Biologija - Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Comments

Transcription

Biologija - Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Biologija
Raznolikost živih bitij
1. Virusi – na meji živega
2. Prokarionti – bakterije (ni jedra)
3. Evkarionti (jedro):
a) Glive – celična membrana, celična stena (iz hitina), heterotrofi
- Sluzavke
- Prave
- Lišaji – skupnost alg in gliv
b) Rastline – celična membrana, celična stena (iz celuloza), vakuola,
kloroplast, avtotrofi
- Steljčnice – ni rastlinskih organov
I. Alge
II. Mahovi
- Brstnice
I. Praprotnice
II. Semenovke
- Golosemenke (iglavci)
- Kritosemenke
1. Enokaličnice (koruza, trave)
2. Dvokaličnice (fižol)
c) Živali – celična membrana, centriol, heterotrofi
- Enocelične – praživali
- Večcelične
I. Spužve
II. Prave mnogocelične živali
- Nečlenarji (glista)
- Mnogočlenarji (deževnik)
- Maločlenarji (morska zvezda)
- Strunarji (človek)
4. Znanstveniki so si že od nekdaj prizadevali, da bi poiskali med organizmi
sorodstvene odnose in bi naredili sistem, ki bi bil čimbolj naraven. Danes
obravnavamo pri nas sistem živih bitij po LEEDALU, ki ima štiri kraljestva:
1. Kraljestvo – cepljivke
2. Kraljestvo – glive
3. Kraljestvo – rastline
1
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
4. Kraljestvo – živali
Nekateri obravnavajo sistem petih kraljestev po WITHAKAERJU, ki ima poleg
prejšnjih kraljestev še kraljestvo enoceličarjev.
Osnove sistematike pa je postavil Carl Linne, ki je poznal 2 kraljestva –
rastline, živali-uvedel je sistematske kategorije.
5. Osnovna sistematska kategorija je vrsta ali species – je skupina morfološko
(po obliki in zgradbi) podobnih osebkov, ki se med seboj plodijo in imajo
plodne potomce.
Višje sistematske kategorije so:
- Rod
- Družina
- Red
- Razred
- Deblo
- Kraljestvo
Sistem je zgrajen hierarhično, kar pomeni, da so v vsaki višji kategoriji
podrejene nižje. (slika – U/14)
6. Linne je v sistematiki živih bitij uvedel poimenovanje posameznih
organizmov z dvema imenoma – z imenom vrste in rodu. To imenujemo
dvojno poimenovanje (kmečka lastovica, rdeči bor, črni bor).
- Vrsta
misleči
rjavi
- Rod
človek
medved
- Družina
človečnjaki
medvedi
- Red
prvaki
zveri
- Razred
sesalci
sesalci
- Deblo
strunarji
strunarji
- Kraljestvo
živali
živali
Kje vse najdemo dokaze za sorodnost živih bitij?
1. Biokemijski dokazi – analiza DNK, analiza beljakovin( A+ ime za krvno
skupino, RH faktor)
2. Iz primerjalne anatomije in embriologije (veda o zarodkih)
a) Kadar primerjamo med seboj organizme po zgradbi, obliki, moramo
paziti, da nas zunanja podobnost ne zavede pri iskanju sorodnosti.
- Homologni organi (istoizvorni) na zunaj ne kažejo podobnosti, vendar
imajo skupen izvor. Ker se uporabljajo za različne namene so se
2
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
navidezno spremenili. Primer homolognih organov so sprednje
okončine kopenskih vretenčarjev.
- Analogni organi pa imajo različen izvor, vendar so si navidez zelo
podobni, ker je prišlo do prilagoditev na podobne razmere v okolju
(kaktusi, mlečki). Primer teh organov so tudi krilo ptice in krilo
žuželke.
b) Embriologija je veda o zarodkih. Dokaze in primerjalne embriologije
dobijo tako, da med seboj primerjajo zarodke na različni stopnji razvoja
3. Dokazi iz telesne simetrije
a) Zvezdasta – m. ježki
b) Dvobočna (bilateralna) – metulj, človek
4. Ontogenetski razvoj – ontogenija proučuje razvoj osebka
5. Način življenja
a) Živi samostojno
b) Prostoplavajoče
Določevalni ključi
1. Kadar imamo pred seboj nek organizem, ki ga ne poznamo si lahko
pomagamo z določevalnimi ključi. Ti so narejeni tako, da upoštevajo večino
ali pa vse dokaze o sorodnosti (so naravni) ali pa upoštevajo manj dokazov
(umetni). Določevalni ključi so narejeno po dihotomnem ali dvovejnem
principu.
2. Primer:

















Imajo krila
Nimajo kril
Imajo dolge tipalke
Imajo kratke tipalke
Tipalke so gladke
Tipalke so ščetinaste
Imajo kratke tipalke
Ima dolga krila
Imajo kratka krila
Ima progast trup
Ima črn trup
Ima tipalke
Nima tipalk
Na zadku so izrastki
Na zadku ni izrastkov
Na zadku sta 2 izraztka
Na zadku so 3 izrastki
3
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
Listi so deljeni( kot dlan)
Listi so deljeni kot perje
List ima 5 krakov F
List nima krakovC
List je gosto nazobčen
List ni nazobčen
List je podolgovatD
List je bolj okrogelE
List je redko nazobčenG
Nazobčen list je v obliki leščurjaB
List ni v obliki leščurjaA
3. Za organizme imamo več določevalnih ključev (za mehkužce, za žuželke, za
rastline,…). Ključ za določanje slovenskih rastlin praprotnic in semenovk se
imenuje Mala flora Slovenije.
a) Pri razvrščanju organizmov se znanstveniki lahko opirajo samo na
zunanje znake – empirična klasifikacija
b) Lahko pa se opirajo na teorije po izvoru – teoretična klasifikacija
Virusi
1. Virusi so na meji živega, zato jih ne uvrščamo v štiri osnovna kraljestva.
Znake živega kažejo samo v gostiteljski celici, drugače pa so v kristalni obliki.
Proti virusnim boleznim se borimo s cepljenjem.
2. Virusne bolezni so:
- AIDS (HIV)
- Hepatitis (A,B,C)
- Gripa (N1N1)
- Herpes (herpes labialis)
- Otroška paraliza
- Rdečke
- Norice
- Vodene, črne koze
3. Viruse so odkrili konec 19.st. – odkril jih je Dimitrij Ivanovski. Prvi virus so
določili leta 1935.
4. Zgradba virusov:
a) Po obliki ločimo:
- Nitaste
- Okrogle
- Tetraedični
4
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
5. V glavi imajo virusi shranjen dedni material, ki je lahko DNK ali RNK, nikoli
oboje. Če imajo virusi dedni material RNK, jih imenujemo retrovirusi. Ti
nujno potrebujejo še encim, ki mu pravimo REVERZNA TRANSKRIPTAZA –
RNK se prepiše v DNK.
6. Dedni material virusu omogoča, da se podvoji znotraj gostiteljske celice,
nosi tudi zapise za virusne encime.
7. Razvojni krog virusov:
a) Litični razvojni krog:
- Virus v gostiteljsko celico spusti svojo DNK (vse ostalo ostane zunaj).
Dedni material virusa prisili potem gostitelja, da začne po njegovih
navodilih delati vse sestavne dele virusa. Pri tem porablja snovi in
energijo gostiteljske celice.
- Ko so narejeni vsi delčki za virus se v kapsido spakira še dedna snov
gostiteljska celica propade in ven se izloči veliko novih virusov.
- Gostiteljska celica razpade takoj
b) Lizogeni razvojni krog
- Pri tem razvojnem ciklu pa se dedni material virusa vgradi v dedno
snov gostiteljske celice. To stanje virusa se imenuje provirus ali
profag. Tem virusom rečemo tempirani oz. lizogeni virusi.
- Gostiteljska celica razpade čez nekaj časa.
- Lizogeni razvojni krog lahko preide v litičnega.
Virus HIV in bolezen AIDS
1. Bolezen AIDS ali sindrom pridobljene imunske pomanjklivosti.
2. Bolezen se imenuje tako zato, ker virus HIV napada ker virus HIV napada
celice imunskega sistema limfocite T4.
3. Bolniki okuženi z virusom HIV zbolevajo zbolevajo za boleznimi, ki jih
drugače naš organizem premaga.
4. Prenos virusa HIV
- Z okuženo krvjo
- Z spermalno in vaginalno tekočino
- Možen prenos iz matere na otroka (med nosečnostjo, med porodom,
z dojenjem)
5. Natančen izvor virusov ni znan, verjetno nimajo skupnega izvora.
a) Nekateri menijo, da so virusi potomci čisto prvotnih organizmov.
b) Drugi menijo, da so potomci bakterij, ki so zaradi parazitizma izgubile
samostojnost in s tem celično organizacijo.
5
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
c) Tretji pa menijo, da so osamosvojeni koščki dednega materiala, ki so
nastali iz gostiteljske dedne snovi.
Kraljestvo cepljivk (monera) ali bakterije
1. Prvi je bakterije videl v kapljici vode Anton van Leeuwenhoek in jih je tudi
poimenoval po obliki:
- Koki (okrogli)
I. diplokoki (2 koka) – pljučnica
II. streptokoki (več kokov) – škrlatinka, angina
III. stafilokoki (v obliki grozda) – infekcija kože, ran
- vibrio (oblika banane) – kolera
- Bacili (paličice) – antraksa, kuge, tuberkulole
- Spirili (spiralni)
I. Spirohete (daljše) – sifilis
2. Veda, ki proučuje bakterije se imenuje mikrobiologija. Proti njim se borimo z
antibiotiki, pred njimi se obvarujemo tako, da stvari prekuhavamo oz.
steriliziramo in dezinfekcijo.
3.
Prokariontska celica
Evkariontska celica
Velikost celic
Večinoma med 0,5 in 8
Večinoma med 10 in 100
um
um
Dedni zapis
V eni krožno oblikovani
V številnih linearno
molekuli DNK, ki ni
oblikovanih molekulah
povezana z
DNK, ki so povezane s
beljakovinami
posebnimi beljakovinami
(histoni)
Jedrni ovoj
Ni prisoten
Prisoten
Jedrce
Ni prisotno
Prisotno
Delitev
Brez sodelovanja
S sodelovanjem
delitvenega vretena
delitvenega vretena
(cepitev)
(mitoza, mejoza)
Ribosomi
Manjši
Večji
Endoplazmatski
Nista prisotna
Prisotna
retikulum, Golgijev
aparat
Mitohondriji
Niso prisotni
Prisotni
Plastidi
Niso prisotni
Prisotni pri rastlinah
6
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Nitaste citoplazmatske
strukture
Niso prisotne
Mikrotubuli,
mikrofilamenti,
intermediarni filamenti
4. Razmnoževanje
a) Cepitev – celica gre enostavno na pol
b) Konjugacija – neprava spolnost (paraseksualnost)
- Tista bakterija, ki ima plazmid je moška
- Tista bakterija, ki nima plazmida je ženska, lahko postane moška, če
ga dobi
- V plazmidu (F faktor, sex faktor) je največkrat napisana odpornost na
antibiotike
- Po konjugaciji ne dobimo iz ene celice 2eh novih, ampak si 2
bakterijski celici med seboj izmenjata gene. Bakterijske celice, ki imajo
plazmide lahko prenesejo dej svojega genoma v tisto bakterijo, ki
plazmida nima
Delitev bakterij po načinu predelovanja
1. Avtotrofne (sami izdelajo hrano)
a) Kemosinteza
- CO2  (kemična energija) organska snov
Nitrifikacijske bakterije
b) Fotosinteza
- Nastaja organska snov + žveplo
Zelene ali purpurne bakterije (imajo bakterioklorofil)
- Nastaja organska snov + kisik
Modrozelene bakterije (imajo klorofil a in b)
2. Heterotrofne (ne izdelajo sami hrane)
a) Zajedalske (parazitske) ali patogene (povzročajo bolezni)
b) Saprofitske ali gniloživke – kroženje snovi (razgrajujejo organske ostanke)
c) Simbiotske (sožitje) – v povezavi z nekaterimi organizmi črpajo zračni
dušik s tem bogatijo tla z dušikom
Delitev bakterij po odnosu do kisika
1. Aerobne bakterije (vršijo celično dihanje – 38 ATP)
2. Anaerobne bakterije (brez O2, vršijo vrenje – 2 ATP)
7
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
3. Fakultativno anaerobne (dihajo ali vršijo vrenje)
Delitev cepljivk po sistemu
1. Arhe ali starinske bakterije (slana jezera, PH 2, metanovi rudniki)
a) Razlika: RNK, drugače zgrajena celična stena, lipidi
b) Življenjsko okolje: skrajne razmere
c) Predstavniki
- Slanoljubne
- Termoalidofilne
- Metanogene
2. Evbakterije ali modernejše bakterije – z njimi se srečujemo
a) Mureinska stena (murein – dolge polisaharidne verige)
b) Nekateri skozi celično steno izločajo polisaharide, ki tvorijo kapsulo
c) Tvorijo endospore (trpežna stanja, ko se celična stena okrepi, citoplazma
se zmanjša na minimum, v celici ostane le DNK). Uničimo jih s
prekuhavanjem oz. sterilizacijo.
3. Modrozelene cepljivke (včasih smo jim pravili modrozelene alge-ker imajo
takšno fotosintezo, kot zelene rastline)
a) Spadajo med evbakterije
b) So avtotrofi-opravljajo fotosintezo
c) Celična stena je iz celuloze, imajo klorofil A,B
d) Rezervna snov-škrob
e) Fotosintetska barvila so vgrajena v TLAKOIDE – imajo jih veliko, zato so
trdožive (kromatična adaptacija – izkorišča katerokoli svetlobo v okolju)
f) Vrste
- Enocelične
- Galerti-celice povezane v skupnem želatinastem ovoju
- Nitaste
- Heterociste-debela celična stena
Pomen bakterij
1. Pozitivni pomen:
- Za izdelovanje antibiotikov
- Razgradnja organskih ostankov
- Izdelovanje mlečnih izdelkov, ocetne kisline
- Predelava kož, tobaka, čaja
2. Negativni pomen:
8
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- Bolezni
- Kvarijo živila
- Cvetenje jezer
Kraljestvo gliv
1. Značilnosti:
a) Glive so heterotrofne steljčnice, njihovo telo je steljka (talus), ki je
sestavljena iz podgobja (prepleta hif) in plodišča (trosnjaka)
b) Celica gliv ima celično steno iz hitina, redko iz celuloze, rezervna snov je
glikogen, nikoli škrob
c) Razmnoževanje: spolno (gametagijogamija in somatogamija) in nespolno
s trosi, metageneza.
d) Po načinu prehranjevanja so glive lahko:
- Simbiotske (mikoriza): jurčki, lisičke, dežnikarice
- Saprofitske (gniloživke): ostrigarji, glavičasta plesen, krušna plesen
- Parazitska (zajedalske): sneti, rje, lesne gobe
2. Podgobje je sestavljeno iz hif, hife tvorijo preplet, ki ga imenujemo micelj.
a) Trosovnik – (redukcijska delitev – mejoza)  tros ali spora (1n)
- Trosi padajo po tleh, lahko je tros + ali tros –
- Tros kali (nespolno razmnoževanje)
- Združitev hif (spolno razmnoževanje) – somatogamija
3. Ker se pri glivah izmenjujeta spolno in nespolno razmnoževanje imenujemo
ta način razmnoževanja prerod ali metageneza.
4. Smreka in gliva se povežeta s hifami in koreninami. Smreka posreduje glivi
organsko snov, gliva pa da vodo, mineralno snov in zaščito pred patogenimi
bakteriji.
Sistem gliv
1. Glive sluzavke (neprave glive) – njihove celice so ameboidne, brez celičnih
sten in imajo sposobnost, da pojedo druge bakterije  fagocitirajo
2. Prave glive imajo podgobje in plodišče, zgrajeno je iz hif (enojedrne,
dvojedrne celice).
a) Nižje glive – plesnivke
- Pri nižjih glivah še običkane razmnoževalne celice.
- Med nižje glive spadajo:
I. glavičasta plesen – na kruhu
II. trtni palež
9
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
III. krompirjev palež
b) Višje glive
- Višje glive pogosto razvijejo plodišča
- Njihove hife so septirane, kar pomeni, da so zgrajene iz
posameznih celic
- Mednje uvrščamo zaprtotrosnice in prostotrosnice.
- Pri zaprtotrosnicah
nastanejo trosi v zaprtih trosovnikih. Pri
spolnem razmnoževanju prihaja do združitve spolnih organov
(gametangijogamija), plodišče pa je iz enojedrnih in dvojedrnih
hif. Predstavniki zaprtotrosnic so glive kvasovke, mavroh,
skledica, gomoljike (tartufi), čopičasta plesen (Penicilliumantibiotik)
- Pri prostotrosnicah nastanejo trosi v odprtih trosovnikih.
Plodišče je iz dvojedrnih hif, pri spolnem razmnoževanju pa se
spolni organi več ne razvijajo, ampak pride do združitve hif
(somatogamija). Predstavniki prostotrosnic:
I. Sneti in rje povzročajo veliko gospodarsko škodo na žitu,
kulturnih rastlinah. Pšenična rja. Snet: škrlatno rdeča
glavnica (pridobivajo LSD)
II. Gobe (jurčki, lisičke)
3. Pomen gliv:
- Prehrana ljudi in živali
- Kroženje snovi v naravi, razgradnja organskih odpadkov
- Mikoriza, pospešujejo rast rastlin
- Pivske kvasovke pri peki kruha, proizvodnji piva
- Pri izdelavi sirov, antibiotikov, alkaloidov
- Parazitske glive povzročajo gospodarsko škodo (sneti, rje, plesni) in
tudi številne bolezni pri ljudeh
Lišaji
1. Lišaji – 16000 vrst
a) So avtotrofne steljčnice
b) So simbioze med algo in glivo
- Alga vrši fotosintezo  posreduje organsko snov
- Gliva posreduje vodo in mineralne snovi
2. Po obliki steljke ločimo
a) Skorjasti – navadni rumenček
b) Listasti – parmelija
10
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
c) Grmičasti – bradovec, pljučar
3. Način razmnoževanja
a) Spolno (združitev dveh spolnih celic) – samo gliva
b) Nespolno  vegetativno
- S koščki steljke
- Zarodni beliči (izidiji)
- Zarodne kepice (sorediji)
4. Lišaji so indikatorji čistega zraka. Ker nimajo pravih povrhnjic, gre samo za
preplet hif, med hifami so alge. Rizoidi so strukture, ki se oprimejo podlage.
5. Pomen lišajev:
- Izdelovanje zdravil: islamin
- Za izdelavo čajev
- Za izdelovanje barvil  lakmus papir
- Za izdelovanje alkohola
- Za izdelovanje antibiotikov
Kraljestvo rastlin (plantae)
Semenovke
Listi
Steblo
Cvet
Korenine
Alge
Brez pravih
organov
So steljčnice
Mahovi
Listi
Praprotnice
Steblo
Brez cvetov
Nimajo pravih
korenin
1. Rastline
a) Steljčnice
- Alge
Vmes so mahovi
b) Brstnice
- Semenovke
- Praprotnice
2. Vse rastline imajo kloroplaste in zato vršijo fotosintezo.
6CO2+6H2O  C6H1206+6O2
Celice imajo celično steno, ki je iz celuloze.
Rezervne snovi so: škrob, olje, beljakovine
11
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Alge
1. So mikroskopskih in makroskopskih oblik so lahko enocelične, so lahko
kolonijske ali pa so večcelične. Kolonija je skupek celic, kjer vse celice
opravljajo vse naloge – ni delitve dela.
2. Alge so avtotrofne steljčnice
a) Izvor: iz prvotnih heterotrofnih organizmov po endosimbiontski hipotezi
b) Osnovne značilnosti:
- Evkariontska zgradba celice
- Celulozna celična stena
- Prisotnost različnih pigmentov: klorofil a, klorofil b, rumena
(ksantofil), rdeča (eritrin), rjava
- Rezervna snov je škrob
- So enocelične ali večcelične, mikroskopske in makroskopske: (filoidi
(list), kavloidi (steblo) in rizoidi (korenina), opravljajo podobne
funkcije kot listi, stebla in korenine pri brstnicah)
c) Razmnoževanje:
- Spolno
I. Izogamija – spolni celici sta enake po obliki, obe gibljivi
II. Anizogamija – spolni celici sta neenaki po obliki (ena večja, druga
manjša), obe gibljivi
III. Oogamija – sponi celici sta neenaki po obliki, gibljiva samo moška
Tak način razmnoževanja ima ima večina živali in ostale rastline.
Pri semenovkah je celo tak način oogamije, da sta obe spolni celici
negibljivi.
- Konjugacija (izmenjava spolnega materiala – spirogira)
- Nespolno (delitev)
- Pogosto menjava generacij (metageneza)
3. Organizacijski tipi:
a) Bičkaste: evglena, volvoks
Celice imajo bičke- lahko samo enega, 2 enako dolga, 2 različno dolga
b) Kroglaste (kokalna): diatomeje
c) Nitaste:
- enostavna nitka (spirogira)
- razrasla nitka (morska solata)
d) Pletež: trodimenzionalna steljka
e) Tkivna steljka, ki je razvita samo pri rjavih algah (Macrocystis – takim
velikim morskim algam pravimo haluge)
- Imajo filoide, kavloide (skoraj pravi organizem)
12
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Sistem alg
1.
2.
3.
4.
Pri sistematiki upoštevajo:
- Kemijska merila: vrste pigmentov, snovi v celični steni, rezervna snov
- Morfološke oblike: bički, število bičkov
Deblo – EVGLENOFITI
a) Bičkaste enocelične alge, brez celične stene, heterotrofne in avtotrofne,
razmnožujejo se nespolno z delitvijo, predstavnik je evglena.
Deblo – ZELENE ALGE
a) Enocelične, kolonijske in mnogocelične, po 2 bička ali brez, klorofil a in b
ter še rumena in oranžna barvila, celična stena iz celuloze, rezervna snov
škrob, olja in beljakovine
- Prave zelene alge (morska solata, morski dežniček)
- Jarmovke – imajo konjugacijo (spirogira)
- Parožnice – makroskopske
Deblo – RUMENKASTE ALGE
a) Zelo raznolika skupina, enocelične in mnogocelične, prevladujejo
rjavkasta barvila, bičkaste celice imajo dva neenako dolga bička
b) Med rumenkaste alge prištevamo:
- Rumeno zelene alge
- Zlate alge
- Kremenastim algam pravimo tudi diatomeje. Imajo hišico, ki je
dvodelna in je iz kremena. Za rezervo imajo oljne kapljice, ki jim
omogočajo lebdenje. Največkrat so lebdeči, ali pa so pritrjeni na druge
organizme – so epifiti.
I. Nespolno se razmnožujejo z delitvijo. Večji del hišice producira
manjši del hišice, manjši del hišice pa še manjši del hišice in se
velikost zmanjša. Ko je velikost premajhna se začne razmnoževati
spolno. Tvorijo plankton. (u/71)
II. So največji proizvajalci kisika na Zemlji.
- Rjave alge so večinoma morski organizmi. Prevladujejo v obalnem
pasu, pritrjene na skalnato dno. Med njimi je najbolj znan endemit
jadranski bračič.
- Rdeče alge so makroskopske, nitaste, imajo rdečkasta barvila, v celični
steni je poleg celuloze še pektin, uporabljajo se za izdelavo agarja
(gojišče, na katerem gojimo bakterije)
Pomen alg:
- Najpomembnejši producenti v morjih in jezerih
- Produkcija kisika
13
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
-
Hrana za mnoge živali
Diatomeje uporabljajo za izdelavo diatomejskih filtrov
Rdeče alge za agar
Za izdelavo zdravilnih snovi
Mahovi
1. Mahovi so skupina rastlin med steljčnicami in brstnicami. Nimajo še pravih
korenin, ampak imajo samo rizoide (spletna učilnica).
2. Sestavljeni so iz rizoidov, lističev in stebla. Ta del največkrat vidimo in se
imenuje gametofit. Zgornji del, ki ima čepico se imenuje sporofit. Deli
sporofita so stebelce (seta), pušica in čepica (kaliptira). Gametofit producira
gamete, sporofit producira spore.
3. V pušici nastajajo spore po redukcijski delitvi (1n). Ko pade spora na tla služi
razmnoževanju. Spora kali v PREDKAL (nespolno razmnoževanje). Na vrhu
lističi nosijo gametangije. Ženski gametangij se imenuje arhegonij (jajčna
celica), moški gametangij pa anteridij (spermatozoid).
4. Mahovi imajo metagenezo. Spolno se razmnožuje gametofit, nespolno pa
sporofit.
5. Sistem mahov:
a) Jetrenjaki (pelia)
- podobni algam
- loščata, vilasto razrasla steljka, včasih listnata
- prirasli z rizoidi
- zg. povrhnjica enoplastna, ima dihalne odprtine, v notranjosti zračne
kamrice z asimilacijskim tkivom
b) Lističarji, listnati tip mahov
- šotni mahovi (liste imajo zgrajene iz dveh vrst celic: hialocit
(zadržujejo vodo), klorocit (vršijo fotosintezo), uspevajo na barjih in
tvorijo šoto-uporabljamo jo za ravnanje zemlje).
- pravi lističarji (lističi so enoslojni, osrednje rebro pa je večslojno)
6. Pomen mahov
- pionirske rastline- v nenaseljenem habitatu pripravijo ugodne pogoje
za naselitev višjih rastlin
- poseljujejo visokogorje in tundre (nizke temperature)
- zadržujejo vodo v tleh in preprečujejo erozijo
- nudijo življenjski prostor manjšim organizmov
- uspevajo na visokih barjih in tvorijo šoto
14
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Brstnice
1. Med brstnice prištevamo praprotnice in semenovke. Njihovo telo
imenujemo brst. Brst je sestavljen iz korenine, stebla in lista. Semenovke
imajo še cvet.
2. Izvor brstnic:
- prve brstnice so bile praprotnice, ko so se razvile iz zelenih alg pred
440 milijoni let in so bile v paleozoiku najobsežnejša skupina rastlin
- pred približno 300 milijoni let so se pojavile prve semenovke,
golosemenke
- kritosemenke so se pojavile pred približno 145 milijoni let
3. Semenovke in golosemenke so osvojile kopno, so postale neodvisne od
vode. Semenovke in brstnice so razvile številna tkiva, ki jim omogočajo
življenje na kopnem.
Tkiva brstnic
1. Krovna tkiva tvorijo povrhnjice (celice so skupaj), izločajo kutikulo, nekatere
nimajo kutikule in imajo dlačice (ujamejo zrak in deluje kot toplotna
izolacija)
2. Similacijska tkiva – predvsem listi, listi vršijo fotosintezo in nastaja organska
snov
3. Prevajalna tkiva imenujemo tudi žile – zgrajene so iz dveh delov:
a) iz ksilema (tvorijo traheje in traheide – mrtve celice in služi prenosu vode
in mineralnih snovi, transpiracijski ali ksilemski tok (navzgor) )
b) floema (sitke in spremljevalke – žive celice in služijo prenosu organskih
snovi,asimilacijski tok (praviloma navzdol, zgodaj spomladi tudi navzgor)
4. Rastna tkiva (meristemi) – ta tkiva imajo sposobnost delitve vse življenje.
Tam rastlina raste – koreninski, stebelni vršiček in kambij.
a) Kambij je zarodno tkivo, ki se nahaja med ksilemom in floemom v žilah. V
steblu je ksilem obrnjen navznoter, floem pa navzven. Dvokaličnice imajo
kambij in lahko olesenijo. Enokaličnice ne morejo oleseniti ker imajo
kambij samo v mladosti. Notri je les (sekundarni ksilem), meja je kambij,
izven kambija je pa lubje (sekundarni floem).
b) Prirastek lesa v enemu letu imenujemo branika. Med branikami je
navidezna meja, ki jo imenujemo letnica. Ta nastane zato ker kambrij
spomladi začne proizvajati velike celice ker so razmere v okolju ugodne.
c) Ko pride poletje so celice vedno manjše. Les se nato prepoji s
čreslovinami in se zavaruje pred trohnenjem in je temnejše barve,
15
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
imenujemo ga črnjava. Les, ki nima toliko čreslovin je manj obstojen se
imenuje beljava.
5. Založna tkiva imajo zalogo organskih snovi, rastline jih imajo v koreninah,
gomoljih in tudi v steblu, je v semenih.
Organi brstnic
1. List
a) zgradba
- listno dno
- listni pecelj – pecljati, nepecljati
- listna ploskev
I. enostavna, deljena (dlanasto –javor, pernato – hrast) – odpade kot
celota
II. sestavljeno (dlanasto – detelja, perjasto – robinja) – odpadajo po
delih
- listni rob – enostaven, nazobčan, valovit
b) zgradba lista prečno (slika U/86)
- kutikula – zaščita
- zgornja povrhnjica – zaščita
- stebričasto tkivo – poteka fotosinteza
- gobasto tkivo – izmenjava plinov
- spodnja povrhnjica – vsebuje veliko listnih rež (izmenjava plinov)
c) funkcija list
- fotosinteza – nastane organska snov in O2 primarna produkcija
- transpiracija – oddajanje H2O. Posledice:
I. hlajenje rastline
II. dvig H2O in mineralne snovi
Na transpiracijo vpliva:
I. veter (močnejši veter, večja transpiracija)
II. temperatura (večja temperatura, večja transpiracija)
III. zračna vlaga (velika vlaga, manjša transpiracija). Problem z
oddajanjem vode imajo rastline v tropih, ki so se prilagodile tako,
da oddajajo vodo v obliki kapljic – vršijo gutacijo.
Rastlina lahko oddaja vodo skozi listne reže – stomatarna transpiracija.
Ta je regulirana in je odvisna od svetlobe, temperature, količine CO2,
sladkorja, hormoni, ioni K+.
16
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Listna reža je v obliki rite. V riti so kloroplasti. Rita aka celični zapiralki, v sredini
je reža (stoma). Reža je široka podnevi (visok turgor), ponoči pa zelo ozka (nizek
turgor).
Podnevi gre notri CO2, ven gre O2 in H2O. Ponoči gre notri O2, ven pa H2O
in CO2.
Rastlina naredi sladkor, ta poveča osmotsko vrednost, naraste turgor in
celici zapiralki nabrekneta. Ponoči fotosinteze ni, ni sladkorja, turgor
pade in listna reža se zapre.
2. Steblo nosi liste in cvetove, povezuje liste s koreninami, raste negativno
geotropično. (slika/85)
a) sestavljeno je iz
- krovnega tkiva (kutikula/dlačice, povrhnjica) daje zaščito
- prevajalno tkivo – žile, ksilem(voda, mineralne snovi) in floem
(organske snovi)
- založno tkivo (parenhimatsko tkivo) – opora, shranjujejo snovi
3. Korenina – črpa vodo in mineralne snovi, pritrjuje rastlino v tla, shranjuje
organske snovi
a) vzdolžni prerez korenine (u/85)
- koreninska čepica, rastni vršiček (koreninski vršiček), kjer se celice
večajo je cona raztezanja, v sredini je žila, koreninski laski. Žila in
koreninski laski so cona vsrkavanja
b) prečni prerez korenine (u/85)
- koreninska povrhnjica, endodermida. Med tem je koreninska
(primarna) skorja. V sredini je centralni cilinder (pericikel). Sestavljen
je iz žile, floema in ksilema.
c) prehajanje H2O in mineralnih snovi v korenino
- voda gre v korenino iz tal po principu osmoze
- iz korenine gre po koreninski skorji voda lahko po celičnih stenah ali
po plazmodezmah
- skozi endodermido, ki je polprepustna potujejo najprej ioni z aktivnim
transportom, potem pa pasivno sledi še voda. Posledica tega je
koreninski pritisk, ki požene vodo in ione v koreninsko žilo in nato v
stebelno žilo. Zaradi koreninskega pritiska se voda in ioni dvigata
nekaj metrov, da pa voda potuje še višje pa je vzrok v transpiraciji. Ko
ena molekula vode izhlapi potegne za seboj še drugo molekulo vode
medmolekulske sile
- če je 100% zračna vlaga transpiracije ni, rastline vršijo gutacijo
- s transpiracijskim tokom se zgodaj spomladi dvigajo organske snovi iz
korenin v liste
17
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Praprotnice
1. O praprotnicah
a) Razvoj se je začel pred 440 milijoni let.
b) Razvile so se iz zelenih alg.
c) Višek razvoja so dosegle v srednjem zemeljskem veku. Takrat so živele
velike praprotnice pečatnikovci, luskovci, lisičjakovci. Njihove ostanke
najdemo v premogu.
d) Danes so največje praprotnice velike okoli 5m. Živijo vsepovsod, največ
jih je pa v tropih, subtropih ni pa jih v morju
2. Zgradba:
a) korenina – lahko je šopasta ali korenika
b) steblo
c) listi
- majhni – mikrofilne praprotnice (lisičjakovci, preslice)
- veliki – makrofilne praprotnice (jelenov jezik, orlova praprot)
Ti veliki listi, ki so deljeni se imenujejo mahala.
3. Praprotnice imajo metagenezo ali prerod (biologija 3).
a) iz rastline padejo trosi iz trosišč na tla. Na tleh tros kali (nespolno
razmnoževanje), nato nastanejo gametangiji.
b) na gametangiju pride do oploditve. Za oploditev je potrebna voda. Na
mestu, kjer je oplojeno jajčece zraste nova rastlina. Mlada rastlinica je
začetek sporofita (vidni del).
c) metageneza pri sladki koreninici je izosporna haplodiplofazna
metageneza (izmenjuje se haploidno in diploidno št. kromosomov).
4. Vodne praproti in nekateri lisičjakovci producirajo dve vrsti spor (mikro in
makro spore), torej imajo heterosporno metagenezo, iz njih so se razvile
semenovke.
5. Sistem praprotnic
a) 1. razred: Lisičjakovci so mikrofilne praprotnice, poganjki so pogosto
polegli in dihotomno razrasli, trosovnike nosijo v zalistju zgornjih lističev
ali pa so združeni v trosonosni klas  nastajajo trosi. Predstavniki: kijasti
lisičjak, brezklasno lisičje
b) 2. razred: Presličevci (preslice) so mikrofilne praprotnice in imajo
kolenčasto rast in pogosto 2 poganjka-njivska, orjaška preslica:
- najprej požene zgodaj spomladi fertilni poganjek, ki nosi trosonosni
klas ki je rjav, ne vrši fotosinteze in služi razmnoževanju (slika U/99)
- čez nekaj časa požene sterilni poganjek, ki vrši fotosintezo
Pri nekaterih sta oba poganjka združena-zimska, močvirska preslica.
18
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
c) 3.razred: Praproti so makrofilne praprotnice, listi so lahko enostavni ali
pa so večkrat pernato deljeni (jelenov jezik, sladka koreninica). Pogosto
so trosišča na spodnji strani listov, lahko pa imamo 2 poganjka: fertilni in
sterilni (rebrenjača). Sterilni ima malo širše lističe. (U/96)
Vodne praproti (plavček, marzilka) pri nas živijo v mrtvih rokavih Mure,
so heterosporne, iz njih so se razvile semenovke.
6. Pomen praprotnic:
- ker so pionirske vrste, pripravljajo teren za bolj zahtevne vrste
- služijo za hrano živalim
- zadržujejo vlago
Semenovke
1. So rastline, ki so popolnoma osvojile kopno, ker za razmnoževanje več ne
potrebujejo vode. Živijo v vseh biotopih: na kopnem, v sladkih vodah, v
morju. Razvile so se iz heterospornih praprotnic
2. Zgradba:
a) korenina
b) steblo
c) list
d) cvet
e) seme
3. Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo in služi razmnoževanju.
a) somerni (dvobočno somerni )-vijolica, fižol ali
zvezdasti (*)-trobentica
b) pecljati-vijolica, trobentica ali
nepecljati-kaktusi
c) lahko so posamič-trobentica ali
socvetju (sončnica)
- v košek-marjetica
- kobul-korenje
- klas-trave
- grozd-akacija
d) enospolni (nosijo samo prašnike ali samo pestiče)-trave, vrba, leska ali
dvospolni (v cvetu so prašniki in pestiči)
e) rastline so lahko enodomne (imajo dvospolne cvetove ali enospolne na
isti rastlini-leska) ali
dvodomne (aktinidija-kivi, vrba)
19
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
f) cvetovi imajo lahko enojno cvetno odevalo (perigon) – ni razlik med
čašnimi in venčnimi listi - lilije, tulipan, zvonček ali
dvojno cvetno odevalo
4. Cvet
5. Prašniki in pestič
prašnična nit ali filament
Po redukcijski delitvi nastanejo v prašnici moški trosi, v semenski zasnovi
tudi trosi.
Razmnoževanje semenovk
1. Semenovke imajo metagenezo, kar pomeni, da se razmnožujejo nespolno (s
trosi oz. cvetnim prahom) oziroma z makrosporami, ki so skrite v plodnici
pestiča. Po nespolnem razmnoževanju nastane mikroskopsko majhen ženski
(embrionalna vrečka) in moški (pelodni mešiček) gametofit. Gametofita
producirata spolne celice in po njihovi združitvi nastane zarodek – embrio, ki
zraste v mlado rastlino.
2. Pri kritosemenkah je oploditev dvojna. Po prvi oploditvi nastane zigota, ki se
razvije v kalček, po drugi oploditvi pa nastane rezervno tkivo, ki ga
imenujemo sekundarni endosperm, ki je 3n.
3. Pri golosemenkah je oploditev enojna. Po oploditvi nastane seme 
semena so skrita v plodu.
4. Slika fižola
5. Semena vsebujejo:
a) semensko lupino
b) hranljivo tkivo (lahko je v sekundarnem endospermu ali v kličnih listih)
c) kalček ali embrio (ima 1 ali 2 klična lista z zasnovo za koreničico stebelce)
20
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
6. Seme za kalitev potrebuje vodo, svetlobo, toploto, kisik, hranljive snovi.
a) Najprej se seme prehranjuje heterotrofno, črpa hranljive snovi iz kličnega
lista ali in sekundarnega endosperma, potem se pa prehranjuje
avtotrofno.
b) Nekatera semena pa so brez hranljivega tkiva (orhideja), za kalitev
potrebujejo simbiozo z glivami. Večina semen naših rastlin na jesen ne
kali, ker bi prenizke temperature uničile kalček/zarodek. V semenu so
nakopičeni inhibicijski hormoni, ki preprečujejo kalitev. Nizke
temperature te hormone razgradijo in semena lahko spomladi kalijo
(stratifikacija).
c) Počivanje semena se imenuje dormanca.
7. Plod je cvet v stanju semenske zrelosti. Plod ščiti seme in služi razširjenosti
semen. Ločijo se po nastanku, razširjenosti, odpiranju. Plodove delimo po:
a) kakovosti:
- sočni plodovi (jabolko)
- suhi (strok fižola)
b) nastanku:
- iz enopestičnega cveta (strok fižola)
- iz večpestičnega cveta (orešek pri jagodi)
- iz celega socvetja (fig)
c) zgradbi in načinu odpiranja
- sejalni – ko je plod zrel se odpre in semena se stresejo ven (strok pri
fižolu)
- zaprti – ob zrelosti plod odpade kot celota (jagoda pri paradižniku,
buči)
- pokovci – ob zrelosti razpade na dva plodiča (javor)
d) po načinu razširjanja
- živali
I. sočni plodovi
II. imajo kljukicež
- veter
I. lahki
II. imajo krilca
- voda
- človek
21
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Sistem semenovk
1. Semenovke delimo na 2 poddebla: golosemenke in kritosemenke.
GOLOSEMENKE (800 vrst)
KRITOSEMENKE (250.000 vrst)
Semenske zasnove prosto na plodni Semenske zasnove skrite v plodnici
luski
Lesnate rastline
Lesnate rastline in zelišča
Cvetovi enospolni, rastline večinoma Cvetovi večinoma dvospolni, redko
enodomne
enospolni
Ne tvorijo plodu, oleseneli storž
Tvorijo plod
Vetrocvetke
Vetrocvetke in žužkocvetke
Enojna oploditev
Dvojna oploditev
2. Golosemenke so razširjene po vsem svetu, edina skupina golosemenk, ki je
pri nas avtohtona so iglavci, imajo igličaste ali luskaste liste.
Iglavci:
a) borovke
- črni bor, rdeči bor, ruševje, pinja, macesen
- jelka: storži so stoječi, iglice v obliki V, sivo deblo, ravne veje
- smreka: storži so viseči, iglice špikajo (xD), rdeče deblo, veje v V.
b) cipresovke (luskasti listi, okrogli stroži)
- prava cipresa, klek, pacipresa
c) tisovke
- tisa – je strupena
Ginkijevci:
a) dvokrpi ginko – živi fosil
Sagovci - imajo pernato deljene liste in spominjajo na palme.
a) cycas
Gnetovci
a) velibičevka
b) efedra
c) gnetum
3. Kritosemenke
1.razred – dvokaličnice
a) značilnosti
- predstavljajo največjo skupino kritosemenk
- so rastline z dvema kličnima listoma
- imajo koreninski sistem z glavno korenine
22
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- žile so nedovršene in so v prečnem prerezu razporejene v krogu, ter
imajo razvit kambialni obroč, ki povzroča sekundarno odebelitev
(oselenitev)
- listi so navadno pecljati, mrežasto žilnati, pogosto tudi sestavljeni
- cvetovi so 4 ali 5 števni
b) predstavniki (znati je treba 4)
- zlatičnice (izvirna skupina; cvetnih listov je mnogo, so spiralno
nameščeni; plod je mešiček; predstavniki so podlesna vetrnica,
jetrnik, zlatice, teloh)
- rožnice (lesnate rastline ali zelišča; plod je koščičast ali pečkat;
predstavniki so hruška, jablana, češnja, breskev, jagodnjak, šipek,
malina)
- metuljnice (zelišča in lesnate rastline; cvetovi so somerni; plod je
strok; zelo pomembne v prehrani ljudi; predstavniki so fižol, soja,
grah, detelja, nagnoj :D)
- križnice (cvetovi štiri števni – vsega po 4, simetrični; plod je lusk ali
lušček; predstavniki so zelje, koleraba, ohrovt, hren, repa)
- kobulnice (socvetje je kobul; plod je pokovec, ki razpade na dva
plodiča; rastline izločajo močna eterična olja; predstavniki so peteršilj,
zelena, korenje)
- ustnatice (zelišča z močnimi eteričnimi olji; svet je dvoustnat,
simetričen, petšteven; predstavniki so mrtva kopriva, žajbelj,
rožmarin, sivka, origano)
- košarnice (cvetovi v socvetju – košku, ki spominja na cvet; plod je
rožka, osemenje je močno zraslo s semensko ovojnico; predstavniki so
marjetica, regrat, sončnica, kamilica)
2.razred – enokaličnice
a) značilnosti
- imajo en klični list
- glavna korenina zakrni, razvijejo se nadomestne korenine
- žile v steblu so razmetane  ni sekundarne debelitve
- listi so vzporedno žilnati, sedeči
- cvet je 3 števen, enojno cvetno odevalo
b) predstavniki
- lilijevke (dva cvetna kroga s 3 cvetnimi listi, 2x po 3je prašnik; nadrasla
plodnica; predstavniki so lilije, logarice, tulipani)
- narcisovke (cvetni list v dveh krogih, 2x po 3je prašniki; plodnica
nedorasla; predstavniki so zvončki, narcise)
23
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- trave (reducirano cvetno odevalo; cvetovi dvospolni, v socvetju;
socvetje največkrat klas ali lat; plod je orešek, ki se imenuje golec;
predstavniki so lisičji rep, pasja trava, pšenica, ječmen)
- kukavičevke – orhideje (simetrično zgrajen cvet; cvet je prilagojen za
opraševanje žuželk; semena brez hranilnih snovi, za kalitev je
potrebna simbioza z glivami
Dvokaličnice
Enokaličnice
Kalček z dvema kličnima listoma
Kalček z enim kličnim listom
Razvita glavna korenina in stranske
Glavna korenina zakrni, razvijejo se
korenine
nadomestne korenine
Žile v steblu in kolobarju, nedovršene, Žile v steblu razmetane, sekundarne
možna sekundarna debelitev
odebelitve ni
Listi mrežasto žilnati, pecljati
Listi vzporedno žilnati, sedeči
Cvet je 4 ali 5 števen, dvojno cvetno
Cvet je 3 števen, enojno cvetno
odevalo
odevalo
Kraljestvo živali (animalia)
1. Značilnosti
a) živalske celice
- ni celične stene
- ni kloroplastov, ni vakuole
- ima centriol
b) živali
- so heterotrofne
- večinoma se premikajo
- so enocelične, kolonijske, večcelične
- imajo nespolno (delitev, brstenje, multipla) in spolno razmnoževanje
(večinoma enospolniki ali gonohoristi, včasih dvospolniki ali
hermafroditi)
- imajo 3 podkraljestva
2. Podkraljestva
a) 1. podkraljestvo – praživali (protozoa)
- enocelični, kolonijski
b) 2. podkraljestvo – spužve (porifera)
- mnogocelične, brez pravih tkiv
c) 3. podkraljestvo – prave mnogocelične živali (evmetazoa)
- nečlenarji, mnogočlenarji, maločlenarji, strunarji
24
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Praživali
1. Praživali so se razvile iz rastlinskih bičkarjev, ki so izgubili kloroplaste in so
prešli na heterotrofni način življenja. Najdemo jih v vodnih okoljih (morje,
sladke vode, telesne tekočine).
2. Značilnosti:
- nimajo kloroplasti
- evkarionska zgradba celice
- enocelični ali kolonijski
- lahko se premikajo (bički, migetalke, panožice) ali ne
- pokrite so s pelikulo, lahko pa izločajo hišico (luknjičarke, amebe)
- mikroskopsko majhne in tudi vidne s prostim očesom
- vsi so heterotrofni
I. paraziti – plazmodij
II. simbionti – črevesje
III. saprofiti – hranijo se z odmrlimi ostanki
IV. plenilci
- hrano sprejemajo skozi usteca (citostom) ali s pomočjo
psevdopodijev, nerabne snovi izločajo skozi citopige
3. Zgradba paramecija (U/132)
- migetalke
- prebavna vakuola potuje po celem
parameciju
- veliko (nadzoruje deli celice)
- malo jedro (spolna fukncija)
- celična usteva (citostom)
- kontraktilna vakuola izloča vodo
(osmoregulacija)
- strelne paličice so med migetalkami za
obrambo in napad
- citopiga je zadnjična odprtina
4. Razmnoževanje
a) nespolno – delitev
- vzdolžna (bičkarji)
- prečna (migetalkarji)
- multipla (trosovci) – iz ene celice jih
dobimo več
b) spolno – konjugacija pri parameciju (izmenjava genov)
- nekatere luknjičarke imajo metagenezo
25
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- konjugacija se vrši, ko se ekološke razmere poslabšajo
5. Sistem praživali
a) bičkarji – imajo bičke
- evglena
- vrteljc ali tripanosoma, povzročitelj spalne bolezni (prenašalec je
muha ce-ce)
- trichomonas vaginalis je povzročitelj vnetja spolovil iz izločal
- simbiotski bičkarji – razgradnja celuloze
- bičkarji ovratničarji – verjetno so se iz njih razvile spužve
b) korenonožci – premikajo se s panožicami
- amebe – nekatere med njimi so parazitske, povzročajo griže
- luknjičarke – imajo zunanje hišice iz apnenca, imajo metagenezo
(izgleda kot zelo majhen polž)
- mreževci – notranje ogrodje iz kremena
c) trosovci – notranji zajedalci, nazadnjaški razvoj, razvili so se iz bičkarjev,
telesna organizacija je zelo poenostavljena, razvojni krog je izredno
zapletena metageneza, njihovi sorodniki so mikrosporidiji,
- plazmodij – povzročitelj malarije (v naših jetrih se plazmodij
razmnožuje multiplo, v črevesju komarja mrzličarja pa tudi spolno)
- toksoplazma – nevarne za nosečnice in plod
- gregarina – bolezni pri žuželkah
d) migetalkarji – najobsežnejša skupina praživali; telo je migetalkasto; jedrni
dualizem (vedno sta prisotni dve različni jedri), veliko jedro nadzira
dogajanje v celici, malo pa ima spolno funkcijo; konjugacija
- paramecij
- školjčica
- zvončica
6. Pomen praživali
- samoočiščevalna sposobnost voda
- kroženje snovi v naravi
- kopičenje sedimentov v vodah
- povzročitelji bolezni (malarija, spalna bolezen, griže)
Spužve
1. Lastnosti:
a) izvor iz bičkarjev ovratničarjev, ko so se delili (celica, ki ima veliko
migetalk in dolg biček)
b) življenjski prostor – morje, redko v sladki vodi
26
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
c) zgradba:
- nesimetrične oblike (kroglaste, vrečaste, drevesaste)
- več gradbenih tipov (slike v učbeniku)
I. askon-pore dotetalke, mezogleja, osredja votlina (tu so celice
ovratničarke), ustnje
II. sikon
III. levkon
- ogrodje – v osrednji plasti so iglice (spikule), ki tvorijo notranje
ogrodje. So lahko iz kremena (kremenjače) ali iz apnenca (apnenjače)
2. Razmnoževanje:
- nespolno – delitev ali brstenje
- spolno – razvoj poteka preko ličinke-najde nov življenjski prostor.
Mnoge spužve tvorijo prezimovalne brste
- predstavniki: spužva žveplenjača, pomarančasta spužva
3. Pomen
- nekatere vsebujejo snovi s protivirusnim delovanjem
- včasih so jih uporabljali kot gobe za brisanje tabel
- skupaj z ožigalkarji nudijo življenjski prostor mnogim živalim
Prave mnogocelične živali
1. Lastnosti
- imajo prava tkiva, organe in notranje organe
- celice so specializirane za določeno funkcijo in niso več sposobne
samostojnega življenja, potrebna je koordinacija med njimi
- vlogo usklajevanja prevzame živčevje in pa hormonalni sistem
2. Prave mnogocelične živali razdelimo na v štiri debla:
a) nečlenarji
b) ožigalkarji
c) mnogočlenarji
d) maločlenarji
Nečlenarji
1. Lastnosti:
- telo je nečlenjeno, brez pravih okončin
- samo ena odprtina za sprejem in izločanje – izločala-protonefridiji
- samo primarna telesna votlina
- slabo razvito krvožilje – izjema nitkarji in mehkužci
27
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- živčevje je dokaj dobro razvito
- čutila so dobro razvita pri mehkužcih
Ožigalkarji
1. Večinoma živijo v morju, pojavljajo se v dveh oblikah: polip (pritrjen) in
meduza (plavajoča)
2. Razmnoževanje:
- večina ožigalkarjev se pojavlja kot polip in meduza – izmenjavata se
polipna in meduzna generacija – metageneza.
- Samček in samička izločita spolne celice – se združijo v vodi. Iz
oplojenega jajčeca nastane ličinka ali planula (večinoma pritrjena na
podlago). Iz nje zraste polip, ki živijo tudi po več let.
- KORM – nastanejo mlade meduze s posebnim načinom nespolne
delitve, odcepijo se od vrha polipa. Ko odrastejo 95% njihovega telesa
sestavlja voda.
Pri ostalih se razvije le en oblikovni tip telesa.
3. Zgradba:
- so zvezdasto somerne živali z vencem lovk
- telo je sestavljeno iz zunanjega epidermisa ter notranjega
gastrodermisa – dva razvita sloja celic iz krovnih tkiv, vmes je
mezogleja (telesni sloj vrez ali z maloštevilnimi, nepovezanimi
celicami)
- dobro razvita čutila imajo le klobučnjaki
- Mrežasto živčevje: je posebnost ožigalkarjev-ni centralnega živčnega
sistema
- Kožno mišične celice: v vsaki kožni/epidermalni celici so MIOFIBRILE, s
katerimi se celica krči in razteza
28
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- ogrodje je pri meduzah hidro skelet, nekateri polipi pa imajo pravo
apnenčasto ogrodje
- pri nekaterih je ogrodje notranje, pri nekaterih pa zunanje
4. Imamo 3 skupine ožigalkarjev
a) koralnjaki
- so tista skupina ožigalkarjev, ki imajo poudarjeno polipno generacijo
in njihove meduze so majhne
- sem spada rdeča morska vetrnica; voščena vetrnica; kameni
koralnjaki, ki gradijo koralne grebene
b) klobučnjaki
- nimajo polipa, ali so ti zelo majhni
- sem spadajo mesečinke, uhati klobučnjak
c) trdoživnjaki
- ni meduze, ali so meduze čisto majhne, majhni polipi – živijo v kormih
- sem spada portugalska ladjica, zeleni in rjavi trdoživ
Ploščati črvi (vrtinčarji, sesači, trakulje)
1. Zgradba:
- so sploščene, črvaste in trakaste živali
- so dvobočno somerni
- imajo tri sloje tkiv (zgornji sloj-epidermis, vmesni sloj-memezoderm,
notranji sloj-entoderm)
- pri prostoživečih vrstah so dobro razviti organski sistemi (prebavila,
izločala, živčevje, spolovila), pri parazitih pa so dobro razviti le spolni
organi
- nimajo posebnih dihal in so tudi brez krvožilja (dihajo skozi kožo)
- za sprejem hrane in izločanje je ustnozadnjična odprtina (aprokta)
2. Predstavniki
a) vrtinčarji
- so prostoživeči
- imajo preprosto živčevja in čutila
- prebavilo brez zadnjične odprtine (aprokta – ustnozadnjična odprtina)
- migetalkasta koža, razvito mišične
- spolno razmnoževanje
b) sesači
- so zajedavci (endoparaziti v vretenčarjih)
- 2 gostitelja (glavni in vmesni)
- ugreznjena povrhnjica
29
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- predstavniki: mali in veliki metljaj, krvni metljaj (bilharcija)
c) trakulje
- najbolj specializirani endoparaziti
- predniki so imeli prebavila, danes jih nimajo
- pripona, vrat, odrivki (samooploditev)
- ugreznjena povrhnjica
- Predstavniki: pasja trakulja (bolezen ehinokokoza, pri nas dokaj
razširjena na Primorskem; svinjska ali ozka trakulja (smo končni
gostitelj)
3. Prilagoditve na parazitski način življenja (!)
- večja sposobnost razmnoževanja (pomožen spolni aparat, večje
število spolnih celic)
- poenostavljena telesna zgradba
- zaščita: močna ugreznjena kutikula (kutikula je ravna, povrhnjica je iz
celic)
- razširjanje s pomočjo vmesnega gostitelja
4. Pomen ploščatih črvov
- povzročajo gospodarsko škodo, ker zajedajo svinje, govejo živino,
ovce, pse, človeka
Valjasti črvi
1. Značilnosti:
- so nečlenjene živali, okroglega prereza
- gliste in žive niti imajo obliko dolgega valja
- so brez krvožilja, večina je brez dihal
- so ločenih spolov in se razmnožujejo spolno
- prebavilo poteka vzdolž celotnega telesa in se tik pred koncem konča
z zadnjično odprtino
- pri živih nitih je prebavilo zakrnelo
- glava ni posebej izoblikovana, na sprednjem koncu telesa imajo usta
in nekatera čutila
- izločala so protonefridiji
2. Sistem – glavne skupine valjavcev
- kotačniki
- gliste (človeška glista, lasnica, trahinele, otroška glista)
- žive niti (navadna živa nit)
3. Kotačniki:
- so drobne živali, manjše od milimetra, sodčaste oblike
30
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- pritrjene na druge rastline in živali
- imajo stalno število celic
- razmnožujejo se partenogenetsko (iz neoplojenih jajčec se razvijejo
potomci)
4. Gliste
- so podolgovati valjasti črvi
- so prostoživeče ali parazitske (parazitske oblike imajo močne kutikule)
- v ustih imajo posebna bodalca s katerimi navrtajo steno v gostitelja
- nekatere so mikroskopske, druge lahko vidimo s prostim očesom
- njihova posebnost so izločala v obliki črke H
- sodelujejo pri razkroju organskih snovi in nastajanju humusa,
parazitske gliste pa povzročajo gospodarsko škodo
5. Žive niti
- so zelo tanke in dolge, podobne glistam, le da imajo drugačno celično
organizacijo
- prebavilo in še nekateri drugi organski sistemi so vsaj deloma zakrneli
- najdemo jih v vodi, kjer se neprestano zvijajo
- pogosto parazitirajo v členonožcih
Nitkarji
1. Značilnosti
- so dolge, črvaste živali
- živijo večinoma v morju
- imajo sklenjen krvožilni sistem
- imajo sekundarno telesno votlino okrog rilca – RINHOCEL
Mehukužci
1. Mehkužci so najbolj razviti nečlenarji. Proučuje jih veda malakologija.
Pomembni so v prehrani ljudi (polži, školjke, glavonožci).
2. Sistem – 5 razredov
a) Bokoživčniki ali Hitoni (velik 2, 3 cm, sestavljen iz ploščic – 200 vrst)
b) Polži – imajo trodelno telo
- glava s tipalkami in dobro razvitimi očmi, oči so mehurjaste, z njimi
vidijo slike in so podobne očesu vretenčarjev, na glavi je tudi začetek
prebavil, v ustih imajo strgačo
- trup ali drobovnjak je pokrit z hišico, ki jo izloča plašč (posebna kožna
guba), plašč je dobro prekrvavljen – pljuča, z njimi dihajo kopenski
31
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
polži ali polži pljučarji, vodni polži dihajo s škrgami
- noga je močna mišična struktura, s pomočjo katere se premika
Pomen polžev:
I. delajo gospodarsko škodo
II. pomembni so v prehrani
c) Zobati polžki imajo hišico z dvema odprtinicama, nimajo glave
d) Školjke imajo dvodelno lupinico, so brez glave, imajo samo nogo in
drobovnjak, dihajo s škrgami, so filtratorji (precejajo morsko vodo).
Predstavniki: klapavica, volek, lepotke, datlji, pokravača.
Pomen:
I. prehrana ljudi
II. gospodarska škoda
e) Glavonožci so brez zunanjega ogrodja, razen indijskega brodnika. Nimajo
noge, preoblikovala se je v lovke in lijak. Plavajo s pomočjo lovk, lijaka in
plavuti. Imajo sklenjen krvožilni sistem, dihajo s škrgami in imajo zelo
dobro razvite oči-analogija z vretenčarskim očesom. Imajo razvite
možgani, ki so zaščiteni s hrustančasto kapsulo. Glavonožce delimo na
deseterolovkarje (8 enako dolgih in 2 daljše-sipe in lignji), osmerolovkarje
(hobotnice) in indijski brodnik (nautilus).
Prave mnogocelične živali (polymeria)
1. Sestavljeni so iz mnogih členov ali metamerov, ki pa se združujejo v
posamezne regije.
2. Do členjenosti je prišlo zato, ker so se začele premikati intenzivno premikati.
Verjetno so se razvili iz nitkarjev, ki so imeli zaprt krvožilni sistem, niso pa še
imeli rilca.
3.
1.poddeblo – Kolobarniki
2.poddeblo - Členonožci
-mnogoščetinci (morski)
-raki
-maloščetinci (deževnik)
-pipalkarji (pajki)
-pijavke
-stonoge
-žuželke
členjenost enakomerna
glava, oprsje-glavoprsje, zadek
koža
tanka, pokrita z rahlo kutikulo
izloča hitinjačo
ogrodje
notranje – hidroskelet
zunanje – hitinjača
dihala
skozi telesno površino –
-škrge (raki)
integumentalno
-traheje (žuželke, pajki)
krvožilje
sklenjeno
nesklenjeno
32
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
živčevje
čutila
živčni vozlji ali gangliji so v
vsakem členu – lestvičasta
trebušnjača
slabo razvita – pijavke imajo
kemoreceptorje (za vonj, okus)
gangliji se združijo skupaj –
vrvičasta trebušnjača
Dobro razvita, predvsem vid
(sestavljene oči), tipalke, sluh
(bobnični organi), kemoreceptorji
spolovila izločala, dvospolniki, razvoj –
izločala, enospolniki, večinoma
morski ličinka, kopenski direktno razvoj poteka preko ličinke
4. Prečni prerez deževnika:
Kolobarniki
1. Značilnosti
- valjaste in večinoma enakomerno členjene živali
- živijo v morju (mnogoščetinci), celinskih vodah (pijavke) in na kopnem
(večina maloščetincev)
- kopenski maloščetinci so zelo pomembni pri nastajanju plodnih tal
2. Zgradba telesa
- enakomerno členjeno telo, sestavljeno iz večjega ali manjšega števila
kolobarjev, med seboj so ločeni s pregradami (disepimenti)
- v vsakem kolobarju je
I. par živčnih vozlov (ganglijev)
II. par metanefridijev (izločala)
III. par celomskih vrečk (opora)
- v prvem segmentu so usta, možgani (cerebralni ganglij) in nekatera
čutila; zadnji segment ima zadnjično odprtino
33
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- posebnost pijavk je, da imajo 2 priseska, izločajo hirudin (preprečuje
strjevanje ljudi)
- deževniki rahljajo zemljo, požirajo organske ostanke in jih apnijo,
pijavke so paraziti
Členonožci
1. Členonožci
a) trokrparji – izumrla skupina členonožcev, živeli v paleozoiku.
b) pipalkarji U/187
- nimajo tipalnic, imajo dva para pipalk (helicere-krajše in pedipalpidaljše), imajo glavoprsje in zadek
- so razdeljeni na 3 skupine
I. morski pajki
II. ostvarji
III. pajkovci
2. Pajkovci so najobsežnejša skupina pipalkarjev in kopenska skupina.
a) Ščipalci/škorpijoni imajo široko glavoprsje, ozek zadek, končuje se s
strupno žlezo, pedipalpi so veliki in škarjasti.
Zadek ščipalcev je dvodelen:spredaj širši in zadaj ozek. Končni, mehurčast
člen zadka, ki vsebuje strupno žlezo se končuje z želom. Pri vbodu
ščipalec iztisne strup v rano. Pri nas ni človeku nevarnih ščipalcev, smrten
pa je lahko pik mnogih tropskih in subtropskih vrst
b) Paščipalci so podobni škorpijonom, le da nimajo ˆstrupenega zadka‰. Od
ščipalcev so mnogo manjši (merijo le nekaj milimetrov), človeku niso
nevarni. Živijo lahko v prsti (pri nas je v kraškem podzemlju pogost rod
neobizij.
c) Pajki so najobsežnejši red pajkovcev. Ima ozek ožemek med glavoprsjem
in zadkom. Na glavoprsju so pretežno štirje pari pikčastih oči. Na trebušni
strani glavoprsja je 6 parov okončin (2 para pipalk, 4 pari členkastih nog).
S helicerami vbode pajek svojo žrtev, na koncu je izvodilo skupnih žlez, iz
katerih vbrizga vanjo strup, nato še prebavne encime. Čez nekaj časa
posesa iz plena prebavljeno (utekočinjeno) vsebino. S pedipalpi, ki so
daljše in podobne nogam, pajek drži svoj plen. Samci imajo pedipalpa
oblikovana v plodilna organa. Živčevje je vrvičasta trebušnjača.
d) Suhe južine so zelo podobne pajkom, od njih se razlikujejo po tem, da sta
glavoprsje in zadek na široko povezana med sabo. Na hrbtni strani imajo
par oči. Za mnoge suhe južine so značilne zelo dolge in tanke noge. Če
žival primemo za posamezno nogo, jo sama spusti. Odtrgana noga še
34
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
dolgo časa trza in marsikdaj zavede plenilca, medtem ko si suha južina na
sedmih reši življenje. Pri nas je pogost navadni matija.
e) Pršice imajo širok prehod med glavoprsjem in zadkom, členjenost telesa
je na zunaj slabo vidna, imajo močne pipalke za zbadanje in izsesavanje.
So najobsežnejša skupina pajkovcev, po velikosti pa najmanjša. Med
pršice spadajo številne vrste, ki povzročajo alergije, tudi klop. Je
prenašalec dveh bolezni: klopni meningitis, ki ga povzroča virus in
boreliozo, ki jo povzroča bakterija. Človeški srbec je povzročitelj
garjavosti. V človeški koži vrta rove in povzroča neznosno srbenje.
Pršice grizejo organske ostanke in so pomembne pri kroženju snovi v
naravi.
3. Raki so večinoma vodne živali.
a) zgradba
- telo – glavoprsje in zadek
- glavoprsje (sestavljeno iz nekaj členov oprsja)
- zadek (različno členjen)
- členkaste tipalnice (čutilna vloga, plavanje)
- hitinjača, ki raste s hrbtne strani glave, ščiti prednji del telesa (koš)
- dvovejnate – razcepljene okončine (notranja in zunanja veja
- šest parov obustnih okončin
b) razvoj
- raki so ločenih spolov
- osebni razvoj poteka s preobrazbo (metamorfozo), najpogostejšo
ličinko imenujemo navplij.
c) vrste
- nižji raki
I. listonožci – majhni raki
II. dvoklopniki – imajo hitinjačo v obliki dveh lupinic
III. ceponožci – majhni raki
IV. vitičnjaki – so pritrjeni na skalah, ladjah, kitih
- višji raki
I. deseteronožci (potočni rak, jastog)
II. postranice
III. enakonožce
IV. manjše skupine
d) pomen
- so pomembni v človeški prehrani, planktonski raki za hrano lovijo
druge živali
35
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- kopenski enakonožci – prašički, ki živijo v tleh so soudeleženi pri
nastajanju prsti
4. Stonoge
a) lastnosti
- stonoge so kopenske živali in so zelo pogoste v prsti
- stonoge po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike
- telo delimo na glavo in trup
b) imamo dve skupine
- kačice/diplopode – imajo na 1 členu 2 para členjenih okončin (železna
kačica)
- strige – imajo na 1 členu 1 par (imajo strupne žleze in so strupene;
sobna striga)
c) pomen stonog
- pomembne pri kroženju snovi v naravi
- grizejo, drobijo listje
- povečujejo površino, na kateri potem delujejo še manjši organizmi
5. Žuželke
a) žuželke
- so najobsežnejša skupina živali (okrog 850.000 znanih vrst)
- veda in znanost o žuželkah se imenuje entomologija
- osvojili so vse biotope, ni jih pa v morju
b) zgradba (U/101) – preprosta žuželka je zelena kobilica
- glava, oprsje in zadek – se med seboj jasno razlikujejo
- na glavi so par tipalnic (anten) – služijo za tip, gibanje zraka in
kemoreceptorje; dobro razvite sestavljene ali pikčaste oči; obustni
aparat (lizalo, grizalo-kobilice, sesalo, bodalo)
- oprsje sestoji iz treh členov, vsak s parom členkastih nog, na koncu so
krempeljci, daljše in močnejše noge so skakalne
dvokrilci (muhe, komarji), enokrilci
imajo črevo (so euprokta-imajo usta in anus posebej), malpighijeve
cevke – čistijo hemolimfo (mešanica krvi in limfe)
živčevje je vrvičasta trebušnjača
žuželke dihajo skozi vzdušnice (traheje), za prenos kisika nima krvi,
kisik gre do celic
c) razmnoževanje
- so večinoma enospolniki – gonohoristi
- razmnožujejo se spolno ali partenogenetsko-razvoj poteka preko
ličinke, imajo preobrazbo ali metamorfozo– iz neoplojenih jajčec
d) preobrazba žuželk
36
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- nepopolna preobrazba: jajčece-ličinka-odrasla žival (kačji pastir,
enodnevnice, kobilice)
- popolna preobrazba: jajčece-ličinka-buba-odrasla žuželka
(metulj,hrošč)
- mlade žuželke se razlikujejo od odraslih
- ličinka se večkrat levi in z vsako levitvijo postaja bolj podobna odrasli
živali
e) pomen
- povzročajo, prenašajo bolezni
- rastlinojede so pomembne pri pretvarjanju rastlinskih beljakovin v
živalske
- hranijo se s drugimi, škodljivimi žuželkami
- so pomembni opraševalci (čebele)
- sodelujejo pri nastajanju plodnih tal
Maločlenarji
1. Razvoj maločlenarjev se je začel takrat, ko so se začeli nekateri
mnogočlenarji postali slabše gibljivi, se je število členov zmanjšalo.
Največkrat imajo 3 člene, ali pa se te členjenosti sploh ne vidi in ji kažejo
samo njihove ličinke.
2. Maločlenarje delimo na 3 poddebla:
a) lovkarji
- ime so dobili po vencu lovk okrog ust
- delimo jih na
I. ramenonožce – spominjajo na školjke (imajo pecelj, dve lupinici –
hrbtno in trebušno, rame z lovkami)
II. mahovnjaki – spominjajo na ožigalkarje
b) predstrunarji
37
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- črevoškrgarji – kažejo nekatere znake strunarjev (trodelno telo, škržno
črevo in na hrbtni strani ovratnika izrastek, ki spominja na hrbtno
struno)
c) iglokožci
- sem spadajo morske zvezde, morske lilije, morski ježki, morske
kumare
- iglokožci živijo samo v morju; imajo zvezdasto ali radialno simetrijo,
ogrodje je notranje; čez plast apnenčastih ploščic je še mišičje,
živčevje in migetalčasta povrhnjica
- posebnost iglokožcev je vodovodni/ambulakralni sistem (sistem
kanalov brazdnih nožic, ki se polnijo in praznijo z morsko vodo) s
pomočjo katerega se premikajo; pri premikanju pomagajo tudi iglice,
pri morski zvezdi in kačjerepih tudi kraki
- pri prehrani jim pomagajo apnenčasti zobci, s katerimi strgajo po
podlagi; ven izviha želodec, imajo zunanjo prebavo
3. Iglokožci
a) morske lilije – so pritrjene; imajo večje število krakov, nato se še kraki
cepijo
b) kačjerepi – med premikanjem po podlagi krake kačasto zvijajo; imajo
dolge krake, kraki so gibljivi
c) brizgači ali morske kumare – dihajo z vodnimi pljuči, vzdražene živali
odvržejo drobovje in si rešijo življenje, nato se regenerirajo
d) morski ježki – premikajo se s pomočjo bodic in ambulakralnih nožic
Strunarji
1. Strunarji so se najverjetneje razvili iz črevoškrgarjev. Osnovni znaki
strunarjev so:
- členjeno ali segmentirano telo – členjenje ne zajema celotnega dela
telesa, ampak samo hrbtni del
- hrbtna struna ali horda – notranje ogrodje v obliki trdne, toge in
prožne celice
- hrbtenjača – nastane v zarodku z ugreznitvijo vrhnjega sloja celic
- škržno črevo – predstavlja sprednji del prebavila – žrelo
- rep – del telesa za zadnjično odprtino
2. Strunarje delimo na
a) brezglavci – škrgoustka (slika)
b) plaščarji – kozolnjaki
c) vretenčarji – obloustke, ribe, dvoživke, plazilci, ptiči, sesalci
38
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
3. Brezglavci – škrgoustka (U/219)
- živi v morju, ima tipične znake strunarjev
- nimajo pa glave, možganov, ustje imajo v obliki lovk s katerimi
sprejema hrano
4. Plaščarji so pritrjene živali in kot odrasle živali ne spominjajo na strunarje, ki
pa jih kažejo njihove ličinke. V plašču, ki jih obdaja imajo snov tunicin, ki
spominja na celulozo.
5. Vretenčarji
a) imajo trodelno telo (glava, trup, rep).
b) dihala so škrge ali pljuča
c) krvni obtok je enojen (ribe, obloustke – iz srca v telo) ali dvojen (iz telesa
v srce, nato v telo)
d) prebavilo je diferencirano – na različnih predelih se prebavljajo različne
snovi
e) ogrodje je notranje; deljeno na kosti glave, trupa in okončin
f) mišična tkiva so gladka (notranji organi), prečno-progasta (skeletne
mišice), srčno mišično tkivo
g) koža je večplastna, čutila so dobro razvita; živčevje delimo na centralno
(možgani, hrbtenjača) in na periferno (živci)
h) Delimo jih na šest razredov (obloustke,ribe,dvoživke,plazilci,ptiči,sesalci)
Vretenčarji
Obloustke
Nimajo čeljusti, usta imajo v obliki priseska. So paraziti, parazitirajo na ribah.
Morski predstavnik je glenovica, sladkovodni pa piškur.
Ribe
1. So najbogatejša skupina vretenčarjev (30.000 vrst) – sladkovodni in morski
predstavniki. Imajo hidrodinamično obliko, plavajo s pomočjo plavuti:
39
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
a) neparne (repna plavut, hrbtna, predrepna)
b) parne
- prsne s katerimi plava in so pripete na kosti glave
- trebušne s katerimi plava in nimajo stalnega mesta na telesu
2. Njihova značilnost so luske, ki so produkt (derivat) usnice, so pokoščenele in
so predhodniki zob pri vretenčarjih.
3. Krvni obtok je enojen, čutila so dobro razvita
- dober vid, okrogla leča
- dober voh
- dober tip, brke
4. Najbolj pomemben organ za njih je pobočnica, s katero se orientirajo –
zazna odbiti val in zvok. Možgani so majhni in slabo razviti.
5. Prebavila so dobro razvita, pri kostnicah je s prebavilom povezan vzdušni
mehur, ki ima hidrostatsko vlogo (pomaga pri dviganju in spuščanju, izločala
so predledvice.
6. So ločenih spolov, semenitev in oploditev je zunanja (redko notranja). Imajo
velik ekološki pomen in so za prehrano ljudi.
7. Sistem rib
Hrustančnice
Kostnice
Število
500 vrst
20.000 vrst
Luske
plakoidne, zobate
gladke
Škržni pok.
brez, dobro vidne škržne reže
imajo škržni poklopec
Ogrodje
hrustančen skelet, brez koščenega deloma koščeno
tkiva, utrjen z apnencem, hrbtenica (predvsem lobanja)
je na koncu ukrivljena
Usta
na spodnji strani, podaljšan gobec, na sprednjem koncu
zavitnica v črevesju
glave, nima zavitnice
Repna plavut nesimetrična
simetrična (zaokrožena,
ravna ali razcepljena
Ribji mehur
brez
imajo
Skupine
morski psi (ljudožer, pes orjak),
Žarkoplavutarice (postrv),
skati (manjša, električni skat)
Mesoplavutarice
(pljučarice – na kopnem
dihajo s pljuči,
resoplavutarice – plavut
na izrastkih
40
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Dvoživke
1. So se razvile iz resoplavutaric, so kopenski vretenčarji, vendar je njihov
razvoj vezan še na vodo. Živijo večinoma v vlažnih okoljih; zimo preživijo
tako, da otrpnejo, v sušnih dnevih se pa zarijejo v zemljo, blato, listje
2. Kot odrasle živali dihajo s pljuči in kožo, ličinke pa dihajo s škrgami, imajo
dvojni (pljuča-srce-telo) in sklenjen krvni obtok.
3. Imajo 2 para okončin; kratko telo, lahko imajo rep; kratka rebra, zato nimajo
prsnega koša; imajo sluzasto vlažno kožo, ki omogoča izmenjavo plinov,
nekatere imajo strupne žleze
4. Imajo nestalno telesno temperaturo, srce je tridelno
5. So dvospolniki, oploditev je zunanja ali notranja; žabe odložijo mrest iz
katerega se razvijejo paglavci, ki dihajo s škrgami; po približno 4ih mesecih
se razvije odrasla žival
6. Večinoma se prehranjujejo z živalsko hrano (so koristni plenilci,
odstranjujejo škodljivce).
7. Delimo jih v 3 skupine
a) brezrepne dvoživke ali žabe (zelena žaba, navadna krastača, urh)
b) repate dvoživke (imajo rep, notranjo osemenitev; človeška ribica)
c) sleporili (črvaste ali kačaste oblike, nimajo nog, luskasta koža)
Plazilci
1. Plazilci so se razvili iz ščitoglavcev in so prave kopenske živali, ker njihov
razvoj ni več vezan na vodo. Ležejo amniotska jajca (plazilci, ptiči in sesalci
so amnioti). (jajce-U/234)
2. Plazilci so ločenih spolov. Koža plazilcev preprečuje prehitro izsuševanje
telesa (poroženele luske). Dihajo s pljuči (koža nima dihalne vloge, kot pri
dvoživkah). So mesojedci, nekatere želve so rastlinojede, izločala so ledvice.
3. Krvožilje je naprednejše zgrajeno kot pri dvoživkah (dvojni krvni obtok).
Živčevje in čutila so dobro razvita – imajo poseben organ, s katerim zazna
toploto okolja. Z vonjalnimi čutnicami zaznavajo vonjave iz okolja, imajo tudi
razcepljen jezik.
4. Telesna temperatura je nestalna, srce je 4 delno, vendar pregrada ni
popolna (razen pri krokodilih)
5. Sistem:
a) prakuščarji (Tuatara, je živi fosil, živi na Novi Zelandiji)
b) krokodili (aligator, kajman, gavial)
- živijo v rekah, nekaj v morjih, med prsti imajo plavalno kožico
41
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- imajo roževinaste luske, močno zobovje (zamenja jih 24x)
c) želve
- so lahko kopenske, sladkovodne in morske
- imajo notranje ogrodje, ki se povezuje z roževinastimi ploščami, ki
tvorijo oklep, nimajo zob
d) luskarji
- imajo poroženelo vrhnjo plast kože, ki jo med levitvijo odvržejo
- luske so povezane v povrhnjico
- predstavniki:
I. kače – nimajo okončin, nekateri zobje so votli in povezani s
strupno žlezo, imajo gibljive kosti glave
II. kuščarji – imajo okončine, ki se končujejo s 5 prsti (slepec)
Ptiči
1. Razvili so se iz starinskih plazilcev, ki so letali (pterozavrov). Vmesni člen
med plazilci in ptiči je praptič. Obstaja 9.000 vrst.
2. Osnovne značilnosti:
a) koža in perje
- tanka in suha koža (lažje letijo), ki je pokrita s perjem
- perje mažejo s voskom, ki ga izločajo iz trtične žleze ob zadnjični
odprtini
- perje ima letalno in termoregulacijsko funkcijo
- letalno perje ima kosmačo – zgrajeno iz tulca, rebra, vej, vejic, na
koncu vejic so kaveljčki, ki drži dve veji skupaj in tvori kosmačo
b) ostalo
- stalna telesna temperatura, ki jo vzdržujejo s pomočjo perja in mišic
- imajo votle kosti
- pljuča so pretočna, povezana z pljučnimi vrečami, ki pomagajo pri
učinkovitejši izmenjavi plinov, njihova dihalna površina nasiči do 80%
- nimajo zob, imajo kljun, izločala so ledvice, glavni odpadni produkt je
sečna kislina
- dvodelni želodec (železovnik-se izločajo encimi, mlinček-melje), imajo
skupno odprtino za izločala in za spolovila (stok ali kloaka)
- srce je štiri delno (2 preddvorja, 2 prekada), kri se več ne meša
- dobro vidijo in slišijo in se oglašajo, oploditev je notranja
3. Sistem ptic
a) Staročeljustnice ali ptice brez grebena na grodnici (oj, emu) – hodijo,
hitro tečejo
42
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
b) Novočeljustnice ali ptice z grebenasto grodnico (pingvini, ujede, kure)
4. Pomen ptic
- jedo žuželke, mrčes, pomembne v prehrani ljudi,
- pojedo zrno, kormorani jedo ribe
Sesalci
1. Sesalcev je 4000 vrst. Sesalci so se razvili iz plazilcev zverozobcev.
2. Značilnosti
a) osnovne
- mladiči sesajo materino mleko
- telo je pokrito z dlako
- imamo diferencirano zobovje (sekalci, podočniki, ličniki, kočniki)
- trebušna prepona ali diafragma
b) ostale značilnosti
- stalna telesna temperatura – homotermnost
- 4 delno srce
- dihajo s pljuči, ki se končujejo s pljučnimi mehurčki
- diferencirana prebavila, ki se končujejo z zadnjično odprtino
- izločala so ledvice, glavni odpadni produkt je sečnina
- notranja oploditev, ločen spol
- so živorodni, razen stokavcev, ki ležejo jajca
3. Sistem
a) stokavci
- imajo stok – skupno izvodilo za izločala, prebavila in spolovila
- ležejo jajca, mladiči pijejo materino mleko, pokriti so z dlako, nimajo
zob
- predstavniki: kljunaš, kljunati jež
b) vrečarji
- so prebivalci Avstralije, nekaj jih je v Južni Ameriki
- zarodek se razvija v maternici, vendar posteljica še ni popolnoma
razvita in zato se zarodek dokončno razvije v vreči
c) višji sesalci (placentalni-imajo placento ali posteljico)
- netopirji
- zveri (mačke, psi, medvedi, kune)
- glodalci (miši, podgane, veverice)
- prvaki (primates)
I. supinacija palca
43
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Ekologija
1. Ekologija je veda, ki proučuje odnose med organizmi in okoljem. Okolje so
vsi živi/biotski in neživi/abiotski dejavniki, ki omogočajo, vplivajo in odločajo
o obstoju žive narave
a) živi – živali, rastline, glive in bakterije
b) neživi – podlaga (kamnita, prst), voda, zrak (02,CO2), svetloba, gibanje
zraka, pH
2. Pravimo, da so organizmi odprti sistem, ker neprestano izmenjujejo z
okoljem snovi in energijo. Snovi v ekosistemu neprestano krožijo, energija
pa se skozi ekosistem samo pretaka – vstopa kot svetlobna, s fotosintezo se
spreminja v kemično, ki je nakopičena v organski snovi. Iz nje se sprošča kot
življenjska energija ATP in toplota. Tej izmenjavi snovi med okoljem in
organizmi pravimo tudi presnova ali metabolizem.
3. Organizmi se okolju v katerem živijo, prilagajajo. Vsota vseh prilagoditev, ki
jih ima neka vrsta do okolja opredeljuje njegovo ekološko nišo – bivališče +
poklic. Dve različni vrsti nimajo enake ekološke niše.
4. Ekosistem je povezanost med življenjskim prostor (biotop) in življenjsko
združbo (biocenoza).
a) ekosistem – jezero (pomembna je temperatura, pH, svetloba, globina),
gozd, travnik, polje – umeten, akvarij, terarij
b) biotop – voda, prst, kamen, skala, drevo, telesne tekočine (paraziti)
c) biocenoza – polhi, veverice, medvedi, smreke, jelke, ribe
5. Sorodni ekosistemi se povezujejo v biome. Biomi so naravne enote, ki
združujejo ekosisteme v danih podnebnih pasovih in talnih razmerah.
Sever
- tundra
- tajga
- stepe, prerija, pampe
- listopadni gozd
- zimzeleni trdolistnati gozdovi
- makija
- puščava
- deževni gozd
Jug
6. Biomi se povezujejo v biosfero. Biosfera obsega kopenske biome, celinske
vode ter morja in oceane. Biosfera tvori z zemeljskim površjem ekosfero.
44
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Neživi dejavniki okolja
1. Neživi dejavniki okolja so fizikalne in kemične lastnosti življenjskega
prostora. Med najvažnejše spadajo svetloba, toplota, pH, vlažnost, voda.
2. Razlikujejo se od enega do drugega biotopa zaradi zemljepisne širine kraja
(ekspozicija), od osojne in prisojne lege, nadmorske višine, nagib terena,
vegetacija, gibanje vode in vetra.
3. Neživi dejavniki se od biotopa do biotopa spreminjajo tudi količinsko (koliko
svetlobe, koliko prsti) in kakovostno (kakšna svetloba).
4. Liebigov zakon minimuma pravi, da sta rast in razvoj najbolj odvisna od tiste
snovi, ki jo je v okolju najmanj.
5. Kadar spreminjamo nek dejavnik okolja lahko ugotovimo, katera
temperatura/pH je najbolj oz. najmanj ugodna za preživetje nekega
organizem. Pravimo, da ta dejavnik okolja določa organizmu njegovo
strpnostno/tolerančno območje, ki je sestavljen iz tolerančne krivulje.
6. Minimalna temperatura, pri kateri rastlina živi je min. pesimum, maksimalna
pa max. pesimum. Tam, kjer najboljše živi je pa optimum. Kadar imajo
organizmi za večino dejavnikov široka strpnostna območja pravimo, da so
dobro prilagodljivi in jih imenujemo tudi generalisti, če pa imajo ozke
krivulje, so pa specialisti.
Svetloba
1. Svetloba je elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin. Za življenje
na Zemlji je najpomembnejša vidna svetloba, ki zajema od 380 do 760 nm.
2. Vidna svetloba je pomembna za
a) fotosintezo zelenih rastlin (nastaja organska snov, porablja se kisik)
b) rastne procese
c) kalitev rastlin
d) zorenje plodov
e) orientacijo živali
f) aktivnost organizmov
- dnevno-nočne aktivne živali
I. nočne so krti, rovke, pajki, netopir, sove
II. dnevno aktivne so pa ostale živali
- sezonsko aktivne živali
I. zgodaj spomladi in jeseni – žabe
II. poleti – kače, kuščarji
45
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- mnoge živali so svoje življenje prilagodile na dolžino dneva – vpliva na
selitve (ptic)
- živali so preko leta različno aktivne
I. nekatere poznajo zimske počitke (medvedi, polhi, kače) –
hibernacija
II. poletni počitki (žabe, hrastače) – aestivacija
III. odrasle živali otrpnejo, organizem se ne razvija, preživijo samo
njihova jajčeca – diapavza
- rastline so se prilagodile na različno količino svetlobe
I. sončne – heliofilne (sončnica, koruza, žita, trave)
II. senčne – skiofiti (praproti, mahovi)
Toplota
1. Večina toplote prihaja na Zemljo od Sonca, nekaj odstotkov je pa
geotermalnega izvira.
2. Sonce najprej ogreje tla (kondukcija), tla ogrejejo zrak (konvekcija), zrak
ogreje vodo – izhlapevanje (evaporacija).
3. Na ogretost tal močno vpliva vrsta tal, količina vode in zraka v tleh,
vegetacija (rastlinje).
4. Bolj odvisni od toplote so organizmi z nestalno toploto. To so poikilotermni /
ektotermni organizmi. Živali s stalno telesno temperaturno so homeotermni
/ endotermni organizmi.
5. Sorodne živali na severu so večja od sorodnih živali na jugu. To pa zato, ker
imajo večje živali ugodnejše razmerje telesne višine:volumnu.
a) majhna kocka ima stranico 1cm. P=6cm2. V=1cm3. P:V=6:1
b) velika kocka ima stranico 3cm. P=54cm2. V=27cm3. P:V=2:1
Izrastki (ušesa, rep) sorodnih živali na severu so manjši do tistih, ki jih imajo
živali na jugu.
6. Za rastline so bolj nevarne visoke temperature (transpiracija, koagulacijapoškodba beljakovin). Nizke temperature pa so nevarne za to, ker lahko
voda zamrzne in mehansko poškoduje celice oz. voda več ne deluje kot
topilo-je zamrznjena, vendar so rastline razvile številne mehanizme proti
zmrzovanju. Oddati morajo čim več proste vode, in kopičiti osmotsko
aktivne snovi (sladkor).
Voda, vlažnost
1. Zakaj organizmi potrebujejo vodo?
46
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
- kot medij
- kot topilo
- z njo potujejo številne snovi
- za fotosintezo
2. Živali
a) Kseromorfne živali so tiste, ki prenesejo veliko izgubo vode, so živali
sušnih okolij. Imajo številne mehanizme s katerimi preprečujejo izgubo
vode. Imajo luske, močne kutikule, hitinjače ali pa imajo rezervo vode. To
so kuščarji, plazilci, škorpijoni.
b) Mezomorfne živali so tiste, ki prenesejo delno izgubo vlage.
c) Hidromorfne živali so tiste, ki ne prenesejo izgube vlage.
3. Rastline
a) hidrofiti so vodne rastline, ki imajo prilagoditve (zračne mehurčke, oljne
kapljice)
b) helofiti so močvirske rastline
c) higrofiti so rastline v vlažnih rastiščih (mahov, praprotnice)
d) mezofiti so rastline naših gozdov
e) kserofiti so rastline sušnih predelov
- sukulenti imajo rezervo vodnega tkiva (kaktusi, aloje)
- sklerofiti so rastline, ki imajo zaščito pred izgubo vode (močne
kutikule; močne, dolge korenine) – rožmarin, limonovci
Medij oz. osredje
1. Medij sta zrak in voda.
2. Med seboj se razlikujeta v številnih fizikalnih dejavnikih
a) gostota – voda 775x gostejša od zraka
- voda omogoča plavanje (hidrodinamične), pritrjeno življenje (bentos),
lebdenje (plankton) – omogočajo zračni mehurčki, oljne kapljice, dolgi
izrastki
- zrak pa letenje (aerodinamične)
b) pritisk (tlak)
- atmosferski pritisk z višino pada (največji zračni na gladini morja)
- hidrostatski pritisk z globino narašča
Substrat ali podlaga
1. Najpogostejša je zemlja, prst. Lahko je na kopnem ali v vodi. Pogosta
podlaga je tudi kamen, les, drugi organizmi.
47
Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje
Alen Firšt 2.b
Biotski dejavniki okolja
1. Živi dejavniki so rastline, živali, glive, lišaji, bakterije. Med seboj se
povezujejo v življenjske združbe ali biocenoze. Biocenoze pa so sestavljene iz
posameznih populacij.
2. Populacija je skupina osebkov iste vrste, ki živi na določenem območju v
določenem času in se med seboj redno plodijo.
3. Organizmi v biocenozah imajo medsebojne odnose. Ti so lahko odnosi
sodelovanja, izkoriščanja ali so pa nevtralni.
4. Vsaka življenjska družba ima dominantne vrste, ki dajejo tej družbi glavni
značaj. Imamo vrste, ki ji rečemo značilnice in razlikovalnice (razlika med
zasavskim in pohorskim gozdom).
5. Medvrstni odnosi
a) simbioza (mutalizem) (+,+)
- lišaj – gliva (voda+min.snovi) + zelena alga ali modrozelene cepljivke
(org.snovi)
- mikoriza – gliva (voda+min.snovi, protibakterijska zaščita)+ rastline
(organske snovi)
- rak samotar (transport, ostanki hrane) + morska veternica (zaščita)
b) neobvezno sožitje (+,+)
- v gozdu
48