BAKH 2 - Gottscheer

Comments

Transcription

BAKH 2 - Gottscheer
BAKH–POT
Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012
Obisk predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka
BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 1
Poročilo predsednika
za leto 2012
August Gril, predsednik
Od našega zadnjega BAKHA smo imeli spet kar veliko dogajanja v našem centru in društvu. Zato pojdimo po vrsti. Tako pred novim letom kot po njem so redno potekali tečaji nemškega jezika, ki jih je vodila ga. Mija Vintar iz Sel pri Dolenjskih Toplicah Imeli smo sodelovanje z vaško skupnostjo Občice, ki je pri nas postavila brunarico. Pa se je izkazalo, da urejanje materialne plati tega sodelovanja ni tako enostavno, kot smo mislili. Vaška skupnost namreč ni konstituirana kot pravna oseba, zato bi bile vse pogodbe, ki bi jih sklenila, nične. Če bi bilo karkoli narobe, bi v polni meri, tudi kazensko, odgovarjal predsednik društva. Društvo kot neprofitno društvo pa tudi ne more izstavljati računov, niti ne za porabljeno elektriko. Ko smo dobili visok poračun za elektriko in se zgrozili ob visoki porabi kurilnega olja, smo ugotovili, da se mora vaška skupnost konstituirati, nato pa se bomo lahko dogovorili. To se doslej še ni zgodilo oziroma nam niso še nič sporočili. 16. januarja nas je zelo presenetil avstrijski zvezni parlament, ki je na podlagi soglasnega sklepa parlamentarnega odbora za človekove pravice soglasno sklenil. da mora Republika Slovenija končno priznati nemško manjšino v Sloveniji in jo začeti normalno financirati, kot je že večkrat zahteval Svet Evrope. Glavni argument odbora je bil neenakopravna obravnava Nemcev kot stare avtohtone manjšine v primerjavi z italijansko in madžarsko in vprašanje, zakaj Slovenci samo nemški manjšini kar naprej očitajo streljanje talcev in koncentracijska taborišča, Italijanom in Madžarom pa ne? Sicer pa da je po povojnih preganjanjih in pobojih skrajno cinično govoriti o majhnem številu Nemcev in njihovi razpršenosti. Nato smo v februarju kot običajno imeli občni zbor, ki je potrdil bilanco. Najpomembnejša njegova točka je je bila razdelitev knjige maket kočevarskih cerkva. Občnega zbora se je udeležil tudi avtor maket cerkva gospod Tone Troha, ki je govoril o tem, kako in zakaj se je lotil tega dela. Takoj po občnem zboru so se začele priprave na napovedani obisk predsednika RS dr. Danila Türka. Seveda smo spet čistili center in njegovo okolico. Toda najbolj pomembno je bilo, da sta naša člana Lojze Miklič in Matija Plevnik z injiciranjem izolacijske tekočine sanirala »cvetoči« zid v predprostoru in na novo namestila ploščice na balkonu, ki so že skoraj vse odpadle. Mimogrede sta še popravila naklon okenske police v pisarni, tako da tudi tam deževnica ne bo več tekla v zid. Še pred obiskom predsednika dr. Türka sta iz društva izstopila najprej Aleš Kapš, nato pa še naša dotedanja podpredsednica Urška Kop. Drugih izstopov ni bilo. Po dogovoru med upravnim in nadzornim odborom je delo gospodarja centra prevzel Štefan Rauh.
BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 2
Obisk predsednika Republike Slovenije
dr. Danila Türka v našem kulturnem
centru v Občicah
August Gril, predsednik
Ko nas je obiskal predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk v spremstvu z županom občine Dolenjske Toplice Jožetom Muhičem, je lilo kot iz škafa. Vremena ne moremo nadzorovati, vendar smo bili zaradi slabega vremena zelo razočarani, kajti v organizacijo obiska je bilo vloženega preveč truda. Člani in krajani so vsestransko pomagali pri pripravah. Aktiv podeželskih žena je pripravil kulinarične dobrote. Zalka Tušek je prišla iz Kočevja in je pripravila tako rekoč že tradicionalni pražen krompir. Kulturni program je pripravil Tone Plut s svojo skupino z Bele Krajine. Svoje (žive) polhe je pripeljal na ogled Ciril Stalzer iz Vrčic. Pletarstvo je pokazal Alojz Bobnar iz Obrha, Dušan Granda je pripravil pokušino svojega vina, skratka vse je bilo v detajle pripravljeno, in tudi Milena in Kostja sta že pridno pripravljala material za odlično polento s slanino, ki jo znata pripraviti. Skratka, čakali smo pripravljeni. Zelo pestro se je pokazal tudi Ciril Štalcer, ki je ob obisku pripravljal priložnostna darila iz lesa. Žal medtem že umrli Tone Fabjan iz Poloma je razstavil svoj program Endovital, pripravljen iz čebeljih pridelkov in rdeče pese. Tako smo vsi z napetostjo pričakovali obisk. Prisotnih je bilo tudi veliko županov, predstavnikov RC in LAS Dolenjske in Bele Krajine, pa seveda tudi mediji. Ker je lilo, smo razočarani mislili, da se je vse »sfižilo« in je šel trud po vodi. Toda ko je predsednik prišel, je s svojo vedrino, nasmejanim obrazom in prisrčnostjo vplival izredno pozitivno in nas vse razživel. Vse je steklo kot po maslu. Pa tudi protokol za obisk državnika se je v trenutku izvil iz uradnega dela in nastalo je prijazno druženje. Klepet, obiskovanje stojnic, pokušanje dobrot, slikanje in intervjuji, obisk muzeja, rezanje traku, sajenje botrske jablane, predstavitev spominskega zidu – portala in tako dalje je nas vse prisotne skupaj s predsednikom spravilo v ambient, ki je bil prežet tako močno, da smo na slabo vreme kar pozabili. Eno maketo je pripeljal tudi Tone Troha in na veliko presenečenje vseh, tudi samega Trohe, ga je predsednik Türk spoznal. »Ali niste vi iz Vinice, ali nisem hodil pred mnogimi leti k Vam na šolo za propagando za Združene narode?« In res sta se takrat poznala. Prav zanimivo je bilo tudi sajenje spominske jablane (boter predsednik Danilo Türk). V že pripravljeno jamo je predsednik položil sadiko, jo namestil in naravnal, skupaj z Andrejem Ajdičem, predsednikom Nemcev v Celju, ter predstavnikom nemško BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 3
govoreče mladine g. Vitom Ofakom so nato sadilno jamo složno zasuli in opremili z etiketo botra, predsednika RS. Pri sajenju so z zanimanjem prisostvovali našli člani, župani, evropska poslanka Renata Brunskole, predstavniki Razvojnega centra Dolenjske in Bele Krajine in priložnostni obiskovalci. Ko se je obisk bližal koncu, smo se za zaključek preselili v dvorano, kjer je stekla razprava. Predsednik dr. Danilo Türk je v razgovoru opisal povzetek obiska in spregovoril o svojih vtisih, ki jih je dobil na obisku pri nas. Posebno je še pohvalil vse naše aktivnosti s poudarkom na genski banki – dejal je, da je to pomemben doprinos k ohranjanju biodiverzitete v naravi. »To je izredno pomembna dejavnost,« je dejal. To, kar je videl in slišal o programu genske banke, bo s pridom uporabljal ob tozadevnih razgovorih doma in po svetu. Predsednik društva August Gril je izkoristil priložnost in se predsedniku Türku zahvalil za njegova dolgoletna prizadevanja za človekove pravice. Izpostavil je tudi problem manjšin, še posebno nemške manjšine. Kar se pa tiče žalostne epizode med drugo svetovno vojno, to je preselitve Slovencev iz Posavja in Posotelja ter naseljevanje Kočevarjev na njihove domove, je dejal, da to obžaluje. Gre za neprijetno stran naše zgodovine. Kočevarji zapeljani, Slovenci pregnani. In v takih primerih se žal na koncu vedno izkaže, da plača tisti, ki je pri stvari najmanj kriv, to je mali človek, narod, ki mu na začetku ni dano, da odloča o svoji usodi, na koncu pa plača ceho. Dejal je, da je nedvomno bila velika napaka odseliti okoli 35.000 Slovencev in na njihove domove naseliti nemško populacijo. To dejstvo so Kočevarji, ki so se odločili za preselitev, krvavo plačali. Ob koncu vojne so izgubili svojo domovino in danes so razpršeni po vsem svetu. Mnogi so to napako plačali tudi z življenjem. Društvo Kočevarjev staroselcev si želi to žalostno stran Kočevarjev urediti s spravo med pregnanci iz Posavja in Kočevarji. V smislu sprave se načrtuje srečanje v Kulturnem centru Občice, kjer bi ob čim večji možni udeležbi posadili spominsko lipo ter dejanje med drugo svetovno vojno na nek način ovekovečili na našem spominskem zidu, da tako ohranimo spomine in zgodovinska dejstva v želji, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. In na koncu dejstvo: vse, kar se dogaja v zvezi z nacionalizmom, umazano politiko, nestrpnostjo in sovraštvom, je običajno tako, da krivda ni samo na eni strani. Po 600 letih tako rekoč zglednega skupnega bivanja so nas začeli razdvajati nacionalisti na obeh straneh. Vpletli so se še nacionalizem, realsocializem in fašizem, in katastrofa je bila tu. Ob taki predstavitvi stališč predsednika društva je predsednik RS Danilo Türk prisrčno stisnil roko predsedniku društva Augustu Grilu in dejal: »Tako je treba gledati na stvar in na preteklost.« BAKH – POT je glasilo Društva Kočevarjev staroselcev in izhaja občasno. Glasilo je brezplačno in je namenjeno vsem članom društva. ♦ Uredniški odbor: August Gril, Doris Debenjak, Primož Debenjak, Mojca Savski. ♦ Društvo Kočevarjev staroselcev, Občice 9, SI‐8350 Dolenjske Toplice, Slovenija. ♦ www.gottscheer.net ♦ e‐mail: [email protected] ♦ Za individualni ali skupinski obisk centra in muzeja pokličite: Ernest Zamida, 031/308 025; oziroma Darja Pečavar Zamida 031/794 449 ♦ Informacije o društvu: August Gril: 030 / 660 500 ♦ Doris Debenjak: 01 / 2328 025 BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 4
Otvoritev nasada starih sadnih sort v
Občicah
Zbirka starih sadnih sort jabolk in hrušk je zelo zanimiva, in to za razne raziskave, turizem in gospodarstvo. Pri iskanju novih odpornih sort, kot tudi po vsebnosti antioksidantov posameznih sort, je po svoji pomembnosti ta projekt že znan pri ustreznih institucijah, univerzah pri nas, na Južnem Tirolskem, v Avstriji in v Nemčiji. Zaradi gornjega opisa je ta projekt vreden večje medijske pozornosti. Predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka smo zato zaprosili, da v smislu otvoritve te genske banke prereže trak pri vhodu. To se je zgodilo v letošnjem letu ob prisotnosti medijev, županov in RC DBK. Seveda so naši člani pri tem pridno sodelovali. Že ta dogodek je pomemben doprinos za javnost, poleg tega pa že sedaj prihajajo razne skupine, izletniki, imamo organizirano dejavnost v obliki delavnic za šolsko mladino, prikazujemo predelavo sadja iz zdravih, neškropljenih sadežev. Vse to postaja vse bolj pomembno za osveščanje. Idilika visokodebelnih vrtov, ki objemajo domačije po vaseh, prihaja vse bolj v zavest starejše generacije. In to je potrebno prenašati na mlade rodove. In res smo imeli že letos v juniju prvo delavnico za šolsko mladino z ogledom nasada – za Osnovno šolo Dolenjske Toplice. Po obisku predsednika republike smo se še naprej trudili za priklop centra na vodovod in – potem ko smo plačali vse prispevke že eno leto prej – nam je uspelo in sedaj imamo javni vodovod in pitno vodo. Študentje etnologije pri nas
Ko so študentje etnologije obiskali naš center, so opazili, da je naša zbirka zelo neurejena, in se z Darjo Pečavar Zamida dogovorili, da bi jo v okviru obvezne študijske prakse prišli uredit. Rezultat tega dogovora je bil več kot sijajen. Študenti so prišli skupaj s svojo asistentko. Ker nismo za njihovo prenočevanje in hrano dobili denarja niti od avstrijske niti od slovenske strani, so se utaborili v naši dvorani in spali na telovadnih blazinah v spalnih vrečah, kuhali pa so si sami. Plačali smo jim samo nakupe pri Mercatorju in bencin, natočen pri Bučarju. Kopali pa so se, po dolgem im vročem dnevu, kar v potoku. Inventarizirali so vse predmete v obeh delih muzeja, še več, vse so tudi očistili oziroma oprali. Vse, kar je povezano s kmečkimi deli (tudi sani za drva iz sprednjega muzeja) so znosili v muzej nad dvorano in uredili tako, da so v enem razdelku med tramovi recimo predmeti za spravilo sena, žita in tako dalje. BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 5
Doktor Hubert Pirker, evropski
poslanec, in naš vodovod v
Črmošnjiško-Poljanski dolini
Dr. Hubert Pirker, evropski poslanec, in bivši vicekancler Avstrije mag. Herbert Haupt sta konec avgusta 2012 obiskala naš Center v Občicah. Obisk je organiziral naš prijatelj in častni član ddr. Karl Anderwald. Župan občine Dolenjske Toplice Jože Muhič je ob prihodu goste sprejel v občinskih prostorih. Na sprejemu sta tako Pirker kot tudi Haupt pojasnila možnosti pridobivanja sredstev iz evropskih skladov. Posebno še, ko bo na razpolago nova tranša sredstev od 2014 naprej. Svetovala sta, da je praksa pokazala, da je zelo dobro, če so projekti pred razpisom že v grobem pripravljeni. Župan Jože Muhič je gostoma predstavil občino Dolenjske Toplice in se tudi zahvalil gospodu dr. Hubertu Pirkerju za trud, ko je lobiral v Bruslju za sredstva za vodovod Črmošnjice‐Občice‐Mali Rigelj. Sredstva so bila odobrena, in danes, ko imamo sušna obdobja, je ta vodovod z novimi količinami pitne vode omogočil by‐pass med topliškim vodnim omrežjem in na novo urejenim vodovodom iz Črmošnjic. Ta vodovod je bil zgrajen s stroški okoli 1 milijona evrov iz evropskih virov. Gostje, posebno dr. Pirker, je k temu še dodal: »Z velikim veseljem sem pri tem sodeloval, posebno še, ko vidim, da je imela od tega koristi cela občina in njeni prebivalci.« Dejal je, da je to dosegel na podlagi dejstev, namreč v tem času naj bi se odobravala velika vsota denarja za vodovod na Dolenjskem in v Beli Krajini. Vsa ta voda pa bi se črpala na območju Črmošnjic, in zaradi velike količine načrpane vode bi upadel tudi pretok tudi Črmošnjičice, iz katere prebivalci doline črpajo vodo, žal tudi pitno. To bi še dodatno poslabšalo kvaliteto vode, ki je tako in tako že dolgo oporečna. In s takšnimi dejstvi je uspel. Denar za vodovod je bil pogojno dodeljen prosilcem, in sicer tako, da bo nakazan šele, ko bo denar, odobren za črmošnjiški vodovod, nakazan za to investicijo. K sreči je imela občina Dolenjske Toplice že izdelan projekt in gradbeno dovoljenje za ta vodovod, kar je bil pogoj za nakazilo sredstev. Pri tem je dr. Pirker še dodal, da gre pri tem osnovna zasluga Društvu Kočevarjev, in to Augustu Grilu in prof. Doris Debenjakovi, saj sta se oba izredno zavzemala in na svoje stroške prevozila okoli 5.000 km, ko sta lobirala na raznih uradih v Bruslju in v Boznu. Tu gre še velika zahvala gospodu dr. Michlu Ebnerju, takrat še evropskemu poslancu, danes predsedniku gospodarske zbornice Južne Tirolske, in drugim iz Južne Tirolske, na primer tudi deželnemu glavarju g. Durnwalderju, ki je s skupnim BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 6
sodelovanjem in prikazovanjem argumentov lahko dosegel odobritev sredstev. Ko je dr. Pirker prišel v Občice v naš center, je še omenil, da je pri tem velikem uspehu sicer bilo kar nekaj nekorektnosti s strani takratnega župana in nekaterih občinskih Po obisku na občini smo si ogledali še muzej v našem centru, sledila je pogostitev in tudi ogled genske banke. Na spominskem zidu smo pripravili častno mesto ‐ poleg že montirane plošče za ddr. Anderwalda – za ploščo za Huberta Pirkerja ter za bivšega vicekanclerja Herberta Haupta. Po slovesnem odkritju obeh plošč smo se uslužbencev, vendar je to danes irelevantno, saj je odnos do Društva Kočevarjev s strani sedanjega župana Jožeta Muhiča bistveno drugačen. In končno, ne glede na vse, je uspeh v tem, da imamo vodovod. In to je zadoščenje vsem tistim, ki so se za to zavzemali.
prisrčno poslovili, vsem nam pa je ostal prijeten spomin na to srečanje. V zadnjem tednu avgusta so nas obiskali člani Združenja sadjarjev dežele Koroške in predstavniki poskusne postaje Str. Andrä. Prišlo je do izmenjave izkušenj, opravili smo poskusno celjenje, tako da je ena in druga stran pokazala, kako to dela. In izvedeli smo zanimivost: St. Andrä zasleduje rezultate cela desetletja in na naše presenečenje so nehali kot podlago priporočati skorš oz. oskoruš, na katerega še prisegajo naši gojitelji podlag. Izkazalo se je, da skorš kot podlaga raste počasneje kot cepič, da je zato drevo pri zemlji preščipnjeno in je zato, ko postane res veliko, v nevarnosti, da ga kak vihar prelomi. Človek vedno kaj novega izve. Predstavitveni film
Komaj so odšli, so se za nas začele priprave na snemanje predstavitvenega filma, za katerega smo dobili denar odobren od slovenskega kulturnega ministrstva. Film je koncipiral Nejc Levstik, ki je tudi vodil snemanje in film zmontiral. Seveda mora biti za uporabo kot predstavitev, kdo so Kočevarji in od kod so se vzeli, ter kakšna je sedaj njihova dežela, primerno kratek. Naš center namreč obiskuje veliko avtobusov, večinoma so obiskovalci Slovenci. Teh je sedaj še več, odkar si lahko ogledujejo gensko banko starih sadnih sort pa kolodrob in drugo starinsko orodje. Prihajajo pa s precej čudnimi predstavami in vprašanji: ali je kočevarsko narečje tako nerazumljivo, ker je mešanica slovenščine in nemščine? Saj je to bila načrtna germanizacija itd. Seveda je bilo treba nazorno pokazati, da je kočevarščina preprosto srednjeveška nemščina. In da o germanizaciji ni moglo biti govora. Sredi 14. stoletja pojma narod sploh niso poznali. Fevdalnemu gospodu je bilo razen tega čisto vseeno, kateri jezik govorijo njegovi podaniki. In noben BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 7
tlačan ni mogel oditi po lastni volji prav nikamor. Da se bolje predoči mogočnost fevdalnega gospoda ‐ grofov Ortenburških, smo posneli tudi ogromno razvalino gradu Ortenburg pri Baldramsdorfu oz. Spittalu ob Dravi. In seveda celo vrsto prizorov iz Kočevske, tudi povsem zapuščene vasi. V Hefferlejevi hiši se je zbralo par naših članov, ki še govorijo kočevarsko, in so se v tem jeziku pogovarjali, tako da je dokumentiran tudi jezik. Za glasbo v filmu so poskrbele ženske iz Kočevja s Kristino Otto, kočevarske pesmi pa je zapel nonet Cantate domino iz Kočevja, in sicer v razvalini cerkve v Novi Gori, ki se je ob tem izkazala kot izredno akustična. Za zaključek snemanj smo pripravili majhno »fešto« v centru, na katero pa smo vabili samo tiste člane, ki vedno zanesljivo pridejo in so bili dosegljivi po telefonu. Noši sta oblekla Majda Bizjan Knavs in Lojze Miklič, ki sta v noši tudi zaplesala. Postregli smo z odojkom in Tinčino zeljno‐krompirjevo solato. Ker Tinca ni mogla, je pobolico spekla Doris. In kako smo plačali odojka? Denar nam je podaril mag. Haupt. Konec oktobra se je Primož Debenjak udeležil zasedanja nemških manjšin v Berlinu (kar organizira in plačuje nemško notranje ministrstvo v okviru Federalne unije nemških manjšin). Zapuščena pokopališča
Zapuščene ruševine vasi, pokopališč, porušeni sakralni objekti na Kočevskem dajejo skrajno žalostno sliko. Menjava generacij – starejši odhajajo, mladi prihajajo –že tisočletja prestavlja življenjski ritem. Toda na Kočevskem je prišlo do nenadne prekinitve, odšli so tako stari kot tudi mladi. Razkroj in začetek konca sicer ni nastal čez noč, pogojen pa je vsekakor bil z nastopom drugih časov, ki so prinesli zlo v deželo. Vse to je začelo rušiti idiliko skupnega življenja, s posledicami, ki so lepo popisane v knjigi »Kočevska pusta in prazna« Mitje Ferenca. Kočevarji so več kot 600 let gradili vasi, ceste, vodna zajetja, kapele, cerkve itd. In seveda postavljali pokopališča. Vasi in sakralne objekte v Rogu in sploh v gozdu je v veliki ofenzivi v avgustu 1942 porušila italijanska vojska. Ruševine, pa tudi nagrobniki so po vojni marsikdaj služili kot gradbeni material. Ni pa bilo prebivalcev, ki bi karkoli začeli obnavljati. Država je enako kot premoženje odseljenih Kočevarjev zaplenila tudi lastnino kočevarskih far in vasi, tudi pokopališča. Ponekod je komu uspelo dobiti to lastnino nazaj, kjer ni bilo prebivalcev, pa to ni uspelo. In tako je pri celi vrsti cerkvenih razvalin in pokopališč lastnik Sklad RS kmetijskih zemljišč in gozdov, kar je tudi vzrok za današnje žalostno stanje. Ruševine cerkva in obzidij pokopališč, tu in tam kak nagrobnik prerašča grmovje in gozd, ponekod se na pokopališču pase živina, ponekod so tudi njive in izbrisane so vse sledi, da je tu nekoč bila Božja njiva. Takih pokopališč je veliko, saj je v teh stoletjih bilo tu pokopanih vsaj 150.000 ljudi. V našem dokumentarnem filmu je to jasno prikazano. In kje je tu pieteta do umrlih? Zaradi odselitve je Sloveniji ostalo veliko premoženje, zato menim, da bi bila dolžnost države kot lastnika, da to stanje sanira, Vsaj križ bi moral biti postavljen na takih mestih, pa očistiti bi bilo treba zemljišče in odstraniti grmovje in drevje. Na tako stanje so BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 8
začeli opozarjati tudi že nekateri politiki. Tudi predsednik RS dr. Danilo Türk. August Gril in Doris Debenjak sta v tej zadevi že obiskala nadškofa dr. Antona Stresa in obljubil je, da bi lahko tudi cerkev, morda komisija za pravičnost in mir, tu kaj postorila. Formirali smo skupino, v kateri smo August Gril, Hajnč Jaklič in dr. Janez Grilj. Zaenkrat dr. Grilj pri župnikih ugotavlja stanje glede zavrnitve vračila premoženja. Poslal je že dopis vsem župnijam na Kočevskem. Predsednika Delovne skupnosti kočevarskih društev po svetu (AG) dr. Viktorja Michitscha smo zaprosili za pomoč, vendar so na seji AG sklenili, da to ni njihova stvar, da se to tiče nas, ki smo v stari domovini ostali. Povsod tam pa, kjer nas je še kaj staroselcev, so pokopališča več ali manj ohranjena. Razveseljivo pa je, da se te obveznosti do mrtvih zavedajo tudi Slovenci, ki so naseljeni na Kočevskem. Zavedamo se skupaj. Vsi skupaj, tudi večina duhovnikov, se zavedamo, da je kulturna dediščina Kočevarjev naša skupna obveznost. Knjiga: Georg/Jurij Jonke, črmošnjiški
župnik in čebelar
August Gril, predsednik
Pred leti sem kot čebelar od znanega čebelarja Jožeta Švaglja iz Štanjela zvedel, da je bil med Kočevarji duhovnik Georg Jonke, čebelar, rojen 1777 v Gorenju (Obrern) pri Stari Cerkvi , kar je takrat že spadalo v kočevsko faro. Bil je dolgoletni župnik v Črmošnjicah in znan kot dober čebelar. Pa ne le to, napisal je razne članke, polemike itd. v kranjskih in nemških časopisih. Njegov največji dosežek pa je njegova knjiga o čebelarjenju, ki je bila predpisana kot učbenik za učitelje osnovnih šol. Ker sem tudi sam čebelar, me je ta novica zelo pritegnila in poskušal sem obuditi spomin nanj. Pokopan je v Črmošnjicah, na pokopališču Novi Tabor. Spomenik stoji še danes, in to lep spomenik, ki stojo v vrsti desno od vhoda na pokopališče. Želja, da ga potegnemo iz pozabe, se je začela uresničevati šele pred dvema letoma. Predsednik regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja g. Tone Koželj je zbral ekipo, saj je bilo treba stvari pošteno raziskati in tudi pobrskati po časopisih in arhivih: zaslužni profesor Andrej Šalehar, znani biolog in čebelar Janez Gregori, za prevode iz nemščine Doris Debenjak, ta branje rokopisne gotice Primož Debenjak, predsednik čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Pomagala sta tudi Hajnč Jaklitsch in njegova hči Helena. Helena je v arhivih na primer našla dokument, da je bila knjiga sprejeta in predpisana kot čebelarski učbenik Jonke je svojo knjigo Anleitung zur praktischen Behandlung der Bienenzucht leta 1836 najprej izdal v nemščini, nato pa je izšla pod naslovom Kranjski čbelarčik še v slovenščini. Tako je Jonkejeva knjiga prvi izčrpni čebelarski priročnik, ki je izšel v slovenskem BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 9
jeziku. Učbenik je bil zelo dobro sprejet med vsemi čebelarji. Jonkejeve knjige so enkratne za tiste čase. Danes ga mirno lahko uvrščamo med najbolj znane čebelarje na Kranjskem in Kočevskem, in ga postavimo ob bok Antonu Janši in Petru Pavlu Glavarju. Živel je tudi v Napoleonovih časih, in Kočevarji so bili tudi v času Napoleona znani kot uporniki. S tem so se zamerili oblasti, ki je sklenila, da jih je treba kaznovati in mesto Kočevje zravnati z zemljo. Toka Jonke je nekaj pred tem preprečil usmrtitev nekaj francoskih vojakov, in ker je znal francosko, je uspel francoske oblasti preprositi, da so mestu Kočevje prizanesli. Projekta smo se resno lotili in knjiga o Jonkeju je že pripravljena za tisk. Načrtujemo, da bo knjigo dobil vsak slovenski čebelar, pa tudi vsi člani našega društva. In ker smo pri izdaji sodelovali, je to tudi veliko priznanje za nas Kočevarje staroselce. Z velikim ponosom lahko rečem, da smo mi Kočevarji staroselci ponosni na to, da je bil Jonke Kočevar. Jonkeja sprejemamo med svoje kot velikega domoljuba. Radi sprejmemo vsakega obiskovalca
Darja Zamida Pečavar
V Kulturnem centru Društva Kočevarjev staroselcev v Občicah že vrsto let z veseljem sprejemamo obiskovalce. V letošnjem letu je bilo kar veliko skupin in posameznikov, tako iz Slovenije kot tudi iz tujine, predvsem iz Avstrije in Nemčije. Ob njihovem obisku jim vedno najprej predstavimo zgodovinska dejstva, ki so tako ali drugače zaznamovala prostor nekdanje Kočevske in njenih prebivalcev, kočevskih Nemcev oziroma Kočevarjev. S tem, ko so bili v 14. stoletju naseljeni na slovensko območje in tukaj sobivali s Slovenci več kot 600 let, zagotovo lahko trdimo, da so za seboj pustili bogato kulturno dediščino. Po predstavitvi vedno sledi ogled muzeja ‐ zbirke predmetov, ki so nekoč pripadale Kočevarjem, ter maket izginulih kočevarskih vasi Pugled in Ponikve avtorja Antona Prelesnika. Na zunanjem prostoru našega centra imamo po novem na ogled sadovnjak, ki predstavlja gensko banko starih sadnih sort. Na ogled je tudi kolodrob in veliko predmetov, ki so jih nekoč uporabljali v kmetijske namene. Pri slovenskih obiskovalcih še vedno opažamo, da so jim predstavljene zadeve okrog kočevskih Nemcev popolnoma nepoznane, zato ogled vedno spremljajo z velikim zanimanjem. Z veseljem pa lahko poudarimo, da k nam prihaja vse več mladih, bodisi osnovnošolcev, srednješolcev ali študentov, ki v sklopu učnih ekskurzij spoznavajo zanje popolnoma nepoznano zgodovino o ljudeh, ki jim je ta prostor pomenil dom, saj drugega niso poznali. Veliko zanimanje se kaže tudi za ogled genske banke starih sadnih sort, ki predstavlja novo pridobitev v domačem okolju in tudi širše. V našem KC Društva Kočevarjev staroselcev smo veseli slehernega BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 10
obiskovalca, vedno pa je potrebna predhodna najava, saj nismo vedno »doma«. Najhitreje bo, če pokličete na mobilni telefon: 00386 31 794 449 ‐ Darja ali 00386 31 308 025 ‐ Ernest. Študenti uredili kočevarsko zbirko
Darja Zamida Pečavar
V Društvu Kočevarjev staroselcev že vsa leta hranimo zbirko predmetov, ki so nekoč pripadali Kočevarjem, pa tudi maketi izginulih kočevarskih vasi Pugled in Ponikve avtorja Antona Prelesnika. Zbirko se z leti dopolnjuje in že kar nekaj časa se je kazala potreba po temeljiti tematski ureditvi ter zaščiti ohranjenih predmetov. V juliju smo uspeli uresničiti želje in potrebe po lepo urejeni zbirki. V Občice smo povabili skupino mladih študentov, ki jim je to delo predstavljalo morebiten poklicni izziv, našemu društvu pa veliko pridobitev. Predstavnik skupine študentov Juš Škraban je v poročilu opisal njihovo štiridnevno počitniško delavnico: »Od 16. do 19. julija je skupina sedmih študentov in študentk Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pod vodstvom mlade raziskovalke Ane Beno opravljala prakso v Društvu Kočevarjev staroselcev v Občicah pri Dolenjskih Toplicah. Pobudo zanjo je dala članica društva Darja Zamida Pečavar, ki nas je po obeh razstavnih zbirkah vodila že preteklo leto ob študijskem oddelčnem obisku v Občicah. Cilji poletne šole so bili dokumentacija, evidentacija in približna (beri: nemuzeološka) postavitev do tedaj precej neurejene zbirke. Ob prihodu v Občice sta nas sprejela predsednik DKS Avgust Gril in prof. Doris Debenjak. Potem smo pregledali razstavni sobi, se razdelili v delovne skupine po dva, si razvrstili naloge ter začeli s popisom. Ker sta bila razstavna prostora zelo neurejena, predmeti pa večinoma neopremljeni z lističi, ki bi pričali o namembnosti, imenu, lastniku predmetov ipd., nas je čakalo ogromno dela. V torek smo delali po opisanem okvirnem urniku, v sredo pa smo zaključevali popis ter začeli s prenašanjem predmetov v ustrezen del zbirke po okvirnem načrtu, ki ga je v večji meri zarisala Ana Beno. Razstavna prostora smo razdelili na več manjših delov, vsak od njih pa je pokrival posamezen segment v načinu življenja ali vsakdanjiku Kočevarjev. Tako smo del zbirke posvetili kuhanju oz. pripravi hrane, drugi del spominkom in prostemu času, domačim obrtem, živinoreji, poljedelstvu itd. V sredo popoldne sta nas obiskala Darja Zamida Pečavar in Hans‐Ivan Jaklitsch, ki sta s seboj pripeljala tudi nekaj domačinov, še živečih Kočevarjev oziroma njihovih potomcev, da bi nam pomagali pri popisu z razlago o uporabnosti razstavnih predmetov in njihovem poimenovanju; ob vsem tem pa so nam postregli še z zanimivimi zgodbami in anekdotami. V parih smo jih nato vodili po razstavnih prostorih in tako zbirali mnoge dodatne informacije, med njimi tudi domačijska imena predmetov v zbirkah. V četrtek zjutraj smo uspeli dokončati podrobnosti pri popisu, urejanju slik in evidenčnih obrazcev. Število popisanih predmetov se je ustavilo pri številki 685, pri čemer smo BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 11
na primer jedilni pribor ali zbirko nekaj skodelic zavedli pod eno številko. Torej lahko zaključimo, da je v zbirki med 700 in 750 predmetov. V njej lahko najdemo ogromno pripomočkov za tesarska opravila, setev in žetev, predmete domače uporabe, med njimi različno posodje, pribor, spominske predmete, pripomočke za drugo domačo obrt itd. Z opravljenim delom smo zadovoljni tako udeleženci poletne šole kot tudi člani društva, vsi pa se zavedamo, da je dela še ogromno in da je lahko to tudi krasna iztočnica za morebitno sodelovanje v prihodnje. Z raziskovanjem Kočevarjev so se ukvarjali mnogi, tako zgodovinarji Tone in Mitja Ferenc, Dušan Nečak, Marijan Drnovšek kot etnologi Marija Makarovič, Zmago Šmitek, če naštejemo le nekatere. Na nekaj zgoraj omenjenih avtorjev smo se oprli pri predhodnem spoznavanju s tematiko, saj nam je njihovo delo pomagalo pri izoblikovanju širšega konteksta in na sploh razumevanja načina življenja Kočevarjev v preteklosti. Prav to pa je bil tudi končni smisel naše poletne šole – urediti zbirki tako, da kar najbolj organizirano prikazujeta, kako so ljudje na območju Kočevskega živeli včasih. Za zaključek naj omenimo, da bi bil končni izkupiček poletne šole veliko skromnejši, če ne bi bili deležni dobrih odnosov z društvom, predvsem pa ustrežljivosti izjemno prijaznega člana društva Štefana Rauha, ki nam je bil vsak dan pripravljen pomagati.« Originalno besedilo najdete na spletni strani Občine Dolenjske Toplice pod Glasilo, št. 9/2012. Izdajo časopisa Bakh je financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in
šport. V tiskani izdaji je ta podatek zaradi tehnične napake izpadel, za kar se iskreno
opravičujemo.
BAKH - POT Glasilo Društva Kočevarjev staroselcev št. 22 / november 2012 / stran 12

Similar documents