Vinskogorčan št.5

Časopis raziskovalnega tabora Vinska Gora 2010 – medij s poreklom za topla jutra
Vinskogorčan
Vinska Gora, 23
18. 8. 2010, št. 015
kuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnik
Uvodnik
Piše Eva
Današnji uvodnik ni pol strani teksta o tem, kako težko je pisati uvodnike, zakaj nam novinarjem predstavljajo
največji problem ali o pomanjkanju idej, ki se pojavijo ob pisanju nečesa česarkoli. Obljubljam vam, v tem uvodniku
ni niti enega razloga, izgovora ali opravičila za škodo, ki ga je moje pisanje povzročilo temu listu papirja, ki ga
ravnokar držite v rokah.
Osebno mi pisanje ni najbolj blizu (niti slučajno), iskreno povedano, novinarska delavnica ni prišla niti na moj
seznam top treh delavnic, ponujenih na letošnjem taboru. Po skrajni sili okoliščin sem se pravzaprav morala
prestaviti iz kemijske delavnice med novinarje. Medse me je sprejela že dokaj utečena skupina novinarjev, večina
njih je namreč že imela izkušnje s pisanjem taborskega časopisa od prejšnjih let. Izkazalo se je, da je ta delavnica
čisto nasprotje mojih dosedanjih doživetij, in po nekaj več kot polovici letošnjega tabora spet znova ugotavljam,
kako pomembni so novi izzivi in spremembe.
Na poti do nabrane zaloge življenjskih izkušenj pa je treba nekaj doživeti in tudi preživeti. Včeraj ste tisti, ki ste bili
krščeni, zagotovo dodali novo nepozabno in enkratno dogodivščino v svoj inventar. Verjetno vam med samim
dogajanjem ni bilo najbolj prijetno. Večina izmed nas na svojem krstu namreč ni pretirano uživala ob vseh zadanih
nalogah in preživetem trpljenju (ja, se najdejo tudi izjeme ), vendar smo bili vsi (in verjetno tudi vi) po končanem
obredu vsaj malo ponosni nase. Prestali smo pravi taborniški krst, kar ob neizprosnosti strašnega Velikega Žbičelja
niti slučajno ni mačji kašelj. V imenu vseh že od prej krščenih udeležencev tabora torej čestitam vsem vam, sveže
pečenim taboriščnikom, fotke, ob katerih se boste pa še zagotovo kdaj od srca nasmejali, pa sledijo v nadaljevanju
Vinskogorčana. Uživajte še preostanek tabora in nikoli ne zavrnite priložnosti za pridobitev nove, nepozabne
izkušnje.
Salobir tabora
ikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnikuvodnik
Krst z vidika biričev
Za vse nove taboriščnike je bila včerajšnja nedelja prav poseben dan, čakal jih je namreč krst, s katerim
so postali pravi taboriščniki. Za vse nas, ki pa smo bili na taboru že kdaj prej pa je bil izziv, da pripravimo
zabaven in dovolj (ne preveč, seveda) krut krst.
Pogovori o krstu so se skrivaj začeli že dan ali dva prej, saj je bilo potrebno vse pripraviti in se dogovoriti,
kaj bo kdo počel.
V nedeljo, po popoldanskem počitku, smo vse novince nagnali na polje v bližini šole in jih razdelili v
skupine in krst se je lahko začel. Biriči smo imeli posebno »uniformo«, v kateri nam na srečo ni bilo
preveč vroče.
Vse skupaj sej začelo zelo nedolžno, z vodo. Priznam, da sem vse z največjim veseljem zalivala, sploh če
tega niso pričakovali. Ampak itak je bilo vroče in dvomim, da jih je ta voda kaj dosti motila.
Potem je postalo vse skupaj bolj umazano, z blatom, moko in drugimi stvarmi. Ampak, saj ni bilo preveč
hudo, an?
Vsekakor pa je veliko bolj zabavno biti v vlogi biriči kot krščena, saj se ob krstu pošteno zabavaš in
nasmejiš in čez nekaj časa se boste tudi vi smejali vsem neumnostim, ki ste jih morali danes početi. ;)
Čeprav glede na slišano, menite, da vam ni bilo preveč težko.
Da pa ne boste mislili, da je nam, biričem, krst samo v veselje in zabavo ter užitek! Nekdo je namreč
morali pospraviti za vami vso svinjarijo, ki ste jo naredili. Tudi to ni najbolj prijetno delo, ampak šta se
mora, nije teško.
Vabljeni naslednje leto spet sem na tabor, ko boste lahko tudi vi vlogi biriča in »mučili« ostale novince,
ki ne bodo vedeli kaj jih čaka in bodo prvih nekaj dni tabora živeli v strahu.
Tako, sedaj smo pa vsi pravi taboriščniki. Pozdrav!
Hruška
Intervju: ga. Nada Lainšček
(naša predraga kuharica)
Ali veliko pojemo?
Ne veliko, normalno.
Katere hrane smo največ pustili?
Za večerjo pojeste vse, za kosilo več ostane. Ostalo je veliko širokih rezancev pa
veliko pršuta. Večinoma kar vse pojeste.
Katero jed najraje skuhate?
Vse moram skuhat. Meni je vse všeč.
Ali ostaja veliko kruha?
Ja, kruha veliko ostaja, ga zelo malo jeste. Ampak pojeste pa vse sadje.
Kje ste drugače zaposleni?
Osnovna šola Gorica. Tam kuhamo, vozimo pa hrano potem tudi sem (v Vinsko
Goro).
Ali doma radi kuhate ali ste zaradi službe naveličani vsega?
Ne, sploh ne, nisem naveličana. Kuhanje je moje veselje. To je bila moja
otroška želja, da postanem kuharica. Uživam v tem in s 1. septembrom grem v
pokoj.
Boste pogrešali delo ali ste veseli?
Bom pa kar malo pogrešala, ja.
Ali lepo pospravimo za sabo, ločujemo?
Ja, vse lepo pospravite in ločujete. Še ponudite se, da boste pomagali
pospravit.
Ste že kdaj prej kuhali za kakšen tak tabor?
Ja, pred dvanajstimi leti je bil tukaj ravno tak tabor. Sem tudi takrat kuhala.
Salobir tabora & Hruška
Predstavitev skupin: Novinarstvo
Do sedaj je bilo v navadi, da se je novinarska skupina predstavljala
zadnja. Letos pa smo rekli, ajd, pa bodimo letos na vrsti prej, dokler
sploh še kdo bere naš časopis. Torej, to smo mi, novinarji.
Novinarska skupina je zadolžena za dnevno izhajanje taborskega
časopisa - tako pisanje člankov kot oblikovanje - in pripravo
taborskega dnevnika. Skupino sestavlja šest članov in najmlajši
mentor na letošnjem taboru, Jaka Šuligoj, vsem dobro poznan kot
avtohton Velenjčan s simpatičnim naglasakom.
In kdo spremlja vse, kar se dogaja na taboru?
Ime in priimek: Jure Salobir
Kraj bivanja: Velenje
Taborski status: sedem pravljičnih let na taborih
Taborski kitarist, dvorni norček, Salobir tabora. Kar pač pride;) in
letos prvič somentor 3!
Ime in priimek: Živa Petkovšek
Kraj bivanja: Velenje
Taborski status: tukaj četrtič, letos ponovno pod nadzorom tete
Samar
Somentor 2, najbolj resna članica novinarske skupine! :D
Ime in priimek: Mojca Breskvar
Kraj bivanja: Ljubljana
Taborski status: dj ne jebi mudel, ona je že krščena!
Taborska sova, ponoči bedi, podnevi pa spi!
Ime in priimek: Eva Bala
Kraj bivanja: Celje
Taborski status: novopečena novinarka, sicer pa že lani krščena!
Zgovorna, direktna, poznavalka aktivitija. JLE?
Ime in priimek: Tine Šubic
Kraj bivanja: Poljane nad Škofjo Loko. Pravi, da je to tam nekje nad
Škofjo Loko.
Taborski status: pred računalnikom čaka, da bo nekoč morda krščen
in postal polnopravni taboriščnik
Oblikuje, predvsem pa printa časopis in pomaga pri klanfanju! Pa
dobre članke piše!
Ime in priimek: Lana Semečnik
Kraj bivanja: Velenje
Taborski status: prvič na
taboru, a do potankosti ve vse,
kaj se je dogajalo v zadnjih treh
letih
Glavna krivka za izhajanje
časopisa z močnimi živci –
reskira nočno življenje, da
VSAKO jutro taboriščniki
dobimo svež izvod
Vinskogorčana. Pa naj še kdo
reče, da si ne zasluži aplavza!
Ime in priimek: Michaela Ťažká
Kraj bivanja: Češka, Praha
Taborski status: preživela krst,
s svojim plesom očarala in
zasvinjala Velikega Žbičelja
Všeč ji je beseda zobotrebec
Pokornyjev kotiček
Večer pred včerajšnjim je naš najboljstrogodelujoči mentor prišel na svoj račun. V le
nekaj minutah je bil kriv za salve smeha tako med mentorji in udeleženci. Novinarska
redakcija mu je zato poleg običajnih Vinskih cvetk namenila nekaj lastnega prostora v
časopisu.
Ob igranju Activityja Boštjan ni mogel doumeti, kako lahko ena izmed taboriščnic
takoj ugane iskani pojem.
»Pa kk si to vedla, to ni možno, to ste vi že vse trikrat obrnali pa vse veste na pamet ...
kk si vedla, da je Samar narisala nagubano gorstvo ... to ni nobenmu gorstvu podobno
... to so bolj sinusoidni penisi!
Po nekaj minutah, no, po nekaj urah je dežurni Boštjan opozoril skupino ponočnjakov,
da moramo iti spat oziroma se vsaj prestaviti v notranjost šole, ker bo ura kmalu
polnoč in ob polnoči šola pač zapira svoja vrata ....
Jure: »Pa ura je že skor ena zjutri ...«
Boštjan: »Ja, a si vidla Samar, ko sma midva dežurna naju zmeri izkoristijo za daljše
ponočevanje ...«
Samar: »Čuj Boštjan, ko sma bla midva nazadnje lani na taboru dežurna, si ti lepo
doma počival ...«
Po vročem plesu z mlado Čehinjo se je skupinici pridružil še Emil.
Emil: »Joj, kk ta Čehinja dobr pleše, za pop***** dobr ... sam še Denis jo nese ...
mislim Nives!
Boštjan: Ja, to zato ko ti koruzo speče!
Pa naj še kdo reče, da mentorji niso za hece!
Čisto prave taborske karaoke
V moji štiriletni karieri obiskovanja taborov se je letos končno
zgodilo – čisto prave karaoke. Vsako leto je taborsko vodstvo
napovedalo karaoke večer in vsako leto smo ga taboriščniki
nestrpno čakali … in čakali … in nikoli ga ni bilo. Vse do letos!
Včeraj zvečer so se v novinarski sobi odvijale karaoke in priznati je
treba, da je bila večina udeležencev nad aktivnostjo navdušena in
tudi z veseljem sodelovala pri prepevanju.
Kdo je bil absolutni zmagovalec, se ne ve, saj so prav vsi
taboriščniki dokazali, da znajo lepo peti.
Karaoke morajo biti sestavni del vseh nadaljnih taborov! :)
Kopanje na Velenjskem jezeru.
Včeraj dopoldne si je večina novinarske ekipe privoščila počitek in se
odšla kopat na Velenjsko jezero. Prvi del ekipe, Jure, Mihaela in Tine, ki so
se pripeljali s Savinjsko puščico se je takoj vrgel v vodo, ostala štiri dekleta
pa so prišla pozneje. Ta so imela pomisleke, saj je bila Lana komajda
prebujena in si je raje privoščila lepotni spanec, Eva pa je komajda
prebolela domnevno smrtno nevarno bolezen in se zato ni želela zmočiti.
Ostali del ekipe pa ni imel zadržkov, saj je bila voda mokra in topla. Med
kopanjem so nas obiskale članice turistične skupine z anketami, ki so si
pozneje skupaj z Vito prav tako privoščile počitek in nekatere tudi
kopanje. Dopoldan je minil v igrah taroka, remija in enke. Vmes je del
skupine odšel še na kavo, ostali pa smo po izdatnem kopanju in
potapljanju eden drugega posneli nekaj materiala za Vinskogorčan TV.
Tega boste lahko videli danes zvečer. Nasmejali smo se prevodom in
izgovarjavi slovenščine in češčine, da o dobesednem prevajanju v
angleščino sploh ne govorimo. Ko smo se končno začeli odpravljati, pa
smo ugotovili, da že zamujamo na kosilo. Z izdatno zamudo nas je nato v
šolo zapeljal kar sam Emil.
Kršcena priloga
Intervju z Velikim Žbičeljem
O, Veliki Žbičelj! Zaradi tvoje skrivnostnosti pravzaprav ne vemo skoraj ničesar o
tebi. Bi nam mogoče lahko zaupal vsaj kakšno malenkost o svojem zanimivem
življenju?
Sem Veliki Žbičelj, prihajajoč od daleč. Kraj mojega bivališča je strogo varovana
skrivnost. Moji skorajšnji prijatelji so biriči in z njimi z veseljem kdaj popijem kozarček
rujnega.
Kaj te je prepričalo, da nas počastiš s svojim obiskom tukaj v Vinski Gori?
Tukajšnji taboriščniki so tako glasno klicali moje ime, da se jih je slišalo čez sedem gora
in osem voda. Prav tako je splošno znano, da vinskogorski raziskovalci poznajo recept
za kvalitetno vino, imenovano Vinskogorčan. In ker sem ljubitelj vin, sem si seveda
moral v živo ogledati proces njegovega nastajanja.
Kaj te je najbolj očaralo pri naših mladih taboriščnikih?
Najbolj me je očarala njihova širokosrčnost, iznajdljivost in predvsem borbenost; da bi
namazali prijatelja, so namreč pripravljeni sleči tudi svoj edini modrc.
Ali je pridelani po tvojem mnenju Visokogorčan upravičil svoj sloves?
Eden izmed mojih mnogih konjičkov (in hkrati tudi poklicev) je poklic enologa
(pokuševalec vin) in vedno prepoznam dobro vino. Spil sem že dosti litrov razno raznih
vin in moram priznati, da ta letina definitivno spada med prvovrstna vina. Vse pohvale
krščencem!
Kako si bil zadovoljen z delom glavnega biriča in njegovih pomočnikov?
Glavni birič je delo opravil zelo dobro, velika pohvala gre Hašimiju za odlično
opravljeno nalogo. Takoj po krstu sem se priporočil za ogled njegove najnovejše zbirke
spodnjega perila. Ostale biriče pa bi malo okaral, ker so bili na trenutke premili s
krščenci.
Kateri taboriščnik/taboriščnica je po tvojem mnenju najbolj izstopal/a in zakaj?
Mateja – Štoflc. Ona me je namreč globoko razočarala, zaradi dolgega jezika in pomanjkanja spoštovanja do Velikega Žbičelja. Dobila je kar
je zaslužila, z vzgojnim ukrepom je postala naslonjalo za moje noge!
Vsi smo opazili tvojo
popolno opravo. Nam
mogoče lahko zaupaš
kaj o ozadju nastanka
in uporabnosti le-te?
Vse kar sem potreboval
v letošnjem letu sem
dobil v dobro založeni
trgovini Vinski hram
d.o.o. Njihova oblačila
so mi všeč, ker so
lahkotna in zelo zračna.
To p l o p r i p o r o č a m
obisk!
Kako dolgo se boš
mudil v naših krajih in
kakšni so tvoji načrti za
prihodnost?
Danes bom ostal na
p i k n i k u , s e d o b ro
napapcal, napojil, si
povrnil moči in potem
se naslednje leto spet
vidimo.
Prej
Sem Zidanica
Krščenka o krstu
No, pa sem ga dala tudi jaz skozi! Slavni krst zelencev. Po
pravici povedano sem se ga pravzaprav veselila – za to
obliko taborske zabave sem slišala že v gimnaziji, vedela
pa sem tudi, da gre za unikatno prireditev. Ker, vsaj
kolikor poznam ostale cojzove tabore, tega ne počno
nikjer drugje. Kar je škoda, ker naš krst je zakon.
Ob petih so nas stari mački tabora napodili na bližnje
strnišče, kjer smo zelenci morali simbolično vzgojiti
'trto' in iz 'grozdja' iztisniti vino. Proces je predstavljalo
več res izvirnih in zabavnih iger – in zaradi izjemno
dobrega vzdušja smo prvošolčki radi sodelovali.
Tekmovalni duh nas je prevzel, čeprav na koncu koncev
to sploh ni bilo važno. Ker si pač moramo priznati – kdaj
še mazanje z blatom, polivanje z vodo in potresanje z
moko, glasno dretje in trepetanje pred obličjem Velikega Žbičelja NI bilo zabavno?
Ker sem ena tastarejših na tem taboru, mi lahko verjamete, da sem preživela že par iniciacijskih obredov. Vsak je
sicer poseben, ampak noben še ni bil tako prisrčen kot ta - pa naj se to še tako pocukrano sliši. Nek kolektivni duh je
bil v zraku ... In ja, vem, da so me polivali z vodo in smo
tekmovali za točke! Seveda, s tehničnega vidika pa sploh:
izbira teme, nalog, organizacija, igra in izvedba ... Top.
Odlično smo se imeli!
Ponosna uradno krščena ERICova mlada raziskovalka s
krstnim imenom Zidanica vse tastare taboriščnike in
mentorje pozdravljam in se jim najlepše zahvaljujem za res
zabavno popoldne in izjemno lep spomin. In hkrati upam,
da, če mi bo dano, bom lahko podobno prenašala tradicijo
na bodoče zelence v naslednjih letih ERICo tabora. Hvala!
Zidanica
Potem
Kršcena priloga
Rudolf the White Star
Kršcena priloga