Raziskovalno delo; Vpliv pozitivnih čustvenih stanj

Transcription

Raziskovalno delo; Vpliv pozitivnih čustvenih stanj
Univerza na Primorskem
Fakulteta za humanistične študije
Metodologija&epistemologija raziskovanja z informatiko
Raziskovalna naloga:
Pozitivna čustvena stanja
MERI2011/12-B.Urbanija-Čustvena stanja-23.5.2012
Študentka: Branka Urbanija
Program: Metodologija in epistemologija raziskovanja z informatiko
Študijsko leto: 2011/2012
Kraj študija: Koper
Vodja študija: doc.dr.Blaž Lenarčič, doc.dr.Samo Uhan , asistent Peter Kopič
1
I.
UVOD
CILJ, NAMEN IN KRATKA PREDSTAVITEV NALOGE
Za vsakim dejanjem je pozitiven namen ali za vsako željo je želja, da bi se počutili dobro. Ljudje si
želijo izpolnitev želje, ker verjamejo, da se bodo počutili bolje, če se jim bo uresničila in to je edini
razlog in velja za vsako željo, bodisi, da gre za kaj materialnega, zdravje, razmerje ali okoliščine. V
življenju zato niso merilo uspeha stvari ali denar, ampak koliko radosti čutite
V nalogi bom skušala predstaviti, raziskati vpliv čustvenih stanj na odnose, zdravje, počutje in
uspeh na vseh področjih. Prav tako bom skušala dokazati, da se vedno več ljudi zaveda
pomembnosti pozitivnih čustvenih stanj. Vsled tega težijo k doseganju pozitivnih čustvenih stanj,
tako zavedno kot nezavedno. V vse večji meri zavestno izbirajo in se odločajo za dejanja,
postopke in aktivnosti, s pomočjo katerih dosežejo taka stanja. Kot delo je mišljeno kakršnokoli
doseganje zastavljenih ciljev. Prav vsi si želimo biti uspešni. Nekaterim to uspeva bolje kot
drugim. Kje je ključ do odgovora na to vprašanje? Kako pri posamezniku priklicati njegove skrite
vire moči in okrepti že odkrite? Preden bi se pričeli ukvarjati s priporočili, ustreznim tehnikami in
metodami, pa je pomembno, da ugotovimo, kje je problem. Največkrat je problem v tem, da se ne
poznamo dovolj, da največkrat reagiramo nezavedno, po že vnaprej predvidenem scenariju.
Človek je ne le razmišljujoče, temveč tudi čuteče bitje. Čustva so izrednega pomena, lahko nas
ovirajo ali so nam v pomoč. Skozi nalogo se boste seznanili z mnogimi dandanes po svetu
uveljavljenimi načini za obvladovanje lastnih čustvenih stanj ter spreminjanje negativnih v
pozitivna, kar rezultira v boljših odnosih, počutju zdravju in nenazadnje pri hitrejšem doseganju
ciljev-na kratko uspešnost.
Nabor besed in pojmov, ki se v nalogi pojavljajo najpogosteje
Uspeh, cilj, čustveno stanje, izziv, besede, misli, delovanje, tehnika, doseganje, kariera, odnosi,
upravljanje, sposobnosti, vrednote, afirmacije, dialog, čustva, počutje, občutek
2
II.
KAZALO
Teoretski del naloge
1. Kratka predstavitev teme,cilj in namen naloge, način obdelave teme.......................................4
2. Opredelitev naloge.....................................................................................................................5
2.1. življenjski slog in počutje..............................................................................................5
2.2. Načini za vzpostavitev ustreznih notranjih stanj...........................................................5
2.3. Vpliv okolja na sistem doživljanja in čustvovanja........................................................9
2.4. NLP in coaching kot tehnike za preokviranje omejujočih prepričanj............................9
2.5 Rahljanje prepričanj.......................................................................................................13
Raziskovalni del naloge
3. Opis zbiranja in obdelava podatkov........................................................................................14
3.1. Opis merskih instrumentov..........................................................................................14
3.2. Postopek zbiranja podatkov.........................................................................................14
3.3. Statistična obdelava podatkov.....................................................................................14
4. Prikaz podatkov in interpretacija rezultatov............................................................................15
4.1. Prikaz podatkov...........................................................................................................15
4.2. Interpretacija rezultatov...............................................................................................20
4.2.1.Prvi sklop............................................................................................................19
4.2.2. Drugi sklop.........................................................................................................20
4.2.3. Tretji sklop.........................................................................................................21
4.2.4. Četrti sklop.........................................................................................................21
5. Povzetek .................................................................................................................................31
6. Zaključek.................................................................................................................................32
7. Literatura,viri...........................................................................................................................33
8. Priloge......................................................................................................................................34
3
1. Kratka predstavitev teme, cilj in namen naloge, način obdelave teme
1
Notranje čustveno stanje so sinteza mentalnih in fizioloških dejavnikov, ki vplivajo na naš
»performance« in spodbujajo naše nezavedne procese. Večina ljudi verjame, da se notranja
čustvena stanja »zgodijo« in da jih ne moremo izbirati. Športniki recimo, vedo, da to ni res. Za
tekmovanja se ne pripravljajo le fizično, temveč tudi mentalno in čustveno. Vedo, da so
osredotočeni in sproščeni, kadar želijo dati čim več od sebe. Športniki, ki verjamejo, da lahko
notranja čustvena stanja upravljajo, imajo več možnosti za zmago kot športniki, ki sebe
programirajo, da bodo »dali vse od sebe« pa »kar bo, pa bo«.
2»
Mnogi ljudje nezavedno vstopijo v določeno čustveno stanje. To je lahko dobro, ko je notranje
stanje učinkovito za natančno določeno nalogo. Ko pa je notranje čustveno stanje, v katerega
vstopa oseba neučinkovito, je lahko velika ovira za (na primer) učenje, komunikacijo, doseganje
ciljev, učinkovitost. Za Mozarta pravijo, da je bil v posebnem stanju sanjarjenja in zadovoljstva,
ko je ustvarjal in da je svojo glasbo lahko celo videl, občutil in okušal. Sposobnost izbirati tako
notranje čustveno stanje, v katerem želimo biti, je močno orodje za doseganje lastnih ciljev, ne
glede na to, ali je naš cilj naučiti se tujega jezika, komunikacijskih spretnosti, organizacije časa,
dokončati zahtevno nalogo ali dobiti ustvarjalno idejo.
1
W.Timothy Gallwey v knjigi »The inner game of tenis« več o tem na strani 72,73
2
Marija Mikačič Turnšek –22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010
4
2. Opredelitev naloge
2.1.Življenjski slog
Zadnja desetljetja se vedno več ljudi zaveda kako pomemben je življenjski slog za psihofizično
počutje, zdravje in uspeh; tako v zasebnem kot tudi kariernem smislu, zato je zaznati pravo
ekspanzijo aktivnosti, ki sodijo k zdravemu življenjskemu slogu, torej dobremu počutju, kar
vpliva na pozitivna čustvena stanja. Naj nanizam nekaj tovrstnih aktivnosti, ki jih obravnava tudi
anktetni vprašalnik; redno ukvarjanje s športom, prakticiranje joge, zahajanje v naravo, ples,
poslušanje glasbe ali muziciranje, savnanje, masiranje, zdravo prehranjevanje in zdrav življenjski
slog, izobraževanje,.... Poleg življenjskega sloga so se v zadnjih letih uveljavile že stare, na novo
odkrite, pa tudi nove tehnike za doseganje ugodnih čustvenih stanj. V tem projektu bom na kratko
opisala le nekatere.
2.2. Načini za vzpostavitev ustreznih notranjih stanj
-Ena od tehnik, ki nam pomaga pri izhodu iz negativne čustvene
zanke izhaja iz smeri pogleda, saj je smer našega pogleda direktno povezana z načinom našega
razmišljanja v danem momentu. http://www.sensa.si/osebna-rast/ocesna-tehnika/Če se počutite
slabo in želite priti ven iz tega stanja, je vse, kar morete storiti, da dve do tri minute gledate navzgor. Če
je zunaj še lepo vreme, lahko nekaj časa tudi opazujete oblake ali pa ponoči gledate zvezde, to bo vedno
spremenilo vaše notranje stanje. Vaš cilj je, da gledate navzgor nekaj minut in opazili boste, kako hitro
se vam bo spremenilo notranje občutje.
-Kadar boste v zares močnih negativnih stanjih, takrat vam tudi gledanje v nebo ne bo kaj dosti
pomagalo. Za te trenutke obstaja še močnejša tehnika. Držite glavo pokonci in začnite vrteti oči.
Najprej jih vrtite v smeri urinega kazalca eno minuto in nato še v nasprotni smeri urinega kazalca. Nato
dodamo še horizontalne gibe, tako da oči premikamo po poti osmice (zanka za neskončnost). Delajte
osmico najprej v eno smer in nato še v drugo. Veš čas imejte glavo pri miru in naravnost, tako da
premikate samo oči. Dobro je, če ob tem sedite, da sem vam ne zvrti. Ta tehnika je izredno
učinkovita, da nas spravi iz nekega negativnega cikla.
-*TMZ - Za bolečinami v hrbtu se v resnici skrivajo neizražena čustva. Fizični dogodki so le
sprožilo za napad bolečine, ki se pojavi zato, da odvrne pozornost od potlačenih nezaželenih
čustev. /več o tem Dr. Sarno-ozdravimo bolečine hrbta-sindrom tenzijskega miozitisaTMZ/Dr.
Sarno na primerih svojih pacientov dokazuje, da so kronične bolečine rezultat napetosti in
neizraženih čustev, posebno strahu in jeze, in da sta ključna koraka k ozdravitvi pozornost in
razumevanje, kako nastanejo bolečine.
*
http://www.sensa.si/zdrave-odlocitve/custva-pravi-vzrok-bolecin-v-hrbtu/
5
-3EFT - Pri vzpostavitvi ugodnih notranjih stanj, prehod v pozitivna stanja počutja, se je kot zelo
učinkovita in enostavna izkazala tehnika EFT (Emotional Freedom Technique). Tehnika
doseganja čustvene svobode združuje spoznanja vzhodne (energijski meridiani telesa) in zahodne
(čustvene težave vplivajo na telesno zdravje) medicine. Metoda je uporabna pri vseh negativnih
čustvih in posebej primerna za razreševanje travmatičnih dogodkov, negativnih prepričanj in
čustev. Merila za duševno zdravje so ugodna človekova notranja psihična stanja, dobri medosebni
odnosi, razumevanje in sprejemanje drugačnosti, uspešnost pri delu, v šoli in drugih dejavnostih,
ki jih opravljamo.
3
Pri obvladovanju svojega življenja, pri soočanju z različnimi nalogami, obremenitvami in
težavami, potrebujemo včasih pomoč, da ponovno prevzamemo nadzor nad svojim življenjem in
zaživimo bolj radostno in izpolnjeno življenje.
-Avtogeni trening je preprosta metoda, ki ima, z balansiranjem simpatičnega in parasimpatičnega živčjevja, velik vpliv na telo. S tovrstnim umirjanjem se okrepi človeški
imunski sistem, zniža se raven sladkorja v krvi, zniža se krvni tlak, zniža se raven stresnega
hormona, izboljša se spanec. Fizične spremembe v telesu pa imajo posreden vpliv tudi na
človekovo osebnost: poveča se samozavest, posameznik se umiri, osredotoči, javna
nastopanja so lažja in bolj sproščena, osebnostna rast je ob umirjanju in sprejemanju sebe in
drugih močno pospešena, odpravijo se tesnobni občutki in strahovi, odpravijo se depresivna
razpoloženja ipd.
-Obvladovanje strahu
3
Enostaven in definitivno najučinkovitejši način je, da odrežemo strah in skrbi, saj so te misli
vzrok za neuspeh in trpljenje. Strah izhaja iz negativnega in tekmovalnega mišljenja. Z vztrajnim
delovanjem pa se ga lahko osvobodi vsak posameznik. Vsaka misel, ki ji namenjate pozornost, se
razvije in postane del vaših vibracij ne glede na to, ali je to misel na tisto kar si želite ali česar si
ne želite. V svojo izkušnjo privabljate to, na kar usmerjate svojo pozornost
-Meditacija je eden od načinov, kako lahko sami razvijemo svojo emocionalno zavest. Z
meditacijo krepimo svojo refleksijo. Vsak dan si vzemite nekaj časa za sprostitev. Poskušajte se
zavedati dihanja, kako zrak vdihujete in izdihujete. Opazujte svoje misli in emocije, kako prihajajo
in odhajajo, ne da bi jih ocenjevali. To vam bo zvišalo stopnjo refleksije, da se boste od svojih
misli in emocij distancirali in ugotovili, da »ste več« kot samo skupek vaših misli in emocij.
-Simulacija filmov v glavi
4
Pogosto je naše počutje odvisno od filmov, ki si jih vrtimo v svoji glavi, ali pa od notranjega
dialoga. Ljudje simuliramo različne dogodke v glavah, da bi se bolje pripravili na prihodnje
situacije. Recimo, da imamo javni nastop pred večjo skupino ljudi. Da se bomo bolje pripravili na
to predavanje, bomo večkrat v glavi simulirali, kako predavamo. S simulacijo se pogosto lahko
izognemo neprijetnim situacijam, pogosto pa se tudi dogaja, da ljudje preveč vživeto simulirajo
negativne predstave. Razmišljajo o tem, kaj vse bi lahko šlo narobe, ob tem pa doživljajo
negativne občutke, kot da bi se te stvari dejansko res dogajale. Naši možgani ne ločijo med
simulirano situacijo in pravo situacijo, zato so telesni odzivi v obeh primerih enaki.
3
Vir: http://www.fuds.si/si/dejavnosti/raziskovanje/?v=psihoterapija .pdf. ..\eftprirocnik Tehnike sproščanja
6
Če v svojih glavah pretirano vrtimo filme, ki so negativni, bo takšno tudi naše počutje.
4
Lahko pa te slike, notranje filme in dialoge tudi spremenimo. Kakovost slik ter jakost in ton
notranjega dialoga je tisto, kar našim predstavam daje moč. Zelo velika, svetla, dinamična,
trodimenzionalna slika, zlasti če jo gledamo skozi svoje oči, se nas bo veliko bolj dotaknila kot
neka temna, medla in majhna dvodimenzionalna slika, ne glede na to, kakšna je pravzaprav
vsebina slike.
Podmodalnosti predstave so tiste, ki predstavi bodisi dajo moč ali pa ji to moč vzamejo. Enako
velja tudi za notranji dialog: če bo glas v naši glavi oster in strog, se nas bo to veliko bolj
dotaknilo kot tih in prijeten glas.
Ko se tega enkrat zavemo, lahko uporabimo svoj notranji mentalni daljinec, da spremenimo
podmodalnosti svojih predstav. Naredite svoje pozitivne spomine in fantazije velike, svetle,
gibljive in barvite, tako da vam bodo dale kar najbolj pozitivne občutke. Če se že morate
spominjati slabih spominov ali pa simulirati prihodnjo situacijo, ki ni tako primerna, naredite slike
čim manjše, temne, dvodimenzionalne in brezbarvne ter jih opazujte kot distanciran opazovalec.
Tako od njih še vedno dobite informacije, ki jih potrebujete, vendar brez negativnega čustvenega
naboja, brez slabih emocij.
4
Še en dober način, kako se lahko bolje zavemo in sprejmemo emocije, je ta, da vodimo
emocionalni dnevnik. Vzemite si samo pet minut časa vsako jutro in zapišite, kako se počutite. Če
emocije napišemo na papir, se na neki način od njih tudi distanciramo, lahko jih pogledamo iz
drugačne perspektive. Tako lahko zelo hitro odkrijemo tudi ponavljajoče se negativne vzorce in
jih odpravimo. Če pišemo dnevnik, lahko tudi opazujemo, kako se naše emocije spreminjajo skozi
čas, ko razvijamo svojo čustveno inteligenco. Tako lahko merimo svoj napredek.
-Pozitivne misli
4
Vi sami ste gospodarji svojih čustev, pravi WW Atkinskon. Nova psihologija posreduje znanja,
da se lahko možganske celice razvijajo, kar se na podlagi volje odrazi po neustreznih linijah, in da
se bodo umaknile stare možganske celice, ki so se tako neprijetno odrazile, zmanjšala pa se bo
tudi potreba po njihovi uporabi. Ljudje lahko presežejo sami sebe in popolnoma spremenijo svojo
naravo. To ni le prazna teorija, ampak delujoče dejstvo, ki se je izkazalo pri tisočih ljudeh in, ki
prihaja vse bolj v ospredje človeštva. Ne glede na to katero teorijo zagovarjamo moramo priznati,
da so možgani organ in orodje uma. So kot čudovit glasbeni insštrument, ki ima na milijone
možnosti za neštete zvokovne različice. Od nas pa je odvisno na katere strune bomo zaigrali.
Glede na to, da razpolagamo z milijoni neizkoriščenih možganskih celic, ki čakajo, da jih
kultiviramo in izurimo na ustrezen način, ni več nobenega opravičila za to, da da bi ljudje izražali
neprijetna in škodljiva mentalna stanja. Zdravila nosimo v sebi. Vzdrževanje pozitivnih misli je
najboljši način za premagovanje neželenih ali negativnih misli in občutkov. Pozitivna misel je
najmočnejša sadika in bo sčasoma izpodrinila negativno z odtegovanjem hranila, ki jo slednja
potrbuje za svoj obstoj. Najboljši način je, da se temu miselnemu plevelu namenja čim manj
pozornosti, čim več časa pa za zalivanje in nego novih in lepih rastlin v vrtu uma.
4
W.W.Atkinskon/Julia Doria 1906/63,64,73,74
7
Če ste nagnjeni k sovraštvu mislite ljubezen in delujte navzven v skladu z njo, kakor pogosto je le
mogoče. Vzdržujte prijazne misli in ravnajte prijazno z vsakim, s katerim pridete v stik. Če ste
nagnjeni k žalosti, gojite nasmeh in vesel pogled na stvari. Na ustnicah dosledno nosite kotičke ust
zapognjene navzgor in potrudite se z močjo volje gledati na veselo stran stvari. Vzdržujte
optimizem in veselje, naj bo vaše geslo; »žareč, vesel in srečen« in to skušajte tudi živeti. S to
tehniko se lahko spremenite v energične namesto brezbrižne, v dejavne namesto lene. Ko želimo
doseči cilj je treba nove misli zadrževati in jih spraviti v dejanja. Misli se uresničijo z dejanji in v
zameno dejanja vplivajo na misli. Stvari delujejo v obeh smereh-v akciji in reakciji. Če se počutite
srečne in vesele, je naravno, da se smejite. Če se vsaj malo smejite se boste začeli počutiti
zadovoljne in srečne. Če si želite privzgojiti neko navado delovanja, začnite gojiti temu primerno
mentalno naravnanost, da pa bi si privzgojili to mentalno naravnanost, začnite izvajati dejanja,
delujte, ravnajte v skladu z dejanji, ki ustrezajo tej misli. Vzdržujte misel, ki vodi do izvedbe
dejanja katerega želite opraviti, nato delujte in to veselo, z zanimanjem in pripravljenostjopreučite najboljši način za izvedbo, dodajte ponos in zanos. Nalogo boste opravili z zadovoljstvom
in zanimanjem – usvojili boste novo navado. To tehniko lahko uporabite tudi pri kateri od
mentalnih lastnosti, ki se je želite znebiti, naredite tako, da vzdržujete nasprotno lastnost, o njej
premišljujete in izvajate dejanja, da bi dosegli vse kar želite postati. Čeprav boste naleteli na odpor
ne izgubite poguma, temveč vzneselo ponavljajte; »JAZ lahko in JAZ bom« ter se zavzeto lotite
dela. Pomembno je, da ste dobro razpoloženi in zainteresirani.
4
-Zahvaljevanje
5
Po knjižni uspešnici »The Secret«, je metoda, ki vam jo priporočajo, da najhitreje in najlažje
spremenite tok negativnih misli oziroma frekvenco valovanja iz negativnega v pozitivno tako, da
se pričnete zahvaljevati za vse kar že je, kar imate, kar že ste. V ta namen predlaga kamen
hvaležnosti, katerega naj bi imeli ves čas pri sebi in bi vas ves čas držal v pozitivnem valovanju
oziroma presumeril tok negativnega valovanja, v primeru, da bi na lestvici počutja zdrsnili
navzdol.
-Psihoterapija
S psihoterapevtovo pomočjo lahko znova odkrijete lastne moči in sposobnosti. To pomeni, da: se
ustrezno odzovete na izzive vsakdanjika, tako v medsebojnih odnosih kot tudi v notranjih
čustvenih stanjih; prepoznate in ustrezno ukrepate ob različnih psihosomatskih težavah;
prepoznate in ustrezno odgovorite ob čustvenih stiskah; bolje razumete razvojna obdobja svojih
otrok (adolescenca, odraščanje, osamosvajanje...) ter osmislite stiske, ki jih prinaša
starševstvo;obvladujete stiske ob pomembnih življenjskih prelomnicah; razjasnite in izboljšate
odnose v delovnem, študijskem in/ali domačem okolju; prepoznate simptome in znake izgorevanja
in ga preprečite; zaživite bolj zdravo in zadovoljno življenje brez odvisnosti (igre na srečo, tobak,
hrana, alkohol, droga...); premagate osamljenost, tesnobo, depresijo, anksioznost, težave s
hranjenjem.
Poleg psihoterapije izvajajo usposobljeni in certificirani strokovnjaki tudi različne sprostitvene
tehnike.
4
W.W.Atkinskon/Julia Doria 1906/96
5
R.Byrne:»The secret«/Mladinska knjiga2011,Ljubljana /128/
8
2.3. Vpliv okolja na sistem doživljanja in čustvovanja
Vede, ki se ukvarjajo z načrtovanjem okolja oziroma bivalnega interiera in se zavedajo pomena,
vpliva in delovanja na človeški empatični sistem in so v praksi dandanes najbolj uporabljane sta
-Feng shui in
-Chromaterapija. Obe vedi se držita pravil in zakonitosti pri postavitvi elementov, rabi ustreznih
barv in materialov glede na funcionalni namen prostora in potrebe uporabnikov.
Na počutje in čustvovanje vpliva tudi
-stil oblačenja, urejenost, barvne kombinacije oblačil in dodatkov, ki jih nosimo na sebi.
2.4. NLP in coaching kot način za preseganje omejujočih prepričanj
6
Nevrolingvistično programiranje je nastalo v ZDA v 70-tih letih, kjer sta psiholog Richard
Bandler in lingvist John Grinder opazovala pri svetovalnem delu tri vrhunske terapevte: Fritza
Perlsa, ki je ustanovitelj gestalt terapije, Virginijo Satir (družinska terapevtka) in Miltona
Ericksona, ki je znan kot doslej najboljši hipnoterapevt. Osnovno vprašanje je bilo; kaj
počnejo ti ljudje drugače, da so pri svojem delu tako zelo uspešni? Opazovala in preučevala
sta njihove vzorce mišljenja, vedenja in komuniciranja. Na podlagi tega sta razvila celotni
model učinkovite komunikacije, svetovanja in učenja, razvila tehnike in pristope, ki
omogočajo pri posamezniku priklicati njegove skrite vire moči in okrepiti že odkrite. NLP
nam da konkretne pristope, tehnike in modele, s katerimi lahko povprečne rezultate
posameznika izboljšamo do odličnosti.
NLP je veliko več kot le zbirka tehnik. Postane prevladujoča notranja naravnanost in način
življenja, ki nam omogoča, da se iz problemov ali povprečnosti dvignemo k uspehom in k
odličnosti na vseh področjih svojega življenja. S tem damo sami sebi in drugim možnost, da
poiščemo in prebudimo v sebi in v drugih tisto najboljše. Z NLP-jem ne rešimo neposredno
vseh svojih življenjskih težav in ni psihoterapija. Daje nam spoznanja in veščine, ki nam
omogočajo, da se lahko bolj samozavestno soočimo z življenjskimi izzivi in jih lažje ter
hitreje presežemo.
Misli kot sistemska osnova6Ko združimo misli s čustvi, ustarimo občutke, kar predstavlja osnovo
za naša prepričanja ter se oblikujejo v naših srcih. Ko razumemo razmerje med svojimi mislimi,
občutki in čustvi, prav tako spoznamo, kako imajo naša prepričanja moč, da vplivajo na svet.
Medtem, ko je na fizični ravni vsako energijsko središče povezano z enim organom endokrilnega
sistema, pa na energijski ravni čakram pripada drugačna vloga v našem življenju. Misel brez
čustva, ki bi ga oskrbela z gorivom, je samo misel-ni dobra, slaba, pravilna, nepravilna. Sama po
sebi ima bore malo učinka.
6
Glotta Nova: Učinkovita komunikacija
9
7
Prepričanje je vrsta občutka, ki je zelo močan. Naša čustva temeljijo na tem kar verjamemo.
Prepričanja in občutki, ki jih imamo glede njih so jezik, ki »nagovarja« kvantno snov, ki izdeluje
našo resničnost. In temu številni ljudje preprosto rečejo vibracija telesne resnice, telesna resonanca
ali samo resonanca. Resonanca v svoji najpreprostejši obliki predstavlja izmenjavo energije med
dvema stvarema.
Prepričanja kot osnova
Zavedati se moramo, da so nekatera naša prepričanja zmotna..., pravi Gregg Branden in navaja, da
je prepričanje »program«, ki ustvarja vzorce resničnosti. Kar verjamemo, da je resnično v
življenju, je lahko močnejše od tistega kar drugi sprejemajo kot resnico. To potrjujejo učinki
zdravilnih prepričanj (placebo), kot tudi vplivi negativnih prepričanj (nocebo učinki).
Prepričanje je osebna moč; prepričanje predstavlja naše sprejemanje tega, čemur smo bili priča,
kar smo izkusili oziroma kar vemo sami zase. Gre za prepričanje podprto z osebno izkušnjo, kot
resničnost, naš veliki »R«.
7
Prepričanja so lahko bolj ali manj globoka, izvirajo iz jedra oziroma jih nosimo v podzavestnem
umu iz otroštva, lahko gre za genetska prepričanja, ki so zapisana v morfogenetskem polju ali
DNK (zanj velja, da je starejše kot dve generaciji). Zgodovinska raven prepričanj nosi globoke
genetske spomine ali pa je to kolektivna zavest človeštva. Pomembno je iskanje in prepoznava
ključnih prepričanj, ki držijo na mestu težavo. Skozi prepoznavo le-tega se posledično znebimo
cele piramide negativnih prepričanj, kar postopek menjanja prepričanj samo pospeši.
7
Hicks/prosite dano vam je /79
10
Vrednote
Vrednote so »gonilo« življenja. Za to, kar nam je pomembno, smo pripravljeni dani ves svoj
čas, denar in energijo. Vrednote si oblikujemo v svojem okolju: družina, šola, družba,....
8
Vrednote se nanašanjo na naslednja področja: jaz, ti (odnosi) in stvari (načela). Ta tri načela
skupaj ustvarijo relacijo, ki je prikazana v obliki piramid.
JAZ
STVAR (načelo)
TI (odnosi)
Slika I: relacija odnosov, ki tvori vrednote
-če se vrednote, ki jih imamo, nanašajo na področje JAZ, se življenje lahko prelevi v
egoistični obstoj, poln osamljenosti.
-če se vrednote, ki jih imamo, nanašajo na področje TI (odnose), se lako zgodi, da zatajimo
lastno osebnost. Zaradi tega je pogosto ogroženo naše zdravje.
-če se vse vrednote, ki jih imamo, nanašajo na področje STVARI (načela), je življenje lahko
odtujeno, polno fanatizma, celo mučeniško.
Ravnotežje na vseh treh področjih prinaša življenjsko skladnost.
8
-J.Kovač, J.Mayer, M.Jesenko/Stili in značilnosti uspešnega vodenja/Založba moderna organizacija – Kranj
2004/27,54
11
Emocije so informacije
Naučite se, da o svojih emocijah razmišljate samo kot o nosilcih informacije, ki nosijo sporočilo o
tem, kaj se z vami dogaja zdaj ali kaj se je z vami dogajalo v preteklosti. Vsaka negativna emocija
ima svojo funkcijo, zato je pomembno, da se jih zavedamo, saj le tako ugotovimo, kaj nam te
emocije želijo sporočiti.
9
Vzrok za naša počutje, pa najsi gre za dobro ali slabo, ter naše delovanje in postavljanje ciljev so
naše vrednote, pa čeprav se jih največkrat sploh ne zavedamo. Zato je prav, da se predhodno
vprašamo po naših vrednotah; saj le-te lahko v nas sprožajo negativne občutke. Če ste na primer
prepričani, da ljudje ne smejo nikoli kričati na druge, se boste vedno počutili slabo, ko bo nekdo
kričal. S tem pa imajo ljudje nad vami moč, da vas spravijo v slabo voljo oziroma slabe občutke
kadarkoli si želijo, lahko zavestno ali na nezaveden način. Prav je, da se zavedamo naših
sprožilcev, ki v nas povzročajo različne emocionalne odzive. Te emocionalne filtre pa lahko
spreminjamo; ne moremo vedno vplivati na dogodke v naših življenjih, od nas pa je odvisno kako
se bomo odzivali na njih, kako se bomo počutili ob njih.
Ozavestite svoje vrednote
10
Vrednote nam oblikujejo življenje in mu dajejo smisel. Vrednota je zaželeno končno stanje, v
katerem smo ali pa ga želimo še doseči. Od vrednot je odvisno, kako se bomo v neki določeni
situaciji vedli, zato je še toliko pomembneje, da raziščemo, katere so naše primarne vrednote.
Veliko ljudi se ne zaveda, katere vrednote jih motivirajo v ozadju.
Če želite preveriti vrednote na določenem področju vašega življenja npr. zdravje, kariera, fitnes,
odnosi,..., si naredite seznam, kaj vam je najpomembnejše na tem področju. Še bolje je, če vas to
vpraša nekdo drug. Npr.: »Kaj ti je v karieri pomembno?«
Razvrstite svoje vrednote
Vprašajte se, kaj je najpomembnejša vrednota, izmed vseh teh vrednot (če bi lahko izbrali samo
eno). Katera je druga po lestvici, ki vam je najpomembnejša? Katera tretja, četrta,...? Vrednote
določajo, kako bomo porabili svoj čas. Samo prvim šestim ali sedmim vrednotam v praksi
namenimo dovolj časa, da jih izpolnimo. Pri spoznavanju sebe je zelo pomembno, da svoje
vrednote razvrstimo.
Razrešite konflikte med vrednotami
Če se vam pogosto dogaja, da ne dosegate ciljev ali pa da se znajdete v položaju, ko ne veste, kaj
naj bi bil naslednji korak, potem se vam morda dogaja, da so vaše vrednote v konfliktu. Na
primer: eni osebi je lahko zelo pomembna odgovornost, na drugi strani pa ima visoko na lestvici
vrednot svobodo.
Ti dve vrednoti lahko prideta v konflikt. Treba se je zavedati, da vrednote niso med seboj v
nasprotju, čeprav se nam bo najprej tako zdelo. Vedno se lahko najde kompromis med dvema
vrednotama.
9
več od tem G. Braden/Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanja/str.22
Ksenija Bezenšek: Vrednost neuspeha
10
12
2.5. Rahljanje prepričanj
7
Vsa trdna prepričanja so bila nekoč blagi občutki. Vsaka misel, ki se vam je kdajkoli porodila, še
vedno obstaja. Kadarkoli se usmerite na kakšno misel, aktivirate v sebi njeno vibracijo. Čemur v
tem trenutku posvečate pozornost, je aktivirana misel. Ko preusmerite svojo pozornost, ta misel ni
več aktivna, ampak mirujoča. Edini način, da zavestno deaktivirate misel je, da aktivirate drugo. Z
drugimi besedami, edini način, da zavestno umaknete pozornost z ene misli je, da usmerite
pozornost na drugo. Ko usmerite svojo pozornost, vaša vibracija še ni zelo močna. Ko pa še naprej
razmišljate ali govorite o tem, postjaja vibracija močnejša. Kadar torej posvetite določeni stvari
dovolj pozornosti, postane prevladujoča misel. Ko določeni misli namenjate vedno več pozornosti
in tako spodbujate njeno vibracijo, misel postane velik del vaše vibracije in lahko jo poimenujete
prepričanje. Čemur posvečate pozornost, že utripa vibracijo energije, ko ste na kaj dalj časa
pozorni, začnete tudi vi vibrirati kot opazovano. Vsakokrat, ko na to usmerite pozornost in
vsakokrat, ko oddajate vibracijo, je lažje in sčasoma ustvarite vibracijsko navado. Podobno, kot bi
vadili karkoli drugega; postaja vse lažje in lažje. Ko ste dovolj usmerjeni na misel in s tem
vzbujate njeno vibrcijo, oblikujete tisto kar imenujete prepričanje. Prepričanje je zgolj vibracija, ki
je nastala z večkratnim vzbujanjem.
MOČ BESED
Besede, ki jemljejo moč
Ne zmorem
Zaskrbljen sem
Uničen sem
Bojim se
Nimam moči
Razočaran sem
Len sem
Izgubljen sem
Bolan sem
Temu nisem kos
Neumen sem
Zavrnili so me
Živim pod stresom
Sovražim
Besede, ki nam dajejo moč
Nočem
Ni mi vseeno
Trenutno stojim na mestu
Rešujem težavo
Nabiram si energijo
Drugače se moram lotiti zadeve
Racionalno trošim energijo
Iščem smisel
Prebolevam
Naučiti se moram
Nisem se naučil
Nisem dovolj dobro pojasnil
Sem zelo zaposlen
Rajem imam
Slika II: Preglednica-Moč besed/Soče l.2001
7
Hicks/90,91,131
8
J.Kovač/Stili in značilnosti uspešnega vodenja/Založba moderna organizacija – Kranj 2004
13
RAZISKOVALNI DEL NALOGE
3. Opis zbiranja in obdelava podatkov
3.1. Opis merskih instrumentov
Kot inštrument za raziskavo sem uporabila vprašalnik, ki zajema 41 vprašanj zaprtega tipa, saj
so bili odgovori podani že vnaprej v vprašalniku samem. Starostne omejitve pri izpolnjevanju
anketnega vprašalnika ni bilo. Odzvali so se anketiranci v starosti od 14 do 74 let.
Odgovarjanje mlajših od 14 let, glede na temo, ki jo naloga obravnava, ne bi bilo smiselno.
Za oblikovanje hipotez sem poleg odgovorov iz vprašalnika uporabila tudi primarne vire;
literaturo, ki obravnava dognanja s področja človeških čustvenih stanj, načinov za
vzpostavitev teh stanj, vpliva ugodnih čustvenih stanj na različna področja človekovega
delovanja.
Osnova za raziskovalni del naloge je bil anketni vprašalnik, ki je bil poslan prek speta, odgovori
nanj pa so bili podani anonimno. Populacija je bila izbrana naključno ne glede na spol in starost.
Zajemala je anketirance iz cele Slovenije iz odgovorov pa je razbrati, da je pretežni del anketiranih
iz Ljubljane oziroma njene okolice. Torej se raziskava nanaša na ljubljansko regijo.
3.2. Postopek zbiranja podatkov
Anketni vprašalnik je bil posredovan prek spletnega portala www.mojaanketa.si
Anketiranje je potekalo anonimno, anketirance pa sem k sodelovanju vabila prek spletnega
portala Facebook in prek elektronske pošte iz zasebnega nabora naslovov. Z anketiranjem sem
pričela v prvi polovici meseca aprila 2012 in nato po dveh tednih ponovno pozivala k
izpolnitvi vprašalnika. Cilj mi je bil; k raziskavi pritegniti čim širšo populacijo, vsaj 100
izpolnjenih anketnih vprašalnikov, da sem lahko rezultate obdelovala v odstotkih. Po dobrem
mesecu sem zaključila z zbiranjem anketnih vprašalnikov. Nabralo se je 112 odgovorov
anketirancev iz vse Slovenije, povečini pa iz Ljubljane in njene okolice. Povprečna starost
anketiranih pa je bila 41,3 leta.
3.3. Statistična obdelava podatkov
Zbrane podatke anketnega vprašalnika sem najprej statistično obdelala. Moj anketni
vprašalnik je bil sestavljen iz 41 vprašanj zaprtega tipa, saj sem odgovore že vnaprej podala,
moja tema in nanjo zastavljena vprašanja, so bila namreč oblikovana tako, da sem z danimi
odgovori zajela vse možne odgovore. Nekatera od vprašanj se mi pri obdelavi niso zdela tako
zelo pomembna za izid raziskave, zato jih nisem obdelovala, saj bi s tem raziskavo preveč
razširila. V analizi sem obravnavala odgovore na vprašanja, ki so se mi zdela najbolj
relevantna za področje raziskave. Glede na obširnost anketnega vprašalnika sem posamezna
vprašanja združila v sklope in jih obdelovala oziroma interpretirala v sklopih. Od 112
anketiranih oseb, je bilo 21 moških, kar predstavlja 18,75% in 91 žensk (81,25%). Vsi so bili
starejši od 14 let, povečini pa srednjih let, povprečna starost pa 41,3 leta. Razdelila pa sem jih
tudi v sedem različnih starostnih kategorij: širina razredov je različno široka; prvi razred od
14
14 do 20 let, drugi razred od 21 do 27 let, tretji razred od 28 do 35 let, četrti razred od 36 do
45 let, peti razred od 46 do 55 let, šesti razred od 56 do 65 let, sedmi razred od 66 do 75 let.
Širino razredov določajo sklopi glede na posamezna življenjska obdobja; prvo je
srednješolsko odbobje, drugo obdobje študija, tretje predstavlja pričetke kariernega obdobja
ter ustvarjanje družine, sledijo tri ustvarjalna obdobja z manj izraženimi spremembami, ter
končno spremembo življenjskega stila opredelila v zadnjih dveh obdobjih. To so seveda le
splošne in grobe ocene posameznih življenjskih ciklov, ki so mi služila kot osnova za
formiranje starostnih skupin. Ugotavljam lahko, da so razlike med srednjimi tremi razredi
najmanjše, podobnost rezultatov pa največja.
Od14 do vključno 20
Od 21 do vključno 27
Od 28 do vključno 35
Od 36 do vključno 45
Od 46 do vključno 55
Od 56 do vključno 65
Od 66 do vključno 75
Slika 1-tabela: Formiranje odgovorov anketiranih po starostnih skupinah z različno širokimi
razredi
4. Prikaz podatkov in interpretacija rezultatov
4.1. Prikaz podatkov
Anketirani po spolu: številčno in v odstotkih
Spol
Anketirani
moški
Število
21
%
81,25
ženske
91
18,75
skupaj
112
100
Slika2-tabela: Prikaz v odstotkih kako so bili anketiranih zastopanih glede na spol
120
100
80
moški
60
ženske
40
skupaj
20
0
anketiranih v %
Slika3: Prikaz sodelujočih glede na spol v obliki histograma
15
Prikaz podatkov: anketirani glede na stopnjo izobrazbe
Stopnja Osn.
izobrazbe šola
polic
Srednja šola
Višja šola diploma
magisterij Več
kot
drugo
magisterij
Skupaj
anketiranih1
5
36
23
29
13
4
1
112
%
4,5
32,1
20,5
25,9
11,6
3,6
0,9
100
0,9
Slika 4-tabela: Prikaz sodelujočih glede na stopnjo izobrazbe po številu in odstotkih
120
100
osnovna šola
poklic
80
srednja šola
višja šola
60
diploma
magisterij
več kot magisterij
40
drugi
skupaj
20
0
anketirani v%
Slika 5: Prikaz sodelujočih glede na stopnjo izobrazbe v obliki histograma-prikazano v %
Po podatkih Andragoškega centra Slovenije je pokazal popis prebivalstva izobrazbeno strukturo,
ki je dosti nižja od izobrazbene strukture anketiranih
Stopnja
izobrazbe
%prebivalcev
Brez šol
0,7
Nedokončana Osnovna
Osnovna šola Šola
6,3
26,1
Srednja
šola
54,1
Višja
šola
5,1
Visoka
šola
7,9
skupaj
100%
Slika III: Prikaz izobrazbene strukture prebivalcev RS Slovenije po popisu leta 2002, ki so bili
tedaj starejši od 25 let, po podatkih Andragoškega centra Slovenija
Vir:http://arhiv.acs.si/InfO-mozaik/2008/4.pdf
16
Ugotovitve:
Ob primerjavi podatkov o izobrazbeni strukturi prebivalcev Slovenije, ki jih na podlagi popisa
prebivalstva
Iz leta 2002 navaja Andragoški center Slovenije je razvidno, da je populacija ankteriranih
nadpovprečno bolj izobražena.
Anketirana populacija praktično nima neizobraženih ljudi. Upoštevati je treba, da je le en od
anketiranih osnovnošolsko izobražen, pa še to gre za 14-letnega osnovnošolca, ki se še šola.
Podatki iz popisa navajajo najvišjo stopnjo izobrazbe Visoka šola in ne razpolagajo s podatki o še
višjih stopnjah dosežene izobrazbe. Glede na to, da ne obravnava kategorije poklicna šola,
sklepam, da je populacija s končano poklicno izobrazbo vključena v skupino Srednja šola, kar
verjetno izhaja iz politike tedanjea Usmerjenega izobraževanja.
Razberemo lahko, da je imelo tedaj le 13% prebivalstva RS Slovenije višjo izobrazbo kot je
srednja šola. Po podatkih iz moje ankete pa ima kar 61,6 % anketiranih višjo izobrazbo kot je
srednješolska.
Razlika je močno očitna.
- Eden od možnih razlogov izhaja iz dejstva, da izhaja večji del anketirancev iz socialnega kroga
anketarke.
-drugi razlog za tako močno razliko je tudi v tem, da so podatki iz leta 2002, v tem času se je tudi
izobrazbena struktura v RS Sloveniji spremenila.
Kljub navedkom lahko ugotavljam, da se anketirana populacija, ki je bolje izobražena zaveda
pomena pozitivnih čustvenih stanj, ter njihovega pomena na uspeh, ter aktivno dela na sistemih za
vzpostavitev pozitivnih čustvenih stanj in počutja. To se odraža na aktivnem življenjskem slogu,
zavedanju vpliva okolja na počutje, ter na aktivnem vseživljenjskem izobraževanju.
starost
%
Od14 do vključno 20
3,6
Od 21 do vključno 27
9,8
Od 28 do vključno 35
21,4
Od 36 do vključno 45
22,3
Od 46 do vključno 55
30,4
Od 56 do vključno 65
9,8
Od 66 do vključno 75
2,7
skupaj
100
Slika 5-tabela: Starostna porazdelitev anketiranih po starostnih skupinah
17
Povprečna starost anketiranih je 41,3 leta
Njaveč odgovorov so podale osebe iz starostne skupine od 46 do 55 let (30,4%), takoj za tem pa
anketirani iz starostnih skupin od 36 do 45 let (22,3%), sledi jim starostna skupina od 28 do 35 let
(21,4%). Najmanj odgovorov v anketi pa zajemata starostni skupini od 66 do 75 let (2,7%) ter
skupina od 14 do 20 let (3,6%).
porazdelitev anketiranih po starostnih
skupinah
120
100
80
60
porazdelitev anketiranih po
starostnih skupinah
40
20
0
od 21 do 28 do 36 do 46 do 56 do 66 do skupaj
14do20 27
35
45
55
65
75
Slika 6: Prikaz sodelujočih po starostnih skupinah v stolpičnem grafikonu v %
Ugotovitev: Med anketiranimi je bilo največ odziva med anketiranimi v zrelejšem starostnem
obdobju; v letih med leti 28 in 55 let, saj je skoraj tri četrtine odgovorov podala populacija iz tega
starostnega obdobja.
HIPOTEZE
:
Skozi samo obdelavo rezultatov ter obdelavo podatkov iz le-te so se mi ponudile še nove
hipoteze poleg prvotnih dveh:
-Ljudje, ki vzpostavljajo svoja pozitivna notranja čustvena stanja so uspešnejši pri svojem
delu oz. študiju. Anketirana populacija je bolje izobražena in se zaveda pomena pozitivnih
čustvenih stanj, ter njihovega pomena na uspeh, ter aktivno vzpostavlja sisteme za aktivacijo
pozitivnih čustvenih stanj in počutja.
-Vedno več ljudi zavestno izbira aktivnosti in delovanje z namenom vzpostavljanja ugodnih
pozitivnih čustvenih stanj. To se odraža na zdravem in aktivnem življenjskem slogu,
zavedanju vpliva okolja na počutje, ter na dejavnem vseživljenjskem izobraževanju.
18
-Ženske so dovzetnejše za doseganje pozitivnih stanj, da so se pripravljene bolj potruditi kot
moški, kar kažejo odstotek rešenih anket med moškim in ženskami v starosti od 14 do 74 let;
anketo je rešilo 21 moških in kar 91 žensk, skupaj 112oseb
-ugodnih čutvenih stanj ter pomembnosti za zdravo in uspešno življenje se v večji meri
zavedajo bolj izobraženi sloji prebivalstva. Prejeti odgovori izhajajo od teh skupin
-bolj izobraženi so v večji meri pripravljeni sodelovati v takih raziskavah, kar je razvidno iz
osebnih podatkov anketiranih
-vedno več ljudi se zaveda kako pomemben je življenjski slog za psihofizično počutje, zdravje
in uspeh; tako v zasebnem kot tudi kariernem smislu, zato je zaznati pravo ekspanzijo
aktivnosti, ki sodijo k zdravemu življenjskemu slogu, torej dobremu počutju, kar vpliva na
pozitivna čustvena stanja
4.2. Interpretacija rezultatov
Interpretacija rezultatov raziskave je zaradi obsežnosti anketnega vprašalnika obdelana v
sklopih, glede na tematiko posameznih področij.
1.sklop; obdelava vprašanj in odgovorov, ki se nanaša na življenjski slog
Lahko bi rekla, da večji del aketirancev goji zdrav življenjski slog, kar izkazujejo podatki;
Več kot 70% ljudi (74%)čuti potrebo po gibanju v naravi in se v naravo odpravijo vsaj 2-krat
tedensko.
Gibanje v naravi
120
100
80
60
Gibanje v naravi
40
20
0
vsak dan do 2-krat do 2-krat poredko ne hodim
tedensko mesečno
v naravo
skupaj
Slika 8: Prikaz pogostosti gibanja v naravi v % v obliki stolpičnega grafikona
19
Skoraj 80% anketiranih (78%) se redno, vsaj enkrat tedensko ukvarja s športom
Ukvarjanje s športom
120
100
80
60
Ukvarjanje s športom
40
20
0
se ne
do dvakrat do enkrat pogosteje
ukvarjam s mesečno tedensko ali vsak dan
športom
skupaj
Slika 9: stolpični grafikon - prikaz pogostost ukvarjanja s športom v %
Jogo ali thai-chi prakticira 20% vprašanih, občasno pa jih meditira okrog 50% vprašanih.
2. sklop: Vpliv bivalnega okolja na počutje
Več kot 90% anketiranih (93%) skrbi za urejenost bivalnega okolja; slabi polovici od teh je
pomembno čisto okolje, preostalim pa je pomembna skladnost ter estetska in barva harmonija,
materiali,...
bivalno okolje in dobro počutje
120
100
80
60
40
20
bivalno okolje in dobro
počutje
0
Slika 10: Stolpični grafikon-prikaz v %, v koliki meri vplivajo posamezni elementi bivalnega
okolja na dobro počutje anketiranih
20
Rezultati ankete so tudi pokazali, da je % ljudi, ki se formalno ali neformalno izobražujejo
dokaj velik in sicer več kot 60% anketiranih (62%)se izobražuje formalno, neformalno pa še
dosti več in sicer skoraj 90% vprašanih.
3. sklop: vpliv izobraževanja in ciljnega delovanja
120
100
80
60
formalno izobraževanje v
zadnjih3.mes
40
neformalno izobraž.v
zadnjih 3.mes
20
0
da
ne
skupaj
Slika11: Prikaz odgovorov na vprašanji o formalnem in neformalnem izobraževanju v zadnjih
trem mesecih v %
Iz odgovorov iz anktenega vprašalnika je razvidno, da si dobra četrtina vprašnih (28%)
zastavi cilj in mu sledi, preostali pa se bodisi prepuščajo toku življenja ali pa jih tok življenja
zanese proč od svojih ciljev.
4. sklop: Vpliv učinkovite komunikacije na ugodna čustvena stanja
ciljno delovanje
120
100
80
60
40
20
0
ciljno delovanje
delam
načeloma vem, natanko vem
intuitivno, se a me pogosto kaj želim in
prepuščam
zanese tok
kako priti do
toku
cilja
skupaj
Slika 12: Stolpični grafikon-prikaz v kakšni meri anketirani načrtujejo cilj in hodijo po
začrtani poti do cilja v%
21
Ugotovitev; Skoraj četrtina vprašanih jasno pozna svoj cilj in mu sledi, slaba polovica si
zastavlja svoje cilje, vendar jim striktno ne sledijo. Dobrih 20% vprašanih pa sledi svoji
intuiciji in si ciljev striktno ne zastavlja.
Pomoči strokovno usposobljenega terapevta se je poslužilo že več kot 40 % vprašanih
pomoč terapevta
120
100
80
60
pomoč terapevta
40
20
0
že poiskali pomoč
še nikoli
skupaj
Slika13: Prikaz v okliki stolpičnega grafikona-analiza odgovorov v kakšni meri so anketirani
že poiskali strokovno pomoč terapevta za vzpostavitev ugodnih čustvenih stanj v %
Ugotovitev: Več kot polovica vprašanih še ni bila pri strokovno usposobljenem terapevtu,
preostali del anketiranih-slaba polovica, pa je za vzpostavitev boljšega čustvenega stanja že
poiskala strokovno pomoč.
Tudi vera skoraj polivici vprašanih v veliki meri vpliva na dobro počutje, urejeno spolno
življenje pa je pomembno skoraj 70% anketiranih.
1
Nima
vpliva
2
3
4
Minimalno Srednje Dokaj
vpliva
vpliva vpliva
5
Velik
vpliv
Skupaj
Urejena in zdrava
prehrana
Vrdnote
1,8
2,7
14,3
37,5
43,8
100
1,8
1,8,
17
36,6
42,9
100
Iskren pogovor
1,8
2,7
19,6
25,9
50
100
Vpliv na čustveno stanje
v%
Slika 14-tabela: Prikaz v obliki stolpičnega grafikona-v koliki meri na ugodna čustvena stanja
vpliva urejena in zdrava prehrana, vrednote ter iskren pogovor v %
22
120
100
80
nima vpliva
minimalno vpliva
60
srednje vpliva
dokaj velik vpliv
40
Velik vpliv
skupaj
20
0
urejena in zdrava
prehrana
vrednote
iskren pogovor
Slika 15: Histogram-prikaz vpliva prehrane, vrednot in pogovora na počutje anketiranih v %
Ugotovitev: Za polovico vprašanih ima največji vpliv za pozitivno čustveno stanje prav iskren
pogovor, malo manj, približno enakovredno pa sta anketiranim pomembna urejena ter zdrava
prehrana (44%) ter doseganje vrednot (43%)
Vprašani imajo povečini (94 % vprašanih je odgovrilo pritrdilno) s svojimi bližnjimi in
sodelavci lepe odnose.
120
100
80
odnosi z domačimi
60
odnosi s sodelavci
40
20
0
lepi
slabi
skupaj
Slika16: Prikaz odnosov z bližnjimi in sodelavci v obliki stolpičnega grafikona v %
23
reševanje nesoglasij
120
100
80
60
reševanje nesoglasij
40
20
0
skušam se
težko mi je in se me ne zanima kaj
pogovoriti,rešiti
umaknem
si mislijo, važno
zaplet
da obvelja moja
skupaj
Slika 17: Prikaz v obliki stolpičnega grafikona- kako vprašani rešujejo eventuelna nesoglasja
in konflikte v %
Anketirani znajo eventuelna nesoglasja povečini (87%)reševati na miroljuben način
Izražanje nestrinjanja
120
100
80
60
Izražanje nestrinjanja
40
20
0
povem
naravnost
povem
rahločutno
le prikimam in si
mislim svoje
Skupaj
Slika 18: Prikaz načinov izražanja nestrinjanja med anketiranimi v%-stolpični grafikon
Vprašani tudi povečini (90%) izražajo svoje mnenje in niso podvrženi potlačitvi mnenj in
čustev
24
izobraževanje o tehnikah za vzpost.ugodnih
čustv.stanj
120
100
80
60
40
izobraževanje o tehnikah za
vzpost.ugodnih čustv.stanj
20
0
Slika 19: Prikaz v koliki meri so vprašani seznanjeni s tehnikami za vzpostavitev ugodnih
čustvenih stanj v %-stolpični grafikon
Več kot četrtina vprašanih (28%) se ni nikoli ukvarjala s tehnikami za vzpostavitev ugodnih
čustvneh stanj, 15% vprašanih pa je odgovorilo pritrdilno na to vprašanje
...in si do ugodnih čustvenih stanj in počutja pomagajo z nekaterimi tehnikami; 62% si
ponavlja pozitivne misli-afirmacije, 70% z globokim in umirjenim dihanjem, več kot polovica
si pripravlja čaje ali naravne arome za dobro počutje, le 7% anketiranih pa redno posega po
zdravilih
Prikaz uporabe tehnik za boljše počutje med anketiranimi
120
100
80
jemanje zdravil v primeru
slabega počutja
60
čaji, naravne vonjave in drugi
naravni pripravki
40
20
0
pogosto
redko
nikoli
skupaj
Slika 20: Prikaz uporabe naravnih pripravkov in sintetičnih zdravil za boljše počutje v%stolpični grafikon
25
TABELA FREKVENČNE PORAZDELITVE GLEDE NA STAROST ANKETIRANIH IN
UPORABO SINTETIČNIH ZDRAVIL ZA VZPOSTAVITEV UGODNEGA STANJA
OZIROMA POČUTJA prikaz po odstotkih vprašanih
120
100
80
pogosto jemanje zdravil
60
redko jemanje zdravil
nikoli ne jemlje sintetičnih zdravil
40
skupaj
20
0
od14 do od21 do od28 do od36 do od46 do od 56 dood 66 do skupaj
20
27
35
45
55
65
75
Slika 21: Stolpični prikaz razširjenosti rabe sintetičnih zdravil po starostnih skupinah v% histogram
Slika 22: Razširjenost rabe sintetičnih zdravil po starostnih skupinah po številu vprašanih
starost
Pogosto jemanje
zdravil
Redko jemanje
sintet.zdravil
Nikoli ne jemlje
sintetičnih
zdravil
skupaj
Od 14 do
vključno 20
1
2
1
4
Od 21 do
vključno 27
2
6
3
11
Od28 do
vključno 35
2
10
12
24
10
15
25
19
13
34
5
6
11
Od 36 do
vključno 45
Od 46 do
vključno 55
2
Od 56 do
vključno65
Od 66 do
vključno 75
1
2
Skupaj
8
54
3
50
26
112
starost
Pogosto jemanje
zdravil
Redko jemanje
sintet.zdravil
Nikoli ne jemlje
sintetičnih zdravil
Od 14 do
vključno 20
0,9
1,8
0,9
3,6
Od 21 do
vključno 27
1,8
5,4
2,8
9,8
Od28 do vključno
35
1,8
8,9
10,7
8,9
13,4
22,3
17,0
11,6
30,4
4,5
5,3
9,82
Od 36 do
vključno 45
Od 46 do
vključno 55
1,8
Od 56 do
vključno65
Od 66 do
vključno 75
0,9
1,8
Skupaj
7,1
48,2
skupaj
21,4
2,7
44,7
100
Slika 23: Razširjenost rabe sintetičnih zdravil po starostnih skupinah v%
TABELA FREKVENČNE PORAZDELITVE GLEDE NA STAROST ANKETIRANIH IN
UPORABO NARAVNIH PRIPRAVKOV ZA VZPOSTAVITEV UGODNEGA POČUTJA
Prikaz po številu vprašanih
starost
Pogosto
Redko
Nikoli
Skupaj
Od 14 do
vključno 20
1
2
1
4
Od 21 do
vključno 27
4
5
2
11
Od28 do
vključno 35
12
8
5
25
Od 36 do
vključno 45
15
5
4
24
Od 46 do
vključno 55
17
14
3
34
Od 56 do
vključno65
5
3
3
11
Od 66 do
vključno 75
3
Skupaj
57
3
37
18
Slika 24: Razširjenost rabe naravnih zdravil po starosti in številu anketiranih
27
112
starost
Pogosto
Redko
Nikoli
Skupaj
Od 14 do
vključno 20
0,9
1,8
0,9
3,6
Od 21 do
vključno 27
3,6
4,4
1,8
9,8
Od28 do
vključno 35
10,7
7,1
4,5
21,4
Od 36 do
vključno 45
13,4
4,5
3,6
22,3
Od 46 do
vključno 55
15,2
12,5
2,7
30,4
Od 56 do
vključno65
4,5
2,7
2,7
9,8
Od 66 do
vključno 75
2,7
Skupaj
51
2,7
33,1
16,2
100
Slika 25: Razširjenost rabe naravnih zdravil po starosti v %
Stolpični prikaz razširjenosti rabe naravnih zdravil
120
100
80
pogosto
60
redko
nikoli
40
skupaj
20
0
od 14 do
20
od 21 do
27
od 28 do
35
od 36 do
45
od 46 do
55
od 56 do
65
od 66 do
75
skupaj
Slika 26: Prikaz v obliki histogramov- razširjenost rabe naravnih zdravil po starostnih
skupinah v %
28
čas namenjen dobremu počutju
120
100
80
60
čas namenjen dobremu
počutju
40
20
0
manj kot 1 manj kot 2 manj kot 3 več kot 3
uro na dan uri na dan ure na dan ure na dan
skupaj
Slika 27: Stolpični grafikon-prikaz porabe časa namenjenega za dosego svojega pozitivnega
počutja, notranjega stanja (aktivnosti, strokovna pomoč, pridobivanje novih znanj) v%
Skoraj 60% vprašanih je na vprašanje koliko časa dnevno so pripravljeni nameniti dobremu
počutju (aktivnosti, strokovna pomoč, pridobivanje novih znanja) pripravljenih nameniti več
kot eno uro na dan
znesek denarja namenjen dobremu počutju
120
100
80
60
znesek denarja namenjen
dobremu počutju
40
20
0
nič
do 50
EUR
do 100
EUR
do 250
EUR
več
skupaj
Slika 28: stolpični grafikon- prikaz kakšne vsote so anketirani pripravljeni nameniti za dobro
počutje
Ugotovitev: Polovica vprašanih je za dobro počutje, strokovno pomoč in pridobovanje
dodatnih znanj s tega področja pripravljenih nameniti do 50 EUR-ov mesečno, četrtina
vprašanih več kot toliko, četrtina pa nič.
29
REKVENČNA PORAZDELITEV GLEDE NA PORABO DENARJA ZA DOBRO POČUTJE
starost
nič
Od 14 do 1do
vklj.20
do 50 EUR//
3
Do 100EUR
Do 250 EUR več
Od 21 do 3do
vklj.27
7
1
Od 28 do 10
do
vklj.35
6
6
1
1
24
Od 36 do
Vklj.45
7
12
2
1
3
25
Od 46 do
Vklj.55
6
17
10
1
34
Od
56
vklj.65
do
8
1
Od 66 do
Vklj.75
1
1
1
Skupaj
28
54
21
skupaj
4
11
2
11
3
4
5
112
Slika 29: Prikaz porabe denarja, ki so ga anketirani pripravljeni nameniti za dobro počutje po
starostnih skupinah in po številu vprašanih
120
100
80
nič
do50EUR/mes
60
do100EUR/mes
40
do250EUR/mes
več
20
skupaj
0
Slika 30: Prikaz porabe denarja, ki so ga anketirani pripravljeni nameniti za dobro počutje po
starostnih skupinah in po številu vprašanih v obliki histogramov
30
Ugotovitve: Iz hitograma je razvidno, da je med anketiranimi najmočneje zastopana starostna
skupina med 46 in 55 leti in predstavlja 34 anketirancev populacije, ostali dve skupini; od 28 do
35, ter 36 do 45 let pa vsaka po 24 oziroma 25 anketirancev. na splošno je večina, 54 anketiranih,
za boljše počutje pripravljena nameniti na mesec do 50EUR, 28 vprašanih pa ni pripravljena
investirati v boljše počutje, 21 vprašanih je za vzpostavitev boljših čustvenih stanj pripravljena
mesečno nameniti od 50 do 100 EUR-ov, štirje vprašani pa od 100 do 250 EUR-ov, pet od
anketiranih pa celo več kot 250EUR-ov namesec.
5. Povzetek:
Ljudje, ki vzpostavljajo svoja pozitivna notranja čustvena stanja so uspešnejši pri svojem delu
oz. študiju. Vedno več ljudi zavestno izbira aktivnosti in delovanje z namenom vzpostavljanja
ugodnih, pozitivnih čustvenih stanj. To se odraža v zdravem in aktivnem življenjskem slogu,
zavedanju vpliva okolja na počutje, ter na dejavnem vseživljenjskem izobraževanju.
Ženske so dovzetnejše za doseganje pozitivnih stanj. Da so se pripravljene bolj potruditi kot
moški, kaže odstotek rešenih anket med moškim in ženskami v starosti od 14 do 74 let;
anketo je rešilo 21 moških in kar 91 žensk, skupaj 112oseb. Vedno več ljudi se zaveda kako
pomemben je življenjski slog za psihofizično počutje, zdravje in uspeh; tako v zasebnem kot
tudi kariernem smislu ter doseganju boljših delovnih in poslovnih rezultatov, zato je zaznati
pravo ekspanzijo aktivnosti, ki sodijo k zdravemu življenjskemu slogu, torej dobremu
počutju, boljšim odnosom, učinkovitejši komunikaciji, kar vpliva na pozitivna čustvena
stanja.
Pri pozitivnih čustvenih stanjih gre za vzročno – posledični odnos. Z njimi dosegamo boljše
rezultate, smo bolj uspešni na vseh področjih, posledično pa se poraja še več ugodnih čustev,
zadovoljstva, uspeha in radosti.
Odziv na anketiranje je bil večji pri ljudeh, ki so starejši od 28 let in mlajši od 55 let. Polovica
vprašanih je za dobro počutje, strokovno pomoč in pridobovanje dodatnih znanj s tega področja
pripravljenih nameniti do 50 EUR-ov mesečno, četrtina vprašanih pa več kot toliko. Ti podatki so
lahko dobra osnova za pripravo programov in izobraževanj, ki se nanašajo na počutje, čustvena
stanja, uspeh pri delu, vseživljenjsko izobraževanje, odnose, zdrav življenjski slog, zdravo
prehrano, alternativne metode zdravljenja...
Na prvi pogled bi lahko rekli, da so jim pozitivna čustvena stanja ter dobro počutje pomembnejša
kot mlajšim ali starejšim od teh. Vendar je to le na prvi pogled. Vzroke za take rezultate lahko
pripišemo tudi načinu izvajanja anketiranja; anketiranje se je izvajalo prek elektronskim medijev
in starejšega dela populacije niso mogla zajeti tako obsežno kot ostalih delov populacije.
Povabilo k izpolnjevanju anketiranja je bilo posredovano skupini oseb, ki zajema socialni krog
anketiranke in le del rezultatov izhaja izven tega socialnega kroga. Tudi podatek o povprečni
starosti anketiranih, ki je 41,3 leta, nakazuje na dejstvo, da je večji del anketirancev iz njenega
socialnega omrežja.
31
6. Zaključek
Pri pozitivnih čustvenih stanjih gre za vzročno – posledični odnos. Z njimi dosegamo boljše
rezultate, boljši rezultati pa posledično povzočajo še več ugodnih čustvenih stanj, adovoljstva,
uspeha in radosti in nenazadnje lepše odnose, boljše zadravje in počute.
To pa so osnovni motivi delovanja v naših življenjih in prav zato se mi je zdelo vredno
raziskovati to tematiko, ki se posredno ali neposredno dotika prav vseh področih našega
živlljenja.
32
7. Viri in literatura:
Literatura:
-W.Timothy Gallwey: »The inner game of tenis«
-Roman Cvetko/Razvijanje delovne kariere/FDVLjubljana2002
-
Marija Mikačič Turnšek –22. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec 2010
-Glotta nova: Učinkovita komunikacija/Interno gradivo za program NLP-diploma/Ljubljana2011
-
G. Braden/Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanja/
-
E.inJ.Hicks/Ara2009/Abrahamov nauk-Prosite dano vam je
-J.Kovač/Stili in značilnosti uspešnega vodenja/Založba moderna organizacija – Kranj 2004
-
T.Troward/G.Behrend. (2011/58,59,65,66). Tvoja nevidna moč. Ljubljana: Atelje Doria.
Splet:
-http://arhiv.acs.si/InfO-mozaik/2008/4.pdf
-http://www.fuds.si/si/dejavnosti/raziskovanje/?v=psihoterapija
.pdf. ..\eftprirocnik Tehnike sproščanja:
-
http://www.sensa.si/zdrave-odlocitve/custva-pravi-vzrok-bolecin-v-hrbtu/
Seznam slik in shem:
-Slike označene z rimskimi številkami so povzete iz tujih virov:
Slika I:- relacija odnosov, ki tvori vrednote/str.11
Slika II: - Slika II: Preglednica-Moč besed/Soče l.2001/str.13
Slika III: Prikaz izobrazbene strukture prebivalcev RS Slovenije po popisu leta 2002, ki so
bili tedaj starejši od 25 let, po podatkih Andragoškega centra Slovenija/str.16
-slike označene z arabskimi številkami od 1 do 30 so sad raziskave, ki je obdelana v tej nalogi
33