l l l l l l l l - Mreža sodobnega plesa

Transcription

l l l l l l l l - Mreža sodobnega plesa
V mrezi
prostora
in casa
llllllll
MAJ 2014
V MREŽI PROSTORA IN ČASA
PublikAciJo uredilA: Sanja Matković
lekturA PublikAciJe: Melita Silić
VizuAlni MAteriAl (fotogrAfiJe): Sunčan Stone, Nada Žgank, Sanja Matković
grAfičnA PodobA in PreloM PublikAciJe: Ana Delo
tisk: Tiskarna Formatisk d.o.o.
Sofinanciranje projekta Mreža sodobnega plesa
iz Evropskega socialnega sklada spodbujanje razvoja nevladnih organizacij.
uVodnik
Gre v tretje res rado?
Mreža je zelo za.
Po dveh mandatih (2010–2012–2014) se morda začasno, prav gotovo pa zaenkrat,
zaključuje projekt Mreža sodobnega plesa. Prva ugotovitev je, da zagovorništvo, izobraževanje, opolnomočenje ne škodi, prav nasprotno. obstoječim produkcijskim modelom povečuje dodano vrednost. Podaljšuje, oplemeniti dogajanje na plesni sceni,
nudi mu prvo in vse nadaljnje pomoči. iz ozadja krepi resda vse bolj utrujeno produkcijo.
toda rezultat je samo začasen, vmesen. Pot je še dolga, vemo, da se nič radikalno ne
spremeni čez noč in takoj. no, obstajajo izjeme! center sodobnoplesnih umetnosti se
je vzpostavil po letih prizadevanj, izginil pa je zelo hitro. Še en vmesni rezultat več.
Vendar pa možnost še ni povsem izgubljena. kontinuiteta dela – o tem sam sodobni
ples priča že lepo število let – dokazuje, da je vredno in prav, da vztrajamo. gotovo bi
bila kontinuiteta dela Mreže sodobnega plesa dobrodošla in na mestu. izpeljali smo niz
delavnic za izobraževanje na umetniškem področju, širili prostor in zavest o socialni
koreografiji, svetovali, kako obstoječe kapacitete oplemeniti in nadgraditi, pa naj gre
za produkcijo, svetovanje na področju zagovorništva in, če se namenoma izrazim suhoparno, človeški potencial.
Publikacija pred vami je preplet poročil o delu, dodanih vrednosti v pregledu pestre
domače zgodovine plesa, razmišljanj njenih ustvarjalcev in kar nekaj vizij za naprej.
smo naredili dobro, dovolj? Presodite sami. Hkrati velja, da je mreža močna toliko,
kolikor so njeni člani, snovalci in pogajalci (?) močni, prisotni, solidarni – četudi se ne
strinjamo vedno in v vsem, je pomembno, da se pogovarjamo. Verjamemo, da smo z
delom na mreži sprožili prava vprašanja in nudili več možnosti za nadaljevanje samega
projekta in podpore plesu in nevladnim organizacijam. Možnosti je nebroj, kako, kdaj,
kje v kakšni obliki pa se bo proces, dialog, nadaljeval, pa je seveda odvisno od vseh
nas. Mreža morda bo, morda je ne bo, ples gre naprej.
Jedrt Jež Furlan
sveža enerGija
za sodobni ples
Mreža sodobnega plesa je projekt društva za sodobni ples
slovenije. nastal je na pobudo akterjev, ki so v pripravah slovenske sodobnoplesne platforme gibanica iskali še druge
možnosti za razvojne preboje slovenskega sodobnega plesa.
in omogoča pretok
informacij o strokovnih
vprašanjih doma in v
tujini ter izvedbo
aktivnosti iz sklopa
civilni dialog in
zagovorništvo.
z odgovornimi
institucijami v sloveniji
v procesu sprejemanja
odločitev, zakonov in
predpisov, ki
obravnavajo splošna
vprašanja kulturne
politike v sloveniji ali
zadevajo področje
sodobnega plesa in
položaj ustvarjalcev.
orGanizira
in izvaja
vlaGa
sredstva
javna predavanja,
okrogle mize, delavnice
in sodeluje pri takšnih in
podobnih manifestacijah
doma in v tujini,
organizira usposabljanja
za zaposlene,
prostovoljce in člane
Mreže sodobnega plesa.
pridobljena iz javnega
razpisa za spodbujanje
razvoja nevladnih
organizacij in civilnega
dialoga za obdobje
2012–2014, v krepitev
nevladnega sektorja in
večjo prodornost
akterjev, ki v njem
delujejo.
zaGotavlja
povezuje
ljudi in si prizadeva za
povečanje kakovosti
produkcije in prodornosti
akterjev na področju
sodobnega plesa.
skrbi
za informiranje svojih
članov in vzpostavitev
baze podatkov o
domačem in
mednarodnem plesnem
dogajanju, kar se skozi
projekt udejanja s
kontinuiranim
izdajanjem publikacij,
rednim objavljanjem na
internetni strani
www.sodobniples.si in
mesečnim pošiljanjem
napovednika članom
mreže.
sodeluje
www.sodobniples.si
kazalo
6
NOVA PREDSEDNIcA DRušTVA
interVJu: teJA rebA
13
DOgODkI MREŽE SODObNEgA PlESA
20
DElOVANJE ČlANOV MREŽE zuNAJ lJublJANE
interVJuJi: uMetniŠko druŠtVo M&n dAnce coMPAny
Plesno druŠtVo QuileniuM, krAnJ
Plesno druŠtVo terPsiHorA, noVo Mesto
druŠtVo PlesnA izbA, MAribor
35
PlES kOT PRAkSA VSEh IN zA VSE, bREz IzklJuČEVANJ
interVJu: urŠA urbAnčič
38
RAzcVET, POlET AlI NA RObu PREPADA
21 let deloVAnJA treH člAnoV Mreže sodobnegA PlesA
46
SOcIAlNA, DRuŽbENA kOREOgRAFIJA IN PROJEkTI MREŽE SODObNEgA PlESA
50
RESOlucIJA NPk (2014 – 2017) IN zuJIk
zAklJučno Poročilo deloVne skuPine
54
cIVIlNI DIAlOg IN NOVI MEhANIzMI
Poročilo o nAstAJAnJu noVegA MeHAnizMA krePitVe ciVilnegA diAlogA
6
v avgustu 2013 je v
društvu za sodobni
ples prišlo do menjave
predsednice. vlogo je
prevzela umetnica in
plesalka teja reba.
teja je koreografinja,
performerka in plesalka. od leta 2007 razvija avtorska dela s
koreografinjo lejo jurišić, s katero sta prejeli nagrado ksenije
Hribar 2013 za perspektivni koreografinji. avtorsko sodeluje
tudi z loupom abramovicijem. je mati
treh otrok.
zanimalo nas je, kako
vidi delovanje društva
v prihodnosti in kaj se
trenutno dogaja oz.
kje je fokus društva.
interVJu: teJA rebA
NOVA PREDSEDNICA
DRusTVA DSPS
letos si prevzela
vloGo nove
predsednice
društva za
sodobni ples
slovenije
(v nadaljevanju
dsps). to vsekakor
ni laHka naloGa?
društvo ima dolgo in pomembno
zgodovino, v desetletjih je vanj vložilo energijo veliko ustvarjalcev, ki
so ga bodisi oblikovali, ga vodili oz.
z društvom sodelovali. to nikoli ni
bila lahka naloga, saj je bil ples za
kulturno politiko vedno tista umetnost, ki pride na vrsto zadnja. tako
je še danes. ob podpori ožjih sodelavcev, aktivnih članov in prijateljev so moji napori osmišljeni,
preprosto se je treba boriti. za pravice, za področje, za skupnost.
Velikokrat je problem motiviranost
članov, ki se premalo odzivajo na
aktualne pobude društva. scena je
zaradi vse večjih razlik pri financiranju namreč razdrobljena. tistih
nekaj, ki redno financiranje imajo,
vse manj zanimajo ostali, ki rednega
financiranja nimajo. kot predsednica
moram voziti slalom med zamislimi
in pobudami glasnejše peščice, ki
so že uveljavljeni in redno financirani, in vse bolj šibko izraženimi potrebami in željami večine ostalih, ki
zaradi kulturnopolitičnih anomalij,
nenehnih sprememb razpisov in vse
slabših pogojev dela, ne pridejo do
besede. solidarnost in angažma
članstva sta zato bistvenega pomena za razvoj društva in doseganje
skupnih ciljev.
Prve pobude za ustanovitev takšnega društva so se pojavile že sredi
80. let, društvo za sodobni ples
slovenije pa je bilo ustanovljeno
maja leta 1994. društvo deluje kot
strokovno društvo aktivnih ustvarjalcev sodobnega plesa na nacionalni ravni in je dolgo delovalo kot
društvo v javnem interesu na področju kulture.
V dsPs se prostovoljno povezujejo
ustvarjalci s področja sodobnega
plesa v sloveniji (plesalci, koreografi, pedagogi, teoretiki in kritiki),
da bi oblikovali in uresničevali
svoje stanovske interese: vzpostavitev prostora komunikacije, ozaveščanje in izgradnja tradicije sodobnega plesa pri nas, vsestranski
razvoj področja sodobnega plesa
in pogojev za profesionalno ustvarjanje v sloveniji.
društvo si od vsega začetka prizadeva za strokovno utemeljeno sodelovanje z odgovornimi institucijami
v sloveniji v procesu sprejemanja
odločitev, ki se tičejo področja sodobnega plesa. razvija in podpira dejavnosti za razvoj teorije, kritike in
zgodovinjenja sodobnega plesa, organizira javna predavanja, okrogle
mize, delavnice in sodeluje pri različnih manifestacijah doma in v tujini.
Podpira dejavnosti za vzpostavitev
ustreznih ustanov za izobraževanje
in druge institucionalne, prostorske
in kadrovske infrastrukture za sodobni ples pri nas.
Glede na to,
da te poznaMo
kot ustvarjalko,
avtorico,
perforMerko,
kako je vodenje
dsps spreMenilo
tvoj urnik oz.
delavnik?
7
sem tudi mati treh otrok …
delovni čas pa se mi je povečal s povprečno 8 na 11
ur dnevno, 6/7. recimo, da imam
veliko energije ...
kje je trenutni
fokus društva
oz. čeMu se
posveča največ
pozornosti?
temeljno vodilo društva je afirmacija sodobnih plesnih umetnosti.
konkretno to pomeni, da sočasno
delujemo na petih različnih podpodročjih:
• zagovorništvo članov, civilni dialog, zakonodajne pobude za področje samozaposlenih v kulturi
in za nVo (Mreža sodobnega
plesa);
• predstavitev slovenskega sodobnega plesa (nacionalni bienale gibanica);
• promocija (poenoten koledar
dogodkov, zbrane informacije o
ustvarjalcih in nVo na spletni
strani MsP);
• izobraževanje (redni profesionalni treningi in podporne izobraževalne dejavnosti);
• sodelovanje in povezovanje z
nVo in z ustvarjalci (mreženje,
iniciative, profiliranje).
kje in kako vidiš
priHodnost
društva,
dolGoročne
vizije?
društvo razumem kot stično točko
delujočih na področju. društvo ne
8
producira umetnosti, temveč se zavzema za tisto,
kar umetnikom omogoča
opravljanje poklica in jih druži v
skupnih imenovalcih. dsPs je odprt
prostor za pobude članov.
kako je s
financiranjeM
društva, Mzk in
Mol razpisi?
zavzemam se za direktno in odprto
komunikacijo, za natančno artikulacijo mnenj in za spodbujanje izmenjave znanj med ustvarjalci samimi, med producenti itn. V tem
duhu želim v svojem mandatu povezati podobne iniciative, nadgraditi
že obstoječe in omogočati prostor
in čas za razmislek o alternativah,
ki jih bomo morali žal sami iznajti
za naše delovanje v prihodnosti.
društvo je bilo doslej deloma financirano prek razpisov Mestne
občine ljubljana in Ministrstva za
kulturo rs za izpeljavo bienala gibanice, nekatere majhne iniciative
je podprl Jskd. Malo boljše financiranje je v glavnem rezultat enkratnega razpisa za Javno upravo,
kjer je seveda vprašanje, če ga bo
društvo dobilo še v prihodnje.
s sodelavci in člani razmišljajmo o
prihodnosti Mreže za sodobni ples
(v nadaljevanju MsP), ki ji bo letos
poteklo financiranje. V ta namen
so poleg razpisov Javne uprave oz.
Ministrstva za notranje zadeve aktualni razpisi evropskega socialnega sklada, nadaljevali bomo s
področjem zagovorništva in podpornih dejavnosti, vezanih na samozaposlene ustvarjalce (ranljive
skupine, beneficiran staž, prekvalifikacije).
bienale gibanico želimo sooblikovati z vsemi sodelujočimi partnerji
v skupen projekt, za katerim bomo
vsi stali, in ga vpeti v sodelovanja
z drugimi festivali po sloveniji in z
referenčnimi evropskimi platformami tega tipa, kar pomeni, da
bomo vlagali tudi v mednarodno
mreženje in promocijo slovenskega
sodobnega plesa prek eu razpisov.
letos bomo sodelovali na rednih
sestankih javnih gledaliških zavodov, kjer se bomo zavzemali za
resnejša sodelovanja z nevladno
plesno produkcijo.
ta sredstva minimalno pokrivajo
zgolj specifične projekte, nimamo
pa sredstev za samo delovanje
društva, kar pomeni, da vodstvo in
organizacijo opravljamo prostovoljno in brezplačno.
če dsPs ne bo podprt na obstoječih
razpisih, prav tako pa ne bo aktivno
vztrajal, da se razširi tudi možnost
na druge razpise za sodobni ples
(manjšine, ranljive skupine), se bo
tako kot doslej moral znajti neplačan predsednik/predsednica sam,
v tej vlogi pa se seveda prav kmalu
izčrpa. Vprašanje, ki se zastavlja,
je, kako to, da druga društva bolj
etabliranih slovenskih umetniških
polj dobivajo denar in širijo svoje
dejavnosti (društvo pisateljev itn.),
sodobni ples pa ostaja tudi pri sofinanciranju edine stanovske organizacije na totalni margini?
društvo za sodobni ples je, poleg
MsP-ja, ki pa se mu financiranje izteka, trenutno edina stanovska organizacija, ki ima posluh za skupno
dobro in se zavzema za nujne podporne dejavnosti, za katere naj bi
delno skrbel tudi ukinjeni center za
sodobni ples. in če se nam zgodi, da
ostanemo še mi brez financiranja,
bo odstranjena še zadnja varovalka,
ki to neurejeno polje drži skupaj.
s sodobnim plesom se financerji
obnašajo kot z limono: vedno znova
jo ožamejo, uporabijo sok (nove
vrhunske predstave, vse večje zahteve glede števila ponovitev in gostovanj, vse večje predpisovanje
tega, kaj, kje in za koga ustvarjati),
pri tem pa je iz leta v leto manj denarja. Pa še tista peščica, ki je programsko (4 ali 3 letno) financiranje
ohranila, ima različne poglede na
to, kako in ali je sploh treba skrbeti
za skupno dobro in napredek polja
kot celote. Vse bolj pa se kaže tudi
tendenca, da glavni financerji programsko podpirajo bolj ali manj
samo tiste nevladne organizacije
na polju sodobnega plesa, ki upravljajo s prireditvenimi prostori, po
načelu podprli bomo tistih nekaj, ki
skrbijo za prezentacijo, v kakšnih
pogojih pa posamezni avtorji predstave ustvarjajo, ni naša skrb.
nujno je torej, da bi dsPs-ju financerji povečali sredstva, da bi poleg
gibanice kot platforme ponudili primerni produkcijski servis vsem tistim, ki si lastne organizacijsko-produkcijo-tehnične ekipe in podpore
ne morejo privoščiti.
na zaskrbljujoče stanje pri financiranju nVo smo opozorili že predlani, ko je kar na lepem izpadel projektni enoletni razpis na področju
uprizoritvenih umetnosti. nanj se
namreč prijavlja najranljivejša skupina umetnikov, mlajši avtorji in
producenti oz. tisti, ki nimajo lastnega zavoda. V zadnjih dveh letih
se tudi postopoma nižajo financiranja večletnih projektnih in programskih razpisov za nVo. letos
so izpadla društva in zavodi, ki so
takšna financiranja že imeli. kakšen
smisel ima, da država vlaga, potem
pa odvzame? to je napačna eko-
nomska drža. isto se bo izkazalo
tudi na razpisu Avtorski opus, kar
bo za področje sodobnega plesa
tragično, saj avtorji nimajo nobenega institucionalnega back-upa.
kako uspešno
je društvo pri
povezovanju in
sodelovanju z
druGiMi
orGanizacijaMi
v sloveniji ali
tujini?
društvo dejavno sodeluje z nevladnimi organizacijami s področja sodobnega plesa in scenskih umetnosti
v sloveniji (Asociacija, Plesni teater
ljubljana, emanat, Maska, en-knap,
federacija, flota, Vitkar, exodos,
bunker, duM, fičo balet in drugi) in
z javnimi zavodi (cankarjev dom,
Jskd idr.).
Med leti 1995 in 2004 je društvu
uspelo sodelovanje razširiti tudi v
tujino, kjer se je povezalo s pomembnimi institucijami in mrežami
na področju plesne umetnosti
(cadaco, danceWeb, imPulstanz
idr.).
V naslednjih letih se bo društvo poskušalo povezati s sorodnimi krovnimi organizacijami v tujini, navezali
pa bomo tudi stike z referenčnimi
evropskimi plesnimi bienali.
plesalci,
koreoGrafi so
praviloMa vpisani
v razvid
saMozaposleniH
pri Mzk, veliko jiH
dela na večjiH
projektiH Hkrati,
bijejo neneHen
boj za preživetje,
niMajo časa –
kako jiH dsps
povezuje?
trenutni minister je z nekaj manjšimi ukrepi sicer namenil nekaj
drobtinic samozaposlenim po večletnih zahtevah, da Ministrstvo za
kulturo poskrbi za plačilo bolniške
prvih 30 dni, drugi ukrep kulturnih
žepnin v višini 1500 eur na mesec
pa je bolj ali manj gašenje požara
in minimalni socialni korektiv, ki
ne bo prinesel nikakršnega izboljšanja na našem polju.
težav samozaposlenih tako na polju sodobnega plesa kot tudi v drugih dejavnostih je nešteto. recimo:
plesalci nimajo beneficiranega
staža oz. nobene spodbude in podpore pri prekvalifikaciji (v primeru
trajne poškodbe ali zaradi starosti).
z izpadom razpisov za strokovno
usposabljanje plesalci in koreografi
skoraj nimajo več možnosti kakršnih koli brezplačnih dodatnih usposabljanj. kljub temu, da je ena od
raziskav ugotovila, da samozaposleni v kulturi, med katere sodijo
tudi plesalci in koreografi, v povprečju zaslužijo manj kot 10.000
eur bruto na leto. Menimo, da je
velika večina sodobnih plesalcev
in koreografov na robu ali pod robom revščine (žal uradne študije o
tem ne obstajajo). ne morejo kandidirati za sredstva iz socialnih
skladov, ker niso uvrščeni v kategorijo ranljivih skupin, prav tako
aktivni plesalci nimajo beneficiranega delovnega staža (tudi v sodobnem plesu zaradi telesnih naporov le redki nastopajo po 50. letu).
Vse manj je tudi nujno potrebnega
9
pretoka med ustvarjalci
doma in v tujini (ker je kriza
tudi v evropi in ker ni nacionalnih sredstev za mednarodne
izmenjave, rezidence). Mizerne so
tudi pokojnine – če imaš polno delovno dobo kot samozaposlen v kulturi, ti pripada okrog 350 eur mesečno, kar je smešno! Problem je
tudi rigidnost samega statusa samozaposlenih, kjer je danes edina
možnost preživetja, da poleg
ustvarjanja kot plesalec ali koreograf opravljaš kako plesu sorodno
delo (kot pedagog, plesni terapevt
...), ker te kategorije ne sodijo neposredno v poklic, za katerega si
pridobil status. s statusom samozaposlenega plesalca ali koreografa
tudi nimaš pravice, da bi imel popoldanski s.p., kjer bi poskrbel za
eksistenco z opravljanjem različnih
podpornih in dodatnih dejavnosti,
ki niso neposredno povezane z
ustvarjanjem.
dsPs s svojim projektom Mreža
sodobnega plesa in v sodelovanju
z društvom nevladnih organizacij
Asociacijo intenzivno dela na teh
vprašanjih, organizirani so posveti,
oblikujejo se predlogi in pobude, s
katerimi pozivamo pristojno ministrstvo za ukrepanje in spremembo
zakonov. dsPs zastopa svoje člane
v skupini za samozaposlene v kulturi in v skupini za nevladne organizacije, da bi izboljšali obstoječe
razmere ter spodbudili sodelovanja. skupaj z Asociacijo si tudi prizadevamo oz. podpiramo idejo, da
bi bilo treba slovenski sodobni ples
uvrstiti v kategorijo ranljivih skupin.
Minister je v zadnjem času večkrat
omenil, da naj bi novo vodstvo cankarjevega doma namenilo posebno
pozornost sodobnemu plesu. tako
da na dsPs nestrpno čakamo, da
bo Mzk po imenovanju novega di-
10
rektorja ali direktorice na
to delovno mesto sprožilo
pobudo za pogovor na to
temo. V smislu, kaj lahko največji
javni zavod v državi naredi za sodobni ples in ne zgolj obratno. zanimivo pa bi bilo tudi izvedeti, kako
Mzk vidi intenzivnejše sodelovanje
med cankarjevim domom in sodobnoplesno sceno. gre zgolj za
novo produkcijsko platformo oz. izvedbo predstav (kar v plesnih krogih imenujemo »štancanje«) ali gre
za razmislek tudi v smeri, da bi v
cankarjevem domu usposobili
nujno potrebni vadbeni studio, kar
je nevralgična točka vseh, ki delujejo na nevladnem polju odrskih
umetnosti. upamo pa tudi, da bo
»sodobnemu plesu« bolj prijazna
prihodnja politika cankarjevega
doma vključila prostor za dialog in
skupno iskanje možnosti in rešitev.
dročja, ki bi slovenskim koreografom in plesalcem zagotovil ugodnejše pogoje za delo, ki bi lahko
podprl finančno podhranjene nevladne organizacije in zagotovil kontinuiteto in s tem sodobnim plesnim
praksam tudi dal možnost večje
prepoznavnosti v slovenskem in
mednarodnem prostoru. V sodobnih
uprizoritvenih praksah so namreč
izredno pomembne tudi vse podporne dejavnosti: razpolaganje z
več vadbenimi prostori, ki bi bili na
voljo za daljše ustvarjalne procese.
Plesalci in koreografi še vedno nimamo dovolj vadbenih prostorov,
kjer bi lahko nemoteno ustvarjali in
poučevali. Večina plesnih prizorišč
v ljubljani je iz leta v leto bolj namenjena samo organizaciji in izvedbi predstav, vse manj pa je v
prireditvenih prostorih, ki tudi sicer
služijo kot edini vadbeni prostori,
dejanskega časa za vadbo, raziskovanje, poučevanje, delavnice ...
kaj so njiHovi
skupni probleMi,
katere so tiste
skupne točke,
kjer laHko
GovoriMo o
pozitivni
afirMaciji, ki
člane povezuje
v krepitvi,
proMociji,
osMišljevanju
sodobneGa plesa?
kateri so tisti
probleMi, ki so
skupni vseM?
na ravni države še vedno nimamo
niti ene same organizacije, ki bi
vsem, ki ne prejemajo rednih sredstev (takih je iz leta v leto več tako
med že uveljavljenimi kot tudi prihajajočimi koreografi in plesalci),
pomagala pri produkciji, postprodukciji, mednarodnih gostovanjih in
promociji predstav, ker jih je vse
več, ki si ne morejo privoščiti lastnih
producentov, ki bi to zanje delali.
zaradi vsesplošne podhranjenosti
polja tudi tistih nekaj nevladnih zavodov na polju sodobnega plesa, ki
redno financiranje imajo, redko poskrbi za »življenje« predstav gostujočih ustvarjalcev po premieri, ker
se večina posveča predvsem (lastnim ali novim) produkcijam. Prihaja
tudi do vse večjih razlik med producentsko-organizacijsko-tehnično
podporo, ki jo programsko podprti
zavodi namenjajo »zunanjim produkcijam«, ki običajno tvorijo večino
Pred dobrim letom se je ustanovil
in tudi ukinil prvi in edini javni zavod za sodobne plesne umetnosti
(csPu). csPu je bil priložnost, da
se uredi sistem financiranja po-
njihovega programa. nujna je torej
vzpostavitev producentskega in promocijskega servisa, ki bi ustvarjalcem nudil pomoč pri vidnosti njihovega dela, pri iskanju gostovanj, pri
sodelovanju z ostalimi gledališkimi
javnimi zavodi in s sorodnimi evropskimi plesnimi centri in možnost
prekvalifikacije starejših plesalcev
... ne nazadnje pa tudi vzpostavitev
kakovostnega, celostnega in dostopnega izobraževalnega sistema,
zgodovinjenja, teorije, kjer bi ljubljana s svojo geografsko pozicijo
lahko odigrala pomembno vlogo za
celotno JV evropo.
slovenske nVo na področju sodobnih uprizoritvenih praks imajo
cel kup dosežkov in uspehov, imajo
dolgo tradicijo, zanimive avtorje in
so referenčne tudi v mednarodnem
prostoru, udeležujejo se mednarodnih festivalov, pobirajo nagrade.
Vendar nimajo kapacitet, ki bi prej
omenjene zadeve reševale. nimajo
možnosti za kontinuirano delo, saj
se njihovo financiranje lahko vsak
trenutek ukine (če se še ni).
da leta 2014, po več kot tridesetih
letih intenzivnega dogajanja na področju, ko po celi evropi mrgoli koreografskih centrov, sodobnoplesnih gledališč, javnih sodobnoplesnih
zavodov, sodobnoplesnih akademij,
univerzitetnih programov, v ljubljani, ki ima več redno državno financiranih gledaliških javnih zavodov, ni rešen problem rednega in
temu primernega subvencioniranja
za sodobni ples, je nesprejemljivo.
Problem naše kulturne politike je,
da noče tvegati. za vzpon pa bi potrebovali prav to – tveganje in investicije v tolikšni meri, da bi se
nVo lahko dodatno okrepile in bile
sposobne dolgoročno črpati sredstva tudi iz drugih virov. Paradoks
je na primer, da naše nVo pridobi-
vajo eu sredstva, vendar se jim v
sloveniji, z redkimi izjemami, večinoma ne zagotovi zadostno financiranje, da bi lahko takšne zadeve izpeljale.
Poleg tega zaznavam še eno težavo, ki jo sistemska neurejenost
področja vsako leto stopnjuje – nepretočnost. uveljavljeni ustvarjalci
na področju sodobnega plesa namreč nimajo kam napredovati. Višje, ko skačejo, bolj se zabijajo v
strop. zgraditi je treba nadstropja.
ustvariti vertikalo. naj gredo stopnico višje, da pustijo prostor mlajšim ustvarjalcem. grozno je namreč, da po dvajsetih letih dela
konkuriraš z umetniki in producenti, ki imajo deset let manj kilometrine, ti pa s tistimi, ki so ravnokar začeli. Vedno več nas je,
kvadratura pa ostaja ista. Možnosti
so izselitev, še večja prekernost,
profesionalni samomor ali medsebojno klanje. seveda je tu še možnost novih internih modelov sodelovanj in profilizacije med nVo,
težava pa je, da se iznajdba teh
modelov prelaga v odgovornost delujočim na področju, namesto da
bi se tega lotila kulturna politika,
katere primarni namen je, da skrbi,
ureja in krepi svoja področja.
slovenska politika se ne zaveda,
da bo brez umetnosti kultura okrnela. Pa naj kultura kar crkne,
umetnost preživi tudi brez nje. kultura in umetnost nista enačaj – to
je naš edini alibi in v tej skrajnosti
je umetnost sama naša edina moč.
spet iMaMo
vsakodnevne
treninGe (klasje).
kakšen je obisk,
odziv?
V navezavi s ključnimi akterji na področju slovenskega sodobnega plesa
smo sklenili, da ponovno obudimo
redni izpopolnjevalni program za profesionalne plesalke in plesalce. gre
za ponovno uvedbo rednih tehničnih
plesnih treningov, ki skrbijo za kontinuirano tehnično pripravo, plesno
kondicijo in preventivo pred poškodbami. treningi so namenjeni prvenstveno domačim plesalcem, odprti
pa so tudi za tuje plesalce in koreografe, ki so na začasnem delu v sloveniji. domači plesalci tako tudi dobijo več priložnosti za razvijanje
lastne poučevalne prakse in poleg
tega tudi dodaten vir zaslužka, s tujimi učitelji pa se odpiramo kolateralnim izmenjavam s tujino. klasi so
pomembna alternativa tudi vsem tistim mladim plesalcem, ki končajo
plesno gimnazijo in nimajo možnosti
za študij plesa v tujini. ob tem se
jim zagotovi kakovostno nadaljnje
profesionalno izobraževanje in lažji
prehod ter vključevanje v sceno.
redni profesionalni treningi tvorijo
konstitutivni del opravljanja poklica
plesalca, zato menimo, da morajo
biti finančno dostopni vsem ustvarjalcem na področju. to ni lahka naloga, saj so subvencije za profesionalna izobraževanja praktično
izginile. Po najboljših močeh in v sodelovanju z zavodom emanat in
Plesnim teatrom ljubljana se trudimo, da se program klasJe zasidra
na sodobnoplesni zemljevid.
dsps prav tako
skrbi za razvoj
Mišljenja, po
predstavaH
orGanizira
poGovore. so ti
poGovori odprti,
se jiH laHko
udeleži vsak,
kakšna
je do sedaj
izkušnja
s poGovori?
11
na dsPs sprejemamo različne iniciative plesne skupnosti. če se nam
zdi iniciativa pomembna in zanimiva
za razvoj sodobnih uprizoritvenih
praks, jo poskušamo podpreti. na
takšen način je nastal format Prakse
pogleda, ki se ukvarja z načinom
gledanja predstav. cilj Prakse pogleda je izmenjava mišljenj, vtisov
in soustvarjanje diskurza v uprizoritvenih umetnostih (sodobnem plesu
in performansu) med ustvarjalci, akterji scene in publiko ter dvig kulture
»feed backa». omogoča torej dostop
do različnih mnenj, spodbuja in izboljšuje kvaliteto komunikacije.
Praksa pomeni kontekstualizacijo in
izobraževanje hkrati. Pogovori se odvijajo po ogledu določenih predstav
in so odprtega tipa. to pomeni, da
se prakse lahko udeleži vsakdo, saj
spodbujamo sodelovanje različnih
profilov gledalcev; gre za intergeneracijsko in interdisciplinarno zastavljen projekt. Praksa je brezplačna,
prav tako vsi udeleženci dobijo brezplačno vstopnico za ogled predstave.
s tem želimo spodbujati in omogočati obisk predstav tudi tistim, ki bi
se zaradi finančne nezmožnosti odpovedali obisku v gledališču. dosedanje izkušnje so dobre, prakse se
udeležujejo upokojenci, ustvarjalci,
študentje. Pogovori so inspirativni,
vsak pride do besede, krešejo se
mnenja, vse to spodbuja artikulacijo
in zastopanje lastnih mnenj. Pilotsko
smo zastavili tudi sodelovanje s Plesnim kinoklubom pod vodstvom roka
Vevarja, ki dodatno nudi ogled video
gradiva, ki pomaga komentirati, problematizirati in asociativno kontekstualizirati ogledane predstave.
tovrstnih pogovorov danes manjka,
zato smo se lani povezali še z zavodi
12
bunkerjem, Masko in Vio
negativo v sorodni projekt
zbor za publiko, kjer želimo
sprožiti, vzpostaviti in vzdrževati povezave med raznorodnimi scenskimi praksami, ki gravitirajo v polje
sodobne neodvisne scenske umetnosti, in dolgoročno profilirati uprizoritveno prakso, z ambicijo, da bi
sčasoma postala prepoznavna kot
»ljubljanska neodvisna scena«. zbor
za publiko želi ustvarjalce povezati
v najelementarnejšem skupnem
imenovalcu, ki konstituira smisel
našega početja – to je gledalec.
Vzpostaviti želi odprt pretok izključno gledalskih izkušenj, mnenj, refleksij in pričakovanj.
kakšne uGodnosti
iMajo člani dsps?
Poleg aktivnosti in kulturno-političnega zastopanja za člane pripravljamo tudi ugodnosti na področju
alternativne zdravstvene podpore,
kot so popusti za obisk savne, masaže ...
Vsekakor pa je treba resno razmisliti, kaj bi lahko ponudili (vse bolj
obupanim) plesalcem, da bi jih motivirali, naj v tem lepem, a težkem
poklicu kljub vsem zaprekam
vztrajajo, da se ne bo še na našem
polju nadaljeval »eksodos«, ki se
vse bolj kaže v vseh segmentih
družbe, še posebej pa v kreativnih
poklicih, kjer vsak dan ugotovimo,
da je eden od naših kolegov poiskal
delo v tujini. natanko to se bo zgodilo, če dsPs kot edina stanovska
organizacija ne bo imela dovolj
podpore in interesa za spremembe
tudi s strani »manj etabliranih na
plesni sceni« in če ne dobi dovolj
sredstev, da vsaj delno odigra vlogo
socialnega korektiva v smislu, da
bo plesalcem in koreografom poleg
zgoraj omenjenih ugodnosti lahko
ponudil še kaj
.
Januar 2014, ljubljana
13
dogodki, ki jih je organizirala Mreža sodobnega plesa v drugi
polovici projekta Msp
od septembra 2013 do
maja 2014.
dogodki mreze
sodobnega plesa
14
Mreža sodobnega plesa
je koordinator projekta cH
oreoGrapHic captures, to je umetniški
projekt, tekmovanje kra
tkih filmov, ki ga je zagnal joint adventur
es (s podporo nemškeg
a zveznega kulturnega
sklada 2008–2012).
cilj je enostaven in ambiciozen
: uporabiti nekonvencionalna sred
stva za ozaveščanje ljudi o
umetniških zvrsteh filma, plesa
in koreografije.
choreographic capture je krat
ek koreografski film v obliki rekl
amnega spota. Vsebina filma
vključuje teme plesa, gibanja in
koreografije. osrednja točka proj
ekta je mednarodno tekmovanje
choreographic captures. to tekm
ovanje se odvije enkrat letno pod
okriljem Joint Adventures.
Podelitev nagrad in predstavitev
zmagovalnih filmov poteka vsako
leto na münchenskem filmskem
festivalu. zmagovalni filmi se celo
leto predstavljajo v partnerskih kini
h v sklopu filmskih reklam.
s pomočjo naših partnerjev se bod
o na festivalih, dogodkih, prizoriš
čih in kinih v drugih evropskih
državah predvajali tudi aktualni
in izbrani tekmovalni filmi.
kratki, minutni plesni filmi choreog
raphic captures so bili predvaja
ni v Mestnem kinu Ptuj, na
coFestivalu in festivalu Rdeči
revirji, filmskem festivalu Ani
mateka in Vibra in v španskih
borcih, centru kulture v Mostah,
ljubljana.
V Mestnem kinu Ptuj so filme
predvajali od 1. do 31. julija 201
3 pred vsako redno projekcijo.
Predvajali so skupaj 40 filmov. film
e je videlo 252 ljudi. Projekcije so
bile na rednem sporedu ob
četrtkih in do nedelje. novica je
bila objavljena na spletni strani
Mestnega kina Ptuj.
na festivalu Rdeči revirji v Hras
tniku so filme predvajali v petek,
24. maja 2013, v avli delavskega
doma Hrastnik. Videli so jih vsi obis
kovalci festivala, ki so si ta veče
r prišli ogledat filme in ostale
prireditve v delavskem domu, gale
riji in na ploščadi pred delavski
m domom. ogledalo si jih je
približno 120 oseb.
na coFestivalu so predvajali cho
reographic captures 18. junija
2013 v sklopu junijskega dela
cofestivala, v katedrali v kinu Šišk
a kot predfilm Modul-dance proj
ekcije shortdancefilms – A
journey with dance/nu2's. Pred
vajali so zmagovalce choreograph
ic captures iz leta 2009, ki si
jih je ogledalo 50 gledalcev.
V centru kulture španski bor
ci so bili kratki plesni filmi pred
vajani v okviru praznovanja
obletnice 20 let en-knAP (11.–26
. maj 2013) dvakrat.
Pred srečanjem Aerowaves 20. maj
a 2013 v galeriji internacionala, kjer
si je filme ogledalo približno
20 ljudi. filmi so bili na loop pred
vajani na plazmo. občinstvo so bili
vsi zainteresirani plesalci, ki so
hoteli izvedeti, kako se kvalitetno
prijaviti na Aerowaves, ter naključn
i obiskovalci galerije.
drugo predvajanje je bilo 24. maj
a 2013 kot uvod v film Here Afte
r v Mali dvorani na filmsko
platno. filme si je ogledalo prib
ližno 20 ljudi, mešana družba, bolj
video in filmofili ter plesalci,
gostujoča pedagoginja charo calv
o in iztok kovač.
➜
➜
na Vibri, poletnih plesnih delavnic
ah, so bili kratki plesni filmi pred
vajani 19. in 30. avgusta 2013
v preddverju lP bara. ogledali so
si jih udeleženci vseh delavnic Vibr
e, od hip hop plesalcev, baletnih, sodobnoplesnih, in pedago
gi na delavnicah. Predvajani so bili
vsi filmi, ogledalo pa si jih je
45 obiskovalcev.
na mednarodnem festivalu anim
iranega filma Animateka, ki je pote
kal med 2. in 12. decembrom
2013, so bili filmi choreographic
captures predstavljeni v sklopu
predstavitve Animacije in plesa
na spletni strani, predvajani pa
7. decembra 2013 v Španskih borc
ih na zaključni prireditvi
.
delo na razvoju do
noviH MeHanizMov kuMenta
nda in cofestival
v septembru 2013 se je
v sklopu nomad dance
academy odvijal dogodek v okviru cofestiva
la, in sicer v Muzeju sod
obne umetnosti med
23. in 26. septembrom
2013.
Povabljeni: plesalci, koreografi,
producenti, teoretiki, pedagogi,
vizualni umetniki in lokalni/nacionalni odločevalci
Namen srečanja: spoznavanje
praks, umetniških pristopov in
znanj vseh prisotnih ter želja po
nadaljnjem razvoju in soustvarjan
ju projektov in različnih oblik oz.
praks sodelovanja. V Muzeju
so bili vzpostavljeni javna pisarna,
plesni studio, prostor za pogovo
re, oglede filmov in poslušanje
glasbe. dogodek je bil konkret
en prikaz razvoja novih mehaniz
mov in je kot tak prispeval k
nastanku zaključnega dokumenta
.
15
16
delavnica na teMo
zaGovorništva
nevladniH orGanizac
s področja kulture ij
Mreža sod
obnega plesa je 20. nov
embra 2013 v sodelovan
organizirala delavnico
ju s cnvos
na temo zagovorništva
nevladnih organizacij s
področja kulture.
Predavatelja: Matej Verbajs in
boštjan Ploštajner
Delavnice so se udeležili: Ves
na bukovec (odprta zbornica za
sodobno umetnost, ljubljana),
urška Jež (Asociacija, društvo
nevladnih organizacij in samosto
jnih ustvarjalcev na področju
kulture in umetnosti, ljubljana),
Pina gabrijel (centralna postaja
, Maribor), Žiga brdnik (kino
udarnik, Maribor), Mojca kasjak
(Plesna izba, Maribor), Samo Seli
mović (zavod bunker, ljubljana),
Jasmina založnik (prostovoljk
a na Mreži sodobnega plesa, ljub
ljana), ksenija kaučič, Sanja
Matković buble in Jedrt Jež Fur
lan (vse tri zaposlene na Mreži
sodobnega plesa)
Namen delavnice: udeležence prip
raviti na boljše zastopanje in delo
vanje v smeri opolnomočenja
nevladnih organizacij, ki delujejo
na področju kulture in umetnosti.
Predstavljene so bile možnosti
in načini vpliva civilnih družb na
posamezne lokalne, nacionalne
ali evropske vladajoče strukture.
razdelani so bili pristopi, ki jih pri
zagovorništvu uporabljamo: javn
o nastopanje, lobiranje, časovne
oz. terminske ustreznosti podajan
ja predlogov ali pošiljanja dopisov
.
ustvarjalna
internacionala
23. januarja 2014 sta Mr
eža sodobnega plesa in
center ustvarjalne evrope v sloveniji v centru
kulture španski borci org
anizirala dogodek
z naslovom ustvarjalna
internacionala.
namen informativnega dne je bilo
omogočiti nevladnim organizacijam,
zavodom,
posameznikom, društvom in pod
jetjem na
področju kulture in avdiovizualn
e dejavnosti, da se seznanijo s prioritetami
, strukturo
in aktualnimi razpisi za sofinan
ciranje projektov v okviru programa ustvarja
lna evropa.
nov program eu ustvarjalna evro
pa, ki združuje nekdanja programa kultura
za kulturni
sektor in MediA za filmsko in avd
iovizualno
področje, je namenjen kulturnim
in ustvarjalnim organizacijam, ki bodo v obd
obju 2014–
2020 razvijale evropske projekte
in s tem na
mednarodni ravni prispevale k
varovanju in
spodbujanju evropske kulturne in
jezikovne raznolikosti in krepitvi konkurenčn
osti kulturnih in
ustvarjalnih sektorjev. dogodek
je bil namenjen
tako predstavitvi programov kot
tudi primerom dobrih praks.
Predstavili smo projekt beyond
Fronta, ki na področju sodobnega
plesa združuje organizacije
iz slovenije, Avstrije, Hrvaške, Mad
žarske in Velike britanije. spodbu
ja kreativnost in mobilnost
plesalcev in ostalih umetnikov,
naseljuje manjša mesta s projekti
sodobnega plesa, sodeluje z
drugimi umetniki, ustvarja projekte
na prostem in tudi tako pridobiv
a nova občinstva za sodobni
ples. Matjaž farič iz zavoda flota
je na predstavitvi projekta sodelov
al s partnerji (barna Pertranyi,
kat bridge, liz king, claire grainer,
Alfred Masal in ivan Mrdjen), ki
so poudarili pomembnost evropskih razpisov, mednarodnega
povezovanja in pridobivanja nov
ega občinstva za sodobni ples.
V pogovoru s katerino Mirovič (zav
od trip core/ forum ljubljana), žigo
Predanom (društvo Pekinpah), boštjanom Vircem (studio
Virc), nino Peče (javni zavod kino
dvor), koljo saksida in Matijem
Šturmom (zVViks / dsAf), orestom
Jarhom (javni zavod tehniški muz
ej slovenije) smo predstavili
različne projekte, prednosti evro
pskega financiranja ter domačega
in mednarodnega povezovanja.
z evropskimi sredstvi lahko dom
ače nevladne organizacije, javni
zavodi, društva organizirajo dogodke, projekte, festivale tudi izve
n ljubljane, povabijo umetnike
iz tujine, javni zavodi pa tudi
začasno dodatno zaposlujejo. V pog
ovoru so sodelujoči predstavili tudi
točke preloma na evropskih
razpisih, na kaj je treba biti pozoren
in kakšne izkušnje so s tem prid
obili.
gostili smo tudi Deo Vidović iz
kulture nove, zagrebške organiza
cije, ki skrbi tako za zagovorništvo nevladnega sektorja kot
tudi razpisuje in sofinancira proj
ekte umetnikov. Pri organizaciji
kultura nova je še posebej zan
imivo, da je v celoti financirana
s sredstvi hrvaške nacionalne
loterije. Predstavila je oblike dist
ribucije sredstev in način dela kult
ure nove.
število udeležencev dogodka:
166
.
17
18
plesna nacionala
zavod en-knap in cente
r kulture španski borci,
v sodelovanju z društvom za sodobni ples slo
venije in javnim sklado
m rs za kulturne dejavnosti, je 30. novembra
2013 organiziral že pet
ič zapored plesno nacionalo. Mreža sodobnega
plesa je na dogodku sod
elovala z namenom
samopromocije in nagova
rjanja občinstev.
Namen Plesne nacionale: zbra
ti kakovostno in profesionalno slov
ensko plesno produkcijo in na
brezplačni prireditvi zgoščeno pred
staviti posebnosti, poglede, zam
isli in potenciale. na dogodku
smo tako imeli priložnost predstav
iti svoje delovanje in poslanstvo.
V ta namen smo izdelali letak
s predstavitvijo dela in nalog MsP
, pripravili pa smo tudi vpisne obra
zce in jih podelili prisotnim
in zainteresiranim. na dogodku
je bilo veliko tako posameznikov
kot nevladnih organizacij, s katerimi smo vzpostavili stike.
Plesno nacionalo je spremljal dog
odek info@Ples v so-organizaciji
društva za sodobni ples slovenije, ki je bil zamišljen kot celo
dnevna sejemska predstavitev kult
urnih zavodov, društev, drugih
organizacij in šol na področju sod
obnega plesa. Poskrbljeno je bilo
za večjo medijsko pokritost,
za prisotnost domačih in tujih vod
ij programov gledaliških hiš/fest
ivalov, pripravljena je bila programska knjižica in video posnete
k dogodka.
Predstavitvi so prisostvovali tud
i trije mednarodni gostje:
• bettina Masuch (direktorica
tanzhaus nrw düsseldorf, tanz
im August berlin, spring dance
utrecht),
• John Ashford (direktor mre
že Aero
waves, the Place theatre london
) in
• honne Dohrmann (direktor
programa za ples v nacionalnem
gledališču Mainz, direktor
festivala internationale tanztage
oldenburg in festivala tanz brem
en).
Prisotna društva in člani MSP
na dogodku: zavod Sploh, Via
negativa, zavod Vitkar, zavod
Federacija, društvo Pekinpah,
zavod Aksioma, kD Qulenium,
Plesni forum celje, kud NuM,
Studi Ritem, Studio za svobod
ni ples, Fičo balet, zavod EN-kNA
P.
ideja skupne množične predstav
itve sodobnega plesa je bila v sod
elovanju z društvom za sodobni
ples prvič zgoščeno izvedena na
proslavi dneva državnosti, junija
2005, na trgu republike v ljubljani. takrat so bila predstavljen
a dela koreografov: goran bogdan
ovski, Mateja bučar, edward
clug, Maja delak, Matjaž farič,
gregor luštek, ksenija Hribar,
Matej kejžar, Mala kline, iztok
kovač, sinja ožbolt, branko Poto
čan, sanja neškovič Peršin, And
reja rauch, Magdalena reiter,
tanja zgonc
.
raz-GibajMo kapitali
zeM
v mesecu aprilu in maju
2014 je Mreža sodobnega
plesa v sodelovanju
s kreativnim centrom po
ligon organizirala delavn
ico in usposabljanje na
področju socialne koreog
rafije z naslovom raz-G
ibajMo kapitalizeM.
Poligon kot vadbišče za samoza
poslene profesionalce in ustvarja
lne skupnosti delujoče na polju
kreativnih ekonomij, socialnega
podjetništva in kulture, domuje
na tobačni ulici 6 v ljubljani.
odzvali so se člani MsP, prebivalc
i Poligona in »zunanji« interesenti.
Pod vodstvom dejana srhoja, ples
alca in pedagoga, je proces druž
bene koreografije zaživel kot
raziskava prostora Poligon, ki je
potekala v naslednjih korakih:
• iskanje primerne lokacije za
fizično in mentalno vadbo,
• vzpostavitev telovadnega orod
ja, snovanje in zapisovanje vaj,
• usmerjanje gibanja skozi pros
tor,
• raziskava odnosa posameznik
a do prostora, lastnega telesa in
drugega,
• nov način so-bivanja.
Namen delavnice: kreativnemu
centru, kjer med drugim delujejo
samozaposleni, prekerni delavci,
ki nimajo utečenega urnika, dela
, prostora, ustvariti dodano vred
nost. začetki delavnice so bili
namenjeni raziskavi prostora. rez
ultat procesa je poligon znotraj Poli
gona, niz vaj, ki jih obiskovalci
lahko izvajajo za boljšo fizično
ali mentalno kondicijo. Vaje so
darovali udeleženci delavnice,
plesalci in koreografi
.
19
20
sodobni ples ima, tako
kot veliko drugih področij v sloveniji, precej centralizirano pozicijo. čeprav se največ dogaja na področju ljubljane, obstajajo
tudi društva, organizacije in posamezniki,
ki s svojim delom lomijo to paradigmo in
ustvarjajo nove prostore za delovanje in
spremljanje razvoja
sodobnega plesa. napotili smo se v kranj,
Maribor, novo Gorico
in novo mesto in povprašali, kako je pri njih
in kako se spopadajo
z ovirami in prednostmi manjših mest.
Delovanje
clanov Mreze
sodobnega plesa
zunaj Ljubljane
uMetniŠko
druŠtVo
M&n
dAnce
coMPAny
umetniško društvo M&N Dance
company vodita profesionalna plesalca in koreografa Michal Rynia in
Nastja bremec, oba diplomanta
cODARTS Rotterdam Dance Academy. bila sta člana priznanega nizozemskega plesnega ansambla
Scapino ballet Rotterdam in delala
s številnimi svetovno priznanimi koreografi, kot so ed Wubbe, Andre gingras, nacho duato, club guy&roni,
Michele Pogliani ... za oba je bila to
pozitivna, prijetna in nepozabna izkušnja, a sta kasneje izbrala samostojno profesionalno plesno pot, ki
jima omogoča več svobode pri plesnem ustvarjanju.
društvo je producent številnih celovečernih plesnih predstav in
drugih avtorskih projektov (Mit,
chained, the story We tell, soba z
razgledom, gib, framed), pri katerih
sodeluje tudi z drugimi kulturnoumetniškimi institucijami na lokalni,
državni in mednarodni ravni (cankarjev dom, teater de gouvernestraat rotterdam, opera in balet
gradec – Avstrija, sng opera in balet ljubljana, ubus - združenje baletnih umetnikov srbije, sng nova
gorica, kulturni dom nova gorica,
Viba film, Arkadena studio ...).
V okviru društva poteka tudi program rednega plesnega izobra-
ževanja. Vsem plesalcem želita
ponuditi čim več možnosti plesnega izobraževanja in obenem tudi
čim več možnosti nastopanja.
Mlade vzgajata v duhu kulture in
umetnosti in temu cilju sledi program izobraževanja v društvu. tudi
z mladimi plesalci sta ustvarila celovečerne predstave, ki so bile
predstavljene na gledaliških odrih
(destinacija neznano, sence besed, utrip, fuzija, utrip 2).
nastja in Michal ustvarjata
svojstven plesni izraz, imenovan fusion, v katerem prevladuje zanimiva kombinacija
baleta, moderne in sodobne
plesne tehnike ter hip hopa.
s fuzijo novih tendenc v plesu
doživljata ples kot kompleksno umetnost, ki omogoča in
odpira različne možnosti izražanja. značilno čistost in
tehnično dovršenost gibov
spremlja izrazita menjava
dinamike gibov, s čemer
skušata ustvariti neke vrste
emotivnost plesnih fraz. s
tem plesnim izrazom navdušujeta občinstvo in številne plesalce na različnih
plesnih seminarjih doma
in v tujini (italija, Hrvaška,
nizozemska, nemčija,
Poljska, izrael ...).
že od ustanovitve sledita cilju, in sicer razširitvi in institucionalizaciji profesionalnega
plesnega ansambla, k čemur
ju spodbujajo tudi številni domači
in tuji profesionalni plesalci, ki jih
zelo zanima sodelovanje v njunih
plesnih projektih.
Mestna občina nova gorica je s
projektom »Plesna doživetja« letošnje leto posvetila plesu in pri
tem društvo že od vsega začetka
21
sodeluje v oblikovanju vsebinske zasnove celoletnega plesnega dogajanja
v mestu in njegovi izvedbi. eden
od dogodkov, vključenih v sklop
Plesnih doživetij, je bila tudi okrogla
miza z naslovom Položaj plesa v
Sloveniji – odprimo vrata plesu,
ki je potekala 28. marca 2014. ob
tej priložnosti sta Michal rynia in
nastja bremec kot ena izmed gostov predstavila svoj pogled na položaj profesionalnih plesalcev
.
22
okroGla Miza:
»položaj plesa v slo
odpriMo vrata plesu veniji –
«
položaj profesionalnih ple
salcev.
28. marec 2014, Mestna občina
Vodita: Nastja bremec in Michal
Nova gorica
Rynia, profesionalna plesalca, ples
na pedagoga
uvod
V najinem referatu želiva najprej
opredeliti pojem profesionalnega
plesalca. na slovenski plesni
sceni obstajajo različne plesne
zvrsti, midva pa se bova osredoto
čila na pojmovanje baleta in
sodobnega plesa, s poudarkom
na profesionalnem umetniškem
ustvarjanju. ob tem zaznavava
neenakovreden položaj baletnih
in sodobnih profesionalnih ples
alcev, kar je nasploh čutiti v
kulturni politiki države, in v tem
referatu želiva to izpostaviti kot
problem. opisati želiva zasnovo
nacionalnega plesnega izobraže
vanja v sloveniji in podati prim
erjalno oceno z izobraževalnim
programom rotterdamske ples
ne akademije, na kateri sva tudi
sama študirala. Hkrati želiva
predstaviti tudi kratko primerjalno
analizo delovanja plesnih ansamb
lov na nizozemskem, kar je
ključnega pomena za nadaljnje
delovanje profesionalnih plesalce
v. izpostavljava namreč tudi
problematiko manjkajočih ansamb
lov in produkcijskega centra, ki
bi podpiral mlade slovenske
profesionalne plesalce in jim kot
ansambel zagotavljal zaposlitev.
ob vsem tem pa razmišljava
tudi o vprašanju lastne pozicionira
nosti na področju plesne umetnos
ti.
profesionalni plesalec –
definicija
V Wikipediji beremo, da je profesio
nalni plesalec tisti, ki se preživlja
s plesom. to je malce skopa
utemeljitev, zato želiva to definici
jo malce dopolniti – meniva, da
je to posameznik, ki aktivno
deluje na plesnem področju in ima
tudi ustrezno plesno izobrazbo oz.
aktivno deluje na plesnem
področju v sodelovanju oz. z vklju
čevanjem v profesionalne instituc
ije, ansamble, gledališča ipd.
V sloveniji trenutno obstajata
dve možnosti profesionalne pok
licne plesne kariere: baletna –
baletni plesalec in svobodna – sod
obnoplesni, športni, baletni ples
alec.
izobraževalni plesni pro
grami
V sloveniji obstajajo nacionalne
izobraževalne institucije na pod
ročju plesa, ki prispevajo k izobraževanju v smeri poklica prof
esionalnega plesalca.
te izobraževalne nacionalne inst
itucije na področju plesa so:
• konservatorij za glasbo in
balet ljubljana,
• konservatorij za glasbo in
balet Maribor,
• umetniška gimnazija, sme
r sodobni ples ljubljana.
➜
➜
omenjene izobraževalne instituc
ije na področju plesa ponujajo sred
nješolsko izobrazbo. tukaj se
nama poraja vprašanje, ali po kon
čani srednješolski izobrazbi že
lahko deluješ na profesionalni
plesni sceni? na nek način lahk
o, a so vsekakor dobrodošla dod
atna znanja in nove izkušnje, ki
jih lahko pridobiš na različnih višje
šolskih ustanovah. ne nazadnje
plesalčeva kariera zahteva
nenehno ohranjanje telesne kon
dicije in razvoj, dodatno izpopoln
jevanje in izobraževanje.
V sloveniji se je triletni visokoš
olski študij na področju plesa zače
l izvajati šele leta 2010/2011
na Akademiji za Ples ljubljana.
Študijski program je imenovan
Ples, koreografija. Visokošolski
program ima štiri smeri: družabn
i plesi, tekmovalni plesi (standa
rdni in latinskoameriški plesi),
džez ples in sodobni ples. diploma
nti si pridobijo naziv diplomirani
plesalec koreograf.
do ustanovitve slovenske Akadem
ije za ples so visokošolsko izob
razbo ponujale le akademije
zunaj slovenskih meja. Še dandan
es se večina plesalcev, ki se odlo
čijo za profesionalno plesno
pot, odloči za študij na priznanih
plesnih akademijah v tujini.
samo ustanovitev in delovanje aka
demije z visokošolsko izobrazbo
ni dovolj, treba je vzpostaviti
primerno delovno okolje oz. trg
dela za to področje. kaj bodo ples
alci z visokošolsko izobrazbo
brez možnosti zaposlitve? V slov
eniji ni veliko možnosti zaposlit
ve v profesionalnih plesnih ansamblih, ker so samo trije, od tega
sta dve operni hiši.
tudi tukaj vidiva problem. Vsako
plesno področje – baletno in sod
obnoplesno – vztraja pri zahtevah
po lastnih akademijah oz. visokoš
olskih programih. to se nama ne
zdi smiselno – vsaj ne še sedaj,
čeprav je dolgoročno zagotovo
dobrodošlo. najprej je namreč treb
a zagotoviti ustrezno delovno
okolje (več plesnih ansamblov) in
izboljšati status plesalcev ter v zvez
i s tem sprejeti ustrezno pozitivno zakonodajo. dotlej pa bi
lahko na obstoječi akademiji zdru
žili moči in našli skupni jezik ter
oblikovali in nadgradili več visokoš
olskih programov, ki bi zadovoljili
vse akterje plesne umetnosti.
kot zgleden primer organiziranosti
visokošolskega plesnega izobraže
vanja izpostavljava rotterdamsko
plesno akademijo, ki sva jo tudi
sama obiskovala. Akademija na
področju izobraževalne smeri profesionalni plesalec tesno sodeluje
s plesnimi ansambli in z njihovim
strokovnim kadrom. koreografska
dela svetovno priznanih ansamb
lov so tudi stalni repertoar akadem
ije. tako imajo seveda izbrani
plesalci priložnost pobližje spoznati
različna koreografska dela, kar omo
goča neposredna poznanstva
med koreografi in plesalci in na
ta način bodoči plesalci bogatijo
svoje izkušnje. za pridobitev
diplome na tej akademiji je nujn
a praksa v plesnem ansamblu.
to pomeni, da mora plesalec
obiskovati različne avdicije, dok
ler ne najde prakse oz. zaposlitv
e za določen čas. Poleg tega na
rdA redno poučujejo tudi številni
tuji gostujoči plesni pedagogi in
koreografi, pomembni pa so tudi
številni odrski nastopi, ki jih štud
entom zagotavlja rdA, ter sodelov
anje in povezovanje z drugimi
oblikami umetnosti – npr. glasben
o, filmsko itn. V sloveniji ni takš
nega primerljivega delovnega
okolja. sicer pa rotterdamska aka
demija omogoča štiriletno izobraže
vanje v smeri plesalec, koreograf
ali plesni pedagog. Vsi študentje
akademije imajo enak predmetnik
in niso ločeni po plesnih zvrsteh.
Pogoj za vpis je uspešno opravljen
a avdicija ter uspešno zaključeno
srednješolsko izobraževanje.
baletna in sodobna ple
sna umetnost – organizira
nost
V sloveniji imamo tri delujoče ples
ne ansamble:
• SNg Opera in balet ljubljan
a,
• SNg Opera in balet Maribor
,
• EN knap group ljubljana.
➜
23
24
➜
SNg Opera in balet ljubljana
ima v ansambel vključenih okr
og 46 baletnih plesalcev.
SNg Opera in balet Maribor ima
v ansambel vključenih okrog
40 baletnih plesalcev.
EN knap group ljubljana ima
v ansambel vključenih od 5 do
9 sodobnih plesalcev.
Po končani srednji baletni šoli –
seveda, če si dovolj dober – se lahk
o vključiš v baletni ansambel
opera in baleta ljubljana in Mar
ibor, vendar so žal trenutno tudi
v teh dveh ansamblih nove zaposlitve omejene. sicer pa je nad
vse dobrodošlo nadaljnje izobraže
vanje na tem področju.
Po končani umetniški gimnaziji,
smer sodobni ples, je nekako norm
alno nadaljnje izobraževanje
v tujini. Veliko število maturan
tov je zaključilo šolanje na priz
nanih akademijah po svetu in
nekateri še dandanes plešejo v
priznanih ansamblih. npr. Aleš
čuček, ki pleše pri Pini bausch
končal pa je akademijo P.A.r.t.
,
s. v belgiji; tudi midva sva se po
zaključku izobraževanja na rotterdamski plesni akademiji akti
vno vključila v delo profesionaln
ega ansambla scAPino bAlet
rotterdam, Michal pred tem tudi
v dance Work Andre gingras.
V zadnjem času se v javnosti
pogosto preveč poudarja pereč
problem zaposlitve maturantov
srednje baletne šole, s čimer se
načeloma strinjava, hkrati pa spra
šujeva, zakaj so iz tega izvzeti
maturanti gimnazije za sodobn
i ples. zakaj je v nacionalnem
programu za kulturo ideja o
ansamblu mladih baletnih plesalce
v, kar si lahko razlagamo, da bi
ta ansambel vključeval samo
plesalce z baletno izobrazbo. Prav
ilen pristop je avdicija in v ansamb
el so pač sprejeti tisti, ki so
najboljši oz. izpolnjujejo vse pog
oje za vključitev v ansambel, ne
glede na to, ali si maturant gimnazije za sodobni ples ali pa sred
nje baletne šole ali celo akadem
ije. takšen sistem je uveljavljen
povsod po svetu. da ne bo pom
ote – vsekakor podpirava idej
o o pomoči mladim baletnim
plesalcem oz. ustanovitvi ansamb
la mladih baletnih plesalcev, a
meniva, da je bolj smiselno
vzpostaviti ansambel mladih ples
alcev, ki bi po tej definiciji vklj
učeval mlade profesionalne
plesalce z različnih plesnih pod
ročij. Prepričana sva, da je to želja
vsakogar iz naših krogov. Še
vedno pa je najino osebno mnenje,
da ne gre zanemariti dejstva, da
imamo v sloveniji dve nacionalni baletni hiši in ob obilici dob
rih profesionalnih plesalcev le en
ansambel sodobnega plesa.
sama sem bila najprej maturan
tka gimnazije za sodobni ples. Men
im, da smo vsi s takšno srednješolsko izobrazbo v povsem ena
ki kočljivi situaciji kot maturanti
srednje baletne šole. in ko se
odločiš za ta poklic, je po mojem
mnenju izbira vsakega posameznik
a (enako kot za ostalo srednješolsko izobraževanje), ali boš
ostal na tej stopnji izobrazbe ali
pa nadaljeval študij na višji
stopnji. Vsi vemo, da so ljudje s
končano splošno gimnazijo tudi
težje zaposljive osebe!
da ne bom napačno razumljena
– poudarjam, da tudi jaz izhajam
iz baletne šole (šest let baletni
oddelek nova gorica in dve leti
srednje baletne šole ljubljana) in
me na to obdobje in tedanji pedagoški kader vežejo izjemno lepi
spomini in do vseh gojim nadvse
spoštljiv odnos.
V sloveniji imamo torej samo dve
močno razviti smeri plesne ume
tnosti, in sicer baletno umetnost
in sodobni ples. ne spodbujam
o pa novih, drugačnih tendenc
v plesu, ki prepletajo različna
plesna znanja.
narobe je to, da ni skupnega jezik
a med snovalci plesne politike, zara
di česar ni čutiti izboljšanja,
kar seveda ni dobro niti za bod
oče generacije profesionalnih
plesalcev in prihodnost plesne
umetnosti. uporabljava besedno
zvezo plesna umetnost, ker ne želiv
a ločevati ali postavljati katerokoli plesne zvrsti v ospredje.
tako balet kot tudi sodobni ples
– oboje soustvarja in bogati slovensko plesno umetnost in se
na nek način prepleta. že v osn
ovi je za naju nelogična ločena
umestitev baleta in sodobnega ples
a v nacionalnem programu za kult
uro 2014–2017; ta temeljni
nacionalni dokument namreč uvrš
ča balet med glasbene umetnos
ti, sodobni ples pa v sklop
➜
➜
uprizoritvenih umetnosti. bistven
o bolj logična se nama zdi umestite
v baleta in sodobnega plesa
pod samostojno obliko umetniške
zvrsti – plesna umetnost. ne naz
adnje tudi likovna ali glasbena
umetnost, ki ju nacionalni program
za kulturo obravnava kot samosto
jni umetniški zvrsti, v svojih
programih vključujeta različne pod
zvrsti oz. oblike izražanja.
na nizozemskem deluje veliko štev
ilo profesionalnih plesnih ansamb
lov, ki pri svojem delu vključujejo različne plesne zvrsti in
tako niso vpete zgolj v okvir klas
ičnega baleta ali sodobnega
plesa. ta spekter raznovrstnega
plesnega izraza je zelo širok in kot
takšen uveljavljen v nizozemski
kulturni politiki. gre za raznolikost,
ki bi jo bilo treba spodbujati tudi
pri nas. kot primer vzemimo
ansambel scapino balet rotterda
m, v katerega sva bila tudi sam
a aktivno vključena: ansambel
gosti različne priznane koreogra
fe z nizozemske in iz drugih drža
v, vendar uporaba besede balet
v nazivu ansambla ne pozicionira
na področje baleta. Plesalci sice
r vsakodnevno posvečajo več
ur vadbam baleta, v svojem repe
rtoarju pa ponujajo preplet razl
ičnih plesnih tehnik, tudi hip
hopa. če pogledamo tudi repertoa
r ndt-ja, ga lahko umestimo na
področje sodobnega baleta;
podobno tudi ansambel intro dan
ce; Andre gingras je v svojih deli
h nazadnje uporabljal tudi
precej akrobatike; ansambel Mea
kers je skupina, ki ustvarja izključn
o otroške plesne predstave;
emio greco – Amsterdam city
company razvija svojo plesno
gledališko tehniko; guy & rony
razvija fizično gledališče; na pod
ročju klasičnega baleta pa delu
je zgolj en ansambel, in sicer
dutch national balet. na takšen
način je profesionalnim plesalce
m omogočena tudi široka izbira
plesnih zvrsti oz. plesnega delovan
ja. Hkrati na nizozemskem trenutno
(to je situacija po aktualnih
protikriznih ukrepih, ki so za 40 %
zmanjšali financiranje plesne ume
tnosti) deluje pet produkcijskih
hiš, ki v različnih mestih producir
ajo nove koreografske stvaritve
izključno mladih profesionalnih
ustvarjalcev. Pa še podatek, ki ni
zanemarljiv – plesni ansambli so
locirani v različnih mestih nizozemske in ne zgolj v glavnem
mestu. baletni in sodobni oz.
moderni plesalci so na vseh
statusnih področjih povsem ena
kovredni in na ozemlju nizozem
ske deluje najmanj 10 profesionalnih plesnih sodobnih oz. mod
ernih ansamblov, ki so financirani
iz državnega proračuna.
profesionalni plesalci kot
samozaposleni v kultur
i
Plesalci imamo možnost pridobit
ve statusa samozaposlitve na pod
ročju kulture. tako je plesalec
ali ustvarjalec lahko vključen v
različne plesne projekte.
kulturna politika žal ne omogoč
a postprodukcije, zato se ples
ne predstave predstavijo le
nekajkrat ali pa samo enkrat. žal
se zaradi tega krog gledalcev in
občinstva ne more ustrezno
širiti in razvijati.
specifičnost plesalcev je, da ima
jo omejeno dolgo kariero oziroma
je telesna brezhibnost plesalca
ključnega pomena pri trajanju kari
ere. Problem zagotovo predstavlja
tudi večja verjetnost poškodb
plesalcev, ki jih sili k začasni prek
initvi plesne kariere ali zaradi tega
celo predčasno zaključijo z
aktivnim delovanjem.
Poleg ustvarjalnega delovanja pa
je plesalec zaposlen tudi s številnim
i birokratskimi in organizacijskimi nalogami, saj ne nazadn
je sebe predstavljajo kot organiza
cijo v malem. dejstvo je, da
številnim profesionalnim plesalce
m primanjkuje organizacijsko zna
nje. Večje kulturne ustanove
lahko zaposlijo strokovne osebe,
ki pokrivajo področja kadrovanja,
promocije, stikov z javnostmi,
računovodstva, iskanja morebit
nih sponzorjev in donatorjev, lobi
ranja na ustreznih lokalnih in
državnih ravneh, prijavljanja na
razpise in tehnično-administrati
vne podpore, plesalec pa mora
poleg najpomembnejšega dela,
umetniškega ustvarjanja, sam pok
rivati vsa ostala področja dela.
in ker posameznik nima zadostn
ih veščin in znanja na področju
organizacijskih in administrati-
➜
25
26
➜
vno-tehničnih podpornih aktivno
stih, se na žalost pogosto zgodi,
da izjemno ambiciozni in potencialno uspešni projekti ne dobijo
ustrezne finančne in medijske pod
pore.
Podpiramo pobude sodobnih ples
nih ustvarjalcev o možnosti prek
valifikacije v drug poklic ob
koncu kariere, podobno kot to velja
za vrhunske športnike. Vsekakor
pa primerljivo s statusom
zaposlenih plesalcev-baletnikov
, ki je boljše urejen, podpiramo
predloge sistemske rešitve za
ostale profesionalne plesalce. zara
di specifične narave poklica, v kate
rem psihofizične značilnosti,
povezane s starostjo, bistveno
vplivajo na zmanjšanje delovnih
zmožnosti za opravljanje istega
dela, naj se samozaposlenim ples
alcem prizna dodatna zavarovalna
doba, primerljiva z baletniki.
sprašujeva se, koliko bova še giba
lno sposobna v starosti 65 let,
ko naj bi izpolnila pogoje za
redno upokojitev.
najina pozicioniranost na
področju plesne umetn
osti
oba sva samozaposlena v kult
uri – kot plesalca in koreogra
fa.
ustvarjava plesne projekte
večinoma z lastnimi sredstvi, saj
doslej še nisva bila deležna drža
vne finančne podpore.
leta 2009 sva prišla v slovenijo
z veliko željo po ustvarjanju nov
ih plesnih projektov in z željo po
ustanovitvi plesnega ansambla.
Po zgledu nizozemske, kjer mrg
oli plesnih ansamblov na področj
sodobnega in modernega plesa,
u
sva želela in si še danes želiva vzpo
stavitve več plesnih ansamblov,
ki bi profesionalnim plesalcem
zagotavljali delo in zaposlitev.
najini začetni prodori v slovenski
plesni prostor niso bili enostavni,
a sva z vztrajnostjo, delavnostjo
in uspehi postavila izjemno dob
re temelje za razvoj in promocij
o plesne umetnosti in si na ta
način zagotovila podporo občinst
va in lokalnih ter državnih instituc
ij. k temu je zagotovo pripomogla
tudi najina aktivna zastopanost
v tujini, zlasti na nizozemskem,
kjer gostujeva s samostojnimi
plesnimi projekti. gledališča v rott
erdamu in Haagu so tudi sicer prod
ucenti najinih prvih samostojnih projektov.
Vztrajava na svoji poti in slediva
svojim sanjam in ciljem. Poleg
ustvarjanja plesnih predstav se
ukvarjava tudi s poučevanjem, saj
uživava tudi v plesni vzgoji otrok
in mladih. kot plesna pedagoga
poučujeva na različnih plesnih sem
inarjih in festivalih doma in v tujin
i, kot koreografa in oblikovalca
giba tesno sodelujeva tudi s sng
nova gorica, kar naju tudi navduš
uje. Prav poučevanje nama
zagotavlja večji vir sredstev za prež
ivljanje. kar pa na nek način ni prav
, saj leta prehitro bežijo in
v bistvu je sedaj čas, ko bi morala
čim več nastopati.
Pri svojem delu razvijava in zdru
žujeva nove tendence v plesu in
tako razvijava nek nov plesni
izraz, ki ne sodi konkretno na
baletno področje, hkrati pa ga
niti sodobna plesna scena ne
sprejema za svojega. ta dilema
je še najbolj občutna ob prijavah
na razpise, ki so omejeni zgolj
na baletno ali pa sodobnoplesno
področje.
zaključek
če že imava možnost, da izraziva
svoje mnenje, bi želela opozoriti,
da je treba s kulturo začeti
doma. in to je, da spodbujamo mla
de umetnike k ustvarjanju in mla
dim umetnikom zagotavljamo
primerne delovne pogoje. Moramo
spodbujati vrhunskost, kajti to nav
dušuje ljudi in jih spodbuja
k plesnemu poklicu. zavedati se
je treba, da slovenski kulturni pros
tor vključuje veliko odličnih
plesalcev, ki jih velja podpreti, saj
so prav oni tisti, ki bodo bistven
o obogatili naš kulturni prostor
in promovirali slovensko plesno
umetnost tudi zunaj naših meja
ter ne nazadnje predstavljali tudi
vzor bodočim plesnim navdušenc
em.
➜
➜
slovenija nujno potrebuje vzpostav
itev plesnih ansamblov, ki bi pris
pevali k dvigu zaposljivosti
mladih profesionalnih plesalcev
in omogočili rast in razvoj plesne
umetnosti ter nudili večjo dostopnost tako sodobne kot tudi
baletne in druge ustvarjalnosti in
več kakovostnejših produkcij. s
tem bomo dvignili raven plesne
umetnosti v sloveniji in poveča
li prepoznavnost slovenskega
plesa na državni in mednarodni
ravni.
dejstvo je, da je ples na goriške
m in v čezmejnem prostoru postal
prepoznavna oblika umetnosti
in kot takšna uživa veliko podporo
lokalne skupnosti. to dokazuje
tudi odločitev Mestne občine
nova gorica, da letošnje leto pos
veti plesu, kar ocenjujeva kot
izjemno pozitivno pobudo in
podporo, ki je lahko zgled za vse
druge.
živeti in ustvarjati v okolju, ki ima
posluh za kulturo in umetnost, te
navdaja z optimizmom in to
je tudi eden od ključnih spodbudnih
elementov, da si prizadevava za
vzpostavitev profesionalnega
plesnega ansambla s sedežem v
novi gorici, saj meniva, da so tu
zagotovljeni vsi pogoji za umestitev in uspešno delovanje prof
esionalnega ansambla.
s policentrično postavitvijo ansamb
lov bi bila zagotovljena enakom
erna dostopnost vsej zainteresirani javnosti. nova plesna des
tinacija na Primorskem bi tako pos
egla tudi v zamejski prostor,
s čimer bi tvorila zaokrožitev slov
enskega kulturnega prostora tudi
v sosednji državi.
treba je podpreti mlade profesio
nalne plesne ustvarjalce, ki pri svoj
em delu izžarevajo svežino in
drznost ter inovativnost. inovativnos
t se ne kaže samo v visoki ravni tehn
ične dovršenosti in znanja,
marveč tudi v umetniškem naboju
in konceptu posamičnih predstav
in krajših koreografij, ki imajo
veliko sporočilnost, gledalce spo
dbujajo k poglobljenemu dojeman
ju sveta in so ogledalo aktualnih
razmer v družbi. s tem spodbujajo
razmišljanje o vlogi posameznik
a v družbi. zato je treba veliko
pozornosti posvetiti prav tem nov
im aktualnim tendencam v ples
nem ustvarjanju, pri čemer sta
baletno in sodobnoplesno znanje
ter izpopolnjenost ključnega pom
ena za končno podobo predstave,
vsebinske tematike današnjega
časa pa se močno razlikujejo od
obd
obja nastanka večnih baletnih
del. treba je ohraniti baletno zapu
ščino preteklosti in ustvarjati nov
o zapuščino.
težaven položaj profesionalnega
plesa v sloveniji pa je treba reše
vati z večjo povezanostjo vseh
akterjev, ki bi s skupnimi napori
lažje vplivali na nacionalno kulturno
politiko in izboljšanje razmer
na področju plesne umetnosti
.
27
28
interVJuJi
Plesno
druŠtVo
QuleniuM –
krAnJ,
sAŠA lončAr
Plesno
druŠtVo
terPsiHorA –
noVo Mesto,
AndreJA
HVAlec žitnik
druŠtVo
PlesnA izbA
MAribor,
MoJcA kAsJAk
zaniMa nas,
kaj ste ustvarili,
orGanizirali
v letu 2013,
kako ste to
naredili?
saša lončar:
gOSTOVANJA V lETu 2013
Januar:
• 17. 1. Humanitarna prireditev –
festivalna dvorana (ljubljana)
Marec:
• 2. in 3. 3. Mednarodni festival
plesa »PlesokAz«, Plesna skupina Qars »o ljubezni ...« –
gradsko kazalište Požega
• 15. in 16. 3. območno srečanje
plesnih skupin HoPlA 2013 –
kud Predoslje
Maj:
• 9. 5. območno srečanje plesnih
ustvarjalcev »Plesno PoPotoVAnJe naprej in nazaj« – Španski borci (ljubljana)
• 11. 5. regijska plesna revija
»nAMig 2013« – Prešernovo
gledališče (kranj)
• 12. 5. koreografska platforma
sodobnega plesa »korPus« –
Plesni forum (celje)
Junij:
• 1. 6. regijska revija plesnih skupin osrednje slovenije »PrePlesavanje 2013« – Španski borci
(ljubljana)
• 5. 7. gibalna predstava »seePPPP« – pri sng (nova gorica)
• 6. 7. gibalna predstava »seePPPP« – glavni trg (kamnik)
• 6. 7. gibalna predstava »seePPPP« – pri Španskih borcih
(ljubljana)
Avgust:
• 27. 8. Mednarodni festival sodobnega plesa frontA – odprti
oder (Murska sobota)
Oktober:
• 13. 10. deseti mini festival otroških plesnih skupin PikA MigA
– kulturni dom Velenje (Velenje)
• 20. 10. Ponovitev predstave
PtičJA deMencA – stara mestna elektrarna (ljubljana)
November:
• 21.–23. 11. živa 2013, festival
plesne ustvarjalnosti mladih –
Španski borci (ljubljana)
• 30. 11. 5. Plesna nacionala –
Španski borci (ljubljana)
December:
• 13. 12. Plesni ognjemet, plesna
produkcija Qulenium – Prešernovo gledališče (kranj)
IzObRAŽEVANJA
• 18. in 19. 1. »terpsichoreal sonics«, delavnica o odnosu glasbe
in plesa – ivan Mijačević (kranj)
• 19. 6. gibalna predstava »seePPPP« – ulica ruške čete (ruše)
• 25. in 26. 1. »dva leteča in en
bos«, seminar za plesne pedagoge, plesalce, koreografe,
vzgojitelje in učitelje, saša lončar – karantena (Maribor)
Julij:
• 4. 7. gibalna predstava »seePPPP« – rotovški trg (Maribor)
• 29. in 30. 3. »Percussion dance«,
seminar pod vodstvom gyule
scerepes (kranj)
• 28. 6. gibalna predstava »seePPPP« – Ploščad pred kosove
• 31. 5. delavnica Presencing,
Mala kline – oŠ simona Jenka
(kranj)
• 24.–30. 8. delavnice za otroke
in mladino v sklopu festivala
VibrA, saša lončar (ljubljana)
• 20. 10. izobraževanje pedagogov in vzgojiteljev v sklopu izobraževanja oJogA, saša lončar (ljubljana)
• 9. 11. seminar za plesne pedagoge, vzgojitelje in učitelje v
sklopu Jsrskd oi novo Mesto,
saša lončar – kulturni center
Janeza trdine (novo Mesto)
• 15. in 16. 11. seminar »dva leteča in bos« iii. del za plesne
pedagoge, plesalce, vzgojitelje
in učitelje, v sklopu Jsrskd oi
Maribor, saša lončar – karantena (Maribor)
PROJEkTI
• 10. 5. Predpremiera predstave
»PtičJA deMencA«, stolp intermedijske umetnosti Škrlovec
(kranj)
• 31. 5.–7. 6. kAleJdoskoP
2013 – festiVAl odrske
uMetnosti (kranj, ljubljana)
- odprtje festivala, razstava
Ptiči, tina Pavlin – Hiša layer
- delavnica Presencing, Mala
kline – oŠ simona Jenka
- improvizacijsko gledališče
MlAdi in neMirni – Hiša
layer
- Plesne miniature giboskoP
– Prešernovo gledališče
- Plesna predstava eden,
Mala kline – stolp intermedijske umetnosti Škrlovec
(kranj)
- kAleJdodroP, video mapping instalacije in glasbeni
performans – trainstation
squat
- Plesne miniature gibogib –
slovensko mladinsko gledališče
- Predstava PtičJA deMencA,
Jan rozman – slovensko
mladinsko gledališče
• 15.–21. 6. sodelovanje pri projektu lil drAgon, eric Minh
cuang castaing (francija) –
kino Šiška v sklopu cofestivala
(ljubljana)
• 29. 6.–6. 7. ustvarjalni tabor
MAŠun 2013 (Mašun)
• 6. 7. in 11. 7. urbAnoskoP –
ulični spektakel
- gibalna predstava »seePPPP« specialna enota za
povzročanje panike, paranoje in pritiska kd Qulenium,
uMg, ŠuglA (glavni trg kranj)
- gAM&lJud&mednarodna
zasedba »MAti korAJžA«
(Prešernova ulica kranj)
• 19. 10. Premiera predstave
PtičJA deMencA, Jan rozman, koprodukcija zavod federacija – elektrarna (ljubljana)
• 19. 10. improvizacijski laboratorij, Škrlovec – (kranj)
- koncert PlAys Along 2,
edition for advanced dancers and listeners, Marjan
stanić – trainstation squat
TEkMOVANJA IN NAgRADE
- Plesne miniature gibotron
– Prešernovo gledališče
• 8. 6. 21. Mednarodno tekmovanja
mladih plesnih ustvarjalcev
oPus1, plesna miniatura
– slovensko ljudsko gledališče (celje)
29
• nagrado za najboljšo miniaturo
v celoti je prejela Julija Podvratnik, »Po vrvi do kresničke
med nagajive liste« ( v kategoriji
A1 2003/2004)
• nagrado za najboljšo idejo sta
prejeli lana Meško kariž in
lana Podlipnik giacomelli »Potovanje z zvezdnim utrinkom«
(v kategoriji A1 2003/2004)
• nagrado za najboljšo miniaturo
v celoti je prejela gea bešter,
»Vse, česar niste vedeli o ljubezni« (v kategoriji A2 2001/2002)
• nagrado za najboljšo miniaturo
v celoti in nagrado generacijske
komisije je prejel filip Štepec,
»dovolj! Jaz sem le ...« (v kategoriji b 1997/2000)
• nagrado za najboljšo idejo je
prejel Jan rozman, »Vabilo« (v
kategoriji c 1989/1996)
Naredili smo z veliko pozitivne
energije, z željo po novem in
drugačnem in z zelo malo denarja in podpore, kar je slabo, v
smislu »saj oni zmorejo in iz nič
nekaj naredijo, le zakaj bi jim
dajali podporo«. Tako kot vedno
v procesu zgubim stik z realnostjo in zavedanje se priplazi
šele ob končnem cilju in vsakič
znova, kot da bi v moji glavi nekdo stisnil tipko »delete«, grem
po iste izkušnje.
andreja
Hvalec žitnik:
Vsako leto, letos že dvajseto, ustvarimo dve plesni predstavi, eno v maju
ob zaključku plesnega leta in drugo
v decembru ob polletju. obe plesni
predstavi oblikujemo in izvedemo
znotraj društva, od ideje do uprizori-
30
tve, pri čemer plesni material enkrat tedensko na vajah zbiramo in oblikujemo
skupaj z mladimi plesalci.
Program Plesne izbe Maribor zajema izobraževalni program, ki
ga izvajamo že od leta 1987, in
odrsko produkcijo.
klasičnimi glasbeniki na temo bachovih fug. Jasmina križaj in simon
Wehrli sta na premieri v okviru festivala Maribor požela navdušenje
občinstva. Pohvalna je bila tudi
strokovna kritika, da gre za inovativno in drzno sodelovanje dveh
tako raznolikih umetniških področij.
Projekt smo ponovili v decembru
2013 v narodni galeriji v ljubljani
v okviru dneva odprtih vrat.
V okviru celoletnega plesnega in
bobnarskega izobraževanja nudimo
25 programov za otroke, mladino
in odrasle, ki jih vodi 13 profesionalnih pedagogov. Javnosti se
vsako leto predstavimo s pregledom našega dela v obliki zimske
in končne produkcije.
Premierno smo uprizorili mladinsko
plesno predstavo koreografinje Ane
benkovič z naslovom kAJ ME
PlEšE? nastopili so naši mladinci,
ki so izvrstno tehnično izpopolnjeni
v moderni plesni tehniki. dokaz
uspešnosti je bila dvakrat napolnjena
dvorana Amfiteatra na ii. gimnaziji.
V letu 2013 smo izvedli zimsko plesno produkcijo IDEJE IzPOD NOVE
PREJE, samostojno bobnarsko produkcijo NAJ bObNI!, ki je imela tudi
humanitarni donacijski prispevek,
saj smo zbirali denar za afriške glasbene družine iz Malija, kamor naši
mentorji hodijo vsako leto na izpopolnjevanje. ob zaključku leta smo
na velikem odru sng uprizorili zaključno predstavo z naslovom šEPETAlcI VETRA, ki je z vsemi našimi 180 člani prikazovala zgodbe
o junakih. sodelovali smo na opusu
– tekmovanju mladih ustvarjalcev,
z našimi plesalci in koreografijami
smo se skozi selektiven izbor uvrstili
na državna srečanja otroških plesnih skupin PikA MigA Velenje in festival žiVA. Veliko je bilo manjših
nastopov na raznih prireditvah
(Mladi plesni upi, promocijski nastopi, gostovanja mladincev na
Hrvaškem ...).
ker imamo v našem programu tudi
bobnarsko sekcijo, smo v novembru 2013 v dvorani gustaf v okviru
projekta uNIVERSAl gROOVE –
MARIbuM AFRIQuI gostili afriške
glasbenike, imeli pa smo tudi delavnico afriškega plesa z Matchume zango iz Mozambika.
Mojca kasjak:
V okviru odrske produkcije smo izvajali mednarodni projekt FAlSE
ENTRIES. Posebnost projekta je
bila njegova mednarodna umestitev (rezidenca v Švici, predpremiera v franciji) in sodelovanje s
že tretje leto izvajamo mednarodni
projekt Modul-dance, sofinanciran
s strani eu, ki ga izvajamo z 22
partnerji – evropskimi plesnimi hišami. V letošnjem letu smo gostili:
• luca silvestrini – i/gb (modul:
rezidenca);
• Mala kline – slo (modul: predstavitev/gostovanje plesne
predstave eden);
• emma francis Martin – irska
(modul: rezidenca);
• lili M. – slo/ne (modul: rezidenca).
umetnica lili M. je imela v okviru
tega projekta rezidenco v kinu Šiška, modul-dance umetnica Jasmina križaj pa gostovanja s plesno
predstavo the Very delicious Piece
v Place theatre london, v celovcu
(Avstrija), v bruslju (belgija) ...
V okviru PlATFORME SODObNEgA PlESA, ki je potekala od
20.–26. maja 2013 v Plesni izbi
Maribor in sng Maribor na temo
komunikacij, smo ponovno dokazali, kako pomembno je sodelovanje z domačimi, lokalnimi ustvarjalci ter preplet s tujimi umetniki
(Matevž dobaj, neus barcons roca,
Pia brezavšček, dragana Alfirević,
Jasmina založnik, tian rotteveel).
V okviru mednarodnega sodelovanja s fundacijo robert bosch je kulturna managerka Julija danila organizirala mednarodni simpozij z
naslovom der zaudernde korper
(10.–11.5.2013, deutsches Hygiene Museum dresden) s predavanji, z delavnicami in strokovnimi
posveti, na katerih so sodelovali
slovenski in tuji umetniki, predavatelji ter ostala strokovna javnost.
V letu 2013 smo tudi zadnjič organizirali festival nagib, ki ga je
Plesna izba Maribor producirala
pet let. zaradi nesoglasja z novo
vodjo festivala se je naše sodelovanje zaključilo.
Merite utrip
terena, reciMo,
kakšen je bil
odziv udeležencev,
tistiH, ki jiM
oMoGočite
ustvarjanje,
obiskovalcev?
saša lončar:
Vsi tisti, ki jim nudimo možnost
ustvarjanja, so veseli in zadovoljni
in vedno znova presenetijo z neizmerno željo po novih projektih, žal
pa stvari lahko realiziramo le v
realnem obsegu. kar se tiče pu-
blike, smo si skozi vsa ta leta v
kranju ustvarili občinstvo; to so
predvsem starši, ki otroke spremljajo in s tem nevede pridobivajo
informacije in znanje o tem, kar
počnemo. ker pa je veliko naših
otrok že mladostnikov in odraslih,
so njihovi starši še vedno zvesta
publika in si pridejo pogledat veliko
naših produkcij, če le niso predaleč
(ljubljana). Hahaha ...
največkrat pa predvidim, koliko publike bo pri posameznih projektih.
tako da ni kašnih velikih presenečenj. lepo sodelujemo z oŠ v kranju, ki ji skoraj vsako leto ponudimo
predstavo ali kak izobraževalni projekt. odziv je dober, kar dokazuje
tudi dolgoletno sodelovanje.
delujemo tudi v ljubljani, kjer je publika bolj ozaveščena glede sodobne plesne umetnosti. Vse skupaj
je bolj sproščeno, res pa je, da ne
delamo tako obsežnih projektov kot
v kranju.
andreja
Hvalec žitnik:
odziv udeležencev in obiskovalcev
naših prireditev je za nas ključnega
pomena. najboljšo refleksijo udeležencev, ker gre v večji meri za
otroke stare od 4 do 15 let, dobimo
pri naslednjem vpisu v društvo,
prav tako se z njimi pogovorimo
ob koncu obeh prireditev. Pri obiskovalcih predstav, ki so v večji
meri starši naših plesalcev, pa preverimo vtise na naslednjih vajah.
Mojca kasjak:
zmeraj smo odprti za odkrito komunikacijo. nekaj let smo imeli za
člane izobraževalnega programa
vprašalnike, a žal odziv ni bil tak-
šen, kot smo pričakovali, zato smo
to opustili. skozi leto dobivamo pripombe, pohvale tako prek elektronske pošte kot tudi v živo ... ob
tej priložnosti pa posredujem dopis
mamice, katere otrok je obiskoval
enega od programov:
POSlANSTVO
ko sem čakala pred gledališčem
na tonkin letošnji zaključni nastop,
sem spoznala skoraj devetdesetletno gospo, ki je tudi čakala na
predstavo in je prihajala s skupino
iz sončnegA doMA za starostnike
iz Pobrežja. Povedala mi je, da je
Plesna izba podarila domu nekaj
brezplačnih vstopnic in kar verjeti
nisem mogla, ko sem slišala za to
vašo res izjemno darežljivost!
gospa mi je še malo utegnila povedati o sebi: kako je čisto sama,
popolnoma brez sorodnikov in seveda posledično tudi brez obiskov
oziroma brez družbe iz sveta zunaj
doma za starostnike.
čez nekaj tednov sem jo v sončneM doMu obiskala in začelo se
je prijateljstvo, ki se ga vsekakor nisem nadejala in sem ga zelo vesela.
dobra dela pletejo zares neverjetno
lepe zgodbe in verjetno niti ne veste, koliko jih je v vseh letih ustvarjanja in delovanja spletla tudi že
VAŠA PlesnA izbA!
tonkina mama
s kakšniMi odzivi,
bodisi pozitivniMi,
konstruktivniMi,
Morda tudi
kritičniMi,
se soočate in
kako nanje
odreaGirate?
jiH upoštevate,
jiM sledite?
31
saša lončar:
Vsakršnih odzivov sem vesela, če
odzivov ni, je bolj zaskrbljujoče, ker
gledalcu ne pusti ničesar. odzivnost
je različna. Projekti, v katere so
vključeni otroci, so vedno sprejeti z
najboljšo oceno. ostali projekti pa
imajo različne prizvoke, kar je zanimivo, ker se aktivirajo različni načini
gledanja, dojemanja in posameznik
aktivno sodeluje pri projektu, kljub
temu, da ni vključen vanj. upoštevam mnenja in če me zelo prepričajo, jih tudi poskusim umestiti v
svoje delo, ampak največkrat ne.
Vsekakor pa upoštevam mnenja
vseh soustvarjalcev v projektu.
andreja
Hvalec žitnik:
soočamo se predvsem s pozitivnimi odzivi, čeprav smo pri idejah
za predstavo naleteli tudi na konstruktivne kritike, ki smo jih upoštevali, tako da smo k sodelovanju
povabili predlagatelja kritike. Poteza se je izkazala za pravilno, saj
smo predstavo izboljšali in pridobili
svež pogled. Vedno smo odprti za
nove predloge in kritike, saj z dvajsetletnimi izkušnjami in svežimi
idejami postajamo še boljši.
Mojca kasjak:
kritiko sprejmemo zelo realno in
potem iščemo skupne rešitve. V
zadnjem času smo zelo izboljšali
komunikacijo znotraj društva, med
pedagogi in vodstvom, kar je prispevalo k odkritim, spoštovanja
vrednim odnosom ... Številni so to
opazili tudi na naši zaključni prireditvi. Še vedno pa bijemo bitko s
financami, zamudnimi plačili ...
32
v kakšneM
okolju delujete,
kako se povezujete s sorodniMi
orGanizacijaMi?
saša lončar:
V kranju nismo preveč povezani,
morda tudi zato, ker se nimamo s
kom povezati in »štrlimo ven« z našo
dejavnostjo. lepo pa sodelujemo s
Prešernovim gledališčem, s Hišo
layer, z Jskd oi kranj, s trainstation
squat, to pa je to. Ampak to so samo
prostori, v katerih lahko izvajamo
svoje delo. V ljubljani pa zelo dobro
sodelujemo s Pionirskim domom, z
Jsrskd, zavodom federacija ...
andreja
Hvalec žitnik:
delujemo na področju novega mesta in okolice, kar vključuje veliko
plesnih društev in klubov. zadnja
leta vsaj v okviru ene predstave
sodelujemo z določenim društvom,
s katerim imamo podobno vizijo in
cilje. želimo ustvariti kompleksen
pogled mladih in jim predstaviti
čim več možnosti, ki jih imajo v
novem mestu. Prav tako v delo
vključujemo mlade glasbenike, saj
lahko na tak način otroci sami sodelujejo v predstavah za otroke.
Mojca kasjak:
lokalna kulturna politika sodobnemu
plesu ni najbolj naklonjena, zato je
potrebno nenehno dokazovanje in
kontinuirano delovanje. Plesna izba
Maribor se nikoli ni posluževala lobiranja in političnih mahinacij ... za
ceno tega je naše poslanstvo še toliko bolj na preizkušnji.
kako opleMenitite
okolje, v katereM
delujete?
saša lončar:
naše društvo deluje kot mala »plemenita« skupnost, saj z močno vero
v to, kar počnemo, preplezamo tudi
najvišje prepreke in poskušamo
svoje produkte oblikovati v smiselno celoto. Projekte največkrat
ponudimo zaključenim skupinam,
odvisno od tega, za katero populacijo je projekt primeren (VVo,oŠ ali
sŠ). Po potrebi se projekt pripravi
tudi za izven. Projekt je primerno
oplemeniten, ko imamo tudi zadostno število publike. ko vse to opravimo v kranju, iščemo možnosti za
gostovanja.
andreja
Hvalec žitnik:
s plesnim izobraževanjem otrok v
različnih plesnih tehnikah z rednimi vajami. otrokom vseh starosti, mladini, odraslim in širši publiki
želimo približati svet plesne umetnosti, jih spodbuditi k lastni ustvarjalnosti in uresničevanju njihovih
interesov na področju plesne
umetnosti. spodbujati želimo kreativnost v plesu in ustvarjati kreativne plesne predstave.
Mojca kasjak:
s kreativnostjo, ustvarjalnostjo in
kontinuiranim delovanjem.
kako sodelujete
z Mestno občino,
koliko razuMeva-
nja in posluHa
iMa za vaše
delovanje?
saša lončar:
zelo občutljivo vprašanje ... oni vsekakor mislijo, da nas podpirajo po
najboljših močeh, vključno finančno, vendar smo skromni in se zadovoljimo s kašno pritožbo vsake
toliko. Pomanjkanje finančnih sredstev nas je v zadnjih letih pripeljalo
do spoznanja novih oblik umetnosti,
nekako v smislu »kako z minimumom doseči presežek v kreaciji«.
andreja
Hvalec žitnik:
Mestna občina novo mesto nas po
svojih zmožnostih podpira pri delovanju.
Mojca kasjak:
občina Maribor še znotraj lastnega
delovanja nima dovolj posluha in
razumevanja, kaj šele za nas.
tisti, ki se
ukvarjate s
sodobniM plesoM,
s sodobniMi
uprizoritveniMi
uMetnostMi – kako
vidite celoten
kontekst
uMetnosti
na lokalni in
nacionalni ravni?
tako vsebinsko
kot tudi kakšne
so Možnosti
sofinanciranja?
saša lončar:
celotne kontekste prepuščam tistim, ki radi modrujejo in se pogovarjajo. sem ena tistih, ki raje naredijo, kot pa debatirajo, zato nimam
prav kake hude vizije na splošno ...
trdna vizija pa je znotraj društva;
vse, česar se lotimo, v končni fazi
tudi izpeljemo, brez hudih posledic.
glede financiranja se mi zdi, da je
možnosti ogromno, če je le vsem
to v interesu ... tisti, ki imajo, ne
dajo oz . jih moraš dobro obrnit, tisti,
ki nimajo, pa radi negodujejo in se
zatikajo vedno ob isti zatič. Vedno
se ti postavijo zatiči z razlogom in
treba jih je upoštevati, saj ti omogočijo še druge vrste iznajdljivosti,
kar pa je spet poseben umetniški
nivo ... nekakšna začimba ...
andreja
Hvalec žitnik:
lokalna skupnost gleda na sodobni
ples s premalo odprtimi glavami in
ne pozna ideologije sodobnih uprizoritev. V tem kontekstu se kaže tudi
odmev na razpisane plesne programe sodobnega plesa. na nacionalni ravni opažamo nekoliko boljšo,
pa vseeno podobno sliko. z opredelitvijo in izobraževanji plesnih pedagogov in plesalcev se miselnost počasi spreminja, zato tak način dela
pozdravljamo in ga podpiramo. Med
plesnimi zvrstmi omogoča največ
svobode pri usmerjenem domišljijskem ustvarjanju prav sodobni ples,
kar je pomembna dediščina.
Mojca kasjak:
umetnost je zmeraj dodana vrednost in če država želi, da se umetnost vzpostavi na trgu, je dolžna
vzpostaviti pogoje za to. ker sem
sodelovala pri vzpostavljanju centra za sodobno plesno umetnost in
ker sem videla, koliko javnega denarja se je porabilo in kako se je
potem to ukinilo, sem postala zelo
kritična. Programsko področje za
uprizoritvene umetnosti pa je tako
ali tako v celoti rezervirano za ljubljanske neodvisne producente.
Vsaj tako se je izkazalo že leta
2010, ko je gospa ministrica mimo
strokovne komisije podprla institucije, ki so dosegle manj točk kot
mi. nič hudega, smo našli način,
kako preživeti. Je pa res, da se
vsako leto znova sprašujemo, kako
in koliko časa še bomo zmogli.
s kakšniMi
probleMi se
soočate? kako
ocenjujete
razpise na lokalni,
državni ravni?
saša lončar:
Mi kandidiramo samo na dveh razpisih, enem državnem in enem občinskem. drobižki, kot sem že povedala, so dobrodošli, a še vedno
to ni niti tretjina denarja, ki ga potrebujemo za izvedbo projektov.
lahko bi se zgodila ena super agencija, nekakšen »lov na zaklad«, v
kateri bi se sposobni managerji poskušali obračati s plesno hitrostjo
in pokrivali področje, ki je večini
ustvarjalcev popolnoma odveč in
nam jemlje dragoceni čas za raziskovanje in delovanje. če bomo
samo čakali, kaj nam bo razpis
omogočil, bomo lahko pridobili status čakajočih pasivcev. Vsake toliko
intenzivno iščemo tudi sponzorska
sredstva, kar pa je vedno težje, vendar drugače ne more biti, ko pa je
že vse tako zelo ...
andreja
Hvalec žitnik:
33
razpisi na lokalni ravni so občinski,
vendar so se sredstva tako zmanjšala, da se letos sploh nismo prijavili.
Mojca kasjak:
največji problem je zamujanje. ko
smo sodelovali s fundacijo robert
bosch, je bilo spoznanje, da tam
dobiš denar vnaprej, neverjetno.
nekaj časa so nas reševali premostitveni krediti, a na koncu so nam
še banke zaostrile pogoje ... zakoniti zastopnik namreč jamči kredit
z lastnim premoženjem. krasno. in
to po izgubljenih milijonih in nastali
bančni luknji ... seveda, zdaj pa
bomo zaostrili in privili male kreditojemalce. narobe svet.
če se sofinancirate
iz eu sredstev –
kako evropa po
vašeM Mnenju
podpira
ustvarjalnost?
saša lončar:
nismo še kandidirali na razpisih za
eu sredstva.
andreja
Hvalec žitnik:
ne sofinanciramo se iz eu sredstev.
Mojca kasjak:
V letu 2010 smo prvič pristopili k
eu projektu Modul-dance, ki je izredno obširen in specifičen projekt,
34
ki vključuje 22 plesnih hiš
z različnimi pogoji delovanja. Plesna izba Maribor je
kot kulturno društvo v javnem interesu predstavnica nevladne organizacije, medtem ko so v tej
mreži velike plesne hiše bodisi nacionalnega značaja ali kot javni zavodi, ustanovljeni s strani mesta.
letna bilanca partnerjev je tako
raznolika ... toda kljub veličini projekta, ki temelji na mobilnosti
neodvisnih plesalcev in njihovem
ustvarjalnem razvoju, je projekt za
Plesno izbo Maribor odskočna deska v mednarodni prostor. ob tem
pa je težje prepričati lokalne avtoritete o pomenu sodobnega plesa
v mednarodnem prostoru. bili smo
zelo pogumni, da smo vstopili v to
mrežo. Še zdaj pa je, glede na 60
odstotkov lastnega vložka posameznega partnerja v projektu, ki
ga mora vsak poiskati na lokalni
in nacionalni ravni, vprašljiva izvedba projekta v letu 2014.
opišite naM,
prosiM, priMer
dobre prakse
eneGa od letošnjiH
projektov.
andreja
Hvalec žitnik:
letos se nismo prijavili na noben
razpis.
Mojca kasjak:
saša lončar:
to je težko, kaj je primer dobre
prakse. na splošno lahko rečem, da
je cela strategija društva primer dobre prakse. 2. decembra smo praznovali 14 let; v tem času smo izvedli
ogromno projektov in izobrazili veliko otrok. nekaj naših plesalcev
študira na akademijah v tujini (Avstrija, nizozemska), mlajše generacije se pridno izobražujejo na umetniški gimnaziji. gostujemo na
festivalih v sloveniji in tujini in nenehno dosegamo vrhunske rezultate na edinem tekmovanju v našem
prostoru, tj. Mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev
oPus1 – plesna miniatura.
Primer dobre prakse je bilo sodelovanje z ensemble barouqe de
toulouse, festivalom Maribor in
komornim godalnim orkestrom slovenske filharmonije, kjer smo 13.
9. 2013 premierno uprizorili glasbeno-plesni projekt fAlse entries
in poželi odlično kritiko za inovativni preplet umetniških praks: klasično preigravanje bachovih fug
(Janez Podlesek, oliver dizdarevič
Škrabar, klemen Hvala) in sodobna
plesna improvizacija (Jasmina križaj in simon Wehrli). gre za primer
dobre prakse glede umetniškega
pristopa, mednarodnih partnerjev
in sodelovanja neodvisnih producentov, pridobivanja novega občinstva in predstavitve v narodni galeriji ljubljana. Projekt je podprlo
Ministrstvo za kulturo
.
danceability išče način kako hendikepirano marginalizirano
družbeno skupino vrniti v središče kulturnega in družbenega dogajanja, s tem pa omogočiti dotični »družbeni stik« skupinam ljudi
s posebnimi potrebami. danceability spodbuja sodelovanje in
rast mešanih plesnih
skupin z raznolikimi
gibalnimi sposobnosmti posameznikov na
način, da kultivira »skupen prostor« ustvarjalne izraznosti za vse ljudi hkrati pa iz na prvi
pogled okornih gibalnih
vzorcev, ki jih imajo ljudje s posebnimi potrebami, proizvaja estetizirane, inovativne in eksplorativno nove gibalne vzorce, katerih dodana vrednost so lahko nova umetniška
orodja za improvizaci
jo, nove interdisciplinarne umetniške oblike
ter navsezadnje tudi
metode in prakse dela.
pogovarjali smo se z
uršo urbančič, ki je
pred kratkim ustanovila
zavod - brezmejno Gibanje (zavod za uprizoritvene umetnosti, brez
izključevanj, kjer si prizadeva ljudem z drugačnimi zmožnostmi omogočiti kulturno umetniško udejstvovanje.
interVJu: urŠA urbAnčič
ples kot
praksa vseh
in za vse, brez
izkljucevanj
35
36
kdaj in kako
si prišla v stik z
danceability?
za danceAbility sem izvedela po
svoji nesreči, zaradi katere sem vezana na invalidski voziček. ker sem
že prej celo življenje plesala in sem
tako mislila, da ne bo možno nadaljevati s plesom sem se zelo razveselila, ko sem slišala za Alita Alessija, ustanovitelja te prakse. leta
2011 sem odšla na dunaj na njegovo delavnico, leto kasneje pa sem
se udeležila intenzivne delavnice za
učitelje danceAbility metode in tako
pridobila certifikat za učenje.
kakšne
odGovornosti
si iMela kot
zaposlena
znotraj zavoda
ekvilib, oz.
kaj je bilo tvoje
področje
delovanja?
V ekvilib inštitutu sem sodelovala v
projektu Art-soc (globalna sofA)
predvsem na fotografskem projektu,
ki je bil namenjen ranljivim skupinam. znotraj ekviliba so zelo podpirali projekt danceAbility, ki sem
ga predstavila, tekom dela v ekvilibu
sem odšla tudi na intenzivno izobraževanje pod vodstvom Alita Alessija
na dunaju. V okviru ekviliba smo
tudi večkrat prijavili projekt danceAbility, za katerega žal nismo prejeli sredstev za uresničitev dela v
sloveniji.
kako ti je ekvilib
prišel nasproti
pri razvijanju in
uveljavljanju
danceability
teHnike v
sloveniji?
Pridobljeni certifikat mi omogoča,
da lahko znanje delim in uporabim
za delo v mešanih skupinah. danceAbility metoda je precej razširjena
po svetu, omogoča mi, da se lahko
z vsemi ostalimi učitelji povežem,
sodelujem in delam. inovativna metoda danceAbility je metoda plesa
(mix-abilities/ples brez izključevanj),
ki izhaja iz improvizacije in povezuje
vse ljudi z »omejenimi« gibalnimi
zmožnostmi (Paraplegija, downov
sindrom, cerebralna paraliza, gluhi,
slepi ... »normalni«) ter ljudi, ki imajo
interes z njimi delati, soustvarjati na
področju sodobnega plesa in skupno
delo predstaviti širši javnosti. danceAbility ni terapija, gre za povsem
indentični pristop kot pri »normalnih«
plesalcih, samo da se tokrat združi
vse ljudi in poišče načine, da se to
lahko izpelje. glavni elementi iz katerih izhajajo vaje in ki jim namenimo
največ pozornosti so: občutek, odnos, čas, oblika in prostor. danceAbility metoda je študij gibanja, ki nobenega ne izolira glede na omejitve
posameznikov.
kako se društva,
zavodi na
področju ljudi
s posebniMi
potrebaMi Med
seboj povezujejo
in kako z druGiMi
skupinaMi? koliko
jiH takšna
sodelovanja
zaniMajo, torej;
povezovanje na
področju plesa
inkluzivnosti in
druGiH oblik
uMentniškeGa
ustvarjanja. in
kako se takšniM
pozivoM odzovejo
posaMezniki?
invalidske in kulturne organizacije
ne ponujajo kulturnega programa,
ki bi povezoval plesno umetnost z
vključevanjem ljudi s posebnimi
potrebami in delo v mešani skupini.
skupine ljudi s posebnimi potrebami v sloveniji tako nimajo možnosti vključevanja v programe, ki
nudijo plesno in umetniško udejstvovanje ter raziskovanje orodij za
osebnostno rast skozi gib. slovenske organizacije s problematiziranega področja skupinam s posebnimi potrebami nudijo predvsem
športne ali terapevtske programe.
koliko ljudi
po tvoji oceni
v sloveniji pozna
danceabilitiy
in kaže tudi
zaniManje zanj?
na tem področju bi omenila samo
katjo bucik, ki deluje v centru za
izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava (plesno gibalna terapija) in ima zelo močno mešano
skupino otrok s katerimi dela že 10
let. so zelo odprti in bi z veseljem
sodelovali in se udeležili delavnic
danceAbility.
Prezgodaj je še, da bi govorila o
zanimanju za danceAbility, kajti
trenutno poskušam priti preko zavodov, društev, organizacij do ljudi
s posebnimi potrebami in jim to
delo predstaviti, saj jim je metoda
plesa nepoznana. Pred kratkim se
je odvil festival Meet share dance,
pod vodstvom Monike Polžek iz
Madrida, kjer so bile plesne delavnice namenjene mešani skupini
ljudi. Presenečena sem bila, da se
je udeležilo tako malo ljudi s posebnimi potrebami iz slovenije.
katere so tiste
odMevnejše
produkcije, kdo
vas je podpiral,
koliko posluHa
iMa država za
takšno obliko
ustvarjanja?
leta 2010 sem skupaj z Ajdo es in
sandro Đorem naredila predstavo
let dance (do-pustite plesati), ki
nam jo je finančno omogočil Jskd
republike slovenije v sodelovanju
s Plesnim teatrom ljubljana: producent kud samosvoj.
pred kratkiM
si ustanovila
nov zavod.
kaj je poslanstvo
zavoda? kakšne
iMaš načrte?
s kateriMi društvi
ali zavodi si že
povezana in s
kateriMi iMaš
naMen razvijati
sodelovanje v
priHodnosti?
ustanovila sem zavod brezmejno
gibanje (zavod za uprizoritvene
umetnosti, brez izključevanj). namen je ljudem z drugačnimi zmožnostmi omogočiti, da se lahko lju-
37
biteljsko kot tudi na profesionalni ravni vključijo na
kulturnem umetniškem področju. cilj je, da se ljudje z drugačnimi zmožnostmi zlasti na področju
sodobnega plesa in scenske umetnosti vključijo, se v večji meri socializirajo in se tudi osebnostno udejanijo. rada bi, da se to polje odpre
in razširi po celi sloveniji. da se sodeluje še tujimi učitelji različnih
praks na tem področju in da se
ustvari skupen večji projekt. V prihodnosti bi rada sodelovala s katjo
bucik (cirius Vipava), Vero rebl,
Adam benjaminom, connie Micchaels s katerimi sem že navezala
stike. dobila sem tudi prostor-dvorano v Šus eurofitness centru (v
ljubljani), ki mi omogoča vodenje
delavnic že od decembra 2013
.
38
21 let po razcvetu nevladnih organizacij v
kulturi in umetnosti
smo se pogovarjali z
brankom potočanom,
Matejo bučar (društvo
duM) in janezom janšo (zavod Maska).
interVJu:
brAnko PotočAn, MAteJA bučAr, JAnez JAnŠA
RAZCVET,
POLET ALI NA
ROBU PROPADA?
21 let delovanja treh članov Mreže sodobnega plesa
leta 1993 je administrativni ukrep omogočil ustanovitev zasebnih zavodov.
sliši se suhoparno, birokratsko, toda dejansko je sledil razcvet umetniških
praks. umetniki so ustanavljali zasebne zavode in nevladne organizacije v
kulturi z drugačnimi produkcijskimi načini in modeli. devetdeseta leta preteklega
stoletja so povzročila boom novih estetik, ki so deloma že koreninile v drugi
polovici 80. let. nadaljevanje je pripomoglo tudi k povečanju produkcije. en
zavod – en umetnik se je kmalu prelevilo v en zavod – več umetnikov.
bRANkO POTOČAN, rojen leta
1963, eden vodilnih slovenskih koreografov, ki se mu je globoko v
spomin vtisnilo otroštvo v Hrastniku, kamor se nostalgično in hudomušno vrača v svojih plesnih
zgodbah. svojo plesalsko kariero
je začel kot član folklorne skupine
france Marolt. V osemdesetih letih
je ustanovil svojo prvo plesno skupino, se leta 1986 pridružil Plesnemu teatru ljubljana, leta 1990
pa postal član flamske skupine ultima Vez Wima Vandekeybusa ter
plesal v številnih slovitih predstavah skupine. leta 1994 je ustanovil
svojo skupino fourklor ter z njo do
danes ustvaril številne odmevne
predstave, ki so v slovensko plesno
sceno vnesle svežino humorja, neposrednost fizičnosti in veliko teatralnosti ter svojevrstno dramaturgijo avtorske pisave. za svoje delo
je prejel nagrade zlata ptica in posebno nagrado žirije na mednarodnem festivalu Mess ter zlato paličico za režijo predstave kekec v
sMg. Je tudi član skupine betontanc in umetniški vodja festivala
rdeči revirji.
MATEJA buČAR je po šolanju klasičnega baleta na baletni šoli v ljubljani, izobraževanje nadaljevala na
Mednarodnem plesnem centru rosella Hightower v cannesu ter na
plesnih seminarjih in v projektih
sodobnih evropskih in ameriških koreografov (Arthur rosenfeld, donna
uchisono, John Jaspers, fatou
traore ...). Študirala je tudi biologijo
na univerzi v ljubljani. leta 1984
se je pridružila gledališču sng
opera in balet ljubljana, leta 1989
pa še Plesnemu teatru ljubljana.
od leta 1992 pa je kot koreografinja,
avtorica idejnih zasnov in kot plesalka v sodelovanju s Ptl ljubljana,
cankarjevim domom, z institutom
egon March, duM – društvom
umetnikov – ustvarila mnoga dela
in koreografije.
39
JANEz JANšA je avtor, režiser in
izvajalec interdisciplinarnih projektov. Študiral je sociologijo in gledališko režijo na univerzi v ljubljani
ter gledališko teorijo na univerzi v
Antwerpnu. Janša je ustvaril številna samostojna avtorska scenska
dela, med drugimi camillo Memo
1.0 (1997), Miss Mobile (2001), Mi
vsi smo Marlene dietrich for
(2005), Pupilija, Papa Pupilo Pa Pupilčki – rekonstrukcija (2006), fake
it! in slovensko narodno gledališče
(2007), življenje (v nastajanju),
(2008), ki so bila narejena v domačih in mednarodnih koprodukcijah
in predstavljena na pomembnih evropskih in ameriških prizoriščih.
40
zaniMa Me
vaš vidik
adMinistrativneGa
razcveta
produkcije od
1993 do danes.
s poudarkoM na
oceni, kako je
razcvetu scene
sledila kulturna
politika, ki Ga
je oMoGočila.
kako ocenjujete
koMunikacijo s
sofinancerji
(Ministrstvo za
kulturo, Mestne
občine, evropski
razpisi)?
se strinjate,
da je današnja
odcepljenost
birokratskeGa
aparata od
terenskeGa dela,
potreb, probleMov, načinov dela
in ne nazadnje
preživetja,
obstoja vse bolj
prisotna in da se
razlika Hitrostno
širi? v MisliH iMaM
tudi razpisne
poGoje, razpise,
na katere se
prijavljate.
branko potočan:
V začetku 90. let sem, tako kot veliko drugih ustvarjalcev, začutil potrebo po lastnem ustvarjanju in
znotraj tega po suverenosti, neodvisnosti in finančni transparentno-
sti, zato sem ustanovil svoj zavod.
z njim sem imel čist in neposreden
vpogled v sredstva, s katerimi sem
upravljal. sčasoma sem prek zavoda začel producirati tudi dela
drugih umetnikov in festival rdeči
revirji v Hrastniku. Menim, da je bil
to edini smiselni način za realizacijo moje umetniške vizije brez
vmešavanja kogar koli drugega v
moje delo.
strinjam se, da je današnja odcepljenost birokratskega aparata od
dogajanja na sceni glede na dejansko stanje na terenu velika.
Mateja bučar:
Administrativni vidik je sledil ideji,
ki je bila sprva nekako logična, saj
je bilo treba najti način, kako naj
avtorji sami producirajo svoja dela.
Pravih producentov, kot jih je poznal zahod, seveda še ni bilo, zato
so to vlogo prevzeli umetniki sami.
nadalje se je razvijala odličnost
producentstva in samih umetniških
praks nekako z razumevanjem
tega dejstva. V določenem trenutku
je administracija začela prevladovati, producent je postal »veliko pomembnejši« od umetnika (»skoraj
kot bi imeli neko frustracijo, ker
producentov v socializmu nismo
imeli, umetnike pa in so producenti
sprejeti kot neka vrednejša valuta«). zamišljena »odličnost« producentstva je postala stvar kulturnih
administracij na državni, lokalnih
ravneh in z njo se je ta precej bolj
ukvarjala kot z odličnostjo samih
vsebin in zakonitostmi, ki veljajo za
posamične umetniške prakse. Mislim, da se je na tej točki začelo
odlepljanje od zakonitosti, ki veljajo
za ustvarjalne postopke umetniške
prakse same, delo resnih umetnikov
se je podredilo nečemu, kar se je
zdelo – kot sodobne produkcijske
izboljšave – enkrat namenjeno
enim potrebam, drugič drugim.
sama temeljna vprašanja, strokovna in kvalitativna, o umetniških
praksah izven ustaljenih institucij
pa so prišla v tretji, četrti, peti plan.
zato vidim tudi izrazito in stihijsko
večanje zgolj administrativnih meril
(ki so lažja in lažje merljiva ) in kriterijev. kvalitativna vprašanja pa
so, za oko kulturne politike, ki smo
ji hočeš nočeš eni bolj in drugi
manj sledili, precej regresirala in
sedaj, v tem zadnjem kriznem
času, je to še bolj očitno ali – kot
praviš v drugem vprašanju – razlika se hitro širi. evropski razpisi
gredo seveda tudi v tej smeri. nekako pa naj bi veljalo, da je neka
nacionalna in lokalna kulturna politika na drugačen način odgovorna
za postavitev in razvoj umetnosti
»na svojem terenu«!!! na kakšen
način je odgovorna, je bistveno
vprašanje (za določene projekte in
posamične interese se že najde odgovornost, kaj pa od tu naprej???).
Pri nas imam vtis, da se je kulturni
politiki težko odločiti, ali bi sploh
prevzela to odgovornost – da bi se
zares zavezala k temeljitemu strokovnemu poznavanju sodobnih
umetnosti, na osnovi česar bi lahko
upali na temeljite spremembe in
mogoče razvoj (recimo v tem primeru področja sodobnega plesa).
janez janša:
nekaj, kar je v javnem interesu
lahko izvajaš ne glede na to, kakšen
je tvoj organizacijski status. Potem
so se pojavili birokratski rituali, ki
trajajo v neskončnost, tako da
danes večina teh organizacij ni več
to, kar so prvotno bile oz. zaradi
česar so bile ustanovljene. ustanovljene so bile nevladne organizacije, predvsem zavodi zato, da
se je lahko legalno izpeljeval način
produkcije, ki ga ni bilo mogoče
izpeljevati v javnih zavodih. na ta
način je prišlo do nekakšnega demokratičnega učinka v smislu pluralnosti produkcijskih načinov in
pluralnosti estetik. Pojavile so se
nove oblike, ki sicer ne bi mogle
nastati. ne gre za to, da nekdo
noče delati v javnem zavodu, v
gledališču, v galeriji ali muzeju.
gre za to, da zaradi načina produkcije, ki je tam vzpostavljen, to
ni mogoče. z drugimi besedami –
te organizacije so večinoma nastajale zato, da bi obstajal legalni
okvir za drugačne načine produkcije.
danes so te organizacije bolj ali
manj namenjene same sebi, borijo
se na trgu subvencij, kandidirajo s
projekti, razpisi so vse bolj omejujoči
in na nek način implicirajo vsebino
in to ne samo v sloveniji, na evropskih razpisih morda še bolj. organizacije, ki jih danes razumemo
kot »uspešne«, so organizacije, ki
so se spremenile v agencije za
uspešno izpolnjevanje razpisnih
pogojev, mreženje in vse tisto, kar
to s seboj prinaša, razmišljanje o
umetniški produkciji, o mestu takega
načina produkcije pa je povsem v
drugem planu. zato imamo po dvajsetih letih hiperprodukcijo, standardizacijo in neko povprečje in
seveda vedno znova hlastanje po
nišah in idealni kombinaciji med
veliko zvezdo in mladim prihajajočim
ustvarjalcem. televizijski program
za festivale in hiše, ki jih upravljajo
nevladne organizacije. Mislim, da
se je ta način izčrpal in da ne
more več proizvesti nobenih presežkov v smislu, da bi zares proizvedel presežek. eni pač delajo boljše, eni slabše, eni delajo bolj zanimivo, eni bolj rutinsko, ampak definitivno so potrebni drugi načini.
deloma je to tega prišlo tudi zaradi
tega, ker je prostor popolnoma na-
sičen in ni prišlo do preboja. da bi,
na primer, neka nevladna organizacija – če dejansko želi biti institucija trajnega tipa – da bi recimo
prevzela upravljanje nekega javnega
zavoda in bi morda na ta način še
naprej razvijala svoje potenciale.
sodelujete tudi v
»civilneM dialoGu«
(Mateja bučar je
sicer odstopila
iz skupine,
ki pripravlja nov
zujik, pa vendar).
zaniMa Me,
kako bi po vašeM
sMiselno, loGično
laHko deloval
sisteM
sofinanciranja
in urejanja
področja.
razMerje javni
zavodi – nevladne
orGanizacije,
spreMeMbe
delovnopravne
zakonodaje?
branko potočan:
dejansko je socialni in delovnopravni
položaj zaposlenih v javnih zavodih
(stalna zaposlitev do upokojitve ne
glede na kakovost in obseg dela)
bistveno boljši od samozaposlenih
v kulturi, ki smo prepuščeni svoji
iznajdljivosti pri iskanju drobtinic,
ki ostanejo po financiranju javnih
zavodov. največji problem vidim v
tem, da se ministrstvo ni pripravljeno
soočiti z nujnostjo reorganizacije
javnih zavodov in redistribucije finančnih virom med javnimi in nev-
41
ladnimi organizacijami na področju
kulture. kot samozaposlen v kulturi
bi želel jasen status – če smo prepoznani kot »zaslužni umetniki«
(plačani prispevki), ne bi smel biti
naš status omejen s cenzusom za
prihodke (ker je to socialna kategorija). naš položaj bi moral biti bolj
izenačen z redno zaposlenimi v
javnih institucijah (ali pa obratno).
Mateja bučar:
stvar, ki mi je postala jasna, je, da
je v službah na dveh ravneh, na
katerih se sofinanciranje pri nas
dogaja in kjer se oblikujejo politike
– Mzk in Mol – zares zares zares
zares zares premalo strokovnih
znanj in temeljitega poznavanja
področja iz dolgoletnih praks in
teorije sodobne plesne umetnosti.
ljudi s takim znanjem ni v teh
službah. znanja, ki bi oblikovalo
področje, ni in sistem se malo tu,
malo tam krpa s svetovalci. Malo
po aktualnih interesih, malo tudi
za fasado, malo, ker je res kdaj
potreben kak podatek ipd. itn. Vsaj
dve do tri leta, če je treba še več,
bi resni strokovnjaki morali trezno
predelovati vse, kar so predelali
tisti, ki so po evropi in na primer
kanadi postavljali modele, in seveda
primerjalno razmišljali za lastne
potenciale, vizije in razmere ... za
to je potreben predvsem resen namen kulturne politike. tu denar v
resnici ni največji del problema!!!
na umetniške prakse, ki nastajajo
izven javnih inštitucij, je treba
gledati kvalitativno enako kot na
tiste, ki so del javnih zavodov ali
institucij. to je še kar jasno, vendar
je poslanstvo vseeno lahko videno
drugače ... ali pa tudi je drugačno.
če prve obsegajo programe, druge
lahko obsegajo recimo samo relevantno prakso (recimo enega umet-
42
nika – ni potrebno, da je
fokus samo na programu
– producentu, na primer)
ali vrhunske servise za vrhunske
prakse ali programe – taksne kot
jih sedaj sofinancrerji vidijo – ali
kot je sedaj pravzaprav edino mogoče, če ćelimo biti sofinanciran
kot resni umetnik) – ali še kaj tretjega, kar je potrebno in smiselno
redno sofinancirati.
rednem ali projektnem sofinanciranju.
in tu je za oblikovanja vizij najbolj
pomembno znanje/poznavanje strok
»inside out«, ki lahko potem sledijo
praksam in jih zares podpirajo na
terenu in ne v neki, »od praks odklopljeni, teoreticni verziji«.
janez janša:
V tem smislu je vprašanje rednega
sofinanciranja pri nas »zašlo« povsem in samo v smer programov,
kot jih vidi »današnji programski
razpis«, ki naj bi sofinanciral nekaj,
kar je primerljivo z javnimi zavodi
– primerljivo v čem in zakaj? to
bistveno vprašaje se je potopilo in
izgubilo v obstoječi zelo nejasni
situaciji. Vprašanje programskega
sofinanciranja je v resnici vprašanje
rednega sofinanciranja in redno je
treba sofinancirati marsikaj, kar se
lahko razvije le v pogojih rednega
sofinanciranja torej program, kot
se je razvil in se nadalje razvija
skozi kriterije v sloveniji in kot ga
vedno bolj elaborirano vidijo naše
nomenklature je potrebno krepko
premisliti – saj le v enem (svojem
ozkem) pogledu rešuje vprašanja
rednega sofinancranja – čemur je
v resnici namenjen ...
kar zadeva slovenijo, so razlogi
zelo preprosti. Politična kultura je
tako nizka, da v trenutku, ko nekdo
(velika večina) pride na oblast, to
oblast razume v vojaškem smislu.
stvari je treba urejati, vanje posegati
in tako naprej. ne razume pač temeljnega poslanstva v predstavniški
demokraciji, da si ti predstavnik
nekoga, da je prva stvar, ki jo
moraš narediti, predstavljati nekoga. če hočemo predstavniško
demokracijo jemati resno, je v osnovi pač vprašanje, kako ustvariti
pogoje za nekaj, kar že obstaja,
da lahko še naprej obstaja, in
nekaj, kar bi šele lahko bilo, da to
lahko postane. in to je vsa modrost
politike. to je vizija! Vizija je to, da
pustiš ljudem, da potenciale, ki jih
imajo, razvijejo. Jaz čakam politika
takega formata, ki bo to razumel,
istočasno pa tega ne bo pogojeval
z nekimi eksternalijami.
bazična zabloda je po mojem torej
ta, da redno sofinanciranje enačimo
s programskim razpisom. s tem
smo si zelo zožili vizijo! opredelitev
bi morala biti drugačna: na eni strani
redna sofinanciranja in na drugi
projektna. in to je vse. V teh dveh
različicah je zaobjeto dejstvo, da se
morajo nekatere prakse sofinancirati
redno (vzroki, čemu je tako, so lahko
različni in ni treba, da so prakse primerljive med sabo; prepoznati je
treba potencial vsake zase, ali se
lahko optimalno razvije bodisi ob
kar se pa tiče moje izkušnje – bil
sem član skupine za oblikovanje
novega zuJik-a, kar mi je omogočilo,
da vidim, koliko je celota, družbeni
in pravni red, v katerem živimo,
zelo zbirokratizirana. skozi celoten
zakonodajni sistem lahko vidimo,
kako družba vidi samo sebe in posameznika v njej. in posameznika
vidi kot vir težav, ne pa kot vir
možnosti. temeljno vprašanje je
vsekakor, ali je kultura posebno
področje v družbi ali pa je to področje, ki ga obravnavamo z enakimi
merili kot vsa druga družbena področja. naša liberalna lds-ovska
ideologija je ogromno naredila v
smeri, da je vsaj v pravnem smislu
delala na tem, da smo vsi enaki
pred zakonom. in je zato v bistvu
odstranjevala izjeme. tako je seveda
lažje upravljati velike sisteme. Več
izjem – težje je upravljati velike sisteme. to vprašanje sem ministru
zastavil prvi dan in je rekel je, da
ima mandat, da ureja stvari posebej
... ok! Ampak zelo kmalu se je pokazalo, da kultura ni nič posebnega
in nikomur v tej družbi ni zares v
interesu, da bi to tudi bila. žal tudi
ministru ne, ker so ukrepi, ki prihajajo
s strani vlade in države, ukrepi v
smeri standardizacije in ne v smeri,
o kateri sem govoril prej. standardiziranje načinov produkcije pomeni,
da bodo na koncu standardni rezultati, potem pa se bomo čudili,
zakaj ni nič posebnega, zakaj so si
vse predstave podobne ... Pa saj
so dobre, ampak po tednu dni jih
pozabiš. ni pogojev za to, da bi nekdo bil res poseben, posebneži smo
samo kot zapolnjevalci niš, ki jih
še ni bilo.
saMi o sebi?
kako reflektirate,
ocenjujete,
analizirate lastne
uMetniške prakse?
kaj vas je vodilo,
poGanjalo in
Gnalo k
ustvarjanju,
na kaj ste
odreaGirali,
kaj ste
raziskovali?
kdo in kaj je
vplival na vas,
vaše delo?
zate, Mateja bučar,
spajanje Giba in
Močne vizualne
podobe, ki teMelji
na specifičniH
telesiH (najbrž
vsaj deloMa drži,
da koreoGrafi
izHajate iz
paraMetrov
lastneGa telesa),
proizvaja
predstave,
projekte, ki prav
tako uHajajo Maniri
»tukaj in sedaj«.
zaHtevne
koreoGrafije,
sindroM palMe,
road&rooM
koMbiniranje
teHničniH
danosti/oMejitev
in telesa ... na druGi
strani karaMazovi
(trda klasika,
danes cepljena na
GeoGrafsko
politične poudarke).
Mateja bučar:
Vedno me je najbolj zanimal gib –
v vseh predstavljivih in še nepredstavljivih pojavnih oblikah. Potem
je gib neločljiv od svoje okolice ali
prostora, kar je nekako vodilo v artikulacijo odnosa med gibom in
tem, kar ga povzroča, (pre)oblikuje
... recimo kar omenjaš kot izobli-
kovanje močnih vizualnih podob.
Vizualnost in fenomenologija giba
in gibanja sta mi najbližji. Včasih
tudi neke vrste lepota, recimo »poglobljena lepota«, ki je taka zato,
ker je globoko analitična.
ko pa omenjaš karamazove ... Pred
kratkim sem naletela na misel rogerja coplanda (2004), ki veliko
pove. V tem citatu orisuje principe
in pristope h konstruiranju giba pri
cunninghamu in to imenuje »nasprotovanje samemu sebi«. če si
recimo predstavljam, da v besedah
– govoru – razmišljanju nasprotujem sami sebi – to opiše tisto, kar
me zelo zanima v gibu in koreografiji ... copland o cunninghamovi
koreografiji zapiše:
zdi se da cunningam v svojem koreografskem »stilu« pride tako
zelo, blizu kot bi kdajkoli kdo sploh
lahko prišel blizu, ideji oziroma
principu giba, ki se samemu sebi
dobesedno zoperstavlja oziroma
nastaja v neki stalni kontradikciji
s samim seboj – kot je to v njegovih koreografijah naprimer vidno
v skrajno pospešenih sekundnih
obratih, vzvratnih ponovitvah, ali v
stalnem zaustavljanju in zavračanju organskega impulza. V tem navidezno že kar perverznem zavračanju,« da bi se »kadarkoli predal
toku« je nekaj kar je zelo lastno
dostojevskemu: kot, da bi recimo
cunnigham uspel v gib prevesti
vse ponesrečene in propadle pričetke ter vrsteče se samo-prekinitve,ki jih pripovedovalec, na-primer iz »zapiskov iz podzemlja«,
nenehno počne. Paradoksalno pa
je rezultat takega nenehnega zoperstavljanja se »toku« prav občutek večje osebne svobode (misel, ki bi jo pripovedovalec, iz »
zapiskov iz Podzemlja« takoj prepoznal in posvojil.
43
V ukvarjanju z gibom in istočasno nasprotovanju njegovim inherentnim logikam
mogoče res tiči obljuba tiste večje
osebne svobode, ki se ji je neznansko težko upreti. raziskovanje tega
pa je po svoje tudi vsaka od mojih
predstav. nekatere se lotevajo univerzalnosti in abstraktnosti (kot so
bile, recimo, pike in elipse v predstavi
Point-less iz leta 2012, ki postanejo
točke, luknje, praznine in spet točke;
ali nimamo prav v zadnjih letih neko
nenavadno eskalacijo problemov s
točkami in točkovanji in prazninami
in »luknjami« (točka več, točka manj,
luknja več, drseča praznina, potujoča
točka – potujoča praznina ...), prehajanja med univerzalnostmi, abstraktnostmi in potem na drugo
stran k partikularnostim, kot so »dejanske«, točke, ki nam, recimo,
»omogočajo ali ne-omogočajo« obstoj – to me zelo zanima. Podobno
je s Palmami ali kvadrati.
branko potočan,
tvoje predstave
so Gibalne
koMbinacije,
ki zaHtevajo
kondicijo plezalca,
športnika.
od kod Gibalni
Material, ali se
napajaš, zGleduješ
tudi po bolj
športniH
disciplinaH?
kako vidiš razpon,
razvoj svojiH
predstav?
branko potočan:
Moje vodilo pri ustvarjanju je vedno
bilo telo. glede na to, da nisem
44
akademsko izobražen plesalec, temveč bolj športnik
in gibalec, je bil vedno fizis
tisti, ki me je vodil in navdihoval.
Po moji izkušnji z Vandekeybusom,
kjer sem izpolnil željo in potrebo
vsakega plesalca po veliki izkušnji,
sem uvidel, da je telo, njegova
energija in njegov polet, osnovno
gibalo za moje nadaljnje delo. tako
sem skozi radovednost, željo in potrebo začel koketirati in ustvarjati
s sorodnimi smermi in vplivi – fizični teater, gledališče objekta, lutkovno gledališče, sodobni cirkus
ipd. ta širina možnosti telesnega
udejanjanja me je vedno znova izzivala in navdihovala. na osnovi
dolgoletnih izkušenj sem prišel do
spoznanja, da je uprizoritvenemu
telesu pomembna čim večja širina
gibalnega spektra, kar mu omogoča vedno novo izraznost.
janez janša,
delal si velike
spektakle na trGu
republike, delal
si predstave,
kot so bile Moške
fantazije, labirint
poGledov, celica
v sMG … tvoje
zadnje predstave
so zelo druGačne
od začetniH.
v bistvu si se zelo
suvereno loteval
večjiH, ManjšiH
predstav, predvseM
pa različniH vsebin,
forMatov, raziskav.
Gre za jasne
koncepte,
odločitve, stališča,
o teM ni dvoMa, pa
vendar je tvoj
celotni opus zelo
raznolik. na
začetke sMo že
skoraj pozabili …
janez janša:
dejstvo, da delaš na različnih področjih in v različnih kontekstih,
ima svoje pluse in minuse. Minus
je vsekakor, da če ne gradiš kariere, ne boš prepoznaven znotraj
nekega polja in ne boš dobival
državnih priznanj. enako velja na
mednarodnem polju, kjer so področja še vedno razparcelirana. Po
drugi strani pa ti to daje veliko svobodo, ker nisi obsojen na en krog,
na eno logiko in način delovanja,
ampak si v bistvu umetnik v rigoroznem smislu. se pravi, da je način, kako nekaj delaš, odvisen od
tega, kaj delaš. ne pa obratno. če
hočem spregovoriti o trajanju in
odnosu med življenjem in umetnostjo, je mogoče najboljši format
fotografska razstava, kakršna je
bila življenje ii [v nastajanju] v
Mglc, ni pa nujno.
ko ste se lotevali
trojneGa
preiMenovanja
v janeza janšo,
teGa je zdaj že
kar nekaj časa,
kljub teMu,
da ste –
predvidevaM –
natančno preMislili,
v kaj se spuščate,
prav Gotovo vseGa,
kar se je s teM v
zvezi zGodilo, niste
MoGli predvideti.
janez janša:
čas! o marsičem smo razmišljali,
gotovo pa ne o sedmih letih, kolikor
smo pač preimenovani. čas je dejansko prinesel to, kar mogoče hočeš
slišati. neke nepredvidljive situacije
in podobno. najbolj nepredvidljiv je
čas. tu je največ tega. Včeraj sem
sedel na kosilu z ljudmi in poslušal
enaka vprašanja, kot mi jih ljudje
postavljajo že sedem let („zakaj ste
se preimenovali?“). Pred sedmimi,
šestimi, petimi leti razumeš, da ljudje
sprašujejo to, ker je to nekaj novega,
če pa te po sedmih letih nekdo to
vpraša, potem vidiš, da je to dejansko poteza, ki je ljudem ni najlažje
sprejeti.
priHodnost. kje
sMo in kaM GreMo?
Mateja bučar na to vprašanje ni
odgovorila.
branko potočan:
glede na moje dolgoletno ustvarjanje in prepoznavnost v kulturnem
prostoru pričakujem, da bi bil temu
primerno upoštevan pri financiranju projektov in da bi mi moj status
samostojnega kulturnega delavca
omogočal dostojno življenje (brez
cenzusa).
janez janša:
za naprej je največji izziv vztrajati
pri teh življenjskdolgotrajnih projektih. dolgotrajni projekti vsebujejo
mikrosituacije, ki lahko predstavljajo odvode v nekaj zelo specifičnega. sprememba imena je tak
primer. Mogoče je pri življenju ii [v
nastajanju] za to manj možnosti,
ampak odvisno je, kako vzameš.
če ti na poti nekdo umre, je to nekaj, česar ne moreš popraviti, nič
ne moreš narediti, in to je tisto, kar
me najbolj zanima. neka ultimativno pasivna drža, ki bo sama po
sebi proizvajala dogodke. V naspro-
tju s tem, da si ves čas hiperaktiven, ker hlastaš in hlepiš po tem,
da nekaj narediš. in potem to narediš in potem moraš nekaj novega.
ker če nisi naredil petdeset stvari,
nisi naredil nič. tako da je tukaj bistven drugačen princip, tudi neko
razumevanje, ki najbrž pride z leti,
s časom in neko potrebo,
da se ti ni treba več vsakomur dokazovati. zlasti pa
ne samemu sebi, hehehehe
To je za dvajsetletnico
lep zaključek.
45
.
46
kaj je socialna in/ali
družbena koreografija?
je to nekaj, kar vseskozi obstaja, pa temu
nismo dali posebnega
imena? so to umetniški
dogodki izven umetniških prostorov? je to
drugačen način gledanja na umetnost ali na
socialo in družbo? Gre
za preplet družbenega,
političnega v nevsakdanjem dojemanju dogodkov, povezanih s političnim? sodijo množični
dogodki med družbeno
koreografijo? recimo
protesti, shodi? je nujno, da je socialna koreografija organizirana
na način kot uprizoritvene umetnosti, niz
premišljenih akcij z dokaj znanimi veznimi elementi, morebitnim prostorom za improvizacijo? kaj te koreografije
zaznamuje, loči od drugih in drugačnih koreografij in principov? Gre
za artikulacijo ali tudi
akcijo? je pomembno
vpletanje, poudarjanje
vedenja in zavedanje o
socialnem, družbenem?
Socialna,
druzbena
koreografija in
projekti Mreze
sodobnega plesa
teorija …
»oče« pojma Andrew Hewitt je leta
2005 objavil knjigo z naslovom
»social choreography: ideology as
Performance in dance and everyday Movement (Post-contemporary interventions)«. ta je kmalu
postala eno ključnih čtiv ne le za
kritike, strokovnjake in raziskovalce
na polju sodobnega plesa, temveč
tudi za intelektualce z drugih področij umetnosti in humanistike.
čeprav se knjiga osredotoča na
moderno obdobje po razsvetljenstvu 18. stoletja oziroma predvsem
na obdobje od poznega 19. do
srede 20. stoletja, pa njegovi koncepti, kako pristopiti k mišljenju
koreografij in gibanj in ga konceptualizirati, upoštevaje njihov ideološki in politični vidik, in kako so
možnosti določenih telesnih praks
vedno pogojene s politikami in
ideologijami, porodijo določeno odgovornost in nam naložijo nalogo,
da jih poskusimo razviti naprej.
Po predlogu Hewittove misli, razvite
v knjigi, smo se osredotočili na: koreografije kot politike nadzora, koreografije kot politike odpora, koreografije kot ideološki aparati
države, subverzivne koreografije
emancipacije, medijske koreografije države in emancipacijo političnih subjektivitet, utelešenje/raztelešenje med politikami in politiko,
normami in emancipacijo, digitalne
koreografije odpora, raz-telešene
identitete/ponovno utelešene identitete, koreografije ekonomije, podjetništva, kulturnih politik itn.,
estetske obrate v koreografskih
praksah, opolnomočenje obstoječih
koreografskih praks in koreografije
produkcije in antiprodukcije neoliberalnega ekonomskega sistem.
... in
praksa –
sri louise,
Mojstrica
razstrupljanja
kapitalizMa
Povsem logično, skorajda samoumevno je sledila izbira prve gostje
in delavnice. sri louise, ameriška
aktivistka, nekdanja plesalka in jogistka, nas je vodila skozi delavnico
»razstrupljanje kapitalizma«. sri
louise je vsakodnevno jogiranje v
parku tivoli vodila premišljeno, počasi, z razlago vsake mišice, jogijskih položajev, in osmišljevala vsako
gesto. Asane kot ontologija. sledil
je pogovor ali predavanje o akciji
occupy oakland. 10. 10. 2011 je bil
pomemben datum za oakland, zgodila se je ulica, zgodilo se je ljudstvo.
Predzgodba, ki je hkrati zgodba
oaklanda 2011.
47
oakland
za vedno
V zahodnem oaklandu se je rodila
stranka črnih panterjev in to iz istih
razlogov, ki štirideset let kasneje
na žalost še vedno obstajajo. V zadnjih dveh desetletjih je med belimi
gradbenimi podjetniki in lastniki
domov prišlo do spora glede silovite gentrifikacije tega predela. ironija gentrifikacije je, da jo navadno
spodbudijo umetniki. beli umetniki,
ki iščejo nizko najemnino, se preselijo v revne soseske, zaradi barve
kože dvignejo vrednost tamkajšnjih
nepremičnin in na koncu izpodrinejo izvirne prebivalce. »underground yoga Parlour for self-knowledge and social Justice«
(Podzemni salon joge za samospoznavanje in družbeno pravičnost),
ki ima koristi od te mestne politike,
a ni slep zanjo, se je odločil, da se
podvrže procesu dekolonizacije, ki
ga sri imenuje razstrupljanje kapitalizma.
48
sri louise sledi ideji, da imperialistično telo ni le nacionalna država, je psiha
vsakega posameznika. ekonomija
globalizacije je »normalizirala« presežno samoabsorpcijo, ki poganja
imperializem. sodelovanje v tem gibanju je sri louise tako predrugačilo, da je svoje osebno in profesionalno življenje preselila v oakland,
v kalifornijo. sri se je preselila v predel oaklanda, ki ga zgodovinsko pestijo strukturno povzročena revščina, vsiljen rasizem in nebrzdano,
večinoma nenadzorovano policijsko
nasilje.
več
delavnic,
Manj dileM.
razstrup ljanje
kapitalizMa
z dušanoM
seMoličeM
nešteto vprašanj z začetka besedila, na katera smo poskušali dati
konkretne odgovore, predvsem pa
pred lanskimi delavnicami v avgustu o socialni koreografiji, je dnevno razpihovala in utelešala sri
louise v parku tivoli. z jogo, pogovori, predavanjem. da uravnotežimo zgodbo in pogledamo v etablirane postopke tistih, ki v naši
državi sokrojijo socialno, ekonomsko, moralno zgodbo, smo povabili
tudi dušana semoliča. dva večera
zapored nas je vodil skozi osnove
tai chija, razlagal podobnosti in razlike med tai chijem, karatejem,
aikidom. s sri louise in dušanom
semoličem smo govorili o različnih
strategijah tako zagovorništva kot
tudi upora. kombinacija gostov je,
poleg naših članov, privabila široko
paleto obiskovalcev, soudeležencev
z različnimi poklicnimi profili.
socialna
koreoGrafija
v cerkvi
»o koreografiji bi lahko razmišljali
v smislu ponovitve; tj. kot o reševanju in predelavi utopičnih, a kljub
temu realnih družbenih odnosov.«
Andrew Hewitt:
social choreography
nadaljevali smo z Michaelom
kliënom, koreografom, producentom, soustanoviteljem kolektiva
barriedale operahouse (ki je deloval do leta 2000). delal je tudi kot
koreograf za ballett frankfurt, Volksoper itn. Pred dvema letoma je bil
pobudnik in ustanovitelj inštituta
za socialno koreografijo v frankfurtu. kliënovo delo, ki je doma tako
v uprizoritveni kot likovni umetno-
sti, se ukvarja z razvojem koreografske prakse, s katero je leta
2009 doktoriral na edinburgh college of Art. Predaval nam je o projektu daghdha dance company na
irskem, v mestu limerick (2003–
2011), kjer je bil umetniški vodja
in izvršni direktor. Praktični vidik,
koreografija živečega, če poglobim
začetno tegobo v vse bolj praktične
aplikacije – je bilo vodilo delavnice
z Michaelom kliënom. daghdha
dance company je bil primer ne
samo dobre prakse, temveč socialne koreografije intravenozno.
opuščena cerkev v limericku je
kliënu služila za socialni center z
umetniškimi dogodki, manirami, ki
so v delo vtkale lokalno prebivalstvo. Primer dobre prakse je deloval kot neke vrste modularni think
tank Area, v katerega so lahko
vsako leto vstopali mednarodni
umetniki. Prostor, zaposlenih je bilo
50 ljudi, je deloval v lokalni cerkvi
in sicer kot »nov pomemben javni
prostor«. Pomemben princip je bila
nenasilna jasna komunikacija in
posebna gostoljubnost (brezplačna
vstopnina, pijača, hrana ...).
delavnica koreografijo oriše kot
globoko politično prakso, ki je nedoumljivo prepletena z načini, kako
dojemamo svet. Prek povezovalnega okvira z drugimi polji člove-
škega spoznanja (kot so filozofija,
fizika, formalna kompozicija, sociologija, antropologija itn.) udeležence
spodbuja, da prepoznajo in postavijo pod vprašaj epistemološke
predpostavke, vpisane v dejanje
ustvarjanja. delavnica z razpravo o
vrsti metodologij in njihovim prikazom raziskuje strukture in dinamiko, ki jo najdemo v ljudeh in med
njimi, v idejah in med njimi, prav
tako pa tudi znotraj celotne strukture sodobne realnosti.
Po Michaelu kliënu je koreografija
postala metafora za vsakovrstne
dinamične konstelacije, naj bodo
zavestno koreografirane ali ne, samoorganizirajoče ali umetno konstruirane. Postala je metafora za
urejenost, ki jo intrinzično utelešajo
samoorganizirajoči se sistemi, kot
to lahko opazimo v biološkem
svetu ali v delu človeškega ustvarjalca. če svetu pristopamo kot k
realnosti, ki jo sestavljajo interakcije, odnosi, konstelacije in sorazmernosti, potem koreografijo dojamemo kot estetsko prakso
določanja teh relacij ali določanja
pogojev za vznik teh relacij. koreografsko znanje, pridobljeno na polju
plesa ali na podlagi zaznanih vzorcev v naravi, bi moralo biti prenosljivo na druga področja življenja.
inovativni
načini sodelovanja
dragana Alfirević in dejan srhoj sta
vabila na delavnico, kjer so raziskovali, kako znotraj skupine
ustvariti inovativne načine sodelovanja, ki nam omogočajo ustvarjati
nove ideje, koncepte, produkte ali
zakone ne glede na to, ali smo del
ekipe, ki ustvarja novo predstavo,
ali del ekipe v podjetju, instituciji
ali nevladni organizaciji. torej katerokoli okolje, ki omogoča vznik
inovacije in novega znanja. kako
ustvarjati prakso improvizacije in
ustvarjalnega toka ter kako uporabiti čas, prostor ter proces, da
spodbudimo inovativno razmišljanje? osnovni cilj delavnice je bil,
da se ljudje iz različnih polj srečajo,
izkusijo ples, delijo izkušnje, raziskujejo mikromodel so-družbe in
ustvarijo plodna tla za prihodnja
sodelovanja.
49
poligon znotraj Poligona,
niz vaj, ki jih obiskovalci
lahko izvajajo za boljšo fizično ali mentalno kondicijo. Vaje
so darovali tudi plesalci in koreografi, dosegljive bodo tudi online,
da si bo lahko vsak kjerkoli vzel
čas, da raz-giba neoliberalizem v
sebi in okoli sebe. umetniški principi razmišljanja, delovanja, odpiranja v prostoru, ki prvenstveno ni
namenjen umetniškemu procesu
ali vsaj produkciji.
poliGon v
poliGonu –
nadaljevanje razstrupljanja s prvo začasen
konec
poMočjo
kapitalizMu
dejan srhoj je letos aprila in maja
nadaljeval družbeno koreografijo v
Poligonu, kreativnem centru v
sklopu tobačne v ljubljani. namen
delavnice je kreativnemu centru,
kjer med drugim delujejo samozaposleni, prekerni delavci, ki nimajo
utečenega urnika, dela, prostora,
ustvariti dodano vrednost. začetki
delavnice so bili namenjeni raziskavi prostora. kakšna je postavitev, kaj so omejitve in prednosti?
kako tistim, ki delujejo v Poligonu,
pomagati, da bodo (ne povsem
sprijaznjeno, malce ironični in
hkrati zelo zares) lahko še več in
bolje delali. rezultat delavnice je
konec Mreže sodobnega plesa je
samo konec projekta. družbena,
socialna koreografija se je dogajala
pred tem, vmes in se bo nadaljevala. delavnice so odprle nove prostore pogleda, razmisleka, povezale sfere življenja, ki so se morda
sramežljivo spogledovale od daleč.
Vemo, da smo tu, in morda umetnost lažje poveže sicer na videz
nepovezljivo. začasni delavci v Poligonu bodo pustili pečat s kakšno
od predlaganih vaj, poslovno naravnani subjekti se bodo morda
spustili v bolj odprte in samo na
videz bolj tvegane umetniške principe v neumetniškem poslovnem
svetu, dušan semolič bo morda
pogrešal sri louise ...
.
50
državni zbor je 27. 11.
2013 z 67 glasovi za in
1 proti sprejel resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2014–
2017, ki postavlja temelje novega kulturnopolitičnega modela,
usmerjenega v skrb za
formalne pogoje njenega delovanja.
Mreža sodobnega plesa
je skozi svoje delovanje
na področju zagovorništva v kulturi formirala
delovno skupino, katere
naloga je bila pripraviti
pripombe in predloge
na npk (2014–2017) in
zujik, jih oblikovati ter
posredovati na Ministrstvo za kulturo. Ministrstvo je dokument preučilo in nekatere predloge tudi upoštevalo.
Resolucija NPK
(2014 - 2017)
in ZUJIK
zaključno poročilo delovne skupine
člani delovne skupine za predloge
na predlog zakona o spremembah
in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo
in predloga nacionalnega programa za kulturo 2014–2017 so
bili denis Miklavčič, Peter tomaž
dobrila, Andrej srakar, Jasmina založnik in Jedrt Jež furlan. delovna
skupina je na petih sestankih pripravila predloge in pripombe tako
na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo kot tudi
na predlog nacionalnega programa
za kulturo. Predloge za oba dokumenta smo predstavili članom
Mreže sodobnega plesa in zainteresirani javnosti. nekatere predloge
smo dobili po elektronski pošti,
druge pa na javni predstavitvi 5. 7.
2013 v prostorih kina Šiška.
V navezavi na prvi dokument (zakon o spremembah in dopolnitvah
zakona o uresničevanju javnega
interesa za kulturo) so bile podane
pripombe na enajst členov. Pri tretjem členu (lokalni program za kulturo) smo vztrajali, da imajo lokalne
skupnosti tudi lokalne programe.
Pri osmem členu smo opozorili, da
naj bodo usposabljanja za člane
svetov javnih zavodov bolj osredotočena na pravna in finančna usposabljanja. Pri desetem členu smo
opozorili na možnost, da javni zavodi prejmejo dvojno plačilo za eno
delo neposredno iz proračuna in
posredno od »uporabnin«. opozorili
smo tudi, da bi bilo treba definirati,
kaj so »dejanski dodatni stroški«.
Manjšo korekcijo smo dodali tudi
pri 12. členu, pri 17. členu pa smo
opozorili, da morajo predujmi za
nevladne organizacije znašati največ 75 % in ne 50 %, kot je predvideno v zakonu. Pri 19. členu smo
predlagali bolj zavezujočo dikcijo
pri financiranju projektov z že prid-
obljenimi evropskimi sredstvi, pri
21. členu pa smo izrazili nestrinjanje z ukinjanjem dopolnjevanja vlog
in predlagali druge možnosti skrajšanja razpisnih postopkov. V zvezi
z 98. členom osnovnega zakona,
ki se spreminja, smo predlagali, da
se tudi izvajalcu kot drugemu pogodbeniku da beseda in se mora s
predlogom ministrstva o morebitni
razvezi pogodbe za sofinanciranje
zaradi krčenja proračuna ministrstva
strinjati. Predlagali smo tudi dopolnitve 102., 102. b in 117. člena.
Ministrstvo je ob pripravi končnega
zakona, ki je bil potrjen s strani
državnega zbora rs dne 17. 12.
2013, kratko odgovorilo na vse komentarje Mreže sodobnega plesa.
nekatere pripombe je zavrnilo, pozdravilo je podporo obveznosti lokalnih programov za kulturo in pritrdilo obveznosti pravnega in
finančnega usposabljanja za člane
svetov zavodov (ob vseh drugih
usposabljanjih). Jasneje je opredelilo, kdo sta stranki pri obveznostih
upravljanja javne kulturne infrastrukture, zavrnilo razširitev od javnih zavodov na vse organizacije pri
upoštevanju let delovne dobe za
samozaposlene zaradi nepredvidenih dodatnih stroškov, zavrnilo je
tudi problematizacijo dovoljevanja
prekinjanja že sklenjenih pogodb,
strinjalo se je z uvajanjem elektronskih razpisov kot načinom
skrajšanja razpisov, o čemer že
razmišlja, zavrnilo je nasprotovanje
ukinjanju vlog, sprejelo pa je povečanje odstotka za predujme na
70 % (čeprav je bilo prvotno z naše
strani predlaganih 75 %).
komentarji zajemajo naslednja področja: splošne pripombe, knjiga,
likovna umetnost, ljubiteljska kulturna dejavnost, kulturne industrije,
kreativne industrije, intermedijska
51
umetnost, digitalizacija,
film in avdiovizualna dejavnost, Mediji, uprizoritvene umetnosti, Mednarodno sodelovanje, slovenski jezik,
kulturno-umetnostna vzgoja in trg
dela v kulturi. to pomeni, da je skupina v svoje delo zajela tako rekoč
vsa področja novega nacionalnega
programa za kulturo.
skupina je uvodoma opozorila na
nekatere nenatančne podatke v
nPk (npr. delež zaposlenih v nVo
0,74 %, kar v resnici velja za vse
nVo) ter na različno metodološko
zastopanost področij. opozorila je
tudi na naslednjih 16 osrednjih točk:
1) Pri poglavju o knjigi je izpostavila problematičnost ukrepa
enotne cene knjige in se oprla
na študije, ki izkazujejo različne učinke ukrepa v posameznih skupinah držav, med katerimi slovenije ni mogoče
uvrstiti v krog tistih, kjer bi bil
ukrep uspešen. Predlagala je
alternative: nižja ali ničelna
stopnja davka na knjigo, stimuliranje kulturne ponudbe
(več nagrad in subvencije za
knjigarne), spodbujanje branja
prek podpore knjižnicam.
2) Pri poglavju o likovni umetnosti
je opozorila, da ni jasno, ali bo
povečanje števila obiskovalcev
šlo na račun mednarodnega ali
domačega prostora. opozorila
je tudi, da pri razstavninah nPk
govori o nerealno nizkih sredstvih, širjenje umetniškega trga
kaže na spodbujanje kulturne
ponudbe (ki je sorazmerno visoka), medtem ko bi bilo bolj
ustrezno spodbujati povpraševanje. opozorila je tudi, da v
nPk manjka ukrep vzpostavitve sheme deleža za umetnost,
pa tudi cilj ekipe ministra turka
52
o zagotovitvi teoretske
podpore programom in
projektom (izdajanje skupnega brezplačnika z uprizoritveno in drugimi umetnostmi).
3) Pri ljubiteljski kulturni dejavnosti je opozorila na nezadostno
naslovljeno vprašanje neenakomernega zagotavljanja prostorskih pogojev za delovanje
kulturnih društev ter jasnejšo
razmejitev med ljubiteljskimi in
profesionalnimi nevladnimi organizacijami.
4) Pri kreativnih ter kulturnih industrijah je opozorila na neusklajenost nPk s strategijo
razvoja slovenije 2014–2020
(ki je še vedno v postopku razprave), še posebej na področju
oblikovanja.
5) iz nPk je izpadlo področje raziskovanja, kjer je skupina predlagala tekst iz osnutka nPk za
2012–2015 (zagotovitev ažurnih in primerljivih podatkov
skozi dokumentacijski center,
skrb za razvoj statistike kulture
na nacionalni in eu ravni itn.).
6) Pri intermedijski umetnosti ni
predvideno financiranje prizorišč in opreme, četudi so ključni za navedeni javni interes,
povprečno število postprodukcij bo težko povečati, pri kazalnikih kaže ciljno število ponovitev dvigniti na tri, obisk pa
podvojiti. Poleg tega bi bilo
treba pri mednarodnem sodelovanju dodati referenčne projekte in razdelati način pojavljanja na referenčnih prizoriščih
(zlasti eu projekti), posledično
povečati kazalnik ciljnega števila večjih projektov na tri ali
več, dodati bi bilo treba tudi izobraževanje za intermedijsko
umetnost.
7) Pri digitalizaciji manjkata »dokumentiranje« in «postprodukcija«, ni navedeno financiranje
slovenskega digitalnega portala,
predvidena rast enot ni ambiciozna, potrebna je povezava z
drugimi resorji, pri vzpostavitvi
novih informativnih platform bi
bilo bolje povezati obstoječe
»škrbine«. Med ukrepi pri digitalni hrambi sta le film in knjiga
ter »ostalina preteklosti culture.si«, manjka digitalizacija
sodobnih vsebin na vseh področjih, javna dostopnost javno
financiranih del v digitalni obliki
(ureditev zanesljive hrambe,
zaščita pred zlorabami), poleg
tega ni jasno, kako bo Mk doseglo rast obiskanosti portalov
za deset odstotkov.
8) Pri filmu in avdiovizualni dejavnosti je treba filmske producente okrepiti, pripomoči k
prodoru slovenskega filma na
evropsko tržišče, olajšati dostop do virov financiranja, razmisliti o davčnih spodbudah po
vzoru tujih držav, statusna
sprememba filmskega studia
Viba (ki kot javni zavod ne deluje, kot bi moral). Pri financiranju iz rtV prispevka je skupina opozorila, da rtV že dve
leti zamuja z razpisi iz naslova
financiranja zunanjih producentov, predlagani 4 % pa se
morda zažirajo v proračun rtV.
dodeljevanje sredstev glede na
gledanost je zaskrbljujoče, slovenski film mora biti za večjo
gledanost prisoten v vseh razvojnih fazah izobraževanja.
9) Pri medijih je vprašljivo urejanje
medijske krajine, saj je večina
subjektov gospodarskih družb,
zato je bolj smiseln prenos na
Mgrt, razpisi Mk pa morajo biti
usmerjeni v vsebine s področja
kulture in umetnosti. Vprašljiv
je tudi način oziroma postopek
prenosa programov posebnega
pomena (sofinanciranih iz rtV
prispevka) v programsko
shemo rtV, plačevanje prispevka novinarjem pa je diskriminatorno predvideno do 35.
leta starosti (primerjava s samozaposlenimi v kulturi).
10) Pri uprizoritvenih umetnostih
ni jasno, ali število premier v
kazalniku zajema vse sektorje
ali le javnega, podobno velja
za postprodukcijo, ni jasno, kaj
pomeni načrtno spodbujanje
najbolj kakovostnih glasbenih
gledaliških stvaritev, namesto
gledališkega inštituta pa bi bilo
smiselno opolnomočiti obstoječe nVo (ki predvidene dejavnosti inštituta že izvajajo).
11) Pri mednarodnem sodelovanju
je treba širiti mednarodno promocijo izven evrope (npr. rusija,
države Južne Amerike, Azija).
12) Pri slovenskem jeziku je pri
podpori promocije slovenske
besedne umetnosti v tujini treba
jasneje določiti načine tega
spodbujanja, pa tudi oceno finančnih sredstev, kriteriji cilja
razvijanja jezikovne zmožnosti
vseh skupin pa naj se jasneje
opredelijo (numerično in ne
zgolj pavšalno), numerični kazalnik naj se podkrepi s kvalitativnim kazalcem.
13) Pri kulturni vzgoji je potreben
poudarek na decentralizaciji
(prenos praks iz ljubljane drugam) in dostopnosti tudi za socialno šibkejše, bolj enakopravna obravnava posamičnih
disciplin.
14) Pri izobraževanju in usposabljanju v kulturi kazalnika ne
zadostujeta, saj ne pokrivata
aspektov širše javnosti, ki bi
lahko posegala po programih
poklicnega usposabljanja, med
kazalnike je treba umestiti programe poklicnega usposabljanja (z ustreznimi sredstvi), ob
terminu prekvalifikacije dodati
še dokvalifikacijo, pri čemer so
kazalci, ki te ukrepe »merijo«,
nerazumljivi in nedodelani.
skupina je v tem delu izpostavila predloge delovne skupine
za sistemsko urejanje položaja
nevladnih organizacij (pri bivšem MizkŠ) – podiplomski
študijski program kulturnega
menedžmenta in kulturnih politik, neformalno izobraževanje
na področju sodobnega plesa,
podpora izobraževalnih programov za teoretike, kritike, publiciste in raziskovalce sodobne umetnosti, neformalno
izobraževanje na področju vizualnih umetnosti, novi študijski programi na področju glasbenih umetnosti.
15) skupina je tudi izpostavila slab
položaj samozaposlenih v kulturi in potrebo po enakopravnosti z zaposlenimi v kulturi,
preprečevanju nelojalne konkurence in socialnega dumpinga, načelo enakega plačila
za enako delo, svetovalne storitve prek mednarodne koncesije, pri vpisu v razvid mora
uredba omogočiti kandidiranje
za vsaj dva poklica. Področje
terja celovito prenovo, v tujini
obstaja več modelov (po enem
od njih gre za zaposlovanje za
določeno obdobje, ko posameznik uživa vse pravice zaposlenega po tarifniku, v času
brezposelnosti pa nadomestilo).
16) Pri sodobnem plesu bi bil potreben vsaj javno dostopen in
sofinanciran prostor za knjižnico in izobraževanje, sredstva
za več postprodukcije nVo, dodatni vadbeni prostori in redno
izobraževanje (ocena društva
za sodobni ples: 20.000 eur
letno), poleg srednješolskega
pa še univerzitetno izobraževanje za sodobni ples (pri čemer nPk ne more posegati v
izobraževalno shemo, zato je
to del šolskega ministrstva).
nerazumljivi in nejasni so kazalniki o novo zaposlenih, premierah, dogodkih.
Ministrstvo je pri pripravi končne
verzije, sprejete v državnem zboru
27. 11. 2013, upoštevalo pripombe
k točki 6 (intermedijska umetnost).
delno je upoštevalo tudi pripombe
k točkam 2 (likovna umetnost),
53
3 (ljubiteljska dejavnost),
10 (uprizoritvene umetnosti), 14 (izobraževanje in
usposabljanje v kulturi) ter 16 (sodobni ples). Pripombe k drugim poglavjem je ministrstvo zavrnilo oz.
pojasnilo, da so po njihovem mnenju bile že upoštevane v osnutku.
Več nA:
✚ www.mk.gov.si/si/medijsko_
sredisce/novica/article/1328
/5795/7c6bb1ee6bb402990d
8e89d6fdf162aa/
delo skupine torej ocenjujemo kot
zelo dobro in produktivno, kar kažejo tudi odzivi ministrstva in javnosti, predlogi pa lahko služijo tudi
kot osnova za prihodnje razmisleke
na področju sistemskega urejanja
področja nevladnih organizacij v
okviru Mreže sodobnega plesa in
drugih organizacij
.
besedilo pripravil
Andrej Srakar
54
drAgAnA AlfireVić in deJAn srHoJ
civilni dialog
in novi
mehanizmi
Poročilo o nastajanju novega mehanizma
krepitve civilnega dialoga
noMad
dance
acadeMy
slovenija
Nomad Dance Academy je dolgoročen projekt, platforma in
mreža, ki je prek različnih dejavnosti aktivna v sloveniji od leta
2005. tega leta je mreža nastala v
beogradu, kjer smo umetniki in
producenti ugotovili, da nas povezujejo podobna vprašanja in problemi, in začutili nujo povezovanja
na regionalni ravni. od takrat se
programi ndA koncipirajo ter izvajajo hkrati v sloveniji, bosni-Hercegovini, Makedoniji, bolgariji,
srbiji in na Hrvaškem, v zadnjih
dveh letih pa tudi v Avstriji, na Madžarskem, v nemčiji in drugih evropskih državah.
osnovna vizija ndA je, da skozi inkluzivno, odprto strukturo ter izmenjavo znanj in izkušenj številnih
ustvarjalcev, producentov, teoretikov in kritikov profesionalizira polje sodobnih scenskih umetnosti
v balkanski regiji.
z namenom profesionalizacije in
vidnosti področja sodobnega plesa
smo v preteklih letih v okviru NDA
iniciirali ter finančno podprli pet
novih sodobnoplesnih festivalov
v regiji. kar štirje festivali so sploh
prvi sodobnoplesni festivali v matični državi: kondenz v beogradu,
locomotion v skopju, Antistatic v
sofiji in zvrk v sarajevu.
tri leta smo izvajali Nomadski izobraževalni program, ki je bil na
ravni magistrskih študijev. Štirinajstim mladim umetnikom iz sedmih
55
držav smo nudili intenzivno izobraževanje in možnost produkcije lastnih predstav. udeleženci so štiri
mesece potovali iz skopja v sofijo,
beograd, kanjižo, zagreb, Ptuj, kjer
so sodelovali na delavnicah, poslušali predavanja in gledali predstave. V ljubljani so proces zaključili z lastnimi predstavami.
tega prostora. Principi
nam omogočajo, da se organizacija organsko širi in
sprejema medse nove člane, ideje
in projekte, da stremimo k stalnemu ravnovesju ter da v vseh
aktivnostih ohranjamo del prostora,
ki je neznan in nam omogoča nenehen razvoj.
na ulicah večjih mest v regiji smo
v okviru dogodka go Out & Dance
organizirali ples in koncipirali ter
organizirali festivale Pleskavica
2011 ter coFestival 2012 in 2013.
V tem trenutku je najpomembnejši
projekt ndA slovenija organizacija
ter kuriranje sodobnoplesnega festivala cofestival, ki je srečanje
treh sodobnoplesnih festivalov v
enem: Modul Dance, ukrep in
Pleskavica.
glede na vse večjo rast programov
na lokalni ravni, potrebe po dodatnem financiranju ter rast skupine,
ki je vodila programe v sloveniji,
smo na osnovi principov in izkušenj
mednarodne mreže nomad dance
Academy leta 2010 zagnali Nomad
Dance Academy Slovenija.
načini odločanja, ki temeljijo na
dogovoru skupine, možnost vabila
novim članom ter želja po širjenju
in nadaljnjem mreženju so bili še
dodatni razlogi, da tudi partnerske
organizacije v regiji odprejo lokalne
ndA organizacije, ki naj bi delovale
v soglasju s principi ndA, vendar
ne bi bile podružnice, temveč bi
imele veliko svobode in avtonomije, njihov program pa bi nastajal
v odnosu do lokalnih potreb in dogovora članov organizacije.
člani ndA slovenija smo ljudje, ki se
ukvarjamo s produkcijo, kuriranjem
festivalov, ustvarjanjem umetniških
projektov, teorijo in gospodarstvom
ter prepletom omenjenega: dragana
Alfirević, goran bogdanovski, nina
božič, celine larrere, gregor kamnikar, dejan srhoj, rok Vevar in Jasmina založnik.
ndA slovenija deluje po principih
ndA, ki so: princip povabila, princip ravnotežja ter princip odpr-
z umetniškimi zasedbami, programi in občinstvi se vsi trije festivali vzajemno reflektirajo in omogočajo, da se vsebine, pozicije in
estetske drže ugledajo ob prisotnosti drugega.
nda in
zaGovor ništva
Po šestih letih zelo uspešnega delovanja na področjih izobraževanja,
produkcije in promocije plesa smo
leta 2011 prišli do ugotovitve, da
vse, kar počnemo, dolgoročno ne
bo uspešno, če ne stopimo v resen
in odprt dialog z odločevalci na našem področju.
Novembra 2012 smo v skopju organizirali Advocacy Event pod
imenom nomad dance Advocates.
Povabili smo umetnike, politike ter
odločevalce iz balkanske regije in
tujine. osnovni namen dogodka je
bil, da se spoznamo in odpremo
dialog o možnostih regionalnega
razvoja. ob tem smo predstavili
56
NDA kot primer dobre
prakse ter poudarili nujnost sodelovanja, če želimo nadalje razvijati polje sodobnih
scenskih umetnosti ter zaustaviti
beg najzanimivejših umetniških potencialov v tujino. izpostavili smo
nujnost, da v dialogu in dolgoročnem procesu soustvarjamo prihodnost sodobnega plesa v regiji.
Veliko energije smo vložili v to, da
ustvarimo enakopravne pogoje za
dialog in da odločevalcem sporočimo, da smo partnerji, ki sedijo
za isto mizo, saj se vsi spotikamo
ob enake probleme, razlikujejo se
le naši pogledi nanje.
Našemu vabilu se je odzvalo
prek šestdeset ljudi, predstavnikov ministrstev, mestnih občin
ter mednarodnih fundacij, ki so
izrazili pripravljenost za nadaljnje
sodelovanje. na tridnevnem dogodku smo člane mreže in projekt
ndA predstavili kot primer dobre
prakse regionalnega in mednarodnega sodelovanja ter zagovarjali
potrebo po bolj jasnih kriterijih podpore pri mednarodnem ter regionalnem sodelovanju na področju
sodobnih odrskih umetnosti. odprli
smo prostor, da tako umetniki kot
odločevalci predstavijo svoje delo
in težave, s katerimi se srečujejo,
in na ta način vzpostavili polje za
možnost dialoga. rezultati srečanja
so novi projekti in iniciative, pa tudi
nova raven komunikacije med
vsemi udeleženimi – umetniki, teoretiki, producenti, odločevalci.
seznam udeležencev srečanja je
dolg, omenili bomo samo nekatere:
člani in prijatelji NDA mreže,
umetniki in producenti dejan srhoj,
goran bogdanovski, klemen košir,
dragana Alfirević, iva nerina sibila,
tina dunjić Mesmer, esta Matković, sonja Pregrad, nina Jan, Jo-
vana rakić kiselčić, dušan broćić,
Ana dubljević, Marko Milić, ljiljana
tasić, Jana Jevtović, kristina kujundžić, Marijana cvetković, Michelle Aždajić, elma selman, lejla
Muhić, tian rotteveel bastian, gisela Mueller, Willy Prager, iva
sveshtorova, galina borisova, stephen shtereff, zhana Pencheva,
krassimira bakardhieva, gjergji
Prevazi, biljana tanurovska kjulavkovski, Violeta kachakova, iskra
shukarova, katerina Antov, kire Miladinoski, Aydin silier, zsóka nej.
S strani odločevalcev so se dogodka udeležili: davor buinjac –
svetovalec, Mestna občina ljubljana, republika slovenija; iva
Hraste sočo – vodja sveta za gledališče in avdio-vizualni program
ter Mladen Špehar – predstavnik
ccP, oba Ministrstvo kulture republike Hrvaške; Milena dragićević
Šešić – prof. kulturnih politik ter
predsednica sveta za kulturo mesta
beograd, republika srbija; Maja
sedrak – vodja oddelka za glasbo
in scenske umetnosti, Ministrstvo
za kulturo, republika Makedonija;
elisaveta yancheva – glavni ekspert
za glasbo in ples, Ministrstvo za
kulturo, republika bolgarija.
svetovalci, gostje, prijatelji: guido
reimitz, svetovalec in nekdanji direktor imPulstanz festivala; Marie
christine baratta – mednarodno
mreženje, dance Web; Meinhard
rauchensteiner – svetovalec za
znanost in kulturo predsednika republike Avstrije; laurent Van kote
– predstavnik ministrstva za kulturo republike francije.
že v vabilu vsem sodelujočim smo
izpostavili dve jasni sporočili:
1. sodobni ples je eno najbolj dinamičnih umetniških polj na
področju balkana. ogromno
pripomore k prepoznavnosti
sodobnih scenskih umetnosti
regije po vsem svetu, hkrati pa
je to področje v nevarnosti
odliva možganov. Manjkajo osnovni pogoji za delovanje in
dolgoročna podpora. brez njih
bodo najboljši talenti poiskali
možnost za delo v državah, ki
ponujajo boljše priložnosti. Potrebujemo partnerstvo z vami,
da obdržimo in razvijamo ta dinamični sektor in da balkan
postane vodilna regija na evropski umetniški sceni.
2. kot platforma s področja balkana vas pozivamo, da močno
podprete kulturno sodelovanje
ter izmenjavo na področju balkana, tako da povišate podporo
sodobnoplesnim projektom v
lokalnih, regionalnih ter nacionalnih proračunih. na ta način
bomo vsi prispevali k krepitvi
demokratičnih, participativnih
ter odprtih družb v skupni regiji
ter investirali v dolgoročni razvoj našega družbenega in kulturnega kapitala.
V procesu priprave dogodka in izvedbe zagovorniškega dogodka je
delovna skupina artikulirala nadaljnje jasne zahteve do kulturnih
politikov, ki smo jim jih po dogodku tudi posredovali. zahteve so
naslednje:
kAJ POTREbuJEMO OD VAS
• zagotovljen stalni delovni
prostor.
• strukturno podporo organizacijam, ki imajo dolgoročne razvojne projekte.
Podpora ni nujno visoka,
a naj bo stalna.
• umetniške rezidence za regionalne in tuje umetnike,
eksperte in lokalne umetnike, ki delujejo v tujini.
• finančna podpora za mobilnost naj bo ločena od
projektne podpore.
• subvencije za razvojne
projekte, razvoj občinstva,
družbeno delo, raziskave
in založništvo.
• dialog in partnerstvo v
večjih projektih, iniciativah
in procesih političnega
odločanja.
• Podporo regionalnim sodelovanjem.
• svet Ministrov kulture JVe
naj na dnevni red srečanja
uvrsti noMAd ter ostale
iniciative in mreže, njihove
rezultate in modele sodelovanja ter jim zagotovi
vidnost in podporo.
junij 2013 –
prvi
doGodek
noMad
dance
instituta
V sodelovanju z Mrežo sodobnega
plesa in v okviru cofestivala smo
junija 2013 organizirali lokalni zagovorniški dogodek, katerega osnovni namen je bil predstaviti programe in principe delovanja ndA
ter izkušnje z Advocacy eventa v
skopju. ob tem smo v praksi preizkušali nekaj načel nomad dance
instituta, ki smo jih dalje razvijali na
srečanju septembra 2013 v MsuM.
na srečanje smo med drugimi povabili: Mitja bravhar – kino Šiška,
tina dobnik – Maska, Špela trošt –
Via negativa, žiga Predan – Pekinpah, samo selimović – bunker,
luka Piškorič – coworking, Aleš
črnič – državni sekretar na Mik,
Mojca Jan zoran – uprizoritvene
umetnosti na Mik, gašper troha –
direktor direktorata na Mik in Mojca
demšič – načelnica za kulturo Mol,
daliborka Podboj – publicistka.
dogodka so se udeležili: Mojca Jan
zoran, daliborka Podboj, Špela
trošt, žiga Predan, samo selimović, brane zorman, irena Pivka, domen Šega, ksenija kaučič, sinja
ožbolt, sonja Velkavrh, Jedrt Jež
furlan, sandra Đorem in vsi člani
ndA slovenija.
Prisotnim smo poleg programov
ndA in naših izkušenj predstavili
tudi osnovno idejo instituta. ustvarili smo prostor spoznavanja soudeležencev in vse prisotne pozvali,
da predstavijo projekt, ki bi si ga
želeli realizirati, če bi imeli na voljo
neomejeno finančno podporo ter
človeške in druge resurse.
57
skozi format »speed datinga« je imel vsak udeleženec možnost v treh minutah predstaviti sogovornikom
svojo idejo. ob tem je poslušal tudi
njihove ideje. na ta način je vsak
posameznik pilil lastno misel in
hkrati spoznal želje in misli drugih.
naslednji korak, ki smo ga nameravali razvijati septembra v MsuM,
pa je, da lahko vsak udeleženec
povabi katerokoli idejo v sofinanciranje s strani instituta.
ustvarjalno vzdušje v skupini je nakazovalo, da je za zagon instituta
najpomembneje, da vsak posameznik predstavi idejo ali misel, ki ga
vodi, ne oziraje se na organizacijske
ali finančne prepreke, na katere bo
najverjetneje naletel v procesu izpeljave zamisli.
osnovno spoznanje srečanja je
bilo, da takšen način sodelovanja
hkrati osvobaja kreativnost in željo
po sodelovanju, vendar pa zahteva
razsvetljenega posameznika, ki z
lastnimi predlogi in aktom vabila
vpliva na vsebino in delovanje celotne mreže.
58
Vse prisotne smo ob zakuski na koncu srečanja
kot opazovalce povabili na
drugi dogodek Nomad Dance Instituta* v Muzej sodobne umetnosti Metelkova septembra 2013.
dialoG o
okviriH
noMad
dance
instituta /
draGana
alfirević
in dejan
srHoj
za začetek laHko
poveva nekaj o
Motivaciji in
razloGiH za
vzpostavljanje
instituta kot noveGa
načina produkcije.
kaj je ideja v
ozadju?
leta 2005 smo ndA ustanovili plesalci, koreografi in producenti v
sodobnem plesu. Vse do danes smo
ogromno energije vložili v profesionalizacijo sodobnega plesa skozi
konceptualizacijo in organizacijo izobraževalnega programa, festivalov
in drugih dogodkov. zdi se, da smo
veliko delali za okolje, za svoje kolege, za mlajše plesalce, za izobraževanje publike. Ves čas pa je v
ozadju tlela želja, da soustvarjamo
umetniške projekte. institute je
predlog, kako soproducirati projekte
v duhu ndA.
na kaj Misliš,
da naMiGujeM,
ko GovoriM o
produkciji
v duHu nda?
to pomeni predvsem decentraliziran način odločanja in razvoj principov solidarnosti, dopolnjevanja,
širšega pogleda in širšega interesa,
kot je samó lastno umetniško obzorje. ob tem pa tudi zavedanje,
da prek dela za skupnost delam
tudi zase in obratno. da ne bo zvenelo preveč abstraktno: to pomeni
soodločanje pri financiranju, sofinanciranje, skupni fundraising in
skupno delo na realizaciji določene
ideje; iskanje bolj prožnih načinov
administracije, kjer naj administracija služi realizaciji idej in ne
obratno. eden izmed principov ndA
je princip ravnotežja, kar pomeni,
da se stalno trudimo ustvarjati ravnotežje med umetniškim in administrativnim delom.
Morda gre bolj za brisanje meja
med umetnikom in producentom
ter umetniškim ustvarjanjem in
produciranjem.
osnovna ideja instituta je bila, da
se namesto žirij in principa selekcije
(ki vedno vzpostavlja določene piramide moči in s tem omejuje moč
širše skupnosti) pojavi princip povabila. da lahko vsak v skupini instituta povabi en projekt ali eno
idejo. tisti, ki vabi, ob tem sebe ne
izključuje in ne vsiljuje svoje ideje,
ampak nenehno išče nove načine,
da izrazi in distribuira svoj interes.
Vsak, ki postane del te »igre«, sprejema odločitve, ki vplivajo tudi na
njega, in obratno, vsak ima možnost
soodločanja o pogojih dela. to je osnovna razlika med idejo instituta in
politiko delovanja večine organizacij
danes, ki temeljijo na hierarhiji, predaji moči odločanja in predstavniški
demokraciji, torej so nekritično
prevzete iz real-politične sfere.
naj spomnim, da znotraj ndA odločajo ljudje in ne predstavniki organizacij. organizacije in administracija nato podpirajo delo, ne da
bi ga pogojevale, omejevale in popolnoma usmerjale.
kaj so bili izzivi,
s kateriM se je
srečala delovna
skupina, ki je
vzpostavljala
Model instituta?
kot skupina smo se strinjali z osnovnimi načeli instituta in s potrebo,
da začnemo delati na modelu, kjer
vsak posameznik skupnosti lahko
odloča. Velik izziv pa je seveda bil,
kako idejo prenesti v prakso.
naj za začetek poudarim dva osnovna principa instituta:
1. vse je izobraževanje ter
2. novo znanje se vrača v skupnost.
V delovni skupini smo se dolgo
ukvarjali z vprašanjem, kako znotraj skupnosti vzpostaviti prostor
sodelovanja in podpore ter solidarnosti in ne le tekmovalnosti ter
borbe za finančna sredstva. kako
vzpostaviti prostor, ki bo omogočal
večletni razvoj idej s poudarkom
na raziskovanju, artikulaciji novega
znanja, kritični podpori ostalih članov v regiji ter možnostjo predstavitve rezultatov skupnosti.
Menim, da je prav princip povabila
tisti, ki daje vsakemu posamezniku
moč soodločanja o viziji instituta
in lastni viziji o tem, kaj je znanje
in kako se znanje vrača v skupnost.
Vabila namreč ostali člani skupnosti ne morejo »izbrisati«, tako da
celotna ideja sloni na zaupanju v
posameznika in njegovo odločitev
za povabilo. to pomeni da se posameznik lahko odloči, koga ali kaj
bo povabil, ne da bi skupina amortizirala, konsolidirala in že vnaprej
določila njegovo odločitev.
Model instituta vsekakor predvideva, da bodo projekti sposobni
producirati in artikulirati novo znanje in ga deliti s skupnostjo. ni pa
nujno, da bo takšna tudi realnost.
zato se sprašujem, ali se bomo
lahko tudi iz neuspelih primerov
kaj naučili in zares živeli moto »vse
je izobraževanje«.
kakšno je bilo
srečanje instituta
septeMbra v
ljubljani? na
kakšen način sMo
te visokoleteče
ideje prenašali v
vsakodnevno delo?
srečanje skupine 40 umetnikov,
producentov in teoretikov je bilo
namenjeno medsebojnemu spoznavanju in odpiranju možnosti, da
se seznanimo z delom drugih in
posledično povabimo določene
projekte. srečanje je bilo organizirano s strani ndA slovenija, v sodelovanju s kolegi iz mednarodne
mreže ndA. lokalno so srečanje
podprli MsuM, Mreža za sodobni
ples in kino Šiška. osnovna ideja
je bila, da en teden sobivamo v
prostorih Muzeja sodobnih umetnosti Metelkova in skozi različne
formate spoznavamo drug drugega. Midva sva naredila zasnovo
in predlagala začetni okvir dela. Po
kratkem spoznavanju in predstavljanju osnovne ideje instituta so
vsi udeleženci predlagali določene
formate srečanj – delavnice, pogovore, igre, branje, prezentacije
... Prostor je bil tudi kot nekakšna
odprta pisarna odprt za širšo skupnost ljubljane (Public office, glej
✚ www.publicoffice.se).
s tem odprtim formatom smo imeli
zelo dobre izkušnje leta 2011, ko
smo organizirali festival Pleskavica,
ki se je znotraj zelo strukturiranih
prostorsko-časovnih meja kar sam
programiral in na koncu rezultiral v
42 dogodkih ter izmenjavi znanj in
v novih sodelovanjih, ob tem pa tudi
ustvaril podlago za prihodnje projekte med več kot sto udeleženci.
Medtem ko so se leta 2011 udeleženci festivala medsebojno navdihovali, dopolnjevali in je bilo videti,
59
kot da se vse samorealizira, je bila tokratna izkušnja malo drugačna: struktura se je zdela preveč odprta, vsi
smo potrebovali bolj jasno ogrodje.
čeprav so nekateri udeleženci
predstavili predhodno začrtane
projekte ali so jih ustvarili med bivanjem na institutu, jih je bilo težko
spraviti na površje in se o njih pogovarjati.
očitno je eden izmed razlogov ta,
da so naše izkušnje v realizaciji
projektov doslej temeljile na konkurenčnosti, ki je neposredno nasprotje odprtega prostora, ki smo
ga skušali vzpostaviti.
na srečanje v ljubljano smo kot
aktivne udeležence srečanja z
močjo vabila povabili naslednje posameznike: dragana Alfirević, nika
Arhar, goran bogdanovski, galina
borissova, nina božič yams, tamara curić, guilherme garrido, Angelina georgieva, Aleksandra Janeva imfeld, Jana Jevtović, Violeta
kachakova, gregor kamnikar, inge
koks, klemen košir, celine larrere,
elena Marchevska, borja Močnik,
gisela Mueller, larisa navojec, iva
nerina sibila, Antje Pfundtner,
Mirko Popov, katarina Popović,
Willy Prager, stephan shtereff,
60
Martin sonderkamp, dejan
srhoj, kai simon stoeger,
sunčan stone, iva sveshtarova, ljiljana tasić, rok Vevar, Jasmina založnik.
Vsi zgoraj našteti udeleženci so v
ljubljani preživeli vseh pet dni srečanja in sobivali v MsuM ter zvečer
obiskovali predstave cofestivala in
ostale kulturne dogodke v ljubljani.
na zadnji dan srečanja smo uveljavili možnost vabila projektov in
povabljenih je bilo naslednjih osem
projektov:
1. MappinG instable
beauties kai simon sto
eger
Povabil: gregor kamnikar
2. folk dance as socia
l event Gisela Mueller
Povabila: dragana Alfirević / kak
o družabne plese preteklosti doje
mati in prakticirati
kot sodobni ples in družabni dog
odek hkrati? ožja skupina, ki želi
sodelovati pri razvoju
projekta: biljana tanurovska, Mirk
o Popov, galina borissova.
3. arcHive rok vevar
Povabili: iva nerina, liljana tasi
ć / Arhiviranje performansa in
sodobnega plesa v 70., 80.
in 90. letih na balkanu. / ožja sku
pina, ki želi sodelovati pri razvoju
projekta: Angelina georgieva, iva sveshtarova in liljana
tasić.
4. advocacy evente wil
ly p., iva s., stephan s., Ga
lina b., angelina G.
Povabila: Violeta kachakova /
glede na uspešen dogodek s
pod
ročja zagovorništva v
Skopju leta 2012 želi skupina
avtorjev nadaljevati s projektom
na celotnem balkanu. /
ožja skupina, ki želi sodelovati pri
razvoju projekta: inge koks, deja
n srhoj.
5. pop up innovation
GyM nina bozič
Povabila: tamara curić
Inovativna telovadnica, ki se
postavlja tako v gledališčih kot
v javnih prostorih, z namenom spodbujanja in učenja
inovativnosti. / ožja skupina, ki
želi sodelovati pri razvoju
projekta: stephan A. shtereff.
6. diffusion of know
ledGe aleksandra j. i. in
Martin s.
Povabil
i: larisa navojec in elena Marche
vska / Izobraževanje s področj
a sodobnega plesa
v regiji. / ožja skupina, ki želi
sodelovati pri razvoju projekta:
elena Marchevska, Jasmina
založnik in celine larrère.
7. polyGon katarina po
pović in ljiljan
a tasić
Povabila: Jana Jevtović / umetni
ška instalacija v javnem prostor
u. / ožja skupina, ki želi
sodelovati pri razvoju projekta: Jasm
ina založnik, iskra Šukarova.
8. co-teacHinG dejan
srhoj
Povabil: gui garrido / Součenje
sodobnega plesa multidiscipl
inarnega tima pedagogov.
/ ožja skupina, ki želi sodelovati
pri razvoju projekta: rok Vevar, gise
la Mueller, celine larrère,
goran bogdanovski, iskra Šukarov
a.
Vseh osem projektov je trenutno
(januar 2014) v fazi koncipiranja in
iskanja subvencij. okvirni termin
za realizacijo projektov je do poletja
2015, ko se zaključi prvi cikel podpore projektom. Po tem datumu
vstopamo v naslednji dveletni cikel,
ki ga bomo odprli tudi za člane
mreže long life burning, katere
del je institute.
*noMad
dance
institute
gram, ki smo ga poimenovali nomad dance institute – ndi. nomad
dance institute (ndi) je platforma
za razvoj novih projektov in idej s
področja sodobnih scenskih umetnosti na balkanu. sloni na dveh osnovnih principih: projektov ne izbira
žirija, temveč lahko vsak član ndi
povabi en projekt. drugi princip je,
da so ustvarjalci projekta dolžni artikulirati znanje, pridobljeno v umetniškem procesu, ter ga deliti s širšo
zainteresirano skupnostjo. na ta način se novo znanje vrača v skupnost
ter zagotavlja samozadostno ter samorazvijajočo se skupnost.
načeli »vse je izobraževanje/znanje« in »naučeno se kot dobrina
vrača v skupnost« bomo v prihodnjih petih letih realizirali skozi pro-
srečanje nomad dance instituta se
je odvijalo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova ljubljana pod naslovom umetnost sobivanja in v
okviru trienala sodobne umetnosti
u3 na povabilo kuratorke
nataše Petrešin bachelez.
61
dogodek smo soorganizirali mreža
ndA, ndA slovenija, trienale sodobne umetnosti slovenija u3, MsuM,
kino Šiška, cofestival, dilettant in
Mreža sodobnega plesa slovenija.
znotraj srečanja smo v muzeju
vzpostavili javno pisarno, plesne
studie, prostor za pogovore in
oglede videov ter prostor za prezentacijo delavnic in projektov.
fokus smo s produkta prestavili na
procesualnost ter nepredvidljivost
trenutka. Hkrati pa smo vztrajali na
transparentnosti ter možnosti neposrednega vpliva na odločanje v
skupnosti. umetnost sobivanja
smo razumeli kot umetniški dogodek, ki na križišču idej, interesov
in želja išče novo znanje
.
Več nA:
✚ www.nomaddanceacademy.org,
✚ www.cofestival.net
✚ www.nomaddanceadvocates.org
✚ www.lifelongburning.eu
kuD Pozitiv
kuD Trivia
kuD Samosvoj
kuD Triola
kuD NOR kranj
kuD Moment
kuD baobab
kuD Erato
kD Integrali
kD Qulenium
kD Prostorož
kD Plesna Izba
Maribor
zavod Maska
zavod Mirabelka
zavod En-knap
zavod Sploh
zavod Vitkar
zavod Federacija ljubljana
zavod Exodos
ljubljana
Aksioma –
zavod za sodobne
umetnosti
Društvo gradTeater
Društvo Pekinpah
DuM –
Društvo umetnikov
Društvo Agni
Plesni studio lai
Plesni Studio Intakt
Studio za
svobodni ples
Plesni teater ljubljana
E.P.I center
kjaras Dance Project
bunker ljubljana
Via Negativa
umetniško društvo
Fičo balet
Nomad Dance
Academy Slovenia
umetniško društvo
M&N Dance company
kulturno ekološko
društvo Smetumet
Terpsihora
plesni center,
šempeter Vrtojba
Društvo kvalitetnih
kulturno-umetniških
praks SMEhOMAT
hIšA!
Društvo za ljudi
in prostore
Pekarna –
magdalenske mreže
Terpsihora
Dance company,
plesno društvo
Novo Mesto
brezmejno gibanje,
zavod za uprizoritvene
umetnosti,
brez izključevanj
MuzEuM,
zavod za umetniško
produkcijo,
posredovanje in
založništvo
zavod Emanat,
zavod za afirmacijo
in razvoj umetnosti
plesa in sodobne
umetnosti
Plesno društvo krokar
Ekvilib Inštitut
gledališče glej
celinka –
društvo ustvarjalk
sodobnega plesa
Društvo za ustvarjalno
vzpodbujanje
trajnostnega razvoja
Mesto žensk –
Društvo za promocijo
žensk v kulturi
Art Dance Studio
Portorož
nosilec ProJektA: Društvo za sodobni ples Slovenije
Vsebinsko VodenJe in AdMinistrAciJA: ksenija kaučič
Vsebinsko sVetoVAnJe in koordinAciJA: Sanja Matković
odnosi z JAVnostMi: Jedrt Jež Furlan
snoVAlci ProJektA: Sandra Đorem, goran bogdanovski, Rok Vevar,
Tamara bračič Vidmar, Alma R. Selimović
zAPosleni nA ProJektu: ksenija kaučič, Sanja Matković, Jedrt
Jež Furlan
zunAnJi sodelAVci ProJektA: Ana Delo, Melita Silič, Mojca
Mladenovič, Jure Srpčić, Marija Mojca Pungerčar, christina
gillinger, Maja lovrenov, gyula csperes, Maša Nonkovič, klaus
ludwig, Silva cattonarro, Walter heun, Judith Jaeger, Mark
Petrovčič, Andrej Srakar, Simon kardum, Jasmina založnik,
Peter Tomaž Dobrila, Denis Miklavčič, györgy Szabó, Andrea k.
Schlehwein, Dragana Alfirević, Dejan Srhoj, Michael klien,
Sri louise
zAHVAle: mag. Jurij Mezek, dr. uroš grilc, Simon kardum, Miran
zupanič, branimir štrukelj, Jože Vogrinc, Metka šošterič, barbara
koželj Podlogar, dr. gašper Troha, Mojca zupanič, bara kolenc, Teja
Reba, Mitja bravhar, Živa brecelj, barbara Novakovič, Nina Meško,
guido Reimitz, ulrike kuner, Ruggero lala, Vesna Čopič, Andrej
Srakar, Anela bešo, Mateja lazar, Sabina briški, goran Forbici, dr.
Nika Murovec, Silva catonarro, uroš Rojšek, Magdalena Reiter,
Manca krnel hess, Janez Janša, Mateja bučar, branko Potočan
Mrežo sodobnegA PlesA oMogočAJo:
Ministrstvo za notranje zadeve RS,
Evropski socialni sklad
operacijo delno financira evropska unija iz evropskega socialnega
sklada. operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja
človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
llllllll