Pobude svetnikov 2010-2011

Comments

Transcription

Pobude svetnikov 2010-2011
DO 7.5-01-04
PREGLED POBUD IN VPRAŠANJ SEJ MS MOP ZA LETO 2010/2011 MANDAT 2010-2014
ZAPOREDNA ŠTEVILKA POBUDE ALI VPRAŠANJA, DATUM IN KRATKA VSEBINA
OBRAZLOŽITEV POBUDE
ODGOVOR STROKOVNIH SLUŽB
PRIPRAVLJAVEC IN STROKOVNA ENOTA
DO 7.5-01-04
Pobuda št. 560/39 z dne 24. 5. 2010. Strokovne službe občinske uprave naj v zvezi z sprejetim Lokalnim programom varstva okolja
pripravijo odgovore na vprašanja.
- Kdo v Mestni občini Ptuj spremlja obremenitve zraka po LPVO?
- Kakšni so podatki o meritvah obremenitve zraka za zadnji 2 leti?
- Kakšni ukrepi trenutno potekajo na tem področju, kot npr. obveščanje javnosti in sodelovanje vseh, ki so že po zakonu za to zadolženi
(med njimi konkretno gospodarske družbe, katere bi že oktobra 2007 morale imeti okoljska dovoljenja; s tem v zvezi je še vedno
nerealiziran podatek iz njegove zahteve in pobude, da mestni svet dobi informacije in poročilo o tem, katera podjetja so zavezanci za IPPC
in ali so se v določenem zakonskem roku glede tega tudi uskladila z zakonodajo)? (SOU pisno na 40. seji sveta, 21. 6. 2010).
Odgovor: Občinski program varstva okolja za Mestno občino Ptuj 2008-2013 posebnega spremljanja kakovosti zraka ni predvideval, je pa v
obdobju od leta 2008 do 2013 predvidel izvedbo vrsto ukrepov v zvezi z varstvom okolja, ki bi vplivali tudi na kakovost zraka. Obdobje veljavnosti
programa se z letom 2013 izteka, zato se je v maju 2013 Mestna občina Ptuj (oziroma po njenem naročilu Skupna občinska uprava občin v
Spodnjem Podravju – krajše SOU SP) lotila pregleda doseženega stanja in priprave občinskega programa varstva okolja za naslednje obdobje. V
tem postopku bo najprej preverjeno, kateri predvideni projekti so se že izvedli in kakšni so njihovi učinki na okolje, med drugim tudi za projekte,
katerih izvedba vpliva na kakovost zraka, nato pa bodo v skladu s prioritetami zastavljeni ukrepi za naslednje obdobje. V postopku bodo sodelovali
vsi oddelki Občinske uprave Mestne občine Ptuj, SOU SP, zavodi, izvajalci posameznih javnih služb in drugi, k sodelovanju pa bo povabljena tudi
zainteresirana javnost. Kakor pri sprejemanju OPVO v letu 2008 bodo k sodelovanju povabljeni tudi svetniki mestnega sveta, oblikovana gradiva pa
bodo posredovana mestnemu svetu v obravnavo in potrditev.
V zadnjih dveh letih so se v Mestni občini Ptuj na področju kakovosti zraka izvedle samo pilotne meritve Agencije RS za okolje in prostor (ARSO),
ki so potekale v okviru njihovih rednih nalog v obdobju od 6. 11. 2011 do 13. 3. 2012. Rezultate meritev smo lahko občani v času merjenja vsak dan
spremljali na spletni strani, končno poročilo z rezultati pa je v celoti objavljeno na spletni strani Mestne občine Ptuj
http://www.ptuj.si/varstvo_okolja). Izvedene meritve niso pokazale nadpovprečnih vrednosti onesnaževal, zato v Mestni občini Ptuj niso predvidene
nadaljnja merjenja, niti za naše območje ARSO ne razmišlja o posebnih ukrepih. Vse meritve, ki bi jih želeli opravljati, bi morala naročiti Mestna
občina Ptuj in stroške zanje tudi poravnati iz proračunskih sredstev, trenutno pa se ocenjuje, da je bolj racionalno razpoložljiva proračunska sredstva
porabiti ne le za ugotavljanje stanja, ampak raje za izvedbo projektov, ki bodo stanje izboljšali.
V zvezi z IPPC zavezanci Mestna občina Ptuj nima pristojnosti. Vodenje evidence o IPPC zavezancih in izdajanje dovoljenj je v pristojnosti
Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje in prostor, ki na spletni strani http://okolje.arso.gov.si/ippc/vsebine/ippc-register redno
objavlja podatke o gospodarskih družbah, ki bi lahko povzročile onesnaževanje okolja večjega obsega in zato morajo pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje v skladu z IPPC uredbo. Podatki o pridobljenih IPPC dovoljenjih se spreminjajo, zato bi mestnemu svetu lahko bil posredovan samo
seznam s stanjem na nek datum, ki pa hitro zastara. Trenutno na zgornjem spletnem naslovu na seznamu IPPC zavezancev z napravami na območju
Mestne občine Ptuj najdemo Perutnino Ptuj, d. d., za Farmo Breg (izdana odločba o spremembi dovoljenja dne 22. 4. 2013) in objekte na Zagrebški
cesti 37 (izdano dovoljenje 31. 5. 2010), ter Javne službe Ptuj d.o.o. za CERO Gajke, kjer je bila 25. 11. 2011 izdana odločba o zavrnitvi zahtevka,
sedaj pa postopki ponovno tečejo.
Odgovor pripravila: mag. Zdenka Bezjak
DO 7.5-01-04
Pobuda št. 587/41 z dne 19. 7. 2010, »za čistejši zrak na Ptuju«. Ptuj se naj vključi v evropski projekt za čisti zrak »Citeair 2«, skupna
informacija k evropskemu zraku. (SOU pisno na 42. seji sveta, 20. 9. 2010).
Odgovor: Kakor je že bilo pojasnjeno, je projekt »Citeair II« potekal v okviru programa INTERREG IV C in se je konec leta 2011 zaključil.
Namenjen je bil seznanjanju javnosti o kakovosti zraka, kar pa za potrebe Mestne občine Ptuj nikakor ni bilo dovolj in bi lahko bilo samo del
nekega večjega projekta. Kakor je bilo ugotovljeno že pri pripravljanju Občinskega programa varstva okolja za Mestno občino Ptuj 2008-2013 –
Stanje okolja, je kakovost zraka na Ptuju v največji meri odvisna od prometa, individualnih kurišč ter nekaj industrijskih in kmetijskih objektov, ki
pa jih nadzira Inšpektorat RS za okolje in prostor. Zaradi navedenega se Mestna občina Ptuj v projekt »Citeair II« ni vključila, lotila pa se je
izboljševanja stanja kakovosti zraka s plinifikacijo mestnega jedra in drugačnim urejanjem prometnih tokov, posebno še s pospeševanjem gradnje
Puhovega mostu ter nanj vezanih cestnih povezav.
Odgovor pripravila: mag. Zdenka Bezjak
2. SEJA MS, DNE 6. 12. 2010
Pobuda št.: 1/2 – Vlado Čuš in Milan Trol, Svetniška skupina ZELENI PTUJA in Mladi in upokojenci za delovna mesta: Ustanovi se naj
odbor za turizem.
Odgovor: Odbor za gospodarstvo, v okviru svojega delovnega področja, pokriva tudi področje razvoja turizma in obravnava problematiko
povezano s prireditvami, promocijo mesta, utrjevanjem blagovnih znamk mesta, oživitvijo mestnega jedra in drugim. V sredo, 12. januarja 2011, je
na seji Kolegija župana z vodji svetniških skupin v Mestnem svetu Mestne občine Ptuj, potekala razprava o ustanovitvi odbora za turizem. Vodje
svetniških skupin odločitve o ustanovitvi novega odbora niso podprli, so pa predlagali, da se pobuda preda Komisija za statut in poslovnik v
obravnavo.
Pripravila: Klavdija Petek
Pobuda št. 2/2: Vlado ČUŠ in Milan TROL, svetniška skupina ZELENI Ptuja ter Mladi in upokojenci za delovna mesta: Mestnemu svetu
se naj predložijo podatki o zaposlenih v občinski upravi in v Skupni občinski upravi občin; predstavi se naj stanje zaposlenosti na dan 1. 1.
2003, 1. 1. 2007 in stanje december 2010 ter podatke o zaposlenih v javnih zavodih, kjer je ustanoviteljica ali soustanoviteljica Mestna
občina Ptuj
Obrazložitev: Te podatke potrebujemo, da bomo lahko aktivno in tvorno sodelovali pri realizaciji nalog, ki jih ima mestni svet. V naši svetniški
skupini smo si zadali nalogo, da po najboljših močeh pomagamo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju mesta in odpiranju novih delovnih mest z
večjo dodano vrednostjo. Zaposleni v občinski in medobčinski upravi, pa tudi javni zavodi in strokovna telesa mestnega sveta morajo po našem
prepričanju tukaj odigrati bolj aktivno vlogo.
DO 7.5-01-04
Odgovor:Na oddelku za negospodarske javne službe smo pripravili preglednico števila zaposlenih v javnih zavodih na dan 1. 1. 2003, 1. 1. 2007 in
december 2010, ki je priložena temu odgovoru (Tabela 1). Podatke o zaposlenih so nam posredovali javni zavodi. Ker v vseh javnih zavodih Mestna
občina Ptuj ne financirana plač vseh zaposlenih, navajamo obrazložitev, koliko zaposlenih se financira iz proračuna Mestne občine Ptuj (stanje
december 2010):
1. Vrtec Ptuj, Prešernova 29, Ptuj – 193 zaposlenih
2. OŠ Mladika, Žnidaričevo nabrežje 1, Ptuj – 2, 5 zaposlena
3. OŠ Ljudski vrt, Župančičeva 10, Ptuj – 3,5 zaposlena
4. OŠ Breg, Rogaška c. 6, Ptuj – 2,5 zaposlena
5. OŠ Olge Meglič, Prešernova 31, Ptuj – 2,5 zaposlena
6. OŠ dr. Ljudevita Pivka, Raičeva 2, Ptuj - 0
7. Glasbena šola Karol Pahor, Dravska 11, Ptuj - stroške prevoza vseh zaposlenih (40) v deležu MO Ptuj (50 %)
8. Ljudska univerza Ptuj, Mestni trg 2, Ptuj - 0
9. Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osojnikova 9, Ptuj – 4 zaposleni
10. Zavod za šport Ptuj, Čučkova 7, Ptuj – 7 zaposlenih
11. Lekarne Ptuj, Trstenjakova 9, Ptuj - 0
12. Zdravstveni dom Ptuj, Potrčeva 19, Ptuj - 0
13. Mestno gledališče Ptuj, Slovenski trg 13, Ptuj – 7 zaposlenih
14. Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Muzejski trg 1, Ptuj – 1 zaposlena
15. Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova 33 – 35, Ptuj – 12 zaposlenih v višini 100 % plače in 15 zaposlenih v 34,76 % deležu plače
16. ZRS Bistra, Slovenski trg 6, Ptuj – 3 zaposleni
17. Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj, Krempljeva 1, Ptuj – 1 zaposleni
18. Zveza kulturnih društev Ptuj, Jadranska 13, Ptuj – 2 zaposlena
Priloga: 1 x
Pripravila: Zdenka Ristič
Pregled zaposlenosti v občinski upravi Mestne občine Ptuj (zajeti funkcionar - župan, javni uslužbenci zaposleni za določen in nedoločen čas ter
pripravniki):
LETO
ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA
DAN 1. 1.
2003
55
2007
57
2010
68
DO 7.5-01-04
Pregled zaposlenosti v Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju (zajeti javni uslužbenci zaposleni za določen in nedoločen čas ter
pripravniki):
LETO
ŠTEVILO ZAPOSLENIH NA
DAN 1. 1.
2003
12
2007
17
2010
27
Pobuda št. 4/2: Z januarjem 2011 naj PeTV začne z rednimi prenosi sej mestnega sveta.
Obrazložitev: V prid sprotne obveščenosti občanov in občank Ptuja dajemo pobudo, da PeTV začne z rednimi prenosi sej Mestnega sveta in to že v
januarju 2011.
Glede obveščenosti – imamo televizijo, ki smo jo dali pod Javne službe. Škoda pa je, da ne bi bila polno izkoriščena, saj bi dobro opravila svoje
delo, če bi zagotovili tudi prenose sej mestnega sveta, da bi se zadeve tudi začele malo bolj živahno odpirati, da bi se tudi vodje svetniških skupin
ter občanke in občani tudi kaj vprašalo pred sejo, med sejo in po seji mestnega sveta, saj bi na ta način morda ustvarili neko pestrost in hitrejši
pretok informacij in idej, ki po naši oceni v Mestni občini Ptuj zastaja, saj o tem govorijo izvedene ankete, je na seji sveta pobudo dodatno
obrazložil Vlado Čuš.
Odgovor: Na omenjeno tematiko je bilo posredovanih kar nekaj pobud in posledično tudi podanih odgovorov. Če se bodo seje mestnega sveta
prenašale preko kabelske TV je poslovna odločitev mestnega sveta. Seveda pa je zraven vsake odločitve potrebno zagotoviti tudi ustrezna finančna
sredstva za ureditev povezave in tudi sredstva za stroške dela.
Pobuda št.: 5/2 - Vlado Čuš in Milan Trol, Svetniška skupina ZELENI PTUJA in Mladi in upokojenci za delovna mesta: Strokovne službe
občinske uprave naj pripravijo informacijo, v katerih pravdnih zadevah je Mestna občina Ptuj trenutno v tožbenih postopkih na sodiščih,
bodisi da smo tožniki ali toženi. Želeli bi tudi pisno informacijo, v katerih pravdnih zadevah je Mestna občina Ptuj trenutno udeležena kot
tožnik ali toženi. To informacijo potrebujemo tudi za potrebe proračuna. Poznano je, da smo v letošnjem letu morali sprejemati interventni
ukrep v obliki najema kredita, saj je Mestna občina Ptuj izgubila tožbo, ki je povzročila okoli 2,5 mio EUR dodatnih stroškov, ki v
proračunu niso bili zajeti. Zdi se nam, da je prav, da smo kot mestni svetniki in svetnice o tem na začetku mandata tudi seznanjeni, in da
bomo tudi lahko to problematiko spremljali skozi poročila in informacije, ki jih bo posredoval župan ali občinska uprava, je Vlado Čuš
pobudo na seji dodatno obrazložil.
Odgovor: Na podlagi zgoraj navedenega vprašanja smo pregledali podatke o pravdnih postopkih na področju odškodninskega, splošnega
obligacijskega in stvarnega prava, v katerih je stranka Mestna občina Ptuj, in prišli do naslednjih ugotovitev:
- zaradi plačila odškodnine je Mestna občina Ptuj trenutno tožena v 11-ih primerih, in sicer po naslednjih tožnikih:
1. Jernej Brenholc, zaradi plačila odškodnine v višini 2.800,00 € s pp (s pripadki),
2. Davorin Dobnik, zaradi plačila odškodnine v višini 57.759,26 € s pp,
DO 7.5-01-04
3. Milan Hebar, zaradi plačila odškodnine v višini 5.000,00 € s pp,
4. Irena Mihalinec, zaradi plačila odškodnine v višini 3.400,00 € s pp,
5. Mitja Mešl, zaradi plačila odškodnine v višini 16.766,24 € s pp,
6. Ivan Pulko, zaradi plačila odškodnine v višini 12.250,00 € s pp,
7. Rajko Prelog, zaradi plačila odškodnine v višini 4.115,00 € s pp,
8. Izidor Pučnik, zaradi plačila odškodnine v višini 1.854,00 € s pp,
9. Maksimiljan Štern, zaradi plačila odškodnine v višini 6.800,00 € s pp,
10. Suzana Rožmarin-Vajda in Franc Vajda zaradi plačila odškodnine v višini 32.249,04 € s pp ter
11. Terezija Žitnik zaradi plačila odškodnine v višini 6.000,00 € s pp;
- zaradi stvarnopravnih zahtevkov je Mestna občina Ptuj trenutno tožena v 2-eh zadevah, in sicer po naslednjih tožnikih:
1. Goldinar d.o.o., zaradi vknjižbe lastninske pravice v vrednosti 41.729,26 € ter
2. Štefka, Martin, Marko, Josip, Karmen Lisjak in Unagradnja d.o.o., zaradi izstavitve zk-listine v vrednosti 4.590,22 €
- zaradi preostalih zahtevkov je Mestna občina Ptuj trenutno tožena po naslednjih tožnikih:
1. Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, zaradi plačila 64,12 evrov s pp,
2. po pokojnem Hoinig Franzu (vlagatelji Wlodyga idr…) zaradi vrnitve premoženja po ZHKS (cca v višini 100.000 € - odškodnina bo odvisna od
obsega vrnjenega premoženja),
3. za plačilo odškodnine za nezmožnost uporabe po Zakonu o denacionalizaciji
- Babusek v višini 100.000 € s pp (Mestna občina Ptuj tožena skupaj z državo)
- Ekart v višini 139.963,75 € s pp (Mestna občina Ptuj tožena skupaj z državo)
- pravne naslednice ZHKS (Kapitalska zadruga skupaj z Deželno banko Slovenije) v višini 85.874,12 € s pp.
4. gospodarski spor Inter Expo, inženiring, storitve, agencija, razvoj, proizvodnja in trgovina d.o.o., zaradi plačila 13.835,42 € s p.p.
S strani Mestne občine Ptuj in Vrtca Ptuj je vložena izbrisna tožba zoper dediče denacionalizacijskih upravičencev za parcelo 535/1 k.o. Ptuj
(Popovič) - vrednost spora 6.000 €.
Na omenjenih pravnih področjih gre tako za zahtevke v skupni višini 632.253,23 €, brez upoštevanja pripadkov (to je nateklih zamudnih obresti).
Glede na izpostavljeno problematiko upoštevanja teh zahtevkov v proračunu, je potrebno pojasniti, da zahtevkov prvič, ni mogoče upoštevati v
celoti, saj bodo nekateri v celoti, nekateri pa v deležu zagotovo zavrnjeni, drugič, ni natanko znano, kdaj bodo ti spori zaključeni (torej, ali sploh v
tem proračunskem letu) in tretjič, pri stvarnopravnih zahtevkih ne bo šlo za plačilo denarnih zneskov, temveč za priznavanje obstoječih oz.
novonastalih stvarnih pravic, kar ne pusti nujno posledic v proračunu.
Odgovor pripravila: Nina Horvat, Dragica Germin in Alen Hodnik
Pobuda št. 6/2: Glede na določila Zakona o nezdružljivosti funkcij menimo, da se mora o tem v določenih kadrovskih zadevah seznaniti
tudi Mestni svet in sprejeti konkretne ugotovitve.
DO 7.5-01-04
Obrazložitev: Glede na določila Zakona o nezdružljivosti funkcij je Branko Brumen iz svetniške skupine SLS korektno in takoj povedal, kakšne so
zadeve pri njem. Nimamo pa vpogleda, kako je pri ostalih svetnicah in svetnikih. Vemo tudi, da je direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar tudi
župan Občine Hajdina. To pa je tudi neka informacija, ki jo je potrebno upoštevati, saj mestni svet mora vedeti, kako so te zadeve zakonsko
določene, in na drugi strani tudi organizacijsko in strokovno vizavi dela občinske uprave v naslednjem mandatu. Verjetno pa je še tudi kaj, kar je
potrebno urediti v skladu z določili Zakona o nezdružljivosti funkcij, ki bi ga morda bilo potrebno obravnavati tudi na seji mestnega sveta, da se
mestni svet s temi zadevami tudi dobro seznani.
Problem, ki ga vidimo, je morda tudi ta, da so že vse okoliške občine, ki mejijo na Ptuj, razen Hajdine, oblikovale neke svoje razvojne ali politične
koalicije in zadeve tečejo. Kolikor pa mu je poznano pa še pri nas ni nič najavljeno glede koalicij. Pričakuje pa se, da bo tudi jasno, kaj bomo
deležni s strani koalicije v teh 4 letih, in to je korektno posredovanje informacij javnosti in tudi vsem svetniškim skupinam v mestnem svetu, je
Vlado Čuš pobudo na seji dodatno predstavil.
Odgovor: Prilagamo tabelo, ki jo je pripravila Komisija za preprečevanje korupcije, v kateri je na kratko povzeta nezdružljivost funkcij in
»opomnik za lokalne funkcionarje«, ki so ga svetniki prejeli na mizo na začetku mandata.
Vlado Čuš in Milan Trol, svetniška skupina ZELENI Ptuja ter Mladi in upokojenci za delovna mesta so postavili vprašanje št. 7/2: Kako
poteka projekt tehnološke posodobitve Gajk glede na sprejete sklepe Mestnega sveta?
Obrazložitev: V zvezi s CERO Gajke je mestni svet ob sprejemu projekta potrdil, da gre zadeva v tehnološko proučevanje na ustrezni resor Vlade
RS, na Ministrstvo za okolje in prostor in še kam v pododdelke in, da gre zadeva na drugi strani tudi v finančne procedure. Zanima nas, kako te
zadeve tečejo glede na sprejete sklepe mestnega sveta, je na seji sveta vprašanje dodatno obrazložil Vlado Čuš.
Odgovor: Maja 2010 je bila za projekt Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke na Ministrstvo za okolje in prostor oddana vloga
za pridobitev kohezijskih sredstev. Za pospešitev obravnave vloge je bilo opravljenih več sestankov na Ministrstvu za okolje in prostor, tako na
operativnem nivoju kot z ministrom in drugimi odgovornimi za obravnavo in izdajo pozitivnega sklepa za našo vlogo. V teku je pridobivanje
projektne dokumentacije (PGD), ki je osnova za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pridobitev projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja je
predvideno v letu 2011. V kolikor bo na Ministrstvu za okolje in prostor ter na Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdan
pozitiven sklep o dodelitvi kohezijskih sredstev najkasneje do pomladi 2011, in pod pogojem, da bo uspešno izveden postopek izbire izvajalca na
javnem razpisu in nanj ne bo pritožb, se bo predvidena gradnja lahko pričela že v tem letu.
Pripravila: Alenka Korpar
Vprašanje št.: 8/2 - Vlado Čuš in Milan Trol, Svetniška skupina ZELENI PTUJA in Mladi in upokojenci za delovna mesta: Kako potekajo
priprave na Kurentovanje 2011?
Odgovor:
Ali bo ena sama karnevalska dvorana, ali pa bo teh dvoran več?
Javne službe Ptuj d.o.o. so kot organizator Kurentovanja 2011 29.12.2010 objavile javno naročilo za najem in postavitev karnevalske dvorane na
Portalu javnih naročil (JN12699/2010), za osrednjo karnevalsko dvorano na asfaltiranem malem nogometnem igrišču pri Učnem centru Vičava SŠC
DO 7.5-01-04
Ptuj. Na spletni strani www.ptuj.si je bil od 29.12.2010 objavljen tudi javni razpis za zbiranje ponudb za postavitev karnevalskih montažnih
šotorskih dvoran z organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno glasbenega programa v karnevalskih dvoranah, s katerim je omogočeno
zasebnim partnerjem vključitev v projekt Kurentovanje 2011. Predvideni sta dve možni lokaciji, z določenima programskima sklopoma:
- Zelenica pri Eurospinu (Ob Dravi) – narodnozabavni sklop;
- Lokacija ob Puhovi cesti – programski sklop za mladino.
Kakšna je možnost, da več ptujskim ponudnikom gostinskih storitev ponudimo delo v karnevalski dvorani, ali v karnevalskih dvoranah?
Za osrednjo karnevalsko dvorano na Vičavi je za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno glasbenega programa od 29.12.2010
objavljen javni razpis za zbiranje ponudb na www.ptuj.si, za drugi dve možni karnevalski dvorani je, kot navedeno v odgovoru na 1. vprašanje, z
javnim razpisom ponujena možnost za postavitev karnevalskih montažnih šotorskih dvoran z organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno
glasbenega programa v njih.
Kakšen bo zabavni program v karnevalski dvorani?
V karnevalski dvorani-dvoranah bo od 26. Februarja do 8. Marca potekal bogat zabavno glasbeni in animacijski program, s priznanimi imeni
domačih in tujih glasbenikov, po že navedenih programskih sklopih, ki bodo zagotovili raznolikost zabavno glasbene in gostinske ponudbe.
Konkretna ponudba zabavno glasbenih vsebin je predmet javnega razpisa.
Kakšni so stroški za karnevalsko dvorano in kakšni so prilivi iz tega naslova v mestni proračun?
V javnem razpisu za najem in postavitev karnevalske montažne šotorske dvorane za osrednjo karnevalsko dvorano na Vičavi, ki je potekel
10.1.2011 ob 12. uri, je po postopku s pogajanji po predhodni objavi, merilo za izbor ponudbe najnižja cena, ob zadostitvi pogojev iz tehnične
specifikacije. Zato strošek organizatorja za najem karnevalske dvorane še ni znan.
V javnem razpisu za organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno glasbenega programa v karnevalski dvorani na Vičavi je predvideno, da
mora zasebni partner v celoti financirati razliko med vložkom javnega partnerja (uporabo javnih površin in šotora-karnevalske dvorane) ter
vrednostjo izvedbe razpisanega projekta.
Najnižji oziroma izhodiščni znesek nadomestila zasebnega partnerja za pridobitev izključne pravice znaša 60.000,00 EUR, s katerim bo organizatornajemnik kril stroške postavitve in najema dvorane.
Zasebni partner bo v deležu 50% kril tudi nastale stroške obratovanja šotora-Karnevalske dvorane.
V javnem razpisu za postavitev karnevalskih montažnih šotorskih dvoran z organizacijo in izvedbo gostinske ponudbe in zabavno glasbenega
programa za morebitni dodatni karnevalski dvorani je predvideno, da bo zasebni partner organizatorju Kurentovanja plačal nadomestilo v višini
20,00 EUR na kvadratni meter površine karnevalske dvorane.
Odgovor pripravil: Branko Brumen
Pobuda št.: 9/2 – Peter Pribožič: Mestna občina Ptuj naj poskrbi za popravilo označevalne table Ptuja ob Ormoški cesti iz smeri Spuhlje.
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo smo vzdrževalcem naročili, da odstranijo dotrajano obvestilno tablo. Glede na to, da obstoječa
obvestilna tabla ni v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS št 46/00, 110/06 in 64/08) bo
DO 7.5-01-04
nadomeščena z obvestilno signalizacijo, ki jo omenjeni pravilnik dopušča. Elaborat za postavitev obvestilne prometne signalizacije je v pregledu in
potrjevanju na Direkciji Republike Slovenije za ceste.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Peter Pribožič je med drugimi vložil tudi pisno pobudo št. 10/2: Na naslednjo sejo mestnega sveta se naj kot točka dnevnega reda uvrsti
ločevanje, zbiranje in odvoz odpadkov v MO Ptuj.
Obrazložitev: Trenutne razmere zahtevajo sprejetje strategije dela na tem področju. Sortiranje odpadkov v gospodinjstvih zahteva tudi drugačen
pristop odvoza odpadkov. Gospodinjstva imajo veliko več tistih odpadkov, ki jih morajo oddati na ekološke otoke kot odpadkov, ki smejo biti v
kantah za smeti. Zato trenutne razmere kažejo na to, da imajo gospodinjstva prazne kante in prepolne ekološke otoke; zato je na mestnem svetu
treba prejeti sklepe, ki bodo zavezujoči za odvoz odpadkov.
Pobuda št. 11/2: Peter Pribožič: Mestni svet Mestne občine Ptuj naj s sklepom zadolži predstavnike v Svetu zavoda Maribor za EPK 2012
in člane Programskega sveta tega zavoda, da jasno zastopajo interese Ptuja v Projektu EPK 2012. Mestni svet MO Ptuj se naj tudi redno
seznanja z aktivnostmi predstavnikov Ptuja v organih javnega zavoda EPK Maribor 2012.
Odgovor: S sklepom so imenovani trije predstavniki, ki zastopajo naše interese v pristojnih telesih zavoda. Vsi se redno udeležujejo sej ter
pravočasno obveščajo o dejavnostih zavoda.
Zavod Maribor 2012 ima s potrjenim kadrovskim načrtom od januarja letos 20 zaposlenih, tem se pridružuje še približno enkrat toliko zunanjih
sodelavcev. Vsi skupaj predstavljajo programsko producentski vzvod zavoda, v katerem koordinatorji partnerskih mest aktivno sodelujemo. S tem,
ko je dokončno vzpostavljeno delovanje zavoda, se bodo aktivnosti in posledično frekvenca sestajanj močno povečali. Koordinatorstvo partnerskega
mesta Ptuj bo pred vsako sejo mestnega sveta MO Ptuj pripravilo kratko poročilo o preteklih dogodkih.
Pripravila: Maja Leber
Vprašanje št. 12/2: Peter Pribožič: Kako Mestna občina Ptuj zastopa interese Ptuja v projektu EPK 2012 preko svojih predstavnikov tako
v Programskem svetu kot v Svetu zavoda Maribor 2012?
Obrazložitev: Zastopanje interesov Ptuja v projektu EPK 2012 je glede na razdelitev denarnih sredstev za leto 2010 nesprejemljivo. V javnem
zavodu Maribor 2012 imamo v Svetu zavoda dva predstavnika, ki bi naj zagovarjala interese Ptuja, imamo pa tudi predstavnike v Programskem
svetu zavoda. Glede na razdelitev sredstev za leto 2010 je bil interes Ptuja očitno preslabo zastopan, saj je glede tega župan Maribora na novinarsko
vprašanje o razdelitvi sredstev ob sestanku na Ptuju povedal, da o razdelitvi sredstev odločajo na Svetu zavoda in ne župani.
Pričakuje odgovor in tudi strategijo dela za naprej, saj se način razdelitve sredstev za EPK 2012 za leto 2010 lahko ponovi tudi v prihodnjih dveh
letih. In v tem primeru bo Ptuj res samo podpora Mariboru in ne del prestolnice kulture.
Odgovor: Javni zavod Maribor 2012 je bil ustanovljen v začetku leta 2010. Organizacijske, vodstvene in upravne zadeve, ki so sledile ustanovitvi,
so se dogajale veliko prepočasi, predvsem so bili prepozno imenovani predstavniki sveta zavoda, programskega sveta in člani uprave. Takratni
vršilci dolžnosti so zato bili primorani izpeljati financiranje programov za leto 2010, da se ni bi zamudili roki za črpanje državnega denarja. Tako je
DO 7.5-01-04
v.d. programskega direktorja pripravil predlog sofinanciranja vseh programov za Evropsko prestolnico kulture 2012 za leto 2010, ki ga je nato po
Odloku o ustanovitvi moral potrditi programski svet in pa svet zavoda. Ker sta se oba sveta pričela sestajati šele oktobra letos, sta z namenom, da se
vsa razpoložljiva sredstva letos porazdelijo, potrdila predlagani program dela.
V novembru in decembru so bila izvedena vsa imenovanja, z izjemo generalnega direktorja, sprejet je kadrovski načrt zavoda, prav tako sta
oblikovana svet zavoda in programski svet.
Pristojni organi so redefinirali programska izhodišča ter vzpostavili veliko močnejšo komunikacijo in sodelovanje s partnerskimi mesti.
Pričakujemo, da bo januarja znana višina sredstev s katerimi razpolagamo ter jasen model, po katerem se bodo delila. Model bo v skladu z interesi
nove uprave, pristojnih organov, koordinatorjev ter seveda županov partnerskih mest tak, da se zgodba letošnjega leta ne bo ponovila.
Programski svet in sveta zavoda sta zdaj sestavljena tako, da interese partnerskih mest podpirata oba predsednika in večina članov. Pred vsako sejo
obeh svetov Mestna občina Ptuj v sodelovanju s posameznimi člani pripravi svoje pripombe, predloge in pobude, ki jih preko predsednikov ter treh
predstavnikov zagovarja na sami seji.
Svojega lastnega predstavnika imamo tudi v projektnem svetu zavoda, ki pa se do zdaj še ni sestal.
S sklepom so za zastopanje interesov Mestne občine Ptuj zadolženi trije predstavniki, hkrati smo se uskladili s predsednikom sveta zavoda, med
člani obeh svetov pa naštejemo še nekaj Ptujčanov.
Prav tako smo si zagotovili svoje predstavnike v programski ekipi producentov, ki skupaj s programskim direktorjem oblikujejo predlog programov
za Evropsko prestolnico kulture 2012.
Pripravila: Maja LEBER
Silva Fartek je vložila med drugim tudi naslednjo pisno pobudo št. 13/2: Poskrbi se naj za komunalno oskrbo gospodinjstev s primernimi
posodami za ločeno zbiranje odpadkov
Obrazložitev: Ekološki problemi Mestne občine se kopičijo vedno bolj. Ne le onesnaženje zraka, temveč tudi ravnanje z odpadki postaja vse večji
problem. Mestna občina Ptuj je relativno zgodaj začela misliti v pravi smeri glede ravnanja z odpadki. Predstavniki mesta, podjetij Čisto mesto ter
številni drugi krajani so obiskali nekaj mest v Nemčiji, ki so imele sežigalnice in že dobro urejeno ravnanje z odpadki.
Med njimi je bil Hildesheim, kjer so jih seznanili s Projektom uvajanjem ločenega zbiranja odpadkov, izobraževanja občanov, svetovalnih pisarn,
načrti za deponije, z ločenim zbiranjem odpadkov, sežigalnico sredi mesta, izpustnimi emisijami plinov, barometrom pred mestno hišo, predvsem pa
so opozorili, kako se je treba lotiti RAVNANJA Z ODPADKI.
O komunalni dejavnosti Hildesheim je danes vse že napisano na spletu. Po abecednem redu navajajo naloge in dolžnosti občine, podjetja in občana
ter pomoč občanu.
Toda pri nas pa se zadeve navadno lotimo na napačnem koncu.
Desetletje smo pustili občane, da so odmetavali odpadke kar povprek.. Izdelan ni bil noben sistematičen PROJEKT. V razvoju smo naredili bolj
malo in Čisto mesto je leta le odvažalo odpadke (skupaj neločeno tudi tiste, ki so jih ljudje sami ločevali.) in »usklajevalo cene«.
Ugotavljamo da:
DO 7.5-01-04
- se je tako pomembne ekološko strateške zadeve, kot je ločeno zbiranje odpadkov, Mestna občina lotila premalo sistematično in profesionalno ter
ni zaščitila interese občanov.
- nima pravega koncepta, s Čistim mestom pa nedorečene pristojnosti.
Mestna občina se je lotila zadeve tako, da je
- inšpekcijska služba začela z izvajanjem pregledov zbiranja odpadkov in opozarjanja občanov z opomini,
- na številne pritožbe občanov je nato začela z obveščanjem občanov ( Priloga v zadnjem Ptujčanu),
- nima širšega koncepta, nima sprejetega ekološko strateškega načrta za ravnanje z odpadki in temu primerne pravilnike,
- na spletu ni objavljena koncesijska pogodba s Čistim mestom.
Čisto mesto odvaža odpadke po določenih zbirališčih na določene dni in zaračunava.
OBČAN ne ve, zakaj plačuje relativno najvišje davke med občinami in zakaj plačuje dragega »koncesionarja«, kaj vsebuje cena in kaj pogodba.
OBČAN:
- kupi in plača lastno posodo sam
- vozi ločene odpadke na zelo oddaljene ekološke otoke sam
- kosovne odpadke najrazličnejših zvrsti odvaža na Čisto mesto sam.
Zahtevamo:
- da se občanom v strnjenih blokovskih naseljih zagotovi ob stanovanjskih zgradbah na relaciji največ 500m ekološke otoke in zbirne kontejnerje,
- da koncesionar oskrbi zasebna gospodinjstva z vsemi 4 posodami za odpadke, vrečke pa naj plačujejo zasebniki,
- za vse ulice Mestne občine Ptuj je potrebno narediti kataster zbirnih odlagališč za obnovljive materiale in ekološke otoke in ga objaviti na
občinskem spletu in v Ptujčanu,
- tam, kjer ulica ali deli ulic nimajo v radiusu 500m zagotovljenih odlagališč, je potrebno na občinskih zemljiščih TAKOJ urediti nove,
- občina mora na spletu odpreti posebno EKOLOŠKO OKNO, kjer naj bodo objavljeni za občane pomembni podatki o ločenem zbiranju
odpadkov: karta ekoloških otokov, večja zbirna mesta za obnovljive vire, dnevi pobiranj in odvažanj odpadkov, telefoni, osebe in drugo….
Ker bo domnevno nastalo manj odpadkov, bodo med občani nastala nasprotovanja plačevanja za neopravljeno delo s strani Čistega mesta.
Menim, da je nezakonito, da bi nam katerakoli firma zaračunavala storitev, ki je ne opravi, oziroma plačevanje uslug, ki nam jih niso naredili in
opravili. Zato želim v pogled koncesijsko pogodbo, ta pa naj bo po spletu dostopna tudi občanom, saj bo le tako razvidno, kaj vsebuje cena in kaj
pogodba, saj tudi tukaj ne gre za interes posameznika ali nekaj občanov, ampak to je zgodba celega mesta, cele občine.
Vprašanje št. 14/2, Silva Fartek: Ali ima lokalna skupnost kakšno pravico soodločanja pri odločitvi Vlade, da namerava prodati grad in
park Turnišče, razglašenega za kulturni spomenik državnega pomena?
Obrazložitev: Iz časopisa DELO 16. 11.2010 smo izvedeli, da namerava država prodati med drugimi kulturnimi objekti tudi grad Turnišče in Borl.
Prodajo gradov in državnih spomenikov predlaga in ovrednoti posebna delovna skupina pri ministrstvu za kulturo. Ta naredi izbor spomenikov za
prodajo in določi strateške objekte, ki bodo ostali v lasti RS.
DO 7.5-01-04
Toda, ali ima lokalna skupnost pri tem pravico soodločanj? Kdo so bili člani delovne skupine? Kakšne strokovne podlage so pridobili in kdo izmed
strokovnjakov? Kdo iz MO Ptuj je pri vrednotenju sodeloval? Kdo iz ZVNKD Maribor OE Ptuj ali Pokrajinskega muzeja?
Po oceni neznanih cenilcev in neznanih kriterijih se Turnišče torej proda za 1,2 milijona EUR. Gre za približno 25,5 ha odlično ohranjenega
grajskega parka in več kakor 9000 m2 grajske površine ter vse spremljajoče gospodarske objekte, vključno z vilo Hunker.
Vlada RS je za ta isti grad in park na 123. seji dne, 9. 9.1999 izdala Odlok o razglasitvi Gradu in parka Turnišče za kulturni spomenik
državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/ 1999, str. 12606, odlok3848 ).
Relevantnost »državnega pomena« je torej v Sloveniji, kakor marsikaj drugega, prav hitro splahnela. Občani Ptuja, še zlasti domačini Turnišč in
Brega smo v gradu in parku našli svoj osrednji prireditveno kulturni prostor, ki ga želimo obdržati in razširiti. Posebnost je grajski park, ki s ca. 25
ha drevesnega nasada daje odlične rekreacijsko sprehajalne možnosti, hkrati pa predstavlja skorajda edini vir (Ptuj je z zelenimi površinami eno
najsiromašnejših mest) in ekološko čistilnico zraka za Turnišče, Breg,Pobrežje, zlasti pa za Ptuj.
Pri iskanju namembnosti za grad in park je bilo navedenih že mnogo predlogov, med njimi je najaktualnejša preselitev ptujske biotehniške šole, ki
hasnuje in obdeluje tudi že nekaj parcel.
Krajani četrte skupnosti Breg- Turnišče najostreje protestiramo, da se proda grajski kompleks Turnišče.
Od MO Ptuj, katere naloga je tudi zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev in skrb za kulturno dediščino na njenem območju, pa zahtevamo, da
ugotovi:
1. Kdo so člani komisije, ki so pripravili brez vednosti lokalne skupnosti tako pomembne dokumente o prodaji gradu Turnišče in naj od njih
zahteva obrazložitev in valorizacijske parametre vrednotenja ter kdo jih je določil in potrdil?
2. Ali so bili k vrednotenju pozvani tudi strokovnjaki iz ZVNKD Maribor OE Ptuj ali PM Ptuj- Ormož?
3. Ali je bil odlok o razglasitvi Gradu in parka Turnišče kdaj preklican in kakšni so kriteriji ter zakonodaja za spremembo takega odloka?
4. Če bi navkljub protestom vendarle prišlo do prodaje, pa zahtevamo, da bo v komisijo vključena lokalna skupnost, ki bo varovala svoje interese,
interese občanov, krajanov Turnišč.
Če država svojega podarjenega premoženja ne more vzdrževati, ima možnost, da jih prepusti lokalnim skupnostim, da bodo le-te s svojo kulturno
dediščino ravnale in postopale skladno z zakonodajo in kulturnimi interesi na svojem območju.
Odgovor: Na podlagi informacij, da je država predlagala za leto 2012 v svojem Letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države,
med drugim tudi odprodajo Kulturnega spomenika – park gradu Turnišče, smo 22. 11. 2010 posredovali pisni ugovor na predlagano prodajo
nepremičnin ter ga naslovili na Ministrstvo za kulturo in na Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Državnega zbora. Do danes
njihovega odgovora nismo prejeli.
Prav tako so se, župan Mestne občine Ptuj in predstavniki občinske uprave 8. 12. 2010, sestali z direktorico Direktorata za kulturno dediščino
Damjano Pečnik, kjer so dobili pojasnila v zvezi z namero ministrstva in države. Povedano jim je bilo, da potrebujejo projektno nalogo, ki naj jo
izdela Biotehniška šola Ptuj. Projektna naloga je dokument, ki mora izkazovati interes šole, da se na območje kompleksa Turnišče vrne dejavnost
kmetijskega izobraževanja. To bo osnova za prenos na Ministrstvo za šolstvo in šport, le-to pa bi ga dalo v upravljanje šoli.
Lokalna skupnost in predstavniki Biotehniške šole smo enakega mnenja, da se celoten kompleks gradu in parka Turnišče prenese iz upravljanja
Ministrstva za kulturo na Ministrstvo za šolstvo in šport, z namenom preselitve šole na to lokacijo
DO 7.5-01-04
Šolsko posestvo ptujske biotehniške šole v Turnišču pri Ptuju, ki obsega okrog 35 ha kmetijskih površin ter objekte za praktični pouk, hleve za
konjerejo ter pokrite površine za vrtnarstvo in cvetličarstvo, je z gradom in parkom Turnišče funkcijsko in gospodarsko enoten in nedeljiv
kompleks. S prodajo gradu in parka Turnišče bi bilo okrnjeno izvajanje izobraževalnih programov, pa tudi bistveno razvrednoteni razvojni načrti
šole, saj si že več let prizadevajo, da bi grajske prostore in park redno uporabljali za izobraževanje in strokovno delo.
Gradivo za proračun Republike Slovenije so pripravljali na Direktoratu za kulturno dediščino. V pripravo gradiva niso vključevali predstavnikov
lokalne skupnosti in Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
V zvezi s vprašanjem o preklicu Odloka o razglasitvi Gradu in parka Turnišče nam ni znano, da bi bil Odlok kadarkoli preklican. Postopek za
razglasitev nepremičnin za kulturni spomenik državnega pomena je določen z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08
ZVKDS-1), ki določa tudi postopke za morebitne spremembe razglasitev.
Pripravila: Zdenka Ristič
Pobuda št.: 15/2 – Silva Fartek: Pripravi se naj projekt za celovito ureditev Studenčnice in njenega nabrežja v vsem toku.
Odgovor: Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/02, 110/02-ZGO-1, 2/04-ZZdrl-A, 41/04-ZVO-1 in 57/08) določa, da je upravljanje z vodami in
priobalnimi zemljišči v pristojnosti države, kar obsega skrb za ohranjanje in uravnavanje vodnih količin, varstvo pred škodljivim delovanjem voda,
vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč in skrb za hidromorfološko stanje vodnega režima. Za vzdrževanje vodotokov je odgovorno MOP ARSO.
MOP – ARSO potrdi letni program vzdrževanja, ki ga izvaja VGP Drava Ptuj.
Pobudi g. Fartek ne moremo ugoditi, saj glede na omejena proračunska sredstva ni možnosti za zagotovitev sredstev za pripravo projektne
dokumentacije. Pripravili bomo dopis na MOP ARSO z vsebino navedene problematike
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Vprašanje št.: 16/2 - Andrej Korpar: Ali ima Mestna občina Ptuj pripravljene projekte za dograditev potrebnih dodatnih parkirišč,
predvsem ob blokovskih naseljih ?
Odgovor: Prostorske ureditve na območjih z novejšo blokovno pozidavo so bile določene z zazidalnimi načrti (danes podrobnimi načrti). Tak načrt
je izdelan na podlagi vsakokratnih veljavnih predpisov; sprejet je z odlokom. Določeno je tudi, koliko parkirnih mest (PM) za osebne avtomobile
mora investitor zagotoviti za vsako stanovanje v večstanovanjski stavbi na gradbeni parceli. To število se je z leti povečevalo: od 0,5 PM/stanovanje
(primer: Rabelčja vas-vzhod), preko 0,8 oziroma 1,0 PM/stanovanje (primer: Rabelčja vas-zahod) do današnjih 1,5 PM/stanovanje, kot jih zahteva
veljavni Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 125/03; v nadaljnjem besedilu:
Pravilnik). Pravilnik še določa, v kolikor na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest,
mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m, etažnim lastnikom pa
je omogočena njihova trajna uporaba. Skladnost projekta z določili prostorskega akta pri izdaji gradbena dovoljenja za bloke in pripadajoče zunanje
ureditve ugotavlja pristojna upravna enota, po zgraditvi pa zanje izda uporabna dovoljenja.
Parkirne površine za osebne avtomobile na območju blokovne gradnje danes ne zadoščajo, čeprav je njihova velikost in število v času načrtovanja
ustrezalo predpisom oziroma takratnim normativom. Podatki o številu avtomobilov niso zbrani, se pa predpostavlja, da imajo danes nekateri
stanovalci v bloku več kot en osebni avtomobil na eno stanovanje.
DO 7.5-01-04
Prostorski načrt velja do izvedbe posegov v prostor, ki so z njim načrtovani. Po prenehanju njegove veljavnosti določajo pogoje za graditev in druge
posege na tem območju prostorski ureditveni pogoji za območje mesta Ptuj (PUP).
PUP v stanovanjskih in centralnih delih območja mesta predvideva tudi novogradnjo in dozidavo objektov in naprav. To dovoljuje le pod
določenimi pogoji (odmiki, gabariti, etažnost, oblika, drugo). Lociranje parkirišč je možno na podlagi ustrezne strokovne prostorske presoje in ob
aktivnem sodelovanju stanovalcev oziroma lastnikov stanovanj.
Dograditev parkirišč na območju blokovne gradnje je možna po pridobitvi in pravnomočnosti gradbenega dovoljenja zanje. Ob tem zakonodaja
zahteva tudi dokazilo, da ima investitor pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt.
V sklopu prometne študije Mestne občine Ptuj je bil obdelan mirujoči promet. Kot smernice pri bodoči ureditvi mirujočega prometa je bila
predlagana umestitev treh garažnih hiš na obrobju mestnega središča in lokacija garažne hiše »Štuki«, ki zajema blokovsko naselje. Glede na
podane smernice in velike stroške, bomo skušali navedeno reševati okviru javno zasebnega partnerstva.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko in Kostja Kolarič
Andrej Korpar, SDS je na seji mestnega sveta podal naslednjo pobudo št. 17/2:
Pravna služba Mestne občine Ptuj naj preveri, ali so sodne takse redarske službe, ki jih je potrebno plačati ob pritožbi zoper njihove odločitve,
upravičene.
Obrazložitev: Sodna taksa znaša 40 evrov na posamezni postopek oz. pritožbo. Zakon o sodnih taksah v 16. členu pa dovoljuje obračunati takso 17
evrov za vrednost spornega predmeta do 300 evrov.
Odgovor: V šesti točki prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 99/07, 139/06-odl.US, 17/08, 76/08-ZIKS, 109/09odl.US, 108/09, 45/10-ZIntpk; v nadaljevanju ZP-1) je določeno, da med stroške postopka o prekršku spada tudi sodna taksa. Sodna taksa je
povračilo stroškov za delo sodišča in prekrškovnega organa. Način odmere in višina sodne takse sta določena v Zakonu o sodnih taksah (Uradni list
RS, št. 37/08 in 97/10). Taksna obveznost v postopku o prekršku nastane po pravnomočnosti odločbe s katero se storilcu izreče sankcija za prekršek
ali se storilcu sankcijo odpusti (sedma točka 2. odstavka 5. člena ZST-1).
V hitrem postopku in rednem sodnem postopku se upošteva pravilo, da se sodna taksa odmeri šele po tem, ko postane odločba oziroma sodba o
prekršku, s katero je storilec prekrška spoznan za odgovornega, pravnomočna.
Višina sodne takse je določena glede na vrsto postopka v osmem poglavju tarifnega dela ZST-1 (tar. št. od 8111 do 8408). Sodna taksa se odmeri
tudi pri sklepih, s katerimi je odločeno o drugih vprašanjih v postopku o prekršku.
Iz tarifne tabele je razvidno, da višina sodne takse v primeru izreka globe z odločbo znaša 10 odstotkov zneska izrečene globe, vendar najmanj 40
evrov in največ 10.000 evrov.
Če se storilcu prekrška, globa nadomesti z opominom se kršitelju odmeri sodna taksa v višini 30 evrov.
Če se postopek o prekršku ustavi, stroški postopka bremenijo proračun.
V 16. členu ZST-1 je določen znesek sodne takse, če se le-ta določa na podlagi vrednosti spornega predmeta. Sodne takse za postopke o prekršku pa
so določene v 8. poglavju tarifnega dela ZST-1.
DO 7.5-01-04
Z 1. 1. 2011 je začela veljati sprememba Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 97/10), ki spreminja tudi višino nekaterih taks. Tako se je
povečala sodna taksa za zavrženje zahteve za sodno varstvo (tarifna številka 8211) s sedanjih 25 evrov na 50 evrov, sodna taksa za zavrnitev
zahteve za sodno varstvo pa na 150 evrov.
Pripravila: Robert Brkič in Dragica Germin
Pobuda št.: 18/2 - Andrej Korpar: Strokovne službe občinske uprave naj preverijo ali je mogoča realizacija sledečih ukrepov za
spodbujanje gospodarstva in investicij v Mestni občini Ptuj:
- obročno odplačevanje komunalnega prispevka,
- znižanje komunalnega prispevka za vse netrgovske investicije,
- oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (za določeno začetno obdobje),
- v primeru zaposlitve večjega števila delavcev tudi ugodnejša cena za nakup občinskega zemljišča,
- izgradnja komunalno opremljene industrijske cone, namenjene izključno storitveni in proizvodni dejavnosti
Odgovor: Odlok o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne Občine Ptuj, 9/07, 14/07 in 2/10) določa v tretjem odstavku
10. člena, da komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku ali v obliki obročnih odplačil, kar se določi z odločbo. Investitorjem
omogočamo plačilo v šestih mesečnih obrokih, če pa gre za primere socialnih problemov, skušamo to rešiti s pogodbo o odlogu plačila. Torej je
obročno odplačilo komunalnega prispevka omogočeno.
Odlok o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne Občine Ptuj, 9/07, 14/07 in 2/10) določa v 7. členu faktorje dejavnosti,
ki so med 0,7 in 1,3 za posamezno dejavnost. Faktor dejavnosti je možno spremeniti iz sedanjih 1,3 na najnižji 0,7, kar pomeni spremembo Odloka
o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj in posledično zmanjšanje sredstev občinskega proračuna.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.10/00, 9/01, 12/02, 11/03, 6/04, 12/04, 13/05, 14/06,
12/07, 12/08 in 12/09) v 8.a členu ureja možnost oprostitve plačila NUSZ za gospodarske subjekte.
Zavezance - gospodarske družbe in samostojne podjetnike, posameznike, katerih dejavnost je po Standardni klasifikaciji dejavnosti uvrščena v
dejavnost D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI in dejavnsot K3 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, se lahko za dobo dveh let oprosti plačila
nadomestila, če so v posameznem letu izpolnili naslednja pogoja:
1. investirali v nakup, gradnjo, obnovo zgradbe, razširitev obsega poslovanja z uvajanjem sodobnih tehnologij, posodobitev proizvodnje in nakup
opreme za namene izvajanja zgoraj navedenih dejavnostih
in
2. zaposlili nove delavce.
Višina oprostitev nadomestila je razvidna iz sledeče tabele:
________________________________________________________________
Zap. Višina vloženih
Število
Višina oprostitve
št.
sredstev
novo zaposlenih
%
_________________________________________________________________
DO 7.5-01-04
1
od 42.000,00 €
do 63.000,00 €
_______________
2
od 63.000,01 €
do 125.000,00 €
______________________
15
_____________
od 1 do 5
25
_____________
3
od 125.000,01 €
od 209.000,00 €
35
_________________________________________________________________
4
od 209.000,01 €
do 417.000,00 €
_________________________
5
50
od 417.000,01 €
6 in več
do 626.000,00 €
75
_________________________
6
od 626.000,00 € in več
100
__________________________________________________________________
V primeru, da zavezanec glede na vložena sredstva zapade pod zaporedno številko1, 2 ali 3 in pri tem zaposli 6 ali več novih delavcev, se mu prizna
oprostitev plačila v višini 50 %, če pa zavezanec glede na vložena sredstva zapade pod zaporedno številko 4, 5 ali 6 in pri tem zaposli 5 ali manj
novih delavcev, se mu prizna oprostitev plačila v višini 35 %.
Oprostitev plačila nadomestila uveljavlja zavezanec pri pristojnem oddelku Občinske uprave Mestne občine Ptuj. Vlogo za oprostitev plačila
nadomestila je zavezanec dolžan vložiti najkasneje do 15.12. v letu, v katerem so nastali pogoji za oprostitev plačila nadomestila. O oprostitvi
plačila nadomestila odloča Občinska uprava na predlog komisije, ki jo imenuje župan Mestne občine Ptuj. Vlogi za oprostitev je potrebno priložiti
dokazila o novih zaposlitvah, dokazila o izvedeni investiciji in dokazila o vrsti dejavnosti zavezanca. Dveletna oprostitev plačila nadomestila se
upošteva od 1. januarja naslednjega leta po preteku leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev, pod pogojem, da se ne zniža število novo
zaposlenih tudi po koncu prvega leta oprostitve. Oprostitev plačila nadomestila se nanaša na tiste površine, na katerih se je izvedla investicija.
V skladu z veljavno zakonodajo mora biti premoženje, ki je predmet razpolaganja, pred izvedbo postopka ocenjeno. V kolikor bi bila vrednost
posameznega nepremičnega premoženja izkustveno višja od 5.000,00 EUR, mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin.
DO 7.5-01-04
Prodaja ali menjava nepremičnega premoženja pod ocenjeno vrednostjo je z veljavno zakonodajo sicer omogočena, vendar zgolj v določenih
primerih:
 ko se sklepa neposredna pogodba najpozneje do preteka treh mesecev od dneva, ko se je izkazalo, da sta bili izbrana metoda javnega zbiranja
ponudb/javne dražbe in ponovno izvedena metoda javnega zbiranja ponudb/javne dražbe z znižano izklicno ceno za največ 15 %, neuspešni,
 ko je pridobitelj pravna oseba javnega prava razen javnega podjetja in
 ko gre za prodajo/menjavo za potrebe prenove posameznih delov stavb, ki so v razvojnih dokumentih predvideni za prenovo in so v mešani
lastnini pravnih in fizičnih oseb ter so s predpisi opredeljeni kot kulturni spomenik ali so na območju, razglašenem za kulturni spomenik.
Z ozirom na navedeno predlogu v smeri ugodnejšega nakupa občinskega zemljišča zaradi zaposlitve večjega števila delavcev, ni mogoče slediti.
Za področje prostorskega načrtovanja lahko pojasnimo, da je v obstoječih industrijsko poslovnih conah na levem in desnem bregu Drave preko 10
ha površin še nepozidanih in so na razpolago zainteresiranim investitorjem, nova širitev industrijskih in poslovnih con pa je že zajeta v strateškem
delu občinskega prostorskega načrta, ki je bil obravnavan na seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj v letu 2007. V spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana, za katerega se je 27. 12. 2010 zaključila javna razgrnitev, osnutek pa se
obravnava na januarski seji MS, in v Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj, ki je v zaključni fazi izdelave osnutka, je že upoštevano,
da se površine vzhodno od Puhove ceste vse do potoka Rogoznice dolgoročno namenijo industrijskim in drugim poslovnim dejavnostim. Prav tako
se širi industrijsko poslovna cona na desnem bregu Drave do nove povezovalne ceste in ob železniški progi.
Pripravili: Marijana Nikšič Zorko, Zdenka Bezjak, Nina Majcen Ogrizek in Branko Novak
Milan Petek je postavil vprašanje št. 19/2: Kako je z ločevanjem odpadkov v drugih občinah, ki gravitirajo, oz. odvažajo odpadke na Ptuj
(npr. v občini Šentilj, Duplek, Podlehnik, Majšperk). Naj se pojasni kako je z ločevanjem odpadkov v občinah, ki so vezane na Skupno
občinsko upravo in kako v tistih občinah, ki niso v SOU?
Obrazložitev: Kako je to urejeno, bi zanimalo tudi številne občane, saj so v mesecu novembru občani sledili številnim informacijam po radiu in
časopisu Štajerski Tednik o potrebi ločevanja odpadkov, pa tudi o napovedih z zagroženo kaznijo 400 EUR za nepravilno ločevanje odpadkov. Res
je, da se je zadeva v Ptujčanu ob koncu meseca novembra z zloženko dokaj dobro pojasnila, kajti ločevanje odpadkov je naša zaveza in bo sigurno
v bodoče tudi naša dolžnost. Je pa veliko ljudem smešno, oz. se jim zdi nemogoče, da je potrebno iz steklenic odstranjevati nalepke in, da je
potrebno prati jogurtove lončke, kar je bilo v zloženki tudi obrazloženo.
Odgovor: Občine, ki so vključene v SOU SP (tudi občine Duplek, Podlehnik, Majšperk), imajo vpeljan enak sistem ravnanja z odpadki kot Mestna
občina Ptuj – v vseh občinah je sprejet odlok o načinu izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v enaki vsebini kot Mestna občina
Ptuj, in v vsaki občini deluje medobčinska inšpekcija SOU SP, razen v Občini Duplek, kjer deluje mariborska medobčinska inšpekcija, s katero smo
v rednih stikih.
Občina Šentilj na naše odlagališče še ne vozi odpadkov niti ni vključena v SOU SP, podpisala pa je pismo o nameri, da pristopi k našemu konceptu
ravnanja z odpadki.
DO 7.5-01-04
Na območju Občine Hoče-Slivnica izvaja gospodarsko javno službo zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostanka komunalnih
odpadkov ali odstranjevanja komunalnih odpadkov družba Saubermacher Slovenija d. o. o., ki smo ji svetniško vprašanje tudi posredovali. Njihov
odgovor prilagamo.
V zvezi z zahtevami glede ločevanja posameznih vrst odpadkov pojasnjujemo, da so bila pred koncem leta 2010 navodila za ločevanje odpadkov
popravljena in dopolnjena. Vsem gospodinjstvom v Mestni občini Ptuj so bila dostavljena v decembru s Ptujčanom, vsa gospodinjstva v drugih
vključenih občinah pa so jih tudi prejela skupaj z občinskimi glasili. Najdemo jih tudi na spletni strani Čistega mesta (http://www.cistomesto.si/ in
spletni strani SOU SP (http://www.sou-info.si/). Samo v pojasnilo: v zvezi s steklenicami in drugo embalažo je posebej zapisano: »Za vso embalažo
velja, da mora biti prazna. Najbolje je, da jo splahnemo z vodo. To pa nikakor ne pomeni, da jo moramo oprati z detergentom in krpo. Označevalnih
nalepk ni potrebno odstranjevati.«
Pripravila: Alenka Korpar
Milan Petek je postavil vprašanje št. 20/2: Kdo je odločal o tem, da MO Maribor vozi odpadke na Ptuj, kakšni so ti odpadki in za kakšno
ceno gre?
Obrazložitev: V času aktivne volilne kampanje je v mesecu oktobru na RTS ali TV Maribor na predstavitvi županskih kandidatov mesta Maribora
bilo povedano, da Mestna občina Maribor odvaža svoje odpadke v Celje, v Ptuj in Novo mesto. Najprej je menil, da je prišlo do napake, vendar se je
zadeva v oddaji še enkrat ponovila.
Odgovor: Vprašanje je bilo posredovano podjetju Čisto mesto Ptuj, saj Mestna občina Ptuj za prevzem mariborskih odpadkov ni dala nobenega
soglasja, niti ni sklenila nobenih dogovorov ali pogodb.
V njihovem odgovoru je navedeno: »Na odlagališče CERO Gajke so se v letu 2010 vozili odpadki iz občine Ptuj, občin Spodnjega Podravja (tudi
Duplek) in občine Hoče-Slivnica v skladu s pogodbo z Mestno občino Ptuj. Vprašanje smo posredovali tudi ga. Ireni Bartok, katera je v letu 2010
opravljala funkcijo direktorice v podjetju Snaga Maribor.«
Prav tako smo prejeli odgovor s strani ga. Irene Bartok iz Snage Maribor, ki navaja: »Spoštovani, glede na zastavljeno vprašanje moram povedati,
da v letu 2010 nismo poslovno sodelovali. Pravzaprav mešanih komunalnih odpadkov Snaga Maribor nikoli ni odlagala na odlagališču na Ptuju.«
Pripravila: Zdenka Bezjak
Svetnik Milan Petek je podal pobudo št. 21/2:
Temperatura v sejni sobi naj bo za 3 ali 4 stopinje nižja.
Obrazložitev: Pri ogrevanju sejne sobe bi se morda lahko tudi kaj prihranilo, saj je temperatura trenutno v sejni sobi za 3 ali 4 stopinje previsoka.
Odgovor: V sejni sobi bomo v bodoče zmanjšali ogrevanje na radiatorjih, vendar to ne bo v celoti rešilo izpostavljenega problema. Ogretost
prostora in izrabljenost zraka je tudi odvisna od števila udeležencev v konkretnem prostoru, pri čemer pa žal ne bo možno zagotoviti najboljših
delovnih pogojev.
DO 7.5-01-04
Svetnica HELENA Neudauer je podala pobudo št. 22/2:
Na spletni strani Mestne občine Ptuj se naj čim prej ažurirajo podatki o novem mestnem svetu in novih članih odborov in komisij.
Odgovor: Na spletni strani www.ptuj.si so ažurirani podatki o:
- novih svetnikih mestnega sveta za leto 2010 – 2014 (http://www.ptuj.si/mestni_svet),
- članih odborov in komisij (http://www.ptuj.si/komisije_in_odbori),
- nadzornem odboru in volilni komisiji (http://www.ptuj.si/nadzorni_odbor_in_volilna_komisija).
Pripravili: Martin Kukovič, Mag. Janez Merc, Dragica Germin, Brigita Tetičkovič
Pobuda št.: 23/2 - Helena Neudauer: Na plačljivih gramoziranih parkiriščih v Vodnikovi ulici in Ob Dravi je nujno potrebno takoj urediti
in zasipati velike udarne jame.
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo smo zadevo posredovali upravljavcu parkirišč, ki je saniral udarne jame.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Miran Meško je dal pobudo št. 24/2: Mestna občina Ptuj naj pozove koncesionarja za odvoz odpadkov, da približa oz. zmanjša oddaljenost
ekoloških otokov od bivanjskih sredin ( maksimalna oddaljenost je lahko do enega kilometra).
Obrazložitev: S tem bi se izognili, da bi bili ekološki otoki preveč oddaljeni od posameznih bivalnih sredin. Nekateri ekološki otoki so res preveč
oddaljeni in zato nekateri na poti do ekološkega otoka odpadke raje odvržejo kar drugje. Dobro je, da se je začelo sankcionirati področje urejanja in
ravnanja z odpadki, vendar je zato tudi večja nevarnost ponovnega nastajanja divjih odlagališč, saj se bo marsikdo želel izogniti plačilu kazni tako,
da bo odpadke enostavno odvrgel kjerkoli.
Odgovor: Zaradi kompleksnosti vprašanj in problematike smo odgovor na vse tri pobude združili v enotno informacijo, ki se bo pod točko
Informacije obravnavala na 3. redni seji MO Ptuj 24. januarja.
Priloga: Informacije o ločenem zbiranju odpadkov in izvedbi akcije nadzora nad ločevanjem, v času med 3. in 12. novembrom 2010 .
Pripravila mag. Olga Fekonja
ZADEVA: Informacije o ločenem zbiranju odpadkov in izvedbi akcije nadzora nad ločevanjem odpadkov v času med 3. in 12. novembrom
2010 .
Novembrska akcija, ki jo je izvedla Medobčinska inšpekcija je izzvala najrazličnejše reakcije občanov, tako pozitivne, kot negativne. Tiste pozitivne
so prihajale predvsem od ljudi, ki so obveznost ločevanja odpadkov sprejeli kot lastno odgovornost že pred leti in so akcijo inšpektoric pozdravili.
Negativni odziv pa je prihajal od tistih, ki so do sedaj bolj ali manj to svojo obveznost spregledali. Na take zaključke navajajo tudi rezultati akcije,
ki so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju.
DO 7.5-01-04
Začetki ločenega zbiranja komunalnih odpadkov segajo na našem območju že v zgodnja devetdeseta leta, ko smo po vzoru zahodnih sosedov pričeli
z ločevanjem papirja in steklene embalaže. V mestu in vaških središčih smo postavili prve takrat še kovinske posode za papir in steklo. Od takrat pa
do danes smo sistem ločevanja odpadkov ves čas nadgrajevali, spreminjali in izboljševali. Pripravili smo navodila za pravilno ločevanje odpadkov,
ki so bila prvič v obliki zloženke posredovana gospodinjstvom že ve letu 2000, sledila je izdaja časopisa Čistega mesta Ptuj in ob vsaki spremembi,
oziroma nadgradnji sistema ločevanja odpadkov nova navodila v obliki zloženk, časopisnih člankov in navodil o pravilnem ločevanju z odpadki, ki
so bila gospodinjstvom posredovana skupaj s Ptujčanom, oziroma z lokalnimi glasili v vseh občinah, ki gravitirajo na CERO Gajke. Rezultati
ločenega zbiranja na našem območju so bili na osnovi tovrstnih pristopov k ozaveščanju prebivalcev sorazmerno dobri, v primerjavi z ostalo
Slovenijo, a glede na zakonske zahteve vsekakor še ne dosegamo zahtevanih standardov.
Slovenija je leta 2001 sprejela Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki
(Uradni list RS, št. 21/01). Odredba določa minimalne standarde za ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami, ki morajo biti zagotovljeni v okviru
opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Med drugim določa, da mora izvajalec javne službe za izločanje ločenih frakcij
zagotoviti: ločeno zbiranje in prevzemanje odpadnega papirja ter steklene, plastične in kovinske embalaže v zbiralnicah ločenih frakcij (ekoloških
otokih) ter ločeno zbiranje in prevzemanje vseh vrst nenevarnih komunalnih odpadkov, razen preostalih odpadkov v zbirnih centrih nenevarnih
odpadkov, v okviru katerih pa se lahko, če so za to ustvarjeni pogoji, prevzemajo tudi nevarni gospodinjski odpadki. Prav tako se na zbirnih centrih
prevzemajo kosovni odpadkov, lahko pa se za prevzem kosovnih in nevarnih gospodinjskih odpadkov organizira njihov prevzem na prevzemnih
mestih kosovnih, oziroma nevarnih odpadkov, ki se v praksi izvede v obliki posebnih zbiralnih akcij, itd.
Skladno z zahtevami nove okvirne Direktive o odpadkih (75/442/EEC,91/156/EEC) in OP BIOO 2008 mora Slovenija do 31.12.2012 zagotoviti
recikliranje za najmanj 55%celotne mase odpadne embalaže, 60% mase za steklo, 60% mase za papir in karton, 50% mase za kovine, 22,5% mase
za plastiko, pri čemer se upošteva le material, ki se ponovno reciklira v plastiko, in 15,5% mase za les. Hkrati se mora do 16.7.2016 zmanjšati delež
biološko razgradljivih odpadkov med mešanimi komunalnimi odpadki na 35% skupne količine (po teži) glede na ostale količine v izhodiščnem letu
1995.
Mestna občina Ptuj je zahteve iz državne in evropske zakonodajne regulative vnesla tudi v svoj lokalni predpis in v letu 2005 sprejela novi Odlok o
načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne Občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/05, 4/07), ki med drugim tudi
določa sistem ločenega zbiranja na zbiralnicah ločenih frakcij (predpis z enako vsebino je sprejet tudi v vseh občinah, ki gravitirajo na CERO
Gajke). Leta 2008 pa je bil izdelan tudi Koncept celovitega varovanja okolja v Mestni občini Ptuj, ki med drugim obsega tudi vzpostavitev
potrebnih pogojev in spremljajoče infrastrukture, ki bo omogočala uporabo vseh vrst obnovljivih virov energije (tudi odpadkov) ter postati »zelena
občina« z lastno energetsko oskrbo iz vseh vrst razpoložljivih obnovljivih virov energije. V skladu z evropskimi direktivami in posledično
slovensko zakonodajo pa ima snovna izraba še vedno prednost pred energetsko, kar z drugimi besedami pomeni, da je potrebno vse sekundarne
DO 7.5-01-04
surovine, ki jih je mogoče snovno izrabiti najprej izločiti, šele potem se lahko iz preostanka odpadkov izloči gorljiva frakcija, ki se lahko termično
obdela.
Za potrebe ločenega zbiranja odpadkov na izvoru njihovega nastanka imamo v Mestni občini Ptuj glede na zakonodajne zahteve precej
nadstandardno mrežo zbiralnic ločenih frakcij - ZLF. Postavljenih je 221 ZLF, kar pomeni, da imamo na cca 108 občanov eno ZLF. V skladu s 6.
členom Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01) so
morale javne službe do 31.12.2003 na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja urediti ZLF na vsakih 500 prebivalcev.
Teoretično bi, na podlagi kar pet krat boljšega standarda vzpostavljene mreže ZLF glede na zakonodajne zahteve, morali dosegati tudi odlične
rezultate glede količin ločeno zbranih frakcij, a rezultati so žal kazali, še posebej v zadnjih dveh letih precej drugačno sliko. Zato je bilo nujno
potrebno preveriti dejansko situacijo na terenu in poiskati vzroke, in sicer na nivoju vseh sodelujočih subjektov. To nalogo je izvedla Medobčinska
inšpekcija v sodelovanju z Javnimi službami Ptuj in Čistim mestom Ptuj.
Prav tako je potrebno ob tem pojasniti tudi dejstvo, da MO Ptuj kandidira za pridobitev kohezijskih sredstev za izvedbo projekta Nadgradnje
regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke. Eden od pogojev za pridobitev sredstev je tudi izpolnjevanje zakonskih zahtev glede zagotavljanja
ločenega zbiranja odpadkov na izvoru njihovega nastanka, kar je potrebno vsako leto dokazovati na ARSO s poročanjem o količinah zbranih
ločenih frakcij, ki se morajo vsako leto povečevati v določenem odstotku in posledično zmanjševanju količine odpadkov, ki se odlagajo na
odlagališče. V ta namen je Ministrstvo za okolje in prostor v mesecu decembru izvedlo tudi pregled in nadzor pri izvajalcih javne službe na
območju cele države. Pri pregledu na območju CERO Gajke so še posebej pozitivno ocenili izvedbo naše akcije.
V času med 3. in 12. novembrom 2010 je bila s strani Medobčinske inšpekcije, Javnih služb Ptuj in Čistega mesta Ptuj izvedena obsežna akcija
nadzora nad ločevanjem odpadkov.
Cilji in namen akcije je bil predvsem:
 pregledati situacijo na terenu glede količine in kakovosti ločenega zbiranja odpadkov,
 ugotoviti vzroke za stagnacijo v zadnjih letih,
 pripraviti predloge za izboljšanje obstoječega stanja,
 vsako leto povečati količino ločenih frakcij in
 zmanjševati odlaganje, (saj je do leta 2015 dovoljeno odlagati največ 20% obdelanih komunalnih odpadkov).
V Akciji je bilo pregledanih in obravnavanih 500 gospodinjstev, ki živijo v individualnih stanovanjskih hišah, 300 gospodinjstev in lokalov v starem
mestnem jedru Ptuja in približno 600 gospodinjstev v večstanovanjskem – blokovskem naselju Ptuja.
Na območju gospodinjstev, ki živijo v individualnih stanovanjskih hišah je bilo izrečenih 5% pohval, vsem ostalim pa so bila dana obvestila z
opozorilom in navedbo kaj ni bilo izločeno. Inšpekcija je bila pri tokratnem nadzoru res dosledna, opozorilo je izrekla tudi občanom, ki sicer že
DO 7.5-01-04
zelo dobro ločujejo, pa se je med njihovimi odpadki znašla samo ena frakcija, ki bi jo bilo potrebno izločiti. Doslednost inšpekcije na terenu je bila
potrebna zato, da so občani dobili natančne povratne informacije o pravilnosti ločevanja. Ugotovljeno je bilo, da približno 20% občanov ne ločuje
odpadkov, vsi ostali občani ločujejo odpadke, vendar ne v celoti. Najbolje je ločen papir in steklena embalaža. Največ nepravilnosti je pri ločevanju
plastične embalaže, kamor sodi tudi tetrapak. Žal je med odpadki še vse preveč bioloških odpadkov, kljub temu, da ima skoraj vsaka hiša svoj vrt in
bi lahko občani odpadke kompostirali.
Na terenu je bilo pregledano tudi stanje na ZLF. Ugotovljeno je bilo, da so nekateri deli Mestne občine Ptuj dobro pokriti z mrežo ZLF in tam je
tudi kvaliteta ločevanja dobra. Na področjih, kjer ZLF ni dovolj, občani nimajo dobrih pogojev za ločevanje in je temu primerna tudi kvaliteta
ločevanja. Ugotovljeno je bilo tudi, da so na nekaterih posodah za ločeno zbiranje zbledeli napisi, da so odprtine na posodah za ločeno zbiranje
plastične embalaže in pločevink premajhne, da je okolica ZLF neurejena, da je frekvenca odvoza iz ZLF premajhna, itd.
V času akcije smo na terenu samem ali po telefonu prejemali veliko vprašanj občanov, kaj sodi v katero posodo, kaj vse je potrebni izločiti,… Iz
vseh zbranih informacij je bilo ugotoviti, da so bila dosedanja Navodila o ločevanju pomanjkljiva, zato jih je potrebno dopolniti in posodobiti.
Z ugotovitvami na terenu je inšpekcija seznanila in odredila Javnim službam Ptuj, d.o.o, Ul. heroja Lacka 3, in Čistemu mestu Ptuj, d.o.o.,
Dornavska c. 26, 2250 Ptuj, da je potrebno:
-
-
Takoj povečati število odvozov ločenih frakcij iz zbiralnic ločenih frakcij, v nadaljevanju ZLF;
Povečati mrežo ZLF na celotnem območju MOP;
Staro mestno jedro opremiti s posodami za biološke odpadke, oziroma obstoječe posode opremiti z napisi in posode oprati na celotnem
območju;
Na vseh obstoječih ZLF je potrebno obnoviti napise, povečati odprtine na posodah za plastenke in pločevinke;
Skrbeti za urejen videz in čistočo ZLF, itd.
Ob vsaki novi vključitvi občana v redni odvoz odpadkov je izvajalec del dolžan občana opremiti s podrobnimi navodili glede ločevanja in
nasploh ravnanja s komunalnimi odpadki;
Po odloku je izvajalec javne službe dolžan vse občane vsaj enkrat letno obvestiti na primeren način z navodili in morebitnimi novostmi;
Izvajalec javne službe je dolžan sam vršiti kontrolo, ali občani ločujejo odpadke in najti način za to, ob ugotovljenih kršitvah pa podati
konkretne prijave občinski inšpekciji, ki bo posledično speljala prekrškovni postopek zoper konkretnega kršitelja.
Glede na ugotovitve s terena in številne predloge občanov po spremembi načina ločenega zbiranja odpadkov (ločevanje v gospodinjstvu –
posode za ločeno zbiranje doma) bo potrebno skupaj z vodstvom MOP, Javnimi službami Ptuj in Čistim mestom Ptuj preučiti podane
predloge in posledično sprejeti ustrezne spremembe z novimi predpisi;
Izvajalec je bil dolžan do konca meseca novembra pripraviti posodobljena navodila o ločevanju in jih na primeren način posredovati
občanom;
DO 7.5-01-04
Novembrsko akcijo glede na izredno povečane količine ločenih frakcij, ki so sledile neposredno sami akciji, lahko vsekakor štejemo za velik uspeh.
Naši občani so prvič zares v najširšem obsegu ločevanje odpadkov sprejeli kot svojo obvezo in odgovornost. Zato bo seveda nujno potrebno v
najkrajšem možnem času odpraviti tudi vse druge pomanjkljivosti zaznane s strani Medobčinske inšpekcije, ki so na strani izvajalca javne službe
zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Samo tako se lahko nadejamo dolgoročnega pozitivnega učinka novembrske akcije.
Na podlagi izvedene akcije smo dobili s strani naših občanov, mestnih svetnikov, Četrtnih skupnosti in drugih tudi veliko novih predlogov in pobud
v zvezi z nadgradnjo sistema ločenega zbiranja odpadkov tako glede dopolnitve mreže ZLF kot tudi spremembe samega sistema ločenega zbiranja,
kjer naj bi se sistem ZLF nadomestil s sistemom zbiranja ločenih frakcij »od vrat do vrat«. Vse podane predloge bomo v strokovnih službah MO
Ptuj v sodelovanju z izvajalcem javne službe proučili tako glede strokovne in zakonske možnosti njihove implementacije v prakso, kot tudi z vidika
obvladovanja stroškov, ki bi nastali z morebitno spremembo režima zbiranja in odvoza odpadkov.
Poleg podanih pojasnil, želimo podati še nekaj odgovorov na vprašanja, ki so se velikokrat pojavljala v javnosti in med svetniki, in sicer:
 Glede plačila odvoza odpadkov, ker po sortiranju v posodah za preostale odpadke ostane za odvoz zelo malo odpadkov:
V ceni ravnanja z odpadki ni zajeti samo odvoz ostalih odpadkov na vsakih 14 dni. Cena vsebuje tudi ločeno zbiranje in prevoz ločenih frakcij,
obdelavo in po potrebi tudi dodatno sortiranje ločenih frakcij ter začasno skladiščenje pred oddajo v predelavo, oziroma vzdrževanje celotne
mreže ZLF. V ceni je zajeta tudi akcija odvoza kosovnih in nevarnih odpadkov enkrat letno, obdelava mešanih komunalnih odpadkov,
kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki so bili pripeljani z individualnim dovozom ali izločeni iz mešanih odpadkov, odlaganje
preostanka odpadkov po obdelavi na odlagališče ter možnost slehernega občana, da skozi vse leto brezplačno pripelje na zbirni center v CERO
Gajke vse odpadke, ki jih ne more oddati na ZLF ali v obeh akcijah. Poleg storitev javne službe cena vsebuje tudi stroške za investicijo v
izgradnjo CERO Gajke, okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ter DDV.

Na zahtevo mestne svetnice Silve Fartek za objavo koncesijske pogodbe je podano naslednje pojasnilo, ki ga je podal Oddelek za gospodarske
javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo:
»Na spletu ni objavljena koncesijska pogodba s Čistim mestom. Javna objava sklenjenih pogodb do sedaj ni bila običaj Mestne občine Ptuj, zato
tudi pogodbe o upravljanju, ki je bila sklenjena pred podelitvijo koncesije Javnim službam Ptuj d.o.o., ni med informacijami javnega značaja.
Pravice in obveznosti občanov kot uporabnikov storitev obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki izhajajo iz veljavnih odlokov, ki
urejajo to področje, sama koncesijska pogodba pa se nanaša na razmerje med Mestno občino Ptuj in izvajalcem javne službe. Zaradi navedenega
ocenjujemo, da za splošno javnost pogodba niti ni relevantna. Ne glede na navedeno pa ima vsak občan kadarkoli možnost opraviti vpogled tako
v sklenjene pogodbe kakor tudi druge obstoječe akte, ki se hranijo na pristojnem oddelku Občinske uprave Mestne občine Ptuj.«
Pripravila: Alenka KORPAR, mag. Olga FEKONJA
DO 7.5-01-04
3. SEJA MS, DNE 24. 1. 2014
Vasja Strelec je vložil naslednji pisni vprašanji:
- vprašanje št. 25/3: Kako je z realizacijo povezovalne ceste med Spuhljo in Budino, ki poteka ob reki Dravi?
Obrazložitev: Vprašanje se nanaša na lokacijo med domačijo Forštnarič v Spuhlji in med domačijo Zokija Križaja v Budini.
Odgovor: Povezovalna cesta med Spuhljo in Budino - nanaša se na lokacijo med domačijo Forstnarič v Spuhlji in domačijo Zokija Križaja v
Budini se bo realizirala v proračunskem letu 2011v sklopu dokončanja izvedbe del Rekonstrukcije ceste Ribiška pot.
- vprašanje 26/3: Kako je z realizacijo čiščenja mulja v Ptujskem jezeru na območju četrti Spuhlja?
Odgovor: Pobudo smo posredovali Dravskim elektrarnam Maribor d. d., ki izvajajo vzdrževalna dela na Ptujskem jezeru in po e-pošti prejeli
naslednji odgovor:
»Po Koncesijski pogodbi za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije smo v členu 2.2.2
Zagotavljanje ukrepov za zagotovitev varnosti pred poplavami med izvajanjem koncesije dolžni redno vzdrževati vodna in priobalna zemljišča.
Posebno pozornost vzdrževanja smo pričeli posvečati umetno zgrajenim nasipanim brežinam. Vremenski vplivi, predvsem sonce in mraz, močno
vplivata na kvaliteto veznih sposobnosti bitumna v zaščitni vodotesni brežini. Redno spremljamo stanje brežin in jih po potrebi obnavljamo. Na
območju Ptujskega jezera poskušamo z oblaganjem brežin z muljem in ozelenitvijo doseči daljšo življenjsko dobo asfaltne obloge in prijaznejše, z
drevesi in travo poraslo, obrežje.
Ker s tovrstnimi deli zaščite nismo imeli izkušenj, smo naročili projekt in leta 2004 izdelali poskusno polje v neposredni bližini Rance. Na osnovi
zahteve projektanta smo bili dolžni opraviti analizo z muljem prekrite asfaltne površine po petih letih. Analizo odvzetih vzorcev asfalta smo opravili
leta 2009. Raziskave so potrdile, da se lastnosti asfaltiranih brežin prekritih z muljem ne spreminjajo in da je možno s tako predvidenimi deli
nadaljevati. Glede na dolžino asfaltiranih brežin Ptujskega jezera in dinamike izvedbe del se bodo dela izvajala več let.
V poslovnem načrtu za izvajanje nalog leta 2010 smo predvideli začetek izvajanja del. Ko smo jeseni pričeli z deli nas je Zavod za varstvo narave
opozoril, da izvajamo dela na področju, ki je pod zaščito Nature 2000 in smo dolžni pridobiti dovoljenje za poseg v naravo.
Zaprosili smo za dovoljenje pri UE Ptuj. V pridobljenem dovoljenju št.: 351-1195/2010 – 4(04063) z dne 30.11.2010 so nas obvestili, da dela lahko
izvajamo samo v času od 15. avgusta do 15. novembra. Na pridobljeno dovoljenje smo se pritožili, toda do danes še nismo prejeli odgovora. Zaradi
navedenega dela stojijo do nadaljnjega oziroma vsaj do 15. avgusta«.
Odgovor pripravila: Klavdija Petek
Pobuda št.: 27/3 – Miro Vamberger: Mestna občina Ptuj naj pristopi k izdelavi strategije razvoja turizma na Ptuju. Strategija naj poveže
vse dejavnike, ki na Ptuju obstajajo: zgodovino, kulturo, naravo (termalno kopališče, jezero, naravno okolje Ptuja), kulinariko in vino.
Strategija naj služi kot razvojna in poslovna priložnost Ptuja za ustvarjanje novih delovnih mest in posledično ekonomske rasti MO Ptuj.
Odgovor: Na področju razvoja turizma in vzpostavljanja privlačne turistične destinacije, smo občine v Sp. Podravski Ptujsko–Ormoški regiji
pripravile skupni projekt za ustanovitev in delovanje regionalne destinacijske organizacije (RDO) na našem območju. Projekt, med drugim,
DO 7.5-01-04
vključuje tudi pripravo strategije razvoja turizma na območju Spodnjega Podravja, vključitev vseh razpoložljivih resursov in vzpostavitev
konkretnega in učinkovitega povezovanja med turističnimi in s turizmom povezanimi subjekti na tem območju. Koordinator projekta je zavod ZRS
Bistra Ptuj. Projekt se bo izvajal do leta 2013, priprava strategije pa je med prvimi nalogami v sklopu projekta. Aktivnosti v zvezi s pripravo
strategije že potekajo.
Odgovor pripravila: Klavdija Petek
Pobuda št.: 28/3 – Miro Vamberger: Mestna občina Ptuj in Občina Markovci naj spremenita ali dopolnita Odlok o določitvi plovnega
režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list RS št. 109/2006), in sicer tako, da se v 10. členu omenjenega odloka opredeli, da je
športnim veslaškim čolnom in jadrnicam v plovni coni A dovoljena plovba brez omejitev oz. skozi celo leto.
Odgovor: Spremembe in dopolnitve Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list RS, št. 109/06, 112/07,
42/09 in 34/10) bodo obravnavane na seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj in seji Občinskega sveta Občine Markovci v mesecu februarju.
Odgovor pripravila: Klavdija Petek
Pobuda št.: 29/3 – Miro Vamberger: Izvajalec del, ki je opravljal dela na Ptujskem jezeru (odstranjevanje oz. nalaganje mulja ob brežini
jezera) naj nasipa pot na kroni nasipa ob Ptujskem jezeru, ki jo je s svojimi stroji razril, ter uredi oz. vrne pot v prvotno stanje.
Odgovor: Pobudo smo posredovali Dravskim elektrarnam Maribor d. d., ki izvajajo vzdrževalna dela na Ptujskem jezeru in po e-pošti prejeli
naslednji odgovor:
»Trenutno ne predvidevamo nobenih aktivnosti urejanja krone nasipa, dokler ne končamo z že začetimi deli. Pri našem ogledu v novembru nismo
opazili tako velikih poškodb, ki bi ovirale sprehajalce«.
Odgovor pripravila: Klavdija Petek
Pobuda št.: 30/3 – Odbora za družbene dejavnosti: Strokovna služba občinske uprave MO Ptuj naj v roku treh mesecev izdela projekt
»Postajališč oz. parkirišč za kolesa in brezplačno izposojo koles za občane«
Odgovor: V Mestni občini Ptuj so že urejena postajališča oz. parkirišča, ki omogočajo parkiranje koles. Parkirišča so urejena na Mestnem trgu,
Minoritskem trgu ter v Slomškovi in Miklošičevi ulici. Prav tako je možno v mestu najeti kolo cel dan, oz. za določeno število ur. Celodnevni najem
kolesa stane 11 EUR, možno pa je kolo najeti tudi za krajše časovno obdobje (cena najema do 3 ure stane 5 EUR). Da bi lahko občanom omogočili
brezplačno izposojo koles je potrebno zagotoviti ustrezna sredstva, ki pa v proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2011 niso zagotovljena.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Pobuda št.: 31/3 - Vlado Čuš: Določanje cen, ki so v pristojnosti MO Ptuj, se naj izvaja analitično in selektivno, torej od primera do
primera. Pri predlogih za podražitve se naj dvig cen strokovno argumentira, prouči se naj tudi možnosti za racionalizacijo in znižanje tam,
kjer bomo s tem razbremenili socialno najbolj ogrožene skupine ljudi ter tam, kjer bomo na ta način spodbudili potencialne investitorje v
nova gospodarska vlaganja ter pridobivanje novih delovnih mest.
DO 7.5-01-04
Odgovor: V Mestni občini Ptuj sta v veljavi Odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 14/07
in 7/10) in Pravilnik o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 1/08). V
zadnjem odstavku 3. člena omenjenega pravilnika je navedeno: »Vrednost točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov
in garaž se določi s sklepom Mestnega sveta Mestne občine Ptuj in se usklajuje vsako leto z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih
Zavoda Republike Slovenije za statistiko«.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije in Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je predviden indeks rasti življenjskih
potrebščin za leto 2011 2,3 %, za katero vrednost je bila točka tudi dvignjena.
Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih (Uradni list RS, št. 86/10) v drugem odstavku 4. člena navaja:
˝Postopke ravnanja s stvarnim premoženjem je treba voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo
najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti.˝
Za stvarno premoženje po tem zakonu štejejo nepremičnine in premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje,
upravljanje in najemanje tega premoženja.
Iz omenjenega je sklepati, da če ima občina prenizke najemnine, ravna v nasprotju z zakonom. Poslovni prostori v glavnem služijo dobičkonosnim
dejavnostim in glede na dikcijo omenjenega zakona je nujno, da se Mestna občina Ptuj v takih primerih obnaša tržno.
Z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/00, 9/01, 12/02, 11/03, 6/04, 12/04, 13/05,
14/06, 12/07, 12/08 in 14/2010) so določena merila za določitev višine nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.
Socialni vidik pa je opredeljen v 8. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča:
„Poleg primerov navedenih v drugem odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki
prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo
zajamčenega osebnega dohodka, kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost“.
Za zavezance - gospodarske družbe, samostojne podjetnike, posameznike, katerih dejavnost je po Standardni klasifikaciji dejavnosti uvrščena v
dejavnost D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI in dejavnost K3 RAZISKOVANJE IN RAZVOJ, se lahko za dobo dveh let oprosti plačila
nadomestila, če so v posameznem letu izpolnjeni, z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, določeni pogoji.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik in Branko Novak
Pobuda št.: 32/3, veza Ptujski potoki - Vlado Čuš): Dokler trije ptujski potoki ne dočakajo prepotrebne celostne rešitve, se naj poskrbi vsaj
za delno renaturacijo in njihovo redno vzdrževanje. Sedaj v in ob potokih ležijo PVC vrečke, stoli, tudi koši za smeti in druge vrste
odpadkov.
Odgovor: V letu 2010 je v akciji »Očistimo Slovenijo« ČS Breg - Turnišče očistilo Studenčnico in divje odlagališče pri trgovini Eurospin, kar se bo
izvedlo tudi v letu 2011. Redno vzdrževanje opravlja koncesionar VGP Drava Ptuj.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
DO 7.5-01-04
Pobuda št.: 33/3, veza – Ustvarjanje ugodnejšega gospodarskega okolja: Zeleni Ptuja dajemo pobudo županu in odborom pri Mestnem
svetu, da čim prej pride do skupnega sestanka z Obrtno in Gospodarsko zbornico z namenom, da v sodelovanju skupaj najdemo dobre
rešitve za spodbuditev gospodarskega razvoja v občini in s tem tudi za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Alarmanten podatek
o številu nezaposlenih v letu 2010, veliko nižje povprečne plače v primerjavi s slovenskim povprečjem in rekordno število ljudi, ki dobivajo
različne oblike socialne pomoči, zahteva ukrepanje s strani pristojnih. Cilj pobude je odpreti nove perspektive našim občanom in
občankam, med njimi v veliki meri tudi mladim.
Odgovor: Z namenom sodelovanja pri spodbujanju gospodarskega razvoja v občini in ustvarjanja ugodnejšega gospodarskega okolja, bomo v čim
krajšem možnem času organizirali skupni sestanek odborov pri mestnem svetu z Območno obrtno podjetniško zbornico Ptuj, Štajersko gospodarsko
zbornico in Manager klubom Ptuj.
Odgovor pripravila: Klavdija Petek
Vprašanje št.: 34/3 - Vlado Čuš: Kaj je Mestna občina Ptuj naredila na področju energetskega varčevanja v javnih stavbah?
Odgovor: V sklopu izvrševanja nacionalnih in evropskih direktiv na področju trajnostnega energetskega razvoja smo v MO Ptuj leta 2006 izdelali
Energetsko zasnovo občine in leta 2007 s pomočjo EU sredstev ustanovili Lokalno energetsko agenturo LEA Spodnje Podravje. LEA Ptuj je takoj
pričela z analizo dejanskega stanja porabe energije v javnih stavbah in javni razsvetljavi v MO Ptuj in sicer so bile analize izvedene s 50 %
sofinanciranjem države. V tej smeri smo izvedli naslednje aktivnosti:
- razširjene energetske preglede javnih stavb: Vrtcev Ptuj, osnovnih šol Olge Meglič, Breg, Mladike, Ljudskega vrta, Grajene, občinske
stavbe, Zdravstvenega doma, sistema javne razsvetljave, Srednješolskega centra Ptuj, ter Splošne bolnice Ptuj.
- LEA Ptuj je izdelala tehnični del prijave na kohezijska sredstva za energetsko rekonstrukcijo in Splošna bolnica Ptuj je pridobila 2,3 milijona
EUR za energetsko rekonstrukcijo. Trenutno izdelujejo projekte za izvedbo.
- Izvedli smo razpis za rekonstrukcijo javne razsvetljave MO Ptuj. Zaradi neustreznosti ponudb razpis ponavljamo, tako da se bo po
pričakovanjih rekonstrukcija pričela po poletnih počitnicah.
- Prav tako smo izvedli javni razpis za oddajo služnosti streh javnih objektov za postavitev sončnih elektrarn. Del sredstev bomo namenili za
energetsko obnovo javnih objektov.
- Pripravljamo posodobitev Lokalnega energetskega koncepta, v katerem bomo dopolnili analizo dejanskega stanja in akcijski načrt za prehod
na 25 % obnovljive vire tudi na področju ogrevanja v MO Ptuj.
- LEA spodnje Podravje koordinira pogovore o 25 % sofinanciranju energetskih rekonstrukcij javnih stavb v MO Ptuj iz naslova zagotavljanju
prihrankov pri končnih odjemalcih (po Energetskem zakonu).
- LEA Spodnje Podravje skupaj z MO Ptuj pripravlja strategijo uvajanja energetskega knjigovodstva v javnih stavbah, katerih je MO Ptuj
lastnik ali jih ima v najemu.
- LEA Ptuj sodeluje tudi pri pripravi projektne dokumentacije rekonstrukcije Stare Steklarske. V ta namen si je tudi pridobila licenco za
projektiranje ogrevalnih sistemov in obnovljivih načinov ogrevanje, en strokovnjak si je pridobil naziv Evropski energetski manager, drugi
pa je na usposabljanju.
DO 7.5-01-04
V okviru projekta INTENSE je pripravljena Idejna zasnova za celovito energetsko obnovo Mestne hiše Ptuj (kot pilotna stavba, spomeniško
zaščitena stavba).
- V okviru projekta INTENSE je pripravljen Katalog detajlov energetsko učinkovite rekonstrukcije stavbne kulturne dediščine, v katerem so
prikazani predlogi arhitekturnih rešitev (usklajene z ZVKDS) za sanacijo starih zaščitenih stavb.
- V okviru projekta INTENSE se prav tako pripravljajo določene aktivnosti (informativni dogodki, predstavitve, usposabljanja, informativna
gradiva, zloženke, članki, drugi promocijski material) za ozaveščanje, informiranje in usposabljanje, tako širše (občanov) kot strokovne
javnosti o energetsko učinkoviti gradnji in prenovi stavb.
Odgovor pripravil: dr. Janez Petek, LEA
-
Vlado Čuš je vložil pisno pobudo št. 35/3: Zagotavljanje ustreznih pogojev najuspešnejšim športnim klubom
Obrazložitev: Športni zavod se naj pozove, da vsem športnim panogam v objektih, ki so v lasti in upravljanju MO Ptuj, oz. Zavoda za šport Ptuj,
zagotavljajo ustrezni pogoji za treninge in tekmovanja. V mislih imamo minimalne tehnične pogoje za vadbo in tekmovanja, predpisane s strani
Ministrstva za šolstva in šport in nacionalnih panožnih športnih zvez. Spoštovati je potrebno pozitivno zakonodajo, ki zagotavlja enakovreden
dostop do javnih sredstev.
Odgovor: Pobudo člana Mestnega sveta smo posredovali Zavodu za šport, da pobudo realizirajo v okviru pristojnosti svojega zavoda.
Pripravila: Maja Erjavec
Pobuda št.: 36/3 - Vlado Čuš: Mostiček (brv) čez potok Studenčnico pri Koroščevem mlinu je poškodovan in brez ustrezne zaščite (podrta
ograja idr.). Mostiček uporabljajo mnogi krajani MČ Breg in tudi ostali občani kot pešpot, za sprehode in kolesarjenje, hkrati pa je to
njihova najkrajša peš pot do mesta. Občani na to opozarjajo že dalj časa in pričakujejo rešitve.
Odgovor: Mestna občina Ptuj lahko vlaga sredstva iz proračunskih postavk v objekte, ki so v njeni lasti. Brv ob Koroščevem mlinu in zemljišča po
katerih poteka peš pot niso v lasti Mestne občine Ptuj. Zato smo v letu 2010 posredovali službi mestnega arhitekta novo lokacijo poti, od ceste Ob
Studenčnici proti Termam, ki jo je mestni arhitekt potrdil. Za izvedbo investicije bo potrebno urediti lastništvo zemljišč, pridobiti soglasje za brv
preko vodotoka, katerega lastnik je Republika Slovenija, pripraviti ustrezno projektno dokumentacijo in zagotoviti sredstva v občinskem proračunu
za leto 2012.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Pobuda št.: 37/3 – v imenu svetniške skupine SDS Helena Neudauer: za spremembo Odloka o komunalnem prispevku MO Ptuj, da se
faktor dejavnosti, določen za posamezne vrste objektov v 7. členu Odloka o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik
Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/07 in 1/10), zniža pri naslednjih dejavnostih:
- stanovanjske stavbe (iz faktorja 1,0 se zniža na faktor 0,7),
- industrijske stavbe in skladišča (iz faktorja 1,5 se zniža na faktor 0,7).
DO 7.5-01-04
Odgovor: Po trenutno veljavnem Odloku o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07, 14/ 7 in 2/10),
je faktor za stanovanjske stavbe 1,0 in faktor za industrijske stavbe in skladišča 1,3 (spremenjeno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka
o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 14/07 iz 1,5 na 1,3).
V letu 2010 smo izdali 87 odločb, 79 za fizične in 8 za pravne osebe. Za primerjavo smo naredili izračune za leto 2010, s predlaganim faktorjem
0,7. Rezultati so pokazali, da bi se občinski proračun zmanjšal za cca 100.000 EUR .
V kolikor kljub navedenemu ocenjenemu zmanjšanju občinskega proračuna obstaja volja Mestnega sveta po spremembi Odloka, bo pripravljeno
ustrezno gradivo za sprejem odločitve.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Pobuda št.: 38/3 – Silva Fartek: Urediti je potrebno zasaditev z zelenjem na naslednjih treh območjih:
 ob novo nastalem rondoju v dolžini med 100 do 150 m;
 v območju Turniškega parka v dolžini 100 m (ob izgradnji obvoznice je bilo zelenje odstranjeno), zasajeno zelenje pa bi ščitilo naselje
Suhe veje;
 naselje ob Selski cesti ob obvoznici, kjer pa bi verjetno bilo možno tudi kaj pridobiti iz državnega nivoja, saj zadeve niso bile dodelane
tako kot bi morale biti po lokacijskem državnem načrtu.
Odgovor: V zvezi z zasaditvijo ob obvoznici za naseljem ob Selski cesti je naročnik investicije DARS v lanskem letu uredil zasaditev, ki je bila
izvedena zelo nekvalitetno. Zaradi navedenega se dogovarjamo z investitorjem, da v letošnjem letu izvede ponovno in kvalitetnejšo zasaditev. Kar
se tiče ostalih zasaditev na Mestni občini Ptuj pripravljamo celovit predlog zasaditev oz. ureditev zelenih površin ob in na novo nastalih rondojih in
vpadnicah v mesto.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Vprašanje št.: 39/3 – Mirko Kekec: Ali obstaja v programu obnove državnih cest in objektov na njih tudi postavka za obnovo starega
ptujskega mostu? Preveri naj se informacija, če to drži, da je uporabno dovoljenje za ptujski most trenutno neveljavno?
Odgovor: Sanacija starega ptujskega mostu je v fazi priprave projektne dokumentacije. Direkcija Republike Slovenije za ceste ima že z izbranim
pripravljavcem podpisano pogodbo za pripravo projektne dokumentacije. Projektna dokumentacija z vsemi potrebnimi soglasji in dovoljenji bo
izdelana v roku enega leta. Uporabno dovoljenje za ptujski most je veljavno.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
DO 7.5-01-04
4. SEJA MS, DNE 21. 2. 2011
Pobuda št. 40/4 – Vlado Čuš in Milan Trol v imenu svetniške skupine Zeleni Ptuja: Mestno jedro (veza: pobuda št. 366/26, 26. seja MS,
9.3.2009, pod naslovom: »PTUJSKO MESTNO JEDRO JE NAŠ RAZVOJNI ADUT«. Ponovno vlagamo pobudo oz. zahtevo, da občinska
uprava (konkretno župan, direktor in ZRS Bistra) pripravijo pismeni nabor konkretnih predlogov, ki bi lahko bili v takojšnji funkciji
oživljanja mestnega jedra.
Obrazložitev: V dveh letih od vložene pobude pa se ni zgodilo nič (morda je katera stavba dobila novo fasado in to je tudi vse, op.). To pa seveda
ni to, kar smo predlagali, posledično se stanje v mestnem jedru slabša. In najmanj kar smo smeli pričakovati od projekta ADHOC, za katerega je
bilo odšteto veliko denarja, je izluščenje nekaj konkretnih predlogov, ki bi bili v funkciji takojšnjega oživljanja in reševanja tistega, kar se trenutno v
mestnem jedru dogaja kot negativno in grozi, da bo mesto ostalo brez svoje duše. V imenu svetniške skupine Zelenih Ptuja obnavljamo to pobudo in
pričakujemo pozitivno rešitev do naslednje seje MS.
Vlado Čuš je pobudo na seji dodatno obrazložil in poudaril, da niso edini, ki opozarjajo na problematiko mestnega jedra z željo, da bi mestni svet
sprejel tudi določene ukrepe, ki bi imeli takojšnjo veljavo, ker gre za konkretne in žive probleme.
Predlaga, da na problematiko mestnega jedra gledamo bolj kratkoročno. Iz vseh teh številnih projektov, ki smo jih vezali na turizem in na
problematiko mestnega jedra in, ker smo vse te projekte tudi drago plačali, na drugi strani pa imamo kar nekaj javnih zavodov, ki je to njihovo
področje delovanja, nenazadnje smo nekatere od teh zavodov v zadnjih letih kadrovsko zelo okrepili, se mu zato zdi nekako vse skupaj »metanje
denarja skozi okno«, če ne bomo iz vseh te projektov izluščili vsaj ukrepov, potrebnih za oživitev mestnega jedra, ki imajo lahko kratkoročni in
srednjeročni učinek.
Eden od teh ukrepov, da dobimo Odlok o ureditvi izložb praznih lokalov (pobuda Mira Vambergerja, op.) je lahko samo kamenček v mozaiku, ki ga
je možno premakniti, je zahteva za to obravnavo na mestnem svetu. Strinja se s tistimi pobudami, ki gredo v tej smeri, da bi te seje mestnega sveta
vsaj v nekaterih točkah postavili tako, da bi obravnavali konkretne probleme in sprejeli tudi določene ukrepe, ki bi imeli takojšnjo veljavo.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je v letih 2006 do 2010 izvedla projekt ADHOC, ki je bil financiran iz evropskih sredstev skozi program INTEREG
III B. Namen projekta je bil priprava, vzpostavitev in vpeljava inovativnih pristopov za trajno oživljenje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih
mestnih četrti. Mestna občina Ptuj je k projektu pristopila ravno zaradi zavedanja nastalega položaja in velike odgovornosti lokalne skupnosti do
lastne materialne kulturne dediščine, ki je v veliki meri skoncentrirana v ptujskem mestnem središču in v njegovi neposredni okolici. V sklopu
projekta sta nastala interdisciplinarna analiza ptujskega mestnega središča in strateški načrt izvedbe revitalizacije ptujskega mestnega središča.
Mestna občina Ptuj namerava skozi izdelan projekt izoblikovati sistem ukrepov in ga vključiti v lastne planske akte in druge dokumente, s katerim
bi dosegla, da bo ptujsko mestno jedro funkcioniralo kot prvovrstna mestna bivalna površina, kot učinkovito mestno središče.
Projekti prenov zgradb se običajno pričnejo z pozitivnimi ukrepi, zlasti občin, kot so subvencioniranje, promocija primerov dobre prakse, javno
zasebno partnerstvo in podobno.
Mestna občina Ptuj, vsak začetek leta, objavi javni razpis za subvencioniranje obnov fasad in streh v starem mestnem jedru. Sredstva so namenjena
fizičnim osebam, ki so lastniki ali solastniku stanovanj ali stanovanjskih stavb v starem mestnem jedru. Posameznemu upravičencu pripadajo
sredstva v višini 40 % pogodbenih del. Mestna občina Ptuj poskuša, skupaj z upravnikom stanovanj, ki so v lasti Mestne občine Ptuj, spodbujati
DO 7.5-01-04
etažne lastnike za izvedbo obnov streh in fasad. Sredstva za obnovo zgradb, v katerih je Mestna občina etažna solastnica poslovnih prostorov, so
zagotovljena v proračunu. Sredstva za obnovo zgradb, v katerih je Mestna občina Ptuj etažna solastnica stanovanj, zagotavlja upravnik stanovanj.
Vsem ostalim etažnim lastnikom se pri obnovi objektov nudi vsa strokovna in pravna pomoč.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik
Vprašanje št.: 41/4 - Vlado Čuš in Milan Trol v imenu svetniške skupine Zeleni Ptuja: Lokalni energetski koncept in učinkovita raba
energije: Kaj je občina naredila na področju energetskega varčevanja v javnih stavbah, ki so v upravljanju javnih zavodov?
Odgovor: Lokalna energetska zasnova Mestne občine Ptuj je bila izdelana in potrjena na Mestnem svetu leta 2006. Sprejet in potrjen akcijski načrt
se delno izvaja, predvsem ukrepi, ki so financirani ali sofinancirani s strani drugih virov (ministrstev, drugo).
Po ustanovitvi in začetku delovanja Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje (LEA Ptuj), te naloge delno izvaja LEA Ptuj in sicer, kot je že
bilo opisano (odgovor na Vprašanje št.: 34/3 iz 3. seje MS):
- razširjene energetske preglede večjih in starejših javnih objektov s sofinanciranjem Ministrstva za gospodarstvo in iz projekta INTENSE;
- analiza za rekonstrukcijo javne razsvetljave (postopki tečejo);
- analiza streh javnih objektov za oddajo služnosti v najem (postopki tečejo);
- sodelovanje pri energijsko varčnem projektiranju Stare steklarske.
Mestna občina Ptuj se pri strokovnih vprašanjih iz področja učinkovite rabe energije poslužuje strokovnjakov LEA Ptuj. LEA Ptuj se za svoje
delovanje financira delno še iz evropskih sredstev - programa Inteligentna energija, preostanek pa pridobi s storitvami na trgu.
Glede na stanje na področju LEK (lokalni energetski koncept) velja naslednje:
- po Energetskem zakonu mora biti LEK MO Ptuj posodobljen po petih letih, torej do konca leta 2011.
V zadnjih letih so se namreč temeljito spremenile razmere na energetskih trgih, sprejeta je bila nova energetska zakonodaja, na Mestni občini Ptuj se
izvajajo novi projekti, ki se dotikajo rabe energije itd., tako je potrebno LEK Mestne občine Ptuj temeljito spremeniti oz. po ocenah LEA Ptuj ga je
potrebno 80 % na novo izdelati.
- Mestna občina Ptuj mora rezervirati sredstva in imenovati lokalnega energetskega upravitelja Mestne občine Ptuj. Občina lahko izbere poljubnega
energetskega upravitelja, vendar bi bilo smotrno, da izbere energetskega upravitelja, ki razpolaga z največ podatkov o energetskem stanju v Mestni
občini Ptuj in zaposluje in sodeluje z ustreznimi strokovnjaki, v novem Energetskem zakonu pa dobijo lokalne energetske agencije določena javna
pooblastila.
- Mestna občina Ptuj bo morala v svoje objekte nad 500m2 uvesti energetsko knjigovodstvo, vendar za to v letu 2011 ni na voljo finančnih sredstev.
Uvajanje energetskega knjigovodstva bomo verjetno zaupali energetskemu upravitelju.
- za izvajanje LEK-ov so po zakonodaji odgovorne lokalne energetske agencije, zato je potrebno razmišljati o imenovanju energetskega upravitelja.
Vse ostale pobude so z veliko resnostjo obravnavane na Mestni občini Ptuj, vendar priprava dokumentacije in iskanje finančnih sredstev za izvedbo,
zahtevata čas in sredstva.
Odgovor pripravila: dr. Janez Petek, direktor LEA Spodnje Podravje in Robert Novak
DO 7.5-01-04
Pobuda št.: 42/4 – Vlado Čuš in Milan Trol v imenu svetniške skupine Zeleni Ptuja: Sklep mestnega sveta o razlastitvi: Naj se pripravi
informacija, v kakšni fazi je sklep mestnega sveta za pričetek postopka razlastitve za zemljišča, parc. št. 26/1 in 27/1, obe k.o. Spuhlja, oz.
kakšne so bile finančne posledice za občinski proračun.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je na zemljiščih parc. št. 26/1 in 27/1, obe k.o. Spuhlja, na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi lastnice teh
zemljišč že pridobila posest in lastninsko pravico, ki je tudi že vpisana v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča na Ptuju. Skladno z veljavno
zakonodajo v razlastitvenem postopku upravni organ izda dve odločbi in sicer prvo odločbo, s katero uvede postopek razlastitve in odločbo, s katero
lastnika razlasti. Mestna občina Ptuj je v predmetnem postopku vložila zahtevek za razlastitev kot nujni postopek, zato nepravnomočnost
posamezne odločbe ni predstavljala oviro za njeno izvršljivost, temveč je zadostovala dokončnost te (zavrnjena pritožba). Lastnica zemljišča je na
prvo odločbo, torej odločbo o uvedbi postopka, vložila pritožbo, ki je bila s strani drugostopenjskega organa zavrnjena, vendar je lastnica zemljišč
postopek nadaljevala v upravnem sporu, ki v tem trenutku še ni zaključen. Ne glede na vložen upravni spor pa se je razlastitveni postopek nadaljeval
in je bila v njem izdana tudi druga odločba, s katero je bila lastnica nepremičnin razlaščena, posest in lastninska pravica pa prenesena na Mestno
občino Ptuj. Zoper to odločbo lastnica zemljišč ni vložila pritožbe in je ta že postala pravnomočna, posledično pa je bil izveden vpis lastninske
pravice Mestne občine Ptuj v zemljiško knjigo pristojnega sodišča.
Za občinski proračun do sedaj ni bilo finančnih posledic, saj dogovor o odškodnini za razlastitev še ni dosežen. Prav tako ni terjal stroškov sam
upravni postopek razlastitve, za zastopanje Mestne občine Ptuj namreč ni bilo najetih zunanjih sodelavcev, nasprotna stranka pa je svoje stroške
krila v celoti sama.
Odgovor pripravil: Alen Hodnik
Pobuda št.: 43/4 – Vlado Čuš in Milan Trol v imenu svetniške skupine Zeleni Ptuja: Uredi se naj športno igrišče za avtobusno postajo, in
naj se pripravi informacija, kdaj bo to večnamensko športno igrišče končno urejeno.
Odgovor: V letu 2011 bo Mestna občina Ptuj iz programa vzdrževanja objektov skupne rabe na igrišču za avtobusno postajo uredila koše za
košarko in gole za rokomet.
Igrišče za avtobusno postajo je dnevno na velikem udaru, saj se na njem zbira mladina, katera tam parkira avtomobile, razbija steklenice in že
pobrane smeti, katere so v vrečah, ponovno raztrosi po igrišču in dovozni poti. Zaradi navedenega se mora igrišče večkrat na leto strojno pomesti,
kar Mestna občina Ptuj tudi izvajalcu naroči, vendar težko sledimo vsakodnevnemu vandalizmu mladine.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Vlado Čuš je dal pobudo št. 44/4 (veza pobudi št. 485/34 in 505/35): Športni zavod Ptuj naj poskrbi, da se vsem športnim klubom in
društvom zagotovijo minimalni tehnični pogoji za odvijanje športne dejavnosti v objektih, ki so v lasti MOP.
Obrazložitev: Podali smo že pobudi glede zagotavljanja minimalnih tehničnih pogojev za odvijanje športne dejavnosti v objektih, ki so v lasti MOP.
Ugotavljamo, da Zavod za šport Ptuj še zmeraj ni podal odgovorov, ki bi bili strokovno vzdržni in se nanašajo na enakopraven dostop do javnih
sredstev. Na našo svetniško skupino se je namreč obrnilo z vprašanji več klubov in društev, ki opozarjajo, da se športne panoge oz. klube postavlja v
neenakopraven položaj. Če enemu klubu ali športni panogi, ki po pravilniku sodi v najuspešnejšo skupino, omogočamo optimalne pogoje, mora to
DO 7.5-01-04
veljati za vse klube oz. športne panoge iz te skupine, skladno z občinskim pravilnikom, Zakonom o športu in Nacionalnim programom športa v RS.
V zakonskem roku želimo pismene informacije, ali Zavod sploh spremlja potrebe klubov na tem področju in na kakšen način bo zagotovil
minimalne tehnične pogoje za odvijanje športne vadbe in tekmovanj v objektih, ki so v lasti MOP. Želimo tudi pregled stanja odprtih problemov na
tem področju in plan, kako namerava Zavod za šport v okviru razpoložljivih sredstev (tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje) rešiti najbolj pereče
probleme v letošnjem in naslednjih treh letih.
Klubi o tem ne vedo nič, odgovorov ne dobijo, tudi vpraša jih nihče nič kljub številčni strokovni službi Zavoda.
Opravljeni inšpekcijski nadzor pred nekaj leti pa je jasno povedal (občina je morala menjati pravilnik tako rekoč »čez noč« ), da je treba zagotoviti
enakovreden dostop do javnih sredstev.
Odgovor: V okviru Letnega programa športa v Mestni občini Ptuj za leto 2011, ki ga je Mestni svet Mestne občine Ptuj sprejel na 3. seji, dne 24.
januarja 2011, ni predvidene nobene posebne postavke za sofinanciranje materialnih potreb za izvajanje programov posameznih športnih klubov.
Obstaja sicer postavka Investicijsko vzdrževanje Zavoda za šport Ptuj, vendar pa so sredstva iz te postavke v prvi meri namenjena vzdrževanju
športnih objektov, to je predvsem ohranjanju funkcionalne usposobljenosti v teh objektih, pa tudi za vzdrževanje zunanjih športnih površin.
V kolikor bo v prihodnje v Letnem programu športa posebej določena postavka za nabavo materialnih potreb za programe posameznih športnih
klubov, bomo to z veseljem realizirali.
Zavod za šport Ptuj, zagotovo nudi minimalne pogoje za izvajanje programov športa. Na razpolago so namreč brezplačni in ustrezni vadbeni
prostori, hkrati pa tudi v celoti pokrivamo obratovalne stroške teh prostorov (čiščenje, elektrika, voda, kurjava,…).
Pripravil: Zavod za šport Ptuj
Pobuda št.: 45/4 – Vlado Čuš in Milan Trol v imenu svetniške skupine Zeleni Ptuja: za spremembo 4. člena Odloka o ustanovitvi podjetja
Javne službe d.o.o., da se v programski svet imenuje po enega predstavnika iz vsake svetniške skupine, zastopane v Mestnem svetu MO
Ptuj.
Odgovor: Pobuda svetniške skupine Zeleni Ptuja bo upoštevana. Na marčevsko sejo Mestnega sveta Mestne občine Ptuj bo predložen v obravnavo
predlog za spremembo obstoječega Odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj d.o.o., s katerim bi v sestavo programskega sveta poleg
interesnih skupin iz območja občine bili imenovani predstavniki iz vsake svetniške skupine, zastopane v Mestnem svetu Mestne občine Ptuj.
Odgovor pripravil: Alen Hodnik
Vprašanje št.: 46/4 - Vlado Čuš in Milan Trol v imenu svetniške skupine Zeleni Ptuja: veza prodaja občinskih zemljišč: Ali je o prodajah
občinskih zemljišč ter o očitanih preprodajah zemljišč v minulem mandatu opravil kakšen nadzor tudi Nadzorni odbor Mestne občine
Ptuj?Če je bil takšen nadzor izveden, se naj članom Mestnega sveta v novem sestavu posreduje zapisnik opravljenega nadzora v tej zadevi.
Odgovor: Ker iz postavljenega vprašanja ni mogoče ugotoviti, na katero območje oziroma nepremičnine se nanaša, vas prosimo, da nam
posredujete konkretne zemljiškoknjižne podatke posameznih nepremičnin oziroma vsaj območje, na katerem so se navedene menjave vršile. Po
pridobitvi podatkov vam bo posredovana kopija morebitnega poročila Nadzornega odbora Mestne občine Ptuj.
Odgovor pripravila: Nina Majcen Ogrizek
DO 7.5-01-04
Pobuda št.: 47/4 – Miro Vamberger: za sprejem Odloka o ureditvi izložb praznih lokalov.
Odgovor: Vprašanje ureditve izložb poslovnih prostorov ali lokalov ureja Odlok o javnem redu in miru v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik
Mestne občine Ptuj, št. 8/2010), kateri v 9. členu navaja:
- za ureditev izložb ali drugih krajev v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta in dejavnosti, ki se v tem objektu
opravlja, so dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice uporabe teh prostorov ali lokalov;
- sama ureditev takih izložb ali drugih krajev, ki služijo namenu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, morajo biti primerno urejene in ne
smejo s svojim videzom kaziti lokala ali širše okolice.
Za nadzor nad izvajanjem določil odloka so pristojni občinski inšpektorji.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik
Miroslav Luci je dal pobudo št. 48/4: Z letošnjim proračunom se naj nadaljuje z aktivnostmi projekta »Ptuj, mesto prijazno invalidom« in
se v naslednjih 4-ih letih v smislu odpravljanja pomanjkljivosti za invalide na določenih področjih, tudi realizira.
Obrazložitev: Pri razpravi o proračunu za 2011 je bilo zagotovo predstavljenih nekaj aktivnosti invalidskih organizacij. Zato predlaga, da se
nadaljuje z aktivnostmi projekta Ptuj, mesto prijazno invalidom. Že v letu 2009 in 2010 so se pričele aktivnosti za izdelavo projektov in
dokumentov za izdelavo programa in realizacijo ideje v MO Ptuj, da bo mesto prijazno invalidom. Kar nekaj skupin civilne družbe in invalidskih
organizacij je intenzivno pripravljalo gradiva in mnenja za ugotovitev dejstev in predloge za ureditev tega področja na več nivojih in področjih, ki se
tičejo vključevanja invalidov na vsa področja družbenega življenja v MO Ptuj. Člani pripravljalne skupine, skoraj vsi invalidi, so se intenzivno
vključili v pripravo seznama postavljenih arhitektonskih ovir v MO Ptuj ter izdelali predlog razumnih finančnih potreb za obdobje naslednjih 5-ih
let v smislu odpravljanja pomanjkljivosti za invalide na določenih področjih. Svoje obveznosti in delo so kvalitetno in odgovorno dokončali v vseh
zahtevanih terminih. Ob pregledu proračuna za prihajajoče leto pa invalidi z nezadovoljstvom ugotavljajo in ugotavljamo, da so zastavljeni projekti
umaknjeni in s tem pozabljene predvolilne obljube o nadaljevanju tega, za invalide zelo pomembnega projekta. Zato v imenu svetniške skupine SDS
predlaga, da se ponovno prouči projekt Akcijski program za realizacijo ideje o MO Ptuj, prijazni invalidom, ki ga je pripravila omenjena skupina, v
glavnem invalidov in se poskuša v naslednjih 4-ih letih tudi realizirati. Poudaril je, da je skupina za pripravo seznama arhitektonskih ovir v MO Ptuj
in predloge rešitev teh problemov zastavila zelo racionalno, postopno in skromno, samo da ne bi preveč obremenila financ in občinskega proračuna
v naslednjih 5-ih letih.
Odgovor: Mestnemu svetu smo posredovali v obravnavo in sprejem Predlog sklepa o sprejemu Akcijskega načrta za neodvisno življenje invalidov
v Mestni občini Ptuj za obdobje 2011-2015.
Pripravila: Maja Erjavec
Pobuda št.: 49/4 – Helena Neudauer v imenu svetniške skupine SDS: Strokovna služba občinske uprave naj do naslednje seje mestnega
sveta pripravi spremembe Odloka o komunalnem prispevku MO Ptuj v smislu pobude 37/3, da se zniža faktor za izračun komunalnega
prispevka za gradnjo stanovanjske stavbe in za industrijske stavbe in skladišča.
DO 7.5-01-04
Odgovor: Pripravlja se Osnutek (Predlog) Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku Mestne občine Ptuj – po
skrajšanem postopku in bo predstavljen na eni izmed naslednjih sej mestnega sveta.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Pobuda št.: 50/4 – Milan Petek: Takoj, kakor hitro bodo to dopuščale vremenske razmere, se naj uredi označitev prometne ceste Ptuj –
Grajena – Vurberk z belimi črtami ob robu vozišča.
Odgovor: Regionalna cesta Ptuj – Grajena – Vurberk je označena v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih
cestah. Na obstoječem vozišču ni mogoče označiti roba vozišča zaradi širine voznega pasu, ki je preozek.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Komentar na odgovor pobude št.: 50/4 – Milan Petek: vztraja na realizaciji pobude 50/4 za označitev zelo prometne ceste Ptuj – Grajena –
Vurberk z belimi črtami ob robu vozišča. Označitev se naj izvede, ker za to ni nobene ovire.
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo bomo poziv za označitev robnih črt na regionalni cesti Ptuj – Grajena – Vurberk naslovili na upravljavca
ceste Direkcijo Republike Slovenije za ceste.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
ODGOVOR NA POBUDO ŠT. 50/4
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo smo poziv za označitev robnih črt na regionalni cesti Ptuj – Grajena – Vurberk naslovili na upravljavca
ceste Direkcijo Republike Slovenije za ceste in prejeli odgovor, da na obravnavanem odseku državne ceste označitev robnih črt ni upravičena. K
odgovoru prilagamo dopis, ki nam ga je posredovala DRSC.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA PROMET
DIREKCIJA RS ZA CESTE
MO Ptuj
Oddelek za GIK
Številka: 37152-3/2011/15/24
DN: 8/455, iks:13247/TN
Datum: 20.4.2011
ZADEVA: ROBNE ČRTE NA R3-710
V reševanje smo prejeli vaš dopis glede označitve robnih črt V-1.1 na državni cesti R3-710, odsek št. 1292 Maribor-Vurberk-Ptuj.
Na terenskem ogledu je Direkcija RS za ceste ugotovila, da širina ceste navedenega odseka znaša med 5,00 in 6,00 m.
DO 7.5-01-04
V skladu s standardom JUS U.S4.222 in osnutkom TSC, označbe na vozišču, oblika in mere, se robne črte označujejo glede na širino prometnega
oz. voznega pasu in sicer mora biti najmanjša širina le-tega 3,00 m (brez upoštevanega robnega pasu, ki na tej cesti znaša 0,25 m). Iz navedenega
izhaja, da je najmanjša širina ceste, na kateri se lahko označi robna črta, 6,50 m.
Glede na zgoraj navedeno, predlagana označitev robnih črt V-1.1 na obravnavanem odseku državne ceste, NI UPRAVIČENA.
Pripravila: Tadeja Novak
Vasja Strelec je dal pobudo št. 51/4: Skupna občinska uprava naj pripravi informacijo, zakaj še vedno ni izbran izvajalec za gradnjo
Športnega parka v Spuhlji, čeprav so bile ponudbe oddane že v letu 2010.
Obrazložitev: Po eni verziji, kolikor ima informacije, se je vse skupaj pri izbiri izvajalca zavleklo, ker so morali preveriti podatke o insolventnosti
in odplačanih obveznosti do svojih podizvajalcev, oz. bi se naj preverjalo samo od enega
podizvajalca. Ali so ti zapleti posledica tega, da še izvajalca ni in kako se bodo zadeve odvijale v prihodnje?
Odgovor: Javno naročilo z naslovom »Izgradnja športnega parka Spuhlja I. faza« je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 19. 10. 2010,
objava pa je trajala vse do 1. 12. 2010. Odpiranje prispelih ponudb je bilo dne 2. 12. 2010. Po končanem odpiranju se je ponudnike pozvalo k
dopolnitvi oddanih ponudb. Vse ponudnike se je istočasno pozvalo, da predložijo izpis odprtih postavk (oz. izpis zapadlih obveznosti) na dan 1. 12.
2010. Na podlagi predloženih dokazil in proučitve posameznih ponudb ter predvsem finančnega stanja posameznih ponudnikov, je bila dne 10. 2.
2011 vsem ponudnikom poslana odločitev, katerim ponudnikom se prizna sposobnost in katerim ponudnikom se sposobnost ne prizna. 14. 2. 2011
so bila ponudnikom, katerim je bila priznana sposobnost, poslana vabila na pogajanja, ki so bila izvedena 22. 2. 2011. Po končanih pogajanjih smo
izbrali najugodnejšega ponudnika in pripravili odločitev o oddaji javnega naročila za Izgradnjo športnega parka Spuhlja I. faza, ki je bila poslana
ponudnikom dne 28. 2. 2011. Odločitev o oddaji javnega naročila je postala pravnomočna dne 14. 3. 2011. Pogodba o izvedbi javnega naročila za
Izgradnjo športnega parka Spuhlja I. faza bo z izbranim izvajalcem sklenjena do 21. 3. 2011.
Nekoliko dalj časa trajajoče preverjanje finančne sposobnosti ponudnikov je seveda nujno potrebno, da ne bi prišlo do izbire ponudnika, ki ne bi bil
sposoben izpeljati javnega naročila do konca, kot se je to zgodilo v primeru CPM na Čistilni napravi in na Ribiški poti. Vsekakor pa to ne bo
vplivalo na dokončanje del še v letošnjem letu, saj v tem obdobju zaradi prenizkih temperatur, gradnje še ne bi mogli pričeti.
Pripravil Aleš Lešnik
Pobuda št.: 52/4 – Mirko Kekec: Vse pristojne v občini poziva, da storijo vse, da se na Direkciji RS za ceste doseže, da do izvedbe sanacije
starega ptujskega mostu pride v letu 2012.
Odgovor: V teku je že priprava projektne dokumentacije za obnovo starega ptujskega mostu. Prizadevali si bomo, da pride takoj po dokončanju
projektne dokumentacije do postopka javnega naročanja, izbire izvajalca in čimprejšnjega začetka obnove starega ptujskega mostu.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
DO 7.5-01-04
5. SEJA MS, DNE 28. 3. 2011
Pobuda št. 56/5: Četrtna skupnost Center je podala pobudo v zvezi z požarno varnostjo v starem mestnem jedru: Pripravi se naj vse
potrebne ukrepe za osveščanje prebivalcev na področju požarne varnosti ter drugih naravnih in povzročenih nesreč.
Obrazložitev: Ob nedavnem požaru na Slovenskem trgu, se je pokazalo, da veliko nevarnost predstavljajo neurejena podstrešja, nedostopnost do
dimnikov, neurejena dvorišča s številnimi prizidki in drvarnicami.
Predlog sveta ČS Center za postopno reševanje problema je, da z Gasilskim društvom Ptuj in ustreznimi strokovnimi službami MO bomo začeli
akcijo za osveščanje prebivalcev o požarni varnosti.
Na pobudo dajemo sledeči odgovor: Požarna varnost v starem mestnem jedru je specifična zaradi posebnosti posameznih objektov, njihovih
lastnikov pa tudi ureditve prometne dostopnosti. Če prometno dostopnost reguliramo s prometno kulturo, odlokom in delom redarske službe, pa žal
teže vplivamo na odgovornost lastnikov objektov, še posebej v okoljih kjer je teh več in vsi ne prevzamejo ustrezne odgovornosti do požarne
varnosti. V okoljih kjer ni zagotovljena ustrezna požarna varnost je pristojna tudi Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Problem pa je osebna preventiva tj. odgovornost za dostop do objektov, urejenost dvorišč, urejenost kurišč, ustreznost dimovodnih naprav in njihove
okolice. Marsikje se nabira na stopniščih, ob dimnikih in v prostorih stara navlaka, ki dodatno obremeni okolje. Imamo opravka z raznimi
špekulacijami, pa tudi z neodgovornim ravnanjem do stanovanj, če v njih ne prebivajo lastniki in so prazna ali se dajejo v najem. Vse to je odraz in
zbir varnostne kulture vseh, ki se v mestu srečajo na strjenem delu in ne ogrožajo samo sebe, ampak tudi neposredno okolico.
Redarska služba v mestu in pristojna inšpekcija so tisti zadnji, ki vplivajo na našo zavest, preden nesreča ne pokliče na pomoč gasilcev. Zato poziv
vsem, ki s svojo neodgovornostjo ne ogrožajo le sebe, ampak tudi druge, da poskrbijo, da so kurišča in dimniki urejeni po predpisih, objektov pa ne
obremenjujejo z odpadnim materialom.
Odgovor pripravil: mag. Janez MERC
Pobuda št. 57/5, veza- sanacija streh: Do poletja se mora pripraviti program ukrepov in postopke sanacije streh v starem mestnem jedru.
Obrazložitev: Poškodovana strešna kritina ogroža ljudi, ko hodijo po pločnikih v starem mestnem jedru, saj opeka nezavarovano pada s strmih
streh z velike višine (osnovnošolsko znanje fizike omogoča izračun, kako nevarno je to); ko bo koga ubilo ali hudo poškodovalo, bo prepozno.
Predlagamo Mestnemu svetu, da v sodelovanju s strokovnimi službami skupaj ugotovimo, v kašnem stanju so strehe (tako na občinskih zgradbah
kot privatnih) in do poletja pripravimo program ukrepov in postopke sanacije. Delno se ta problem lahko rešuje v povezavi s prvo točko.
Najbolj nujna je sanacija obokov čez Cankarjevo ulico, ki so jih poškodovali avtobusi in tovornjaki, ki kljub višinomeru ne upoštevajo
prometnega znaka.
Odgovor: Nekatere strehe v starem mestnem jedru so dotrajane in potrebne celovite ali delne prenove. Prenove celotnih streh se izvajajo glede na
višino zagotovljenih sredstev. Glede na dejstvo, da je Mestna občina Ptuj največja posamezna lastnica nepremičnim v starem mestnem jedru je vse
strehe v kratkem času nemogoče obnoviti. Poudariti je potrebno, da se pri obnovi streh vsa obnovitvena dela izvajajo izključno pod nadzorom
Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Redno čiščenje žlebov in krpanje streh je zagotovljeno. Mestna občina Ptuj, vsak začetek leta, objavi javni
razpis za subvencioniranje obnov fasad in streh v starem mestnem jedru. Sredstva so namenjena fizičnim osebam, ki so lastniki ali solastniku
DO 7.5-01-04
stanovanj ali stanovanjskih stavb v starem mestnem jedru. Posameznemu upravičencu pripadajo sredstva v višini 40 % pogodbenih del. V
najkrajšem možnem času bomo naročili pregled obokov čez Cankarjevo ulico in obnovo le- teh.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik
Pobuda št.: 58/5 – svet ČS Center: veza – čiščenje ulic, pločnikov in spodnjih robov fasad in vhodov v zgradbe po večjih prireditvah v
mestu.
Odgovor: Za čiščenje po prireditvah je zadolžen organizator. Pometanje ulic, cest, pločnikov in trgov se izvaja strojno in ročno. Pločniki se
pometajo ročno, razen tam kjer je pločnik dovolj širok se pometa strojno. Ovire na pločnikih so se namestile zaradi parkiranja vozil na le teh.
Robniki na pločnikih so vgrajeni po veljavnih standardih. Prešernova ulica se je zgradila po načrtu, prav tako so se namestila korita, katere lokacije
je prav tako odobril tedanji mestni arhitekt.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Pobuda št.: 59/5 – svet ČS Center: Dosledno se naj izvaja odloke o ozvočenju lokalov na ulicah in postavljanju reklamnih panojev in drugih
ovir ter avtomobilov na pločnike, ker to onemogoča prehodnost z vozički, slepim in osebam ki potrebujejo pomoč pri hoji.
Odgovor: Mestna občina Ptuj ni pristojna za ozvočenje v lokalih. Prosto stoječe A panoje lastniki lokalov postavijo ob svoje lokale tako, da ne
ovirajo mimoidočih. Za postavitev A panojev si pridobijo soglasje od Mestne občine Ptuj na podlagi 33. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa
na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 4/06) in 2. odstavka 26. člena in 5 odstavka 25. člena Odloka o rabi javnih
površin in občinskih taksah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 4/09). Za parkiranje avtomobilov na pločnikih skrbi mestno
redarsko. Da pa bi se zmanjšalo parkiranje na pločnikih se postavljajo ovire, saj kljub mestnim redarjem še dosti voznikov ne upošteva, da ne smejo
parkirati na pločniku.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Svet ČS CENTER je dal pobudo št. 59/5: Dosledno se naj izvaja odloke o ozvočevanju lokalov na ulicah in postavljanju reklamnih panojev
in drugih ovir ter avtomobilov na pločnike, ker to onemogoča prehodnost z vozički, slepim in osebam, ki potrebujejo pomoč pri hoji.
Odgovor: Medobčinska inšpekcija redno izvaja nadzor in ukrepa v skladu s 4. odstavkom 33. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju
Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/10). Če občinski inšpektor ugotovi, da se uporablja javno prometna površina za
postavljanje začasnih kioskov, prodajnih mizic, stojnic, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, uličnih avtomatov, panoje in gradbišč, začasnih
deponij materiala in podobno brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem pristojnega organa, odredi z odločbo takojšno odstranitev na stroške
kršilca. Medobčinska inšpekcija tudi redno izvaja nadzor nad izvajanjem Odloka o oglaševanju v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine
Ptuj št, 6/2008) in na podlagi 40. člena izda odločbo o takojšni odstranitvi objektov za oglaševanje, če ugotovi, da je le – ta postavljen v nasprotju z
določili tega odloka.
Medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju izvaja vsakodnevne nadzore prehodnosti pločnikov in pri tem izreka
globe za prekrške zaradi parkiranja na pločniku. Tovrstni prekrški se sankcionirajo na celotnem območju Mestne občine Ptuj, posebno pozornost
DO 7.5-01-04
posvečamo točkam, kjer so tovrstne kršitve bolj pogoste, kot na primer Volkmerjeva, Potrčeva, CMD, Osojnikova, Trstenjakova, Prešernova ulica
in tam kjer poteka varna šolska pot.
Pripravila: Sabina JUPIČ in Robert BRKIČ
Pobuda št.: 60/5 – svet ČS Center: Začne se naj reševanje problema, kako priznati vložek Društva upokojencev Ptuj pri sanaciji zgradbe
Doma krajanov na Potrčevi, ki je v lasti občine, da bo končno zaživel projekt Medgeneracijski dnevni center, ki ne bo namenjen samo
prebivalcem ČS Center temveč vsem občanom Ptuja.
Odgovor: Vložek Društva upokojencev Ptuj pri sanaciji zgradbe Doma krajanov na Potrčevi je ugotavljala Komisija za ugotovitev vrednosti nujnih
vzdrževalnih del ter ugotovila, da je vrednost nujnih vzdrževalnih del v skladu s soglasjem št. 3528-91/2008 z dne 4. 6. 2009 enaka 49.180,68 EUR
z DDV. Četrtna skupnost Center je pripravila aneks k najemni pogodbi v skladu z veljavnim Odlokom o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v
najem, tako da se je najemnina zmanjšala za vrednost vlaganj za dobo največ treh let, samo za nujna vzdrževalna dela in v skladu s sklenjeno
pogodbo. Tega aneksa Društvo upokojencev Ptuj do zdaj še ni podpisalo.
Odgovor pripravila: Mojca Horvat
Vprašanje št.: 61/5 – svet ČC Center: Kdo je odgovoren za vzdrževanje, varnost in popravila športnih in otroških igrišč v mestu?
Odgovor: Otroška igrišča in športno igrišče v Ljudskem vrtu, igrišče na Vičavi in igrišče pod avtobusno postajo, se vzdržujejo iz programa
''Vzdrževanja parkov in zelenih površin''. 1x mesečno se pregledajo, če je potrebno se tudi popravijo. Vsa igrala na igriščih se uporabljajo na lastno
odgovornost v spremstvu staršev in učiteljev.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Pobuda št.: 62/5 – svet ČS Center: veza- ureditev in čiščenje tržnice:
Odgovor: Komunalno podjetje Ptuj, ob sobotah, nedeljah in praznikih izvaja dežurno službo, pometejo tržnico in stari del mesta. Trenutno s
tržnico upravlja Komunalno podjetje Ptuj.
Odgovor pripravil: Zdenka Matjašič
Pobuda št.: 63/5 – svet ČS Center: Postavitev prometnega znaka na začetku Vošnjakove ulice (problem se že rešuje).
Odgovor: Postavitev prometnega znaka bo urejena. Nalog za postavitev je bil posredovan Komunalnemu podjetju Ptuj.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Pobuda št.: 64/5 – svet ČS Center: Ureditev pločnika od krožišča na Potrčevi do Zdravstvenega doma.
Odgovor: Del pločnika v smeri Zdravstvenega doma, ki je ob izgradnji Potrčeve ceste ostal neasfaltiran, je še vedno v postopku denacionalizacije.
Komisija za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem je na predlog lastnika za zamenjavo, obravnavala zadevo in naročila
geodetsko odmero, ki je tudi izvedena, vendar lastnik zapisnika ni hotel podpisati, saj je podal dodatne zahteve, zato zadeva že leto dni miruje.
DO 7.5-01-04
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Vprašanje št.: 65/5 svet ČS Center: Kdo daje dovoljenje, da se v neposredni bližini Doma upokojencev ob pustovanju postavijo mobilni
zabaviščni park na začasnem parkirišču na Potrčevi? Ali je zaslužek od najemnine res tolikšen, da je to nujno?
Odgovor: Že več let v času pustovanja prihaja v naše mesto luna park, katerega vodi Rosenfeld Antonio, Račja vas 17, Cerklje ob Krki, kateri si
pridobi od Mestne občine Ptuj, Oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, Mestni trg 1, Ptuj, soglasje za
postavitev luna parka in dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. UE Ptuj pa mu izda dovoljenje za obratovanje luna parka. V
soglasju ima pogoj, da lahko obratuje od 10,00 do 24,00 ure, z glasnostjo katera ne bo moteča za stanovalce. Organizator pa je med tednom končal z
obratovalnim časom že ob 22 uri, zato menimo, da obratovanje luna parka ni moteče za stanovalce Doma upokojencev.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Pobuda št.: 66/5 – svet ČS Center: Nujno potrebna je ureditev javnega stranišča na avtobusni postaji in na bližnjih parkiriščih.
Odgovor: Javni WC na avtobusni postaji ni v lasti Mestne občine Ptuj, zato ga tudi ne more urediti.
V letu 2010 je bilo v mestu Ptuju zgrajen nov javni WC. Na parkirišču pod gradom v letni sezoni obratuje WC družbe N TRADE d.o.o., Forum,
Slomškova 9, 2250 Ptuj s katerim ima Mestna občina dogovor ( skozi letno sezono krije papir, brisače, čiščenje), da ga uporabljajo tudi turisti.
Na makadamskih parkiriščih na Zadružnem trgu in na Potrčevi ulici pa parkirajo predvsem zaposleni.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Pobuda 67/5 – svet ČS Center: Pristojne se naj pozove, da se na semaforjih v križišču na Potrčevi cesti z Volkmerjevo in Ciril Metodovim
drevoredom podaljša dolžina intervala za prečkanje pešcev.
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo bomo preverili nastavitev intervalov na semaforjih in jih smiselno popravili ter uredili.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Odbor za družbene dejavnosti je postavil vprašanje in dal pobudo:
Vprašanje št. 68/5, veza-gradnja OŠ Ljudevita Pivka: Kdaj se bo začela graditi OŠ Ljudevita Pivka glede na to, da je projekt uvrščen v
sofinanciranje Ministrstva za šolstvo in šport ?
Odgovor: Izdelana projektna dokumentacija za umestitev šole ob dijaški dom je zelo zahtevna, saj je potrebno upoštevati omejen prostor, zahteve
ministrstva po racionalizaciji, pričakovanja šole in zahteve prebivalcev sosednjih zgradb, ki so stranke v postopku. Vse te postopke je potrebno
uskladiti in pridobiti ustrezna soglasja. Predvidoma se bo ponovna vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja podala v obdobju med koncem
meseca aprila in koncem meseca maja 2011.
Pripravila: Urška Fajt, Ivan Vidovič
DO 7.5-01-04
Pobuda št. 69/5, veza-EP v košarki 2011: Občinska uprava in župan naj na naslednji seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj predstavita
vse informacije o udeležbi Mestne občine Ptuj v projektu Evropsko prvenstvo v košarki 2013.
Odgovor: Na 6. sejo mestnega sveta Mestne občine Ptuj bo uvrščen predlog Sklepa o plačilu kotizacije za izvedbo Evropskega prvenstva v košarki
2013 na Ptuju, v okviru katere je podana celotna obrazložitev.
Pripravila: Ivan Vidovič
Pobuda št.: 70/5 – Dejan Levanič v imenu svetniške skupine SD: Pristopi se naj k načrtovanju in izgradnji kolesarske steze okoli Ptujskega
jezera z začetkom v parku pod železniškim mostom in koncem v Hajdošah na avtodromu v razdalji 14 km (priloga : skica poti).
Odgovor: Načrtovanje kolesarske steze okoli Ptujskega jezera je zajeto v projektu Vitalizacije Ptujskega jezera. Območje je predvideno kot Športno
turistično rekreacijsko izobraževalni center v sklopu katerega se namerava urediti tudi kolesarsko stezo v dolžini 15 km
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Pobuda št.: 71/5 - Branko Brumen: Mestna občina Ptuj. Policija, SPVCP in MK Kurent Ptuj se naj aktivno vključijo v izvajanje
programov za večjo varnost motoristov, tudi z oglaševanjem akcije ''NE SPREGLEJ 3X POGLEJ''v občinskih javnih glasilih Ptujčan in
PeTV, saj so motoristi na območju Mestne občine Ptuj ena izmed najbolj ogroženih skupin udeležencev v prometu.
Odgovor: SPVCP Mo Ptuj je pozval Televizijo PeTV Ptuj in Videoprodukcija Tinček Ivanuša, da začneta, oziroma nadaljujeta Republiško
preventivno akcijo voznikov enoslednih vozil. Gospod Kozel Franc, predsednik SPVCP Mestne občine Ptuj, je v 2. številki Ptujčana medija Mestne
občine Ptuj podal članek z naslovom »OPOZORILO Promet voznikov enoslednih vozil«. Gospod Janez Strelec, član SPVCP MO Ptuj, je v
prilogi Štajerskega Tedniku, marec 2011 ''AVTODROM'' pripravil članek z naslovom »Pripraviti je treba motor in motorista«.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Mirjana Nenad je vložila pobudo in vprašanje:
Pobuda št. 72/5: Mestna občina Ptuj naj iz sredstev, namenjenih za športno dejavnost v občini zagotovi sredstva za nakup varnostnih
blazin za potrebe Plezalnega kluba Ptuj, kateri izvaja dejavnost plezanja ob plezalni vadbeni steni v Osnovni šoli Olge Meglič Ptuj.
Obrazložitev: Plezalni klub Ptuj ima vpisanih okrog 20 članov, večinoma osnovnošolcev. Ob teh na plezalni steni vadijo tudi najmlajši predšolski
otroci, stari štiri do šest let (letos je vključenih 6 otrok te starostne skupine). Plezalni klub ima tudi svojo tekmovalno skupino, katero sestavljajo
otroci druge in tretje triade osnovne šole. Tekmovalna skupina dosega zelo lepe rezultate na vseh tekmovanjih, katerih se udeleži (zmeraj dosežejo
vsaj eno od kolajn). Plezalni klub uspešno deluje že dobrih 10 let in v njem je svojo športno pot začela tudi ptujčanka Mina Markovič, svetovno
uspešna plezalka.
Nove vadbene blazine so potrebne zaradi dotrajanih obstoječih blazin. Sedanje blazine ne nudijo zadostne varnosti vadbe plezanja. Blazine so
najbolj potrebne za zagotavljanje varnosti vadbe za najmlajše člane plezalnega kluba! Kupili bi poltrdo blazino, visoke kakovosti in dimenzij
približno 4 x 12 metrov. S tem bi zagotovili ustrezne pogoje za vadbo na plezalni steni.
DO 7.5-01-04
Odgovor: V okviru Letnega programa športa v Mestni občini Ptuj za leto 2011 niso predvidena sredstva za nakup blazin za Plezalni klub Ptuj. Tako
v letošnjem letu ni možno zagotoviti finančnih sredstev za ta namen.
Pripravila: Maja Erjavec
Vprašanje št. 73/5: Kako Zdravstveni dom Ptuj stimulira zaposlene v zobozdravstveni dejavnosti, da ne odhajajo drugam?
Zdravstveni dom Ptuj se že nekaj časa sooča s pomanjkanjem kadrov na vseh svojih področjih delovanja. Občutno zaznano je pomanjkanje kadrov
na zobozdravstvenem oddelku. Sprehod po obeh etažah zobozdravstvenega dela nam poda sliko praznih ambulant. Veliko zobozdravnikov (tako
mladih kot tudi izkušenih), ki je delovalo v Zdravstvenem domu Ptuj je odšlo v okoliške majhne ali večje občine, bodisi so pridobili koncesijo,
bodisi so se zaposlili drugje. Glede na to, da imamo na področju javnega zobozdravstva na Ptuju težave s kadri že nekaj let, se postavlja vprašanje,
kako ZD Ptuj stimulira zaposlene v zobozdravstveni dejavnosti, da ne odhajajo drugam?
Obrazložitev: Na zadnjem obisku v zdravstvenem domu sem opazila, da je kar nekaj zobozdravstvenih ordinacij praznih. Soočila sem se tudi z
dejstvom, da je moja osebna zobozdravnica dobila koncesijo v sosednji občini (kjer je do sedaj zobozdravstveno dejavnost opravljal ZD Ptuj, ampak
se je občina odločila, da zaradi težav z odhodi kadrov, podeli koncesijo in zagotovi nemoteno zobozdravstveno dejavnost). Na vprašanje, kdo me
lahko prevzame, sem bila soočena še z enim nezavidljivim dejstvom – ZD Ptuj ima zaposlene tri zobozdravnice (od katerih ena dela na Ptuju, dve
pa v okoliških občinah in so seveda vse polno zasedene), pomagajo pa jim tri zobozdravnice, ki so že upokojene. Enako stanje se kaže na otroškem
zobozdravstvu, kjer delajo 3 zobozdravnice.
Zaposleni povedo, da sicer mladi zobozdravniki prihajajo na obvezno usposabljanje in kasneje tudi samostojno opravljajo dejavnost in vpisujejo
paciente. Vendar zelo hitro odidejo na drugo delovno mesto. Od leta 2006 bi naj odšlo že vsaj 6 mladih zobozdravnikov.
Zdravstveni dom Ptuj ima prazne zobozdravstvene ordinacije, katere so polno opremljene za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti. Imamo tudi
mlade zobozdravnike, ki so zaključili šolanje in se zaposlujejo. Imamo tudi zaposlene zobozdravnike, kateri potrebujejo za razvoj svojega dela
razvoj opreme in izobraževanja. Ker je na trgu veliko pomanjkanje izobraženih zdravnikov in zobozdravnikov, bo potrebno v Zdravstvenem domu
Ptuj vzpostaviti konkretne smernice in dejanja, ki bodo tako mladim kot izkušenim kadrom približali in omogočili dolgoletno opravljanje javne
zobozdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Ptuj.
Odgovor: Podajamo sledeče obrazložitve na vprašanja svetnice:
Celotna Slovenija se sooča s pomanjkanjem zdravstvenega kadra, ZD Ptuj ni izjema, ampak se lahko pohvalimo s tem, da so ti problemi veliko
manjši kot v ostalih delih Slovenije.
Od leta 2006 je res odšlo 6 zobozdravnikov. 3 izmed njih so odšli v Maribor in delajo v samoplačniških ambulantah (brez koncesij) saj niso želeli
delati v sistemu javnega zdravstva. 2 zobozdravnika natančneje zobozdravnik in zobozdravnica, sta se na delovno mesto (Destrnik in Žetale)vozila
iz okolice Maribora in to dnevno več kot 60 km v eno smer, zato sta si delo poiskala bližje domu, kar je bilo pričakovati. Iz zobnih ambulant na
Ptuju pa je odšel 1 zobozdravnik v Dornavo, kjer je dobil koncesijo. res pa je, da s 1.6.2011 iz ZD Ptuj odhaja še ena zobozdravnica in sicer v
Destrnik, kjer ji bo podeljena koncesija. Kljub temu pa smo pridobili tudi 5 novih zobozdravnikov in še 2 zobozdravnika, ki trenutno čakata še na
odgovor MZ, skupno torej 7. Treba je povedati, da sta od teh 2 zobozdravnici še na specializaciji v Ljubljani, 1 specializira čeljustno ortopedijo, saj
DO 7.5-01-04
smo pridobili dodatni program, druga zobozdravnica pa specializira iz ustnih bolezni in paradontologije, s čimer bodo občani Ptuja in okolice po 10
letih /od upokojitve dotedanjega paradontologa/, zopet pridobili prepotrebnega specialista.
Ena zobozdravnica se 8.12.2011 vrne s porodnega dopusta , 2 zobozdravnici pa opravljata pripravništvo, pri čemer 1 končuje že konec maja 2011,
druga pa predvidoma v začetku januarja 2012.
Zobne ambulante nikakor niso prazne, saj v njih nadomeščajo zobozdravnice ZD Ptuj, v pomoč pa so nam še upokojene zobozdravnice. Vseh
zobozdravnikov je torej 15, od tega 11 zobozdravnikov in 4 zobozdravniki specialisti. Šest zobozdravnikov in 4 zobozdravniki specialisti delajo
na lokaciji 19 a lokaciji Potrčeva cesta 19 a, vseh 11 zobozdravnikov, razen 4 zobozdravnikov specialistov, za katere je potrebna napotnica, pa še
sprejema paciente!
Trudimo se, da je delovno okolje prijetno in stimulativno, zobozdravniki delajo visoko strokovno, za kar imajo na razpolago najsodobnejše
materiale in opremo. Omogočamo jim nenehno strokovno izobraževanje in napredovanje. Res pa je, da je najbolj učinkovita stimulacija, stimulacija
v denarju, pri čemer pa smo kot javni zavod omejeni. Za redno delo so zaposleni plačani po kolektivni pogodbi, z vsemi omejitvami, ki veljajo za
javne uslužbence /tako ni več napredovanja zaposlenih, ukinjene so stimulacije za delovno uspešnost/. Delo nad redno delovno obvezo je mogoče
plačati v obliki povečanega obsega dela, ali po sklenjeni podjemni pogodbah, kar pa je za nekatere očitno premalo, oziroma nestimulativno.
Na osnovi tega smo na MZ posredovali vlogo oz. pobudo za učinkovitejše nagrajevanja tistih zobozdravnikov, ki delajo več v obliki s.p.-jev,
vendar odgovora zaenkrat še ni, saj to še ni urejeno tudi na državnem zakonodajnem nivoju. Je pa ministrstvo obljubilo, da bodo v kratkem
odgovor posredovali.
Na osnovi vseh teh pojasnil, glede števila zobozdravnikov, nagrajevanja zobozdravnikov, se Zdravstveni dom še kako ukvarja s konkretnimi
smernicami in dejanji, kako zaposliti in obdržati strokovni kader, ne samo vsako leto, v času ko se podpisujejo pogodbe z ZZZS, ampak o tem
razmišljamo vse leto.
Hvala za vaše vprašanje, katerega smo zelo veseli, saj se lahko posebej pohvalimo da skrbimo za zobozdravstveno dejavnost na Ptuju. Pred 10 leti
imeli v ZD Ptuj zaposlenih le 8 zobozdravnikov in 1,5 specialista. Danes je v ZD Ptuj 11 zobozdravnikov, 4 specialisti in 2 specializanta, na kar
smo ponosni.
Pojasnilo glede odhoda zdravnikov:
Vsi zobozdravniki, ki so danes zobozdravniki, so se naučili delati v ZD Ptuj in tudi paciente pridobili v ZD Ptuj. Tudi v vseh zunanjih ambulantah
ni več nezasedenih mest za zobozdravnike. Vse občine imajo svoje zobne ambulante v katerih dela ali koncesionar ali zaposleni zobozdravnik iz
ZD Ptuj, tako da od sedaj naprej ni več bojazni po odhodih v sosednje občine, ker so vsa mesta zapolnjena. Strah o pomanjkanju zobozdravnikov
je sedaj na bistveno manjšem nivoju kot pred leti.
Spoštovana svetnica, v zvezi z vašim dogodkom pa vas vljudno vabim, da se oglasite v ZD, da si skupaj ogledamo prostore zobozdravstvenih
ambulant.
V pojasnilo: vaša zobozdravnica je bila kar 6 let odstotna zaradi porodnega dopusta in smo vam v tem času našli nadomestilo, tako je tudi sedaj, saj
lahko ali ostanete pri tej zdravnici na drugi lokaciji, ali pa si izberete drugega zdravnika v ZD Ptuj saj imajo še vsi prosta mesta.
Veseli bomo, če nas boste obiskali.
Pripravila:Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj
DO 7.5-01-04
Vprašanje št.: 74/5 – Milan Trol: Kdaj bo na dnevni red seje mestnega sveta uvrščena obravnav poročila o izvedbi Kurentovanja 2011?
Odgovor: Organizator Kurentovanja 2011 je podjetje Javne službe Ptuj d.o.o., kar je bilo mestnemu svetniku in svetu obrazloženo meseca januarja
2011 v odgovoru na njegovo svetniško vprašanje 8/2 (Kako potekajo priprave na Kurentovanje 2011) in na 4. seji mestnega sveta 21.2.2011, ko smo
za točko informacije pripravili celovito gradivo »Kurentovanje 2011 – Okvirni načrt«.
Vsebinsko poročilo Kurentovanja 2011 je pripravljeno za obravnavo na organizacijskem odboru, finančno poročilo je pred zaključkom, čakamo še
na odločitev o višini sredstev, ki jih bomo pridobili iz naslova Art & Heritage Carnival (partnerstva Ptuja v EPK 2012), katerega del je bilo, in
razrešitev nekaj odprtih računov. Ker so Javne službe Ptuj d.o.o. podjetje, bodo poročilo (vsebinsko in finančno) obravnavali in sprejemali pristojni
organi družbe ter bo kot del letnega poročila podjetja posredovano v obravnavo pristojnim organom Mestne občine Ptuj, ki je lastnik podjetja.
Odgovor pripravil: Branko Brumen
Vprašanje št.: 75/5 – Milan Trol: Ali je občinski proračun od pogodbenih partnerjev letošnjega kurentovanja prejel po pogodbi določena
finančna sredstva?
Odgovor: Pogodbena razmerja s partnerji Kurentovanja 2011 je kot organizator sklepalo podjetje Javne službe Ptuj d.o.o. in ne Mestna občina Ptuj,
zato finančna sredstva (sponzorstva, donacije, koncesije…) iz tega naslova pripadajo Javnim službam, ki krije tudi stroške prireditve.
Odgovor pripravil. Branko Brumen
Marjan Kolarič je postavil vprašanje št. 76/5:
Kakšen postopek se pelje pri izgradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka glede na nestrinjanje krajanov bližnjega blokovskega naselja zaradi
izgradnje igrišča nad telovadnico?
Obrazložitev: Vemo, da je že bila javna razgrnitev projekta izgradnje OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki bi se naj gradila pri Dijaškem domu na Ptuju.
Kakšen je naslednji postopek, ker na sami razgrnitvi je bilo kar nekaj pomislekov in pripomb predvsem zaradi telovadnice oz. igrišča nad
telovadnico, ker se ne bližnji in ne malo bolj oddaljeni krajani blokovskega naselja s tem ne strinjajo.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je podala vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na ustni obravnavi je bila izražena zahteva okoliških
prebivalcev, da se zmanjšajo dimenzije projektirane telovadnice in da ni predvidene zunanje telovadne površine na strehi telovadnice. Ministrstvo
za šolstvo in šport je podalo nove smernice za projektiranje manjše telovadnice brez zunanje telovadne površine.
Projektanti že pripravljajo spremembe PGD dokumentacije, ki jo bodo ponovno uskladili z Ministrstvom za šolstvo in šport. Po usklajevalnem
postopku se bo ponovno podala vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pripravila: Urška Fajt, Ivan Vidovič
DO 7.5-01-04
6. SEJA MS, DNE 18. 4. 2011
Pobuda št.: 77/6 – Svet ČS Breg – Turnišče: ureditev in sanacija vodotoka Studenčnica (priloga: projekt Studenčnica):
- da MO Ptuj vključi projekt »Studenčnica« v svoj dolgoročni razvojni načrt,
- da ga vključi v urbanistični načrt,
- da izvede raziskavo lastništva priobalnih zemljišč in pridobi soglasje za posege ob sanaciji vodotoka,
- pripravi dokumentacijo za pobudo pri Ministrstvu za okolje in prostor za ureditev Studenčnice,
- pripravi dokumentacijo za prijavo projekta »Sanacija Studenčnice« za pridobitev evropskih sredstev iz različnih skladov, ki so
namenjeni za urejanje tovrstnih težav,
- po odobritvi izvede razpis za izdelavo brvi in mostičkov.
Odgovor: V letu 2011 nimamo proračunskih sredstev za uresničitev podane pobude, zato bomo podali predlog za vzpostavitev proračunske
postavke v letu 2012. Na osnovi sprejete proračunske postavke bomo lahko naročili idejne rešitve in vse potrebne dodatne preiskave, za sanacijo
vodotoka Studenčnica. Na tej osnovi sledi izdelava strokovne študije z idejno zasnovo projekta, razgovori z inštitucijami, naravovarstveniki,
Ministrstvom za okolje in prostor, razgovori z ostalimi občinami ter izbor najbolj optimalne rešitve sanacije.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Pisno vprašanje 78/6 (Stanislav Brodnjak, Mestni svet Mestne občine Ptuj): Ali je za izgradnjo novega trgovskega objekta v križišču
Puhove in Bevkove ulice izdelan OPPN? Če je, kdo je iniciator za spremembo in na podlagi katerih demografskih, ekonomskih in
prometnih študijah je bila realizirana sprememba urbanističnih dokumentov? V kolikšni meri so bili upoštevani predlogi in pobude iz
javne razprave? Kako in v kakšni višini v projektu sodeluje občina Ptuj? Kdo je izdelal prometno študijo in ali res predvideva takoj za
rondojem na državni cesti še en rondo na Puhovi cesti? Kdo je plačal prometno študijo in kdo jo je naročil?
Odgovor: Za gradnjo novega trgovskega objekta, ki naj bi bil lociran na zemljišču ob križišču Puhove ceste in Belšakove ulice, in o kateri so
poročali tudi časopisi, ni izdelan občinski podrobni prostorski načrt.
Zemljiške parcele, ki ležijo vzhodno od Puhove ceste in v neposredni bližini navedenega križišča, se nahajajo v treh območjih urejanja prostora:
- ali v območju P11-S14/1 Budina - ob Ormoški cesti in Belšakovi ulici (PUP)
- ali v območju P11-P1/5 Industrijska cona - vzhodno od Puhove ulice (PUP)
- ali v območju lokacijskega načrta za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta
Ptuj (I faza)
- (v tangiranem delu Ormoške in Puhove ceste je lokacijski načrt že izveden in je
prenehal veljati: glej UV MOP, št. 9/10 in 12/10; sedaj PUP)
Namembnost za posamezno območje urejanja prostora določa veljavni srednjeročni družbeni plan (objava: Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.
8/04, z dne 31.7.2004, strani 3 in 4).
DO 7.5-01-04
Za zgoraj navedena območja je namembnost opredeljena kot stanovanjska, poslovna in kot industrija. Cesta je opredeljena kot prometna
infrastruktura.
Gradnja in drugi posegi v vseh treh območjih urejanja prostora na zemljiščih ob križišču Puhove ceste in Belšakove ulice se urejajo z Odlokom o
prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97,
12/06, 3/09-obvezna razlaga, 4/09-popravek, Uradni list RS, št. 51/09-2564/48. člen/; v nadaljnjem besedilu: PUP).
PUP povzema funkcije območij, določene s srednjeročnim družbenim planom. Glede na plansko opredelitev je poslovna dejavnost dovoljena in je
tako gradnja trgovskega objekta možna že od leta 2004. V PUP je (6. člen) tudi navedeno, da se morata javni in poslovni program koncentrirati tudi
ob mestnih primarnih in sekundarnih cestah, določenih s tem odlokom (med primarne sodijo glavne mestne vpadnice in tudi vzhodna obvoznica ob
zunanjem robu industrijske cone; sekundarne so ceste, ki povezujejo mestne dele in preostale mestne vpadnice).
Mestna občina Ptuj v samem projektu finančno ne sodeluje. Investitor projekta je podjetje Globalne nepremičnine d.o.o., Strmška ulica 3, Miklavž
na Dravskem polju. Prometno študijo, ki je podlaga za pripravo projektne dokumentacije in predvideva rondo je izdelalo podjetje Lineal d.o.o.,
Jezdarska ulica 3, Maribor za investitorja. Investitor je tudi plačnik prometne študije.
Pripravila: Kostja Kolarič in Andrej Trunk
Pobuda št.: 79/6 – Miran Meško: Kako namerava MO Ptuj v svojih občinskih stanovanjskih objektih zagotoviti obračun porabljene
energije za ogrevanje po dejanski porabi?
Odgovor: Zakonsko umerjanje porabe toplotne energije velja za objekte, ki se ogrevajo na daljinsko ogrevanje. V teh objektih ima cca 91%
stanovanj v lasti Mestne občine Ptuj nameščene merilnike porabe toplotne energije. Z željo po čim lažji in dejanski razdelitvi porabe stroškov
ogrevanja se je upravnik stanovanj v lasti Mestne občine Ptuj organiziral tako, da so uporabnikom prve delilnike porabe toplotne energije, s
pomočjo Komunalnega podjetja Ptuj d.d., namestili že leta 1997. Večina vseh delilnikov je bila nameščena že leta 2000.
Uporabniki, ki nimajo nameščenih delilnikov porabe toplotne energije, so namestitvi le -teh nasprotovali. Do konec leta 2011 bodo nameščeni vsi
delilniki.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik
Pobuda št.: 80/6 – Miran Meško: Za takojšnjo umestitev parkirnih mest za invalide znotraj modrih con v neposredni bližini:
- Upravne enote (Miklošičevi in Prešernovi – tukaj potem lažji dostop do knjižnice),
- Gledališča, na Prešernovi,
- MO Ptuj – Mestni trg 1 to je zadnjega parkirnega mesta blizu iz obeh dostopnih strani (na Miklošičevi in Minoritskem trgu – tukaj
potem tudi lažji dostop do sodišča).
Tukaj se naj umestijo (označijo) parkirna mesta za invalide in poostrijo se naj kontrole parkiranja na že označenih mestih za invalide, tudi
na parkiriščih trgovskih centrov.
Odgovor: Koncesionar modre cone je Komunalno podjetje Ptuj, katero mora urediti parkirne prostore za invalide. Pobudo smo poslali na
Komunalno podjetje Ptuj.
DO 7.5-01-04
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Pobuda št.: 81/6 – Mirko Vamberger: V skladu z veljavnim Odlokom o javnem redu in miru, se naj v urbanih blokovskih naseljih poskrbi
za večje število košev za odlaganje bioloških odpadkov (predvsem za pasje iztrebke), uničene in izruvane koše na obstoječih lokacijah pa
zamenjati z novimi.
Odgovor: Do konca meseca junija bomo postavili še 10 košev za pse katere bomo namestili v strnjenem blokovskem naselju.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Pobuda št.: 82/6 – Miran Meško: Na cesti 5. Prekomorske in v zgornjem delu Kraigherjeve, se naj vrišejo parkirna mesta. Na delu
Volkmerjeve ceste, kjer bi to bilo mogoče, se naj v skladu z dogovorom s koncesionarjem uvede modra cona.
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo vas obveščamo, da smo v sklopu izvedbe javnega naročanja za vzdrževanje javnih površin izbrali
ponudnika za Obnovo in ureditev talne signalizacije. V sklopu obnovitvenih del bomo uredili parkirišča v Kraigherjevi ulici in na cesti 5.
Prekomorske.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Pobuda št.: 83/6 – Vlado Čuš: V občini je potrebno oblikovati mobilno ekipo, ki bi naj čez vikende ali po potrebi na zelenicah po mestu
pomagala odstranjevati odpadke. Sestavo ekipe naj proučijo občinske strokovne službe.
Odgovor: V soboto in nedeljo se izvaja dežurna služba katera pomete stari del mesta in pot na grad, dežurna delavka s tovornim avtomobilom
pobere smeti v mestnem parku, sončni park, pot na grad, za avtobusno postajo in Ljudski vrt, kljub dežurni službi.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
Vprašanje št.: 85/6 – Peter Pribožič: Zakaj se iz ekološkega otoka na Ormoški cesti ne odpelje vseh ločeno zbranih odpadkov hkrati? Če na
en avto ni mogoče naložiti vsega, zakaj potem ne pride še drugi in se tako isti dan očisti ekološki otok vseh odpadkov?
Odgovor: Zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij odpadkov iz ekoloških otokov na območju Mestne občine Ptuj, konkretno na Ormoški cesti, se
izvaja enkrat tedensko, razen plastične embalaže, ki se odvaža dvakrat tedensko. Odvoz vseh vrst odpadkov isti dan iz enega ekološkega otoka ni
smotrno iz organizacijskega in logističnega vidika, sprememba režima pa bi hkrati predstavljala nepotrebne stroške na tem segmentu izvajanja
gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki. Sedanji režim odvoza je primernejši tudi iz vidika nadzora nad ekološkimi otoki, saj so ekipe
delavcev na njih tako prisotne večkrat tedensko, s tem pa je izvajalec bolje seznanjen s stanjem na terenu.
Odgovor pripravil: Alen Hodnik
Pobuda št.: 86/6 – Andrej Korpar (veza: obročno odplačevanje komunalnega prispevka): Prava pomoč občanu z možnostjo plačila
komunalnega prispevka v 6 mesečnih obrokih bi bila, če že po prvem plačanem obroku lahko občan pridobi gradbeno dovoljenje; preostale
DO 7.5-01-04
obroke bi torej plačal v naslednjih petih zaporednih mesečnih obrokih. Ker gre za stanovanjsko gradnjo, bi občina ostale neplačane obroke
po pridobitvi gradbenega dovoljenja lahko zavarovala tudi z zastavno pravico na nepremičnino, ki se gradi.
Odgovor: Z izdano odločbo občinske uprave Mestne občine Ptuj investitor plača komunalni prispevek v enkratnem znesku ali v obliki obročnih
odplačil. Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe oz. v skladu z določitvijo obročnega odplačila prvi
obrok. Če gre za obročno odplačilo je v izreku odločbe vedno zapisano, da je plačilo prvega obroka pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Vprašanje št.: 87/6 – Marjan Kolarič: Zakaj Cestno podjetje Ptuj, kot izvajalec del na cesti skozi Podvince še ni začel z deli in kdaj bo
izvajalec z delom začel?
Odgovor: Pogodba za ureditev 1. etape ceste skozi Podvince je bila podpisana v mesecu oktobru 2010. V sklopu pogodbe za ureditve ceste skozi
naselje Podvinci je predvidena tudi ureditev vseh komunalnih vodov, razen kanalizacije. Gradnja kanalizacije je predmet projekta Zaščite kakovosti
podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Pogoj za pričetek gradnje kanalizacije oz. izvedba projekta Zaščite kakovosti podtalnice Dravskega in
Ptujskega polja je pridobitev sklepa o sofinanciranju s strani Ministrstva za okolje in prostor in Kohezijskega sklada. Glede na to, da sta projekta
vezana in se morata izvajati istočasno izvajalec Cestno podjetje Ptuj še ni pričel z ureditvijo ceste skozi Podvince.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
DO 7.5-01-04
7. SEJA MS, DNE 23. 5. 2011
Vprašanje št.: 88/7 – Miro Vamberger: Ali ima Mestna občina Ptuj namen finančno podpreti (subvencionirati) izgradnjo plinskih
priključkov gospodinjstev v mestni občini glede na to, da gre za izgradnjo plinskega omrežja znotraj mestne občine oz. pri predvideni
investiciji kako drugače sodelovati?
Odgovor: V dosedanji praksi Mestne občine Ptuj, ni bilo subvencioniranja plinskih priključkov, kakor tudi ne vodovodnih in kanalizacijskih
priključkov, zato v proračunu Mestne občine Ptuj ni teh sredstev.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Vprašanje št.: 89/7 – Miro Vamberger: Ali bi bilo ob morebitni predvideni investiciji v novo plinsko omrežje na območju Mestne četrti
Breg – Turnišče (in drugod po mestni občini) smiselno izgraditi oz. posodobiti sistem internetnega omrežja (npr. izgradnja optičnih
povezav) ter istočasno postaviti v kinetne jaške pod zemljo obstoječo telefonsko, kabelsko in električno infrastrukturo?
Odgovor: V skladu s koncesijsko pogodbo bo Adriaplin d.o.o. pristopil k izgradnji plinovodnega omrežja glede na rezultate komercialne raziskave
o zanimanju za priključitev na plinovodno omrežje, ki se je izvajala v mesecu februarju in marcu 2011. Za gradnjo plinovoda Adriaplin vedno
pridobi služnosti in gradbeno dovoljenje za svoj vod ločeno od investicij Mestne občine Ptuj. Pri investicijah, ki so v proračunu Mestne občine Ptuj
(Potrčeva cesta, Zagrebška pločnik…) vedno koordiniramo že v fazi projektne dokumentacije z vsemi upravljavci komunalnih vodov (tudi z
Adriaplinom d.o.o.) in kasneje na gradbišču. Ker pa so med komunalnimi vodi po tehničnih predpisih za vsak vod posebej potrebni horizontalni in
vertikalni odmiki, ne moremo vse vode peljati v kineti. Če bi proračun Mestne občine dopuščal posodobitev vseh obstoječih komunalnih vodov ob
predvideni izgradnji plinovoda, bi bilo seveda smiselne rekonstruirati vse vode in samo cestno telo.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Pobuda št.: 90/7 – Miran Meško: Občinska uprava skupaj s strokovnimi službami in Javnim podjetjem d.o.o. pripravi izhodiščne kriterije
za določanje prioritet pri rednem in investicijskem vzdrževanju občinskih cest v pomoč in sugestijo ČS pri določanju prioritet posameznih
odsekov cest za investicijska in redna vzdrževanja. V pripravi plana časovnih prioritet investicijskih del naj jasno opredeli kriterije:
 Kriterij poškodovanosti vozišča, ki neposredno vpliva na prometno varnost, ekonomiko in okolje;
 Funkcionalnost ceste: omogočanje hitrega, varnega in za okolje čim manj obremenjujočega odvijanja prometa, gostota poseljenosti:
 Kategorijo družbenega pomena: potek ceste ob pomembnih objektih, ki imajo večji pomen za lokalno skupnost;
 Obremenjenost in vrsta, oziroma vpliv prometa na okolje (frekvenca prometa, težka mehanizacija,…)
Odgovor: Občinska uprava v sklopu priprav plana časovnih prioritet investicijskih del sugestira Četrtnim skupnostim, da so kriteriji za prioritetni
plan urejeno zemljiškoknjižno stanje in da je potrebno upoštevati funkcionalnost ceste z vidika večjega povezovanja, večje poseljenosti območja, da
je potrebno upoštevati tudi kategorijo družbenega pomena, predvsem, ali gre za ceste kjer so linije šolskega prevoza oz. potekajo ceste ob
DO 7.5-01-04
pomembnih objektih, ki imajo pomen za lokalno oz. četrtno skupnost. Pomemben kriterij je tudi poškodovanosti oz. dotrajanosti obstoječih cest, ki
vplivajo na prometno varnost in okolje ter tudi na količino oz. nivo potrebnega rednega letno zimskega vzdrževanja. Na podlagi posredovanih
sugestij pa imajo Četrtne skupnosti, z vidika poznavanja okolja oz. potreb posamezne Četrtne skupnosti in zagotovljenih proračunskih sredstev za
posamezno proračunsko leto, odločujočo vlogo pri sestavi prioritetnih planov investicijskih del za posamezno četrtno skupnost.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Pobuda št.: 91/7 – Milan Krajnik: Na Raičevo ulico, mimo Upravne enote Ptuj, se naj namestijo hitrostne ovire za umirjanje prometa.
Odgovor: Raičeva ulica na Ptuju je regionalna cesta s katero upravlja in jo vzdržuje Direkcija Republike Slovenije za ceste. Upravljavec regionalne
ceste že pripravlja predlog ureditve križišča pri Upravni enoti in križišča Raičeve s Trstenjakovo in Potrčevo cesto s katerim bo zagotovljena večja
prometna varnost.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Silva FARTEK, SDS je vložila pisno pobudo št. 92/7 s predlogi za rešitev problematike ekoloških otokov:
Obrazložitev: Z različnih krajev po Mestni občini Ptuj je bilo s strani občank in občanov ter prav tako svetnikov Mestnega sveta že večkrat podano
opozorilo na težave zaradi neurejenosti nekaterih ekoloških otokov. Že po prvem preverjanju dejstev na samih lokacijah teh otokov po občini je
bilo ugotovljeno, da so razmere takšne, da je potrebno takojšnje in temeljito ukrepanje, saj ekološki otoki na številnih krajih ne opravljajo svoje
funkcije – to je, namesto, da bi z njihovo postavitvijo okolje varovali in skrbeli za njegovo čistočo, ga še bolj onesnažujejo. Ob navedeni ugotovitvi
se postavlja vprašanje, zakaj so nekatera mesta veliko bolj zapolnjena z odpadki, in sicer tudi s takimi, ki ne spadajo tja. Vzrokov za to je več:
1. Najbolj kritični ekološki otoki so postavljeni na tam živečim občanom manj vidnih mestih, na primer ob velikih cipresah, na avtobusni postaji
ob cesti itn., kar vsem neodgovornim posameznikom omogoča varno kršenje okoljskih predpisov, saj jim takšni kraji nudijo »nemoten« odlog
odpadkov in hiter »pobeg«, tako da je vsakega tudi težko pravočasno opaziti in na nepravilno ravnanje opozoriti ali prijaviti organom, pristojnim za
tovrstno ukrepanje.
2. Mest z ekološkimi otoki je očitno premalo. Gosto naseljene ulice imajo večinoma samo en ekološki otok, zato občani nimajo druge možnosti,
kot da zbirajo odpadke v svojih vrečah, ki jih potem samo odložijo ob primerni posodi, ali pa jih vozijo na druga, bolj oddaljena mesta. Pri tem je
potrebno poudariti, da niso problematične vse vreče ob posodah – nekatere namreč zgledno vsebujejo samo eno vrsto odpadkov –, temveč so to
samo tiste z raznovrstnimi odpadki. Pri odlaganju nekaterih odpadkov, na primer plastične embalaže in kovine, so težave zaradi premajhnih odprtin,
zaradi katerih kakega večjega odpadka (večje pločevinke, embalaža tekočih pralnih sredstev) ni mogoče oddati v posodo.
3. Posamezniki, ki kljub védnosti o spremenjenih pravilih ravnanja z odpadki tega namerno ne upoštevajo ali pa pričakujejo, da bodo njihove
odpadke namesto njih ločevali drugi.
4. Odvoz odpadkov ni dovolj pogost ali pa ni poskrbljeno za dodatne vreče. To je najbolj vidno v toplejših mesecih, ko se poveča poraba pijač
in posledično količina embalaže.
Za odpravo nepravilnosti pri tovrstnem ravnanju je možnih več načinov:
DO 7.5-01-04
1. Prvi med njimi je postavitev dodatnih ekoloških otokov, in sicer tako, da bodo v sorazmerju s številom prebivalcev ali s številom hiš (na primer
na vsakih 10 ali 15 hiš eno ekološko mesto). Za njihovo natančno razporeditev bi bilo smiselno izdelati panoramsko karto ekoloških otokov, saj
bi tako imeli popoln nadzor nad spremljanjem odprave težav. Urejena mesta bi bila označena z zelenimi pikami, problematična pa z rdečimi, s čimer
bi pomanjkljivosti na posameznih točkah bilo mogoče tudi sproti in konkretno odpravljati. Praksa namreč kaže, da so mnogim ta mesta bolj
oddaljena, ponekod celo tako, da morajo do tja z avtomobilom, zlasti takrat, ko je treba odpeljati večjo ali težjo količino odpadkov. S sprejetjem
tega načina izvajanja okoljske zakonodaje bi bilo smiselno uvesti poskusno obdobje, katerega rezultati bi pokazali njegovo dejansko uspešnost (na
primer 6 mesecev). K učinkovitosti ukrepa bi pripomogle tudi opozorilne table, o kaznovanju in višini kazni za vsakega, ki pravil ločevanja ne bi
upošteval. Močan dejavnik za temeljito uresničevanje pravilnega ravnanja z odpadki je inšpekcijski nadzor (javno napovedan – na primer na radio,
kar se je pred časom že izkazalo kot dobra metoda – ali naključen), saj nekateri posamezniki začnejo delovati v skladu s pravili šele takrat, ko
morajo (ali se vsaj bojijo tega, da bodo morali) plačati kazen. Da bi tudi takšno nadzorovanje doseglo svoj namen, bi ga bilo potrebno izvajati redno
in temeljito (na primer neprestano vsaj en teden ali vsak mesec en naključno izbran teden, in sicer vsaj v poskusnem obdobju 6 mesecev), kršitelje
pa najprej opozoriti, šele nato zgolj kaznovati, kajti le strogo izvajanje ukrepov lahko prinese spremembe na bolje. S tem posamezniki ne bodo
pazili samo na svoje lastno ravnanje, temveč tudi na ravnanje drugih.
2. Ekološke otoke je potrebno postaviti na mesta, na katerih bo vsakega, ki bo tam odložil odpadke, mogoče dobro videti, torej (na primer)
neposredno na mejo med dvema hišama, saj se je pokazalo, da so taka mesta skoraj povsod precej bolj urejena. V zameno za odstop prostora bi
lastnikom omogočili popust pri plačilu prispevka ali pa jim ga sploh ne bi zaračunali.
3. Ena od možnosti je tudi ta, da bi vsako gospodinjstvo imelo svoje posode za odpadke. Da teh posod ne bi bilo preveč, bi glede na pogostost
odpadkov ohranili skupne posode za steklo in kovino, embalažo in papir pa bi zbirali v svojih lastnih posodah. Te bi lahko bile uporabnikom
tudi vizualno zanimive ter obenem poučne, in sicer tako, da bi prilagodili njihovo velikost in obliko ter jim dodali motive narave (na primer drevo
na posodo za papir, kar bi bilo sporočilo o tem, da z recikliranjem pomagamo ohranjati naravo in preprečujemo posek dreves, sadje in zelenjavo na
posodo za biološke odpadke in podobno).
S sprejetjem enega od ponujenih ukrepov in s striktnim izvajanjem le-tega bi končno omogočili vsem bolj prijazno okolje, obenem pa bi poskrbeli
za kakšno delovno mesto več, saj tovrstno ukrepanje zahteva celostno in temeljito uresničevanje.
Silva Fartek je mestnemu svetu pobudo dodatno predstavila v besedi, stanje ekoloških otokov pa tudi v sliki (na zgoščenki).
Odgovor: Stanje na zbiralnicah ločenih frakcij oziroma t.im. ekoloških otokih je v zadnjem času dejansko neurejeno, kar ugotavljamo tudi
inšpekcijske službe na terenu. Pobuda gospe Silve Fartek je zato smiselna.
Ministrstvo za okolje in prostor je v mesecu januarju 2011 pripravilo osnutek nove Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki. Na uredbo so bile
dane pripombe, ki so sedaj v obravnavi na Ministrstvu za okolje in prostor. Sledi priprava predloga uredbe z upoštevanimi pripombami. Nato bo
predpis še v enomesečni medresorski obravnavi in nato dan v sprejem na Vlado.
Bistvena novost nove uredbe je sprememba koncepta ločenega zbiranja komunalnih odpadkov pri izvirnih povzročiteljih, ki za večino ločenih
frakcij zbiranje na ZLF nadomešča z zbiranjem od »vrat do vrat«. Če povzamemo, so torej v pripravi novi predpisi, s katerimi bodo določeni
DO 7.5-01-04
drugačni načini izvajanja, in s tem bo storitev bolj približana povzročiteljem. Vizija za končno rešitev situacije je zbiranje vseh frakcij od »vrat do
vrat«, s čimer ukinjamo ZLF in vso problematiko v zvezi z njimi.
Do sprejetja nove Uredbe se smiselno zdajšnje zbiralnice ločenih frakcij ne bodo prestavljale oziroma se tudi nove ne bodo postavljale. Saj bodo
morale vse občine po sprejetju nove Uredbe nove standarde oziroma usmeritve prenesti tudi v občinske odloke, in nato najkasneje v roku enega leta
od uveljavitve uredbe vzpostaviti novi režim tudi v praksi.
Glede na navedeno je zato smiselno do uveljavitve novega režima zbiranja ločenih frakcij dogovoriti z izvajalcem javne službe Čistim mestom
Ptuj, ki izvaja storitve na terenu in skladno s pogodbo z Javnimi službami Ptuj terminski režim, ki bo zadoščal kapacitetam, zbranih ločenih frakcij
občanom. V ta namen je bil s strani izvajalca podan novi terminski plan, ki se prilagaja novo nastali situaciji in se bo po zagotovilu slednjega pričel
izvajati z 18.06.2011.
Pripravili: Alenka KORPAR, Olga FEKONJA
V imenu svetniške skupine DESUS je mag. Kristina Dokl podala pobudo št. 93/7, da Mestna občina Ptuj, glede na demografske kazalce
staranja prebivalstva v Mestni občini Ptuj, pristopi k projektu »Ptuj, starejšim prijazno mesto«.
Odgovor: Glede na izkazane demografske podatke o staranju prebivalcev Mestne občine Ptuj je vaša pobuda smiselna, zato bomo v okviru
razpoložljivih proračunskih sredstev, v naslednjem letu pristopili k projektu »Ptuj – starejšim prijazno mesto.«
Pripravili: Lidija Radek in Maja Erjavec
Pobuda št.: 94/7 – Milan Petek: Na mostu čez potok Grajena na občinski cesti Grajena – Krčevina pri Vurberku – Krčevina pri Ptuju, pri
Lozinšek Vinku, Grajena 35, je nujno potrebno popraviti zaščitno ograjo in opraviti pregled statike tega mostu.
Odgovor: Opravili bomo ogled mostu in ograje ter naročili potrebna vzdrževalna dela.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Vprašanje št.: 95/7 – Milan Petek: Kako je z razpisom za izbiro koncesionarja za izgradnjo JR v nadaljevanju ceste od Grajene proti
Grajenščaku, v dolžini okoli 1,5 km? Ali je morda razpis že bil, pa je Grajena izpadla iz izgradnje JR? Ali še morda razpis bo in bo JR na
Grajeni urejena? In, če bo, kdaj bo JR urejena?
Odgovor: Razpis za izbiro koncesionarja za posodobitev in vzdrževanje javne razsvetljave v Mestni občini Ptuj poteka po dvofaznem postopku
javnega naročanja in sicer po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Občinska uprava je že zaključila s prvim delom postopka in
priznala sposobnost 4 (štirim) ponudnikom, ki jih bomo povabili k oddaji ponudbe na podlagi pripravljenih popisov in tehničnih specifikacij.
Četrtna skupnost Grajena ni izpadla iz predvidene gradnje.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Pobuda št.: 96/7 – Marjan Kolarič (veza pobude 601/35 z dne 28.11.2005): Pred avtobusnim postajališčem, ki služi tudi za šolski avtobus za
učence iz ČS Rogoznica, ki obiskujejo OŠ Ljudski vrt, se zaradi varnosti otrok naj namesti prometni znak za omejitev hitrosti na 30 km/h.
DO 7.5-01-04
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo bomo namestili prometno signalizacijo.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Vlado Čuš je na 7. seji sveta poudaril, da pobude, ki so jih Zeleni dali v tem novem mandatu, niso toliko finančno pogojene, z dobro voljo in
s sodelovanjem, so po njihovi oceni tudi uresničljive, vendar nanje ni bilo niti odgovora, in sicer:
- veza: pobuda št. 32/3, 24.1.2011, da se poskrbi vsaj za delno renaturacijo treh ptujskih potokov. Ko opozorimo, da so ptujski potoki
takšni kot so, problematični, da jih je potrebno vsaj glede reda in čistoče v in ob potokih vzdrževati, pa meni, da bo premalo izgovor, da je to v
pristojnosti države in koncesionarja. V končno mi v tem mestu živimo in gotovo nam ni vseeno, ali v teh potokih ležijo stoli, koši za odpadke in še
kup drugih stvari. Ocenjuje, da je z dobro voljo mogoče veliko narediti.
Nenazadnje smo Zeleni Ptuja v zadnjih 20 letih na teh potokih naredili kar nekaj projektnih zadev; tako smo (brezplačno in s prostovoljnim delom)
izdelali tudi kataster onesnaževalcev in naredili smo tudi nekaj malih projektov v sklopu nujno potrebne renaturacije teh potokov (tudi nekaj
kaskad in nekaj podobnega smo postavili). Pričakuje se vsaj tisti minimum, ki ga Zeleni Ptuja iz leta v leto in vsako leto vztrajno ponavljajo, da je
potrebno sistemsko poskrbeti, da ne bomo v potoku gledali tone papirja (kar je pred časom tudi bilo, saj je pred približni enim mesecem v potoku na
prometni točki ležalo kakšnih 200 kom časopisa), kar pomeni, da nekdo res ne skrbi za te stvari. Zato apelira, da te zadeve premaknemo iz mrtve
točke in nekaj naredimo, ker človek dobi vtis, da se nič v tem mestu ne more premakniti. Sam je pa prepričan, da se z dobro voljo in sodelovanjem
da marsikaj narediti.
(OPOMBA: na pobudo Vlada Čuša - št.: 32/3, veza Ptujski potoki: Dokler trije ptujski potoki ne dočakajo prepotrebne celostne rešitve, se naj
poskrbi vsaj za delno renaturacijo in njihovo redno vzdrževanje. Sedaj v in ob potokih ležijo PVC vrečke, stoli, tudi koši za smeti in druge vrste
odpadkov, je GIK na 4. seji MS, dne 21.2.2011, dal naslednji pisni odgovor: »V letu 2010 je v akciji »Očistimo Slovenijo« ČS Breg - Turnišče
očistilo Studenčnico in divje odlagališče pri trgovini Eurospin, kar se bo izvedlo tudi v letu 2011. Redno vzdrževanje opravlja koncesionar
VGP Drava Ptuj.«)
- veza: pobuda št. 33/3 za ustvarjanje ugodnejšega gospodarskega okolja. Enaka zgodba je pri revitalizaciji mestnega jedra. Imamo lepi
projekt, ampak ljudje, ki v mestnem jedru živijo, delajo in ustvarjajo, prispevajo tudi veliko denarja v davčno blagajno, nihče pa jih ne vpraša, s
kakšnimi malimi ukrepi pa bi jim lahko pomagali, da obdržimo pri življenju to usihajoče mestno jedro.
Imamo kar nekaj občinskih odlokov, ki v veliko bolj omejujejo poslovanje teh poslovnih subjektov in stanovalcev, kot je to primer v ostalih mestnih
občinah v Sloveniji, kjer tudi imajo mestna jedra. Npr. tudi Piran in Škofja Loka (čeprav ne gre za mestne občine) imata te stvari na drugi način
urejeno. Torej je problem v nas samih, da na nekaterih področjih otežujemo ljudem ustvarjanje in preživetje.
Do sedaj je bila ena od naših pobud tudi ta, da se občinski odloki s strani občinske uprave in s strani odborov mestnega sveta proučijo ter, da se
vanje vgradijo tudi potrebne spremembe, ki jih sugerira baza. Saj ljudje jasno povedo kaj jih muči in tudi pišejo to na občino kot tudi
svetniškim skupinam. Prav je, da jih upoštevamo, je apeliral.
Pojasnil je, da ta njegova razprava sodi v sklop tega, da Zeleni Ptuja ugotavljajo, da je že dvomestna številka naših pobud, predlogov in vprašanj, na
DO 7.5-01-04
katera do danes nismo dobili odgovora. Zato apelira na župana in direktorja občinske uprave, da naročita strokovnim službam izdelati pregled, kaj
je na tem področju in pričakuje vsaj tiste odgovore, ki so v skladu s pozitivno zakonodajo nujni. Na ta način bodo Zeleni Ptuja tudi lahko nadaljevali
projekte na teh pobudah, ki so jih podali in verjame, da je to tudi skupni interes, je poudaril.
(OPOMBA: na pobudo Vlada Čuša - št.: 33/3 veza – Ustvarjanje ugodnejšega gospodarskega okolja: Zeleni Ptuja dajemo pobudo županu in
odborom pri Mestnem svetu, da čim prej pride do skupnega sestanka z Obrtno in Gospodarsko zbornico z namenom, da v sodelovanju skupaj
najdemo dobre rešitve za spodbuditev gospodarskega razvoja v občini in s tem tudi za nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Alarmanten
podatek o številu nezaposlenih v letu 2010, veliko nižje povprečne plače v primerjavi s slovenskim povprečjem in rekordno število ljudi, ki dobivajo
različne oblike socialne pomoči, zahteva ukrepanje s strani pristojnih. Cilj pobude je odpreti nove perspektive našim občanom in občankam, med
njimi v veliki meri tudi mladim, je GIK na 4. seji MS, dne 21.2.2011, dal naslednji pisni odgovor: »Z namenom sodelovanja pri spodbujanju
gospodarskega razvoja v občini in ustvarjanja ugodnejšega gospodarskega okolja, bomo v čim krajšem možnem času organizirali skupni
sestanek odborov pri mestnem svetu z Območno obrtno podjetniško zbornico Ptuj, Štajersko gospodarsko zbornico in Manager klubom
Ptuj.«
- veza: pobuda št. 5/2, 6.12.2010, da se pripravi informacija, v katerih pravdnih zadevah je MO Ptuj trenutno v tožbenih postopkih
na sodiščih, bodisi da smo tožniki ali toženi (pisni odgovor GIK in pravna služba na 3. seji MS, 24.1.2011, opomba). Ena od teh zadev je tudi
neodgovorjeno vprašanje, ki se nanaša na pravne postopke, v katere je vključena MO Ptuj (na lansko njihovo svetniško vprašanje in prošnjo, da
se naj predstavi te podatke, ker jih to zanima, ker to gotovo vpliva tudi na občinske finance, še namreč ni bilo prejetega odgovora).
(OPOMBA: na pobudo Vlada Čuša - št.: Pobuda št.: 5/2 - Vlado Čuš in Milan Trol, Svetniška skupina ZELENI PTUJA in Mladi in
upokojenci za delovna mesta: Strokovne službe občinske uprave naj pripravijo informacijo, v katerih pravdnih zadevah je Mestna občina Ptuj
trenutno v tožbenih postopkih na sodiščih, bodisi da smo tožniki ali toženi. Želeli bi tudi pisno informacijo, v katerih pravdnih zadevah je Mestna
občina Ptuj trenutno udeležena kot tožnik ali toženi. To informacijo potrebujemo tudi za potrebe proračuna. Poznano je, da smo v letošnjem letu
morali sprejemati interventni ukrep v obliki najema kredita, saj je Mestna občina Ptuj izgubila tožbo, ki je povzročila okoli 2,5 mio EUR dodatnih
stroškov, ki v proračunu niso bili zajeti. Zdi se nam, da je prav, da smo kot mestni svetniki in svetnice o tem na začetku mandata tudi seznanjeni, in
da bomo tudi lahko to problematiko spremljali skozi poročila in informacije, ki jih bo posredoval župan ali občinska uprava, je Vlado Čuš pobudo
na seji dodatno obrazložil, je GIK na 3. seji MS, dne 24.1.2011, dal naslednji pisni odgovor:
»Na podlagi zgoraj navedenega vprašanja smo pregledali podatke o pravdnih postopkih na področju odškodninskega, splošnega obligacijskega in
stvarnega prava, v katerih je stranka Mestna občina Ptuj, in prišli do naslednjih ugotovitev:
- zaradi plačila odškodnine je Mestna občina Ptuj trenutno tožena v 11-ih primerih, in sicer po naslednjih tožnikih:
12. Jernej Brenholc, zaradi plačila odškodnine v višini 2.800,00 € s pp (s pripadki),
13. Davorin Dobnik, zaradi plačila odškodnine v višini 57.759,26 € s pp,
14. Milan Hebar, zaradi plačila odškodnine v višini 5.000,00 € s pp,
DO 7.5-01-04
15. Irena Mihalinec, zaradi plačila odškodnine v višini 3.400,00 € s pp,
16. Mitja Mešl, zaradi plačila odškodnine v višini 16.766,24 € s pp,
17. Ivan Pulko, zaradi plačila odškodnine v višini 12.250,00 € s pp,
18. Rajko Prelog, zaradi plačila odškodnine v višini 4.115,00 € s pp,
19. Izidor Pučnik, zaradi plačila odškodnine v višini 1.854,00 € s pp,
20. Maksimiljan Štern, zaradi plačila odškodnine v višini 6.800,00 € s pp,
21. Suzana Rožmarin-Vajda in Franc Vajda zaradi plačila odškodnine v višini 32.249,04 € s pp ter
22. Terezija Žitnik zaradi plačila odškodnine v višini 6.000,00 € s pp;
- zaradi stvarnopravnih zahtevkov je Mestna občina Ptuj trenutno tožena v 2-eh zadevah, in sicer po naslednjih tožnikih:
3. Goldinar d.o.o., zaradi vknjižbe lastninske pravice v vrednosti 41.729,26 € ter
4. Štefka, Martin, Marko, Josip, Karmen Lisjak in Unagradnja d.o.o., zaradi izstavitve zk-listine v vrednosti 4.590,22 €
- zaradi preostalih zahtevkov je Mestna občina Ptuj trenutno tožena po naslednjih tožnikih:
1. Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije, zaradi plačila 64,12 evrov s pp,
2. po pokojnem Hoinig Franzu (vlagatelji Wlodyga idr…) zaradi vrnitve premoženja po ZHKS (cca v višini 100.000 € - odškodnina bo odvisna od
obsega vrnjenega premoženja),
3. za plačilo odškodnine za nezmožnost uporabe po Zakonu o denacionalizaciji
- Babusek v višini 100.000 € s pp (Mestna občina Ptuj tožena skupaj z državo)
- Ekart v višini 139.963,75 € s pp (Mestna občina Ptuj tožena skupaj z državo)
- pravne naslednice ZHKS (Kapitalska zadruga skupaj z Deželno banko Slovenije)
v višini 85.874,12 € s pp.
4. gospodarski spor Inter Expo, inženiring, storitve, agencija, razvoj, proizvodnja in trgovina
d.o.o., zaradi plačila 13.835,42 € s p.p.
S strani Mestne občine Ptuj in Vrtca Ptuj je vložena izbrisna tožba zoper dediče denacionalizacijskih upravičencev za parcelo 535/1 k.o. Ptuj
(Popovič) - vrednost spora 6.000 €.
Na omenjenih pravnih področjih gre tako za zahtevke v skupni višini 632.253,23 €, brez upoštevanja pripadkov (to je nateklih zamudnih obresti).
Glede na izpostavljeno problematiko upoštevanja teh zahtevkov v proračunu, je potrebno pojasniti, da zahtevkov prvič, ni mogoče upoštevati v
celoti, saj bodo nekateri v celoti, nekateri pa v deležu zagotovo zavrnjeni, drugič, ni natanko znano, kdaj bodo ti spori zaključeni (torej, ali sploh v
tem proračunskem letu) in tretjič, pri stvarnopravnih zahtevkih ne bo šlo za plačilo denarnih zneskov, temveč za priznavanje obstoječih oz.
novonastalih stvarnih pravic, kar ne pusti nujno posledic v proračunu.) «
Odgovor pripravil: Milan KORŽE
DO 7.5-01-04
8. SEJA MS, DNE 20. 6. 2011
Pobuda št.: 97/8 – Milan Krajnik: Za trajno sanacijo in revitalizacijo starega mestnega jedra z navedbo nekaj nalog, ki jih bo projektna
skupina oblikovala za mestni svet v skladu s podano idejo in s svojimi pogledi ter organizacijskim pristopom.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je v letih 2006 do 2008 izvedla projekt ADHOC, ki je bil financiran iz evropskih sredstev skozi program INTEREG
III B. Namen projekta je bil priprava, vzpostavitev in vpeljava inovativnih pristopov za trajno oživljenje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih
mestnih četrti. Mestna občina Ptuj je k projektu pristopila ravno zaradi zavedanja nastalega položaja in velike odgovornosti lokalne skupnosti do
lastne materialne kulturne dediščine, ki je v veliki meri skoncentrirana v ptujskem mestnem središču in v njegovi neposredni okolici. V sklopu
projekta sta nastala interdisciplinarna analiza ptujskega mestnega središča in strateški načrt izvedbe revitalizacije ptujskega mestnega središča.
Namen projekta je zagotoviti učinkovitost ptujskega mestnega središča (ACP) na način, ki bo skladen s principi in mehanizmi varovanja kulturne
dediščine, z vlogo ACP v urbanem tkivu Ptuja, z vlogo Ptuja v regiji in z značilnostmi naravnanosti turistične ponudbe mesta in regije. Na podlagi
projekta bo treba pripraviti dokumente, ki bodo omogočili izvedbo aktivnosti v območju ACP (konzervatorski načrt za ptujsko mestno jedro, načrt
upravljanja s starim mestnim jedrom). Rezultat implementacije zgornjih ukrepov bi moralo biti ptujsko mestno središče z uravnoteženo socialno
sestavo prebivalstva, nekonfliktnim ohranjanjem kulturne dediščine, celovitimi objekti, ki so rabljeni skladno z njihovo avtentično rabo, s primerno
ravnijo kvalitete bivanja, kamor sodijo tudi urejena dvorišča in urejen mirujoči ter tranzitni promet.
Glede na razpoložljiva sredstva v proračunu smo pristopili k pripravi idejne zasnove celovite obnove (energetsko varčne) Mestne hiše Ptuj, kot
vzorčni primer reševanja problematike prenove starejših – spomeniško zaščitenih objektov v mestnem jedru, izdelan in natiskan je katalog detajlov
energetsko učinkovite rekonstrukcije stavbne kulturne dediščine, v katerem so prikazani predlogi arhitekturnih rešitev za sanacijo starih zaščitenih
stavb (usklajene z ZVKDS). Glede na opisano, so naloge opredeljene v pobudi zajete v pripravi dokumentov, ki jih predvideva ADHOC in jih je
potrebno pripraviti do leta 2015.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik
Vprašanje št.: 98/8 - mag. Kristina Dokl: Kdaj bo izvedena preusmeritev kanalizacijskega voda iz Ulice Vide Alič (kanal iz naselja na
hribu) v primarni kanalizacijski vod oz. v zbirni kanal za celotno območje Vičave?
Odgovor: Za nastali problem, ki bi nekoliko izboljšal razmere, je predlagan podaljšek kanala iz ulice Vide Alič, ki bi ga na novo priključili na
primarni Vičavski kanal. Ko bodo zagotovljena sredstva v občinskem proračunu, bomo lahko pristopili k sami izvedbi.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Helena NEUDAUER je v imenu svetniške skupine SDS dala pobudo št. 99/8: Urad župana in splošnih zadev naj za svetnike mestnega sveta
pripravi pisno pojasnilo, kako naj v zvezi z zahtevami in zadolžitvami sveta ČS ravnamo glede na posredovana navodila četrtnim
skupnostim.
DO 7.5-01-04
Obrazložitev: Svetniki se udeležujemo tudi sej svetov ČS. Dogaja se, da nas na sejah nekaterih četrti kar zadolžijo, da prenesemo nekatere stvari na
mestni svet, na drugih svetih pa razlagajo, da so dobili prepoved za tako početje. Zato se nam svetnikom naj da pojasnilo, kakšno navodilo je bilo v
tej zvezi dano svetom ČS?
Odgovor: Na sestanku s predsedniki četrtnih skupnosti je bil podan predlog z naslednjo vsebino:
»Predlagamo vam, da sledite dogajanju na mestnem svetu, saj je preko spletne strani mestne občine (http://www.ptuj.si/seje_mestnega_sveta)
možno videti gradivo sej mestnega sveta, kjer so navedeni tudi odgovori občinske uprave na vprašanja in pobude mestnih svetnikov pod točko
»pobude in vprašanja«.
Ugotavljamo, da se nekatere pobude tudi podvajajo npr. s strani mestnih svetnikov, ki se udeležujejo sej četrti, saj pobudo podajo tako na seji sveta
četrti kot na seji mestnega sveta. V izogib temu, vas prosimo, da ne pošiljate enakih pobud kot so bile že podane na mestnem svetu.
S takšnim načinom dela lahko tako mestni kot četrtni svetniki marsikaj obrazložijo in s tem preprečijo postavljanje enakih ali podobnih vprašanj in
pobud, ki so že bile postavljene.
Prav tako prosimo, da ne pošiljate enakih pobud na tri različna mesta, npr: županu, mestnemu svetu in na pristojen oddelek, ker se le te po
nepotrebnem podvajajo. Pobude, naslovljene na župana in tiste, naslovljene na mestni svet, se v vsakem primeru posredujejo pristojnemu oddelku
občinske uprave za pripravo odgovora.
Predlagamo, da v kolikor želite pobudo poslati na mestni svet, da se dogovorite z mestnimi svetniki, ki te posredujejo na mestni svet ali na določen
odbor.«
Pripravila: Dragica Germin
Pobuda št. 100/8 - Milan Petek: (veza pisni odgovor na vprašanje 95/7 z dne 23.5.2011): Oddelek GIK naj dopolni pisni odgovor na
vprašanje 95/7 z odgovorom na vprašanje, kdaj bo urejena JR v ČS Grajena.
Odgovor: Razpis za izbiro koncesionarja za posodobitev in vzdrževanje javne razsvetljave v Mestni občini Ptuj poteka po dvofaznem postopku
javnega naročanja in sicer po postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Občinska uprava je že zaključila s prvim delom postopka, priznala
sposobnost 4 (štirim) ponudnikom in bi lahko pričela z drugim delom razpisa, vendar je eden izmed ponudnikov vložil revizijo postopka. Da bomo
lahko nadaljevali s postopki javnega naročanja moramo počakati na odločitev revizijske komisije. Na podlagi vloženega revizijskega postopka ne
moremo natančno opredeliti začetka ureditve javne razsvetljave v ČS Grajena, oziroma celotni Mestni občini Ptuj, zagotovo pa se bo pričelo takoj
po zaključku postopka javnega naročanja.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Vprašanje št.: 101/8 – Milan Petek: Kdaj bo izbran koncesionar za izgradnjo cest, oz. kako daleč so postopki za izbiro koncesionarja za
izgradnjo cest in kdaj bodo na osnovi izbranega koncesionarja zgrajene ceste?
Odgovor: Občinska uprava je pripravila popise del za odseke cest v dolžini cca 110 km, kar predstavlja 85 % vseh cest, ki so nujno potrebne
asfaltiranja, oziroma temeljite prenove. Priprava popisov del je v zaključni fazi, prav tako se sočasno pripravlja tudi razpisna dokumentacija za
DO 7.5-01-04
izbiro najugodnejšega ponudnika. Po dokončanju tehničnih specifikacij bomo objavili javno naročilo, zbrali najugodnejšega ponudnika in pričeli z
modernizacijo odsekov cest po prioritetnem planu in glede na urejeno lastništvo oz. zemljiško knjižno stanje.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Vprašanje št.: 102/8 – Marjan Kolarič: Kdaj bo prišlo do izvedbe in posodobitve vodovoda v Kicarju?
Odgovor: V skladu s posredovano pobudo smo pridobili informativni predračun za posodobitev vodovoda v Kicarju. Glede na obseg del in na
podlagi informativnega predračuna smo skladno z Zakonom o javnem naročanju pristopili k izbiri najugodnejšega ponudnika. Po zaključku
postopka javnega naročanja bomo nemudoma izvedli obnovo vodovoda v naselju Kicar.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Vprašanje št.: 103/8 – Marjan Kolarič: Kdaj bo prišlo do izdelave projektne dokumentacije za pločnik in razsvetljavo v Pacinjih ob
regionalni cesti in Sp. Velovleku ob lokalni cesti?
Odgovor: Ureditev javne razsvetljave v Pacinju je predvidena v sklopu projekta Posodobitve in vzdrževanja javne razsvetljave v Mestni občini
Ptuj. V proračunu 2011 ni predvidenih sredstev za izdelavo projektne dokumentacije za pločnik skozi Pacinje. Projektno dokumentacijo je možno
naročiti iz postavke, ki je na voljo ČS Rogoznica za moderniziranje občinskih cest na njenem področju. Na podlagi dosedanjega sodelovanja s
četrtno skupnostjo pa pričakujemo sklep ČS Rogoznica o spremembi prioritetnega plana, oziroma prednostni nalogi naročila projektne
dokumentacije za pločnik skozi Pacinje.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
Vprašanje št.: 104/8 – Marjan Kolarič: Naj se vpraša prebivalce MO Ptuj kaj je prioriteta razvoja v mestni obični Ptuj?
Odgovor: V Občinski upravi Mestne občine Ptuj se zavedamo, da je naša osnovna naloga zagotavljanje potrebne javne infrastrukture za normalno
udejstvovanje občanov na vseh področjih, od predšolske vzgoje, izobraževanja, pa vse do športnih, kulturnih in socialnih aktivnosti. Posebno
področje pa je seveda prometna, okoljska in komunalna infrastruktura, ki je tudi zakonsko v pristojnosti občin ali njenih služb. Vsako leto se ob
pripravi proračuna porajajo predlogi in želje po obilici projektov, ki bi jih bilo potrebno izvesti, zato se v fazi usklajevanja in sprejemanja proračuna
morajo (na žalost) projekti »oklestiti« v finančne okvire, ki jih občina (poleg vseh obveznosti predpisanih s strani države) še lahko zagotavlja. Pri
pripravi in sprejemanju proračuna posredno sodelujejo občani Mestne občine Ptuj, saj se predlogi podajajo preko mestnih svetnikov in
predstavnikov mestnih četrti, ki so bili demokratično izvoljeni s strani občanov in s tem sistem v največji možni meri zagotavlja skladnost med
izraženimi potrebami občanov in možno realizacijo glede na finančne vire občine.
»Poskus«, izvedeti katera področja razvoja so občanom najpomembnejša, pa smo izvedli leta 2004 v okviru priprave Integralnega razvojnega
programa Mestne občine Ptuj (IRPMOP). Takrat smo v marčevskem Ptujčanu objavili poziv občanom, kjer smo opredelili probleme v občini in jih
poprosili za njihovo oceno pomembnosti rešitve teh problemov. Čeprav je (bil) Ptujčan razdeljen v vsa gospodinjstva v Mestni občino Ptuj, teh je
okrog 8.500, smo v dveh mesecih na treh mestih zbiranja anketnih vprašalnikov, ki so bila v mestnem središču, kamor se občani pogosto napotijo,
prejeli natanko 2 izpolnjena vprašalnika. Zaradi nereprezentativnosti vzorca, smo se v nadaljevanju priprave IRPMOP osredotočili predvsem na
DO 7.5-01-04
delo strokovnih skupin po treh področjih, ki so skupaj zajemale več kot 100 strokovnjakov, prav tako pa smo izvedli 3 odprte dogodke, kjer se je
predstavljalo kaj se bo/je naredilo in se prisotne tudi nagovorilo da naj svoje predloge posredujejo.
Menimo, da izvajanje ankete brez izdelanega koncepta kaj s tem doseči ni smiselno, bi pa bilo zelo dobrodošlo, v kolikor bi se Mestni svet Mestne
občine Ptuj odločil za »revizijo« IRPMOP (in v tem sklopu tudi prevetritev vizije in strategije razvoja Mestne občine Ptuj) da se takrat izvede
anketa med občani in se po analizi tudi smiselno vključi v ta strateški dokument, na osnovi katerega bi se naj identificirali ključni projekti občine.
Odgovor pripravila: Simona Kašman
Pobuda št.: 105/8 – Marjan Kolarič: Ker še ni prišlo do začetka izvedbenih del pločnika in kolesarske poti v Podvincih, naj župan s
sodelavci skliče sestanek v dvorani Podvinci in pojasni razlog.
Odgovor: Pogodba za ureditev 1. etape ceste skozi Podvince je bila podpisana v mesecu oktobru 2010. V sklopu pogodbe za ureditve ceste skozi
naselje Podvinci je predvidena tudi ureditev vseh komunalnih vodov, razen kanalizacije. Gradnja kanalizacije je predmet projekta Zaščite kakovosti
podtalnice Dravskega in Ptujskega polja. Pogoj za pričetek gradnje kanalizacije, oziroma izvedba projekta Zaščite kakovosti podtalnice Dravskega
in Ptujskega polja je pridobitev sklepa o sofinanciranju s strani Ministrstva za okolje in prostor in Kohezijskega sklada. Glede na to, da sta projekta
vezana in se morata izvajati istočasno, izvajalec Cestno podjetje Ptuj še ni pričelo z ureditvijo ceste skozi Podvince.
Za ureditev ceste skozi Podvince je bil ustanovljen tudi gradbeni odbor, ki bo spremljal in sodeloval pri rekonstrukciji ceste. Predlagamo, da se
sestanek skliče z gradbenim odborom.
Odgovor pripravil: Andrej Trunk
DO 7.5-01-04
9. SEJA MS, DNE 18. 7. 2011
Milan KRAJNIK je vložil pobudo št. 106/9, 18.7.2011: Mestnemu svetu predlagam, da v starem mestnem jedru uredimo parkiranje po
naslednjem predlogu :
1. Ob delavnikih (ponedeljek-petek) parkiranje po 17. uri brezplačno in
2. Parkiranje ob sobotah naj bo brezplačno.
S tem bomo omogočili večji obisk obiskovalcem in iskalcem uslug v starem mestnem jedru in promet ponudnikov istih. Ugotavljam, da je
takšen sistem plačevanja parkirnin uveljavljen v več slovenskih mestih.
Odgovor:
Plačevanje parkirnine v modri coni je urejeno tako, da se plačuje parkirnina do 18. ure, na posameznih parkiriščih do 16. ure ob delavnikih, ter do
13. ure ob sobotah.
Nadzor nad plačevanjem parkirnine izvajajo občinski redarji.
Večina občanov opravi svoje storitve (razen nakupovanja) do 17. ure in ni večje gneče na parkiriščih. Parkirišča se ponovno napolnijo okoli 20. ure,
ko se začnejo razne prireditve ali se začne zabavno življenje po ptujskih lokalih.
Ob sobotah bi brezplačno parkiranje v modri coni prineslo s seboj predvsem negativne strani in sicer :
- plačljiva parkirna mesta bi zasedli zaposleni v trgovskih lokalih, branjevke na tržnicah, ostali zaposleni v lokalih v centru mesta in delno
stanovalci,
- po 8. uri ne bi bilo prostega parkirnega mesta za obiskovalca centra mesta,
- posledično bi se povečalo nepravilno parkiranje na pločnikih, izven parkirnih boksov in v nasprotju s prometno signalizacijo, kar bi imelo
negativen učinek pri občanih, kršitelji pa bi se razburjali zaradi sprejetih plačilnih nalogov.
Ocenjujemo, da skrajšanje časa plačila parkiranja za eno uro ne bi imelo večjih pozitivnih učinkov na obisk starega mestnega jedra. Brezplačno
parkiranje ob sobotah pa bi s seboj prineslo predvsem negativne učinke.
Odgovor pripravil: Robert Brkič
Pobuda št.: 107/9 – Milan Krajnik: (veza projekt ADHOC ter pisni odgovor GIK-a na njegovo pobudo št. 97/8): Opredeli se naj načrt
izvajanja in terminirajo posamezne postavke v celovitem srednjeročnem projektu revitalizacije starega mestnega jedra po posameznih letih
in za obdobje tega mandata , oz. do 2015; da se določijo nosilci – skrbniki projekta, ki bodo odgovorni za posamezno in skupno izvedbo
projekta ter za kvaliteto izvedenih del. Zato ponovno predlaga:
1. da se pred izdelavo proračuna za leto 2012 opredeli načrt izvajanja projekta ADHOC v obdobju 2010-2015 po posameznih letih;
2. da pri rebalansu proračuna za letošnje leto dobimo poročilo o izvajanju projekta v letu 2011 po ciljih projekta kot so navedeni v
samem projektu. Iz proračuna je razvidno, da se izvaja več postavk kot je celovita obnova mestne hiše, ki so povzeti že po projektu
IRPMO;
DO 7.5-01-04
3. da se pred sestavo proračuna za leto 2012 pripravi predlog izvajanja projekta v naslednjem letu in v proračunu označi postavke, ki
so vezane na projekt ADHOC (zaradi lažjega spremljanja);
4. v projektni dokumentaciji ADHOC, poglavje organizacije in nosilcev projekta ni ustrezno opredeljeno, zato pričakuje, da se ob
rebalansu proračuna za letošnje leto opredeli organizacijska struktura izvedbe revitalizacije mestnega središča ter zagotovi
projektni tim, ki bo skrbel za izvedbo celovitosti in posameznih nalog, ki navedene pod programom ACP v točki 2, areal štirih trgov
v točki 3 in posrednih in neposrednih ukrepov MO.
Odgovor: Strateški načrt ADHOC natančno opredeljuje naloge, ki jih je potrebno pripraviti do leta 2015. Realizacija ciljev projekta je predvsem
odvisna od potrjenih sredstev v rebalansih in proračunih, ki jih potrjuje Mestni svet Mestne občine Ptuj.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik
Pobuda št.: 108/9 – Peter Pribožič: Nujna ureditev mestne tržnice na Ptuju.
Odgovor: Mestna tržnica, ki se nahaja v samem centru mesta in s katero trenutno upravlja Komunalno podjetje Ptuj, je potrebna temeljite obnove,
česar se močno zavedamo. Projekt obnove mestne tržnice je eden od projektov Integralnega razvojnega programa Mestne občine Ptuj (IRPMOP),
problematika neurejenosti mestne tržnice pa je izpostavljena tudi v projektu ADHOC.
Potrebna je infrastrukturna posodobitev obstoječe tržnice, povečanje prodajnih površin, pridobitev dodatnih zaprtih prostorov ob tržnici za prodajo
izdelkov, ki se morajo prodajati v zaprtih prostorih, pridobitev dodatnih manjših trgovinic, ločitev živilskega z neživilskim delom in drugo.
Dejavnost tržnice je potrebno nadgraditi in obogatiti tudi po vsebini, povečati ponudbo blaga, predvsem kmetijskih pridelkov in izdelkov lokalnega
okolja, prostor pa nameniti tudi prireditveni dejavnosti. S tem bomo utrdili Ptuj kot sejemsko in trgovsko mesto, prebivalcem mesta omogočili večjo
ponudbo domače hrane in izdelkov, prostor pa naredili privlačen tudi za obiskovalce mesta in turiste, saj je splošno znano, da so mestne tržnice
dobro obiskana turistična točka po vseh mestih.
Za obnovo mestne tržnice je bilo v zadnjih letih narejenih nekaj idejnih zasnov prenove. Potrebno je pridobiti vso potrebno dokumentacijo za
izvedbo investicije in zagotoviti finančna sredstva, da se bo s projektom lahko nadaljevalo.
Tudi za manjše investicijske stroške in za kratkoročno ureditev stanja na tržnici je potrebno zagotoviti sredstva. Kot izhaja iz obrazložitve stanja na
mestni tržnici, podanega s strani upravljalca tržnice, Komunalnega podjetja Ptuj (priloga), prihodki dejavnosti ne pokrivajo niti minimalnih stroškov
vzdrževanja.
Osnova za ureditev stanja na tržnici pa je tudi in predvsem pravna ureditev razmerij, potrebnih za delovanje tržnice, tako iz vidika upravljanja, kot iz
vidika prodaje blaga in izdelkov po trgovinski zakonodaji. Predvsem je potrebno sprejeti ustrezne akte (novi tržni red, odlok o sejmih, …) in urediti
razmerja v skladu z občinskim Odlokom o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj, ki urejanje in vzdrževanje javnih tržnih
prostorov opredeljuje kot izbirno lokalno gospodarsko javno službo in Odlokom o koncesiji za opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih
služb v Mestni občini Ptuj.
Gospodarska javna služba “urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov” med drugim obsega:
• skrb, da je ureditev in poslovanje tržnice usklajeno z veljavnimi predpisi,
• organizirano vodenje poslovanja na tržnici ter razporejanje in oddajanje v najem tržnih površin prodajalcem,
DO 7.5-01-04
• skrb za urejenost tržnice in manipulativnih površin, uporabnost tržne opreme, za čistočo in odstranjevanje odpadkov,
• sklepanje pogodb s prodajalci na tržnici,
• pregled ustreznosti dokumentacije, ki je potrebna za dovoljeno trgovanje na tržnici in izrekanje prepovedi prodaje prodajalcem, ki ne izpolnjujejo
predpisanih pogojev,
• nadziranje kvalitete blaga in izločanje nekvalitetnega blaga, katerega prodaja zaradi slabe kvalitete ni dovoljena (gnilo, neočiščeno, mokro sadje in
zelenjava, oporečni prehrambni izdelki itd.),
• skrb za vzdrževanje in posodobitev tržne opreme,
• vodenje evidence o sklenjenih pogodbah za prodajni prostor ter zbranih pristojbinah,
• letno poročanje o poslovanju tržnice ter pripravljanje letnih planov tekočega in investicijskega vzdrževanja.
Po odloku se gospodarska javna služba “urejanje in vzdrževanje javnih tržnih prostorov« financira iz plačil uporabnikov za storitve javne službe,
drugih plačil uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil, sredstev občinskega proračuna, sredstev državnega proračuna in
državnih skladov ter drugih sredstev, namenjenih za izvajanje in razvoj teh gospodarskih javnih služb, iz dotacij, donacij in subvencij ter sredstev
EU, pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov ter iz drugih virov.
Navedena problematika oziroma urejanje razmerij, potrebnih za učinkovito delovanje gospodarske javne službe “urejanje in vzdrževanje javnih
tržnih prostorov«, se namerava urediti do konca leta 2011. Dejavnost bo z letom 2012 prevzelo občinsko javno podjetje Javne službe Ptuj d. o. o.
Nujnosti ureditve razmer in stanja na mestni tržnici ter tudi ureditve pogojev za izvedbo ostalih sejemskih dejavnosti, predvsem izvedbe ptujskih
tradicionalnih sejmov, pa se zavedamo tudi iz vidika projekta Evropske prestolnice kulture 2012.
Odgovor pripravila: Klavdija Petek
Peter Pribožič, pobuda št. 109/9: za urejanje zunanje podobe grajskega hriba
Obrazložitev: Smo pred letom 2012, ko je Ptuj partnersko mesto EPK. V tem letu moramo na poseben način poskrbeti za ureditev podobe mesta in
še posebej grajskega hriba. Sedanje stanje grajskega hriba kaže na to, da je potrebno z dogovorom med Mestno občino Ptuj, Ministrstvom za kulturo
in Pokrajinskem muzejem Ptuj-Ormož najti rešitev za urejeno stanje grajskega hriba.
Redna košnja trave, vzdrževanje dreves, ureditev poti, ceste, stopnic, namestitev in vzdrževanje ličnih košev za smeti, vzdrževanje okolice stavb, so
za podobo mesta v očeh obiskovalcev nujna dela, ki morajo biti izvedena.
Na severni strani ob parkirišču sta dve stavbi, ki sta glede na zunanji izgled neprimerni in je že čas, da se jih odstrani.
Razsvetljava ob poteh, ki vodijo na Grajski hrib, mora biti obnovljena in redno vzdrževana.
Urejen grajski hrib mora biti zanimiv za dnevne in večerne sprehode tako obiskovalcev kot domačinov. Končno bi morali imeti tudi zagotovljeno
gostinsko ponudbo v predelu tako zvane grajske konjušnice.
Z ureditvijo moramo tudi preprečiti, da se na grajskem hribu v zakotnih delih v poznih nočnih urah dogajajo razne anomalije, ki niso v ponos
najstarejšemu mestu.
Vzdrževanje vsega naštetega ne more opraviti Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, ki sedaj z veliko dobre volje vsaj malo poskrbi za zunanjo podobo z
organiziranjem košnje trave na lastne stroške.
DO 7.5-01-04
Partnerstvo v projektu EPK je tudi priložnost, da damo še večji poudarek urejeni zunanji podobi mesta. Za ta namen daje pobudo, da se k temu
pristopi organizirano z dogovorom, kdo mora kaj narediti.
Odgovor: V Mestni občini Ptuj sta bila za potrebe spremljanja investicijskih in programskih projektov v okviru projekta EPK 2012 imenovana dva
odbora. Pobudo člana mestnega sveta smo posredovali obema odboroma, ki bo pripravil odgovor oz. svoja stališča na podane pobude.
Pripravila: Zdenka Ristič
Pobuda št.: 110/9 – Vlado Čuš: Na dnevni red redne ali izredne seje mestnega sveta se naj kot točka dnevnega reda čim prej uvrsti
»Problematika mestnega jedra, potrebni ukrepi in nabor kratkoročnih ukrepov za revitalizacijo mestnega jedra«, da se sprejmejo
konkretni ukrepi.
Odgovor: Večina ukrepov za revitalizacijo starega mestnega jedra predlaganih v pobudi je zajetih v Strateškem načrtu ADHOC, ki ga je Mestni
svet Mestne občine Ptuj sprejel 19. 7. 2010. Realizacija ciljev projekta je odvisna razpoložljivih sredstev.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik
Pobuda št. 111/9-Vlado Čuš: Pripravi se naj preglednica, kdaj kateremu posameznemu članu sveta zavoda, predstavnika mestnega sveta,
poteče mandat.
Odgovor: Podatki o imenovanih predstavnikih Mestne občine Ptuj v svetih javnih zavodov na dan 19.9.2011 s podatki o poteku njihovega
mandata so prikazani v naslednji preglednici
JAVNI ZAVOD
predstavnik/ca MO Ptuj
mandat traja do:
Metka Jurešič
1. VRTEC PTUJ
Jurij Šarman
Matej Janžekovič
31. 12. 2011
Silva Fartek
2. OŠ BREG
Maks Ferk
Janez Rožmarin
23. 12. 2012
mag. Edvard Kenda,
3. OŠ LJUDSKI VRT
Mirko Kekec
Jurij Šarman
27. 8. 2012
DO 7.5-01-04
Konrad Rižner
4. OŠ MLADIKA
Dejan Klasinc
Peter Pribožič
18. 3. 2012
Jožef Štrafela
5. OŠ OLGE MEGLIČ
mag. Darka Valent
Miran Meško
17. 3. 2012
Ignac Vrhovšek
22. 1. 2012
Mirjana Nenad
1. 10. 2014
6. OŠ DR. LJUDEVITA
PIVKA
7. GLASBENA ŠOLA
KAROL PAHOR PTUJ
8. LJUDSKA UNIVERZA
PTUJ
9. CENTER NTERESNIH
DEJAVNOSTI PTUJ
Lidija Majnik
Jožef Glazer
30. 11. 2013
Mirjana Nenad
Emil Mesarič
Milan Petek
10. 2. 2015
Matej Janžekovič
10. ZVOD ZA ŠPORT
PTUJ
Marjan Kolarič
Miroslav Letonja
Emil Mesarič
Miran Meško
11. LEKARNE PTUJ
5. 7. 2012
Mirko Kekec
Janez Rožmarin
20. 10. 2013
DO 7.5-01-04
12. ZDRAVSTVENI DOM Miroslav Luci
Marija Ana Malovič
PTUJ
27.1.2016
Lidija Majnik
13. MESTNO
Franjo Rozman
GLEDALIŠČE
Peter Pribožič
PTUJ
Branka Bezeljak
14. KNJIŽNICA IVANA
POTRČA PTUJ
15. POKRAJINSKI
MUZEJ
PTUJ - ORMOŽ
11. 2. 2014
Mirko Kekec
Marija Magdalenc
15. 10. 2014
Milan Čuček
Jože Glazer
Peter Pribožič
Andrej Rebernišek
30. 3. 2014
mag. Edvard Kenda
Andrej Korpar
16. ZRS BISTRA
Vasja Strelec
PTUJ
17. REVIVIS
PTUJ
Gorazd Žmavc
27. 9. 2015
Rajko Fajt
19. 9. 2012
Matej Janžekovič
28.2.2015
mag. Miran Kerin
10.11.2013
18. CENTER ZA
SOCIALNO
DELO PTUJ
19. SPLOŠNA
BOLNIŠNICA PTUJ
DO 7.5-01-04
20. DOM
UPOKOJENCEV PTUJ
mag. Miran Kerin
5.12.2012
Žiga Simonič
8.4.2013
Mirjana Nenad
7.1.2014
Marjan Kolarič
23.4.2014
21. ŠOLSKI CENTER
PTUJ
22. GIMNAZIJA
PTUJ
23. DIJAŠKI DOM
PTUJ
Odgovor pripravil: Milan Korže
Pobuda št.: 113/9 – Miran Meško: Aktivno se naj pristopi k pripravi Odloka o izvajanju nujnih vzdrževalnih del na objektih Mestne občine
Ptuj (PRILOGA:Osnutek Odloka o določitvi območij za izvedbo vzdrževalnih del, meril za njihovo določitev, objektov ter vzdrževalna dela
in oceno njihovih stroškov v Mestni občini Ptuj).
Odgovor: V zvezi s problematiko izvajanja 6. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04 - UPB1, 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS,
111/05-odl. US, 126/07 in 108/09, 61/10-ZRud-1 in 20/11-odl. US) je potrebno poudariti, da določbe, ki se nanašajo na vzdrževalna dela, ki jih
lahko namesto lastnika izvede občina, v praksi niso zaživele. Predvsem ob upoštevanju priporočila Ministrstva za okolje in prostor, in sicer da se naj
občine pred uporabo predmetnih določb poslužujejo ukrepov spodbujanja in dogovarjanja z lastniki nevzdrževanih objektov (sofinanciranje del,
nudenje pravne pomoči v zvezi z urejanjem lastninskopravnih zapletov v zvezi z objektom, različne oblike ozaveščanja občanov) in pravnega
mnenja, ki ga je na njihovo pobudo pripravil dr. Rajko Pirnat in iz katerega je mogoče razbrati, da bi lahko bile nekatere določbe navedenega člena
zakona neustavne, bomo k pripravi odloka pristopili po razjasnitvi navedene problematike.
Mestna občina Ptuj pa se ukrepov, s katerimi spodbuja lastnike stavb v starem mestnem jedru k obnovi, že poslužuje, in sicer z vsakoletnim javnim
razpisom za subvencioniranje obnov fasad in streh v starem mestnem jedru.
Odgovor pripravili: Nina Majcen Ogrizek in Asja Stropnik
Pobuda št.: 114/9 – Milan Čuček: Stanovalce Trubarjeve ulice se naj obvesti, kdaj bodo cestna dela na ulici končana.
Odgovor: Cestna dela na Trubarjevi ulici so zaključena. Stanovalce Trubarjeve ulice nismo posebej obveščali, ker je izvajalec bil že čez teden dni
po podani pobudi spet na gradbišču in nadaljeval z deli.
Odgovor pripravila: Mojca Horvat
DO 7.5-01-04
Pobuda št.: 115/9 – Milan Trol: V mestnem jedru in širši okolici se naj namesti več ličnih in hkrati funkcionalnih košev za odpadke, ki
omogočajo tudi odlaganje cigaretnih ogorkov.
Odgovor: V letu 2010 smo nabavili šest samo stoječih košev za smeti, kateri so nameščeni na Novem trgu. En koš je imel dvignjeno zaščiteno
streho – pepelnik, vendar so vandali pepelnik v roku dveh mesecev uničili. V letošnjem letu smo postavili deset enakih samo stoječih košev za
smeti, vendar brez dvignjene zaščitne strehe – pepelnika, saj menimo, da bi se uničevanje pepelnikov nadaljevalo. Z nabavo košev brez pepelnika,
smo prihranili sredstva za dodaten samo stoječi koš.
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič
DO 7.5-01-04
10.SEJA MS, DNE 26. 9. 2011
Vprašanje št.: 116/10 – Mirko Vamberger: Kakšni so bili zadržki, da os 4. seje MS, 21.2.2011, ko je bil sprejet osnutek odloka o
spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, pa do danes še ni bil na sejo sveta
uvrščen predlog sprememb in dopolnitev tega odloka? Koliko časa še potrebujejo strokovne službe MO, da bomo mestni svetniki dobili v
odločanje in sprejem predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru?
Pobuda št.: 117/10 – Mirko Vamberger: Mestnemu svetu predlaga, da v bodoče pri podobnih odločitvah in sprejemanju sklepov določimo
rok izvedbe in nosilca oz. nosilce naloge, da bomo lahko mestni svetniki spremljali delo občinske uprave.
Odgovor na vprašanje št.: 116/10 in pobudo št.: 117/10: V Mestni občini Ptuj in Občini Markovci smo v letu 2006 na podlagi Zakona o plovbi po
celinskih vodah (Uradni list RS, št. 30/02 in 110/02 – ZGO-1) sprejeli Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni
list RS, št. 109/06, 112/07, 42/09 in 34/10 ), ki smo ga spreminjali in dopolnjevali v letih 2007, 2009 in 2010. Šlo je za manjše spremembe in
dopolnitve odloka, ki niso posegale v vsebino odloka, za katere bi se bilo potrebno usklajevati z Zavodom RS za varstvo narave in Društvom za
opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Z osnutkom sprememb in dopolnitev odloka o plovbnem režimu, ki je bil obravnavan na seji Mestnega
sveta Mestne občine Ptuj v mesecu februarju 2011, smo se dotaknili predvsem časovne in prostorske opredelitve plovbe, to je razdelitve plovbnega
območja na cone in časa, v katerem je dovoljena plovba, kar pa prinaša bistvene vsebinske spremembe pri izvedbi dejavnosti na obravnavanem
območju. Ker gre za območje, ki spada v območje NATURA 2000, je bilo potrebno za nadaljevanje postopka pridobiti mnenje in v končni fazi tudi
soglasje Zavoda RS za varstvo narave in Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter tudi soglasja drugih akterjev, ki pa so vezana na
predhodna soglasja. V svojih mnenjih sta Zavod RS za varstvo narave in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije navedla, da je pred
izdajo soglasja k spremembam in dopolnitvam odloka, ki so bile nakazane v osnutku, oziroma sploh opredeljevanje do predlaganih sprememb in
dopolnitev, potrebno dokončati izvajanje tri letnega monitoringa vodnih ptic na reki Dravi in Ptujskem jezeru in izvajanje meritev hrupa na
plovbnem območju. Šele po zaključku in obravnavi poročil navedenih tri letnih monitoringov in meritev hrupa na Ptujskem jezeru, bo možno
nadaljevati s postopkom in pripravo predloga sprememb in dopolnitev Odloka o plovbnem režimu na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Časovno to
pomeni, da s predlogom sprememb in dopolnitev odloka o plovbnem režimu, na mestni svet ne bo mogoče pred januarjem 2012.
Odgovor pripravila: Klavdija Petek
Dejan KLASINC je v imenu svetniške skupine SMS – Zeleni Evrope postavil naslednji pisni vprašanji:
- vprašanje št. 119/10: Katere vsebine za mlade se trenutno, zraven kino dejavnosti, odvijajo v prostorih Mladinske hiše?
Koliko finančnih sredstev se je pridobilo na razpisih za sanacijo in vsebino v kinu, v obdobju, ko je upravljanje sprejel Center interesnih
dejavnosti?
Obrazložitev: V zadnjih letih je bilo veliko pogovora in polemik v zvezi z Mladinsko hišo na Ptuju. Ko se je pričel projekt, se je iskala primerna
lokacija za pripravo vsebine, ki bi se izvajala. Kasneje se je našla primerna lokacija v Mestnem kinu, kjer je ponujeno dovolj prostorskih kapacitet
za vsebino namenjeno mladim. Mestna občina je Mestni kino tudi odkupila in ga dala v upravljanje Centru interesnih dejavnosti.
DO 7.5-01-04
Veliko smo razpravljali o sanaciji oz. renoviranju mestnega kina, da bi se prilagodilo vsebinam za mlade, ki se bodo v novih prostorih odvijale.
Finance za sanacijo in vsebino je bilo možno pridobivati tudi preko javnih razpisov.
Odgovor: Katere vsebine za mlade se ob kino programu še odvijajo v Mladinski hiši?
Osrednja dejavnost v stavbi na Cvetkovem trgu v Ptuju ostaja kino, ki pa v skladu s svetovnimi trendi najuspešnejših mestnih kinematografov vse
več poudarka namenja spoštovanju filmske umetnosti in promoviranju filmske kulture, prikazovanju višjega deleža kakovostnega filmskega
programa (t.i. art kino), evropskih in filmov iz tretjih držav ter neodvisnih filmov, organiziranju zanimivih spremljevalnih aktivnosti za različne
ciljne skupine (t.i. event cinema), filmski vzgoji otrok in mladostnikov ter skrbi za filmsko izobraževanje in vzgojo vseh starostnih skupin
občinstva. S takšno programsko usmeritvijo se je Mestnemu kinu Ptuj, sicer enemu najaktivnejših članov Art kino mreže Slovenije, letos uspelo
vključiti v ugledno mednarodno mrežo kinematografov Europa Cinemas.
V zvezi z omenjeno t.i. Mladinsko hišo naj opozorim, da se uporablja nov izraz: Hiša ustvarjalnosti mladih – center večpredstavnostnih umetnosti.
Slednja v tem trenutku sicer še ni polno zaživela, ker stavba še ni bila deležna potrebnih investicij. Mestna občina Ptuj še ni v celoti odkupila
objekta, ki bi zagotovil dodatne prostore nekdanje »Zlate črte«. Kljub temu, pa CID Ptuj vanjo že 'naseljuje' različne kakovostne mladinske kulturne
aktivnosti. Letos smo na primer izvedli manjši poseg in v bivših pisarnah kina skoraj brez sredstev opremili glasbeni studio, kjer glasbenik, glasbeni
pedagog in producent iz Francije Antoine Barrau, ki v CID-u Ptuj gostuje v okviru Evropske prostovoljske službe (EVS), z mladimi Ptujčani že več
mesecev ustvarja in snema glasbo in filme. Projekt je odlično sprejet in bo poleg glasbenih vključeval oz. aktiviral tudi filmske in oblikovalske
sposobnosti mladih Ptujčanov.
Obstoječe prostore Mestnega kina Ptuj si tudi v prihodnje predstavljamo kot prostor, kjer bo rdečo nit predstavljalo prikazovanje kakovostnega
filmskega programa, nanj pa se bodo vezale in z njim prepletale različne druge kulturne vsebine. Zaživela sta že cikla Kino koncert in Kino vrtiček,
ki ju bomo v prihodnje še nadgrajevali, nadaljuje se izjemno priljubljeni projekt Ptuj na filmskem platnu, pri katerem sodelujemo z Zgodovinskim
arhivom na Ptuju, novembra bomo začeli s serijo Kino predavalnica (predavanja in pogovorov z različnimi zanimivimi gosti), v sodelovanju z
Gimnazijo Ptuj načrtujemo dijaški abonma, pri nas bodo gostovali različni filmski festivali (Festival gejevskega in lezbičnega filma, Stoptrik po
Stoptriku itd.), začeli bomo z rednim predvajanjem kinotečnih filmov, izvajamo že vodene šolske projekcije, izven lastnega programa smo na voljo
kot servisna dejavnost in še bi lahko naštevali. Mestni kino Ptuj pa je nenazadnje tudi nosilec priljubljenega poletnega projekta Kino brez stropa.
Poleg tega prav z letošnjo jesenjo nove vsebine dobivajo tudi nekateri drugi doslej zapuščeni prostori v stavbi. Načrtujemo mednarodno mladinsko
brigadirsko akcijo, s katero bomo skoraj brez potrebnih investicijskih sredstev uredili pritlične in kletne prostore ter tako vzpostavili primerne
pogoje še za mladinsko likovno, plesno in drugo ustvarjanje. Tam načrtujemo tudi prihodnji velik in pomemben projekt filmskih delavnic za mlade
Film od blizu, ki je mrežni projekt v okviru EPK 2012. Dodana vrednost bodo vsebine, povezane z večpredstavnostjo različnih medijev, za katere
pa so potrebni ustrezno razporejeni, obnovljeni in opremljeni obstoječi prostori.
Hiša ustvarjalnosti mladih v prostorih Mestnega kina Ptuj je torej projekt v nastajanju, ki se bo razvijal v skladu s prostorskimi, tehničnimi,
materialnimi in kadrovskimi zmožnostmi. Center se bo razvijal v odvisnosti od pogojev in hkrati interesov med ciljno populacijo.
Na tem mestu naj Vas povabim na otvoritev nove kino klubske sezone CID-a in Mestnega kina Ptuj: 15. oktobra bomo z dogodkom (Hip) hop v
novo sezono! povezali obe naši lokaciji. Projekciji filma Borisa Petković V letu hip hopa bo v kinu sledil pogovor s filmskimi ustvarjalci, nato pa
bomo poškilili na ptujsko hip hop sceno in prisluhnili koncertu odličnega raperja N'Toka v klubskem prostoru CID-a. Vabljeni!
DO 7.5-01-04
Odgovor: Upravljanje nad Mestnim kinom je prevzel CID Ptuj - koliko sredstev se je v tem času pridobilo na razpisih za sanacijo in
vsebino?
Lastnik Mestnega kina Ptuj je MO Ptuj, ki je stavbo kina odkupila v letu 2008, upravljanje s prostori pa je v decembru 2008 prenesla na javni zavod
CID Ptuj. Idejna zasnova projekta, ki jo je naročila Mestna občina Ptuj je bila pripravljena v letu 2010.
V preteklosti smo projekt obnove kina prijavili na dva evropska razpisa (dodatne točke je dobival zaradi vključevanja v EPK 2012), vendar žal
neuspešno. Za projekt sanacije stavbe t.i. Hiše ustvarjalnosti mladih je izdelana idejna zasnova projekta.
Kar se tiče programa oziroma vsebine Mestnega kina Ptuj oziroma njegove stavbe, pa smo na razpisih zelo uspešni. Kot že omenjeno, je Mestni
kino Ptuj vključen v dve pomembni programski mreži: je aktiven član Art kino mreže Slovenije, od letos pa tudi član uglednega mednarodnega
združenja prikazovalcev Europa Cinemas. Uspešni smo na razpisih Ministrstva za kulturo, kjer se redno prijavljamo na razpis za mrežo art
kinematografov. V preteklih dveh letih smo s tega naslova pridobili približno 20.000 EUR. Denar je namenjen predvsem vsebini oz. sofinaciranju
art kino programa. V povezavi s širšo vsebino stavbe Mestnega kina Ptuj pa CID Ptuj kandidira na različnih razpisih (EPK, Slovenski filmski center
…) še s projekti Glasba kot orodje, Kino brez stropa, Kino vrtiček in Film od blizu. Dokončni rezultati slednjih še niso znani, prepričani pa smo, da
nam bo sredstva za te odlične projekte zagotovo uspelo pridobiti.
Vprašanje št.: 120/10 – Dejan Klasinc: Zakaj je cena za vzdrževanje pokopališčnih površin na položnicah enaka za vsa pokopališča, če je
površina zelo različna in s tem tudi stroški vzdrževanja pokopališč? Zakaj so stroški vzdrževanja pokopališčih površin na Ptuju tako visoki
v primerjavi z ostalimi občinami?
Odgovor: V Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj št. 6/2009 je bil objavljen SKLEP o potrditvi cen pogrebne in pokopališke dejavnosti v Mestni
občini Ptuj:
VIII. NAJEMNINA GROBA ZA 1 LETO:
VIII.1. Grobnica, družinski grob
27,39 EUR
VIII.2. Vrstni grob
22,38 EUR
VIII.3. Urejanje infrastrukture na pokopališču
14,91 EUR
Znesek na položnici je sestavljen iz sledečih postavk:
- Najemnina groba (celo leto)....
27,39 EUR,
- Urejanje infrastrukture na pokopališčih....14,91 EUR,
- DDV 20 %....
8,46 EUR
Skupaj:
50,76 EUR
Opis stroškov, ki jih zajema cena letne najemnine grobnega polja (postavka najemnina grobnega polja na položnici) pa zajema sledeča opravila:
- stroške vzdrževanja pokopališkega kompleksa (6 do 8 x košnja zelenih površin,
obrezovanje žive meje in dreves, grabljanje in odvoz listja, dnevni odvoz smeti na
DO 7.5-01-04
deponijo komunalnih odpadkov – ločeno sveče, trava in ostali biološki odpadki,
deponiranje odpadkov, porabo vode, manjša popravila vodovodnih pip, nabava posod za
zalivanje, popravila ograje...),
- zimsko in letno vzdrževanje asfaltnih poti in parkirišča (pometanje, posipavanje in
pluženje snega v zimskem času),
- košnjo grobnih polj 8 do 10 x letno,
- vzdrževanje starega rogozniškega pokopališča (šerfanje poti 2 x letno, obrezovanje žive
meje in dreves, odvoz odpadkov in poraba vode, navoz in planiranje lomljenca po poteh,
manjša popravila pokopališkega zidu,...) in
- vodenje evidenc in katastra o pokopih.
Za kaj se katera postavka nameni je razvidno iz priloge. Cena je enotna za grobno polje, ne ločujemo po velikosti, ker bi na starem rogozniškem
pokopališču lahko potem imeli vsaj 5 različnih cen, kar pa je nesmiselno.
Urejanje infrastrukture na pokopališčih zajema sledeča opravila:
- urejanje in širitev obstoječega vodovodnega omrežja na pokopališčih, vključno s hidrantno mrežo,
- izgradnja novih vodovodnih pip in ureditev odtokov,
- ureditev lokacij za odlaganje odpadkov na pokopališču (sveče in cvetje),
- ureditev novih tlakovanih poti (staro rogozniško pokopališče),
- izgradnja novih asfaltnih poti na pokopališču (novo pokopališče),
- dobava in postavitev ograje okoli pokopališkega kompleksa (novo pokopališče),
- pripravo terena za nova grobna polja vključno z zakoličbo (navoz zemlje in planiranje) in ureditev novih grobnih polj (novo pokopališče),
- tekoče vzdrževanje in delno obnovo pokopališkega objekta (zunanje ploščice, obnova sanitarij za obiskovalce, obnova platoja pred poslovilnim
prostorom na pokopališču, ureditev elektro instalacije v objektu, obnova in popravila steklenih vrat,…),
- dobava, namestitev in vzdrževanje klopi na pokopališčih,
- saditev grmovnic in žive meje, rušenje in odstranjevanje dreves, ki so se preveč razrasla, ter za njih obstaja nevarnost, da bi se podrla,
- ureditev in vzdrževanje grafične podobe signalizacije grobnih polj (novo pokopališče),…
Odgovor pripravila: Zdenka Matjašič v sodelovanju z Jankom Bohakom, Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Pobuda št.: 121/10 – Helena Neudauer: Sprememba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in Odloka o oddajanju
poslovnih prostorov in garaž v najem, oz. Pravilnika o osnovah in merilih za določitev najemnine poslovnih prostorov in garaž.
Odgovor: V Mestni občini Ptuj sta v veljavi Odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 14/07)
in Pravilnik o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže (Uradni vestnik št. 1/08).
DO 7.5-01-04
Vsak poslovni prostor in garaža sta točkovana v skladu z Delovnim navodilom za točkovanje poslovnih prostorov in garaž v skladu s Pravilnikom o
osnovah in merilih za določitev najemnine poslovnih prostorov in garaž.
Točkovanje poslovnega prostora vsebuje:
- opis poslovnega prostora
- točkovanje stanja poslovnega prostora; stavba (konstrukcija - prevladuje leto gradnje), stavbno pohištvo, podi/tlaki, stene, korekcijski faktor
(velikost prostora in razpon konstrukcije), instalacije, prostori skupne rabe, odbitne točke.
Izračun vrednosti poslovnega prostora se izvede na osnovi predpisane formule:
Vp = število točk x vrednost točke x površina PP x korekcijski faktor
nato se izračuna mesečna najemnina po formuli:
Nm = (Vp x K) / (12 x 100)
Letna stopnja najemnine (K) je odvisna od dejavnosti, ki se opravlja v poslovnem prostoru in od lokacije poslovnega prostora.
Večina ulic v starem mestnem jedru je v skladu s pravilnikom uvrščena v II. cono in posledično imajo najemniki poslovnih prostorov v tej coni že
nižje najemnine.
V nadaljevanju vam podajamo primerjavo najemnin poslovnih prostorov z drugimi občinami:
- primerjali smo višine najemnin v občini Radovljica, Jesenice in Mestni občini Maribor. Vse spodaj navedene občine uporabljajo enako metodo za
izračun mesečne najemnine Nm:
Vp  K
Nm 
12  100
2
Kot primer je uporabljen poslovni prostor površine 45 do 65 m kar pomeni, da je Korekcijski faktor enak 1, izbrano število točk je 290.
Za naš primer poslovnega prostora je enačba sledeča:
Vp = 290 x vrednost točke x 1m2 x 1 = 290 x vrednost točke
OPOMBA: Najemnine so izračunane okvirno, saj dejanske razmere zelo variirajo od občine do občine. Stavbe so novejše ali starejše, bolje ali
slabše opremljene, kar vpliva že na samo točkovanje. V primeru pa je privzet popolnoma enak prostor po velikosti in standardu za vsako mesto.
UGOTOVITEV IZ PRIMERJAVE:
Če izračunamo povprečno najemnino na kvadratni meter površine za posamezno občino, dobimo naslednji rezultat:
Ptuj (vrednost točke 1,722 €): povprečna najemnina je 4,14 €/m2;
Radovljica:
povprečna najemnina je 4,93 €/m2;
Jesenice:
povprečna najemnina je 6,91 €/m2;
Maribor:
povprečna najemnina je 6,09 €/m2.
DO 7.5-01-04
Kot je razvidno iz primerjave so najemnine poslovnih prostorov v Mestni občini Ptuj nižje kot drugje.
Potrebno je poudariti, da so sredstva pridobljena iz najemnin poslovnih prostorov porabljena namensko, kar pomeni, da s pridobljenimi sredstvi
zagotavljamo tekoča in investicijska vzdrževanja prostorov samih kakor tudi nepremičnine kot celote.
V skladu z omenjenim pravilnikom se vrednost točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, usklajuje vsako
leto z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko, ki pa se v zadnjem letu ni povečal za več kot
za 2 %. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10) v drugem odstavku 4. člena navaja:
˝Postopke ravnanja s stvarnim premoženjem je treba voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo
najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti.˝
Za stvarno premoženje po tem zakonu štejejo nepremičnine in premičnine. Ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje,
upravljanje in najemanje tega premoženja. Iz omenjenega je sklepati, da če ima občina prenizke najemnine, ravna v nasprotju z zakonom. Poslovni
prostori v glavnem služijo dobičkonosnim dejavnostim in glede na dikcijo omenjenega zakona je nujno, da se Mestna občina Ptuj v takih primerih
obnaša tržno. Iz navedenega sledi, da Mestna občina Ptuj za znižanje cen najemnin nima pravne podlage.
V proračunu za leto 2012 je na prihodkovni strani proračuna predviden prihodek iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za
vrednostne cone, ki so opredeljene v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Sprememba vrednostnih con v starem mestnem jedru
bi pomenila izpad prihodka v višini cca. 24.000,00 EUR, zato občinska uprava ne predlaga spremembe vrednostnih con v starem mestnem jedru.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik in Branko Novak
Vprašanje št. 122/10 – Milan Petek: Ali je res, da Občina Kamnik odlaga komunalne odpadke na naši deponiji?
Odgovor: Obdelava odpadkov Občine Kamnik je predmet začasne pogodbe, ki smo jo sklenili z družbo Gorenje Surovina (oz. njihovim podjetjem
Publicus), in sicer predvsem iz dveh razlogov. Kakor je znano, je bilo ob oddaji vloge za pridobitev evropskih sredstev za izvedbo predvidene
investicije v CERO Gajke zahtevano, da center zagotavlja storitve kvoti prebivalcev, ki je ni bilo mogoče doseči zgolj s prebivalci občin Spodnjega
Podravja, pač pa je bilo nujno potrebno storitve ponuditi tudi drugim občinam, ne glede na regijo, iz katere izvirajo. V času oddaje vloge za
pridobitev sredstev so bili na voljo odpadki te občine. Za dosego kvote in s tem pridobitev možnosti kandidiranja za nepovratna sredstva je bila tako
sklenjena pogodba, po kateri Javne službe Ptuj izvajajo zahtevano obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, v postopku obdelave izločeno »lahko
frakcijo« pa zatem prevzema družba Gorenje Surovina, katere dolgoročni poslovni interes je ravnanje z navedeno frakcijo. Slednja lahko predstavlja
približno 60 % MKO. Prihodek, ki se ustvarja ob prevzemanju teh odpadkov, na drugi strani predstavlja vir za pokrivanje tistih stroškov, ki so se
pojavili zaradi zahtev, ki so posledica sprememb zakonodaje v letih po potrditvi trenutno veljavne cene (trenutno veljavna cena je iz leta 2007).
Tako npr. odlaganje zgoraj navedene frakcije več ni dopustno, temveč jo je potrebno odstraniti v skladu s predpisi. Trenutna cena odstranjevanja te
frakcije se giblje med 70 in 90 EUR/t, kar za ravnanje z odpadki, ki nastajajo na našem območju, predstavlja izjemen strošek. Prav tako pomembna
zakonska sprememba, ki terja vedno višje stroške ravnanja z odpadki, je tudi uveljavitev obveznega ločenega zbiranja biološko razgradljivih
odpadkov.
Velja izpostaviti, da med Javnimi službami Ptuj in posameznimi izvajalci gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov (Saubermacher
Slovenija, Gorenje Surovina, Publicus ...) tudi sicer potekajo razgovori o pogojih prevzemanja komunalnih odpadkov iz območja preostalih občin v
DO 7.5-01-04
Republiki Sloveniji v prihodnosti, seveda ob predpostavki, da se predvidena evropska sredstva za nadgradnjo centra tudi dejansko pridobijo.
Prvotne zahteve po številu prebivalcev, ki morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki centra, ki bo pridobil nepovratna sredstva, se namreč
nenehno povečujejo. Trenutno aktualni javni razpisi za storitve obdelave odpadkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče še v naprej zagotavljati
doseganje kvote, so za območje Maribora, Kopra, Kranja in posameznih manjših občin. Na tem mestu ponovno poudarjamo, da je kakršno koli
prevzemanje odpadkov iz teh območij seveda pogojeno s pridobitvijo nepovratnih sredstev in potrebo po zagotavljanju storitev centra za širše
(regijsko) območje.
Za prisotnostjo vozil z ljubljanskimi registrskimi tablicami na CERO Gajke pa lahko stoji tudi vrsta drugih razlogov. Z že omenjenim podjetjem
Publicus iz Kamnika sodelujemo tudi pri izvajanju aktivnosti, vezanih na prodajo ločeno zbranih frakcij. Pogosto skupaj z ločeno zbranimi
frakcijami, ki se zberejo na našem območju, prodamo tudi embalažo, s katero v tistem trenutku razpolaga posamezna embalažna shema (npr.
podjetje Interseroh). Prihodek iz odkupa odpadne kovinske embalaže, zlasti AL pločevink, in njene nadaljnje prodaje skupaj z lastno embalažo
predstavlja dodaten vir za pokrivanje vseh stroškov, ki postajajo glede na nenehne zakonske spremembe na področju ravnanja z odpadki težko
obvladljivi. Za nameček Vlada RS že od sredine leta 2010 vzdržuje zamrznitev cen proizvodov in storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih
služb varstva okolja, ki bodo tako na obstoječi ravni ostale vsaj še do februarja 2012.
Odgovor pripravil: Alen Hodnik, Javne službe Ptuj d.o.o.
Vprašanje št.: 124/10 – Miroslav Luci: Kako je z obnovo in dograditvijo Doma krajanov Rogoznica?
Odgovor: Investicija obnova Doma krajanov Rogoznica se letos ni pričela zaradi nezagotovljenih finančnih sredstev, saj na javnem razpisu za
izbiro občinskih investicij na področju kulture, ki se bodo začele izvajati leta 2011 in bodo sofinancirane iz proračuna Ministrstva za kulturo v letih
trajanja investicije ter vključene v Načrt razvojnih programov nismo uspeli.
Prav tako je bil sprejet sklep o posamičnem programom (39. seja MS, 24.5.2010), ki dovoljuje ustanovitev stavbne pravice za potrebe prizidave in
rekonstrukcije objekta kulturne dvorane in ureditev parkirišča, katerega nameravamo v okviru finančnih zmožnosti v prihodnje izvesti.
Odgovor pripravila: Mojca Horvat
DO 7.5-01-04
11.SEJA MS, DNE 17. 10. 2011
Pobuda št.: 125/11 – Dejan Klasinc v imenu Stranke mladih – Zeleni Evrope: Na območju Mestne občine Ptuj se naj namestijo turistične in
prometne table.
Odgovor: Projekt postavitve turistične obvestilne signalizacije na avtocestah je v zaključni fazi. Potekajo zadnja usklajevanja z Družbo za avtoceste
v Republiki Sloveniji d. d. (DARS) in Družbo za razvoj infrastrukture d.o.o. (DRI, upravljanje investicij) za postavitev tabel na ključnih lokacijah.
Sredstva za postavitev teh tabel so zagotovljena v proračunu. Za postavitev turistične obvestilne signalizacije na javnih cestah po območju Ptuja je
prav tako že izdelan elaborat, ki pa ga bo potrebno novelirati. K izvedbi projekta postavitve obvestilnih tabel bo možno pristopiti, če bo v proračunu
za leto 2012 zagotovljenih dovolj sredstev.
Odgovor pripravila: Klavdija Petek
Pobuda št.: 126/11 – Mag. Kristina Dokl v imenu svetniške skupine DeSuS: Za odpravo arhitektonskih ovir v skladu s strokovnimi
smernicami za to področje. To velja za odpravo ovir, ki še niso bile odpravljene, kakor tudi tiste, ki so bile neustrezno odpravljene z
gradbenimi posegi, prav tako pa tudi za vsakodnevno odstranjevanje ovir na teh mestih (kamenja, vej, listja in drugih odpadkov).
Odgovor: Mestna občina Ptuj je v letu 2011 pristopila k projektu »Mestna občina Ptuj po meri invalidov« in tudi izvedla odpravo nekaterih fizičnih
arhitektonskih ovir in ostalih pomanjkljivosti v okviru zagotovljenih sredstev proračuna 2011. Za letu 2012 so predlagana sredstva podana v
predlogu proračuna in bomo skladno s sprejetim proračunom 2012 nadaljevali z odpravo ostalih arhitektonskih ovir in drugih ovir in tako omogočili
lažje gibanje invalidov.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Pobuda št.: 127/11: Mag. Kristina Dokl v imenu svetniške skupine DeSuS: V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2011 se mora za celotno
območje Vičave zagotoviti sredstva za preusmeritev kanalizacijskega voda iz Ulice Vide Alič (kanal iz naselja na hribu) v primarni
kanalizacijski vod oziroma zbirni kanal.
Odgovor: Podan je predlog proračuna 2012, v okviru zagotovljenih sredstev bomo s ČS Panorama dorekli prioriteto obnov in gradenj na območju
ČS Panorama.
Odgovor pripravila: Marijana Nikšič Zorko
Pobuda mag. Kristine Dokl št. 128/11: Z razvojnim programom za leto 2012 in v naslednjih letih naj občina pristopi k realizaciji projekta
»Ptuj, starejšim prijazno mesto«.
V že pripravljenem osnutku proračuna za leto 2012 ta projekt ni predviden, zato predlaga dopolnitev osnutka proračuna z navedenim
projektom in navedbo nosilca naloge.
DO 7.5-01-04
Obrazložitev: V imenu svetniške skupine DESUS je že dala pobudo, da Mestna občina Ptuj, glede na demografske kazalce staranja prebivalstva v
Mestni občini Ptuj, pristopi k projektu »Ptuj, starejšim prijazno mesto«. V odgovoru na svetniško pobudo št. 93/7 je bilo navedeno, da je glede na
izkazane demografske podatke o staranju prebivalcev Mestne občine Ptuj pobuda smiselna, zato bi v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, v
naslednjem letu pristopili k projektu. Navedeni projekt v MOP lahko realiziramo z obstoječo kadrovsko zasedbo, brez dodatnih sredstev. V začetni
fazi projekta so potrebne predvsem aktivnosti za pristop k projektu. Koordinacijo bi lahko vodil Oddelek za negospodarske javne službe MOP. V
primeru, da ta oddelek ne more sprejeti nove naloge, lahko nalogo koordinatorja prevzame Dom upokojencev Ptuj.
Odgovor: Mestna občina Ptuj bo imenovala delovno skupino za izvajanje nalog izvedbe projekta »Ptuj,starejšim prijazno mesto«, v okviru katere
bomo dogovorili pristojnosti posameznih nosilcev. V proračunu za leto 2012 bomo predvideli 500,00 EUR, v okviru programa Socialno varstvo, za
pripravljalne aktivnosti izvedbe projekta.
Pripravila: Maja Erjavec
Lidija MAJNIK je dala naslednji pobudi:
 pobudo št. 129/11: Do konca leta se naj v Mestni občini Ptuj uvede odvoz sortiranih odpadkov od vrat do vrat.
Obrazložitev: O ekoloških otokih je bilo na mestnem svetu že veliko povedanega, ker so se spremenili v odlagališče kosovnih odpadkov. Na našem
ekološkem otoku že cel teden stojita dva odslužena hladilnika, ki pa jih nihče ne odpelje. Ekološki otoki se ne praznijo in so postali odlagališča
vsega, kar doma nihče več ne potrebuje, od gradbenega odpada do kosovnih odpadkov.
 pobudo št. 130/11: V Mestni občini Ptuj se naj po zgledu že nekaterih občin v Sloveniji izvaja odvoz sortiranih odpadkov po sistemu
»barvnih vreč«; ukiniti pa je potrebno vse ekološke otoke.
Obrazložitev: Pogovarjali smo se že, da bi naj gospodinjstva imela različne zabojnike za različne frakcije, vendar pa je izrazila pomislek, kajti tisti,
ki imajo velike parcele, lahko postavijo 4 ali 5 različnih kant za sortirane odpadke, morda za ograjo, tisti, ki pa imajo manjše parcele, pa toliko
posod ne bodo mogli nikamor postaviti. Zato predlaga, da se tudi pri nas uvede odvoz po sistemu barvnih vreč. Začetek takšnega zbiranja je lahko
zelo enostaven in zelo hiter; določijo se naj tudi termini, kdaj se bodo vozili kateri odpadki, in da ukinemo vse ekološke otoke. Če bomo ohranili
katerokoli frakcijo na ekološkem otoku bo to še vedno odlagališče kosovnega odpada in vsega, kar ljudje mečejo iz hiš. In glede na uredbe in sklepe
Vade je menila, da je čas, da pristopimo k takšnemu odvažanju odpadkov.
Milan Petek je podprl pobudo Lidije Majnik za ukinitev ekoloških otokov. Menil pa je, da poleg zbiranja ločenih odpadkov gre tudi za zbiranje
kosovnih odpadkov. Prepričan je, da praksa letošnjega in preteklega leta, ko so se kosovni odpadki zbirali na nekih bolj centralnih lokacijah, za
razpršena poselitvena območja ni izvedljiva, npr. v letošnjem letu so čakali avtomobili za odvoz kosovnih odpadkov pri lokalu Bonavita, vendar pa
je bil avto prazen, saj tja nihče ni pripeljal kosovnih odpadkov. Zato je predlagal, da se pobiranje kosovnih odpadkov vrne na uspešno preteklo
prakso, in se zbirajo na lokacijah, kjer se odpadki tudi sicer pobirajo.
Odgovor: V Mestni občini Ptuj se z novim letom predvideva prehod na novi način zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do
vrat«. V ta namen trenutno v Mestni občini Ptuj, konkretno na območju naselja Bratje Reš, Javne službe Ptuj izvajajo poskusni projekt, kjer se vse
vrste ločenih frakcij, razen steklene embalaže zbirajo pri gospodinjstvih po sistemu »od vrat do vrat« v namenskih vrečah, in sicer plastična in
DO 7.5-01-04
kovinska embalaža v rumeni vreči, papir in papirna embalaža v rdeči vreči, ostanek odpadkov pa v črni vreči, medtem ko se biološki odpadki še
naprej zbirajo v namenski posodi, zbiranje stekla in steklene embalaže pa ostaja na zbiralnicah ločenih frakcij. V tem projektu želimo preveriti odziv
naših občanov na uvedbo novega režima in optimizirati potrebno frekvenco odvoza posamezne frakcije ter s tem povezanih stroškov izvajanja javne
službe. Pri dokončni odločitvi uvedbe in načina izvajanja novega režima na območju celotne občine bomo vsekakor upoštevali tudi pripombe
občanov ob izvajanju poskusnega zbiranja in odvoza odpadkov v omenjenem naselju. Največ dileme se namreč pojavlja pri načinu zbiranja papirja
in papirne embalaže ter ostanka odpadkov ali le-te zbirati v vrečah ali v namenskih posodah.
Vsekakor pa se tudi strinjamo, da je bila praksa zbiranja in odvoza kosovnih odpadkov »od vrat do vrat« mnogo bolj prijazna do naših občanov,
zato predvidevamo tudi na tem segmentu spremembe. V zvezi z zbiranjem kosovnih odpadkov se namreč proučuje še en model, ki se v tujini in v
nekaterih slovenskih občinah že izvaja, in sicer gre za sistem zbiranja kosovnih odpadkov »na poziv«. To pomeni, da ima vsako gospodinjstvo
enkrat letno pravico s posebno prijavo zahtevati odvoz kosovnih odpadkov, ki jih občani na dan odvoza namestijo ob posodi za ostanek odpadkov,
kar je do občanov še bolj prijazen sistem, saj naročijo odvoz kosovnih odpadkov takrat, ko ga potrebujejo.
Pripravila: Alenka KORPAR
Pobuda št.: 131/11 – Milan Petek: Strokovne službe občinske uprave naj na DURS vložijo predlog in uredijo, da bodo občani Mestne občine
Ptuj v prihodnje plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v večih realnih obrokih, vsaj v dveh ali morda treh v nekem
smiselnem razmiku.
Odgovor: V zvezi z navedeno svetniško pobudo smo zaprosili za strokovno pojasnilo Ministrstvo za finance, Davčno upravo Republika Slovenije,
Davčni urad Ptuj.
Odgovor pripravil: Branko Novak
Odgovor Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ptuj, prilagamo
PRILOGA:
- strokovno pojasnilo Davčnega urada Ptuj z dne 11.11.2011, št. DT 4224-10879/2011-2(14-130a-14)
DO 7.5-01-04
DO 7.5-01-04
DO 7.5-01-04
12. SEJA MS, DNE 21. 11. 2011
Pobuda št.: 132/12 – Peter Pribožič: Za razširitev mestnega vinograda: 125 letnico delovanja Turističnega društva Ptuj beležimo s
posaditvijo 125 mladih trsov na severozahodni strani mestnega vinograda.
Odgovor: Zemljišče na zahodni strani vinograda je zelo zasajeno z drevesi. Priprava terena bi zahtevala veliko zemeljskih del, kar pa je povezano z
visokimi stroški. V proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2012 teh sredstev nismo planirali. Na podlagi geotehničnega mnenja, ki je bilo izdelano
pred zasaditvijo prvotnega vinograda, je lahko vprašljiva tudi stabilnost pobočja.
Odgovor pripravila: Alenka Bezjak
Peter PRIBOŽIČ, pobudo št. 133/12: Na dnevni red seje mestnega sveta se naj kot samostojna točka dnevnega reda uvrsti razprava o
Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (stanje v tej instituciji, njihove idejne zasnove za EPK 2012, nujne potrebe o ureditvi infrastrukture na
grajskem hribu in skupni skrbi za urejenost tega območja v letu 2012, …). Gradivo za razpravo bo pripravil Pokrajinski muzej PtujOrmož.
Obrazložitev: Smo pred letom 2012, ko je Ptuj partnersko mesto Evropske prestolnice kulture.
Najpomembnejša inštitucija na področju kulture na Ptuju je gotovo Pokrajinski muzej Ptuj- Ormož, ki bo v svoji ponudbi leta 2012 izziv za obisk
Ptuja skozi celo leto.
Pokrajinski muzej je pripravil vrsto projektov, s katerimi so želeli popestriti dogajanje v tem letu, pa žal niso bili vsi sprejeti in ni zagotovljenih
sredstev za izvedbo. Obstaja pa kar nekaj idej, ki jih vseeno v muzeju želijo uresničiti. Z uvrstitvijo točke na sejo Mestnega sveta o Pokrajinskem
muzeju Ptuj-Ormož se bomo mestni svetniki neposredno seznanili s stanjem v tej inštituciji, njihovimi idejnimi zasnovami za EPK 2012; poleg tega
pa tudi neposredno spoznali nujne potrebe o ureditvi infrastrukture na grajskem hribu in skupni skrbi za urejenost tega območja v letu 2012. V
preteklih letih je bilo veliko narejenega, da smo zopet dobili nazaj pod isto streho Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, katerega Ormoški del je bil letos
okronan z odprtjem lepo obnovljenih prostorov.
Kot predsednik Sveta javnega zavoda vidim potrebo po obravnavi te točke na seji Mestnega sveta. Gradivo bodo pripravili v Pokrajinskem muzeju
Ptuj Ormož.
Odgovor: Na pobudo člana Mestnega sveta g. Petra Pribožiča je bil podan odgovor župana ob predstavitvi Informacije o poteku projekta EPK 2012
na 12. seji mestnega sveta, dne 21. 11. 2011.
Pripravila: Zdenka Ristič
Informaciji o poteku projekta EPK 2012 v 15. točki dnevnega reda na 12. seji sveta:
Veza: pobuda št. 133/12
Peter Pribožič je v razpravi o točki dnevnega reda pojasnil, da je član sveta zavoda PMP-O in zadeve v muzeju dobro pozna, zato izraža vso
podporo muzeju. Dejstvo je, da je bilo pravočasno pripravljenih 12 idejnih projektov. Potek dogodkov in kaj bo na koncu s tistimi projekti, ki se
DO 7.5-01-04
bodo izvajali v letu 2012, predvsem se pogovarjamo o investicijah, so jim bile te dejansko črtane. Zato je to problem, saj za investicije v muzeju leta
2012 ne bo denarja, zato je tudi dal pobudo, da se na eno naslednjih sej sveta uvrsti razprava o Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož.
Župan je pojasnil, da so skupaj z direktorjem muzeja, strokovnimi službami bili več krat na Ministrstvu za kulturo, saj je ministrstvo je v enem
delu financer programskega dela delovanja zavoda, v drugem delu pa MO Ptuj. Korektno in pošteno smo se dogovorili, da so vsebine EPK tiste
vsebine, ki jih bo delal tudi muzej. Mi smo prijavo za EPK oddali (kaj so osrednje vsebine EPK je muzeju znano več kot dve leti), sedaj pa se naj
preveri, kako so programska sredstva, ki jih dajeta država in občina razporejena - na katere projekte jih je muzej razporedil. Ker, če bi jih muzej
razporedil na projekte EPK, tako kot je bilo dogovorjeno, bi bila slika povsem drugačna, saj, če denar porabijo za drugi projekt in ne za projekt
EPK, potemtakem to ni naša krivda. Programskega denarja pa ima muzej od vseh institucij največ, gre samo za to, kako so ga razporedili.
Ko smo oddali prijavo za EPK, so dogodki teh začetkov znani. Prijavitelj je država, in država je bila dolžna v proračunu predvideti maso denarja, ki
ga bo namenjala za njen projekt. Občine. ki smo samo izvajalke, smo se prijavile na državni razpis za izvedbo tega projekta in, ko smo oddali
vsebine, je ta vsebina bila zreducirana. Konkretno za Ptuj iz treh velikih investicij in iz šestih velikih programskih sklopov je bilo vse zreducirano na
eno investicijo in na en programski sklop – takšen je bil sklep Vlade RS in sklep Evropske komisije. Naše ustvarjalce pa smo sproti seznanjali z
vsebino dogodkov, kaj se z revizijo projekta dogaja. Vsi so bili zelo natančno seznanjeni, kaj se dogaja in kakšen je finančni okvir in na koliko
financ je lahko računati in kako se je treba programsko in vsebinsko pripraviti na izvedbo tega projekta.
Torej ni res, da niso bili sproti seznanjeni z vsemi potrebnimi dogodki in postopki. Marsikateremu mlademu ustvarjalcu smo dali možnost in
priložnost, da se jih z njihovimi projekti vključi v ta prostor in se jih je vključilo v projekt EPK.
Pobuda št.: 134/12 – Dejan Klasinc v imenu Stranke mladih – Zeleni Evrope: V starem mestnem jedru se naj odpre prodajalna osnovnih
artiklov.
Odgovor: Vašo pobudo bomo posredovali vsem večjim trgovskim hišam, ki delujejo na področju Slovenije.
Odgovor pripravila: Asja Stropnik
Dejan KLASINC je v imenu SMS-Zeleni Evrope vložil naslednji pisni pobudo:
- pobudo št. 135/12: Nujno potrebno je sprejeti določene ukrepe, da se CID-u, upravljalcu Mestnega kina Ptuj prepreči nadaljnje
gospodarjenje s to nepremičnino (priloge: pisna obrazložitev, fotografije-posnetki stanja objekta, kako propada ter pismo g. Srečka
Šnebergerja o manjkajočem arhivskem gradivu Mestnega kina Ptuj).
Obrazložitev: Po zadnjih pobudah, ki so posledica tudi vprašanj svetnika SMS-Zeleni Slovenije in se nanašajo na neuresničene programe v
Mestnem kinu Ptuj (v nadaljevanju MKP), objavljene v Ptujčanu in Štajerskem tedniku, je nujno povedati še kaj drugo:
Programska izhodišča za upravičenost pridobitve nepremičnine MKP:
Izhajala so predvsem iz programov in aktivnosti mladih. Z gospodarjenjem nad to nepremičnino s strani CID-a pa je dejavnost ostala na siromašnem
poprečju kot je bila. Mladi so ostali zunaj, CID pa je brez idej, razen z uveljavljanjem nekaterih neumnosti, ki so nepomembne in prikazovane
javnosti kot rast in veliki uspehi. Slavo si poskušajo peti s programom, ki je bil utečena shema prejšnje družbe z razliko, da po potrebi statistike
DO 7.5-01-04
organizirajo proste vstope na predstave. To so vsekakor dvomljive odločitve predvsem iz vidika pridobivanja sredstev na trgu, s samostojnim
ekonomskim računom v času, ko proračun ne zmore takšnih avantur odgovornih na CID-u. Torej gre za očitke prelomljenih obljub vselitve
programskih vsebin mladim in neumnih poslovnih odločitev, kjer nespretno razdeljujejo komercialni del za samostojni ekonomski račun in
kakovostni program, ki pa je bil financiran s strani pristojnega ministrstva že v prejšnji družbi MKP in to ni uspeh sedanjih upravljalcev MKP.
To je bilo potrebno poudariti predvsem zato, ker javnost preko medijev dobiva informacije o velikih aktivnostih in uspehih, ki pa v vsebinskem in
tržnem smislu ne pomenijo veliko. Tako akterji samo opravičujejo porabo proračunskih sredstev, in to je njihov cilj.
Gospodarjenje z zaupanim in spomeniško zaščitenim objektom Mestnega kina Ptuj:
Še večja malomarnost in nesposobnost odgovornih s CID-a pa se nanaša na gospodarjenje z zaupanim in spomeniško zaščitenim objektom
Mestnega kina Ptuj:
Več kot tri leta streha zamaka na najmanj petnajstih ali večih mestih, kar je predvsem vidno na lesenih stropovih. V tem času so stropovi zaradi
zamakanja tako oslabeli, da se lahko vsak čas sesujejo. Popravila pa bodo zaradi malomarnega odnosa veliko večja. Tako zaščiteni objekt propada
(priloga: fotografije objekta).
Dodajamo, da vsi izgovori o pomanjkanju sredstev odpadejo. V tem času so bile brez potrebe izvedene manjše nabave materialov ali opreme ( gre
za elektronsko prodajo vstopnic- za 20 ali 30 ljudi tedensko-neumnost; gre za nakup lestve za menjavo žarnic, katere nihče od zaposlenih ne
uporablja-neumnost, ker to naj opravijo pooblaščeni; gre za obnovo reklamnih panojev, sicer potrebno, vendar ne pred popravilom strehe; gre za
opremljanje nekega studija v pisarni o katerem govorijo, da je profesionalen-neumnost). Po priloženi sliki gre za veliki profesionalni nered z
alkoholom!.
In zakaj na to opozarjamo? Predvsem zato, ker bi s temi sredstvi lahko kupili tistih nekaj opek, morda 100 kom in streha in objekt bi bila
zavarovana pred puščanjem in nadaljnjim propadanjem. Ne gre za generalno popravilo strehe, gre le za zamenjavo nekaj manjkajoče in polomljene
strešne kritine. To popravilo bi lahko opravil vzdrževalec s podstrešne strani. Tudi na strešnem oknu je steklo polomljeno že več kot tri leta, zato
zamaka in dodatno uničuje lesene stropne konstrukcije. Popravilo bi stalo cca 50 EUR.
Tudi to govori, da bi bilo nujno sedanjim upravljalcem objekt odvzeti in ga predati odgovornejšim, oni se pa naj omejeno izživljajo s programskimi
idejami in prostimi vstopi, v kolikor bo občina vse to financira.CID ni poskrbel za dezinfikacijo kanalov ogrevanja in hlajenja (klimavpihovanje toplega in hladnega zraka), kar je škodljivo in nevarno za zdravje obiskovalcev in hkrati hujša kršitev sanitarnih standardov in
predpisov.
Svetnike tudi seznanjamo, da so pred nedavnim v čistilni akciji uničili, oz. odpeljali štiri zabojnike-kesone arhivskega gradiva Mestnega kina
od leta 1946 do 2009. Šlo je za vso poslovno in drugo dokumentacijo kina, ki bi morala biti pred tem selekcionirana s strani Zgodovinskega arhiva
Ptuj . Po informacijah iz arhiva o akciji »zločina« nad temi papirji ne vedo nič, vedo samo to, kar so zasledili v medijih. Opevano t.im. čiščenje je še
ena neodgovornost CID-a s Kranerjem, ki z neuspehi tega zavoda glede na velika proračunska sredstva in malo kvalitetnih in konkretnih vsebin
sproža nujnost vprašljivosti obstoja tega zavoda na MS MO Ptuj.
V vseh poudarkih, ki konkretno nakazujejo stanje, daleč od bliščev, objavljenih v medijih, je jasno in nujno, da je potrebno ukrepati in objekt
zaščititi pred gospodarji, ki se promovirajo z neumnostmi in nepomembnostmi, ne storijo pa konkretnih korakov. Investicije za odpravo škodnih
DO 7.5-01-04
dogodkov, kot je streha, so male. Izgotovi, da je to velika investicija, so lažni. Gre za parcialne rešitve nujnega vzdrževanja. V skoraj treh letih ali
dveh pa pol niso sposobni menjati 100 opek vrste bobrovec. Neodgovorno, malomarno, je zaskrbljujoče in dejansko je precej drugače kot poročajo.
Priloga: pismo g. Šnebergerja o manjkajočem in uničenem arhivu Mestnega kina Ptuj.
Odgovor: Mestna občina Ptuj je objekt Mestnega kina Ptuj oddala v upravljanje Centru interesnih dejavnosti Ptuj ( v nadaljevanju CID) z
namenom, da se vsebinsko oblikuje program, ki bo namenjen predvsem novim programom za mlade.
V prvi fazi za ta objekt v okviru proračuna zagotavljamo materialne stroške v skupni višini 30.000,00 EUR. Celotni stroški v zvezi z objektom so
49.613,36 EUR, razliko pokriva CID od prihodkov prodaje kart. Zaradi racionalizacije stroškov je upravljavec dolžan ravnati gospodarno, zato je
v letošnjem letu največji strošek plačevanja storitev kinooperaterja Damijana Šnebergerja v višini 18.000,00 EUR znižal in poiskal cenejšo storitev
za ta namen.
Struktura večjih stroškov Metnega kina Ptuj je naslednja:
1. storitve Damijan Šneberger, s.p. – 18.000 EUR
2. najemnine filmov – 12.621,47 EUR
3. stroški ogrevanja – 4.463,55 EUR
4. tekoče vzdrževanje opreme – 2.394,26 EUR
5. elektrika – 1.816,51 EUR
Uporablja se nov izraz za mladinsko hišo, to je »Hiša ustvarjalnosti mladih – center večpredstavnostnih umetnosti«. CID izvaja manjše vzdrževalne
posege in je bivših pisarnah kina skoraj brez sredstev opremil glasbeni studio, ki ga upravlja prostovoljec iz Francije (EVS): z mladimi Ptujčani tam
snema in ustvarja glasbo. Projekt je dobro sprejet in bi naj vključeval oz. aktiviral zraven glasbene tudi filmske in oblikovalske sposobnosti mladih
Ptujčanov.
Vsebinski program v Mestnem kinu Ptuj je kvalitetna pridobitev mesta, ki s povečano obiskanostjo kaže na dober program. Obstoječe prostore
Mestnega kina Ptuj predstavljajo kot prostor, kjer bi rdečo nit predstavljalo prikazovanje kakovostnega filmskega programa s spremljajočimi
aktivnostmi. Dodana vrednost bodo vsebine, povezane z večpredstavnostjo različnih medijev, za katere pa so potrebni ustrezno razporejeni,
obnovljeni in opremljeni obstoječi prostori.
Mestni kino Ptuj je vključen v dve pomembni programski mreži: je aktiven član Art kino mreže Slovenije, od letos pa tudi član uglednega
mednarodnega združenja prikazovalcev Europa Cinemas.
Pravkar poteka programska prenova ptujskega kina: program bo v prihodnje poln privlačnih spremljevalnih dogodkov ob filmih, še večji poudarek
bo na filmskem opismenjevanju mladine in filmski vzgoji širšega občinstva ter na zasnovi programskega sveta mestnega kina kot srečevališča
filmskih zanesenjakov in strokovnjakov z različnih področij s Ptujskega in okolice.
Kinematografski program bodo nadgrajevale izobraževalne in kulturne vsebine, strokovna srečanja, ustvarjalne delavnice, igre, plesne delavnice in
podobno. Art program s privlačnimi navezavami na druga področja kulturne ustvarjalnosti se že uveljavlja kot svetovni trend, pomeni pa veliko
DO 7.5-01-04
novost v umetniškem ustvarjanju na območju Spodnjega Podravja. Mestni kino Ptuj pa je tudi nosilec priljubljenega poletnega projekta Kino brez
stropa.
Mestna občina Ptuj je ustanoviteljica CID, ki ima tudi prostorske možnosti skupaj z Mladinskim prenočiščem Kurent Ptuj za izvedbo programov za
mlade. Prostor za mlade obstaja že vrsto let, tako na sedežu CID-a, Mladinskem prenočišču Kurent, Mestnem kinu Ptuj in še kje. Beleži se porast
obiskov dogodkov v teh objektih.
Prostor za mlade omogoča razvoj novih programov tudi z idejami za razvoj podjetištva in širše ustvarjalnosti madih. Pomembni vidiki razvojnega
delovanja sledijo smernicam, ki jih postavlja Urad za mladino ali širše povedano: najpomembnejši vidik je MLADINSKO DELO. Razvoj
podjetništva mladih je lahko izvedeno kot projekt v sodelovanju z drugimi institucijami (Zavod za zaposlovanje, Bistra, osnovne in srednje šole …).
Trenutno pa CID deluje kot konzorcijski partner v projektu Slovenska mreža razvoja raziskovalnih vrednot mladih, triletni projekt vodi pa ga EKTC
(evropski kulturni tehnološki center) Maribor.
Predlagamo, da se na eno od naslednjih sej mestnega sveta uvrsti problematika in dejavnost Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Pripravila: Maja Erjavec, Aleksander Kraner
Miran Meško je dal pobudo št. 136/13: Do naslednje seje sveta se naj pripravi poročilo z odgovorom, kaj bo dejansko narejeno glede
prostorov Območnega združenja Rdečega križa v obnovljenem Gasilskem domu Ptuj (kako potekajo dogovori med gasilci, Rdečim križem
in Mestno občino Ptuj, ki to financira).
Obrazložitev: Že pri obravnavi IRPMOP o predlogu prednostnih projektov za obdobje 2012-2018 v 2. točki dnevnega reda je bil na vprašanje
Odbora za socialno varstvo, zdravstvo in kulturo in Odbora za okolje in prostor, zakaj Območno združenje Rdečega križa nima prostorov v
obnovljenem Gasilskem domu Ptuj, podan delni odgovor, vendar pa iz odgovora ni bilo razumeti, kaj se dogaja, kako se dogovarjajo in v čem je
problem?
Odgovor: V letu 2010 so gasilci pristopili k dograditvi in adaptaciji gasilskega doma, pri čemer so bili vsi uporabniki povabljeni da definirajo
svoje potrebe. Medsebojna dogovarjanja je vsaka stran razumela po svoje, kar pa danes povzroča nove probleme. Za medsebojne težave smo izvedeli
šele, ko je šla investicija h kraju.
V toku so usklajevanja aktivnosti v gasilskem domu Ptuj med PGD Ptuj in RK Ptuj. RK bo tudi moral definirati potrebe po prostorih (še posebej
glede skladišč za prehrambne artikle in oblačila), hkrati pa se uskladiti z PGD Ptuj. Možne rešitve so v obstoječih prostorih ali v minimalni
dograditvi objekta, vse pa je odvisno od obsega potreb RK.