrali nazaj in se polni
upanja podali na večerjo, v želji, da si
malo splaknemo grla. Groza! Jerneja
nam je to sicer napovedovala, a je ni
nihče preveč resno jemal: v indijanskem rezervatu strežejo samo vodo,
čajčke, kakšne nagravžne roza, zelene ali mint obarvane gazirane pijače
(seveda Coca-Colo lahko samo sanjaš), brezalkoholno pivo (na koncu
smo pristali ob tem) in pa, ne boste
verjeli, ALCOHOL FREE CHARDONNAY (naj ga kar imajo!).
Tako smo šli na pol lačni in žejni
samo še spat, vsi v strahu, kaj nam bo
prineslo jutro. V dežju v Monument
Valleyu namreč nimaš kaj iskati, saj
je dolina z normalnimi avti popolnoma neprevozna.
Zbudili smo se v hladnem, a jasnem
jutru, seveda še v čisti temi in se podali slikat veduto, znano iz vseh knjig
in revij. Srečali smo še nekaj navdušencev, ki jim mraz prav tako ni prišel do živega in ki so, tako kot mi,
vzdihovali nad fantastičnimi oranžno- violetnimi odtenki prebujajočega se dne. V kader smo ujeli tudi
indijanski »shopping mall«, ki ga je
predstavljalo nekaj na hitro skupaj
zbitih desk in lesenih pultov, med katerimi in nad katerimi je vihralo kar
nekaj ameriških zastav z likom Indijanca. Zanimivo!
Po zajtrku smo se podali v samo dolino, kjer krožna pot vodi mimo najbolj znanih monolitov, med drugimi
THREE SISTERS, JOHN FORD'S
POINT, ELEPHANT BUTTE. Dan
je bil kot naročen: sončen in z ravno
26
pravim številom pravilno porazdeljenih snežno belih oblakov, ki so se podili po resnično sinje modrem nebu,
da je prav vsakdo našel tisto pravo
kompozicijo, po katero smo prišli.
Hvala, Hollywood!
Proti večeru smo prispeli v mesto
PAGE in do LAKE POWELL AND
GLEN CANYON NATIONAL RECREATION AREA. Zjutraj smo se
odpravili slikat elektrarno. Bilo je še
čisto temno, a kristalno jasno in hudirjevo mrzlo jutro, ko smo razstavili
svoje stative, aparate usmerili naravnost v lepo osvetljeno zgradbo in ko
smo bili ravno najbolj v delu, se za
nami ustavi velik avto, z utripajočimi lučkami – ob pogledu nanj nam
je kar zaslabilo. Šerif!
»Good morning, folks! Pa vi veste,
da ni dovoljeno slikati elektrarne?«
Seveda smo se naredili totalno butaste (če moraš na letališču še čevlje
sezuti, je najbrž logično, da ne moreš slikati čisto vsega)! Zatrdili smo,
da ne, da se opravičujemo, da nam je
bila všeč silhueta v sončnem vzhodu in da takoj gremo. Malo smo še
razmišljali o tem, da bi se obrnili in
počakali, da se odpelje, a smo se raje
pobrali v hotel, kjer nas je čakal odličen zajtrk. Smo bili pa po tihem vsi
veseli, da nihče od fantov ni bil poraščen kot kakšen Arabec….
In že je bil na programu ANTELOPE
CANYON, najbolj obiskan in največkrat poslikan »slot canyon« v tem
predelu ZDA. Kanjona sta v bistvu
dva, nastala pa sta s pomočjo deroče
vode in peska, ki ob neurjih filigransko brusita stene neverjetnih barv,
vzorcev in oblik.
Upper Antelope Canyon je lažje dostopen in predstavlja vstop v mavrični svet barv: rumene, oranžne, rdeče,
modre, violetne, seveda v vseh odtenkih in vseh intenzivnostnih stopenj. Pravljično!
Privoščili smo si poseben luksuz in
plačali fotografsko turo, tako da so
nas po zanimivi vožnji z ogromnimi
amfibijskimi vozili odložili pred vhodom v jamo in nas pri miru pustili
celi dve uri. Malo smo se sicer umikali turistom, a ko vodiču stisneš dolar v roko, ga ni več (niti Japonca), ki
bi se lahko postavil pred tvoj aparat!
Tako smo imeli dovolj prostora in
časa, da smo napravili kar nekaj fantastičnih posnetkov.
Lower Antelope Canyon je daljši
in globlji od obeh, deloma tudi bolj
zahteven, saj je potrebnega kar nekaj plezanja po kovinskih lestvah,
predno se spustiš relativno globoko
eno od svetovnih naravnih čudes in
hkrati tudi simbol tega dela ZDA.
Kanjon sam je dolg 446 km, v povprečju je širok 16 km in sega približno 1.500 m v globino. Bili smo priča
kaleidoskopskemu prelivanju svetlobe in barv; tu smo doživeli neverjeten sončni zahod, še lepši sončni
vzhod, pa močno opoldansko sve-
v jamo. Zanimiv je tudi sam vhod,
saj lahko stojiš le slab meter stran, pa
ga sploh ne opaziš. Tej jami pravijo
THE CRACK - razpoka, saj se v vanjo spustiš skozi ozko razpoko v tleh,
ki je komaj dovolj široka za normalnega človeka. Ima pa to svoje prednosti, saj v jami ni veliko ljudi, tako
da smo si res lahko vzeli čas in fotografirali iz vseh možnih položajev:
stoje, sede, leže na hrbtu, leže na trebuhu, na kolenih…
Na hitro smo si ogledali še LITTLE COLORADO RIVER TRIBAL
PARK, ki ga Indijanci imenujejo kar
»LITTLE C«, čeprav je reka, ki se izliva v Colorado River, dolga malo več
kot 500 km!
In končno, GRAND CANYON, veličastna stvaritev Matere Narave,
tlobo, ki samemu kanjonu odvzame
trodimenzionalnost in ga spremeni v
barvit puzzle.
Čeprav…toliko dni smo se potikali
po parkih in kanjonih, v katerih smo
le sem ter tja naleteli na večjo skupino popotnikov, da nas je tu množica
že skoraj motila. Pa ne toliko ljudje
kot avtomobili, saj smo iz divjine padli v civilizacijo, kjer ljudje vzamejo v
zakup smrdljive izpušne pline, samo
da jim ni treba narediti niti enega
koraka peš. Poleg tega tu ni bilo tistega pravega kontakta s kanjonom
samim, saj smo si ga ogledovali le
od daleč, medtem ko smo se drugje
sprehajali med visokimi stenami, po
dnu ozkih kanjonov in je bilo nebo le
majhen košček modrine visoko nad
našimi glavami.
e-Fotografija februar/marec 2011
FotopotepiKanada-ZDA,Kuba,Bali,Namibijawww.e-fotografija.si/tecaji.htm
Po fantastičnem sončnem vzhodu smo se po svetovno znani ROUTE 66, imenovani tudi »The Mother
Road«, pripeljali v mesto SELIGMAN, ARIZONA, ki je pravo mesto-muzej in si z zanimanjem in široko nasmejanih ust ogledovali stavbe,
stare avte, reklamne napise, kar sicer
lahko vidimo samo še v kakšnem
starem filmu v stilu »Lassie se vrača«;
tudi tip v trgovini, ki nam je stregel,
je bil iz tistega časa. Totalno odštekano.
Počasi smo zaključevali prvi, večji
krog osmice, ko smo se približevali našemu izhodišču, Las Vegasu, ki
bo naša današnja postaja. Seveda ne
moreš mimo, ne da bi se vsaj za trenutek ustavil in si ogledal tudi HOOVER DAM, jez, ki z vodo in elektriko preskrbuje Nevado, Arizono in
Kalifornijo.
Zjutraj smo nadaljevali našo pot v
DEATH VALLEY. Že samo ime zve-
e-Fotografija februar/marec 2011
ni precej srhljivo. Smrt. Sol. Pesek.
Puščava. Sprehodili smo se po s solnimi kristali prekritem ravnem polju, kjer se je sonce od snežne beline
tako odbijalo, da brez sončnih očal
nisi skoraj nič videl.
Spanje to noč je bilo rezervirano v
STOVEPIPE WELLS-u, kjer na prve
sipine naletiš že tik ob hotelu.
Seveda je tudi tokrat veljalo, da so
sosedove (sipine) boljše kot domače;
če drugega ne, so EUREKA DUNES
vsaj večje in bolj znane.
Mislim, da je samo Yurko vedel kam
gremo, saj smo se podali v pesek
kot čisti amaterji: štirje smo imeli s seboj točno pol litra vode, in to
pri temperaturi blizu 30oC, če ne še
več! Midve z Anjo sva mislili, da bo
ta naš sprehod do prvega kucla trajal
kakšne pol ure, potem smo pa hodili in hodili in…ko sva prišli na vrh
ne vem več katerega, sta bila Yurko
in Marko že kakšne tri sipine naprej.
A četudi bi hoteli, nisva mogli hitreje naprej! Kamorkoli sva
se ozrli, gor, dol, levo,
desno – en detajl je bil
lepši od drugega; po
dveh tednih Yurkotovih komentarjev so
kompozicije kar letele
skupaj; zlatih rezov –
kolikor hočeš!
Čudovita
narava
okrog naju se je počasi spreminjala; prej še
kratke sence so se podaljševale, skoraj bel
pesek je počasi postajal oranžen, pa rjavkast, občasno siv. Sprva še glasni, sva tudi
midve počasi utihnili;
malo sva bili utrujeni,
grlo je bilo tako suho, da je kar praskalo… Prevladala je TIŠINA. MIR.
In nenadoma te presune, kako majhno, neznatno in nepomembno bitje
je pravzaprav človek v primerjavi s
skrivnostno naravo, ki nas obdaja!
Sončni zahod na sipinah predstavlja
še eno novo izkušnjo na naši poti;
spet drugačen od ostalih, pa vendar z
istim imenovalcem: gorečo, oranžno
rdečo kroglo, ki izgine za obzorjem
in za lahko noč naravi pošlje še zadnji, krvavo rdeč poljub.
Pa zjutraj? Nahrbtnike smo pustili
kar v avtu in se v trdi temi podali na
isto sipino kot dan poprej. A je bilo
lažje: bilo je precej hladneje, manj
smo bili otovorjeni in še po bližnjici smo šli.
Narava okoli nas se je prebujala, počasi se je danilo in v trenutku, ko smo
dosegli vrh, je sonce pokukalo izza
gora in razpršilo rdeče in zlate žarke
po vrhovih okoliških sipin. Resnično
veličasten trenutek dneva, ko se kot
perpetuum mobile ponovno prične
nikoli končana igra žareče svetlobe
in skoraj črne sence.
Še zadnja točka našega potovanja:
ZABRISKIE POINT, ki je ena najbolj priljubljenih točk fotografov.
Že samo nekaj deset metrov nad
parkiriščem se ti nenadoma odpre
neverjeten pogled na desetine malih, kratkih ali daljših grebenov, ki
se prepletajo med seboj in skupaj z
uhojenimi potmi samotnih sprehajalcev spletajo neverjeten vzorec za
vzorcem. Erozija tal je razkrila barvite sedimente jezera, ki se je posušilo pred več kot 5 milijoni let. Nemo
smo opazovali in hiteli s fotografiranjem – deloma zato, ker ni bilo več
dovolj časa, saj smo se morali vrniti v Las Vegas, deloma pa tudi zato,
ker smo se zavedali, da je to konec,
konec našega neverjetnega, dvotedenskega foto potepanja po prelepi
pokrajini.
Marsikdo me je že vprašal, če je tako
potovanje primerno za vsakogar.
Nemci bi temu rekli »jein« - da in ne.
Primerno je za nekoga, ki tako rad
fotografira, da pozabi na vse okrog
sebe; če je namen potovanja kombinacija z nakupovanjem, na ta tip potovanja raje pozabite.
Tako potovanje tudi ni za nekoga, ki
rad dolgo spi – mi smo vstajali krepko pred sončnim vzhodom, saj smo
morali priti do najbližje možne točke z avtom, potem pa še kake pol ure
peš – v čisti temi, tako da smo se včasih spotikali ob kamne in korenine
na poti.
Potovanje prav tako ne bo ustrezalo hudim jedcem – saj ne, da bi jedli slabo, nasprotno! Zajtrki so bili
skoraj vedno nadpovprečno dobri –
sploh po nekajurnem pohajkovanju
ob ogledu sončnega vzhoda, saj smo
se šele po osmi, včasih deveti zjutraj
vračali v hotel; fantastične so bile
večerje, steaki odlični. Vmes pa, po
pravici povedano, znajdi se kot veš in
znaš. Voda, kakšno sadje, košček čokolade, ki smo si jo vsi delili, pa kakšna hitra prehrana, ki pa smo se ji
naslednjič raje odpovedali... Ampak
lačen ni bil nihče! Mislim, da smo
vsi, brez izjeme, dejansko dojeli smisel izraza »duševna hrana«! Ob vsej
lepoti, ki nas je obdajala, v želji, da
na kartico zapišemo čim več enkratnih in neponovljivih trenutkov, detajlov, impresij – smo na hrano, kratko malo, pozabili!
»Če se hočeš zabavati, se druži s prijatelji, če hočeš biti srečen, pojdi v naravo.« Japonski pregovor
Pa še res je! See ya!
Nevenka Papič
27
Borneo z Zvonetom (25. maj 22 dni 2700€
vse vključeno)
www.zvoneseruga.com
Z Nikonom na pot: prijazna izpoved lastnika Canona
Da ne bo pomote: iz Canonovega
tabora sem! Začelo se je sicer pred
skoraj štirimi desetletji z Beiretto in
se zatem nadaljevalo prek Zorkija in
Zenita vse to Praktice CCL – ampak
v resnici sem se počutil povsem zaresnega fotografa šele, ko sem si kot
bruc lahko privoščil svojega prvega
Canona. Ki jih je bilo potem še …
uf, kdo bi vedel, koliko – a vedno in
povsod seveda Canoni. Bil sem pač
iz tistega plemena in one druge, s
Pentaxi in Olympusi, smo imeli skorajda pravico gledati zviška.
Z Nikoni je bilo pa malo drugače.
Skozi vso tisto dolgo zgodovino analogne fotografije so veljali … nekako
… no ja, mogoče za bolj profesionalne. A gotovo ne boljše, kje pa! – ponos nam tovrstnih ponižanj pač ni
dopuščal! In Canon jih je začel nekje
na pol poti spodnašati s svojo paleto
EF objektivov (sploh tista profesionalna serija dolgih belih kanonov je
na vse več športnih prireditvah prav
lepo štrlela iz množice) in ja, mi canonovci smo postajali sčasoma prav
od hudiča. Da ne govorimo o zlatih časih digitalizacije, ko pa nam je
končno uspel veliki met in smo v velikem slogu prehiteli sovraga in spotoma odkrili stabilizator slike, ultra
hitro ostrenje in gotovo še marsikaj
…
In tako dalje in tako naprej – a v resnici smo vsi in ves čas vedeli, da sta
seveda obe znamki vrhunski. Da gre
bolj za občutek pripadnosti in neškodljive zafrkancije. In da morebitna
prednost enega tabora le redkokdaj
traja več kot nekaj mesecev, pač do
novega modela pri konkurenci. Vsekakor daleč premalo, da bi kdorkoli pameten menjaval celoten sistem s
kupom objektivov, bliskavic, kablov
in kaj vem česa še.
In tako Nikona v vseh teh petintridesetih letih skorajda nikoli nisem
držal v rokah. A v tem času očitno
le dovolj dozorel, da končno in bolj
konkretno pogledam čez planke.
Ideja je zrasla kar sama od sebe, ko
sva pred meseci ob drugem špricerju ždela z Matjažem, velikim gazdo te
revije. In govorila o Borneu, kamor
odhajam čez par dni. Ta čas, ko se bo
28
on s skupino fotografov mučil na Baliju, ubogi.
Matjaž, kaj če bi ti spotoma naredil
kakšen test opreme? sem se mu ponujal.
V redu, je rekel. A bi vzel tanovo šestdesetko?
Mislil je seveda Canona EOS 60D.
Jaz pa sem imel nekaj bistveno bolj
napetega v mislih. Tako rekoč diverzantskega, saj je lani on po Namibiji
dobesedno mučil 10kg Nikon opreme. Zdaj iz prve roke lahko povem
koliko ta oprema zdrži.
Poskusil bi Nikona, res me zanima,
kako je z njim, sem rekel. Canonov
človek z Nikonom skozi džungle
Bornea – a ne bi bilo to nekaj??
Naročila sva še eno rundo in tudi
Matjažu se je zdelo, da bi to pa res
bilo nekaj! In na Nikonu tudi niso
imeli nič proti. Nasprotno: za »sovražni« tabor so bili neverjetno v redu.
Borneo? so rekli. Aha, to je Indonezija, džungla, veliko vlage in dežja.
Kaj profi bi bilo smiselnega, mogoče
trojka.
A sem se odločno uprl. Na četrt se sicer imam za profesionalca, fotografija me pač pomaga preživljati. A tudi
pri Canonu še v življenju nisem imel
enke. Tistega tahudega, profi fotoaparata. Zakaj ne?
Minimum za resno delo na poti: eno ohišje, dva objektiva.
marsičesa naučijo. In tako je postal
izbor dokaj enostaven: Nikon D7000.
Najnovejši – to je bilo sredi lanskega
novembra. Tako nov, da sem še eno
rezervno baterijo (ki je v Ljubljani ni
bilo) med poldnevnim postankom
iskal po celem Singapurju, trgovci v
slavnem mestu biznisa pa so hoteli
v živo videti zadnji Nikonov izdelek.
Sedemtisočka torej – plus dva objek-
težek objektiv 70 – 200/2,8. Namesto 800 gramskega 70 – 200/4. Vsaj
v Canonovemu primeru oba profesionalna in s povsem enakovredno
kakovostjo slike. Pri Nikonu sem se
odločil za povsem svež primerek, ki
je šele prišel na tržišče. 28 – 300/3,5
– 5,6 VR. S stabilizatorjem slike, to
vsekakor – malo daljših objektivov
brez tega ne kupujem več. S faktor-
Lažji, cenejši in dobri
Ker sem bolj kot fotograf pač popotnik. Ki nosi večino časa vso svojo
lastnino v nahrbtniku ali jo vozi na
motorju. Pustimo ceno profesionalne opreme ob strani, včasih je bolj
pomembna vsaka deka teže. In tista
druga ali celo tretja linija fotoaparatov od zgoraj navzdol ponuja (skoraj)
praviloma več – za manj. In zadeve
delujejo, vraga in pol delam z njimi, a
ne pomnim, da bi mi fotoaparat kdaj
na poti odpovedal. Videokamere da
– vsaj pred desetletjem in več, danes
je bistveno bolje – fotoaparati pa nikoli.
In zatorej težke trojke s še težjimi
profi objektivi celo za denar ne bi nosil s sabo – kaj šele zastonj!
Še enega pravila se držim: vzemi najnovejše in najboljše, kar si še lahko
privoščiš in nosiš.
Tudi Japonci se na starih napakah
V parku Tanjung Puting živijo »nekdanji jetniki« s povsem divjimi orangutani.
tiva. Fotooprema je na potovanju
vedno kompromis med težo in kvaliteto in težki teleobjektivi z optiko
f/2,8 razen za zakrknjene profesionalce pač odpadejo. In danes v resnici sploh niso več zares pomembni.
Visoke občutljivosti tipal z vse manj
šuma dodajo za nekaj zaslonk svetlobe – v primerjavi z nekdanjimi 400
ASA filmi – ne da bi to na kvaliteti slike sploh opazili. Zelo pa občutiš, če nosiš en mesec na hrbtu 1.5 kg
jem povečave 1,5 to pomeni 42 – 450
mm v leica formatu – milina! A nujen je še širokokotni objektiv. In to je
bil 16 – 85 mm. Če bi ponovno izbiral, bi na široki strani raje vzel 10 –
20 mm ali nekaj podobnega.
Zakaj? Ker se je 28 – 300 izkazal za
čudovit zum, ki je pokril okoli 90 %
mojih potreb. Širokokotno verzijo
sem rabil res le občasno, v stisnjenih
prostorih. Takrat pa bi mi nekaj več
širine zelo prav prišlo.
e-Fotografija februar/marec 2011
Foto Exotična delavnica Bali (19.april 2011) www.e-fotografija.si
Mlada lepota v plemenski vasi
Za en satelit navodil
In tako sem krenil na pot. Mesec dni
sem lazil prek Kalimantana, indonezijskega dela Bornea, zadnjih pet dni
pa preživel na sosednjemu Sulavesiju. Tretji največji otok na svetu, velik
za 40 Slovenij, je ovit okoli ekvatorja
in prekrit s pragozdovi, ki pa jih pridno in izdatno izsekavajo. A tokrat
ne bomo o tem - raje o Borneu in eksotiki njegove drugačnosti.
Še prej pa nekaj malega o fotografiji.
Aha, Nikon … realen sem in brez
hudih izpadov ljubosumja me je
nova (začasna) pridobitev navdušila. A da ne bo pomote: prav tako me
je navdušila takrat sveža Canonova
sedmica pred meseci v Namibiji. Japonci pač delajo noro dobre stvari,
o katerih največji optimisti še pred
desetletjem nismo upali niti sanjati.
Danes so tukaj, dosegljive vsem. Z
navodili za uporabo na 240 straneh!
Možnosti nastavitev v menijih dovolj
za upravljanje malo večjega satelita;
človek se vpraša, ali je vse to sploh še
smiselno – in to se vztrajno sprašujem že zadnjih nekaj let! A le dobro
Bogata večerja iz reke Mahakan
e-Fotografija februar/marec 2011
uro sem prebil z mojstrom za nikone
in (več ali vse) mi je bilo jasno. Ne, za
preklop med sistemoma ni potrebno narediti doktorata. A nikar se ne
trudite, da bi dojeli vse globine in vse
možnosti, ki jih današnje tehnologije
nudijo. Avtomatika in razumevanje
osnov ročnih nastavitev so povsem
dovolj za vsa amaterska opravila in
za veliko večino profesionalnih potreb. Ostalo je za specialiste. In ne
dopustite, da bi vam stvari, ki jih ne
razumete – in vam dajo vedno znova
vedeti, kakšen butl da ste! – onemogočile delo in zagrenile življenje.
Predvsem pa ta zapis ni mišljen kot
nek zaresen test foto opreme – za to
obstajajo bisteno bolj usposobljeni
ljudje in mediji, hkrati pa vem, da
prav zdaj gazda Matjaž besno testira
prav taisto sedemtisočko za to številko e-Fotografije!
Te strani naj bodo torej bolj kombinacija fotografskih razmišljanj s potopisom.
Video za dobre živce
Prvo druženje z Nikonom me je torej
prav prijazno radostilo. Ponudil mi
je (več ali manj) vse, česar sem vajen
pri Canonu, morebitne minuse na
eni strani pa je pošteno nadomestil s
plusi na drugi. Navdušil me je objektiv 28 – 300 mm VR. Kvalitetna slika, primerna tudi za konkretne povečave (mu pa gotovo ne bi zameril
hitrejšega avtofokusa) in škoda se mi
zdi, da ima Canon taistega le v profesionalni izvedbi – gotovo primerno kvalitetnejšega, a dvakrat težjega
in štirikrat dražjega. Baterija je bila
neuničljiva, pri tisoč in več posnetkih se očitno šele dobro ogreje (nikoli je nisem uspel do konca izprazniti),
osvetlitve brezhibne, šumi pri višjih
občutljivostih zelo lepo kontrolirani.
Celo mala vgrajena bliskavica obvlada pri 3200 ISO in nekaj ročnih nastavitvah tudi zelo konkretne in velike prostore. Kar se je izkazalo pri
fotografiranju celonočne šamanske
ceremonija v plemenski vasi. Čeprav
toplo priporočam v še tako osnovni
opremi močnejšo dodatno bliskavico, ki jo novejši aparati seveda prožijo na daljavo in nasploh krasno poskrbijo za popolnost posnetka. Imel
sem jo s sabo, a očitno že zelo utrujen testni primerek, ki je ob prvi priliki izdihnil svojo zjagano dušo. Škoda, a mu ne zamerim zares, življenje
mu v neštetih rokah pred mano očitno ni bilo lahko. Nikon D7000 ponuja tudi možnost video snemanja v
full HD formatu. Kar seveda pomeni
vrhunsko sliko, to danes pač ni več
problem. In nekajkrat sem se celo
mučil s snemanjem.
A če sem iskren: vse skupaj je silno
nerodno in ne ravno prijazno človeku s švohotnimi živci. Primerno za
profesionalce s stativi in snemalno
knjigo, kjer je za vsak kader dovolj
časa, pa še petkrat ga bodo ponovili. In seveda počasi ter na roke ostrili. Aparat se sicer pohvali s sprotnim
avtomatskim fokusiranjem, a tu bosta potrebni še vsaj dve generaciji
novih modelov, da bo zadeva res tekla uporabno tekoče, kot smo vajeni
pri video kamerah. Ali v malih kompaktnih fotoaparatih z video možnostmi, kjer je zaradi specifičnosti
nezrcalnega snemanja vse skupaj bistveno lažje in uporabniku prijazno.
Tukaj lahko omenim: vedno v žepu
pa je bilo z mano tudi kompaktno
Sonyjevo čudo: DSC-HX5V … in
kateri sovražnik človeštva si pri Japoncih izmišljuje ta imena?? A vseeno: v velikosti malo večjega telefona
dobite krasen fotoaparat z desetkratnim zumom (25 – 250 mm, široki
del je zlata vreden), čudovito ostro
sliko in povsem uporabno Full HD
kamero. In še marsikaj – se mi zdi,
da mu manjkata kvečjemu še vodomet in kletka s kanarčkom. S čistim
užitkom priporočim.
A vrnimo se k Nikonu. Ob vseh
(manjših ali skoraj zanemarljivih)
plusih in minusih se na koncu seveda postavi vprašanje: je bil Nikon
na tej poti dovolj prepričljiv, da bi bil
pripravljen zamenjati tabor in celotno opremo?
Alahova lepotička v belem
Smeh in pozdravljanje je večni spremljevalec
bornejskega potovanja
Menjava sistema?
Ne za pametne.
No ja, gotovo to občasno kdo tudi
postori. A jaz gotovo ne bom in res
se mi ne zdi potrebno. Ne, ker bi bil
en sistem boljši od drugega, temveč
– ponovno! – ker sta oba vrhunska.
Vse ostalo pa so komajda pomembne podrobnosti.
Vsekakor premalo, da bi za drobiž
razprodajal kup starih in zelo uporabnih objektivov in za velike denarje kupoval nove, enako tako uporabne.
In celo tistim, ki se prvič odločate za
tabor, ne morem pomagati. Čeprav
… dobro, desetletja pripadnosti enemu plemenu pa tudi nekaj pomenijo
– jasno, da smo canonovci brez debate vsaj lepši od onih drugih. To pa
zagotovo! He he.
In s tem debato raje zaključim in na
www.e-fotografija.si si lahko kaj več
preberete o samem potovanju.
Zvone Šeruga
29
18. junij fotopotep - Kuba
www.e-fotografija.si
2. natečaj za razstavo fotografij »MOŠKI 2011«
Center za mlade Domžale in e-Fotografija razpisujeta 2. natečaj za razstavo fotografij “MOŠKI 2011”
Pogoji sodelovanja:
1. Na razpisu lahko sodelujejo le fotografinje iz Slovenije.
2. Temi:
A – MOŠKI IN ŠPORT (ČB ali B)
B – PROSTA (ČB ali B)
3. Pošilja se lahko samo digitalne fotografije minimalne velikosti (min. 3000 točk po daljši stranici), ki jih bosta organizatorja po izboru pripravila za razstavo.
4. Vsaka udeleženka lahko sodeluje s črno-belimi ali barvnimi fotografijami in sicer s po petimi fotografijami na posamezno temo.
5. Poslane fotografije morajo biti v celoti avtorsko delo sodelujoče, za kar ta tudi prevzema vso odgovornost.
6. Označevanje fotografij: tema in št. fotografije, ime in priimek avtorice, naslov fotografije (primer: A1_Spela_Cerar_Motorist.jpg)
7. Pristojbina: 10 €
8. Prijava: fotografije je potrebno zapeči na CD in skupaj s prijavnico in pristojbino (10 €) poslati na naslov: CENTER ZA MLADE,
Ljubljanska 58, p.p. 99, 1230 Domžale
9. Koledar razstave:
- Rok za pošiljanje: 4. april 2011 - Selekcija: 7. april 2011 - Obvestilo o rezultatih: 11. april 2011
Odprtje razstave: 13. april 2011 ob 19.00 uri
Izbrane fotografije bodo en mesec razstavljene v prostorih Centra za mlade Domžale, Ljubljanska 58 v Domžalah.
Selektor:
Matjaž Intihar, urednik e- Fotografije
Nagrade:
Najboljše fotografije bodo nagrajene s praktičnimi nagradami.
Sponzorji:
e-Fotografija, PC HAND, HSH d.o.o., Center za mlade ….
Prijavnica je na strani www.e-Fotografija.si
30
e-Fotografija februar/marec 2011
IXUS 130
Canon G12
Canon EOS 60D
Canon SX 30IS
Canon LEGRIA FS306
Avtera d.o.o. Litijska 159, 1261 Ljubljana-Dobrunje