glasilo sindikata delavcev v zdravstveni negi slovenije

Transcription

glasilo sindikata delavcev v zdravstveni negi slovenije
GLASILO SINDIKATA DELAVCEV
V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
LETNIK 19 • ŠTEVILKA 1 • MAREC 2012
IZ VSEBINE
NASLOV POGLAVJA
UVODNIK
UVODNIK
Kako naprej?
Čestitka
2
2
3
BESEDA PREDSEDNICE
Spoštovane članice in člani
4
4
BESEDA GENERALNE SEKRETARKE
Aktivnosti SDZNS
6
6
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
7
Za socialno pravičnost
7
Bili smo uspešni
7
»Imaš čas za kavico?« v SE Klinični center Ljubljana
9
Imaš čas za kavico - SE SB Izola
10
Dan odprtih vrat v SE SB Novo mesto
11
Seminar SDZNS v Dolenjskih Toplicah v objemu starodavnih vrelcev ob vznožju pragozdov Kočevskega Roga
11
Zapisnik 23. redne seje odbora za razlago Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi
15
PRAVNO SVETOVANJE
Usklajeni zneski pokojninskih premij
16
18
ZANIMIVOSTI
Solidarnostne pomoči
Naš prispevek članom, ki koristijo počitniške kapacitete
Pismo Managementu ZN
Preprečevanje nasilja v družini
19
19
19
20
22
ČLAN ČLANU
Majhni smo, toda majhnih je mnogo ...
25
25
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
Razpis za počitnice
Razpis za oddajo počitniškh enot
Prijavnica
27
27
28
30
OBVESTILA
Preberite, upoštevajte in poklepetajte
Ugodni krediti v Delavski hranilnici
XVIII. redna skupščina
Piknik
Čestitka
Popusti
31
31
31
32
32
32
33
MODRA SREDINA: Statut Sindikata delavcev v zdravstveni negi
Slovenije
RUMENA SREDINA: Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v
zdravstveni negi
KAKO NAPREJ?
Misli mi bežijo. Novo leto – novi časi, slabši časi ... Ali
bo bolje?! Ja, vre v meni! Vse bitke so se enkrat končale
in tudi mi bomo zmagali!
Ob zaključku leta pregledamo, ali nam je vse načrtovano v tekočem letu uspelo, kje ciljev še nismo dosegli,
kaj nas še čaka. Navkljub nekaj perečim, nerešenim
vprašanjem smo v Sindikatu delavcev v zdravstveni
negi Slovenije (SDZNS) uspeli (minimalno) povečati
članstvo. Vloga sindikata je ostala prepoznavna. Ali
je to dovolj? Ne! Zavest o enotnosti, v sistemu, v kakršnem smo, bi morala pri zaposlenih v zdravstveni negi
prevladati nad vsem …, vsak član bi moral prepričati
vsaj še enega nečlana, da pridobimo na moči.
Ob tem me žalosti dejstvo (vsakič znova), ko prejmemo izstopne izjave, da so le-te kampanjske; nekateri
izstopijo iz naših vrst, ne da bi prej preverili, ali je
SDZNS za njihove težave sploh vedel, jih reševal …
Tehten razlog za izstop iz SDZNS bi seveda bil, če
bi člani prej izčrpali vse možnosti, vse vire informacij in pomoči, ki jim jih nudi SDZNS, ga obvestili o
njihovih problemih in z rešitvami ne bi bili zadovoljni. Včasih celo sindikalni zaupnik v bolnišnici
ali na oddelku izve za vzrok izstopov šele, ko dobi
izstopne izjave.
Verjamem, da so (vsaj nekateri, če ne vsi) sindikalni
zaupniki naredili oz. skušajo narediti, kar je (bilo) v
njihovi moči v sodelovanju s pravno pomočjo, vodstvom sindikata in navkljub različnim dejavnikom, ki
vplivajo na situacijske težave (nepriznavanje kompetenc SMS, ki izvajajo dela in naloge DMS, je bila in je še
vedno najbolj pereča problematika, nadurno delo …),
GLASILO
SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: Saša Kotar
UREDNIŠKI ODBOR: Flory Banovac, Irena Pajnik Beguš, Lidija Peršuh
LEKTORICA: Karmen Mlinarič, prof.
PRIPRAVA IN TISK: Birografika BORI d.o.o.,
Ljubljana, Linhartova 1
NAKLADA: 7.300 izvodov
2
NASLOV UREDNIŠTVA:
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Metelkova 15, Ljubljana
Telefon: Tajništvo: 01 439-40-30, 01 439-72-80
Pravno svetovanje: 01 439-40-34, Fax: 01 439-72-85
E-mail naslov: [email protected]
http://www.sdzns.si
UVODNIK
da bi te zadeve pripeljali do konca. In verjamem, da
jih bomo – vendar z vašo pomočjo in vašim zaledjem,
torej s skupnim sodelovanjem!
Ostajam optimistka in želim prepričati članstvo (in
vse, ki to še niso!) o pomenu in vlogi sindikata v teh
kriznih časih, ki ostaja edina inštitucija, ki ščiti in varuje pravice zaposlenih v zdravstveni negi! Poudarjam
že »zlajnano« reklo: Samo združeni bomo močni!
Članstvo, ki ostaja, je to doumelo.
Potrudimo se vsi, da bomo lahko čez leto ali dve rekli:
»Ja, res nam ni bilo vseeno, kako smo reševali status
medicinskih sester v slovenskem prostoru, bilo je
hudo: veliko besed, pogajanj je bilo potrebnih, ampak skupaj – združeni smo uspeli to rešiti, ohraniti
delovna mesta, plače, dodeljene pravice in sedaj z
zadovoljstvom gledamo na preteklost.«
Potrudimo se vsi skupaj, da nam bo to tudi uspelo!
Več o aktualnih sindikalnih vsebinah si lahko preberete v nadaljevanju glasila.
Za vas sem razmišljala …
Saša Kotar
Iskrene čestitke ob 8. marcu
– mednarodnem dnevu žena in materinskem dnevu!
Naj bo praznovanje v znamenju pomladi – cvetoče,
polno novih upanj, pričakovanj in pozitivnih misli!
3
BESEDA PREDSEDNICE
Spoštovane kolegice in kolegi!
Čas, v katerem trenutno živimo, ni prav zelo naklo- predvsem zaradi tega, ker morajo drugi sindikati
njen javnim uslužbencem, med katere sodimo, pa delati v interesu vseh poklicnih skupin, ki jih zače nam je to prav ali ne. Gospodarstvo, predvsem stopajo. Uskladitev kakršnekoli vsebine s še tremi
sindikati, ki skupaj ne zastopajo,
zasebni sektor, nam očita, da se
predvidevamo, niti 15% medicinobnašamo kot “kočevski medvedi”,
Številnim problemom bi
skih sester v Sloveniji, je celo težje
ker se zavedamo, da imamo varne
se izognili, če bi bile vse
kot pogajanje z vlado, katerakoli
službe in vsak mesec zagotovljene
medicinske sestre, ki so
že je bila in bo.
plače. Podobnih kritik smo bile
vključene v sindikate,
deležne medicinske sestre ob vsaČe preletimo naše aktivnosti v
poklicno ozaveščene in
kokratni napovedi stavke s strani
letu 2011, smo tudi mi večkrat
bi se pridružile edinemu
sindikata Florence, ki mu seveda
v lanskem letu zagrozili s stavstanovskemu sindikatu.
mi ne dajemo mandata za zastopako. Vendar smo vedno izpostavili
Ni zgolj moje mnenje,
nje večinskega deleža medicinskih
postopno stopnjevanje sindikalda so zdravniki vedno
sester v Sloveniji. Zavedati pa se
nih pritiskov, od omejitve obsega
uslišani tudi zato, ker
moramo, da večina državljanov
dela medicinskih sester samo v
so vsi v enem sindikatu,
Slovenije ni seznanjena s podrobokviru zdravstvene nege (vemo,
eni zbornici in enem
nosti; ko mediji omenijo sindikat
da medicinske sestre izvajamo štedruštvu.
medicinskih sester, ga povežejo z
vilne aktivnosti: od organizacije,
nami. Smo torej prepoznaven sinzagotavljanja materialov za delo
dikat medicinskih sester, kar je dobro. Manj dobro je, tudi drugim poklicnim skupinam do zagotavljanja
kadar nas povežejo z negativnimi učinki, ki jih nismo oskrbe, itd) do omejevanja dela medicinskih sester v
„zakrivili” mi.
obsegu števila mesečno obveznih ur. Če ne bi uspeli,
Ne želim analizirati ravnanja drugega sindikata, ki potem stavka.
baje zastopa drugo večino medicinskih sester, rečem
lahko zgolj, da nam niso ravno “v čast”.
Vedno smo poudarili, da “če bo naš sindikat napovedal stavko, ta ne bo na delovnem mestu, temveč na
Številnim problemom bi se izognili, če bi bile vse me- cesti”. In za razliko od drugih sindikatov, nismo nikoli
dicinske sestre, ki so vključene v sindikate, poklicno rekli, da bolniki naše stavke ne bi občutili. Zato smo s
takšnimi izjavami bolj previdni kot
ozaveščene in bi se pridružile edisindikati, ki jih vodijo ekonomisti,
nemu stanovskemu sindikatu. Ni
Vedno smo poudarili,
pravniki, veterinarji. Verjetno je
zgolj moje mnenje, da so zdravniki
da “če bo naš sindikat
razlog predvsem v njihovem nevedno uslišani tudi zato, ker so vsi
napovedal stavko, ta ne
poznavanju pomembnosti našega
v enem sindikatu, eni zbornici in
bo na delovnem mestu,
dela za bolnike.
enem društvu. Veseli smo, da se
temveč na cesti”. In
vključuje vedno več medicinskih
Prvič smo zaostrili „pogovore” z
za razliko od drugih
sester. Mogoče je čas, da vsaka
vlado in resornim ministrstvom po
sindikatov, nismo nikoli
članica in član našega sindikata
uvedbi novele o plačevanja dežurrekli, da bolniki naše
nagovori tiste kolegice in kolege
stev, kjer smo spremljali odločitve
stavke ne bi občutili.
iz drugih sindikatov, da razmislijo,
vodstev zavodov, ki so večinoma
primerjajo, si premislijo in prestozdravnikom popuščala, še naprej
pijo. Domišljam si, da bi bili bistveno bolj slišani in so jih plačevali v obliki nadur, medicinske setre pa
vplivni, imeli bi manj nepotrebnega usklajevanja v skladu s pravili, ki jih je predpisalo resorno miniin prepričevanja med sindikati, ki je pogosto težje strstvo, čeprav smo tudi mi podpisali z ministrom
4
BESEDA PREDSEDNICE
vsebinsko enak sporazum kot zdravniški sindikat. V vlogo naših predstavnikov v zavodih in konstrukštevilnih zavodih smo s svojim obiskom pri vodstvu tivno ter realno oceno in pričakovanje naših članic
uspeli uravnovesiti „sorazmerno poštenost” pri pla- in članov pri uveljavljanju določil aneksa. Pravilne
čevanju dežurstva. Žal nam v redkih zavodih to ni informacije, ki jih morate dobiti od naših predstavnikov, so ključnega pomena za
uspelo – bodisi zaradi ležernosti
pravo reagiranje. Če se znotraj
pomočnic direktorjev za zdravstveDruga neporavnana
zavoda ne boste mogli dogovoriti,
no nego bodisi zaradi „specifičnozgodba so sistemskle
se kot vedno doslej vključi vodstvo
sti” direktorja.
rešitve za tiste srednje
sindikata.
medicinske sestre,
Druga neporavnana zgodba so
ki delno ali v celoti
V tem letu smo pogosto obiskovali
sistemskle rešitve za tiste srednje
opravljajo dela in
posamezne zdravstvene zavode zamedicinske sestre, ki delno ali v
naloge diplomiranih
radi različnih problemov; članice in
celoti opravljajo dela in naloge dimedicinskih
sester.
člani teh zavodov ocenite, ali smo
plomiranih medicinskih sester. Na
bili tudi uspešni.
tiskovni konferenci smo javnosti
napovedali stopnjevanje sindikalNajraje pa smo obiskovali tiste zavode, ki smo jih skunih pritiskov, vlado, poslance in pristojne ministre pa
paj s člani republiškega odbora in s komunikacijsko
smo pozvali z odprtim pismom k odpravi anomalij
skupino NEVRO PIAR izbrali za promocijo sindikata,
(poudarjeno predvsem organizacijskih; ne anomalij
bodisi seminar za predstavnike sindikata ali pa akcijo
plačnega sistema). Ko sedaj gledamo na intenziv“Povabilo na kavico”.
nost reševanja problemov, lahko rečemo, da so po
teh pritiskih začela teči intenzivnejša pogajanja o Žal nam vseskozi kratijo spanec grožnje z interventnimi ukrepi, pokojninska reforma in reforma zdraodprtih vprašanjih.
vstvenega sistema. Zaenkrat smo zadeve zamrznili,
Kot ste seznanjeni, smo po številnih usklajevanjih in
vemo pa, da se bodo z novo vlado zagotovo pogovori
zapletih, predvsem s strani sindikatov, malo pa tudi
začeli znova.
s strani Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za
zdravje (mimogrede aneks s podobno vsebino je Vsi skupaj smo po napovedih makroekonomistov
bil usklajen že leta 2009) končno 24. novembra 2011 pričakovali boljše leto, žal so se ušteli in mi skupaj
podpisali Aneks h Kolektivni pogodbi za zdravstveno z njimi.
nego. Zavedamo se, da je to orodje
Ker bomo v tem letu potrebovali
in pravna podlaga za priznavanje
ogromno energije, sloge in moči
Pričakujemo aktivnejšo
dela in plačila zgolj za manjši del
za ohranjanje obstoječih pravic,
vlogo naših
medicinskih sester; tistih, ki so jim
priporočam in želim vsem vam
predstavnikov v zavodih
njihovi zavodi že doslej priznavali
in nam, da bi vse dni v letu izkoin konstruktivno
prehajanje kompetenc. Pričakovaristili sebi v prid, bili več skupaj z
ter realno oceno in
nja so velika predvsem zato, ker
bližnjimi, se poveselili in naredili
pričakovanje naših
vemo, da je ločnico med delom
kakšen dober sklep za sebe in
članic in članov pri
srednje in diplomirane medicinske
druge. Želim vam tudi, da bi radi
uveljavljanju določil
sestre največkrat nemogoče postahodili v službo in bili zadovoljni s
aneksa.
viti. Žal v trenutni situaciji več ni
poslanstvom, ki ga opravljate. Še
bilo možno izpogajati; je pa začetek
kako drži rek, ki pravi, da če daješ
in veliko več, kot smo imeli doslej. Prvič je stroka, drugim, bogatiš predvsem sebe. Resnično vam želim
Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego in vse dobro in srečno.
Zbornica – Zveza podprla realno oceno, da mnoge
medicinske sestre izvajajo tudi dela, za katera bi moVaša predsednica
rale imeti diplomo visoke šole oz. fakultete. Vemo,
Jelka Mlakar
da bodo mnogi razočarani. Pričakujemo aktivnejšo
5
BESEDA GENERALNE SEKRETARKE
AKTIVNOSTI SDZNS
Aktivnosti Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) v letu 2011 so zaznamovali dogodki,
med katerimi je izpostavljena ohranitev socialne
države. Posledično smo temu podredili vse druge
naloge osrednjemu cilju – to je varovanju pridobljenih
socialnih pravic delavk in delavcev. Ob prihajajočih
spremembah zakonodaje smo večjo pozornost namenili zakonski krepitvi sodelovanja zaposlenih pri
soupravljanju javnih zavodov in dosledno vztrajali
pri izvajanju predpisov, ki že omogočajo sodelovanje.
Na ravni zakonodaje in izvedbe veljavnih predpisov
članice in člani SDZNS ne pristajamo na prevladujočo
usmeritev držav članic EU in vlade, da se krizo rešuje
na račun poslabšanja kakovosti življenja državljank in
državljanov, kleščenja socialne države in zamenjavanja
raznih oblik zaposlitev za nedoločen čas z manj varnimi za določen čas, z malim in pogodbenim delom.
izkušnje, za kar pa si je naš sindikat prizadeval dve leti
in uspel s podpisom Aneksa h Kolektivni pogodbi za
zaposlene v zdravstveni negi v mesecu novembru, žal
ne za vsa področja. Potrebno bo zagovarjati večjo avtonomijo dejavnosti pri oblikovanju plač, ker sedanji
sistem onemogoča, da se upoštevajo posebnosti pri
vrednotenju dela in sproža stalne napetosti. Grozijo
nam z zmanjšanjem delovnih mest ali zniževanjem
plač. Če se bomo znašli v okoliščinah, ko se bomo
morali odločiti med zmanjševanjem števila delovnih
mest ali zniževanjem plač, se bo SDZNS opredelil za
ohranitev delovnih mest.
SDZNS se aktivno vključuje v uresničevanje strateškega
cilja številnih evropskih sindikatov, da se desetletni trend
povečevanja deleža dobičkov v domačem proizvodu
in hkratnega padanja deleža plač obrne v korist plač.
Med aktivnosti sodi tudi povezovanje med sindikati, kar
SDZNS aktivno udejanja preko Konfederacije sindikatov
javnega sektorja kot tudi izven meja. Na skupščini, ki
bo letos izjemoma 24. aprila in ne 19. aprila kot vedno,
bomo podpisali kar dva protokola o sodelovanju z dvema evropskima sindikatoma medicinskih sester – s Sindikatom NURSIND iz Italije in Sindikatom medicinskih
sester Španije (Sindicato enfermeria espanol) SATSE.
SDZNS se je že pred leti opredelil za strategijo »dveh
tirov«, ko se sindikat ob klasičnem sindikalnem varovanju, pridobivanju socialnih in materialnih pravic
angažira tudi na področju strokovnih vprašanj. SDZNS
je v preteklih letih vzpostavil dobro sodelovanje s strokovnim združenjem, vendar je to sodelovanje potrebno še izboljšati in uveljaviti višje ravni sodelovanja.
Zlasti je potrebno tesno sodelovanje ob spreminjanju
predpisov in zakonodaje. Aktivno delujemo na področju preprečevanja nasilja na delovnem mestu in smo
sodelovali v akciji ob mednarodnem dnevu nasilja
nad ženskami. Še vedno pa ugotavljamo neaktivnost
članstva v večini zavodov. Trenutna kriza, ki je zajela
ves svet, ne samo naše države, nas vodi v nekakšno
apatijo, kar pa ni dobro, če hočemo ostati budni ob
vseh napovedanih reformah, ki nas čakajo in vseh
varčevalnih ukrepih, ki jih napoveduje nova vlada.
Naše aktivnosti so potekale tudi na državnem nivoju
preko odborov in na ministrstvih pri pripravi Aneksa
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi
kot pri pripravi sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Nenehno nezadovoljstvo med zaposlenimi v zdravstveni negi, ki je nastalo kot posledica enotnega plačnega sistema v prepričanju,
da nam prinaša bolj pregleden in pravičnejši
sistem, nas je spodbudilo, da bomo v SDZNS
razmišljali in predlagali, da se oblikuje novo
vrednotenje delovnih mest. Pri določanju plač
za posamezna specifična delovna mesta, kjer srednje
medicinske sestre ne izpolnjujejo ustrezne izobrazbe,
je potrebno kot dodatno merilo upoštevati praktične
V vodstvu SDZNS smo prepričani, da je medčloveška solidarnost ključni pogoj za uspešno
uveljavljanje interesov zaposlenih v zdravstveni negi za varovanje našega dostojanstva in
povečanje ugleda poklicev, ki jih opravljamo,
solidarnost s posameznikom, čigar pravice in
človeško dostojanstvo so ogroženi, solidarnost
med spoloma, solidarnost med različnimi poklici in stopnjami izobrazbe. Povezanost zaposlenih
v zdravstveni negi v skupni sindikat in medsebojna
solidarnost sta po našem prepričanju način, kako
uspešno priti do ciljev, ki si jih zastavimo, kar nas
povezuje in krepi.
Generalna sekretarka
Flory Banovac
6
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
ZA SOCIALNO PRAVIČNOST
V sredo, 29. februarja, so povsod po Evropi v okviru t.
i. Evropskega dneva akcije potekali protesti sindikatov
proti varčevalnim ukrepom pod geslom »Zdaj je pa
dovolj! Alternative obstajajo! Za zaposlovanje in
socialno pravičnost!«. Proteste je pripravila Evropska konfederacija sindikatov in svoje člane pozvala k
različnim akcijam in aktivnostim v njihovih državah
v podporo zaposlovanju in socialni pravičnosti. Pri
nas je shod potekal v organizaciji Zveze svobodnih
sindikatov Slovenije pred poslopjem vlade, udeležili
pa so se ga tudi predstavniki Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, katere član je SDZNS.
V skladu z dogovorom sva se protesta udeležili dve
predstavnici našega sindikata. Protestniki so predstavnike oblasti pozvali, naj med prednostne naloge
uvrsti zaposlovanje in socialno pravičnost.
delov odgovora na sedanjo finančno in gospodarsko
krizo. Po drugi strani so evropski sindikati prepričani,
da strogo varčevanje ni prava pot iz krize: »Obstajajo
alternative tej politiki, ki dajejo v ospredje naložbene
spodbude in zaposlovanje«. Obenem pa poudarjajo,
da so evropski voditelji za predloge sindikatov za
reševanje krize žal gluhi …
(Članek je bil objavljen na spletni strani skupaj z
galerijo slik.)
Povod za protestne aktivnosti sindikatov po vsej
Evropi je zasedanje Evropskega sveta, ki bo na svojem srečanju 1. in 2. marca predvidoma sprejel novo
mednarodno pogodbo, tako imenovani fiskalni
pakt, ki bo zasidral stroge varčevalne ukrepe
in proračunsko disciplino v pogodbe o EU. Po
mnenju evropskih voditeljev gre za enega ključnih
BILI SMO USPEŠNI
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije se je
pred šestimi meseci odločil, da pospeši aktivnosti na
terenu in pristopi k povečanju članstva.
S skupino NEVRO PIAR smo sklenili pogodbo o
sodelovanju, ki nam je pripravila celovit strateški
načrt komuniciranja. Organizirali smo NEVRO motivacijske delavnice za mrežo Sindikata delavcev v
zdravstveni negi Slovenije po regijah s predsedniki
sindikalnih enot, pripravili komunikacijski načrt akcije »PRIDI NA KAVO« v sklopu dnevov
odprtih vrat, ki smo jih izvedli v Univerzitetnem
kliničnem centru v Ljubljani, Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru, Splošni bolnišnici Šempeter,
Splošni bolnišnici Izola, Splošni bolnišnici Novo
mesto. V podporo temu dogodku smo izdali brošuro, ki predstavlja sindikat v nekaj korakih, skupaj s
pristopno izjavo.
Priznati moramo, da se nam je trud obrestoval,
saj smo pridobili v naše vrste kar nekaj novih članic
in članov. Akcija se je izkazala kot presenečenje.
7
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
Ob tej priliki se želimo zahvaliti vsem predsednikom
sindikalnih enot bolnišnic, v katerih so potekale
akcije Dan odprtih vrat, za odlično organizacijo in
Dogodek »Imaš čas za kavico« v SB Šempeter pri
Novi Gorici, 19.10.2011
8
pomoč ob podpori skupine NEVRO. V nadaljevanju
vam v “sliki in besedi” predstavljamo nekaj utrinkov
iz dnevov odprtih vrat.
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
»IMAŠ ČAS ZA KAVICO?« V SE KLINIČNI CENTER LJUBLJANA
V četrtek, 30. 06. 2011 smo imeli v Univerzitetnem
kliničnem centru Ljubljana (UKC) za celo dopoldne
pripravljeno akcijo »Imaš čas za kavico?«
Na tem dnevu odprtih vrat smo predstavili razloge za
včlanitev v naš sindikat ter poleg pomena enotnosti
poudarili še različne ugodnosti, ki so jih deležni naši
člani in članice. Dogodek smo organizirali v avli UKC
Ljubljana. Morebitne nove člane smo nagovarjali z
vabilom na kavo in rogljiček. Na panojih smo predstavili delovanje SE KLinični center SDZNS, ugodnosti
in popuste, ki jih imajo člani in zakaj je modro biti
naš član. Že nekaj dni prej in dan pred dogodkom
smo vabilo poslali po vseh klinikah UKC Ljubljana in
jih nalepili na veliko oglasnih desk in v garderobah
naših zaposlenih.
Za ta inovativen pristop smo se odločili predvsem
zato, da se približamo mlajšim delavcem v zdravstveni
negi. Na simpatičen način smo hoteli prikazati
temeljne argumente za včlanitev v naš sindikat.
Izpostavili smo, da so pred zaposlenimi v javnem
sektorju težki časi, saj se napoveduje zaostrovanje
odnosa politike do javnih uslužbencev ter pritisk na
njihove pravice.
Veseli smo bili vseh novih članov, ki so tega dne
pristopili. Glede na odziv te akcije velja razmisliti o
izvedbi tega projekta še kdaj, saj v teh kriznih časih
potrebujemo drug drugega. Solidarnost, sodelovanje,
povezanost bodo še zelo pomembni elementi pri
nadaljnjih poganjanjih, pri ohranjanju pravic iz dela
in le »močan sindikat« z močnim zaledjem članstva
bo uspešnejši, ker se bo pokazala ob tem tudi naša
enotnost.
Ključno sporočilo tega dne je bilo, da bomo samo
združeni lahko dovolj močen sogovornik državi in da
bomo lahko samo z močnim članstvom ohranili naše
pridobljene pravice ter popravili krivice, ki se nam
dogajajo po uvedbi novega plačnega sistema.
Saša Kotar
Predsednica SE Klinični center
9
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
IMAŠ ČAS ZA KAVICO – SE SB IZOLA
Sindikat delavcev v zdravstveni nego Slovenije je
3.11.2011 v Splošni bolnišnici Izola pripravil dobrodošlico medicinskim sestram ter jih presenetil
s povabilom na kavo in rogljiček. Akcije se je udeležila tudi generalna sekretarka Flory Banovac, ki
je članom, članicam in vsem zainteresiranim v SB
Izola predstavila trenutne razmere na področju
zdravstvene nege. Medicinske sestre so ob kavi z
veseljem prisluhnile.
Vzdušje na dogodku se je stopnjevalo iz minute v
minuto, saj je bil odziv članov in članic SDZNS izjemno pozitiven. Zelo pozitivno pa so vabilo na kavo
sprejeli tudi novi, mladi delavci v zdravstveni negi,
saj se jih je v sindikat včlanilo preko 30. S tem so še
enkrat pokazali, da je prav SDZNS tisti sindikat, ki
zna na pravičen način poskrbeti za vse medicinske
sestre. Nekaj novih članov pa je bilo tudi prijetno
presenečenih nad vsemi ugodnostmi, ki jih članstvo
v sindikatu prinaša.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je tako
postal bogatejši za precej novih članov in članic, ki
so z včlanitvijo izrazili podporo dosedanjemu delu
10
SDZNS in v sindikatu prepoznali organizacijo, ki medicinskim sestram nudi vso ustrezno varnost, ki jo v
teh časih potrebujejo. SDZNS je z akcijo zadovoljen,
saj medicinske sestre po vsej Sloveniji ugotavljajo, da
so samo združeni močnejši v dialogu z državo in pri
ohranjanju že pridobljenih pravic.
SE SB Izola
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
DAN ODPRTIH VRAT V SE SB NOVO MESTO
V sredo, 09. 11. 2011, je imel Sindikat delavcev v
zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Novo mesto
akcijo “Pridi na kavo” z namenom, da bi medicinske
sestre / zdravstveni tehniki iz prve roke izvedeli vse,
kar nas je zanimalo na področju zdravstvene nege, o
naših pravicah ter vseh ugodnostih, ki jih članstvo v
sindikatu prinaša.
tejši za precej novih članov in članic. Vse to kaže, da se
podpora dosedanjemu delu SDZNS samo še veča ter
da medicinske sestre v tem sindikatu dobijo ustrezno
varnost, ki jo v teh časih potrebujejo.
Z akcijo smo zelo zadovoljni in pozdravljamo idejo
vodstva SDZNS, da se je odpravilo na teren. Sindikat
delavcev v zdravstveni negi Slovenije je postal boga-
Marjanca Čegovnik
Predsednica SE SB NM
Združeni smo močnejši v dialogu z državo in
pri ohranjanju že pridobljenih pravic.
SE UKC MARIBOR – POVABILO NA KAVICO
Situacija na političnem parketu je vsak dan bolj
neugodna in obstati na spolzkih tleh je zelo težko.
Med zaposlenimi je zaznati vsesplošno nezadovoljstvo, nestrpnost ter apatijo. Očitke sindikatu, da je
premalo učinkovit, ne gre posploševati. Člani so
očitno pozabili na dosežke, ki jih je vodstvo sindikata
uspelo izpogajati v boju z vladami in ministri, ki so
se izmenjali v obdobju od ustanovitve sindikata (19.
april 1994) pa do danes. Žal ugotovitev, da uspehi
bolj malo štejejo, ne daje ravno prijetnih občutkov.
Pa vendar smo v sindikatu prepričani, da poslanstvo,
ki nam je bilo zaupano s strani članstva, opravljamo
suvereno in odgovorno. Pri delu se je potrebno
nenehno dokazovati, saj lahko edino na ta način
ostaneš na površju.
Med začrtanimi aktivnostmi smo se kolegom ter
kolegicam v zdravstveni negi želeli približati še na
11
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
malo drugačen način. Člani republiškega odbora
smo sprejeli odločitev, da izpeljemo projekt dan odprtih vrat, s sloganom »Imaš čas za kavico?« Vodstvo
sindikata je v sodelovanju skomunikacijsko skupino
NEVRO obiskalo vse večje sindikalne enote. Namen
obiska je bil vzpostaviti osebni stik z zaposlenimi v
zdravstveni negi in jim ob prijaznem klepetu, ob skodelici kave, neposredno predstaviti namen delovanja
ter dosedanje dosežke.
Na kavico in rogljiček smo kolegice in kolege UKC
Maribor povabili 5. oktobra 2011. Dogodek je popestril navadni utrip delovnega dne. S predsednico
Jelko Mlakar in generalno sekretarko Flory Banovac
smo prijetno poklepetali s kolegicami iz različnih delovnih sredin, prisluhnili njihovim stiskam na delovnem mestu in zastavljenim vprašanjem. Verjamem,
da so dobile zadovoljive odgovore in dovolj
informacij, ki so jih prepričale o tem, zakaj
je dobro biti član sindikata. Rezultat prijetnega
s koristnim je bila pridobitev osmih novih članov.
Povabilu sta se formalno odzvali tudi pomočnica di-
rektorja za zdravstveno nego in pomočnica direktorja
za kadrovsko pravne zadeve. Seveda bi bilo ironično
pričakovati, da se bo v zavodu po pogovoru z vodstvom sindikata karkoli za zaposlene v zdravstveni
negi, obrnilo na bolje.
Zanimanje o dogajanju je privabilo tako zaposlene v
belem kot mimoidoče paciente.
Zastavljeni projekt je bil s strani predsednikov SE in
vodstva sindikata, izpeljan profesionalno in odgovorno, kar pa ne morem reči za komunikacijsko skupino,
s katero smo sodelovali. Moja pričakovanja so bila
mnogo večja od osnovnega dogovarjanja izvedbe
v zavodu, natisnjenega vabila, obvestila lokalnim
medijem ter skope in z zamudo objavljene novice
na facebooku.
Kljub vsemu pa lahko povzamem, da je dogodek
prinesel pozitivno noto sindikatu in zaposlenim v
modrem.
Lidija Peršuh
Predsednica SE UKC Maribor
Pomota postane napaka šele, če človek v njej vztraja.
(Ernst Jünger)
12
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
SEMINAR SDZNS V DOLENJSKIH TOPLICAH
v objemu starodavnih vrelcev ob vznožju pragozdov
Kočevskega Roga
Sindikat SDZNS je 16. 2. 2012 organiziral enodnevni predavanja za svoje uslužbence. Takšna predavanja
seminar v Dolenjskih Toplicah, kjer so bili vabljeni bi namreč koristila prav vsem profilom izobrazbe.
vsi predsedniki sindikalnih enot, člani republiške- Morda bi se po tem malo ustavili, zazrli vase in več
ga odbora in predsedniki regijskih odborov. Tudi pozornosti posvetili svojim sodelavkam, sodelavcem,
pacientom, svojcem … Z boljšo kotokrat se je vodstvo sindikata pomunikacijo bi bili medsebojni odtrudilo in izbralo izredno zanimive
Z boljšo komunikacijo
nosi na delovnih mestih boljši, bilo
teme.
bi bili medsebojni
bi več zadovoljstva, spoštovanja,
odnosi na delovnih
Najprej nam je naša računovodkinja
znali bi prisluhniti tudi zahtevnim
mestih boljši, bilo
ga. Masnikosa podrobno predstapacientom.
bi več zadovoljstva,
vila Pravilnik o računovodstvu za
spoštovanja, znali
Zadnje predavanje pa je imela
SDZNS, ki bo zelo koristen za vse
bi
prisluhniti
tudi
predsednica sindikata ga. Jelka
sindikalne enote našega sindikata.
zahtevnim pacientom.
Mlakar. Podrobno nam je razloVsak je na seminarju dobil tudi
izvod Pravilnika.
Mag. Irena Deželak nam je predavala o čustveni
inteligenci. Njeno predavanje je bilo zelo poučno,
izčrpno, doživeto. Glede na resnično slabe odnose
v zdravstveni negi, kjer nam ne manjka obtoževanj,
prerekanj ter grdih podtikanj, bi si želela, da tudi
vodstva posameznih zavodov kdaj organizirajo takšna
Generalna sekretarka ga. Flory Banovac in
predsednica SDZNS ga. Jelka Mlakar
žila nam že znan Aneks k Kolektivni pogodbi, ki je bil objavljen
v Uradnem listu, 29. 12. 2011. Odgovarjala je na
vrsto vprašanj, ki so jih zastavili udeleženci, ki se
srečujejo z raznimi težavami, ki so se pojavile na
posameznih delovnih mestih po uveljavitvi aneksa.
Predsednica je tudi poudarila, da moramo biti sin-
Predavateljica ga. Cirila Masnikosa,
računovodkinja
13
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
dikalni zastopniki glavni pogajalci v posameznih
zavodih in da moramo biti pozorni na morebitne
nepravilnosti.
Seminar smo zaključili v dobrem vzdušju, izmenjali
smo mnenja in v upanju, da se še čim večkrat srečamo, razšli.
Irena Potočar
Članica RO SDZNS
14
Predavateljica ga.mag. Irena Deželak
Udeleženci seminarja
Udeleženci seminarja
Udeleženci seminarja
SINDIKALNE AKTIVNOSTI
ZAPISNIK
23. redne seje Odbora za razlago Kolektivne pogodbe
za zaposlene v zdravstveni negi
Zapisnik 23. redne seje Odbora za razlago Kolektivne
pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki je bila v
torek 6.12.2011 ob 10. uri v prostorih Sindikata delavcev
v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 11, Ljubljana.
v zdravstveni negi (Ur.l. RS, št.60/2008) uvrščamo diplomirane medicinske sestre, ki delajo v
endoskopski ambulanti.
Odgovor:
Prisotni:
Darja Vižintin-Zupančič – Združenje zdravstvenih
zavodov Slovenije
Mirjana Ranzinger – Ministrstvo za zdravje
Vesna Habe Pranjič – Zdravniška zbornica Slovenije
Zdravko Kaučič – Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Flory Banovac – Sindikat delavcev v zdravstveni negi
Slovenije
Zvone Vukadinovič – Sindikat zdravstva in socialnega
varstva Slovenije
Drugi prisotni:
Janez Turuk – Sindikat delavcev v zdravstveni negi
Slovenije
Dnevni red:
1. Prispela vprašanja:
- Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije (uvrščanje diplomiranih medicinskih sester, ki delajo
v endoskopski ambulanti)
- Splošna bolnišnica Izola (odsotnost z dela z nadomestilom plače v primeru izobraževanja v lastnem
interesu)
2. Razno.
Sejo je vodila predsednica odbora Darja VižintinZupančič.
Diplomirane medicinske sestre, ki delajo v endoskopski ambulanti, se uvrščajo na delovno mesto
E037010 DIPL.MEDICINSKA SESTRA – OPERACIJSKA
MEDICINSKA SESTRA.
Srednje medicinske sestre, ki delajo v endoskopski
ambulanti, se uvrščajo na delovno mesto E035018
SREDNJA MEDICINSKA SESTRA V OPERACIJSKI
SOBI.
SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA (49.člen)
Vprašanje:
Ali ima delodajalec pravico, da odkloni koriščenje pravice do 7 dni plačane odsotnosti z dela
v primeru, ko se delavec izobražuje v lastnem
interesu?
Odgovor:
Delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, delodajalec ne more zavrniti plačane odsotnosti z dela na dan,
ko opravlja izpit, če je delavec o tem pravočasno ( to
je najkasneje do roka za objavo razporeda mesečnega
razporeda dela ) obvestil delodajalca.
Ad 2.)
Pod točko »Razno« ni bilo obravnavanih vsebin.
Ad 1.)
ZDRUŽENJE ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SLOVENIJE
Vprašanje:
Prosimo vas za razlago, na katero delovno mesto iz Aneksa h Kolektivni pogodbi za zaposlene
Zapisal:
Janez Turuk, univ.dipl.prav., l.r.
Predsednica odbora
Darja Vižintin Zupančič, univ.dipl.ekon.,l.r.
15
PRAVNO SVETOVANJE
PRAVNO SVETOVANJE
Vprašanje:
Kako je v predpisih urejeno nadurno delo?
Odgovor:
V skladu z določili 143. člena Zakona o delovnih
razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07; v nadaljevanju: ZDR) je delavec na zahtevo delodajalca dolžan
opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo, vendar le v naslednjih izjemnih, nujnih in
nepredvidenih primerih:
•v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
•če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda
ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
•če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
•če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
•v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom in kolektivno pogodbo
na ravni dejavnosti.
Kot je razvidno iz zadnje alineje, lahko dodatne
primere, v katerih se lahko odredi nadurno delo,
določi le zakon ali kolektivna pogodba na ravni
dejavnosti.
Delodajalec (oz. za to pristojna oseba, npr. neposredno nadrejeni, vodja, director – odvisno od notranje
ureditve pri delodajalcu) mora delavcu odrediti
nadurno delo v pisni obliki (npr. odredba, nalog)
praviloma pred začetkom dela. Ker zakon ne zahteva odreditve nadurnega dela en dan prej (kot npr. v
primeru prerazporeditve delovnega časa, ki se mora
pisno odrediti najmanj en dan pred spremembo
urnika – 147. člen ZDR), ampak le pred začetkom
opravljanja dela, zadostuje, da delodajalec vroči
delavcu pisno odreditev nadurnega dela isti dan, ko
je potrebno nadaljevati z delom preko polnega delovnega časa. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega
dela delavcu pisno pred začetkom dela, se ga lahko
odredi tudi ustno. V tem primeru mora delodajalec
16
Janez Turuk
pisno odreditev vročiti delavcu naknadno, vendar
najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
144. člen ZDR ureja drugo obliko dela preko polnega
delovnega časa: dodatno delo v primerih naravne ali
druge nesreče. V primerih naravne ali druge nesreče
ali ko se ta nesreča neposredno pričakuje, je delavec
dolžan opravljati delo preko polnega delovnega časa
v skladu s pogodbo o zaposlitvi ali druga dela v zvezi
z odpravljanjem ali preprečevanjem posledic nesreče.
Takšno delo lahko traja, dokler je nujno, da se rešijo
človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči
materialna škoda.
145. člen ZDR ureja prepoved opravljanja dela preko
polnega delovnega časa.
Za prvo obliko dela preko polnega delovnega časa –
nadurno delo iz 143. člena ZDR velja, da se nadurno
delo ne sme uvesti, če je delo možno opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem
novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Za obe obliki dela preko polnega delovnega časa
(nadurno delo iz 143. člena ZDR in dodatno delo v
primerih naravne ali druge nesreče iz 144. člena ZDR)
pa nadalje velja, da ga delodajalec ne sme naložiti
določenim kategorijam delavcev:
•zaradi varstva nosečnosti in starševstva (190. člen
ZDR):
PRAVNO SVETOVANJE
a) delavki ali delavcu, ki neguje otroka, starega do
treh let, razen ob predhodnem pisnem soglasju
delavke oz. delavca;
b) enemu od delavcev – staršev, ki ima otroka, mlajšega od sedem let ali hudo bolnega otroka ali
otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki
živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in
varstvo, razen ob predhodnem pisnem soglasju
delavke oz. delavca;
c) delavki v času nosečnosti in še eno leto po
porodu oz. ves čas, ko doji otroka, če iz ocene
tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za
njeno zdravje ali zdravje otroka;
•starejšim delavcem (203. člen ZDR):
delavcem po dopolnjeni starosti 55 let in delavkam
po dopolnjeni starosti 53 let in 8 mesecev (v letu
2012: 54 let), razen ob pisnem soglasju delavke oz.
delavca;
•delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti;
•delavcu, ki bi se mu po pisnem mnenju pooblaščenega zdravnika, oblikovanem ob upoštevanju
mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela
lahko poslabšalo zdravstveno stanje;
•delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na
teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo
večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare
(142. člen ZDR);
•delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi
predpisi.
V primeru pisnega soglasja delavca lahko nadurno
delo tudi presega navedene omejitve.
Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.
9/92 in nasl.; v nadaljevanju: ZZDej) določa posebnosti, ki veljajo za delo preko polnega delovnega časa
zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.
V skladu z 52 b. členom ZZDej delo preko polnega
delovnega časa zdravstvenih delavcev oz. zdravstvenih sodelavcev ne sme presegati v povprečju 8 ur
tedensko (to pomeni v povprečju cca. 32 ur mesečno). Navedena omejitev se upošteva kot povprečje
v časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih
mesecev (pri izračunu se ne upoštevata letni dopust
in bolniška odsotnost). Navedeno pomeni, da lahko
nadurno delo v posameznem tednu znaša tudi več kot
8 ur, pri čemer v obdobju štirih mesecev v povprečju
ne sme presegati 8 ur tedensko.
V skladu z določili 114. člena Kolektivne pogodbe za
zaposlene v zdravstveni negi (Uradni list RS, št. 60/98
in nasl.) pripada zaposlenemu za 20 let delovne dobe
jubilejna nagrada v višini 75 % neto osnove, določene
na podlagi Zakona o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja
(Uradni list RS, št.19/97 in nasl.). Višina osnove znaša
od 1. julija 2008 dalje 577,51 EUR neto, kar pomeni,
da znaša jubilejna nagrada za 20 let v višini 75 % navedene osnove 433,13 EUR neto.
V zvezi z delom preko polnega delovnega časa je
treba omeniti določbo 52 a. člena ZZDej, ki določa,
da se v primeru neenakomerne razporeditve ali
začasne prerazporeditve delovnega časa upošteva
polni delovni čas (40 ur/teden) kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od
4 mesecev (t. i. referenčno obdobje). Neenakomerno
razporejeni delovni čas pomeni, da delavec v skladu
z razporedom časa v določenem obdobju opravi
več kot 40 ur na teden, v določenem obdobju pa
manj kot 40 ur na teden. V tem primeru delavec v
posameznem mesecu lahko preseže mesečni fond
ur (t. i. plus ure), v posameznem mesecu pa opravi
manjše število ur (t. i. izraba prostih dni oz. prostih
ur). Iz citirane določbe 52 a. člena ZZDej izhaja, da
se presežki ur lahko izravnajo oz. izrabijo v okviru
4-mesečnega časovnega obdobja, vse ure, ki jih zaposleni v tem obdobju ne izrabi, se štejejo za delo
preko polnega delovnega časa in se izplačajo v obliki
nadur (dodatek za delo preko polnega delovnega
časa).
Vprašanje:
Koliko znaša jubilejna nagrada za 20 let delovne
dobe in kakšen je rok za izplačilo?
Odgovor:
Jubilejno nagrado je delodajalec dolžan izplačati v
roku 1 meseca po dopolnitvi delovne dobe.
Janez Turuk,
univ. dipl. prav.
17
PRAVNO SVETOVANJE
USKLAJENI ZNESKI POKOJNINSKIH PREMIJ
Od 1. januarja 2012 dalje veljajo novi, višji zneski pokojninskih premij za kolektivno dodatno pokojninsko
zavarovanje, ki se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za januar 2012.
Premijski razred
Minimalna
premija od 1.
januarja 2012
Zap. št.
v EUR
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
26,67
Dodatna premija na dopolnjena leta
delovne dobe
Leta delovne
dobe na dan 1. 8.
2003
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35 in več
Skupna premija
od 1. januarja
2012
v EUR
v EUR
0,00
0,69
1,38
2,07
2,76
3,44
4,12
4,81
5,51
6,19
6,88
7,56
8,26
8,92
9,62
10,32
11,00
11,69
12,38
13,07
13,85
14,62
15,40
16,26
17,13
18,00
18,97
19,95
20,90
22,01
23,15
24,25
25,52
26,76
28,03
29,44
26,67
27,36
28,05
28,74
29,43
30,11
30,79
31,48
32,18
32,86
33,55
34,23
34,93
35,59
36,29
36,99
37,67
38,36
39,05
39,74
40,52
41,29
42,07
42,93
43,80
44,67
45,64
46,62
47,57
48,68
49,82
50,92
52,19
53,43
54,70
56,11
Janez Turuk, univ. dipl. prav.
18
ZANIMIVOSTI
SOLIDARNOSTNE POMOČI
Zelo redko se pohvalimo in povemo, da naše delo in
poslanstvo ni samo borba za plače, pisanje dopisov
zavodom, obiski sindikalnih enot po Sloveniji, pogajanja, pravno zastopanje članov …, ampak je tudi
humanost, ki jo izvajamo s finančno pomočjo posameznim članom, ki se znajdejo v hudih življenjskih
stiskah. Prav je, da spregovorimo tudi o tem.
V skladu s Pravilnikom o solidarnostni pomoči smo
samo v obdobju od januarja 2010 do decembra
2011 razdelili 35.700,00 €. Ti podatki so posredovani
vsem predsednikom sindikalnih enot na skupščini
vsako leto in zapisani v finančnem poročilu, ki ga
prejmejo.
NAŠ PRISPEVEK ČLANOM, KI KORISTIJO POČITNIŠKE
KAPACITETE
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije – počitniška komisija vsako leto po razpisu za počitnikovanje razdeli počitniške kapacitete v skladu s Pravilnikom o oddajanju počitniških enot.
V letu 2011 je sindikat prispeval 34 % za svoje člane,
ki so letovali v naših najetih apartmajih glede na vrednost najemnih pogodb.
Letos smo zaradi velikega zanimanja in povpraševanja
zakupili še dva apartmaja v bližini Umaga (Zambratija
pri Savudriji) v neposredni bližini morja.
Seveda pa moramo poudariti, da je zakup apartmajev
odvisen od našega članstva. Veš kot nas bo, več bomo
lahko nudili in prispevali. Zavedamo pa se, da ne
bomo mogli nikoli ustreči vsem, saj za vse prosilce,
ki večinoma hočejo letovati v juliju in avgustu, enostavno ni možno.
Jezik je najnevarnejši organ,
ki ga je narava dala človeku;
edini, ki te lahko uniči,
če ga neprevidno uporabljaš.
(Ani Halikarnaska)
19
ZANIMIVOSTI
PISMO MANAGEMENTU ZN
Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije
Ob železnici 30 a, 1000 Ljubljana, tel. +01/544 54 80; e-mail [email protected]
Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi
DELOVNA SKUPINA ZA NENASILJE PIŠE VODSTVENIM DELAVKAM IN DELAVCEM V
ZDRAVSTVENI NEGI
V Delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi smo v letu 2010 prejeli pritožbe, pisma ali prošnje po
pomoči iz 24 zdravstvenih organizacij. Posamičnih primerov nasilja pa je bilo bistveno več, saj smo v posameznih bolnišnicah, zdravstvenih domovih, socialnih zavodih ali vzgojno-varstvenih zavodih zaznali več
oseb, ki so bile šikanirane, trpinčene, nadlegovane oziroma žrtve drugih oblik nasilja. V eni od organizacij
je kar 13 medicinskih sester, ki že več let prenašajo nasilno in ponižujočo komunikacijo s strani vodstva
zdravstvene nege.
Žal je primerov, ko vodstvo zdravstvene nege, tako na ravni zavodov kot oddelkov, vsakodnevno uporablja agresivno in ponižujočo komunikacijo do podrejenih medicinskih sester, več. V Delovni skupini jih
beležimo kar v 12 od 24 organizacij in v veliki večini vseh posamičnih primerov šikaniranih medicinskih
sester.
Kar ugotavljamo, potrjuje klasično teorijo nasilja, in sicer da je nasilje zloraba moči. Zloraba
osebno, psihološko, položajno ali družbeno močnejšega nad šibkejšim subjektom. V preteklosti
so bile medicinske sestre znotraj zdravstvene hierarhije pogosto žrtve nasilne komunikacije, nadlegovanja
in zlorabe moči s strani družbeno in osebno močnejših zdravnikov. Danes so očitno osebe, ki medicinske
sestre šikanirajo, omalovažujejo, nenehno kritizirajo, podcenjujejo, žalijo, nanje kričijo, ponižujejo … tudi
njihove nadrejene kolegice.
20
ZANIMIVOSTI
V čem je ključ teh tragičnih zgodb, v katerih medicinskim sestram ni dano dostojanstveno opravljati svojega
poklica, ki so si ga izbrale?
Morda v moči, s katero vsi njeni nosilci in nosilke v zdravstvu očitno žal ne znajo, zmorejo ali pa nočejo
zrelo in etično upravljati in jo zato zlorabljajo?
Agresivna in ponižujoča komunikacija, še posebno, če prihaja s strani nadrejenih, torej s pozicije
moči, je v delovnem okolju nesprejemljiva, saj je destruktivna za odnose med zaposlenimi in posledično tudi za kakovost njihovega dela. Vodi pa lahko tudi v šikaniranje oziroma trpinčenje na delovnem
mestu, ki pa je v skladu s slovensko zakonodajo kaznivo dejanje, med drugim pa je za takšna
ravnanja predvidena tudi visoka globa, tako za pravno osebo kot tudi za odgovorno osebo
pravne osebe.
Izjemno je torej potrebno paziti, da pri reševanju konfliktov ali težav na delovnem mestu nadrejeni ne posegajo
po ogrožajoči komunikaciji, ki lahko sodelavki ali sodelavcu škoduje in mu poslabša zdravstveno stanje. Prav
tako je takšna komunikacija nesprejemljiva, kadar nadrejena oseba upravičeno zahteva izpolnitev delovnih
nalog oziroma profesionalni odnos do dela pri podrejenih. To mora nadrejeni storiti na ustrezen način, ki ne
vključuje verbalnih ali psihičnih nasilnih dejanj. Vloga in naloga delodajalca je, da ob morebitnih problemih
v komunikaciji med zaposlenimi ter konfliktih poišče ustrezne rešitve, ki nikogar ne ogrožajo in ki ščitijo
dostojanstvo vseh zaposlenih. Zaostrovanje in zloraba moči na strani vodstev zdravstvenih organizacij pa
sta vedno nekonstruktivni in neučinkoviti metodi, s katerima se lahko odnosi vpletenih le še poslabšajo, že
prisotno nezaupanje, pa le še okrepi. S tem pa se zožuje možnost, da bi problem rešili znotraj organizacije,
v korist vseh vpletenih.
Komunikacija do podrejenih je za osebe s pooblastili in močjo vedno izziv.
Apriorno namreč vzpostavlja možnost, da to komunikacijo podrejeni, zaradi razlike v psihološki in položajni
moči, doživijo kot ogrožajočo in kot zlorabo moči. Paziti je torej treba na to, kako komuniciramo s podrejenimi, kako jih naslavljamo, kako spoštljivi smo do njih, kako uspemo pravično in enakopravno obravnavati
težave in napake v delovnem procesu.
Nadrejeni je lahko strokovno zahteven, strog in visoko odgovoren, ne sme pa biti nespoštljiv, žaljiv, krivičen
in manipulativen. Nikakor pa sodelavcev ne sme šikanirati oziroma trpinčiti. V skladu s strokovnimi dognanji
in evropsko zakonodajo je vsakršno nasilje, tudi verbalno in psihično, med zaposlenimi na delovnem mestu
nesprejemljivo in tudi inkriminirano.
Delodajalec je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih dolžan sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nasilja na delovnem mestu, še posebno, če agresivna komunikacija prerašča v sistematično
in ponižujoče šikaniranje oziroma trpinčenje.
Doroteja Lešnik Mugnaioni
Strokovna sodelavka
Delovne skupine
Irena Cvetežar
Vodja Delovne skupine
21
ZANIMIVOSTI
PREPREČEVANJA NASILJA V DRUŽINI
V letu 2008 je bil sprejet Zakon o preprečevanju nasilja
v družini, ki je med drugim v 6. členu določil, da mora
»vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno-varstvenih in
vzgojno-izobraževalnih zavodov, ne glede na določbe
o varovanje poklicne skrivnosti takoj obvestiti center
za socialno delo, policijo ali tožilstvo, kadar sumi, da
je otrok žrtev nasilja.«
Na podlagi tega zakona je minister za zdravje v februarju 2011 izdal Pravilnik o pravilih in postopkih
pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju
zdravstvene dejavnosti, ki opredeljuje, kako naj
zdravstveni delavci in delavke ravnajo, kadar zaznajo
sum nasilja v družini. Koraki obravnave so naslednji:
- sočuten in spoštljiv odnos do žrtve,
- ocena ogroženosti žrtve,
- psihološka podpora,
- posredovanje informacij o drugih oblikah pomoči,
- zabeleženje zaznave nasilja v družini na obrazcu,
ki je priloga pravilnika,
- prijava centru za socialno delo, policiji ali tožilstvu,
kadar je žrtev življenjsko ogrožena ali kadar je žrtev
mladoletna oseba,
- obvestilo se posreduje tudi izbranemu zdravniku
ali pediatru žrtve.
Čeprav je za implementacijo zakonodaje in uporabo pravilnika v zdravstvenem zavodu odgovoren
delodajalec, pa to zdravstvenih delavk in delavcev
ne odvezuje kazenske odgovornosti za spoštovanje
zakona, še posebno, ko so žrtve nasilja v družini mladoletne osebe. Poskrbimo, da bodo vsi zaposleni v
zdravstveni negi poznali vsebino pravilnika in ga pri
delu tudi uporabljali!
Delovna skupina v zdravstveni negi
Dora Lešnik Mugnaioni
Na podlagi tretjega odstavka 10. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08)
izdaja minister za zdravje v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
PRAVILNIK
o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti
1. člen
(1) Ta pravilnik ureja pravila in postopke, način obveščanja ter organe obveščanja za usklajeno delovanje zdravstvenih delavcev pri izvajanju zdravstvene
dejavnosti v zvezi z obravnavo žrtev nasilja v družini
(v nadaljnjem besedilu: žrtve nasilja).
(2) Obravnava iz prejšnjega odstavka se nanaša na:
–prepoznavanje nasilja v družini,
–pravila in postopke pri obravnavi žrtev nasilja,
–izobraževanje zdravstvenih delavcev na področju
nasilja v družini.
2. člen
(1) Nasilje v družini se obravnava kot pomemben
zdravstveni problem, pri katerem žrtve nasilja utrpijo
22
kratkotrajne ali dolgotrajne fizične oziroma psihične
posledice na zdravju.
(2) Pri obravnavi nasilja v družini zdravstveni delavci ravnajo spoštljivo in sočutno z žrtvami nasilja in
jih ne obsojajo, njihovo zdravje in varnost pa sta na
prvem mestu.
(3) Sestavni del obravnave nasilja v družini obsega
tudi psihološko podporo, svetovanje, posredovanje
informacij o drugih oblikah pomoči žrtvam nasilja in
postopke obveščanja o nasilju v družini.
3. člen
Zdravstveni delavci pri svojem delu sledijo strokovnim smernicam za obravnavo nasilja v družini, ki jih
potrdi Zdravstveni svet.
ZANIMIVOSTI
4. člen
Poizvedovanje o izpostavljenosti nasilju v družini se
izvaja v vseh primerih, pri katerih iz okoliščin in zdravstvene obravnave obstaja sum, da je obravnavana
oseba žrtev nasilja.
5. člen
(1) Zdravstveni delavec, ki pri svojem delu izve za
okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da
se izvaja nasilje v družini, o tem najpozneje v 24 urah
obvesti pristojni center za socialno delo, razen če žrtev nasilja temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum
storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni
dolžnosti. Obvestilo se posreduje pisno, v elektronski
obliki ali po telefonu.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v nujnih primerih,
ko je ogroženo življenje žrtve nasilja ali njenih otrok,
zdravstveni delavec takoj obvesti policijo na telefonsko številko 113 ali pristojni center za socialno delo.
(3) V primeru nasilja v družini nad otroki zdravstveni
delavec najpozneje v 24 urah o tem obvesti pristojni
center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo.
Obvestilo se posreduje pisno, v elektronski obliki ali
po telefonu.
(4) Obvestilo po telefonu iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena zdravstveni delavec najpozneje
v treh dneh od obvestila posreduje tudi pisno.
(5) Obvestilo iz prvega, drugega in tretjega odstavka
tega člena zdravstveni delavec najpozneje v treh dneh
od obvestila v vednost pošlje tudi izbranemu zdravniku
oziroma pediatru osebe, ki naj bi bila žrtev nasilja.
(6) Pisno obvestilo iz tega člena se posreduje na
obrazcu iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika.
6. člen
Izbrani zdravnik oziroma pediater ali drug zdravstveni
delavec se vključi v obravnavo žrtev nasilja ter sodeluje
v multidisciplinarnem timu za obravnavanje nasilja v
družini pri pristojnem centru za socialno delo.
7. člen
(1) Zdravstveni delavec ob vsaki obravnavi žrtve nasilja oceni njeno ogroženost in ogroženost morebitnih
otrok žrtve nasilja.
(2) Zdravstveni delavec z natančnim opisom zdravstvenega stanja osebe oziroma okoliščin, na podlagi
katerih je mogoče sklepati, da gre za nasilje v družini,
sum nasilja evidentira v zdravstveni dokumentaciji
obravnavane osebe.
8. člen
(1) Za prepoznavanje nasilja v družini se izvaja izobraževanje zdravstvenih delavcev o nasilju v družini.
(2) Izobraževanja o nasilju v družini se morajo udeležiti zdravstveni delavci, ki opravljajo zdravstveno
dejavnost:
– na področju splošne oziroma družinske medicine,
pediatrije, ginekologije, psihiatrije in patronažne
službe,
– v urgentnih oziroma travmatoloških ambulantah in
oddelkih bolnišnic,
– v svetovalnih službah.
(3) Zdravstveni delavci iz prejšnjega odstavka se udeležijo izobraževanja o nasilju v družini vsakih pet let,
v obsegu najmanj 5 ur.
(4) Vsebina izobraževanja je določena s programom,
ki ga določi minister, pristojen za zdravje.
(5) Izobraževanje o nasilju v družini se izvaja pri
izvajalcih zdravstvene dejavnosti v okviru stalnega
izobraževanja zdravstvenih delavcev.
9. člen
Zdravstveni delavci sodelujejo z drugimi organi v
prizadevanju za zmanjševanje nasilja v družini in se
vključujejo v lokalno in širšo skupnost pri obravnavi
zdravstvenega vidika nasilja v družini.
10. člen
Izvajalci zdravstvene dejavnosti opravijo prvo izobraževanje zdravstvenih delavcev iz 8. člena tega pravilnika
najpozneje v roku enega leta od njegove uveljavitve.
11. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 012-18/2008
Ljubljana, 21. februarja 2011
EVA 2010-2711-0033
Dorijan Marušič l.r.
Minister za zdravje
Soglašam!
dr. Ivan Svetlik l.r.
Minister za delo, družino in socialne zadeve
23
ZANIMIVOSTI
24
ČLAN ČLANU
MAJHNI SMO, TODA MAJHNIH JE MNOGO …
Rekli so mi, naj napišem kaj o dogajanju v svojem
delovnem okolju, o zadovoljstvu in nezadovoljstvu.
Sledila je dolga hladna pavza v moji drugače zelo razgreti glavi. Nezadovoljstvo? O, ja, v teh časih bi človek
lahko našteval in zagotovo bi bil seznam zajetnejši kot
telefonski imenik Ljubljane.
s poučenimi, pa lahko rodi mnoge dobre, celo še
neznane sadeže.
Če bi prebirali internetne strani sindikata, brskali
po zakonih, če bi pri svojih zaupnikih poiskali
informacije, bi vedeli, da so se od meseca oktobra
dogajale aktivnosti v smeri izplačevanja nadur. Da
se je iskala pravno osnovana pot in da so jo našli!
Res je, da je nekje v oktobru bilo sprejeto kot – težki
časi so, bomo malo stisnili kakšen mesec ali dva;
ko pa se je to vleklo in je izgledalo, da bo vse le še
slabše; ko se je ugotovilo, da to zategovanje pasu ni
za vse enako, je bil (vsaj po moje) prav sindikat tisti,
ki 'nam je vrnil' izplačevanje nadur. Odgovorni niso
mogli mimo zakona! In upajmo,
da bo tako ostalo!
Zadovoljstvo? Tu sem zamrznila. Tako in drugače.
Hlad v medsebojnih odnosih, hlad v srcih, grožnje
z zamrzovanjem plač, zunaj minus petnajst stopinj.
Ni bilo drugega, kot da zamrznem. Potem sem pomislila na svojo tolikokrat oprano (tako ali drugače)
modro uniformo, na hvaležne poglede, na stotine,
tisoče hvaležnih stiskov rok. Dokler oni ne občutijo
tega mraza med nami, dokler naša
dela še pripomorejo h kvalitetnejšim, srečnejšim življenjem, je še
Več in bolje bi naredili, če
najti zadovoljstvo. In z mislijo na
bi ubrali pravo pot, svoje
to so se odtajali koščki ledu ter
težave in spoznanja
kapljali kot solze in stekli nekam
sporočali svojih
v neznano, tja za izgubljenimi,
sindikalnim zaupnikom
dobrimi časi.
ali pa tudi sami sporočili
Kajti, če bi zaradi slabih plač, neizplačanih nadur in vse slabših
medsebojnih odnosov to občutili
bolniki, potem res lahko kar zamrznjeni tudi ostanemo.
vodstvu sindikata, ki kot
pravna oseba zastopa
naše zahteve in pravice
na osnovi pravnih aktov.
Bomo pa za manj denarja manj
delali. Nič zato, so rekli naši gospodarji, ki so pripravljeni tudi na slabšo kvaliteto dela, samo da se
upošteva varčevalne ukrepe (ki veljajo predvsem za
nas!). Mogoče res ni važno, da je v zraku nezadovoljstvo, da je kaj manj narejeno, a glavno je, da tega ne
občutijo pacienti.
Prav neizplačevanje nadur, predvsem srednjim
medicinskim sestram, ki so najštevilčnejši kader v
zdravstvu, je bila iztočnica za marsikaj. Celo zanikanje svojih dolžnosti. Pa tudi pravic! Izpisovanja iz
sindikata brez poprejšnega dobrega informiranja.
Obsojanje, zgražanje in destruktivno delovanje je
najslabše, kar lahko naredimo sebi in svoji skupnosti. Bolje je, da se informiramo, stopimo v pogovor
Več in bolje bi naredili, če bi
ubrali pravo pot, svoje težave in
spoznanja sporočali svojih sindikalnim zaupnikom ali pa tudi sami
sporočili vodstvu sindikata, ki kot
pravna oseba zastopa naše zahteve
in pravice na osnovi pravnih aktov.
Če ne pritisne večina, se kolo težje
obrne! Nihče nikomur ne pomaga, če kliče na sedež sindikata in
zmerja ljudi, ki so tam za njegovo
dobro. Obstajajo pravila, preko
katerih se ne da!
In z izpisovanjem iz sindikata položaj samo poslabšujejo, zmanjšujejo eno od bistvenih reči in to je
številčnost, kajti še kako res drži: ''Majhni smo, toda
majhnih je mnogo …!'' Več nas je, močnejši smo!
Nič ne bi bilo narobe, če bi se člani sindikata vsaj
dvakrat na leto dobili na svojih oddelkih oz. klinikah,
svoje težave, predloge, pomisleke posredovali svojemu zaupniku, ta pa bi jih predstavil zaupnikom SE.
Skupaj bi laže poiskali rešitve!
Da na nekaterih oddelkih UKC Ljubljana to že dobro
deluje, da občasno povabijo medse tudi predsednico
SE, ki obvesti člane o aktivnostih, sliši za težave, ki jih
potem skupaj rešujejo, nam je lahko vsem za primer,
25
ČLAN ČLANU
da se da dobro delati in veliko narediti, če smo pripravljeni na strpen dialog
Še zmeraj mi zvenijo v ušesih besede naše predsednice SE, kako ponižana in ozmerjana je bila prav
na naši kliniki zaradi novih plačilnih razredov, ko pa
vendar vemo, da je dala od sebe vse in je bila zmeraj
pripravljena prisluhniti, upoštevati mnenja in posredovati višje.
množično veselijo piknika v Izoli (predlani okrog
3500), kajti vso družino lahko odpelješ zastonj na
morje, se imaš tam lepo in nihče ni lačen; pa hvaležne
posameznike, ki jih sindikat rešuje iz hudih finančnih
težav. Vse to iz naših članarin in vse to samo za nas!
Kam gre ogromna količina denarja, nabrana s članarinami? Naša predsednica SE pravi:''Kadarkoli lahko
pride kdorkoli, vse je na vpogled, vsi prilivi in odlivi
zabeleženi!''
Tudi sama sem v tistem obdobju dvignila glas, jezna in
Torej predlagam, da sprejmemo pri nekaterih
nezadovoljna s svojim sindikatom. Žal mi je, da niso
že uveljavljeno in uspešno pot. Informirajmo
bile predstavnice sindikata močnejše in glasnejše, a
se! Dobimo se, sporočimo, nakmalu je bilo jasno, da so šle v, vsaj
pišimo, prenesimo svoje misli!
po moje, gnezdo lisjakov, katerih
Povabimo med seboj tiste, ki
In z izpisovanjem iz
igre morda niso znale igrati ali pa
znajo, vedo, hočejo in skupaj
sindikata položaj
so prenaivno verjele. Danes, ko
najdimo rešitve! Naj nas bo
samo poslabšujejo,
nam s strani vlade grozijo z ukinjačim več! Naj nam ne bo žal pol
zmanjšujejo eno od
njem regresov, ljubilejnih nagrad, z
ure ali uro ostati po delovnem
bistvenih reči in to je
zmanjševanjem plač, pa jih čakajo
času, naj nam ne bo žal razmištevilčnost, kajti še kako
druge borbe.
sliti, prisluhniti, povedati! Volja
res drži: ''Majhni smo,
Večkrat slišimo: ''Kaj so si one tam
najde pot!
toda majhnih je mnogo
na sindikatu dosmrtno podelile te
…!'' Več nas je, močnejši
Gospodarji, ki nam odrejajo mezfunkcije med seboj?'' Jaz pa mislim:
smo!
de, se menjajo, gospodarji niso
“Kdo med nami pa bi sploh želel
večni! Delo je in z njim delavec!
početi vse to?!”
Zgodovina dokazuje moč složne
Pravzaprav je do Virantove reforme bil sindikat množice ali kot je rekel Cankar: ''Narod si bo pisal
nekaj, o čemer se ni veliko razmišljalo. Vedeli sodbo sam!'' Danes bi rekli – bo, če bo imel tako kot
smo, da je tam nekje, pogodrnjali smo o darilih za 8. Magnifico!
marec in novo leto (roko na srce, za mnogo zaupnikov
Pa lepo zimo še naprej in ne skrbite, pomlad zmeraj
je bilo edino delo, ki so ga opravili to, da so razdelili
pride, nam se samo v mrazu zdi, da bo zima večno
ta darila in kdaj pa kdaj na oglasno desko obesili list
trajala!
z ugodnostmi za člane, na kakšen sestanek so morda
še šli, a članov večinoma niso obveščali!), saj danes
Tovariški pozdrav!
morda ni drugače, a več se nas ga zaveda in njegove
moči, več lahko naredimo.
Ljubljana, februar 2012
Lepo je videti starše z manjšimi otroki, ki se veselijo
Dedka Mraza v Lutkovnem gledališču; pa ljudi, ki se
Irena Pajnik Beguš
26
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
RAZPIS ZA POČITNICE
Počitniške namestitve v letu 2012:
- ANKARAN
1 mobilna hišica
- IZOLA
2 apartmaja
- IČIĆI PRI OPATIJI
2 aprtmaja
- ZAMBRATIJA 2 apartmaja
- MALINSKA - KRK
3 apartmaji
Kratek opis, kaj zajema najem:
Ankaran:
Hišica je klimatizirana, z opremljeno kuhinjo, wc
in tušem, televizijo, vrtno sedežno garnituro z zunanjim prostorom za shranjevanje. V ceno so všteti:
brezplačna uporaba posteljnine, brisač in končno
čiščenje, uporaba zunanjega bazena oziroma znižana vstopnina v pokriti bazen in parkiranje enega
avtomobila.
Vselitev je možna po 16. uri, na dan odhoda pa je
potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure.
Ičići pri Opatiji:
Opremljeno stanovanje z dvoposteljno sobo in dnevno sobo z dvema pomožnima ležiščema, z opremljeno kuhinjo, wc in kopalnico, televizijo, vrtno sedežno
garnituro in zunanjim balkonom ter enim parkirnim
mestom. Na voljo je tudi uporaba klime, in sicer 5 EUR
na dan, ki pa jo mora gost sam plačati neposredno
na agenciji. Posteljnina, brisače in končno čiščenje so
vključeni v ceno najema.
Apartma se nahaja v neposredni bližini morja (samo
čez nadvoz glavne ceste).
Vselitev je možna po 13. uri, na dan odhoda pa je
potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure.
Zambratija pri Savudriji:
Za morebitne poškodbe hišice je ob vsakem prihodu
obvezna akontacija na recepciji kampa v višini 100 €,
ki jih gost dobi vrnjene ob odhodu. Živali ne smejo
bivati v hišici, lahko pa se jih namesti v zabojnik ob
njej.
Dvosobno stanovanje je v pritličju v velikosti 50 m2 s
kuhinjo, triposteljno in dvoposteljno sobo, kopalnico
in teraso. V ceno so všteti: brezplačna uporaba posteljnine, brisač in končno čiščenje. Vselitev je možna
po 14. uri, na dan odhoda pa je potrebno stanovanje
zapustiti do 10. ure.
Ob odhodu se obračuna tudi turistična taksa 0,51 €
po osebi za dan bivanja.
Malinska na otoku Krku:
Prihod v hišico je možen ob 14. uri, na dan odhoda
je potrebno hišico zapustiti do 10. ure.
Izola:
V dvosobnem apartmaju so v ceno vključeni: vstopnina na hotelsko plažo, parkiranje v hotelskem naselju,
menjava brisač in posteljnine ter končno čiščenje
stanovanja.
Apartma za 4 do 6 oseb, s kuhinjo, wc in kopalnico,
z dvema sobama in dnevno sobo, kompletno opremljen, s posteljnino in brisačami, končnim čiščenjem,
v bližini morja, s parkirnim prostorom in možnostjo
uporabe žara.
Vselitev je možna po 13. uri, na dan odhoda pa je
potrebno stanovanje zapustiti do 10. ure.
27
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
Na podlagi Pravilnika za oddajanje počitniških enot Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, sprejetega dne 16. 3. 2004, počitniška komisija objavlja:
RAZPIS
ZA ODDAJO POČITNIŠKIH ENOT
Najem apartmajev ali hišic je možen za 7 dni. V kolikor počitniška enota ni zasedena, jo je mogoče najeti
tudi za daljše časovno obdobje. Prav tako pa jo v primeru nezasedenosti lahko najamejo tudi nečlani in v
tem primeru je cena najema 30 % višja.
1. Oddajo se naslednje enote:
Kraj
ANKARAN
IZOLA
IČIĆI PRI OPATIJI
ZAMBRATIJA
MALINSKA – KRK
Št. enot
1 mobilna hišica
2 apartmaja
2 apartmaja
2 apartmaja
3 apartmaji
Termin
od 02. 06. do 01. 09.2012
od 02. 06. do 01. 09.2012
od 02. 06. do 01. 09.2012
od 02. 06. do 01. 09.2012
od 09. 06. do 08. 09.2012
Št. oseb
4
4+1
4
4+1
4 do 6
Menjava v vseh apartmajih in hišicah poteka ob sobotah.
2. Termini
PREDSEZONA
SEZONA
PO SEZONA
ANKARAN
02. 06. do 09. 06.
09. 06. do 16. 06.
16. 06. do 23. 06.
23. 06. do 30. 06.
30. 06. do 07. 07.
07. 07. do 14. 07.
14. 07. do 21. 07.
21. 07. do 28. 07.
28. 07. do 04. 08.
04. 08. do 11. 08.
11. 08. do 18. 08.
18. 08. do 25. 08.
25. 08. do 01. 09.
-
IZOLA
02. 06. do 09. 06.
09. 06. do 16. 06.
16. 06. do 23. 06.
23. 06. do 30. 06.
30. 06. do 07. 07.
07. 07. do 14. 07.
14. 07. do 21. 07.
21. 07. do 28. 07.
28. 07. do 04. 08.
04. 08. do 11. 08.
11. 08. do 18. 08.
18. 08. do 25. 08.
25. 08. do 01. 09.
-
IČIĆI
02. 06. do 09. 06.
09. 06. do 16. 06.
16. 06. do 23. 06.
23. 06. do 30. 06.
30. 06. do 07. 07.
07. 07. do 14. 07.
14. 07. do 21. 07.
21. 07. do 28. 07.
28. 07. do 04. 08.
04. 08. do 11. 08.
11. 08. do 18. 08.
18. 08. do 25. 08.
25. 08. do 01. 09.
-
ZAMBRATIJA
02. 06. do 09. 06.
09. 06. do 16. 06.
16. 06. do 23. 06.
23. 06. do 30. 06.
30. 06. do 07. 07.
07. 07. do 14. 07.
14. 07. do 21. 07.
21. 07. do 28. 07.
28. 07. do 04. 08.
04. 08. do 11. 08.
11. 08. do 18. 08.
18. 08. do 25. 08.
25. 08. do 01. 09.
-
MALINSKA
09. 06. do 16. 06.
16. 06. do 23. 06.
23. 06. do 30. 06.
30. 06. do 07. 07.
07. 07. do 14. 07.
14. 07. do 21. 07.
21. 07. do 28. 07.
28. 07. do 04. 08.
04. 08. do 11. 08.
11. 08. do 18. 08.
18. 08. do 25. 08.
25. 08. do 01. 09.
01. 09. do 08. 09.
3. CENA NAJEMA ZA ENO ENOTO:
4. PRIJAVA LETOVANJA
V sezoni 2012 znaša cena za najem počitniškega
apartmaja in hišice v pred- in posezoni 40 EUR na
dan, v sezoni pa 50 EUR na dan.
Prijava je možna s prijavnico, ki je objavljena v nadaljevanju in na naši spletni strani, dobite jo lahko tudi
pri sindikalnih zaupnikih oz. na sedežu republiškega
28
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
odbora Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana.
Prijava je možna po pošti ali osebno na sedežu Republiškega odbora.
Ne pozabite potrditi prijavnice pri vašem delodajalcu, da plačujete članarino ali priložiti ustrezno potrdilo o plačevanju članarine (fotokopija
položnice ali plačilne liste). V nasprotnem primeru komisija prijavnice ne bo obravnavala.
ROK ZA PRIJAVE JE 31. marec 2012.
Vsi zavrnjeni prosilci bodo dobili odgovore do 15.
aprila 2012, ugodno rešeni pa najkasneje do 20.
aprila 2012. V nujnih primerih pa lahko pokličete za
informacijo na sedež sindikata na tel. (01) 439 40 30,
ga. Intihar.
Če prosilec dobi odobreno letovanje, pa ne
želi letovati, prosimo, da nam to nemudoma
sporoči, da apartma lahko ponudimo drugemu
prosilcu.
7. NAČIN KORIŠČENJA
Gosti se ob prihodu z napotnico prijavo in prevzamejo ključe, ki jih ob odhodu vrnejo, kot sledi:
- Ankaran:
-
-
5. POGOJI PLAČILA
Prvi obrok plačate po položnici na naš transakcijski
račun pri SKB banki,
št. 03100-1000002782
V primeru odpovedi v času, krajšem od 30 dni pred
odhodom, se vplačani obrok ne vrne, razen v primeru višje sile (bolezen, smrt), kar uporabnik uveljavi s
pisno vlogo in priloženimi dokumenti.
sklic za Ankaran
sklic za Izolo
sklic za Ičiće
sklic za Malinsko
sklic za Zambratijo
00-7309,
00-7310,
00-7311,
00-7312,
00-7313,
ostala dva z administrativno prepovedjo na plačo.
Prvi obrok mora biti plačan v 30 dneh po prejemu obvestila o odobrenem terminu. Fotokopijo
potrdila o vplačilu pošljete skupaj z izpolnjeno in
potrjeno administrativno prepovedjo na sedež sindikata. Na podlagi teh dokumentov dobite napotnico
za letovanje.
V kolikor plačila in dokumentov ne prejmemo
v tem terminu, bomo to razumeli kot odpoved
letovanja in apartma brez predhodnega obvestila oddali drugemu interesentu.
Letovanje je možno plačati tudi po položnicah, vendar
morajo biti v tem primeru vse tri položnice poravnane
pred odhodom na letovanje.
6. ODPOVED
Odpoved koriščenja je možna do 30 dni pred odhodom. V tem primeru se vrne že vplačani obrok.
-
-
na recepciji kampa, Jadranska 25,
Ankaran;
Izola:
na glavni recepciji Hotela Halietum,
Morova 6 a, Izola;
Ičići:
v Turistični agenciji »Marea«, Poljanska
cesta 21, Ičići-Opatija;
Zambratija:ključ prevzamete na lokaciji stanovanja: Zambratija, Siparska 9, Savudrija,
s tem da uro pred prihodom obvezno
pokličete lastnico go. Marijo Belić na
MBT, +385 98 13 69 512 ali +385 98
207 801;
Malinska: v Putnički agenciji »Olivari«, Dubašljanska 111, Malinska.
Uporabnik oz. najemnik počitniškega apartmaja lahko s seboj pripelje le tiste osebe (ne glede
na starost), ki jih je prijavil na prijavnici za
koriščenje počitniških kapacitet. V nasprotnem
primeru bo najemodajalec počitnikovanje neprijavljene osebe odklonil.
Psov in mačk ni dovoljeno voditi v počitniška
stanovanja.
Uporabnik je dolžan skrbeti za red in čistočo in se
obnašati kot dober gospodar.
V primeru nastale škode je uporabnik dolžan takoj
nadomestiti poškodovani inventar in o tem obvestiti
pooblaščeno osebo – najemodajalca.
Ob vsakem odhodu iz apartmaja mora uporabnik poskrbeti za požarno varnost (izključitev
grelnih plošč, plina), zapreti okna in zakleniti
enoto, odnesti smeti in pomiti posodo.
29
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI
SINDIKAT DELAVCEV
V ZDRAVSTVENI NEGI
S L O V E N I J E
Metelkova 15
1000 LJUBLJANA
tel.:01/ 439 40 30
PRIJAVNICA
ZA KORIŠČENJE POČITNIŠKIH KAPACITET
Član:
IME IN PRIIMEK
DATUM ROJSTVA
NASLOV
KRAJ IN POŠTNA ŠTEVILKA
ZAPOSLEN(A) – ZAVOD, NASLOV
POTRJUJEM PLAČ. ČLAN.
TELEFON, NA KATEREM STE DOSEGLJIVI
SE PRIJAVLJAM ZA KORIŠČENJE POČITNIŠKE ENOTE (ustrezno obkroži):
1. ANKARANU
mobilna hišica
2. IZOLA - SIMONOV ZALIV
apartma
3. MALINSKA - OTOK KRK
apartma
4. IČIČI - OPATIJA
apartma
5. ZAMBRATIJA - SAVUDRIJA
apartma
TERMIN LETOVANJA:
OD
DO
NADOMESTNI TERMIN:
OD
DO
Z MENOJ LETUJEJO:
IME IN PRIIMEK
DATUM ROJSTVA
SORODSTVO
IME IN PRIIMEK
DATUM ROJSTVA
SORODSTVO
IME IN PRIIMEK
DATUM ROJSTVA
SORODSTVO
IME IN PRIIMEK
DATUM ROJSTVA
SORODSTVO
IZJAVA
Podpisani
izjavljam, da sem seznanjen/a s Pravili o oddajanju počitniških enot sindikata,
ter da bom koristil počitniško enoto v skladu z njihovimi določili. Redno plačujem članarino (potrdi delodajalec oz. prilagam dokazilo o plačevanju članarine), sicer se prijavnica ne upošteva.
30
Podpis:
✁
Datum:
obvestila
PREBERITE, UPOŠTEVAJTE IN POKLEPETAJTE
Prispevke za glasilo »Človek in pol« pošiljajte na naslov
uredništva: Metelkova 15, Ljubljana ali na elektronski
naslov [email protected].
Ob spremembi zaposlitve ste vsi člani dolžni nemudoma sporočiti na sedež Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije, Metelkova 15, Ljubljana, (telefon
01/439 40 30) ime in naslov novega delo­dajalca in
urediti plačevanje članarine.
S tem boste nemoteno koristili svoje sindikalne pravice in ugodnosti, saj sicer delodajalec, brez posebnega
obvestila sindikata ni dolžan odvajati sindikalne članarine. Brezplačne pravne nasvete in zastopanje na
sodišču, koriščenje počitniških kapacitet in drugih
ugodnosti, ki jih nudi sindikat lahko koristijo le člani
sindikata, ki redno plačujejo članarino.
Ob prenehanju članstva vas prosimo, da vrnete člansko izkaznico.
V času prodniškega dopusta članstvo ne preneha in ste dolžni sporočiti svojo obveznost
za plačilo sindikalne članarine pristojnemu
Centru za so­cialno delo, ki vam izplačuje nadomestilo plače.
Medicinske sestre, ki se upokojite lahko ostanejo
čla­nice našega sindikata, le način plačevanja člana­
rine morate urediti na že prej navedeni telefonski
številki.
UGODNI KREDITI V DELAVSKI HRANILNICI
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije in
Delavska hranilnica d. d. Ljubljana sta dogovorila
najugodnejše kredite za članice in člane našega
sindikata.
Pogoji:
kreditna sposobnost: po aktih hranilnice,
višina kredita: po kreditni sposobnosti kredito­
jemalca,
rok vračila: od 3 do 24 mesecev,
nominalna obrestna mera: 3,50%,
strošek priprave kredita: 1%,
strošek vodenja: 1,50 %
Kredit bodo lahko koristili le naši člani in članice, ki
se bodo v banki izkazovali z našo člansko izkaz­nico
in fotokopijami zadnjih treh plačilnih list, iz katerih je
razvidno plačevanje članarine za Sindikat delavcev v
zdravstveni negi Slovenije.
Podrobnejše informacije boste prejeli v poslovnih
enotah hranilnice: v Kopru, Gortanov trg 1, tel.: 05
626 27 16; v Kranju, Gregorčičeva 8, tel.: 04 236 20
48; v Ljubljani, Miklošičeva 5, tel.: 01 300 02 41 (211,
217) in Dalmatinova 4, tel.: 01 430 56 98; v Mariboru,
Partizanska 3-5, tel.: 02 234 30 30 in Gosposka ul. 24,
tel.: 02 234 30 50; v Novem mestu, Glavni trg 22, tel.:
07 337 67 65; v Novi Gorici, Kidričeva 9, tel.: 05 333
36 80; na Ptuju, Čučkova ulica 1, tel.: 02 787 70 06; v
Slovenski Bistrici, Trg svobode 22, tel:. 02 818 51 62;
v Trbovljah, Trg revolucije 6a, tel.: 03 563 21 04 in v
Velenju, Šaleška 20, tel.: 03 897 30 07, 897 30 08.
Pričakujejo vas vsak delovni dan od 8.30 do 17.00
ure.
Kredit lahko koristite do višine razpoložljivih
sredstev.
31
OBVESTILA
XVIII. REDNA SKUPŠČINA
XVIII. redna letna skupščina SDZNS bo v torek,
24. 4. 2012, ob 9.30 uri v prostorih Hotela Union
v Ljubljani. Na skupščini bomo gostili italijansko
in špansko delegacijo medicinski sester, s katerima bomo podpisali Sporazum o medsebojnem
sodelovanju.
PIKNIK
Drage članice in člani!
Vabimo vas na 5. tradicionalni piknik, ki bo v
soboto, 23. 6. 2012, v Simonovem zalivu v Izoli. Na piknik so vabljeni tudi vaši najožji družinski
člani (mož, žena, otroci). Sindikalni zaupniki bodo
zadolženi za organizacijo prevoza, za preverjanje
članstva, sorodstva in bodo število udeležencev
javili na sedež SDZNS. Poskrbljeno bo za hrano,
pijačo, razvedrilo, glasbo in različne animacije.
Bolj podrobna navodila bodo sindikalni zaupaniki prejeli predvidoma v maju 2012.
Prijazno vabljeni!
Vodstvo SDZNS
ČESTITKA
»Je mnogo stvari, ki si jih želiš in je mnogo stvari,
ki si jih zapomniš.
dikalne enote JANJA PUNGARTNIK in si pridobila
naziv magistrica zdravstvene nege.
So skromne besede, ki pomenijo veliko in so prijateljstva, ki obstajajo za vedno.«
Ob tej priložnosti ji iskreno čestitamo člani Izvršnega odbora SE SDZNS Splošne bolnišnice
Slovenj Gradec.
Na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru je
aprila 2011 magistrirala v.d. predsednica naše sin-
32
OBVESTILA
POPUSTI
LOKACIJA
HOTELSKE IN ZDRAVSTVENE STORITVE
ZDRAVILIŠČE LAŠKO,
WELLNESS Park Laško
- 20 % popusta pri koriščenju bazena, savne in kombinacija teh
storitev ob izpolnitvi prijavnice o včlanitvi v Thermana Club
ob prvem prihodu v Thermano
- 10 % popusta za wellness in zdravstvene storitve s prijavnico
o včlanitvi v Thermano club
ROGLA, TERME ZREČE
- 10 % popusta na redne cene hotelskih storitev na Rogli in
v Termah Zreče in tudi na celodnevne vstopnice za bazen
in savno
POHORJE ROGLA,
APARTMAJI NUNE, Alpe Jadran
(telefon: 03/548 60 67 ali 051 655 311)
- 15 % popusta za najem apartmaja
TERME PTUJ
- 10 % popusta na redne cene za celodnevno ali popoldansko
vstopnico za odrasle in otroke v Termalnem parku
(od ponedeljka do petka)
- 10 % popusta na 4-urno vstopnico za odrasle in otroke
v Grand hotelu Primus
TERME ROGAŠKA SLATINA
- 10 % popusta na bivanje po aktualnih paketih
- dnevna karta odrasli: 7,00 €
- 3-urna karta odrasli: 6,00 €
- karta s savno: 9,5 €
DOBRNA
- 5 % popusta na vse programe nastanitve po rednem
hotelskem ceniku
- 15 % popusta na cene kopanja (brez kombinacij s kosilom
ali večerjo) in redne cene Dežele savn od torka do četrtka
od 12:00 do 15:00 ure in v nedeljo od 13:00 ure dalje
- 15 % popusta na redne cene kopeli v Zdraviliškem domu
od ponedeljka do četrtka od 12:00 do 15:00 ure in v nedeljo
od 13:00 ure dalje
- 10 % popusta na redne cene storitev Medicinskega centra
in 5 % na redne cene programov MC, razen specialističnih
pregledov in zdravstvene nege
- 5 % popusta na redne cene programov in storitev Hiše na
travniku
33
OBVESTILA
LOKACIJA
HOTELSKE IN ZDRAVSTVENE STORITVE
REKREACIJSKI CENTER MRC
FONTANA MARIBOR
- 10 % popusta na ceno vstopnice za odrasle (do 4 ure)
- 10 % popusta na cene mesečnih vstopnic za fitnes
in skupinsko vadbo
- 10 % popusta na redne cene masaž
MARIBORSKO POHORJE,
APARTMAJI BONA****,
Bolfenk na Pohorju, Bona turizem,
Tržaška 37 a, Maribor
(tel.: 051 344 350, 02/620 93 129);
popust velja za največ 5 oseb,
možno plačilo na obroke
- 15 % popusta na cene po ceniku poletje 2012
TERME MARIBOR, HOTELA
HABAKUK IN BELLEVUE
- 15 % popusta na nočitve (paketne cene) v obeh hotelih
- 10 % popusta na cene po ceniku zima 2011/2012
- 10 % popusta za wellness storitve v hotelu Habakuk
- 10,40 € za 4-urno bazensko vstopnico v hotelu Habakuk
(med tednom)
WELLNESS ASPARA, ŠENTJUR
- 20 % popusta na vse storitve
- 35 % dodatni popust na Aspara doživetje – zasebni VIP salon
- 35 % dodatni popust za masažo s kamni
ATLANTIS BTC d. d., Ljubljana
- 20 % popusta ob nakupu posameznih vstopnic v vseh
3 tematskih sklopih: Svetu doživetij z otroškim delom,
Termalnem templju in Deželi savn
ČEVLJI ALEGRIA
– www.cevlji-alegria.com
- 20 % popusta na ortopedske čevlje Alegria
Več informacij o popustih najdete na spletni strani sindikata: www.sdzns.si
Vse zgoraj navedene popuste lahko koristite samo ob predložitvi članske izkaznice Sindikata delavcev v
zdravstveni negi Slovenije.
34
STATUT
SINDIKATA DELAVCEV
V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
Ljubljana, 19. april 2011
1
STATUT
SINDIKATA DELAVCEV V
ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
Podlage za delovanje Sindikata so: Ustava Republike Slovenije,
ratificirane mednarodne pogodbe, zakoni in kolektivne pogodbe,
ter ta statut.
5. člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih nalog, Sindikat
zaposluje delavce, ki so lahko v rednem delovnem razmerju ali
opravljajo delo po pogodbah.
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
6. člen
Sindikat delavcev v zdravstveni negi (v nadaljnjem besedilu: Sindikat) je prostovoljna interesna organizacija delavcev na področju
zdravstvene in babiške nege ter oskrbe (v nadaljnjem besedilu:
zdravstvena nega). Izraz delavec in delodajalec, zapisana v moški
spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in
za moške. Delavci, ki se združujemo v ta Sindikat, smo profesorice
zdravstvene vzgoje, medicinske sestre, babice, tehniki zdravstvene
nege ter bolničarji-negovalci. Včlanijo se lahko tudi nezaposleni
in upokojeni delavci iz prejšnjega odstavka.
Sindikat se lahko povezuje z drugimi sindikati v višje organizacijske
oblike za zadeve, ki so skupnega pomena.
Delavci na področju zdravstvene nege, zaposleni v zdravstvenih,
vzgojno varstvenih, vzgojno izobraževalnih in socialnih zavodih
ter pri drugih delodajalcih javnega sektorja in pri zasebnih
delodajalcih, se združujemo v Sindikat z namenom, da bomo
izražali in uveljavljali svoje interese, izhajajoče iz delovnega
razmerja. Tako bomo varovali pravice članov Sindikata in hkrati
pravice vseh zaposlenih na področju zdravstvene nege v Republiki Sloveniji.
2. člen
Ime Sindikata je:
SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE
s sedežem v Ljubljani, Metelkova 15.
Sindikat ima svojo štampiljko z napisom po obodu: SINDIKAT DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI SLOVENIJE in znakom:
modro pobarvan krog, s temnejšim zunanjim robom, v krogu sta
roki in na njuni dlani silhueta ženskega in moškega obraza na
temni podlagi.
3. člen
Sindikat je pravna oseba. Za svoje obveznosti jamči z vsem svojim
premoženjem.
4. člen
Delovanje Sindikata temelji na načelu enovitosti, samostojnosti,
demokratičnosti in javnosti delovanja.
Sindikat deluje na področju Republike Slovenije.
2
7. člen
O svojem delu Sindikat obvešča svoje člane in javnost:
- s tem, da so seje organov Sindikata javne, če organ Sindikata
ne sklene drugače,
- z izdajanjem svojega glasila in z obveščanjem o delovanju
Sindikata preko sredstev javnega obveščanja,
- preko spletne strani,
- s pošiljanjem vabil, gradiv in zapisnikov,
- s pošiljanjem obvestil, okrožnic ter sprejetih sklepov o rezultatih
pogovorov s predstavniki delodajalcev.
II. NALOGE SINDIKATA
8. člen
Naloge, ki izhajajo iz namena in dela Sindikata, so:
- zastopati interese članov Sindikata,
- uresničevati cilje programa Sindikata,
- ohranjati delovna mesta delavcev v zdravstveni negi,
- sodelovati pri oblikovanju in spreminjanju obstoječih kolektivnih
pogodb,
- nadzorovati izvajanje določil veljavnih kolektivnih pogodb in
zakonskih določb s področja delovnih razmerij,
- prizadevati si za ureditev in izboljšanje družbenoekonomskega
statusa zaposlenih v zdravstveni negi,
- humanizacija delovnih pogojev, v katerih delajo delavci v
zdravstveni negi,
- doseči višjo stopnjo osebnostnega dostojanstva in profesionalne kvalitete članov Sindikata,
- razvijati vzajemnost in solidarnost članov Sindikata,
- nudenje pravne in drugih oblik pomoči članom Sindikata,
- zagotavljati članom, da bodo lahko varovali svoje pravice, ki
jih bo Sindikat zagotavljal z vsemi oblikami sindikalnega boja,
vključno s stavko,
- organizirati in voditi stavko
- z večinskim mnenjem vplivati na oblikovanje zakonodaje, ki
zadeva zaposlene v zdravstveni negi.
9. člen
Stavka je legitimno sredstvo (77. člen Ustave R Slovenije) za uveljavljanje sindikalnih zahtev in varstvo pravic delavcev.
Stavka kot oblika delovanja Sindikata je skrajno sredstvo za dosego zastavljenih ciljev članov Sindikata.
Stavko lahko organizira sindikalna enota za zavod in Republiški
odbor Sindikata za območje celotne države.
Stavka se organizira in vodi po stavkovnih pravilih, ki jih sprejme
Skupščina Sindikata v skladu z zakonom o stavki.
III. ČLANSTVO
10. člen
Članstvo v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi je prostovoljno.
Član Sindikata postane vsak delavec iz 1. člena tega statuta, ko
izpolni pristopnico ter prične plačevati članarino.
Član ima člansko izkaznico.
11. člen
Članstvo v Sindikatu preneha:
z izstopom,
z izključitvijo,
s smrtjo.
Član izstopi, ko poda pisno izjavo, da ne želi več biti član Sindikata
in vrne člansko izkaznico. Članstvo preneha z iztekom meseca,
ko izstopna izjava prispe na sedež Sindikata.
Član je lahko izključen, če grobo krši določbe tega statuta ali
drugih aktov Sindikata, oziroma deluje v nasprotju z interesi in
sklepi Sindikata, če deluje v nasprotju s kodeksom etike zaposlenih v zdravstveni negi ali če dva meseca zaporedoma ne plača
članarine.
O izključitvi odloča izvršni odbor sindikalne enote ali statutarna
komisija.
Član ima zoper izključitev pravico ugovora. O ugovoru odloča
Republiški odbor Sindikata. Odločitev Republiškega odbora je
dokončna.
Član, ki je bil izključen, se ne more ponovno včlaniti v Sindikat.
12. člen
Pravice in dolžnosti člana so, da:
- se ravna po statutu, drugih aktih in sklepih Sindikata,
- s svojim delom prispeva k uresničevanju ciljev in namena tega
Sindikata,
- predlaga in sprejme program dela Sindikata,
- sodeluje v organih Sindikata neposredno ali po svojih predstavnikih,
- sodeluje pri vseh oblikah dela, ki jih organizira Sindikat,
- voli in imenuje ter je voljen ali imenovan v organe Sindikata,
- spremlja delo organov Sindikata in predlaga dopolnitve,
- prosi organe Sindikata za pomoč pri reševanju vprašanj, ki se
nanašajo na delovni in socialni položaj člana,
- si prizadeva za dobre medsebojne odnose, solidarnost, vzajemnost med člani Sindikata
- plačuje članarino,
- je deležen pravne pomoči,
- uživa pravno varstvo in sindikalno pomoč.
Pravice iz enajste in dvanajste alineje prejšnjega odstavka član
pridobi po plačilu šestih mesečnih članarin. Določilo velja tudi v
primeru ponovne včlanitve v Sindikat.
IV. ORGANIZIRANOST SINDIKATA
13. člen
Sindikat je organiziran kot enotna organizacija na območju Republike Slovenije.
14. člen
Sindikat deluje v naslednjih organizacijskih oblikah:
- sindikalne enote,
- regijski odbori,
- odbori dejavnosti,
- Republiški odbor.
V. SINDIKALNE ENOTE
15. člen
Sindikalna enota je oblika organiziranosti članov Sindikata pri
delodajalcu. Sindikalna enota se ustanovi na ustanovnem zboru
članov, kjer člani izvolijo predsednika sindikalne enote s statusom sindikalnega zaupnika in imenuje njegovega namestnika
ter izvršni odbor. Ustanovni zbor sprejme tudi pravila delovanja
sindikalne enote.
Mandat izvoljenih in imenovanih članov traja štiri leta, pri čemer
so funkcionarji lahko ponovno izvoljeni.
3
Ne glede na določilo prvega stavka tega člena, se člani Sindikata, zaposleni pri zasebnikih, lahko organizirajo v sindikalno enoto
za področje celotne Republike Slovenije, s sedežem v Ljubljani,
Metelkova 15. Za sindikalno enoto, ustanovljeno skladno s tem
odstavkom, se smiselno uporabljajo vsa določila statuta in drugih
aktov Sindikata, ki veljajo za sindikalne enote.
16. člen
V sindikalni enoti člani:
- spremljajo in nadzirajo izvajanje določil Zakona o delovnih
razmerjih, kolektivnih pogodb ter drugih splošnih aktov,
- obravnavajo predloge aktov delodajalca, dajejo mnenja,
pobude in predloge,
- obravnavajo pritožbe delavcev v zvezi s pravicami iz delovnega
razmerja,
- predlagajo ukrepe za humanizacijo dela,
- sprejemajo odločitve o vsebini in obliki protesta, vključno s
stavko pri delodajalcu,
- predlagajo kandidate za volitve v organe upravljanja in druge
organe delodajalca,
- obravnavajo poročila o delu organov sindikalne enote in sprejemajo programe dela,
- delegirajo, volijo in imenujejo predstavnike v organe Sindikata,
- organizirajo dejavnosti, ki so v interesu članstva,
- sprejemajo odločitev o dodelitvi solidarnostne pomoči iz sredstev sindikalne enote,
- opravljajo druge naloge, pomembne za delavce zavoda ali
gospodarske družbe.
17. člen
Organi sindikalne enote so:
- Skupščina sindikalne enote,
- predsednik sindikalne enote,
- izvršni odbor sindikalne enote.
zahtevka predsednik ne skliče izredne skupščine sindikalne enote, jo lahko skliče republiški odbor Sindikata. Izredna Skupščina
razpravlja samo o zadevi, ki je predmet sklica.
19. člen
Predsednik sindikalne enote - sindikalni zaupnik vodi in predstavlja
sindikalno enoto ter izvršuje sklepe organov Sindikata. Predsednik
sindikalne enote zastopa, predstavlja in ščiti interese članov v
sindikalni enoti, obvešča članstvo in se izobražuje. Predsednik
sindikalne enote je o delovanju sindikalne enote dolžan sprotno
obveščati člana Republiškega odbora iz svoje regije. Predsednik
sindikalne enote je dolžan vsako leto najkasneje do 31.marca
posredovati Sindikatu letno poročilo o delovanju sindikalne enote
in fotokopijo letnega poročila pravne osebe zasebnega prava, s
priloženim dokazilom, da je bilo poročilo posredovano pristojnim
državnim institucijam.
V odsotnosti predsednika te naloge polnomočno opravlja njegov
namestnik.
20. člen
Izvršni odbor sindikalne enote je stalno delovno telo, ki izvaja
program in sklepe sindikalne enote. Sestavljen je tako, da zajame
celotno obliko organiziranosti.
Sprejema stališča in navodila za pogajanje s poslovodstvom ter
opravlja druge naloge v skladu s kolektivno pogodbo in drugimi
akti. V času stavke opravlja izvršni odbor naloge stavkovnega
odbora. Izvršni odbor sprejema letni program dela, finančni načrt
in zaključni račun.
21. člen
Sindikalna enota je lahko pravna oseba. Status pravne osebe si
pridobi na podlagi tega statuta, sklepa o ustanovitvi sindikalne
enote, sprejetih pravil o delovanju sindikalne enote in izvolitvi
predsednika ter soglasja k registraciji pravne osebe sindikalne
enote, ki jo poda Republiški odbor.
18. člen
Najvišji organ sindikalne enote je Skupščina sindikalne enote, ki
se sestane vsaka štiri leta, po potrebi pa tudi prej.
Na Skupščini sindikalne enote člani sprejmejo smernice za delovanje sindikalne enote, ocenijo delovanje za preteklo obdobje
ter izvolijo organe sindikalne enote.
Skupščino sindikalne enote skliče predsednik sindikalne enote,
v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik. Predsednik je dolžan
sklicati izredno Skupščino na zahtevo tretjine članstva, izvršnega
odbora sindikalne enote ali Republiškega odbora v 30 dneh po
prejemu pisnega zahtevka. Če v roku 30 dni po prejemu pisnega
4
VI. REGIJSKI ODBORI
22. člen
Regijski odbor je oblika organiziranosti predsednikov sindikalnih
enot v regiji.
23. člen
Regijski odbori so:
1. Regijski odbor Celje,
2. Regijski odbor Koper,
3. Regijski odbor Kranj,
4. Regijski odbor Krško,
5. Regijski odbor Ljubljana,
6. Regijski odbor Maribor,
7. Regijski odbor Murska Sobota,
8. Regijski odbor Nova Gorica,
9. Regijski odbor Novo mesto,
10. Regijski odbor Ravne.
24. člen
Regijski odbor sestavljajo predsedniki sindikalnih enot določene regije. Regijski odbori delujejo v skladu s pravili in akti
Sindikata.
Odločitve sprejemajo z večino elektorskih glasov. Vsak član odbora ima en elektorski glas. Poleg tega pripada članu odbora en
dodaten elektorski glas na vsakih 250 članov sindikalne enote, ki
jo zastopa v regijskem odboru. Pri tem se upošteva število članov
na dan 1.1. tekočega leta.
25. člen
V regijskem odboru predsedniki sindikalnih enot povezujejo svoje
delo na območju regije. Spremljajo izvajanje aktivnosti, navedenih
v 8. členu tega statuta za območje celotne regije.
26. člen
Regijski odbor se sestane po potrebi, vendar najmanj dvakrat
letno.
Regijski odbor sklicuje in vodi član Republiškega odbora iz regije. Sejo je dolžan sklicati na zahtevo tretjine sindikalnih enot ali
Republiškega odbora Sindikata v 30 dneh po prejemu pisnega
zahtevka. Če seje ne skliče v 30 dneh po prejemu pisnega zahtevka, jo lahko skliče Republiški odbor.
VII. ODBORI DEJAVNOSTI
27. člen
Odbori dejavnosti so oblika organiziranosti Sindikata v dejavnosti:
- za področje bolnišnic,
- za področje zdravstvenih domov
- za področje socialnih in posebnih zavodov ter
- za področje zaposlenih pri zasebnikih.
Odbore dejavnosti sestavljajo predsedniki sindikalnih enot iz dejavnosti navedenih v predhodnem odstavku tega člena. Odbori
dejavnosti delujejo v skladu s pravili in akti Sindikata.
Odločitve sprejemajo z večino glasov prisotnih članov po načelu
en član odbora dejavnosti en glas.
Spremljajo izvajanje aktivnosti, navedenih v 8. členu tega statuta
za dejavnost.
28. člen
Odbor dejavnosti se sestane po potrebi, vendar najmanj dvakrat
letno.
Odbor dejavnosti sklicuje in vodi član Republiškega odbora za
področje dejavnosti. Sejo je dolžan sklicati na zahtevo tretjine
sindikalnih enot v dejavnosti ali Republiškega odbora v 30 dneh
po prejemu pisnega zahtevka. Če seje ne skliče v 30 dneh po
prejemu pisnega zahtevka, jo lahko skliče Republiški odbor.
VIII. ORGANI SINDIKATA
29. člen
Organi Sindikata so:
- Skupščina,
- predsednik
- podpredsednik,
- generalni sekretar,
- Republiški odbor,
- nadzorni odbor,
- statutarna komisija.
SKUPŠČINA
30. člen
Najvišji organ Sindikata je Skupščina, ki se sestane vsako leto, po
potrebi tudi večkrat.
Skupščino sestavljajo predsedniki registriranih sindikalnih enot,
predsednik, podpredsednik in generalni sekretar in člani Republiškega odbora.
Poleg oseb iz drugega odstavka sestavljajo Skupščino tudi delegati sindikalnih enot. Sindikalnim enotam pripada po en delegat
na vsakih dopolnjenih 250 članov.
31. člen
Skupščino skliče predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov
namestnik. Predsednik je dolžan sklicati izredno Skupščino na
zahtevo Republiškega odbora, na zahtevo nadzornega odbora
ali na zahtevo tretjine članov Skupščine v 30 dneh po prejemu
pisnega zahtevka. Izredna Skupščina razpravlja samo o zadevi,
ki je predmet sklica.
5
32. člen
Skupščina deluje po posebnem poslovniku, ki ga sprejmejo člani
Skupščine.
Podpredsednik je izvoljen za dobo štirih let z možnostjo ponovnih
izvolitev. Ima status sindikalnega zaupnika.
36. člen
Skupščina veljavno sklepa, če je na seji prisotna več kot polovica
članov Skupščine. V kolikor ob sklicani uri Skupščina ni sklepčna,
se seja Skupščine preloži za 30 minut.
Predsednika in podpredsednika izvolijo člani volilne Skupščine z
2/3 večino članov Skupščine.
Ob ponovnem sklicu, Skupščina veljavno sklepa ne glede na
število prisotnih članov Skupščine.
Kandidacijski postopek izvolitve predsednika in podpredsednika vodi volilna komisija, ki jo za vsake volitve posebej imenuje
Republiški odbor.
Sklepi Skupščine so veljavno sprejeti, če jih sprejme več kot polovica prisotnih članov Skupščine in za posamezni primer ni drugače
določeno. (če ni za posamezen primer določeno drugače.)
33. člen
Naloge Skupščine so, da:
- sprejema statut, njegove dopolnitve in spremembe,
- sprejema program dela Sindikata, finančni načrt in zaključni
račun,
- odloča o skupnih aktivnostih Sindikata za realizacijo ciljev in
nalog Sindikata,
- odloča o združevanju in sodelovanju z drugimi sindikati,
- obravnava pobude članstva,
- voli in razrešuje predsednika in podpredsednika Sindikata,
- voli nadzorni odbor,
- sprejme ugotovitev o konstituiranju in sestavi Republiškega
odbora,
- se izreka o splošni stavki v dejavnosti zdravstvene nege v vsej
državi,
- opravlja druge naloge, ki so pomembne za Sindikat.
PREDSEDNIK
34. člen
Predsednik predstavlja in zastopa Sindikat, skrbi za izvajanje
programa Sindikata, izvajanje sprejetih sklepov, stališč, usmeritev,
predlogov in zahtev Skupščine in Republiškega odbora ter skrbi
za predstavitev delovanja Sindikata v javnosti.
S posebnim pooblastilom lahko prenese zastopanje Sindikata
na drugo osebo.
Predsednik je izvoljen za dobo štirih let z možnostjo ponovnih
izvolitev. Ima status sindikalnega zaupnika.
GENERALNI SEKRETAR
37. člen
Generalni sekretar izvaja in vodi aktivnosti za delovanje organov
Sindikata, skrbi za izvrševanje sprejetih sklepov, skrbi za predstavitev
delovanja Sindikata v javnosti, usklajuje in vodi sodelovanje z drugimi sindikati ter opravlja druga dela po nalogu organov Sindikata.
Je odredbodajalec za finančno materialna sredstva Sindikata v
višini, ki jo določi Republiški odbor. Neposredno vodi strokovno in
administrativno službo s pooblastili poslovodnega organa.
Delo opravlja profesionalno.
REPUBLIŠKI ODBOR
38. člen
Republiški odbor je stalno delovno telo Sindikata, ki izvaja program
in sklepe Skupščine Sindikata ter druge naloge opredeljene v 39.
členu tega statuta.
Republiški odbor šteje 17 članov. 14 članov izvolijo regijski odbori
iz 23. člena in odbori dejavnosti iz 27.člena tega statuta, in sicer
po enega iz vsake regije in enega s področja vsake dejavnosti.
Vsak regijski odbor in odbor dejavnosti izvoli po enega člana
Republiškega odbora. Predsednik, podpredsednik in generalni
sekretar so člani Republiškega odbora po funkciji.
Seznam izvoljenih članov Republiškega odbora Skupščini predloži
volilna komisija.
Člani Republiškega odbora so izvoljeni za dobo štirih let, z možnostjo ponovne izvolitve. Člani Republiškega odbora imajo status
sindikalnega zaupnika.
Seje Republiškega odbora sklicuje in vodi predsednik Sindikata.
Republiški odbor sprejme poslovnik o svojem delovanju.
PODPREDSEDNIK
35. člen
39. člen
Podpredsednik nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti ter
izvršuje druge naloge, ki mu jih naložita Skupščina in Republiški
odbor.
Naloge in pristojnosti Republiškega odbora so, da:
- pripravlja predlog programa dela Sindikata ter predlog finančnega načrta,
6
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
-
pripravlja predlog zaključnega računa
skrbi za izvajanje finančnega načrta,
sprejema akte Sindikata razen statuta,
imenuje statutarno komisijo,
na predlog predsednika Sindikata imenuje in razrešuje generalnega sekretarja,
ustanavlja stalne ali začasne odbore in komisije, ter imenuje
člane le-teh,
odloča o strokovni in administrativni službi Sindikata,
določa razpisne pogoje za kandidate za posamezne organe
Sindikata
sprejema odločitev o opozorilni stavki,
opravi izbor izvajalcev in sklepa o sklenitvi in prekinitvi ter vsebini
avtorskih in delovršnih pogodb,
lahko nadzornemu odboru predlaga pregled finančno-materialnega poslovanja sindikalne enote,
opravlja druge naloge, določene s tem statutom, in druge
naloge, ki so pomembne za Sindikat.
SPREJEMANJE ODLOČITEV
42. člen
Organ Sindikata veljavno sklepa, če je prisotna večina članov.
Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina prisotnih članov
organa. Z 2/3 večino prisotnih članov organa pa se sprejemajo
odločitve o: statutu, programu dela in sporazumih o sodelovanju
z drugimi sindikati, o izvolitvi predsednika in podpredsednika
Sindikata, o splošni stavki v dejavnosti zdravstvene nege v državi, o združitvi z drugimi sindikati ter o prenehanju delovanja
Sindikata.
Pri delu se upošteva načelo javnosti, odločitve se sprejemajo z
usklajevanjem.
IX. VOLITVE IN IMENOVANJA TER RAZREŠITVE
43. člen
Funkcionar ali član organa je izvoljen ali imenovan kot posameznik. Razreši ga organ, ki ga je izvolil ali imenoval.
NADZORNI ODBOR
40. člen
Nadzorni odbor spremlja in nadzira izvajanje finančno-materialnega poslovanja Sindikata in njegovih organov, na predlog
republiškega odbora je dolžan opraviti tudi pregled finančnomaterialnega poslovanja sindikalnih enot. Nadzorni odbor šteje
tri člane.
Člani nadzornega odbora so izvoljeni za dobo štirih let z možnostjo
največ ene ponovne izvolitve.
Člani nadzornega odbora ne smejo biti istočasno člani Republiškega odbora, funkcionarji drugega sindikata, strokovnega
oz. poklicnega združenja ali drugih stanovskih organizacij.
Nadzorni odbor je dolžan enkrat letno podati poročilo Skupščini.
Nadzorni odbor deluje po pravilniku, ki ga sprejme Skupščina.
STATUTARNA KOMISIJA
41. člen
Statutarna komisija je stalno delovno telo, ki pripravlja določila in
dopolnitve statuta in drugih aktov Sindikata ter predlaga Skupščini
spremembe statuta. Med dvema Skupščinama razlaga določila
statuta in drugih aktov. Statutarna komisija lahko odloča tudi o
izključitvi člana Sindikata (11.člen).
Statutarna komisija šteje tri člane, ki so imenovani za dobo štirih
let z možnostjo ponovnih imenovanj.
Mandat funkcionarjev in organa traja štiri leta z možnostjo ponovnih izvolitev ali imenovanj.
44. člen
Funkcionar ali član organa je lahko predčasno razrešen na lastno
zahtevo, če mu preneha članstvo v Sindikatu, če je funkcija ali
članstvo v organu nezdružljiva s funkcijo, zaradi neaktivnosti ali
zaradi delovanja, ki je v nasprotju z interesi ali sklepi organov in
aktov Sindikata.
45. člen
Predlog za razrešitev predsednika in podpredsednika Sindikata
lahko poda Republiški odbor, nadzorni odbor ali tretjina članov
Skupščine. Predlog z obrazložitvijo mora biti pisno podan Skupščini.
Predlog za razrešitev člana Republiškega odbora lahko poda
predsednik Sindikata, Republiški odbor, regijski odbor ali odbor
dejavnosti, katerega zastopnik je. Predlog z obrazložitvijo mora
biti pisno podan pristojnemu regijskemu odboru ali odboru
dejavnosti.
Predlog za razrešitev člana delovnih teles ali komisij lahko poda
organ sam, njegov predsednik ali predsednik Sindikata.
46. člen
Organ, ki mu je bil naslovljen predlog za razrešitev funkcionarja
ali člana mora predlog uvrstiti na prvo sejo organa. V primeru
7
podanega predloga za razrešitev predsednika ali podpredsednika Sindikata je Republiški odbor dolžan sklicati izredno sejo
Skupščine v dveh mesecih po prejemu predloga.
47. člen
V primeru predčasne razrešitve ali prenehanja funkcije člana
Republiškega odbora, pristojni regijski odbor oz. odbor dejavnosti
izvoli nadomestnega člana Republiškega odbora. Mandat nadomestnega člana traja od izvolitve do izteka mandatne dobe
Republiškega odbora. Volitve nadomestnega člana se opravijo
skladno s postopkom za izvolitev članov Republiškega odbora.
V primeru začasne odsotnosti člana Republiškega odbora, ki traja
najmanj 3 mesece, lahko član Republiškega odbora imenuje
namestnika, ki ga začasno nadomešča v Republiškem odboru.
48. člen
Volitve so tajne. Evidentiranje je javno, evidentiran je lahko samo
član, ki da soglasje. Volilne postopke vodi volilna komisija, ki jo
imenuje Republiški odbor po sprejetem poslovniku. Izvoljen je tisti
kandidat, ki je dobil večino glasov, razen pri volitvah predsednika
in podpredsednika, ki morata biti izvoljena z 2/3 večino glasov
članov Skupščine. Če nihče od kandidatov ne prejme zahtevane
2/3 večine, se predsednik ali podpredsednik izvolita z navadno
večino glasov članov skupščine.
X. FINANCIRANJE
49. člen
Sindikat se financira iz članarine članov in drugih dohodkov.
Članarina znaša 0,6% od bruto plače /prejemka.
Zavodi in drugi delodajalci v skladu z 6. členom Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi obračunajo in nakažejo
8
članarino in sicer 60% na račun Sindikata in 40 % na račun sindikalne enote, kjer so le te pravne osebe, sicer se celoten znesek
nakazuje na račun Sindikata.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
Sindikat preneha delovati s sklepom Skupščine Sindikata.
Skupščina Sindikata sprejeme tudi sklep o prenosu premoženja.
51. člen
Spremembe in dopolnitve tega statuta sprejema Skupščina Sindikata. Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme Skupščina.
Z dnem, ko začne veljati ta statut preneha veljati dosedanji
statut.
52. člen
Sindikat da statut v hrambo Ministrstvu za delo, družino in socialne
zadeve Republike Slovenije.
Ljubljana, 19. april 2011
PREDSEDNICA
SINDIKATA DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGI
SLOVENIJE:
Jelka MLAKAR, viš.med.ses.
ANEKS
H KOLEKTIVNI POGODBI ZA
ZAPOSLENE V ZDRAVSTVENI NEGI
Ljubljana, 29. 12. 2011
1
Uradni list RS, št.107/2011 z dne 29.12.2011
Aneks h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni
negi
Na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10,
59/10, 85/10, 94/10 – ZIU, 107/10 in 35/11)
skleneta pogodbeni stranki
Vlada Republike Slovenije, ki jo zastopajo v funkciji ministra
za javno upravo Borut Pahor, minister za zdravje Dorijan
Marušič, minister za finance dr. Franc Križanič, minister za
delo družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik, in Gordana
Živčec Kalan, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
ter
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki ga zastopa
Jelka Mlakar,
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki ga
zastopa Zvonko Vukadinovič,
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, ki ga
zastopa Darinka Auguštiner in
Sindikati v zdravstvu Slovenije – PERGAM, ki ga zastopa
Matija Cevc
ANEKS
h Kolektivni pogodbi za zaposlene
v zdravstveni negi
1. člen
Problematika srednjih medicinskih sester, ki na svojem delovnem mestu delno opravljajo aktivnosti in kompetence diplomiranih medicinskih sester, se rešuje na sledeč način:
a) Srednje medicinske sestre(1), ki najmanj zadnjih deset
let pred uveljavitvijo tega aneksa izvajajo tudi aktivnosti
in kompetence diplomirane medicinske sestre iz Priloge 2 tega aneksa, v skladu s Poklicnimi aktivnostmi in
kompetencami v zdravstveni in babiški negi, ki je Priloga
1 tega aneksa in so zaključile poklicno izobraževanje
po izobraževalnem programu za medicinske sestre
2
veljavnem do leta 1985, se lahko poleg delovnega mesta srednje medicinske sestre v določenem deležu do
polnega delovnega časa razporedijo tudi na delovno
mesto diplomirane medicinske sestre iz Priloge 2 tega
aneksa. Najvišji možni delež dela na delovnem mestu
diplomirane medicinske sestre je opredeljen v Prilogi
2 tega aneksa. Odgovornost za opredelitev deleža
delovnega časa na posameznem delovnem mestu
srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske
sestre nosijo vodstva posameznih zavodov, nadzor
nad določitvijo deležev izvaja Ministrstvo za zdravje v
sodelovanju z Zbornico zdravstvene in babiške nege
Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester,
babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
b) Srednje medicinske sestre, ki najmanj zadnjih deset let
pred uveljavitvijo tega aneksa izvajajo tudi aktivnosti
in kompetence diplomirane medicinske sestre iz Priloge 2 tega aneksa, v skladu s Poklicnimi aktivnostmi
in kompetencami v zdravstveni in babiški negi, ki je
Priloga 1 tega aneksa in so zaključile izobraževanje za
zdravstvene tehnike oziroma tehnike zdravstvene nege
po izobraževalnih programih, uveljavljenih po letu 1985,
se lahko poleg delovnega mesta srednje medicinske
sestre v določenem deležu do polnega delovnega
časa, razporedijo tudi na delovno mesto diplomirane
medicinske sestre iz Priloge 2 tega aneksa. Najvišji
možni delež dela na delovnem mestu diplomirane
medicinske sestre je opredeljen v Prilogi 2 tega aneksa.
Odgovornost za opredelitev deleža delovnega časa
na posameznem delovnem mestu srednje medicinske
sestre in diplomirane medicinske sestre nosijo vodstva
posameznih zavodov, nadzor nad določitvijo deležev
izvaja Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Zbornico
zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih
tehnikov Slovenije.
Po tej točki aneksa se lahko razporedijo srednje medicinske sestre, ki ob razporeditvi podpišejo pogodbo o
napotitvi na izobraževanje ob delu za pridobitev izobrazbe
diplomirane medicinske sestre. Izobrazbo diplomirane
medicinske sestre morajo pridobiti najkasneje v šestih
letih od razporeditve. V primeru, da v roku šestih let od
razporeditve srednje medicinske sestre ne pridobijo izobrazbe diplomirana medicinska sestra, se jih prerazporedi
na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje glede
na izobrazbo.
Srednje medicinske sestre, ki ne želijo skleniti pogodbe o
napotitvi na izobraževanje ob delu, se prerazporedi na
ustrezno delovno mesto glede na njihovo izobrazbo.
dr. Ivan Svetlik l.r.
minister za delo družino in socialne zadeve
c) V plačni podskupini E3 se delovno mesto pod zap. št.
5 »E035001 BABICA – OBPORODNA NEGA« preimenuje
tako, da se glasi: »E035001 SREDNJA MEDICINSKA SESTRA
– BABICA«, delovno mesto pod zap. št. 37 »E037006 DIPL.
BABICA V PORODNEM BLOKU IT III« pa se preimenuje
tako, da se glasi: »E037006 DIPL. BABICA V PORODNEM
BLOKU ali IT III«.
dr. Franc Križanič l.r.
minister za finance
2. člen
Razporeditve in z njimi povezana sklenitev novih pogodb o
zaposlitvi in pogodb o napotitvi na izobraževanje ob delu
iz prejšnjega člena se izvedejo najkasneje v dveh mesecih
od uveljavitve tega aneksa.
3. člen
Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in se uporablja do uveljavitve ustreznih zakonskih določil, ki bodo uredila to področje.
Št. 0100-43/2011-104
Ljubljana, dne 24. novembra 2011
Borut Pahor l.r.
v funkciji ministra za javno upravo
Dorijan Marušič l.r.
minister za zdravje
Gordana Živčec Kalan l.r.
predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
Jelka Mlakar l.r.
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije
Zvonko Vukadinovič l.r
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije
Darinka Auguštiner l.r.
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije
Matija Cevc l.r.
Sindikati v zdravstvu Slovenije – PERGAM
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je dne 20. 12.
2011 izdalo potrdilo št. 02047/4/2007-13 o tem, da je Aneks
h Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena
Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06)
pod zaporedno številko 25/3.
(1) Izraz srednja medicinska sestra opredeljuje vse nazive s
pridobljeno V. stopnja izobrazbe (medicinska sestra, srednja
medicinska sestra, zdravstveni tehnik, tehnik zdravstvene
nege)..
3
Priloga 2
Seznam delovnih mest, na katere je možno prerazporejanje zaposlenih v skladu s tem aneksom
Zap. št.
šifra DM
Naziv DM
% delež
39
E037008
DMS- DELO S CITOSTATIKI
20%
44
E037013
DMS - S SPECIALNIMI ZNANJI
20%
47
E037016
DMS V DIALIZI I
70%
48
E037017
DMS V DIALIZI II
50%
49
E037018
DMS V INTENZIVNI NEGI
50%
50
E037019
DMS V INTENZIVNI TERAPIJI I, II
70%
51
E037020
DMS V INTENZIVNI TERAPIJI III
80%
62
E037031
DMS - DELO V KONT. OBMOČJU IONIZIRAJOČEGA SEVANJA
50%
41
E037010
DMS - OPERACIJSKA MEDICINSKA SESTRA
80%
63
E037032
DMS V REŠEVALNEM VOZILU
70%
46
E037015
DMS V ANESTEZIJI
70%
60
E037029
DMS V URGENTNI DEJAVNOSTI
70%
53
E037022
DMS V PATRONAŽNI ZDRAVSTVENI NEGI
70%
Opredeljeni delež pri posameznem delovnem mestu pomeni najvišji možni delež, ki ga lahko opravlja srednja medicinska sestra na delovnem mestu diplomirane medicinske sestre.
4