Tehnika in tehnologija v OŠ - Avstrija Špela Jelinčič

Univerza v Ljubljani
Pedagoška fakulteta
Tehnika in tehnologija v OŠ - Avstrija
Špela Jelinčič
Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike s seminarjem I
Mentor: doc. dr. Janez Jamšek
Ljubljana, 2012
Povzetek
Seminarska naloga je namenjena osnovnošolskim učiteljem tehnike. V njej je predstavljen izobraževalni sistem
Avstrije. Trudijo se namreč, da bi se s tehniko spoznali že predšolski otroci in jo v nadaljnjem obveznem
izobraževanju samo še nadgrajevali. Predmeti v povezavi s tehniko so v osnovni šoli obvezni vsa leta, razen v
devetem razredu. V nalogi je opisan še predmetnik, tedensko število ur, več pozornosti pa bomo namenili opisu
tehniških predmetov oz. predmetom v povezavi s tehniko. Na koncu sledi še kritika in komentarji o avstrijskem
izobraževalnem sistemu.
Kazalo
1 Uvod........................................................................................................................................ 4 2 Navezava na učni načrt......................................................................................................... 4 3 Pregled obstoječega gradiva................................................................................................. 4 4 Izobraževalni sistem Avstrije .............................................................................................. 4 4.1 Tehniško izobraževanje v Avstriji ................................................................................... 5 6 Obvezni predmeti .................................................................................................................. 7 7 Izbirni predmeti..................................................................................................................... 7 8 Kritike in komentarji ............................................................................................................ 8 9 Sklep ....................................................................................................................................... 8 10 Literatura............................................................................................................................. 9 11 Priloge................................................................................................................................. 10 11.1 Učni list (a) ................................................................................................................ 10 11.2 Učni list (b) ................................................................................................................ 10 1 Uvod
Tehnika nas obdaja povsod v življenju, zato je tudi njen razvoj in napredek izredno hiter. Prav človek pa je tisti,
ki vse to ustvarja in pospešuje. Velik pomen za tehniko ima tudi šola, zato je poučevanje tehnike v šoli zelo
pomembno. V Avstriji se tega zavedajo, zato delno poučujejo že otroke v vrtcu oziroma jim predstavijo tehniške
dejavnosti. Kasneje v osnovni šoli pa imajo učenci tehniko od prvega do osmega razreda, z možnostjo izbire še
dodatnega izbirnega predmeta iz področja tehnike. Sicer tehniki dajejo pozornost, vendar se trudijo, da bi postala
v prihodnje enakovredna tudi ostalim predmetom. Naloga staršev in šole je torej, da otrokom čim bolj približajo
tehniko in tehnologijo, saj jih bo ta spremljala skozi celotno življenje. Seminarska naloga podaja sistem
tehniškega izobraževanja avstrijskih otrok starosti 6 do 14 let.
2 Navezava na učni načrt
Predmet tehnika in tehnologija v slovenskih šolah učencem prinaša načine, sredstva in organizacijske oblike
spreminjanja narave ter učinke nanjo. Opredeljujejo ga štiri področja, ki se pri pouku prepletajo in jih učenci
spoznavajo predvsem s svojo dejavnostjo: tehnična sredstva (obdelovalna orodja in stroji, energetski pretvorniki,
sistemi za prenos energije, gibanja, za sprejemanje, obdelavo in prenos informacij idr.), tehnologija (oblikovanje,
preoblikovanje, odrezovanje, spajanje, obdelava površine idr.), organizacija dela (analiziranje problema, razvoj
izdelka) in ekonomika (vrednotenje izdelkov in dela). Učenci pri pouku spoznavajo in ustvarjalno povezujejo
naravoslovna in tehnična znanja s prakso. Imajo možnost razviti svoje sposobnosti in oblikovati nove rešitve [1].
V slovenskih šolah se področja iz tehnike in tehnologije lahko poučujejo v vseh razredih (če učenci izberejo
tehnične izbirne predmete). V prvem triletju je tehnologija integrirana v obvezni predmet spoznavanje okolja. Ta
predmet se v 4. in 5. razred preimenuje v naravoslovje in tehnika. Predmetu namenijo 105 ur. V 6., 7. in 8.
razredu pa imajo samostojni obvezni predmet Tehnika in tehnologija. V 6. razredu namenijo temu predmetu 70
ur, v 7. in 8. pa samo še 35 ur. Poleg obveznih predmetov pa lahko učenci izberejo tudi izbirne predmete.
Enoletni tehnični izbirni predmeti je risanje v geometriji in tehniki, ki ga lahko izberejo učenci v 7. 8. ali 9.
razredu. Prav tako pa sta enoletna predmeta tudi elektrotehnika in robotika v tehniki, katera lahko učenci
obiskujejo v 8. in 9. razredu. V 9. razredu sta na razpolago še izbirna predmeta elektronika z robotiko in projekti
iz fizike in tehnike. Izbirni predmet, ki ga lahko učenci obiskujejo eno, dve ali tri leta je obdelava gradiv: les,
umetne snovi, kovine. Vsi izbirni predmeti imajo na leto po 35 ur [1].
3 Pregled obstoječega gradiva
Slovenski in avstrijski izobraževalni sistem je opisan v [1-10]. Podrobneje o samih predmetih iz tehnike je
zapisano v [10-13]. V [14] pa sledijo kritike in komentarji o učnem načrtu.
4 Izobraževalni sistem Avstrije
Splošna šolska obveznost v Avstriji traja 9 let in se prične pri 6. letu starosti. Tako so učenci od šestega do
desetega leta v osnovni šoli, od desetega do štirinajstega hodijo v nižjo srednjo šolo, od štirinajstega do
osemnajstega/devetnajstega leta pa v višjo srednjo šolo [3]. Imajo tudi možnost, da po petnajstem letu končajo
šolanje, če opravijo še enoletno pred-poklicno usposabljanje. V tem primeru jih čakajo še dodatna tri leta
usposabljanja z nepolnim delovnim časom – vajeništvo, ki poteka hkrati s poklicnim usposabljanjem v podjetju
ali pa štiri- oziroma petletno šolanje po polnem programu, po katerem lahko opravljajo izpite za nadaljnje
šolanje ali pa le ti služijo, da imajo določeno stopnjo izobrazbe [4]. V preglednici 4.1 je nazorno prikazan
grafični prikaz avstrijskega izobraževalnega sistema za učence do 15 let.
Preglednica 4.1: Avstrijski izobraževalni sistem osnovne šole [3].
Starost
Razred
Vrsta šole
Stopnja šole
4
6
7
8
9
10
11
12
13
14
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Osnovna šola
Nižja stopnja
Nižja srednja šola
Višja stopnja
Predpoklicno
usposabljanje
Politehniška
šola
Srednja
oz. višja
šola
Poučevanje v avstrijskih šolah poteka po učnem načrtu, ki ga je sprejela temeljna zakonodaja o sodobnem
izobraževanju v Avstriji - Zakon o organizaciji šolstva [5]. Od tedaj je bilo sprejetih že veliko dopolnil k temu
zakonu, temeljna struktura pa je ostala nespremenjena.
Ker nas zanimajo le predmeti iz tehnike se bomo osredotočili na glavne cilje le teh. Cilji so torej naučiti se
varnega delovanja z materiali in orodji, osnovnih pristopov načrtovanja in izdelave izdelkov, prenos tehnike na
vsakdanje življenje, hkrati pa pridobivanje odgovornosti, sodelovanja in kritičnega mišljenja [6].
4.1 Tehniško izobraževanje v Avstriji
Predmetnik osnovne šole je razdeljen po temah. Učitelji so dolžni izvajati vse predmete, tako obvezne kot
izbirne, učenci pa se izobražujejo na vseh področjih. Na področju tehnike imajo učenci na razpolago pet
tehniških predmetov (tekstil, tehnična dela, rokodelstvo, vzgoja v cestnem prometu, prehrana in gospodinjstvo).
V preglednici 4.2 pa je prikazan predmetnik od prvega do devetega razreda, skupaj z izbirnimi predmeti iz
tehnike [7].
Preglednica 4.2: Tedensko število ur ter obvezni in izbirni predmeti [7]. V krepkem besedilu so označeni
predmeti iz tehničnega področja.
Razred
Tedensko
število ur
1.
21
Tedensko
število ur
tehničnih
predmetov
1,5
2.
21
1,5
3.
25
2,5
4.
25
2,5
5.
28 – 30
4–5
6.
30 – 32
4–5
7.
32 – 33
6–7
Obvezni predmeti
Nemški jezik, matematika, družboslovje, religija,
glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, tekstil,
tehnična dela, vzgoja v cestnem prometu
Nemški jezik, matematika, družboslovje, religija,
glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, tekstil,
tehnična dela, vzgoja v cestnem prometu
Nemški jezik, matematika, družboslovje, religija,
glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, tekstil,
tehnična dela, vzgoja v cestnem prometu
Nemški jezik, matematika, družboslovje, religija,
glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja, tekstil,
tehnična dela, vzgoja v cestnem prometu
Religija, nemški jezik, tuji jeziki, zgodovina in
družboslovje, geografija in ekonomija, matematika,
biologija in okolje, fizika, kemija, glasbena vzgoja,
likovna vzgoja, športna vzgoja, prehrana in
gospodinjstvo, tekstil, tehnična dela
Religija, nemški jezik, tuji jeziki, zgodovina in
družboslovje, geografija in ekonomija, matematika,
biologija in okolje, fizika, kemija, glasbena vzgoja,
likovna vzgoja, športna vzgoja, prehrana in
gospodinjstvo, tekstil, tehnična dela
Religija, nemški jezik, tuji jeziki, zgodovina in
5
Izbirni
predmeti (iz
tehničnega
področja)
Rokodelstvo
Rokodelstvo
Rokodelstvo
8.
31 – 34
6–7
9.
28-30
0
družboslovje, geografija in ekonomija, matematika,
geometrijsko risanje, biologija in okolje, fizika, kemija,
glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja,
prehrana in gospodinjstvo, tekstil, tehnična dela
Religija, nemški jezik, tuji jeziki, zgodovina in
družboslovje, geografija in ekonomija, matematika,
geometrijsko risanje, biologija in okolje, fizika, kemija,
glasbena vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja,
prehrana in gospodinjstvo, tekstil, tehnična dela
Nemški jezik, tuji jeziki, zgodovina in družboslovje,
geografija in ekonomija, matematika, geometrijsko
risanje, biologija in okolje, fizika, kemija, glasbena
vzgoja, likovna vzgoja, športna vzgoja
Rokodelstvo
Vidimo lahko, da imajo avstrijski učenci v devetih letih šolanja okoli 950 ur tehničnih predmetov oziroma
predmetov v povezavi s tehniko. V primeru, da se odločijo še za izbirni predmet rokodelstvo pa presežejo 1000
ur. V preglednici 4.2 smo se seznanili s predmetnikom za avstrijske šole, na sliki 5.1 pa bo vidno letno število ur
za tehnične premete (brez predmetov, ki so v korelaciji s tehniko) v vseh devetih letih.
Slika 4.1: Letno število ur iz tehničnih predmetov od 1. – 9. razreda [8].
V Avstriji so mnenja, da je izobraževanje na tehničnem področju zelo pomembno in se ga je potrebno lotiti že v
zgodnjem otroštvu. Spodbujajo starše in vzgojitelje, da učencem predstavijo tehnične dejavnosti. Prav tako pa je
zasnovan tudi učni načrt, saj imajo učenci že od prvega razreda dalje tehnične predmete [9].
Osnovna spoznanja na področju tehnike in tehnologije, ročni izdelki, oblikovanje tekstilnih izdelkov je mogoče
pridobiti preko aktivnega sodelovanja z materiali in orodji. Šola jim omogoča spoznati se z osnovnimi
spretnostmi, hkrati pa jim ponuja, da se spopadejo z novimi situacijami na vseh področjih dejavnosti.
Učenci naj bi pridobili izkušnje pri obravnavi gradiva in orodja, se naučijo uporabljati orodja in materiale,
ustrezno in pravilno ocenijo nevarnosti, spoznajo ročne spretnosti in znajo odgovoriti na preprosto tehnična
vprašanja iz različnih projektov. Odkrijte, raziskovanje in eksperimentiranje ustvarjajo pri učencih ustvarjalnost,
veselje in zmago, da so to uspeli doseči.
Učencem morajo ponuditi dovolj časa, da se lotijo preoblikovanja, razstavljanja in ponovnega sestavljanja
tehničnih predmetov. V šolah morajo učenci izdelati tudi preproste tehnične naprave, ki jih kasneje tudi
preizkusijo.
V šolah za aktivno ustvarjanje naj uporabljajo najrazličnejše materiale (papir, karton, naravne materiale,
plastelin, les, kovino, tekstil,…). S tem učenci vidijo različno strukturo, videz in uporabnost.
Delo se izvaja predvsem v manjših skupinah, pri katerih se upošteva zlasti varnost učencev. Skupine razdelijo
največkrat glede na sposobnost [10].
V avstrijskih šolah se zavedajo, da morajo tudi učenke odkrivati in razvijati svoje spretnosti in sposobnosti na
tehničnem in znanstvenem področju. Želijo jim čim bolj približati tehnično področje, saj so učenke v inženirstvu
in znanosti še vedno v precej manjšem številu kot učenci. Zavedajo se, da je ravno osnovna šola inštitucija, ki
jim to področje lahko najbolj približa in jih spodbudi k nadaljnjemu šolanju s tega področja [5].
6
6 Obvezni predmeti
Tehnika je v avstrijskih šolah zelo pomembna, saj želijo učence čim prej seznaniti s tehniko in tehnološkimi
postopki. Učenci se imajo priložnost izobraževati pri štirih različnih obveznih predmetih s tehniko. Le ti so (A)
Tehnična dela, (B) Tekstil, (C) Vzgoja v cestnem prometu ter (D) Gospodinjstvo in prehrana. Ker so ti predmeti
več letni, vsako leto dopolnjujejo in nadgrajujejo že obstoječe znanje.
Pri predmetih tehnična dela in tekstil imajo učitelji proste roke in se lahko sami odločijo, kako dolgo in kako
intenzivno želijo učiti neko področje. Teme si tako izberejo sami. Tempo prilagajajo učencem, v neki meri pa
upoštevajo tudi njihove želje. V učnem načrtu ni niti jasnih in obveznih navodil, ni metode, ciljev ali standardov
[7]. Za predmeta vzgoja v cestnem prometu ter gospodinjstvo in prehrana pa v literaturi [7, 12-14] ni podatkov
niti za navodila o izvedbi predmeta, niti za teme, katere naj bi obravnavali. Prav tako nikjer ne zasledimo ciljev
in standardov.
(A) Tehnična dela (TechnischesWerken). Z aktivnim sodelovanjem z materiali in različnimi orodji dobijo
temeljni vpogled na področju gradnje – inženiringa in pri načrtovanju izdelkov. Odkrivajo in se učijo na podlagi
raziskav. Učenec skozi igro, eksperimentiranjem in gradnjo z modeli gradi svoje znanje. Dobijo nek vpogled v
izdelek (od barve, oblike, materiala, tipa proizvodnje,…). V šoli spodbujajo produktivno učenje.
Pri tem predmetu uporabljajo nože, dleta, dolbila, brusilne stroje, vrtalne stroje, žage. Hkrati pa tudi kladiva,
klešče, vijače, primeže,… S temi orodji pridejo do neke oblike, do nekega izdelka, ki ga potem temeljito
preučijo. Ugotovijo s katerimi orodji je ta izdelek najbolje narediti, katera orodja so neprimerna. Spoznavajo
materiale, katere obdelujejo. Tu se na primer naučijo, da lesni sveder lahko uporabljajo le za les, medtem ko
vijačnega lahko uporabljajo tako za les kot za kovine.
Poleg načrtovanja in preizkušanja pa vse bolj poudarjajo tudi analizo. To pomeni, da učenci razmislijo in ocenijo
pomen nekega predmeta. Torej, čemu je predmet namenjen, katere materiale je bilo potrebno uporabiti oziroma
katere bi lahko uporabili naslednjič, da bi bil izdelek še bolj ekonomičen, hkrati pa se mu njegova funkcija ne bi
poslabšala. Pri tem predmetu se pokaže tudi razumevanje soodvisnosti med človekom in strojem ter razmerje
ročno delo, stroj in industrijska proizvodnja [10,14].
(B) Tekstil (TextilesWerken). Pri tem predmetu izdelujejo in oblikujejo tekstilne izdelke, še prej pa se spoznajo
z določenimi tehnikami, ki so tkanje, kvačkanje, pletenje, navijanje, vozlanje… Srečajo se z različnimi
tkaninami, sukanci in vozli. Učitelji spodbujajo spretnost in domiselnost otrok. Spoznajo se z osnovnimi šivi in
pa tudi z dekorativnimi. Nekaj malega tudi kreirajo obleke ali pa stanovanjske predmete (npr. prevleka za
naslonjač). V šoli tudi tiskajo na tkanino, barvno oblikujejo tkanine in tkejo različne vzorce [10,15].
(C) Vzgoja v cestnem prometu (Verkehrserziehung). Pri tem predmetu se učenci učijo obnašanja v prometu
in prometne varnosti. Učencem so predstavljene različne razmere, oni pa jih s pomočjo znanja o prometnih
predpisih, prometnih znakov in izkušenj razrešijo. S tem želijo doseči, da bodo čim bolj varno hodili v šolo in
drugam. Kajti predstavljena jim je na primer situacija, ko pada dež, je megla in oster ovinek, nikjer ni svetlobnih
signalov ali luči, oni pa morajo sedaj najti najbolj varno rešitev, da pridejo do cilja. Učenec je tudi udeleženec na
cesti v različnih vlogah – kot pešec in kot kolesar. Opazujejo njegovo vedenje na prehodu za pešce, v situaciji,
ko mu vržejo žogo na cesto, kako kodi po pločniku (po sredini ali po robu), opazujejo prometne razmere, kako
prečkajo cesto in ali dvigujejo roko, kako se vkrcava in izstopa na javni prevoz. Učitelji torej spodbujajo
odgovorno ravnanje v prometu, hkrati pa preverjajo vizualne, motorične in reakcijske sposobnosti [10].
(D) Prehrana in gospodinjstvo (ErnährungundHauswirtschaft). Učenci pridobijo znanje in spretnosti za čim
bolj gospodarno izrabo virov. Spoznajo načine zdravega prehranjevanja, pripravo hrane, kuhinjske pripomočke,
lahko pa tudi kuhajo [10].
7 Izbirni predmeti
Avstrijske šole nudijo učencem le en izbirni predmet in ta je Rokodelstvo (Werkerziehung), katerega lahko
izberejo od petega do devetega razreda. Tudi pri tem predmeti imajo učitelji proste roke in se lahko sami
odločijo, kako dolgo in kako intenzivno želijo razlagati neko področje. V učnem načrtu ni niti ciljev in
7
standardov. Se pa učenci spoznajo z materiali in različnim orodjem, se ga naučijo uporabljati ter poznajo varne
postopke. Sami izdelujejo izdelke, na koncu pa pri sebi zmagajo oz. občutijo neko zadovoljstvo, kar je
pravzaprav smisel tega predmeta, da učenci vidijo, da zmorejo nekaj samostojno narediti. Izdelujejo iz naravnih
materialov kot je papir, karton, glina in les, iz umetnih snovi, kamor spada modelirna masa ter pa tudi iz kovin.
Dela izvajajo predvsem v manjših skupinah, zlasti zaradi varnosti. Učitelj namreč veliko lažje nadzoruje manjše
skupine učencev, jim pomaga pri obdelovalnih postopkih (vrtanje, luknjanje, rezanje, žaganje,…), opazuje in
popravlja jih pri položaju telesa (npr. ko žagajo). Pred začetkom postopka mora preveriti prostor in situacijo
(npr. ali je obdelovanec dobro pritrjen s primežem). S tem, ko delajo v skupinah se oblikuje tudi sodelovanje in
sočutje ter pomoč drugim [10, 14].
8 Kritike in komentarji
V [16] J. Seiter opisuje pričakovanja učencev in strokovnjakov na tehničnem področju v avstrijskem
izobraževanju . Učenci v šoli si želijo dela z orodjem in izdelovanje izdelkov, strokovnjaki pa, da bi šola učence
pripravila za prihodnost, za hitro spreminjajoč tehničen razvoj, da bi spodbujali kritično ter gospodarsko zavest,
hkrati pa pridobili razumevanje in znanje na tehničnem področju. Na drugi strani javnost zahteva, da se pri
učencih poišče ustvarjalnost in pomaga pri odločitvi za nadaljnje šolanje.
Avtor hvali učni načrt, saj je bil v preteklosti zasnovan tako, da so se učenci bolj posvečali tehničnemu delu,
učenke pa tekstilstvu. Sedaj, po letu 1993, imajo oboji možnost pridobiti znanje na obeh področjih. Raziskava, ki
so jo naredili leta 2007 s 5. razredi je pokazala, da se še vedno vidijo razlike glede na spol, saj je skoraj 60 %
učencev in le dobrih 6 % učenk izbralo tehnična dela, nasprotno pa je 61 % učenk in dobrih 8 % učencev izbralo
tekstil. Nasploh pa dajo Avstrijci tehniki veliko pozornost, saj se z njo spoznajo že v vrtcu in kasneje z njo
nadaljujejo v osnovni šoli. Menijo, da bi morali biti vsi bolj tehnično pismeni, se zavedati pomembnosti tehnike,
kajti le ta jih spremlja skozi celo življenje. Pravijo, da jim tehnika daje razvoj individualne odgovornosti,
sposobnost, da delujejo kot skupina, s tem pa razvijajo občutek za skupnost in sodelovanje.
Kljub temu, da pa je predmet tehnična dela v učnem načrtu že več kot 30 let, jim še vedno ni uspelo, da bi imel
enako položaj kot drugi predmeti (matematika, nemščina, tuji jezik, …). Še vedno je v »ozadju«, kljub temu da
tehnika dobi pozornost že pri predšolskih otrocih. Seiter meni, da bi se le to moralo spremeniti, saj tehniški
razvoj iz leta v leto napreduje in morajo gledati v prihodnost ter tehniki posvetiti še več pozornosti.
Velik problem pa avtor vidi v učiteljih. Zaradi pomanjkanja »pomembnosti« predmeta je še vedno premalo
usposobljenih učiteljev na tem področju. Šole so zato prisiljene, da zaposlujejo učitelje, ki niso usposobljeni za
to delo. Prav zaradi tega obstaja »skrivnostni« učni sistem, kjer so predstavljeni določeni vzorci in recepti za
poučevanje, saj si le ti z njim pomagajo. Obenem pa se tega sedaj poslužujejo že učitelji, ki imajo ustrezno
izobrazbo. Zaradi teh vzorcev pouk ni več učinkovit kot bi moral biti in učencem ne posredujejo znanja kot bi ga
lahko. Seiter meni, da se prav zaradi tega avstrijski učenci ne uvrščajo več med vodilne skupine na mednarodnih
tekmovanjih. Eden od ukrepov bi bil, da bi se pridružili Imst (Inovacija za matematiko, znanost in tehnologijo).
Ta projekt temelji na tem, da si zastavijo cilje in dosežejo izboljšanje pri poučevanju teh predmetov. Drugi ukrep
pa bi bil, da bi se učitelji vedno udeležili različnih seminarjev v zvezi s tehniko.
Se pa Seiter ustavi tudi pri raziskavi, katere cilj je bil ugotoviti priljubljenost tehničnih predmetov. Pokaže se, da
je večini učenk eden boljših predmetov tekstil, učenci pa le tega ne marajo in se bolj najdejo v predmetih, kjer
poudarjajo praktičnost, izkušnje z materiali in izdelovanje ter gradnja objektov. Izkaže se, da učenke menijo, da
je tehnologija »nekaj za moške«. Učenci imajo tudi večjo samozavest pri tehničnih predmetih, so bolj
kompetentni. Ker so bolj prepričani od učenk, da je tehnika pomembna, je verjetno tudi tu razlog, da je veliko
več moških zaposlitev na tem področju kot ženskih. Seiter meni, da bi se morali še bolj potruditi in učenkam še
bolj približati tehniko. Poiskati je potrebno nekaj ukrepov in intenzivno pokazati, da je treba razviti in uporabiti
metodo za izboljšanje tehnike pri učenkah, da se bodo začele tudi one množično odločati za poklice iz
tehničnega področja [16].
9 Sklep
8
Tehnika je v avstrijskem šolstvu zelo pomembna, trudijo pa se, da bi imela še večjo vrednost. S tehniko se
spoznajo že otroci v vrtcu ter z njo nadaljujejo, se spoznavajo skozi celotno obvezno šolanje. Želijo pa si, da bi
tehniko še bolj približali učenkam, da bi se množično odločale za poklice s smeri tehnike. Avstrija je zelo
napredna država na tehničnem področju in hočejo, da bi bili učenci v koraku z njo. Doseči hočejo, da so ob
koncu šolanja učenci čim bolj tehnološko pismeni ter da bi bili čim bolj pripravljeni in dovzetni na različnih
tehničnih področjih. Kajti tehnologiji in tehnični razvoj se tako hitro razvijata, da v šolah kmalu ne bo več npr.
izdelovanja lesenih izdelkov, temveč le še programiranje in računalniško izdelovanje in vodenje.
10 Literatura
[1] Tehnika in tehnologija – učni načrt
[http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_tehnika_teh
nologija.pdf].
[2] Izbirni predmeti v osnovni šoli
[http://www.mizks.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/osnovn
o_solstvo/program_osnovne_sole/izbirni_predmeti_v_osnovni_soli/].
[3] Izobraževalni sistem Avstrije
[http://www.arhiv.mvzt.gov.si/si/delovna_podrocja/priznavanje_izobrazevanja_enicnaric/informacije_javneg
a_znacaja/avstrija/index.html#c560].
[4] B. Friehs, Državno poročilo o avstrijskem izobraževalnem sistemu in sistemu izobraževanja učiteljev.
[http://www.see-educoop.net/education_in/pdf/workshop/tesee/dokumenti/tesee-report-austria-sl.pdf].
[5] H. Gschwandtner, U. Mischak, and A. Jakob, Tehnični pouk v avstrijskih šolah
(TechnischerWerkunterrichtanösterreichischenSchulen).
[http://www.bmukk.gv.at/medienpool/18270/werkenppmut.pdf].
[6] Tehnična dela (TechnischesWerken) [http://www.bmukk.gv.at/medienpool/17228/lp_vs_7_werken.pdf].
[7]Učni načrt nemške ljudske šole (LehrplanderVolksschule) [http://www.seeeducoop.net/education_in/pdf/lehrplan-der-volksschule-oth-grm-t06.pdf].
[8] Priporočeno letno število učnih ur v obveznem šolstvu (Recommendedannualtaught time in full-time
compulsoryeducation in Europe, 2011/12),
[http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/facts_and_figures/taught_time_EN.pdf].
[9] Tehnika in tehnologija v vrtcih in osnovnih šolah (Naturwissenschaft&Technik in
Kindergärten&Grundschulen [http://www.technik-lpe.eu/fileadmin/kataloge/GS_2009_Web.pdf].
[10] Rokodelstvo (Werkerziehung) [http://www.bmukk.gv.at/medienpool/3919/VS6T_Werken.pdf].
[11] Skupno število ur pouka, obveznih predmetov, obveznih vaj, izbirnih predmetov in neobveznih vaj
(GesamtstundenzahlundStundenausmaßderPflichtgegenstände, derverbindlichenÜbungen,
desFörderunterrichts, derFreigegenständeundunverbindlichenÜbungen)
[http://www.bmukk.gv.at/medienpool/14042/lp_vs_vierter_teil.pdf].
[12] Prometna vzgoja v šoli (VerkehrserziehunganderSchule)
[http://www.schule.provinz.bz.it/verkehrserziehung/Ve_index.htm].
[13] Prometna vzgoja (Verkehrserziehung) [http://www.verkehrserziehung.tsn.at/content/weitere-links].
[14] Učni načrt nemške šole (LehrplanderVolksschule)
[http://www.bmukk.gv.at/medienpool/14055/lp_vs_gesamt.pdf].
[15]Uporaba tekstila v osnovnih šolah (Werken / TextilerBereich) [http://www.schule.at/portale/werken-textilkreatives-gestalten/lehrplaene-standards/detail/bildungsstandards-fuer-wtx-vs.html].
[16] J. Seiter,‘‘Craftsandtechnology’’ and ‘‘technicaleducation’’ in Austria,
InternationalJournalofTechnologyandDesignEducation.19, 419 (2009),
[http://www.springerlink.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/content/r4v61826152nl527/fulltext.pdf].
9
11 Priloge
11.1 Učni list (a) 1. Kako je razdeljena splošna šolska obveznost v Avstriji?
2. Koliko in katere tehniške predmete imajo v avstrijskih šolah?
3. Obkroži pravilni odgovor:
DA / NE
Spodbujajo izobraževanje na tehničnem področju že v zgodnjem otroštvu.
DA / NE
V šolah izdelujejo preproste tehnične naprave, ki jih ne testirajo.
DA / NE
Pri pouku uporabljajo najrazličnejše materiale.
DA / NE
Razdeljeni so v večje skupine, da si med seboj lahko pomagajo.
DA / NE
60% deklet ima rajši tehnična dela kot tekstil.
4. Kaj se učenci učijo pri predmetu vzgoja v cestnem prometu?
5. Kaj meni strokovnjak glede učiteljev?
11.2 Učni list (b) 1. Kako je razdeljena splošna šolska obveznost v Avstriji?
Učenci so od šestega do desetega leta v osnovni šoli, od desetega do štirinajstega hodijo v nižjo
srednjo šolo, od štirinajstega do osemnajstega ali devetnajstega leta pa v višjo srednjo šolo.
2. Koliko in katere tehniške predmete imajo v avstrijskih šolah?
Imajo jih pet in sicer: tekstil, tehnična dela, rokodelstvo, vzgoja v cestnem prometu, prehrana in
gospodinjstvo
3. Obkroži pravilen odgovor:
DA / NE
Spodbujajo izobraževanje na tehničnem področju že v zgodnjem otroštvu.
DA / NE
V šolah izdelujejo preproste tehnične naprave, ki jih ne testirajo.
DA / NE
Pri pouku uporabljajo najrazličnejše materiale.
DA / NE
Razdeljeni so v večje skupine, da si med seboj lahko pomagajo.
DA / NE
60% deklet ima rajši tehnična dela kot tekstil.
4. Kaj se učenci učijo pri predmetu vzgoja v cestnem prometu ?
Učijo se obnašanja v prometu in prometne varnosti.
5. Kaj meni strokovnjak glede učiteljev?
Učitelji so velik problem, saj jih še vedno premalo usposobljenih na tem področju. Pouk zaradi
tega ni učinkovit in učenci se ne uvrščajo več med vodilne skupine na mednarodnih tekmovanjih.
10