pohorje je naš dom 15. praznik obcine hoce

Transcription

03
OKTOBER 2013
brezplacna revija obcine Hoce-Slivnica
DEJAVNOST OBCINSKE UPRAVE
15. PRAZNIK OBCINE
HOCE-SLIVNICA
KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA
DEJAVNOST
100 LET CEBELARJENJA
V NAŠIH KRAJIH
IZ NAŠIH KRAJEV
POHORJE JE NAŠ
DOM
BESEDA UREDNIŠTVA
Pozdravljeni prav vsi v novi jeseni, posebej pozdravljeni mali in veliki šolarji. Naše občinske prvošolčke boste odkrili na zadnjih straneh, pred njimi pa še enkrat
hoške devetošolce, ki smo jim dolžni opravičilo. Ker pa
smo v času praznovanj v KS Reka-Pohorje, Rogoza in
Slivnica – in seveda v času našega občinskega praznika, je vsebina v veliki meri posvečena tem dogodkom.
Hvala vsem pridnim dopisnikom, ki nam pošiljate svoje prispevke in fotografije.
Nič kaj jesenska ni naša naslovnica, bo kdo pomislil.
Z njo smo vam želeli ohraniti modrino poletja, da se
prehitro ne izgubi … V resnici pa je posvečena čebelam in čebelarjem, saj je 100-letnica njihovega organiziranega delovanja velik dogodek. S prireditvami skozi
vse leto so ga lepo obeležili, žal pa so bile nekatere
med njimi zelo skromno obiskane. Eden izmed čebe-
larjev je žalosten ugotovil, »da mnogi ljudje izgubljajo
dušo«. Včasih je res videti, ko da nekaterih sploh ne zanima, kaj se v njihovem okolju dogaja.
Verjemite mi, da se resnična kriza začne takrat, ko ljudje izgubljajo občutek za vrednote, za odnose. Vendar
sem sama prepričana, da ta občutek še kako živi. Poglejmo, koliko je med nami druženja v društvih, večjih
ali manjših skupinah, kjer nas družijo skupni interesi,
kjer živimo za svojo dušo. Vsa krajevna in občinska
praznovanja nam to potrjujejo. (Samo ne zapirajmo
se v te skupine!) Poglejmo, kdo so dobitniki občinskih
priznanj. Ljudje, ki sodelujejo! Ljudje, ki so pozitivni
in ustvarjalni, ki gradijo, ne pa razdirajo … V kulturi,
športu, hobijih – ali pa samo v generacijskih druženjih.
Včasih tarnamo, da v društvih ni naraščaja, da se starajo. Seveda se, ker imajo mladi svoje interese, ko pa
19
05
DEJAVNOST ŽUPANA, ORGANOV
IN OBCINSKE UPRAVE
Starostniki nad 90 let
4
15. praznik Občine
Hoče-Slivnica
4
Pričetek izgradnje
nizkoenergetskega
vrtca v Slivnici
9
04
Specifikacija vpisanih
otrok v vrtce
10
Štipendiranje v
šolskem letu 2013/14
11
Investicije
11
9
Obvestilo o prodaji
14
in oddaji v najem
občinskega premoženja
19
IZ NAŠIH KRAJEVNIH
SKUPNOSTI
Krajevni praznik KS
Rogoza
19
8. Adaničev turnir 2013 21
Uporaba pirotehničnih
izdelkov
Ko zaslišimo zvok sirene 13
Zakon o davku na
promet nepremičnin
OBVESTILA
14
15
16
Vožnje z motornimi
sanmi ogrožajo naravno
okolje
Vabilo starejšim krajanom 19
September je mesec
praznika občine
22
Srečanje starejših
krajanov
27
BESEDA UREDNIŠTVA
pridejo v prava leta, jih bo pritegnilo tudi kaj drugega.
Morda celo kak pevski zbor …
Pa še nekaj bi vam želela danes povedati: ob branju te
številke boste v kar nekaj prispevkih naleteli na naše
Pohorje. Naključje – ali pa tudi ne! Da sem za občinski praznik izbrala to temo, je moja 'krivda'. Iskala sem
nekaj, kar nas veseli, povezuje in ostaja naše skupno
bogastvo. Da to ostaja, skrbijo tudi trdni pohorski gospodarji, zato vam v teh Utrinkih predstavljam eno izmed starih pohorskih kmetij. Med obvestili pa boste
našli dva prispevka, ki opozarjata na ogrožanje te naše
zelene planine. Z vsem vam želimo povedati, da imamo Pohorje radi. Tudi tisti domačini, ki so obnovili brv
na stari povezovalni pešpoti!
Vas kaj očara jesenski gozd? Kmalu se bodo zableščale njegove barve in nam pomagale včasih ubežati iz
vsakdana. Želim vam veliko takšnih zlatih poti, da si
boste lahko napolnili svojo dušo.
Vaša urednica Majda
28
27
VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJE
Spomin na dr. Karla
Glaserja
27
Šola v naravi
28
Vrt medovitih rastlin
28
29
KULTURA, DRUŽABNA
IN DRUŠTVENA
DEJAVNOST
Gledališki abonma
Dogodki ob 100-letnici organiziranega
čebelarjenja v naših
krajih
29
32
29
40
41
GOSPODARSTVO,
TURIZEM, KMETIJSTVO
IZ NAŠIH KRAJEV
7. srečanje ljudskih
pevcev in godcev
40
Oratorij 2013
41
43
41
Referenčna
ambulanta
Dobrodelni koncert
BOM
43
Pohorje je naš dom
44
Aktivnost TD
Reka-Pohorje
Šola v naravi- Libeliče 29
Trideset let DU Rogoza 36
Oktober,
39
mesec požarne varnosti
DEJAVNOST ŽUPANA,ORGANOV IN OBCINSKE UPRAVE
ga. Ana Mlakar
ga. Terezija Čeplak
NAŠI STAROSTNIKI NAD 90 LET
V poletnih mesecih in vse tja do konca septembra se je
zvrstilo kar 20 naših starostnikov, ki so v letošnjem letu
praznovali devetdeset let in več. Prva je bila obiska deležna
ga. Ana Mlakar, konec junija pa ga. Terezija Čeplak. V
mesecu juliju je imelo rojstni dan sedem naših starejših dam:
ga. Veronika Satler, ga. Ana Pregl, ga. Marija Semelbauer,
ga. Marija Bogatič, ga. Ana Komauer, ga. Ana Lah in ga.
Marija Korošec.
ga. Ana Lah
ga. Veronika Satler
V vročih avgustovskih dneh so čestitke veljale prav tako
sedmim: ge. Mariji Vidovič, ge. Rozaliji Prevolšek, ge. Mariji
Marinič, ge. Elizabeti Šilak, ge. Hermini Zabret, ge. Mariji
Šinjur in ge. Rozi Jurkas.
ga. Marija Krošec
V začetku septembra je praznovala ga. Rozalija Reher, v
sredini meseca g. Konrad Kolar in ga. Frančiška Brodej,
zadnji dan septembra pa ga. Marija Udovič.
Vsem še enkrat prisrčna voščila!
ga. Marija Vidovič
Besedilo: Silva Božnik
Slike: Sonja Lubej, Silva Božnik
ga. Elizabeta Šilak
ga. Rozalija Prevolšek
ga. Hermina Zabret
ga. Marija Šinjur
ga. Rozalija Reher
15. PRAZNIK OBCINE HOCE-SLIVNICA
15. PRAZNIK OBČINE HOČE-SLIVNICA
OSREDNJA PROSLAVA OB PRAZNIKU
4
Letošnje praznovanje občinskega praznika je potekalo
od 20. do 29. septembra. Bogat program dogajanj je
prav gotovo privabil občanke in občane, pa tudi okoliške
obiskovalce, da so se udeležili katere od prireditev in
dogodkov.
Osrednja proslava ob zaključku občinskega praznika je bila
namenjena predvsem slavljencem, dobitnikom občinskih
priznanj in nagrad, ki so s svojim delom dali pečat življenju
v naši občini. Prireditev so pripravili Pohorski rogisti,
tamburaši in mešani pevski zbor KUD Hoče, Samotarji
in ljudski godci DU Hoče ter ljudske pevke Katoliškega
društva dr. Antona Murka Hoče. Osrednja tema večera
je bilo naše Pohorje v besedilu Majde Strašek Januš, ki
je prireditev tudi povezovala. Samotarji so zaigrali štiri
živahne prizore, v katerih smo spremljali delčke življenja
na Pohorju, kamor pride na obisk iz Amerike vnuk starega
Pohorca (Zvonko Cesar). Domačini (Ida Hriberšek, Edi
Mrzel, Hedvika Robič in Ivica Leskovar) ga z veseljem in
začudenjem sprejemajo, njegova vodnica po Pohorju pa
postane soseda Jula (Anita Arzenšek). Življenje v naravi in
med dobrimi ljudmi ga tako prevzame, da ne misli več na
vrnitev. Tudi glasba in petje je bilo tematsko povezano,
tako da smo doživeli prijeten večer.
V času, ko se mnogi izgubljajo v črnih mislih, je vedrina
življenja dobrodošla. Tudi županov pozdravni nagovor je
bil spodbuden, saj je imel pred očmi letošnje dobitnike
priznanj, ki nam potrjujejo, da ustvarjalnost in sodelovanje
med nami še kako živi.
Metka Oberlajt,
svetovalka za gospodarstvo, turizem, društva in spl. zadeve
Fotografije: Foto Fokus
OBČINSKA PRIZNANJA
V sklopu občinskega praznika v Občini Hoče-Slivnica smo
podelili občinska priznanja vsem tistim, ki so s svojim
ustvarjalnim in predanim delom obogatili življenje v
občini na različnih področjih.
Priznanja župana dodeljuje župan samostojno, po svoji
osebni presoji in v skladu z začrtanimi kriteriji vsebinske
zaslužnosti prejema občinskih nagrad.
In tako smo v letošnjem letu podelili:
-
spominsko plaketo občine,
-
zlati, srebrni in bronasti grb občine,
-
priznanja občine ter
-
županova priznanja.
Zlati grb je prejelo Društvo žena Občine Hoče-Slivnica,
srebrni grb Društvo upokojencev Rogoza in bronasti grb
Čebelarsko društvo Alojz Greif Hoče. Spominsko plaketo
pa smo izročili Turističnemu društvu Hotinja vas.
PRIZNANJA ŽUPANA
Gospod Martin Plečko je v času sobivanja v Rogozi
veliko prispeval k oživitvi kraja in s svojo pripravljenostjo
sodelovanja pri športnih in kulturnih dogodkih ogromno
doprinesel h kvalitetnejšemu življenju v Rogozi.
Gospa Ida Kaluža je dolga leta aktivno sodelovala na
področju humanitarne dejavnosti pri Krajevni organizaciji
Rdečega križa Hoče in tako pomembno prispevala k
dobrobiti krajanov Hoč.
Gospod Branko Lebe ima pomembne zasluge pri oskrbi
s pitno vodo na področju Krajevne skupnosti RekaPohorje, prav tako pa je dolga leta deloval kot aktivni član
v vodstvenih organih Avto-moto društva Pohorje.
Gospod Andrej Herček je uslužbenec pošte, ki vestno in z
Razpis za kandidate za podelitev priznanj in nagrad se
objavi vsako leto v občinskem glasilu Utrinki in na spletni
strani občine. Prijavitelji, ki podajo predloge, so lahko
fizične osebe, podjetja, zavodi, sveti krajevnih skupnosti,
društva, župan, občinski svet, politične organizacije in
drugi.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
je obravnavala vse pravočasno prejete predloge za
podelitev priznanj in nagrad in pripravila predlog za
potrditev občinskemu svetu.
Prejemniki županovega priznanja so Martin Plečko, Ida
Kaluža, Branko Lebe, Andrej Herček, Ivan Kišasondi,
Ivan Furh, Aleksander Belec ter Jožica in Zorjan Coif.
Prejemniki priznanja občine so Prostovoljno gasilsko
društvo Bohova, Športno društvo Rogoza, Avto moto
društvo Pohorje, Bojan Geiser in prostovoljke projekta
Starejši za starejše Društva upokojencev Hoče.
5
velikim veseljem opravlja svoje delo in poskrbi tudi za to,
da so občani in občanke Slivniškega in Hočkega Pohorja
seznanjeni z vsemi, tudi z občinskimi novicami. Prav tako
je bil aktiven pri gradnji vodovoda in reševanju cestne
problematike.
Gospod Ivan Kišasondi je aktiven član na področju
Balinarskega kluba Hoče, kjer si je prizadeval pri izgradnji
športno rekreacijskih objektov in uspešni pridobitvi
dotacij in donacij. V okviru razvojnih dejavnosti je
aktivno sodeloval pri izvedbi kanalizacije in komunalne
opremljenosti Čobčeve ulice v Hočah.
Gospod Ivan Furh je vseskozi aktiven član na področju
nogometa v Slivnici in ustanovitelj Nogometnega kluba
Slivnica, ki je leta 1972 vodil ekipo Slivnice v prvi ligi.
Aktivno je sodeloval tudi v organih KS Slivnica, sedaj pa je
dejavni član Društva upokojencev in Združenja borcev za
ohranjanje vrednot NOB Slivnica.
Gospod Aleksander Belec je vedno tam, kjer je potreba po
solidarnostnem delu in pomoči sovaščanom Rogoze. Bil je
tudi krvodajalec, kot upokojenec pa sedaj aktivno deluje v
športni sekciji in povsod tam, kjer je potrebno pomagati in
soustvarjati.
Zakonca Coif sta nepogrešljiva akterja na področju
kulture. Z zagnanostjo in delavnostjo sta veliko prispevala
k razvoju, obstoju in vsebini KUD Milke Zorec Hotinja vas
in tvorno sodelovala pri izgradnji Kulturnega centra v
Hotinji vasi.
6
PRIZNANJA OBČINE
Prostovoljno gasilsko društvo Bohova je preteklo leto
praznovalo 80 let svojega obstoja.
Ves čas delovanja se je aktivno vključevalo v življenje na
vasi pri razvoju različnih aktivnosti, skrbelo za zaščitno
opremo in svoje poslanstvo. Pripravljenost in odzivnost
članov je bila vedno na visokem nivoju. V skrbi za boljše
počutje in druženje v kraju je društvo z občino sklenilo
najemno pogodbo za zemljišče, kjer bodo uredili prostor
za športne aktivnosti in igrala za otroke. Prav tako potekajo
dejavnosti za izgradnjo novega vaško-gasilskega doma,
kjer bo potekalo tudi družabno in kulturno življenje na
vasi.
Športno društvo Rogoza praznuje letos 50 let
organiziranega igranja nogometa. Najprej je bil
ustanovljen NK Rogoza. Ko je nastala še odbojkarska
sekcija, se je preimenoval v TD Partizan Rogoza. Z novim
preoblikovanjem in preimenovanjem pa je nastalo ŠD
Rogoza. Članstvo društva je bilo aktivno pod vsemi imeni,
ekipe različnih starosti so dosegale primerne rezultate
v različnih ligah. Največji uspeh kluba pa je bilo gotovo
igranje v drugi državni nogometni ligi.
Na področju nogometa posvečajo največ pozornosti
vzgoji otrok v vseh starostnih selekcijah v nogometni
šoli, ki se je poimenovala po znanem mariborskem
nogometašu v Nogometno šolo Markosa Tavaresa
Rogoza.
Avto-moto društvo Pohorje deluje že več kot 50 let.
S pomočjo krajanov so si zgradili svoj društveni dom,
ki je še vedno osrednji prostor za delo društva, za
šport in rekreacijo, za kulturno in družabno življenje KS
Reka-Pohorje. V dolgoletnem delu so usposobili veliko
voznikov, športnih funkcionarjev in delovali v cestnoprometni preventivi na podružnični šoli Reka-Pohorje. V
okviru društva so bila organizirana odmevna tekmovanja
v skiringu, gorsko hitrostne avtomobilske dirke ter
mednarodne dirke v avtokrosu. V sodelovanju z Obrtno
zbornico Maribor so bila vrsto let organizirana srečanja
avtoprevoznikov Slovenije. Zadnjih 13 let je društvo
preusmerilo svoje aktivnosti na področje varne vožnje
s traktorji, organizira tehnične preglede in traktorska
tekmovanja.
Gospod Bojan Geiser je aktiven športni delavec pri
AMD Orehova vas, ŠD Rogoza in sekretar Športne zveze
Občine Hoče-Slivnica. 15 let pa že aktivno sodeluje tudi
na področju družabnega življenja samskih in osamljenih.
V začetku je njegovo delo potekalo kot organiziranje
druženja in plesa, januarja 2008 pa je bilo na njegovo
pobudo ustanovljeno Družabno društvo Simpatija.
Društvo se financira zgolj z letnimi članarinami, veliko
je prostovoljnega dela. Gospod Bojan Geiser se trudi, da
kljub težkemu finančnemu stanju ohranja društvo živo.
Članstvo društva je iz vse Slovenije in tudi iz Hrvaške.
Pobrateni so s sorodnimi društvi iz Hrvaške in Ljubljane,
poleg rednih družabnih prireditev se udeležujejo tudi
različnih športnih iger.
Prostovoljke projekta Starejši za starejše DU Hoče
Projekt Starejši za starejše, za boljšo kakovost življenja
doma, poteka pri DU Hoče že peto leto.
Sodelavke se mesečno dobivajo na sestankih, vse so
podpisale etični kodeks in delajo v skladu z določili in
navodili o ravnanju z osebnimi podatki. Obiščejo vse
prebivalce nad 69 let, ne glede na to, ali so člani društva
upokojencev. Po možnostih pa vsem, ki to želijo, nudijo
različne vrste pomoči, mnoge prostovoljke mesečno
opravijo od 15 do 20 obiskov. Za prostovoljno delo in
humanitarno pomoč, ki jo nudijo starejšim krajanom,
prejmejo priznanje naslednje prostovoljke: koordinatorka
Zdenka Gajzer, pomočnica koordinatorke Albina Pauko,
Ana Bartol, Milena Breznar, Stanka Demšič, Slavica
Florjančič, Ida Hriberšek, Jožica Pauman, Jožica
Tapeiner in Ana Potočnik.
SPOMINSKA PLAKETA
Turistično društvo Hotinja vas je bilo ustanovljeno leta
1999 in je v teh letih s svojimi dejavnostmi prispevalo k
prepoznavnosti kraja in k druženju krajanov. Vsakoletni
temeljni prireditvi sta postali pustna povorka »Fašenk« in
Srečanje ljudskih pevcev in godcev. Vsako leto pripravljajo
blagoslov velikonočnih jedi pri kapelici na Vaški gmajni,
ki so jo tudi obnovili, Martinovanje in tekmovanje v
kuhanju kisle juhe, postavitev majskega drevesa ter
budnico v počastitev 1. maja. Za ohranjanje dediščine
pa skrbijo v posameznih sekcijah kurenti, ljudski
godci in ustvarjalni posamezniki v ročnih spretnostih.
V vasi vas pozdravijo tudi društveni kozolci, okrašeni
s cvetjem.
ZLATI GRB
Društvo žena Občine Hoče-Slivnica je nastalo pred leti
iz aktivov kmečkih žena, ki so v naši občini delovali že
pred 40 leti. Delovanje društva pokriva celotno področje
naše občine in šteje 94 članic. Njihova aktivnost se kaže
na različnih področjih: s svojimi dobrotami sodelujejo na
prireditvah v občini in zunaj nje, ob občinskem prazniku
pripravijo predavanje za vse občane. Društvo pa je izredno
aktivno v svojem internem delovanju, saj skozi vse leto
organizira razna strokovna predavanja za članice s področja
kulinarike, zdravstva, vrtnarstva, razne tečaje, ekskurzije in
družabna srečanja. Sodelujejo tudi z drugimi sorodnimi
društvi, kot sta Govedorejsko društvo Maribor in Društvo
podeželskih žena Rače, s katerimi organizira predavanja in
strokovne delavnice.
SREBRNI GRB
Društvo upokojencev Rogoza praznuje letos 30-letnico
samostojnega delovanja. V teh letih so uresničevali skrb za
posameznike, vključene v društvo, in to na področju sociale,
druženja v sekcijah, športa in rekreacije. S projektom Starejši
za starejše se je razširil krog delovanja v skrbi za sovaščane.
Kot dobri gospodarji skrbijo za društvene prostore, na
kegljišču pa skozi vse leto potekajo aktivnosti. Z društvi
na področju Podravske regije se srečujejo v kegljanju,
šahu, odbojki, petanki in namiznem tenisu. Ženske so zelo
aktivne v ročnodelski sekciji. Redno organizirajo izlete in
ob vseh akcijah in prireditvah sodelujejo z drugimi društvi,
ki delujejo v KS Rogoza.
BRONASTI GRB
Čebelarsko društvo Alojz Greif Hoče praznuje letos
100-letnico organiziranega delovanja in deluje v občinah
Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Starše. Zlata
doba te družine je bila v desetletju pred drugo svetovno
vojno, ko so svojimi prireditvami delovali tudi v narodno
zavednem tonu, po letu 1946 pa se je pričelo množično
čebelarjenje. Danes šteje društvo 49 članov in dela z okoli
1000 čebeljimi družinami.
Tradicijo poučevanja mlajših nadaljujejo s čebelarskimi
krožki na šolah v Hočah, Miklavžu in Cirkovcah, vsako leto
poskrbijo tudi za izobraževanje in ozaveščanje prebivalcev
o medu kot zdravi prehrani na prireditvi Pohorski med. Za
svoje delo so dobili že več priznanj.
Vsem dobitnikom še enkrat iskrene čestitke, hvala vsem
predlagateljem in članom komisije. Prav je, da v najširšem
krogu poskrbimo za to, da pridejo priznanja v prave roke.
Metka Oberlajt,
svetovalka za gospodarstvo, turizem, društva in spl. zadeve
Fotografije Foto Fokus, Majda Strašek Januš in arhiv družine Zoif
7
SPOMINSKA SLOVESNOST OB 100-LETNICI SMRTI DR.
KARLA GLASERJA
Za zaključek občinskega praznika je bila v nedeljo, 29.
septembra, spominska slovesnost ob 100-letnici smrti dr.
Glaserja. V kratkem kulturnem programu so sodelovali
Pohorski rogisti, njegovi rojaki iz Reke-Pohorja. Peščico
prisotnih, kolikor se nas je zbralo, je pozdravil tudi župan
s svojimi sodelavci. Ob zaključku slovesnosti smo na
Glaserjev grob položili venec.
V dogovoru z Zgodovinskim društvom dr. Frana Kovačiča
Maribor je bil slavnostni govornik član tega društva dr. Elko
Borko, dr. med. Poudaril je predvsem Glaserjevo slovenstvo
in njegovo skrb za slovenske šole. Kot jezikoslovca in prvega
slovenskega indologa ga je imenoval za štajerskega Čopa.
Pohvalil je njegovo predstavitev v našem zborniku Hoče -850in je tudi omenil, da zgodovinarji sedaj pripravljajo za objavo
njegove dnevniške zapise, ki nam bodo povedali še veliko o
njegovi osebnosti.
Dr. Karla Glaserja smo leta 2010 z bogatim programom počastili na našem Jurjevanju ob 165-letnici njegovega rojstva.
Ker so spominske slovesnosti bolj slabo obiskane, je obujanje zgodovine in spominov na takšni prireditvi veliko bližje
večini krajanov. Se še bomo spomnili nanj.
Fotografija in besedilo
Majda Strašek Januš
KOLESARSKI TRIM
Tudi letos je občina Hoče Slivnica priredila kolesarski trim , ki
je potekal po dveh progah. Največ kolesarjev se je podalo na
krajšo 15 km, tisti malo bolje pripravljeni so prevozili daljšo 22
km. Ob sončnem in hladnem jutru se je 22. 9. 2013 zbralo na
startu 120 kolesarjev in vsi so prevozili zadano traso.
Seveda, kot je to v navadi, so se ob zaključku lahko pogostili
z dobrotami Vinotoča Šega. Vsak udeleženec pa je prejel še
spominsko darilo.
Lea Oblak
REBALANS IN PRORACUN 2014
Rebalans I/2013
Občinski svet Občine Hoče-Slivnica je na svoji 19. redni
seji obravnaval in potrdil Odlok o spremembi Odloka o
proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2013 (rebalans
I). Z Odlokom je predvideno zadolževanje občine za
1,200.000 € za pokrivanje stroškov investicij, ki so planirani
z občinskim proračunom (izgradnja kanalizacije, vrtec
Slivnica, ambulanta Slivnica in investicije v vodovodna
omrežja).
Proračun 2014
Proračun občine je akt, s katerim so predvideni prihodki in
drugi prejemki in odhodki ter izdatki občine za eno leto.
Na podlagi temeljnih makroekonomskih izhodišč, ki jih
je občina prejela od Ministrstva za finance, smo pristopili
k pripravi proračuna za leto 2014. Tako smo v mesecu
septembru pozvali svete krajevnih skupnosti in druge
posredne uporabnike proračuna, da pripravijo predloge
za proračun in jih posredujejo na občino.
Proračun za leto 2014 bo v prvi obravnavi predvidoma v
mesecu novembru. Predstavitev proračuna bo obsegala:
8
- temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke
za pripravo predloga proračuna,
- opis načrtovanih politik občine,
- oceno bilance prihodkov in odhodkov,
finančnih terjatev in naložb ter račun
financiranja v prihodnjem letu,
- predstavitev načrta razvojnih programov,
- predstavitev načrta nabav in kadrovskega načrta.
V skladu z 90. členom Poslovnika občinskega sveta (MUV
6/2010) nato občinski svet opravi splošno razpravo in
sprejme sklep, da se posreduje proračun v javno razpravo,
ki pa ne sme biti krajša kot 15 dni. V tem času bodo lahko
vsi zainteresirani vpogledali v predlog proračuna in
občinski upravi posredovali svoje pripombe.
V času javne razprave bo proračun na vpogled na spletni
strani občine, na sedežu občine in na sedežih krajevnih
skupnosti.
Tatjana Kramarič Petek,
višja svetovalka za finance
PRICETEK IZGRADNJE NIZKOENERGETSKEGA
VRTCA V SLIVNICI
V letu 2013 smo v skladu s proračunom želeli pričeti z
izgradnjo dveh dodatnih oddelkov in rekonstrukcijo vrtca
v Slivnici, o čemer smo v glasilu že poročali. Predvidena
končna velikost 7-oddelčnega vrtca je cca 1.150–610 m²
novogradnje in 540 m² rekonstrukcije obstoječega objekta,
saj obstoječi vrtec ne ustreza Pravilniku o normativih in
minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca.
Konec januarja smo s strani Ministrstva za gospodarski
razvoj in tehnologijo prejeli sklep, na podlagi katerega nam
je odobreno sofinanciranje v višini 1.418.669 €. Z navedenim
projektom, katerega skupna vrednost znaša 2.051.224 €
z DDV, smo se namreč v septembru 2012 prijavili na javni
poziv »Razvoj regij«. Razpis za izbiro izvajalca je občina
izvedla v mesecih juliju in avgustu. Do podpisa gradbene
pogodbe z izbranim izvajalcem, ki je bila predvidena 26.
9. 2013, pa žal ni prišlo, saj je bila tik pred iztekom roka
vložena revizija s strani drugouvrščenega ponudnika.
Upamo in želimo si, da bi bil postopek pred Državno
revizijsko komisijo rešen čim prej, da bi lahko z izbranim
izvajalcem podpisali pogodbo še v mesecu oktobru in tako
pričeli z gradnjo težko pričakovanega vrtca.
Karmen Purg,
svetovalka za družbene dejavnosti
UREDITEV OTROŠKIH IGRIŠC V OBCINI –
LAS LASTOVICA
Kot smo vas že obvestili v eni izmed prejšnjih številk našega
glasila, smo se v letošnjem letu na javni poziv LAS Lastovice
prijavili s projekti urejanja otroških igrišč v naši občini. Za
otroško igrišče v športnem parku Hoče, katerega ocenjena
vrednost znaša 50.000 €, je občina že izvedla javni razpis
in je trenutno v fazi izbire izvajalca. Za navedeno igrišče
tako pričakujemo 33.143,71 € sofinancerskih sredstev.
Prav tako bomo v oktobru izbrali izvajalca in pričeli z
ureditvijo otroškega igrišča ob podružnični šoli RekaPohorje vrednega okrog 26.300 €, za katerega imamo
odobrenih 18.859 €. Prav tako bomo še uredili otroško
igrišče v Slivnici ob nogometnem igrišču in v športnem
parku Rogoza. V Slivnici smo za 22.360 € vredno igrišče
pridobili 15.837,20 € sofinancerskih sredstev, v Rogozi pa
bo vrednost investicije znašala 11.300 €, od tega 8.000
€ sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja (EKSRP).
Vse navedene projekte bomo, v kolikor nam bodo to
omogočile vremenske razmere, realizirali še v tem letu.
Karmen Purg,
NOVI ZAKON O DAVKU NA NEPREMICNINE
Na območju celotne Slovenije bo prihodnje leto uveden
enoten davek na nepremičnine. Nov davek bo po vseh
napovedih prinesel dodatne finančne obremenitve
vsem lastnikom nepremičnin. Obdavčene bodo tako
vse nepremičnine na območju Republike Slovenije, ki so
določene v registru nepremičnin v skladu s predpisi, ki
urejajo evidentiranje nepremičnin.
Davčni zavezanec za plačilo obveznosti bo lastnik
nepremičnine, ki bo na dan 1. januarja v letu, za katero se
davek odmerja, vpisan kot lastnik v register nepremičnin.
Glede na to, da bo novi davek obdavčil vse nepremičnine,
tudi ceste, bo Občinska uprava premoženjskopravno
uredila brezplačen prenos teh cest na občino, v kolikor
bodo lastniki izkazali interes za brezplačen prenos v
javno dobro.
V kolikor ste lastnik ceste in le-to želite predati občini
brezplačno v last, nas lahko o tem obvestite tudi na
telefon št. 02 / 616 53 12, Metka Meglič.
Metka Meglič,
svetovalka za premoženjskopravne zadeve
9
SPECIFIKACIJA VPISANIH OTROK V VRTCE
1. starostno
obdobje jasli
41
41
0
2. starostno
obdobje
154
148
6
SKUPAJ
195
189
6
Vrtec Rogoza:
Otroci iz občine:
Otroci iz drugih občin:
27
25
2
67
62
5
94
87
7
Vrtec Slivnica:
Otroci iz občine:
14
14
0
84
82
2
98
96
2
1
7
1
1
8
1
1
1
1
2
1
15
372
387
Število vpisanih otrok v vrtce v
občini na dan: 1. 9. 2013
Vrtec Hoče:
Otroci iz občine:
Specifikacija otrok iz drugih
občin:
1. Maribor
2. Rače-Fram
3. Duplek
4. Gorišnica
5. Slov. Bistrica
6. Miklavž
7. Murska Sobota
Skupaj otrok iz drugih občin:
Skupaj otrok iz občine:
Skupaj vseh vpisanih otrok:
1
2
80
82
1
2
1
13
292
305
Centralni čakalni seznam je v skladu
s Pravilnikom o kriterijih in postopku
za sprejem otrok v javne vrtce Občine
Hoče-Slivnica objavljen na spletni
strani www.hoce-slivnica.si.
Karmen Purg,
Centralni čakalni seznam je v skladu s Pravilnikom o kriterijih in postopku za sprejem otrok v javne
vrtce Občine Hoče-Slivnica objavljen na spletni strani www.hoce-slivnica.si.
KOMUNALA IN KMETIJSTVO - AKTIVNOSTI V LETU 2013
Karmen Purg, svetovalka za družbene dejavnosti
Vzdrževanje cest
Že v prvi številki letošnjih UTRINKOV smo vas seznanili
z izvedenim postopkom, s katerim je Občina HočeSlivnica v letu 2012 za izvajanje gospodarske javne
službe »vzdrževanje občinskih cest« podelila podjetju
KIPERTRANS Anton RAJŠP koncesijo za obdobje 15
let. Z namenom zagotovitve nemotenega vzdrževanja
občinskih cest je bilo v proračunu zagotovljenih 400.628
€ sredstev.
Glede na obilne snežne padavine in pogoste zimske
pojave je obseg opravljenih del presegel pričakovanja.
Stroški zimske službe so v sezoni 2012/2013 znašali
385.497 €. Zato so bila v okviru letnih vzdrževalnih
del izvedena samo najnujnejša vzdrževalna dela z
vidika zagotovitve prometne varnosti, ki so omogočila
nemoteno in varno odvijanje prometa. Občina HočeSlivnica je preko združenja občin Slovenije na pristojno
Ministrstvo posredovala zahtevek za povrnitev dela
stroškov, ki so nastali ob izvedbi zimske službe.
Suša 2013
Po dolgem in vročem poletju, ko se je večina hladila v
prijetni senci, so se posledice vremenskih razmer najbolj
odrazile na tekoči kmetijski proizvodnji. Na osnovi
10
podatkov o predhodni oceni suše, ki jih je pripravila
kmetijska svetovalna služba, je bil s strani Ministrstva za
obrambo izdan sklep o pričetku postopka za zbiranje
vlog oškodovancev. Zbiranje vlog je potekalo od 20.
septembra do vključno 30. septembra 2013. V tem času je
v Občini Hoče-Slivnica vlogo oddalo 99 oškodovancev, ki
so utrpeli škodo na tekoči kmetijski proizvodnji. Skupna
površina kmetijskih zemljišč (njive, travniki), za katera je
bila oddana vloga, znaša 920 hektarjev ali 16,9 % površine
Občine Hoče-Slivnica.
Plaz Polana
Občina Hoče-Slivnica se je v letu 2012 podala vlogo
na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor za sanacijo
zemeljskega plazu v Polani, in sicer v bližini hišne številke
24. S strani Ministrstva smo bili uvrščeni v izvedbeni plan
za leto 2013. V ta namen je bil izveden postopek javnega
naročila, ki pa je bil neuspešen, saj je izbrani ponudnik
odstopil od svoje ponudbe. Tako smo morali postopek
konec meseca septembra ponoviti. Pričakujemo, da
bomo kljub temu lahko še v letošnjem letu pričeli s
sanacijo plazu.
Stanko Rafolt, višji referent
ŠTIPENDIRANJE V ŠOLSKEM LETU 2013/2014
Osnovne in srednje šole ter fakultete so ponovno odprle
svoja vrata in to je tudi čas, ko se v naši občini zaključi
razpis za podelitev štipendij za nadarjene dijake in
študente. Tako kot lansko leto, bo tudi letos občinsko
štipendijo prejelo sedem najuspešnejših dijakov in sedem
najuspešnejših študentov.
Letos smo prejeli 8 vlog dijakov in 23 vlog študentov.
Komisija za štipendiranje bo, tako kot vsako leto, vloge
strokovno pregledala in ocenila. Višina štipendij se v
skladu s Pravilnikom o štipendiranju v Občini HočeSlivnica usklajuje enkrat letno na podlagi povprečne rasti
življenjskih potrebščin. Tako bodo letos najboljši dijaki
prejeli štipendijo v višini 140,12 €, študenti 196,18 €,
medtem ko znaša štipendija za študente v tujini 259,31 €.
Komisija za štipendiranje bo vloge obravnavala v mesecu
oktobru, tako da bomo kandidate o izboru obvestili v
začetku meseca novembra.
Karmen Purg,
SANACIJA ZARAŠCENIH POVRŠIN V OKOLICI
SLIVNIŠKEGA GRADU
V letu 2012 smo se na 5. javni poziv za izbor projektov LAS
Lastovica prijavili s tremi projekti. Dva sta bila v letu 2012
v celoti zaključena. Projekt ureditve igrišča v neposredni
bližini Slivniškega gradu, za katerega nam je bilo
odobreno 11.381,94 € sofinancerskih sredstev (vrednost
celotne investicije znaša 16.068,62 €), pa bo predvidoma
realiziran v letošnjem letu. Tako smo v okviru tega projekta
že nabavili mivko za obstoječe odbojkarsko igrišče, eno
otroško igralo, prav tako pa bomo med drugim postavili
ograjo okrog dela športnega kompleksa in obstoječega
odbojkarskega igrišča. Glede na to, da bo ograja okrog
odbojkarskega igrišča presegala višino 2 metrov, nas
zakonska določila zavezujejo k pridobitvi gradbenega
dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Vlogo
za izdajo gradbenega dovoljenja lahko poda le lastnik
zemljišča, v tem primeru je to Ministrstvo za izobraževanje,
znanost in šport, zato smo pristojno ministrstvo zaprosili
za vložitev omenjene vloge. Ker je bila v tem času
ministrstvu izdana inšpekcijska odločba, s katero mu je
bilo naloženo čiščenje površin okrog Slivniškega gradu
so nam predlagali sklenitev dogovora o sodelovanju.
Vsebina dogovora se nanaša na medsebojno pomoč, in
sicer v smislu pridobitve gradbenega dovoljena s strani
ministrstva kot lastnika in obveze občine, da bo očistila
okolico gradu. Tako je pridobitev gradbenega dovoljenja
že v teku, prav tako že poteka čiščenje površin s strani
delavcev Režijskega obrata Občine Hoče-Slivnica. Vsa
dela se vršijo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne
dediščine OE Maribor in Biotehniške šole Maribor.
Pričakujemo, da se bo projekt ureditve športnega igrišča
zaključil v tem letu, prav tako sanacija zaraščenih površin
v okolici gradu.
Irma Bračko, direktorica občinske uprave
Karmen Purg, svetovalka za družb. dejavnosti
INVESTICIJE
VODOVOD
V predhodnih glasilih smo vas seznanili, da je Občinski svet
Občine Hoče-Slivnica v proračunu za leto 2013 za gradnjo
magistralnega povezovalnega cevovoda med Hočami in
Slivnico zagotovil sredstva v višini 200.000 €. Na tej osnovi
je bila sočasno s širitvijo plinovodnega omrežja po Slivniški
cesti v Hočah zgrajena 1. faza povezovalnega vodovodnega
cevovoda v dolžini ca 340 m, v skupni vrednosti 60.367,21 €.
Po zaključeni gradnji 1. faze so bile pridobljene ponudbe za
nadaljevanje gradnje proti Slivnici. Na osnovi pridobljenih
ponudb za izvedbo gradbenih in montažnih del je Občina
Hoče-Slivnica z Mariborskim vodovodom že podpisala
pogodbo za izgradnjo nadaljnje etape povezovalnega
vodovoda v vrednosti 139.632,79 €, ki bo predvidoma
zgrajen od obstoječega pločnika ob Slivniški cesti v Hočah
do Poti k črpalki v Slivnici.
V kolikor bo Občinski svet Občine Hoče-Slivnica pri
obravnavi predloga proračuna za leto 2014 v le-tem
zagotovil potrebna finančna sredstva, bo povezovalni
vodovod do prečrpalne postaje v Sušilniški ulici v Slivnici
zgrajen v letu 2014. S tem bo omogočeno kasnejše
nadaljevanje gradnje povezovalnega vodovoda proti
jugu Radizela.
CESTE
Skladno s proračunom Občine Hoče-Slivnica je bil v
juliju 2013 objavljen javni razpis za ureditev javnih poti
Cesta v Rute in Odcep Dovnik. Na javni razpis so prispele
štiri ponudbe, od katerih je bila najugodnejša ponudba
podjetja Asfalti Ptuj, d.o.o., iz Ptuja, ponudbena vrednost
vseh del, z vključenim DDV, pa znaša 137.452,88 €. Z
11
izbranim izvajalcem del je bila gradbena
pogodba podpisana 23. 08. 2013, skladno
s pogodbenim rokom pa bo izvajalec
pogodbena dela zaključil v dveh mesecih.
IZGRADNJA GLAVNEGA KANALIZACIJSKEGA
KOLEKTORJA HOTINJA VAS – ROGOZA
V tem mesecu je izvajalec del Granit, d.
d., Slovenska Bistrica, zaključil vsa dela na
izgradnji glavnega kolektorja Hotinja vas–
Rogoza, kot podprojekta celovitega projekta
»Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na
območju Maribora – širše prispevno območje
CČN Maribor«. Potem ko je bil konec avgusta
izveden tehnični pregled objekta, so bila v
septembru in deloma oktobru dokončana
vsa dela in odpravljene vse pomanjkljivosti,
ugotovljene na tehničnem pregledu.
Tako lahko danes ugotovimo, da je kljub
velikim težavam (uvedba postopka prisilne poravnave
in uvedba stečaja) izvajalcu del, skupaj s podizvajalci,
uspelo zgraditi skoraj 6 km kanalov (gravitacijski, tlačni,
izlivni) in več objektov (razbremenilnik, dve črpališči in
dušilka). Na novi kolektor je bil v območju Hotinjske ceste
prevezan tudi obstoječi kanal, ki poteka vzdolž Orehove
ceste in Ceste na Devcah, odvaja pa odpadne vode iz dela
naselij Radizel, Slivnica, Orehova in Hotinja vas. S tem
ko je Hotinja vas povezana z že zgrajenim kolektorjem v
Rogozi, preko tega v s Centralno čistilno napravo Maribor
v Dogošah, bo v veliki meri zmanjšano onesnaževanje
Hotinjskih ponikalnikov, v katere so bile do sedaj speljane
odpadne vode iz prej navedenih naselij. Dokončno
bo onesnaževanje Hotinjskih ponikalnikov prenehalo
z dokončanjem projekta »Odvodnjavanje in čiščenje
odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno
območje CČN Maribor«, ko bo zgrajena še manjkajoča
kanalizacija v delu naselij Radizel, Orehova in Hotinja vas.
IZVEDBA PROJEKTA »ODVODNJAVANJE IN ČIŠČENJE
ODPADNE VODE NA OBMOČJU MARIBORA – ŠIRŠE
PRISPEVNO OBMOČJE CČN MARIBOR«
Izdelava projektne dokumentacije za celotni projekt
»Odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode na območju
Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor« je v
zaključena. Za območje izgradnje glavnega kolektorja
Glaserjev trg–Rečnik (vključno s sekundarno kanalizacijo)
je že pridobljeno gradbeno dovoljenje, za izgradnjo
glavnega kolektorja Radizel–Hotinja vas (vključno s
sekundarno kanalizacijo) pa so pridobljena potrebna
soglasja, za nekatere odseke sekundarne kanalizacije pa
še vedno niso pridobljene vse služnostne pravice.
Prav tako je izdelana razpisna dokumentacija za izbor
izvajalca gradnje in nadzor celotnega projekta, ki je
bil posredovan v pregled in potrditev sofinancerjema
Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvu
za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje je k razpisni dokumentaciji za nadzor
že podalo pozitivno soglasje, še vedno pa ni podalo
12
soglasja k razpisni dokumentaciji za gradnjo. Posledično
svojega soglasja še ni podalo Ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo.
Zaradi časovnega zaostanka pri izvedbi celotnega
projekta je Občina Hoče-Slivnica na Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje posredovala vlogo za izvedbo dela
celotnega projekta v naslednji finančni perspektivi
(t.j. 2014–2020). Glede na doslej opravljene razgovore
upamo, da bo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje vlogi
Občine Hoče-Slivnica ugodilo in ji s tem omogočilo
nadaljevanje in zaključek projekta do leta 2020.
Zvonimir Trstenjak, svetovalec za komunalo
Foto Majda Strašek Januš
NOV NAČIN OBRAČUNAVANJA ODVAJANJA IN
ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE
Kot smo predhodno navedli, je z zaključkom izgradnje
glavnega kolektorja Hotinja vas–Rogoza in priključitvijo
obstoječe kanalizacije na novi kolektor omogočeno
odvajanje odpadnih voda na Centralno čistilno napravo
Maribor (CČN Maribor). Za uporabnike, ki so priključeni na
obstoječe omrežje, bo uveden nov način obračunavanja
cen – odvajanja in čiščenja. Novi način obračunavanja bo
uveden s 1. 11. 2013. Na položnici koncesionarja (Nigrad,
d. d.) bodo uporabniki imeli izkazane naslednje storitve:
1. Obračun za CČN Maribor (čiščenje in odstranjevanje
blata) – predstavlja prihodek CČN Maribor.
2. Znižanje okoljske dajatve za občane, ki so priključeni
na kanalizacijsko omrežje – okoljska dajatev predstavlja
prihodek Občine Hoče-Slivnica.
3. Kanalščina, čiščenje oziroma odvajanje – predstavlja
prihodek koncesionarja Nigrad, d. d.
Z novim obračunom bo poenoten obračun cen z
lastniki objektov, ki so preko kanalizacijskega omrežja že
priključeni na CČN Maribor.
Metka Meglič,
svetovalka za premoženjsko pravne zadeve
OBVESTILA
KO ZASLIŠIMO ZVOK SIRENE
Sistem javnega alarmiranja v Republiki Sloveniji je v fazi
prenove. Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike
Slovenije za zaščito in reševanje, mora na osnovi novele
Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
postopoma prenoviti in prevzeti sistem javnega
alarmiranja na lokalnem nivoju. Izvzete so le alarmne
naprave, za katere so dolžne skrbeti gospodarske družbe,
zavodi in druge organizacije.
Prenova poteka skladno s Študijo prevzema sistema
javnega alarmiranja na lokalnem nivoju, ki jo je v ta namen
leta 2006 na javnem razpisu naročila Uprava RS za zaščito
in reševanje. Študija vključuje tudi študijo slišnosti siren.
V njej so določilna območja slišnosti posameznih siren.
Elektronske sirene so povezane preko računalniškega
sistema v Centre za obveščanje (112).
Na podlagi navedenega so nam tudi v naši občini v
sodelovanju z gasilskim poveljstvom Občine HočeSlivnica v lanskem letu prenovili in v skladu s študijo
slišnosti namestili elektronske sirene. Glede na to, da
na področju Zgornjih Hoč, Pivole, Polane, Slivniškega
Pohorja in Hočkega Pohorja na podlagi 56. člena
Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami
(Ur. l. RS, št. 51/06) ni bilo omogočeno alarmiranje
okoliškega prebivalstva v primeru naravnih in
drugih nesreč, je bila na novo nameščena sirena na
podružnično osnovno šolo v Reki. Pri tem je potrebno
poudariti, da je področje Pohorja najbolj požarno
ogroženo območje naše občine, prav tako je najbolj
izpostavljeno hudourniškim vodam in plazenju tal.
Vključitev siren ob tovrstnih in drugih nesrečah, ki jih
proži Regijski center za obveščanje (ReCo) v Mariboru ob
klicu na številko 112, na ta način obvešča prebivalstvo
kakor tudi prostovoljne gasilce, ki so doma na tem
področju. Žal ni pokritosti preko obveščanja sistema
ZARE, prav tako pa nobeden od mobilnih operaterjev
nima posebnega interesa za mobilno pokritost na
določenih predelih Pohorja. Posodobljene so bile
tudi sirene na GD Hoče, GD Bohova in GD Hotinja vas.
Zgoraj omenjeni zakon omenja tudi dolžnost vsakega
posameznika, da pomaga v nesreči (10. čl.), zato se je
potrebno v prvi vrsti zavedati: zvok sirene, ki opozarja
na nesrečo, pomeni, da je nekdo ogrožen in rabi
pomoč. Torej se mora vsak posameznik in družba v
celoti zavedati, da ni in ne sme biti problem, če ti spanje
prekine zvok sirene, problem pa je, če se ne zavedamo,
da zvok sirene pomeni, da je nekaj ali nekdo ogrožen,
da rabi pomoč, da je ogrožena njegova lastnina ali
celo življenje. Spomnimo se samo poplav reke Drave
v lanskem letu, solidarnost in nesebična pomoč je bila
takrat ključnega pomena za tamkajšnje prebivalce.
Zato je prav, da tudi že v rani mladosti privzgojimo
otrokom občutek za humanost, prostovoljstvo in
pomoč v stiski.
Naši prostovoljni gasilci se odzovejo ob vsaki uri,
velikokrat tudi ponoči, in pri tem tvegajo svoja
življenja in zdravje. Zato ne dobijo plačila, zadovoljni
so ob dobro opravljenem delu in uspešnem reševanju.
Prav bi bilo, da se vsi zavedamo, da lahko zvok sirene
reši kdaj tudi koga od nas.
Pa si podrobneje poglejmo signalizacijo:
1. OPOZORILO NA NEVARNOST
– enoličen zvok sirene, ki traja 2
minuti, se uporabi za napoved
bližajoče se nevarnosti visoke vode,
požara, ekološke in drugih nesreč.
Vključite radio ali TV in spremljajte
obvestila o nevarnostih ter
ukrepajte v skladu z njimi.
2. NEPOSREDNA NEVARNOST
– zavijajoč zvok sirene, ki traja 1
minuto, se uporabi ob nevarnosti
poplave, večjem požaru, radiološki
in kemični nevarnosti, nevarnosti
vojaškega napada ter ob drugih
nevarnostih.
Vključite radio ali TV in poslušajte
navodila o zaščitnih ukrepih ter
ravnajte v skladu z njimi.
3. KONEC NEVARNOSTI – enoličen
zvok sirene, ki traja 30 sekund, se
obvezno uporabi po prenehanju
nevarnosti, zaradi katere je bil dan
znak za neposredno nevarnost.
Spremljajte radijska in televizijska
obvestila.
13
4. PREIZKUS SIREN je vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri in je enak znaku za konec nevarnosti!
Na območjih občin Brežice, Krško in Sevnica ter Hrastnik in Trbovlje velja poseben znak za alarmiranje ob neposredni
nevarnosti nesreče s klorom.
2a. NEPOSREDNA NEVARNOST
NESREČE S KLOROM – zvok sirene,
ki traja 100 sekund: 30-sekundni
zavijajoč zvok sirene, 40-sekundni
enoličen zvok sirene in 30-sekundni
zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob
uhajanju klora v okolje.
Uporabite osebna zaščitna sredstva. Takoj se umaknite v višje kraje v smeri proti vetru.
Posebni znak se uporablja na območjih občin Brežice, Krško, Sevnica, Hrastnik ter Trbovlje.
2b. NEPOSREDNA NEVARNOST
POPLAVNEGA VALA – zavijajoč
zvok sirene, ki traja 100 sekund:
4-sekundni intervali zvoka sirene z
vmesnimi 4-sekundnimi premori,
se uporabi ob prelivanju ali
porušitvi pregrade na jezu vodne
elektrarne.
Takoj zapustite ogroženo območje in se umaknite nad označeno raven, ki jo lahko doseže poplavni val.
Posebni znak se uporablja na območjih občin Muta, Vuzenica, Podvelka-Ribnica ter Radlje ob Dravi.
Silva Božnik, strokovna sodelavka ZIR
OBVESTILO O PRODAJI OBCINSKEGA
PREMOŽENJA IN ODDAJI V NAJEM
Obveščamo vas, da bomo na podlagi Zakona o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, št. 86/10, 75/12), Uredbe o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13) in Odloka o
proračunu Občine Hoče-Slivnica za leto 2013 (MUV, št.
4/13) predvidoma v začetku meseca novembra izvedli
• javno dražbo prodaje občinskega zemljišča,
• zbiranje ponudb za odprodajo lesa na panju,
• zbiranje ponudb za oddajo zemljišč v najem za
kmetijske namene.
Javna dražba
Predmet javne dražbe bo zemljišče parc. št. 620/14, k. o.
Hočko Pohorje, ki je po namenski rabi opredeljeno kot
stavbno zemljišče (gručasto strnjeno naselje) in meri 878
m² ter se nahaja ob vznožju Hočkega Pohorja. Navedeno
zemljišče je prosto vseh stvarnih in finančnih bremen.
Izklicna cena bo znašala 39.510 € brez DDV.
Odprodaja lesa na panju
Prav tako bomo predvidoma v mesecu novembru
izvedli zbiranje ponudb za odprodajo lesa na panju –
stoječe, neposekano drevje. Sečnja dreves se bo izvajala
v občinskem gozdu v Čreti pod nadzorom Zavoda za
gozdove Maribor. S sečnjo želimo poskrbeti za zdravo
rast dreves in svobodnejše ter hitrejše razraščanje mladih
dreves.
Natančni pogoji javne dražbe in zbiranja ponudbe
(prodaja lesa na panju) bodo v celoti objavljeni v
Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Hoče-Slivnica
www.hoce-slivnica.si pod rubriko Obrazci in razpisi,
pododdelek Razpisi.
14
Oddaja zemljišč v najem
Celoten kompleks zemljišč, cca 25 ha, ki v naravi
predstavljajo njive in se nahajajo ob Mariborski ter
Polanski cesti v Slivnici, bomo v skladu z veljavno
zakonodajo oddali v najem kmetovalcem.
Pogoji za oddajo zemljišč v najem bodo objavljeni na
oglasni deski in spletni strani Občine Hoče-Slivnica,
www.hoce-slivnica.si pod rubriko Obrazci in razpisi,
pododdelek Razpisi.
Metka Meglič, svetovalka za premoženjsko pravne zadeve
OBVESTILO
V zadnjem času smo prejeli kar nekaj obvestil najemnikov
grobnih polj o krajah cvetja in sveč z grobov, pa tudi o
kršenju 15. člena Odloka o pokopališki in pogrebni
dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju Občine
Hoče-Slivnica (MUV št. 9/06).
Obveščamo vse najemnike grobnih polj in vse izvajalce
kamnoseških del, da je po tem občinskem odloku
potrebno za dokončno ureditev grobnega polja
(postavitev ali obnova spomenika) pridobiti PISNO
SOGLASJE upravljavca – Občine Hoče-Slivnica.
Kamnoseška dela pri ureditvi grobov se lahko opravljajo
le od ponedeljka do petka, med 8. in 12. uro. Za daljšo
prisotnost na pokopališču mora izvajalec pridobiti pisno
soglasje upravljavca, ki predpiše rok veljavnosti potrdila.
Režijski obrat
OBVESTILA
UPORABA PIROTEHNICNIH IZDELKOV
Bliža se čas božičnih in novoletnih praznikov in žal tudi
čas množičnega metanja petard in drugih pirotehničnih
izdelkov. Uporaba petard in drugih pirotehničnih
izdelkov pomeni objektivno nevarnost za ljudi in njihovo
premoženje, žrtve pa so ponavadi otroci.
Ugotavljamo, da se ob različnih osebnih praznovanjih,
praznovanjih božiča, novega leta, velike noči in ob
drugih priložnostih, množično uporabljajo različne vrste
pirotehničnih izdelkov. Pri tem prihaja tudi do telesnih
poškodb, kršitev javnega reda in miru, do povzročanja
materialne škode ter pritožb občanov. Ugotavljamo
tudi, da večini otrok, ki na nedovoljen način uporabljajo
pirotehnične izdelke, le-te kupijo njihovi starši, saj jih
otroci sami ne morejo kupiti na legalen način.
Področje uporabe in prometa s pirotehničnimi izdelki
ureja Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki
razvršča posamezne pirotehnične izdelke v kategorije,
določa tehnične zahteve za izdelke ter pogoje za uporabo.
Zakon ognjemetne izdelke deli na:
– kategorija 1: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo zelo
majhno nevarnost, povzročajo zanemarljivo raven hrupa
in so namenjeni uporabi v strnjenih naseljih, vključno
z ognjemetnimi izdelki, ki so namenjeni uporabi v
stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih prostorih;
– kategorija 2: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo
majhno nevarnost in povzročajo nizko raven hrupa ter so
namenjeni uporabi na omejenih območjih na prostem;
– kategorija 3: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo
srednje veliko nevarnost in so namenjeni uporabi na
prostem, na velikih odprtih območjih in katerih raven
hrupa ni škodljiva za zdravje ljudi;
– kategorija 4: ognjemetni izdelki, ki predstavljajo veliko
nevarnost in so namenjeni za uporabo le strokovno
usposobljenim osebam (splošno znani kot »ognjemetni
izdelki za poklicno uporabo«) in katerih raven hrupa ni
škodljiva za zdravje ljudi.
Zakon pirotehnične izdelke deli na:
– kategorija T1: pirotehnični izdelki za uporabo na odru,
ki predstavljajo majhno nevarnost;
– kategorija T2: pirotehnični izdelki za uporabo na odru,
ki so namenjeni za uporabo samo osebam s strokovnim
znanjem.
Drugi pirotehnični izdelki so razvrščeni v naslednji
kategoriji:
– kategorija P1: pirotehnični izdelki, ki predstavljajo
majhno nevarnost, razen ognjemetnih izdelkov in
pirotehničnih izdelkov za odrska prizorišča;
– kategorija P2: pirotehnični izdelki, s katerimi lahko
ravnajo ali jih uporabljajo samo osebe s strokovnim
znanjem, razen ognjemetnih izdelkov in pirotehničnih
izdelkov za odrska prizorišča.
KDO SME NABAVLJATI IN UPORABLJATI PIROTEHNIČNE
IZDELKE?
Pirotehničnih izdelkov posamezne kategorije ni
dovoljeno prodajati osebam, ki so mlajše od:
– 14 let za kategorijo 1,
– 16 let za kategorijo 2,
– 18 let za kategorije P1 in T1.
Ne glede na ta zakonska določila je uporaba ognjemetnih
izdelkov kategorije 1 in 2 dovoljena tudi osebam, mlajšim
od 14 oziroma 16 let, če so pod nadzorstvom staršev ali
skrbnikov.
Prodajalec sme od osebe, za katero domneva, da ne
izpolnjuje pogojev za nakup pirotehničnih izdelkov,
zahtevati, da predhodno izkaže svojo starost z javno
listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb.
Prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov
kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (vseh vrst
petard), je prepovedana.
Prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih
glavni učinek je pok, je dovoljena od 19. do 31.
decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26.
decembra do 2. januarja.
Fizičnim osebam je prepovedana:
– predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja
učinka;
– uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih;
– lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi;
– preprodaja pirotehničnih izdelkov.
NA KAJ MORAMO BITI POZORNI PRI NAKUPU
PIROTEHNIČNIH IZDELKOV?
Kupci pirotehničnih izdelkov: če že morate, kupite takšne
izdelke le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov
dovoljenje. Izogibajte se nakupu »pod roko« pri raznih
preprodajalcih, saj za kakovost teh izdelkov nihče ne
jamči.
OB NAKUPU OD PRODAJALCA ZAHTEVAJTE:
- Potrdilo, da je za konkretni izdelek Ministrstvo za
notranje zadeve izdalo dovoljenje za uporabo.
- Navodila za uporabo izdelka, ki morajo biti napisana v
slovenskem jeziku in obvezno priložena vsakemu izdelku.
Pred uporabo izdelkov navodila temeljito preberite in jih
ob uporabi tudi upoštevajte.
KJE JE PREPOVEDANA UPORABA PIROTEHNIČNIH
IZDELKOV?
Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni
učinek je pok, je prepovedana v strnjenih stanovanjskih
naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini
bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in
na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne
prireditve. V stanovanjskih zgradbah in drugih zaprtih
prostorih je dovoljeno uporabljati le ognjemetne izdelke
kategorije 1, ki so proizvedeni, namenjeni in označeni za
tako uporabo.
Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena samo v
skladu z navodili proizvajalca.
NEVARNOSTI IN NEPRAVILNOSTI PRI UPORABI:
- Pri spravljanju petard v žep brez ustrezne embalaže
lahko pride do drgnjenja in s tem
do aktiviranja petarde.
- Aktiviranje in odlaganje v različne predmete (steklenice,
poštne nabiralnike …).
- Aktiviranje petard z združitvijo več izdelkov skupaj
(lepljenje z lepilnim trakom …).
- Nekontrolirano metanje petard v množico.
- Ponovno pobiranje petard, ki so »zatajile«, misleč, da ni
povzročen vžig.
Pripravil Varnostni sosvet Občine Hoče-Slivnica
15
OBVESTILA
VOŽNJE Z MOTORNIMI SANMI OGROŽAJO
NARAVNO OKOLJE
Medtem ko poleti prepoved vožnje v naravnem okolju
kršijo vozniki motorjev in štirikolesnikov, ki se vozijo
po gozdnih cestah, planinskih stezah in brezpotjih,
pozimi naravno okolje ogrožajo vozniki motornih sani
z vožnjami po pašnikih in gozdovih.
Vožnja z motornimi sanmi je v času zimske sezone vedno
pogostejša tudi v Sloveniji, čeprav Uredba o prepovedi
vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur.l. RS, št. 16/1995,
28/1995, 35/2001, neuradno prečiščeno besedilo) jasno
določa, da je vožnja zunaj cest prepovedana.
V njej je med drugim zapisano, da je »na območju Republike
Slovenije v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati,
parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili, kolesi
s pomožnim motorjem in drugimi prevoznimi sredstvi, ki
omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega
motorja in niso namenjena izključno vožnji po cestah (v
nadaljnjem besedilu: vozila na motorni pogon) in s kolesi
ter da je na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim
voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so
zavarovana s posebnimi predpisi (naravni in gozdni rezervati,
narodni, regijski in krajinski parki, vodni rezervati, varovalni
gozdovi, gozdovi s posebnim namenom), prepovedano
organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova
uporaba za testne in kros vožnje, športne tekmovalne in
reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe.«
Med motorna vozila pa sodijo tudi motorne sani.
Naravno okolje so po uredbi vsa območja:
- zunaj ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselij
(ki so določena v skladu s predpisi o urejanju prostora),
- zunaj ureditvenih območij infrastrukturnih objektov
republiškega ali lokalnega pomena (ki so določena v
skladu s predpisi o urejanju prostora),
- zunaj ureditvenih območij rudarskih operacij med
izvajanjem rudarskih del (ki so določena v skladu s
predpisi o urejanju prostora),
- zunaj nekategoriziranih cest ter
- zunaj drugih prometnih površin, ki so namenjene za
vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi o
cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.
Za kršitev določil te Uredbe je predpisana globa.
Sicer pa poleg prej omenjene Uredbe urejajo vožnjo po
naravnem okolju tudi naslednji predpisi:
- Zakon o gozdovih;
- Zakon o varnosti na smučiščih;
- Zakon o planinskih poteh.
Ali je dovoljena vožnja z motornimi sanmi po
zasneženih gozdnih cestah, na katerih se javni cestni
promet ne opravlja?
Po Uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju je
vožnja po nekategoriziranih in gozdnih cestah možna. Po
Zakonu o gozdovih in Pravilniku o gozdnih prometnicah
je uporaba posebnih prevoznih sredstev na gozdnih
cestah dovoljena, če z režimom uporabe gozdne ceste
ni določeno drugače. Po Zakonu o javnih cestah je na
nekategoriziranih cestah, kjer se ne odvija promet, vožnja
z motornimi sanmi dovoljena na način in pod pogoji, kot
jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci teh
prometnih površin.
Glede na to lahko zaključimo, da je vožnja z motornimi
sanmi po zasneženih gozdnih cestah, po katerih se ne
odvija promet, dovoljena, če z režimom uporabe gozdne
ceste ni določeno drugače.
Pripravil Varnostni sosvet Občine Hoče-Slivnica
POHORJE JE LEPO – NAJ BO TUDI VARNO IN CISTO!
Pohorje s svojo naravno danostjo in lepoto ter
njegovi razpršeni prebivalci, ki z izrednim občutkom
odgovornosti mirno sobivajo – živijo in delajo ter se v
glavnem preživljajo s kmetovanjem, nudi obilo možnosti
za počitek in sprostitev, tudi aktivno preživljanje prostega
časa in možnost uživanja gozdnih in domačih sadov
vsem, ki za to izkažejo interes.
Na Pohorju potekajo prostočasne aktivnosti skozi vse leto.
V vsakem letnem času izstopajo posamezne značilnosti
območja, običajev in navad domačinov in obiskovalcev
vsakdo lahko kadarkoli najde svoj mir in zadovolji svoje
želje.
16
Smučarski turizem
V svetu najbolj prepoznavna dejavnost, ki se odvija na
pobočjih Pohorja, je vsekakor smučanje, ki v okviru tekem
za svetovni pokal v alpskem smučanju za ženske »Zlate
lisice« in progami za rekreativno smučanje rekreativcem
nudi smučarske užitke, upravljavcem smučišč pa vir
zaslužka in s tem preživetja.
V žaru sprostitve pa ostaja pogosto spregledana
VARNOST. Zaradi narave samega športa in uporabe
smuči, palic, smučarskih deska in druge opreme pomeni
vsako nespoštovanje znakov in predpisov, ki urejajo
varnost na smučiščih, smučanje pod vplivom alkohola,
OBVESTILA
objestno smučanje ali podobno neodgovorno ravnanje
ogrožanje sebe in drugih. Tudi v času počitka med samim
smučanjem, nastavljanjem sončnim žarkom in siceršnji
sprostitvi, naša oprema lahko hitro postane vabljiv
predmet obiskovalcem, ki tukaj niso s poštenimi nameni.
ZATOREJ: PAZIMO NASE, NA DRUGE OBISKOVALCE IN
SVOJO OPREMO!
Stacionarni turizem
Tudi na Pohorju je bilo v zadnjem času, ob starejših –
idiličnih kočah in domovih, zgrajeno veliko hotelskih in
drugih, bolj ali manj luksuznih nastanitvenih kapacitet,
ki poleg klasičnega hribovskega razvajanja nudijo tudi
povsem urbano ugodje in sprostitev.
Žal pa tudi ob takšni ponudbi lahko kmalu spoznate
tegobe, vezane na varnost vas samih, predvsem pa
vašega premoženja. Varnost je relativna kategorija in
dobrina, ki je v celoti ne zmore zagotoviti še tako dobro
organizirano delo osebja objektov. Poskrbite, da boste
vredne predmete hranili na primernih mestih, najbolje
v sefih, občasno preverite, kako je z vašim vozilom in
drugo opremo, opazujte nenavadno – sumljivo vedenje
ljudi! Če zalotite storilca pri dejanju, imate sicer zakonsko
pravico ga zadržati do prihoda policije, vendar direktno
izpostavljanje in neposredne konflikte odsvetujemo; raje
si zapomnite opis storilca, vozilo, s katerim je pobegnil,
smer pobega, morebitne »sodelavce« in druge okoliščine
in obveščajte Policijo!
»Vikend« turizem
Izrazito sončne lege, čudoviti razgledi, svež in čisti zrak,
odprtost domačinov, pa tudi bližina večjih središč so
vzrok za razmeroma gosto posejanost pohorskih pobočij
z večjimi in manjšimi, bogatimi in skromnejšimi, okolju
bolj ali manj primernimi počitniškimi hišicami, ki nudijo
lastnikom in njihovim obiskovalcem zatočišče pred
vsakodnevnim vrvežem v mestnih središčih in nenehnim
»lovom« na materialne dobrine. Vse pogosteje takšne
hišice postajajo trajno bivališče lastnikov.
Žal pa so tudi tovrstni objekti, ne glede na lego, kjer
stojijo, njihov videz ali lastnika, pogosto tarče storilcem
kaznivih dejanj na njihovih vlomilskih ali tatvinskih
pohodih. Zato je prav, da imajo lastniki in obiskovalci
teh objektov s »sosedi« čim bolj urejene odnose; da
so pozorni na dogajanja in nenavadne spremembe
na objektih in opremi ter v okolici teh objektov. Ob
ugotovljenih neobičajnih spremembah se posvetujte z
lastnikom – sosedom – in po potrebi obveščajte Policijo
na številko 113 ali anonimno številko 080-1200. Morebiti
razmislite o namestitvi zaščitnih mrež na okna in vrata
ali celo alarmno napravo! Strošek je enkraten in je lahko
mnogo nižji od škode, ki vam jo lahko povzroči storilec
kaznivega dejanja.
Lovski turizem
Na območju Pohorja je registriranih in delujočih več
lovskih družin, ki v okviru gospodarjenja z divjadjo
izvajajo individualne in skupinske love. Predvsem na
skupinske love pogosto vabijo goste iz drugih lovskih
družin, nemalokrat tudi iz tujine. Žal pa te dejavnosti
ne morejo izvajati brez orožja, to pa je samo po sebi
nevarno. Lovci MORAJO lov izvajati v skladu s prepisi in
skrbeti za varnost pri tem. Vsako zlonamerno oviranje ali
celo onemogočanje sicer predpisanega izvajanja lovske
dejavnosti pa lahko hitro ogrozi tako tistega, ki lov ovira
ali preprečuje, kot tiste, ki lov izvajajo. Zato SPOŠTUJTE
obvestila in opozorila lovcev in se izognite lovnemu
območju! Seveda pa je tudi protipravna ravnanja lovcev
potrebno sankcionirati, zato jih prijavite, če jih zaznate!
Turizem na kmetijah
Marljive gospodinje na številnih kmetijah vam z veseljem
pripravijo in postrežejo dobrote, pridelane doma, ob
pomoči svojih družin: od mesnih izdelkov, do zelenjave,
domačega kruha, pa tudi sokov in v nižjih legah tudi
rujno kapljico – in ob preveliki količini zaužitja le-te, ali pa
tudi sicer, lahko pri njih tudi prenočite ali preživite daljši
dopust. Naj vam njihove dobrote teknejo! Tudi tu pa se
morate zavedati, da ste na kmetiji, kjer so živali, nekatere
tudi manj prijazne od njihovih gospodarjev! Da se na
kmetiji uporabljajo stroji in naprave, katerih delovanje
je zlasti kmetije nevajenim obiskovalcem neznano in je
zadrževanje v njihovi bližini lahko zelo nevarno! Zavedajte
se, da imajo kmetje v okviru svoje dejavnosti ob svojih
objektih tudi razne pomožne objekte (jame za gnojevko,
razne zbiralnike za vodo za napajanje živine in podobno),
kamor lahko ob nepazljivosti padete in se poškodujete.
Upoštevajte navodila gospodarja in drugih domačih!
17
OBVESTILA
Pohodništvo
Pohorje je prepredeno s številnimi pohodnimi potmi. Žal
zagrizeni avanturisti prepogosto zahajajo z označenih poti,
kar lahko poleg škode na ekosistemih v gozdu povzroči
tudi dezorientacijo takšnih pohodnikov, ki se kaj lahko
tudi izgubijo. Globeli in vzpetine so si ponekod podobne
kot jajce jajcu, nekateri predeli pa so tudi neprehodni.
Iskanje izgubljenega pohodnika ali reševanje le-tega
na neprehodnih območjih bi utegnilo trajati predolgo,
uspešno zaključena akcija pa bi lahko nosila zelo visoke
stroške. Ohranite naravo v njenem bistvu, uberite le
označene poti! Upoštevajte vremenske razmere in svoje
sposobnosti! Ne precenjujte sebe in ne podcenjujte matere
narave!
Kolesarstvo
Urejene, tudi najbolj adrenalinske kolesarske proge za
spust in prosti slog, žal pa tudi povsem naravno okolje,
nudijo adrenalinskim odvisnikom komaj dovolj užitka.
Da so proge resnično »kul«, dokazuje organizacija vse
več državnih, mednarodnih, celo svetovnih tekmovanj na
območju Pohorja. Tudi razmeroma dobre cestne povezave
lokalnih in državnih cest, z izjemo posameznih odsekov,
ki kar kličejo po rekonstrukciji, predstavljajo poligon za
treninge v cestnem kolesarstvu.
Tako gorsko kolesarstvo po sami svoji naravi, kot cestno
kolesarstvo, ki poteka v rednem prometu, predstavlja
nevarnost, kateri ste izpostavljeni predvsem šibkejši – torej
kolesarji. Zato prava mera razuma in previdnosti vsekakor
sodita k tej dejavnosti, kakor tudi uporaba ustreznih
zaščitnih sredstev! Nemalo kolesarskih navdušencev pa
je bilo v preteklosti že bridko razočaranih, ko so zaradi
trenutka nepazljivosti ostali brez svojega osnovnega
športnega rekvizita, katerih vrednosti so pogosto vrtoglave.
Zato zaklepajte kolesa in jih imejte pod nadzorom ves čas!
Varstvo okolja
Kaj je leto ali dve proti neskončnosti? Kot pokvarjeno
gramofonsko ploščo na vseh koncih poslušamo in
gledamo opozorila za ohranjanje narave, čistega okolja.
Vse preveč in vse prepogosto pa se obnašamo, kot da bo
jutri konec sveta, kot da ne bi bilo naših potomcev in ne bi
pričakovali njihovih otrok, naslednikov! Še pred nekaj leti
je po Pohorju na vsakem koraku bilo mogoče najti manjši
ali večji potoček bistre vode, ki jo je bilo brez strahu
mogoče popiti ali si vsaj umiti obraz, se osvežiti. Danes
pa poleg neusmiljene narave, ki nam le vrača udarce,
sami še najbolj skrbimo, da bi se to obilje končalo. Kljub
mnogim pisnim opozorilom, številnim čistilnim akcijam,
prizadevanjem posameznikov in skupin, v naravi, tudi na
Pohorju, najdemo vse mogoče odpadke, tudi nevarne. Za
božjo voljo: PRENEHAJMO S TEM! Tudi brezvestni uživači,
ki za zadovoljitev svojih užitkov s hrupom, izpušnimi plini,
pa tudi brezobzirno vožnjo s svojimi motornimi kolesi,
»off road« vozili, motornimi sanmi in kaj je še takšnega
po površinah, ki vam niso namenjene, občutno rušite
naravne ekosisteme, ste na našem Pohorju, milo rečeno
NEZAŽELENI! Vaša vozila za prosti čas res proizvajajo in
tudi prodajajo, vendar z njimi sodite na urejene poligone
in nikakor ne v naravo!
Zaključek – kratek povzetek
Ne pozabite: za svojo varnost in varnost svojega
premoženja ste v prvi vrsti odgovorni sami! Vendar
v strnjenih vrstah in s skupnimi močmi lahko raven
varnosti dvignemo na višji nivo! Zagotovo Pohorje s svojo
naravno danostjo in pridnimi Pohorci na vseh področjih
še ne dosega želenih ciljev. Pristojni za regulativno
ureditev režima sobivanja z naravo na Pohorju s
sprejetjem primerne normativne ureditve, tržniki s
trženjem obstoječega, razvojniki z nadaljnjim razvojem,
investicijami, posodobitvami in podobno, subjekti
varovanja ljudi in premoženja, predvsem pa razumno
obnašanje obiskovalcev in uživalcev vsega lepega na
Pohorju, z veliko mero dobre volje, občutkom za ljudi
in naravo, v medsebojnem spoštovanju in razumevanju,
bomo deležni tistega prvinskega užitka v naravi, na
našem lepem Pohorju. Poskrbimo, da bo tudi VARNO IN
ČISTO!
Avtor besedila: Franc Stopar
Fotografije: Arhiv PP Rače, Franc Stopar, Urška Stopar
VABILO STAREJŠIM KRAJANOM
Spoštovani krajani Krajevne skupnosti Hoče,
ki ste letos dopolnili častitljivih 70 let. Mineva
eno leto, odkar smo se srečali v dvorani našega
kulturnega doma. Tudi tokrat se bomo, in to v
petek, 25. oktobra tega leta, s pričetkom ob 17.
uri. Pridite, poskrbeli bomo, da vam bo prijetno,
malo bomo pokramljali, pojedli in zaplesali.
Veselimo se druženja z vami.
KS Hoče
18
OBVESTILA
POVABILO K SODELOVANJU NA
BOŽICNO-NOVOLETNEM SEJMU OBCINE HOCE-SLIVNICA
Približuje se čas miklavževanja, božiča
in novega leta, čas prazničnega
razpoloženja in velikega pričakovanja.
Zato vas v letošnjem letu ponovno
vabimo k sodelovanju na božičnonovoletnem sejmu, ki bo v soboto, 14. decembra 2013.
Na sejmu lahko sodelujejo društva, šole, vrtci, samostojni
podjetniki in drugi, ki bodo ponujali ali prodajali (pogoj
prodaje je za to urejena registracija) ročno izdelane
oziroma izdelke domače obrti, kot so: novoletni okraski,
voščilnice, drobna darilca, domače pecivo, izdelki iz
medu, gline, lesa in drugi izdelki primerni za decembrski
praznični čas.
Prijavnico lahko dvignete na sedežu občine, dosegljiva pa
je tudi na spletni strani www.hoce-slivnica.si pod rubriko:
»Vloge in obrazci; gospodarstvo, turizem, društva« in
jo pošljete ali oddate osebno na sedežu občine ali po
e-pošti na naslov: [email protected], najkasneje do
22. novembra 2013 (kontaktna oseba: Metka Oberlajt
t: 02/616 53 23).
Sodelovanje na stojnici je brezplačno. Sprejemali bomo
izključno izdelke domače obrti.
Z namenom, da bi bilo dogajanje čim pestrejše, prodaja
čim bolj raznolika in da bi prostor čarobno zadišal po
domačih dobrotah, vas vljudno vabimo k sodelovanju.
Metka Oberlajt,
svetovalka za gospod., turizem, društva in spl. zadeve
KRAJEVNI PRAZNIK KS ROGOZA
Od 22. do 25. avgusta smo krajani Rogoze praznovali svoj
krajevni praznik. V sklopu le tega so se odvijale različne
kulturne in športne prireditve.
V petek je Milojka Ozmec s svojim dramskim krožkom
pripravila proslavo ob spomeniku Franca Ekarta. Udeležili
so se je krajani Rogoze in župan Jožef Merkuš s sodelavci.
Po proslavi je sledilo druženje na dvorišču KS.
Naslednjega dne se je Rogoza prebudila v mrzlo deževno
jutro. Odločiti se je bilo treba, kako in kaj storiti s kuhanjem
rogoškega lonca. Ker smo že po naravi optimisti, smo verjeli
v izboljšanje vremena in nadaljevali s pripravami. Ob 15.
uri so dežne kaplje obupale in kuhanje tretjega rogoškega
lonca je steklo. V kuhi so se pomerile štiri ekipe, in sicer
Društvo krajanov Rogoza, Društvo upokojencev Rogoza,
RK Rogoza in ekipa Formisa. Da se pa ne bi zabavali
samo starejši, smo poskrbeli tudi za otroško animacijo.
Zabavala nas je animatorka Janja. Med igro pa so otroke
presenetili gasilci PGD Bohova s predstavitvijo svojega
vozila in opreme. Gasilski avto so si otroci lahko pobliže
ogledali, preizkusili pa so se lahko tudi v brizganju vode z
novodobno in starodobno tehniko. Po tolikšni igri pa so
se oglasili lačni trebuščki, zato smo si na že pripravljenem
ognju spekli slastne hrenovke. V tem času pa je iz loncev
že prav prijetno dišalo. Kuharji so dodali še svoje zadnje
začimbe in pojedina se je lahko začela. Degustatorji so bili
enotnega mnenja, da je bilo vse pripravljeno izvrstnega
okusa. V dokaz temu so bili prazni s kruhom pomazani
kotlički.
Ker za vsakim dežjem posije sonce, se je tako tudi ta
dan po klavrnem začetku dobro končal. Sodelujoči smo
si obljubili, da naslednje leto spet pridemo in skuhamo
rogoško specialiteto.
Aleksandra Koren, predsednica DK Rogoza
Foto: Barbara Koren
19
IZ NAŠIH KS
ROGOZA V OBJEMU KRAJEVNEGA PRAZNIKA
Zastave na drogovih. Park pred KS še posebej urejen. Ob
spominskem obeležju tli prižgana svečka. Cvetje v vazi.
Seveda, Rogoza praznuje svoj krajevni praznik. Rogoška
društva so letos že tretjič pripravila razne aktivnosti. Da
pa se ne bi pozabilo, je vsaka hiša prejela zloženko, v
kateri so bili datumi, kaj je katerega dne na programu v
času od 22. do 25. avgusta. V obdobju praznovanja so bila
organizirana razna srečanja in družabni dogodki:
• Kolesarski trim po Rogozi in okolici, bil je izveden
Adaničev memorial – v nogometu se je med sabo
pomerilo kar šest društev. Formis je odigral odbojko na
mivki.
• Osrednji dogodek je bila proslava ob spominskem
obeležju. Njen moto je bil "Veš, mama, za kar sem umrl, bi
hotel še enkrat umreti". Zvrstile so se recitacije Kajuhovih
pesmi in dekleta so zapela ob spremljavi harmonike. Žal
pa je bil ta kulturni program zelo slabo obiskan. Nič kaj
vzpodbudno za nastopajoče.
• Zelo pa so bili aktivni tudi upokojenci. V kegljanju so se
pomerili z vsemi društvi sosednjih vasi. Odigrali so tudi
prijateljsko tekmo v odbojki. Njihovi nasprotniki so bili
upokojenci iz Hoč in Slivnice.
• Razstava ročnih del, kjer so upokojenke "na ogled"
postavile svoje unikatne izdelke, je privabila mnoge
obiskovalce.
• Tudi peš hoje se je udeležilo precejšnje število krajanov.
• Da pa ne bi bili prikrajšani najmlajši, je bilo poskrbljeno
tudi zanje. Ob animatorki so se odlično zabavali.
• Zadnji dan so se pomerila vsa društva v kuhanju
enolončnice – rogoškega lonca. Zabava se je zavlekla
dolgo v noč. Torej, zaključek je bil pravšnji. Tako je tudi
prav. Pa nasvidenje ob letu!
Milojka Ozmec
PRAZNIK KS REKA POHORJE
Mariborska koče je 3. 9. 2013 tudi letos zaznamovala
pričetek praznika KS Reka-Pohorje. Polaganja venca v
spomin dogodkom v drugi svetovni vojni se je udeležilo
manjše število krajank in krajanov, med njimi tudi
predstavniki naše občine z županom. Slovesnost, zvoki
ljudskih godcev, zakuska, prijazna beseda prisotnih je
plačilo organizatorjem v KS.
Dogodki ki so se vrstili v počastitev praznika naše KS:
• Pohod po poti mlinov in žag ter razstava starodobnikov
sta v organizaciji Turističnega društva pritegnila veliko
obiskovalcev, kar nekaj se jih je tudi popeljalo na zaključek
poti do turistične kmetije Grašič.
• Srečanje traktoristov v organizaciji AMD Pohorje je
dogodek, kjer se zbere veliko ljudi in tekmovalcev, tako je
bilo tudi tokrat, še posebej popestritev z mladimi motoristi.
• Streljanje z zračno puško je tokrat obiskalo skoraj enako
število žensk kot moških, rezultati streljanja so bili odlični,
saj so dosegali preko 90 % možnih točk. Zadovoljstvo je
bilo veliko.
• Razstava ročnih spretnosti in domačih del, ki so jih
razstavljavci v okviru TD društva predstavili na proslavi, je
bila tolikšna, da je primanjkovalo prostora za vse izdelke.
• Proslava v organizaciji podružnične šole Reka in KS Reka
Pohorje je ponovno privabila veliko število obiskovalcev,
tudi visokih gostov iz naše občine in šole Dušana Flisa Hoče.
Nastopajoči učenci so pripravili odličen program, ki nas je
vse zelo razveselil. Veliko truda z učenci v zelo kratkem času
je prikazalo velik uspeh. Nastop Pohorskih rogistov je vselej
zelo prijeten, tudi najmlajši so jim z veseljem prisluhnili.
• Samotarji so popestrili dogodek z izvedbo skeča in z
glasbo, ob kateri so tudi učenci veselo prepevali. Dolgo
in močno ploskanje ob vsakem posameznem nastopu je
potrdilo, da je izvedeno tisto kar smo vsi skupaj pričakovali,
tako organizatorji, nastopajoči in obiskovalci. Povabilo na
zakusko in ogled razstave je prisotne zadržal še nekaj časa,
ob prijetnem pogovoru in druženju so izmenjave mnenj in
pohvale ob izvedbi proslave zelo prijetne.
20
• Pohod po zeleno modri poti v organizaciji Športnega
društva Pohorje je kakor vsako leto dobro obiskan.
Tako smo v naši KS Reka-Pohorje praznovali ter ponovno
pokazali, da združeni tudi v teh časih lahko veliko lepega
naredimo za krajanke in krajane.
Spoštovani! Obiskovalke in obiskovalci vseh prireditev
ste lepo in edino plačilo za vse, ki so vložili veliko truda,
prostega časa, znanja, predvsem pa dobre volje v celotno
dogajanje praznika. Vsem, ki so s trdno in dobro voljo
pripravili vse dogodke, iskrena in prisrčna hvala.
Predsednik KS Reka-Pohorje
Konrad Vrhovšek
IZ NAŠIH KS
8. ADANICEV TURNIR 2013
Zadnji vikend v mesecu avgustu, in sicer 24. in 25., je bil
Športni park Rogoza ponovno prizorišče tradicionalnega
memorialnega mednarodnega turnirja veteranskih ekip
v nogometu, ki poteka v sklopu krajevnega praznika KS
Rogoza. V organizaciji ŠD Rogoza je to bil že 8. zaporedni
turnir. Sodelovale so ekipe TJ Sokol Ostretin (Češka
republika), NK Ruperče, NK Hrastje-Kranj, Škofja Loka,
NK Sračinec (Hrvaška) ter domača ekipa Dragotransport
Rogoza.
Predtekmovanje je potekalo po skupinah, v katere so bile
izžrebane ekipe. V A skupini so bile ekipe Dragotransport
Rogoza, TJ Sokol Ostretin in NK Ruperče, ter v B skupini
so bile ekipe Hrastje Kranj, Škofja Loka in NK Sračinec.
Zmagovalca skupin sta igrala v finalu, drugouvrščena iz
skupin sta igrala za 3. mesto in zadnja iz skupin sta igrala
za 5. mesto. V petek so se odigrale tekme med ekipami
Dragotransport Rogoza in TJ Sokol Ostretin, v kateri
je zmagala domača ekipa z rezultatom 4 : 0. V drugi
tekmi sta se pomerili ekipi NK Ruperč in Dragotransport
Rogoza. Tukaj je bila boljša domača ekipa, ki je zmagala z
rezultatom 2 : 0. V soboto dopoldan so se odvijale tekme
po skupinah, v popoldanskem času se je pa potem igralo
za končno razvrstitev. V tekmi za 5. mesto je ekipa HrastjeKranj premagala ekipo TJ Sokol Ostretin z rezultatom 3 :
2. V tekmi za tretje mesto je ekipa NK Ruperče premagala
ekipo Škofje Loke z rezultatom 4 : 3.
V finalni tekmi sta se pomerili domača ekipa
Dragotransport Rogoza in NK Sračinec. Zmagala je
domača ekipa z rezultatom 2 : 0 in osvojila prvo mesto
na turnirju. Po končani zadnji tekmi je potekala podelitev
pokalov, daril in priznanj, katera sta ob odsotnosti g.
župana (službeno zadržan) podeljevala Liljana Adanič,
hči pokojnega, po katerem se imenuje memorial, in
predsednik domačega športnega društva Jože Kamničar.
Vse ekipe so prejele pokale in priznanja organizatorja.
Po podelitvi se je organizator zahvalil vsem sodelujočim
in jih povabil na 9. memorial prihodnje leto. Iz besed
predstavnikov vseh ekip je bilo razbrati, da so se v naši
sredini zelo dobro počutili in že vnaprej obljubili, da se
naslednje leto zopet vidimo.
Bojan Geiser
21
IZ NAŠIH KS
SEPTEMBER JE MESEC PRAZNIKA
OBCINE HOCE-SLIVNICA
V septembru je tudi motošport prisoten v naši občini. Jeep
club Pohorje je organiziral tekmovanje za pokal Pohorja
v off roadu na moto poligonu v Radizelu. Udeležilo se je
preko 30 tekmovalcev s terenskimi vozili. Poligon zahteva
veliko spretnosti in znanja, da lahko voznik doseže
rezultat, ki posega po prvih mestih. Spretnost je tudi tokrat
pokazala, da so vozniki dobro pripravljeni za tekmovanja
na najvišji možni ravni. Posamezniki pa so imeli s samo
vožnjo kar nekaj problemov, tudi zaradi razmočenega
terena. Jeep club Pohorje je v večini disciplin posegal po
najboljših mestih.
Društvo Muflon je priredilo tekmovanje starodobnih
motociklov za državno prvenstvo s Polane na Slivniško
Pohorje po vozišču. Etapa je bila v dolžini 4.2 km zelo
zahtevna za voznike in vozila. Vozila, ki dosegajo starost
tudi preko 50 let, so uspešno prevozila kvalifikacije in dve
vožnji. Tudi tukaj se je kakšen motocikel ustavil in vozniku
ni dovolil dokončati vožnje. Prijavljenih je bilo več kot 40
tekmovalcev v različnih kategorijah. Po končanih vožnjah
so bili tekmovalci zelo zadovoljni in se bodo radi vrnili
prihodnje leto. Zahvala vsem pri izpeljavi prireditve.
Tadej Vrhovšek
PRAZNOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI SLIVNICA
22
V letu 2013 smo praznovali praznik KS od 6. 9. do 15. 9.
2013. V tem času so se odvijale različne prireditve društev,
organizacij, posameznikov, župnije in KS Slivnica. Tudi
letos smo se v okviru KS Slivnica odločili, da podelimo
na tekmovanjih prvim trem ekipam ali posameznikom
pokale. Nabavili smo 35 različnih pokalov in le-te podelili
na zaključku posameznih tekmovanj. O rezultatih letos
ne bi govorili, saj je v ospredju praznovanja KS Slivnica
predvsem druženje, rezultati pa so v drugem planu.
se je udeležilo 8 ženskih in 7 moških ekip. Za uspešno
izvedeni turnir gre zahvala Ivu Kosiju.
• Pričeli smo v petek, 6. 9. 2013, s tradicionalnim
memorialnim turnirjem v ruskem kegljanju »Vinkov
memorial« v čast preminulemu članu DU Slivnica in
ustanovitelju kegljaške sekcije Vinku Ekerlu. Tekmovanja
• V soboto, 7. 9. 2013, je bilo dopoldne ribiško tekmovanje
ob Slivniških ribnikih, katerega se je udeležilo 15
posameznikov. Letošnji ulov je bil zelo uspešen saj
je prekosil lanskega za skoraj 180 kg nalovljenih rib.
• Zvečer smo v Slivniški cerkvi prisostvovali koncertu
»Citre v živo« v izvedbi Glasbene šole Slovenska Bistrica
pod vodstvom mentorice Irene Zdolšek. Koncert sta
organizirala Kolping društvo Slivnica in Karitas Slivnica.
Bil je zelo lepo obiskan in prisotni so izvajalke nagradili z
burnim aplavzom.
IZ NAŠIH KS
Zahvala gre vodji tekmovanja Robertu Furhu za trud
pri organizaciji tekme, pa tudi Ribiški družini Maribor, ki
nam je nudila prostor zastonj. Prav tako se zahvaljujemo
oskrbniku ribnika Ivanu Auda za podporo pri izvedbi
tekmovanja.
• V soboto zvečer je v Slivniški cerkvi lepo zadonela
pesem pevcev in glasbenikov Slivniške župnije. Koncerta
se je udeležilo veliko število poslušalcev, ki so z gromkim
aplavzom nagradili izvajalce.
• V nedeljo, 8. 9. 2013, je bil blagoslov obnovljene slivniške
cerkve, katerega je opravil upokojeni nadškof dr. Franc
Kramberger iz Maribora. Po svečani maši je bilo pred
cerkvijo druženje župljanov in Karitas Slivnica je pripravil
bogat srečelov, zbrana sredstva so bila namenjena za
socialno ogrožene družine župnije Slivnica.
• V ponedeljek je šahovska sekcija DU Slivnica organizirala
turnir v šahu med posamezniki. Zahvala gre predvsem Ivu
Kosiju za uspešno izveden turnir.
• V torek je bil v dopoldanskem času turnir balinanja v
organizaciji DU Slivnica pod vodstvom Slavka Škorca.
Sodelovale so tri ženske in tri moške ekipe. Po končanem
tekmovanju je sledila zakuska in osvežilna pijača za
tekmovalce ter organizatorje.
• Popoldan je bil na igrišču pri gradu organiziran turnir
veteranskih ekip v nogometu, katerega organizator je
bilo ŠD Slivnica pod vodstvm Mihe Razborška.
• Kot vsako leto je tudi letos bilo v sredo predavanje o
gorah v spomin na naša dva preminula člana pohodniškoplaninske sekcije pri DU Slivnica Ivana Petroviča in Milka
Greifonerja. Predavanje o potovanju po Aljaski je odlično
izvedel Zlatko Repina in ga opremil tudi s posnetki.
• V četrtek, 12. 9. 2013, je bil v okviru odbojkarske sekcije
DU Slivnica izveden turnir v odbojki v telovadnici OŠ
Slivnica. Sodelovale so ekipe iz občine, organizator
turnirja je bil Mirko Florjančič.
• K odbojki na mivki, ki smo jo letos izvedli prvič, se je
prijavilo 8 trojk in vsaka trojka je morala imeti za vodjo
ekipe žensko. Turnir je bil v nedeljo, 8. 9. 2013, od 14. do
20. ure na igrišču pri gradu. Bilo je zanimivo, saj so bile
tekme zelo napete. Skoraj vsaka se je namreč igrala na tri
sete. Izvedbo turnirja je uspešno opravila Vidica Pišek v
okviru ŠD Slivnica.
• Med tednom od 9. 9. do 16. 9. 2103 se je na teniškem
igrišču pri gostišču Zupanc v Radizelu odvijal turnir v
tenisu med posamezniki, kakor tudi med mešanimi
dvojicami. Letos je udeležencem turnirja zelo nagajalo
slabo vreme, zaradi česar se je turnir zavlekel. Zahvala gre
organizatorju Antonu Obrehtu za organizacijo turnirja in
izkazano strpnost.
• 14. in 15. 9. smo si lahko ogledali razstavo ročnodelskega
in likovnega krožka pri DU Slivnica. Razstava je bila v
prostorih male dvorane OŠ Slivnica in je bila zelo lično
urejena. Razstavljena dela so bila zelo zanimiva, slike lepe
in kvalitetne. Razstava je dokaz, da v Slivnici še obstajajo
ljudje, ki skrbijo zaohranjanje te vrste kulture in umetnosti.
• V soboto, 14.9., je Društvo modelarjev in rezbarjev lesa
Slovenije – Slivnica pripravilo lep prikaz celoletnega
njihovega dela na parkirišču pri Marketu Klasek v Slivnici.
Razstavljali so njihovi člani iz Slovenije ter zbudili veliko
pozornosti pri krajanih, ki so si razstavo ogledali. Zahvala
gre predsedniku društva Srečku Orniku za trud in
angažiranost pri izvedbi razstave.
• V nedeljo smo praznovanje zaključili z dnevom odprtih
vrat ČD Slivnica z naslovom »Med, naše bogatsvo«. Na
ogled so bili izdelki iz medu in slike, ki so jih narisali
udeleženci spomladanke likovne kolonije v Slivnici pri
domu DČ Slivnica. Možnost je bila tudi kupiti posamezne
izdelke iz medu in razstavljenih slik. Za uspešnost
prireditve gre zahvala članom ČD Slivnica.
Ob koncu bi se rad zahvalil društvom, organizacijam
in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri izedbi
prireditev ob krajevnem prazniku, prav tako vsem
nastopajočim in udeležencem posameznih prireditev. S
svojo prisotnostjo ste nam namenili zahvalo za trud pri
izvedbi praznika KS Slivnica 2013.
Peter Kovaček
Foto Jakob VIGEC
23
IZ NAŠIH KS
SLIVNIŠKI ŽUPNIJSKI PRAZNIK
Župnijska cerkev je posvečena Marijinemu rojstvu, zato
god naše zavetnice in Matere vselej slovesno praznujemo
in se ji zahvalimo za vse milosti, ki smo jih bili po njenih
priprošnjah deležni.
Naše praznovanje smo začeli že dva dni pred praznikom
in je bilo tokrat posvečeno glasbi. V petek 6. septembra
smo po večerni maši prisluhnili ubranim in dušo božajočim zvokom citer. Nastopile so profesorica Irena Zdolšek
in njene učenke. Na sobotnem večernem koncertu pa so
sodelovali domači zbori, vokalni solisti, mladi obetajoči instrumentalisti, organistka in pritrkovalci in smo tako
ustvarili ugodno predpraznično razpoloženje..
Praznovanje je doseglo svoj vrhunec v nedeljo 8. septembra, ko je upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger blagoslovil obnovljeno zunanjost župnijske cerkve
in daroval sv. mašo, somaševal pa je domači župnik Jože
Šömen. Župljani smo veseli, da smo s prispevki naših faranov uspeli letos urediti zunanjost župnijske cerkve. V
veselje nam je bilo, da se nam je na praznovanju pridružil
tudi župan Jože Merkuš. Po maši so se farani ob dobrotah naših pridnih gospodinj in ob kozarčku dolgo družili v
prijateljskem klepetu. Nadvse delovna Župnijska karitas je
pripravila bogat srečelov za pomoč družinam v stiski.
Sodelovanje župnije in KS Slivnica, ki naš župnijski program vključi v praznovanje praznika krajevne skupnosti,
je hvalevredno in dokaz, da znamo različno misleči ljudje
složno sobivati in se povezovati – in kako lepo bi bilo, če
bi tako sodelovali vsi ljudje naše lepe domovine in vsega
sveta.
Milena Crnjac
RAZSTAVE IZDELKOV NAŠIH USPEŠNIH USTVARJALCEV
24
ROČNODELSKI KROŽEK PIKAPOLONICE SLIVNICA
V soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra, smo lahko občudovali bogata dela in zelo lep pregled uspešnega dela
naših pridnih in vztrajnih žena ročnodelskega krožka Pikapolonice Slivnica, ki zelo uspešno deluje pod skrbnim Jožičinim vodstvom. Če želite dobiti nešteto idej za kakšno
koristno kratkočasenje v hladnih zimskih večerih, si pridite
drugič takšno razstavo ogledat.
Po vztrajnosti sem zelo občudovala Marijo Tomassini Pužo z njeno tridelno kvačkano zaveso. Predstavljajte si
eno svoje okno s takšno zaveso, ob kateri je z zelo veliko
ljubezni sedela Puža dva meseca, vsak dan najmanj dve
uri. Ali vas ne bi pogled na to okno vedno znova razveselil
enako kot pogled skozenj v naravo? Bombažna kvačkana
preobleka za okrasno blazino je zanjo »mala malica« – to
skvačka v dveh dneh.
Vedela sem, da naša soobčanka Medvedova slika z nogami, saj smo več njenih razstav že videli (tudi zdaj nas je
razveselila z dvema novima slikama), ampak da tudi veze
prte z nogami, pa ne bi verjela, če te natančno izdelane
umetnine ne bi videla.
Ženske so mi tudi pojasnile, da je bilo nekaj okroglih bombažnih prtov s krasnimi vzorci pletenih. Kvačkane sem na-
IZ NAŠIH KS
mreč že videla. Poglavje zase pa so tukaj kvačkani bombažni prti pravokotne oblike, saj so največji sestavljeni tudi iz
do 100 manjših prtičkov. Pri teh so vzorci še lepši in takšni
prti so nenadomestljiv okras mize.
Izstopajoča umetnica pa je Sonja Brglez, ki kleklja. Ona
skleklja ogrlico ali »samo« obesek zanjo, obeske za uhane,
lepo rožico za prstan – vse 'poštirka', da ne veš, iz kakšnega
materiala pravzaprav to je. Ima pa še mnogo drugih originalnih idej – npr. posebne bombažne »vrečke« , da vanje
vložimo pribor in servieto, ko pripravljamo posebej slovesen pogrinjek – vse iz belega bombažnega blaga z malo
čipke, zelo malo drobnih rdečih rožic ob robu – tako da
je vse zelo zelo okusno. Ampak sem spada tudi košarica
za kruh, ki pa je zopet narejena z istimi vzorci in dodatki,
vse obdelano s trdilom, da je to res »posoda« za kruh, ko
čakamo posebej dobrodošle goste. Vse je izdelano zelo
natančno.
Ne smemo pa pozabiti naše prizadevne slepe soobčanke,
ki zelo rada in zelo lepo plete, in to celo vzorce, in našega
novega soseda iz Radizela Dušana Marcelana, ki je popestril razstavo s svojimi likovnimi deli, ki so jih obiskovalci
občudovali in hvalili.
Kultura ročnih spretnosti, ki je velika vrednota v mozaiku
vrednot naše kulture, pa v Slivnici ne bo izumrla, dokler bo
pedagoginja Jožica Trantura vzgajala mlade in se z njimi
ukvarjala v ročnodelskem krožku na osnovni šoli. Vse hvale
in zahvale vredno delo, saj mladi zelo radi sodelujejo, le
posvetiti se jim moramo. Nekaj zelo lepih njihovih del smo
na razstavi lahko videli.
Zakaj te ženske nočejo ničesar prodati? Takoj bi kupila
majhno kvačkano bombažno torbico in enako izdelane
rokavice, da bi s tem bila v gledališču nekaj posebnega!
Upam, da bodo letos svoje izdelke prodajale na novoletnem sejmu v Hočah, ko bodo imele svojo stojnico. Takrat
bomo verjetno tudi lahko kupili čestitke z njihovimi vezeninami.
Zelo bogata, uspešna razstava, polna novih idej, lepih domislic žensk, ki delajo z ljubeznijo in veliko požrtvovanosti,
zato smo njihova ročna dela vsi v tako velikem številu občudovali. Še bomo prišli!
Zinka Hartman
Foto Jožica Trantura
2. LIKOVNA KOLONIJA »SVETOVI ČEBEL« ČD SLIVNICA
IN OTVORITEV RAZSTAVE OB PRAZNIKU
ČD Slivnica s svojim delovanjem stopa ne le v ožji lokalni
prostor, temveč s svojimi aktivnostmi povezuje različne
svetove in dejavnosti, ki se prepletajo z naravo in nami.
Človek hodi s čebelo skozi iste svetove s svojim videnjem
in čudenjem lepoti, ki nas obdaja.
Prav pomladku dajejo namreč v tem društvu velik poudarek. 14. junija so v okviru Dneva odprtih vrat podelili priznanja
mladim čebelarjem OŠ Slivnica, ki so letos z državnega tekmovanja na Dobu pri
Domžalah prinesli bronasta priznanja. Ob
tej priložnosti so podelili tudi odlikovanja
prve in druge stopnje Antona Janše, staroste slovenskega čebelarstva.
V prijaznem ambientu brunarice so pr-
In seveda zakuska, ki so jo pripravile skrbne roke tistih, ki
na papirju niso zapisane, a vedno poskrbijo, da se na njihovih druženjih dobro in okusno prigrizne.
Metka Lipnik
V sončnem petkovem jutru 24. maja 2013 se je v prostorih
ČD Slivnica zbralo 13 slikarjev, ki so letos že drugič položili
barve in platna na plan in se lotili dela. Tudi letošnje druženje je pripeljalo v našo sredino umetnike iz vseh koncev Slovenije: Boni Čeh, Bogdan Čobal, Matjaž Duh, Erna
Ferjanič, Jože Fortin, Irena Gajser, Stojan Grauf, Metka
Lipnik, Rado Jerič, Milenka Pavlin Houška, Vinko Prislan,
Viktor Šest in Vojko Štuhec so se podpisali
pod razstavljena dela, ki so jih 20. septembra 2013, ob prazniku naše KS in v skopu
prireditev v naši občini postavili na ogled
v Mali dvorani OŠ Slivnica, z možnostjo
odkupa nastalih del in namenom, da je izkupiček od prodaje namenjen ČD Slivnica
in čebelarskemu krožku na šoli, za njuno
nemoteno delovanje.
vič pogledala na svetlo tudi nastala dela. Koliko oči. Koliko videnj. Prav o vidnem zaznavanju človeka in čebele
je na septembski otvoritvi na zanimiv način spregovoril
akademski slikar Bogdan Čobal. Ob kulturnem programu,
ki so ga pod mentorstvom Zlatke Razboršek in Mire Prel
izvedli recitatorji in glasbeniki OŠ Slivnica, je odzvanjala
letošnja prireditev. Zaokrožil jo je mag. Franci Pivec, predsednik Zveze kulturnih organizacij Maribor, s slavnostnim
odprtjem pričujoče razstave.
25
IZ NAŠIH KS
RAZSTAVA DEL LIKOVNE SEKCIJE DU SLIVNICA V MALI
DVORANI OŠ SLIVNICA
Krajevni praznik KS Slivnica je priložnost, da v
septembrskih dnevih, ko počasi odlagamo poletje na
stran in zakorakamo med barvito jesensko sliko, z množico
prireditev vstopimo med krajane in jim ponudimo
športno-rekreacijsko in tudi kulturno kupico prireditev.
Tudi letos je DU Slivnica med umetniškimi dejavnostmi,
ročnodelsko razstavo,
ponudilo na ogled razstavo
likovnih del, nastalih na srečanjih likovne sekcije, ki jo že
vrsto let skušamo obogatiti z novimi in novimi idejami.
Valovanje dejavnosti, ki sovpadajo z letnimi časi.
Od 14. do 15. septembra 2013 so se na ogled ponujali
izdelki iz sivke – od polstenih blazinic, polnjenih z
omamnim vonjem sivkinih cvetov, pletenih butaric,
tankočutnih dišečih voščilnic, ročno izdelanih mil,
unikatnih sveč, novoletnih voščil v različnih tehnikah in
barvah, do raznolikih prelivanj marmoriranih izdelkov. Za
okvir so se zableščale še mandale, velikonočno okrasje,
pletene košare za pisanke, gravirani in v različnih tehnikah
prikazanih pirhi.
V mozaiku ustvarjanja peščica del, ujetega v kolesu
življenja. Veselje za tiste, ki vlagajo trud, in spodbuda za
tiste, ki so jim bili izdelki dani na vpogled.
Metka Lipnik,
prof. likovne pedagogike, mentorica krožka
POHOD NA JUGOVO DOMACIJO
V okviru občinskega praznika Hoče-Slivnica in praznika
KS Fram se je odvijal že 41. tradicionalni pohod na
Jugovo domačijo. Zjutraj okoli 9.00 ure so se podali v
lepo jesensko jutro in krenili proti cilju Jugove domačije
v Rančah pohodniki iz različnih smeri, in sicer PD Fram
iz Frama, PD Skalca Hoče-Slivnica iz Hoč in Slivnice,
člani območnega združenja Zveze Slovenskih častnikov
Maribor – enote Hoč, Frama in Slivnice od Recove
domačije v Radizelu. Zelo veliko je bilo pohodnikov, ki
niso bili v okviru navedenih organizacij. Ob 8.45 je peljal
tudi avtobus po ustaljenem voznem redu iz Reke-Pohorja.
Pohodnike je pot vodila po lepih krajih KS Fram in KS
Slivnica. Med potjo so pohodniki nabirali tudi gobe ter
se na postankih okrepili z aperitivom iz nahrbtnikov
posameznikov. Ob prihodu na Jugovo domačijo okoli
10.45 jih je dočakal prijeten sončen dan primeren za
druženje. Ob 11.00 uri se je ob spomeniku na Jugovi
domačiji pričela proslava. Letošnji organizator proslave
je bila KS Slivnica v sodelovanju MPZ DU Slivnica pod
vodstvom pevovodkinje Karle Zavec ter učenci OŠ FLV
Slivnica pod vodstvom mentorice Zlatke Razboršek.
Slavnostni govornik letošnje proslave je bil član KO ZZB
za ohranjanje tradicije NOB Fram Borut Osonkar. Orisal je
zgodovino dogodkov na tem delu Pohorja ter herojsko
borbo pri branjenju navedene domačije, kjer je bil žal
okupator z izdajalcem domačinom spretnejši in predvsem
močnejši ter požgal domačijo; življenje so izgubili štirje,
med njimi tudi domačin Franc Pristovnik. Poudaril je tudi
26
pomen tega dogodka na vsakdanje današnje dogajanje
v družbi: kako bi morali delovati, če se hočemo izvleči iz
krize, v katero so nas pahnili nekateri posamezniki kakor
tudi tajkuni, ki so se polastili tako podjetij kot bank in
ustvarili velike izgube s svojo lakomnostjo.
Govornik in nastopajoči pevci ter učenki so poželi
buren aplavz udeležencev proslave, kakor tudi gostje
župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, podžupan
Občine Hoče-Slivnica Marko Soršak, ki je v spremstvu
predsednika KO ZZB NOB Fram Ernesta Napasta položil
venca k spominski plošči na domačiji ter k spomeniku.
Na proslavi je bil prisoten tudi predsednik Območnega
združenja slovenskih častnikov Maribor Jože Škof.
IZ NAŠIH KS
Po končanem kulturnem programu je sledila podelitev
spominskih lončkov posameznim udeležencev pohoda,
ki so se tega udeležili že trikrat v okviru PD Fram.
Predsednica Hortikulturnega društva Maribor je podelila
pisne zahvale posameznim domačijam za lepo urejeno
okolje na področju KS Fram in KS Slivnica. Predsednik
KO ZZB NOB Fram Ernest Napast se je vsem zahvalil za
številno udeležbo ter je vse udeležence v imenu Društva
krajanov Ranče povabil na golaž k domu krajanov Ranče.
Udeleženci, katerih je bilo okoli 350, so se pogostili z
golažem, ki sta ga financirali KS Fram in KS Slivnica, pijačo
in gibanico si je vsak pohodnik plačal sam. Druženje je
trajalo dve do tri ure, ko so se posmezniki odpravili peš
v dolino. Marsikdo je ostal še pozno popoldan v Rančah
in se naužil svežega Pohorskega zraka ter se odpravil
proti večeru v dolino. Vsi udeležensi so bili navdušeni nad
proslavo in kasnejšim dogajanjem.
Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi
pohoda na Jugovo, tu mislim predvsem praporščake ter
izvajalce kulturnega programa. Želim, da se drugo leto
ponovno srečamo v še večjem številu.
Peter Kovaček
Foto Jakob Vigec
SRECANJE STAREJŠIH OBCANOV KS REKA-POHORJE
Srečanje starejših občanov KS Reka-Pohorje je potekalo v petek, 4. 10.
2013, v gostišču Kobalej. Vabilu se je odzvalo veliko število krajank in
krajanov, da obudijo spomine in srečajo prijatelje, znance, s katerimi se
nekaj časa ne vidijo.
Z uvodnim pozdravom predsednika KS, župana Občine Hoče-Slivnica,
predsednice RK in predsednice DU smo
skupaj nazdravili in zapeli Zdravljico.
Skupina otrok Luka, Žan, Naja in
Samotarji so nam z glasbo popestrili
začetek druženja, udeležence je glasba
pritegnila, da so zraven tudi zapeli.
Po prijetni zakuski je stekla beseda v
prijetnem druženju do poznih ur. Občani
so bili veseli, da se tudi v takih časih
najdejo ljudje in jim popestrijo lepe
trenutke, zato se že veselijo naslednjega
srečanja.
Konrad Vrhovšek
SPOMINI NA DR. KAROLA GLASERJA - Kaj vem o Karlu Glaserju
Karol Glaser
Rodil se je leta 1845, umrl
pa je leta 1913, to je pred
sto leti. Njegov oče je
bil kovač in tudi krčmar.
Karol Glaser je znal veliko
jezikov in med njimi je
bila tudi indijščina. Bil
je tudi velik domoljub.
Svojo prvo službo je
dobil pri nekem grofu.
Bil je učitelj in je učil kar
na gradu v Mariboru.
Njegova žena je bila
plemenita, on se je pa
bil navajen pogovarjati
in tudi družiti z bolj preprostimi osebami, kot so: pastirji,
hlapci in še drugi. Z ženo sta se ločila po desetih letih. Ko
je umrla, je bila stara toliko kot on.
Besedilo: Andraž Jurančič, 3. r. podružnične šole Reka-Pohorje
Risba: Blaž Jug
Sestavek in prepis s spominske plošče:
Nika Bedenik, 3. r. podružnične šole Reka-Pohorje
Karol Glaser se je rodil leta 1845. Rodil se je v hiši, kjer je
bila potem gostilna Rečnik. Bil je zelo učen mož. Znal je
8 jezikov. Imel je ženo in dva čudovita otroka. Njegova
žena je bila 16 let mlajša od njega. Bila je Poljakinja Thekla
Maria Junosza-Dobrowska. Umrl je v Grazu. Želel si je, da
bi ga pokopali v Hočah zraven svojih staršev in njegova
želja se mu je izpolnila. Po 16 letih je njegova žena tudi
umrla. V isti grobnici sta tudi pokopana. O njegovi družini
nisem mogla več izvedeti.
27
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
ŠOLA V NARAVI
Vsako leto gremo s tretjim razredom v šolo v naravi. Pogosto si
izberemo dom Škorpijon – Duh na Ostrem vrhu. Tukaj nam je
še posebej všeč narava, čudovit razgled na avstrijsko hribovje,
dobra hrana, prijazno osebje, lep in moderno prenovljen dom
in vsekakor kvalitetna in pestra ponudba učnih programov.
Posebnost doma Škorpijon so islandski konji. Preživete ure pri
konjih in jahanje ostaneta otrokom v nepozabnem spominu.
Tudi letos so bila naša pričakovanja izpolnjena. Učenci so se
učili orientacije s pomočjo kompasa, opazovali so zvezdnato
nebo in spoznali nekaj zvezd, pripravili so taborni ogenj,
postavljali bivake v gozdu, preizkusili so se v lokostrelstvu,
odpravili so se tudi do obmejnih kamnov in prestopili državno
mejo z Avstrijo, odšli na Žavcerjev vrh ...
Učiteljice 3. razredov OŠ Hoče
Pa pokukajmo v dnevnik tretješolca Blaža …
V šoli v naravi smo bili na Duhu na Ostrem vrhu. Tja smo
se odpeljali z velikim turističnim avtobusom. Vožnja je
bila zelo zanimiva. Po prihodu v dom Škorpijon smo imeli
kosilo. Namestili smo se v sobe in sami postlali postelje.
Že prvi dan smo se učili o orientaciji in straneh neba. Iskali
smo skriti zaklad. Pomagali smo si s kompasom. Zvečer
smo prižgali taborni ogenj.
Naslednji dan je bil še posebej zanimiv. Po jutranji telovadbi
smo šli na pohod. Videli smo veliko kamnov z oznakami.
Prečkali smo državno mejo z Avstrijo. Učitelj Matej nas je
učil streljati z lokom. Po kosilu so nas čakali konji: Stubbor,
Magnus, Čik, Kara, Pera, Lady in Art. Pred jahanjem jih je
bilo treba očistiti in osedlati. Jahal sem Stubborja. Bilo mi je
zelo všeč. Zvečer smo se igrali kviz in pictionary. Učiteljica
nam je pred spanjem prebrala pravljico.
Tretji dan smo odšli v gozd. Spoznali smo bivanje v naravi.
Postavili smo šotore. Po kosilu je prišel čas za odhod proti
domu. V šoli v naravi je bilo zelo lepo in zanimivo. Naučili
smo se veliko koristnih stvari.
Blaž Jug
VRT MEDOVITIH RASTLIN
ZANIMIVO
Naš vrt medovitih rastlin privablja ne samo čebele, vsi
krajani so dobrodošli na ogled vrta, ki smo ga zasadili
skupaj učenci in čebelarji. Čebelarji letos praznujejo.
In ravno istega leta je 100-letnica čebelarskega društva,
100-letnica smrti Karla Glaserja in no, saj veste, 100-letnica
rojstva Borisa Pahorja.
Vau, koliko 100tk!
Nika Bedenik
VABILO
Naš vrt medovitih rastlin je na voljo na ogled pozimi in
poleti, jeseni in spomladi.
Če se boste kdaj peljali mimo podružnične šole, boste
videli veliko tablo, na njej pa piše: VRT MEDOVITIH RASTLIN.
Vabljeni na ogled!
Blaž Jug
28
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
ŠOLA V NARAVI – LIBELICE
V ponedeljek, 23. 6. 2013, smo se osmi razredi OŠ Hoče
odpravili v šolo v naravi v Libeliče. Izpred šole smo se
odpravili že ob pol devetih. Pot nas je vodila skoraj do
meje z Avstrijo. Že takoj po prihodu so nam razdelili sobe
in nam razložili pravila. Popoldan smo spoznali gospoda
Dušana in Rajka, s katerima smo odšli na ogled okolice.
Sprehodili smo se proti meji z Avstrijo, kjer so postavljeni
tudi mejni kamni. Tam smo izvedeli marsikaj zanimivega o
zgodovini te meje.
Naslednji dan smo začeli že ob sedmih z jutranjo
telovadbo. Sledil je zajtrk in navodila za čez dan. Ta dan
smo se odpravili na vožnjo s kanuji po Dravi. Tam smo
imeli tudi malico – pečene hrenovke – in kosilo. Popoldan
pa smo spoznali tudi učiteljici za biologijo, gospo Mileno
in gospo Jasmino, s katerima smo se odpravili v gozd in
nastavili pasti. Zvečer smo se dodobra nasmejali.
Seveda smo tudi v sredo dan začeli z jutranjo telovadbo
in zajtrkom, kjer smo se zmenili za pohod, ki je sledil. Odšli
smo v dolino, kjer smo najprej nekaj pomalicali, nato pa si
odšli pogledat dva muzeja. V prvem smo si pogledali, kako
so kmetovali včasih, v drugem pa smo si pogledali črno
kuhinjo in učilnico, kakršne so imeli včasih. Na koncu pa je
sledil še ogled kostnice na pokopališču. Popoldan smo se
učili vozlati različne vozle.
V četrtek smo na urniku imeli lokostrelstvo in plezanje,
ki smo ga nadaljevali še popoldan, medtem ko so ostali
imeli temo, povezano z naravo, kjer so nam zavezali oči in
smo hodili med držanjem za vrvico. Kot poslovilni večer
smo zvečer imeli ples v jedilnici. V petek smo pogledali še
pasti od torka in spakirali. Razdelili so nam še spričevala in
pojedli smo kosilo, nato pa smo se vsi veseli po odličnem
tednu vrnili nazaj k šoli, kjer so nas že pričakali starši.
Avtorica besedila: Lučka Stopinšek, 8. b
Avtorica fotografij: Nina Dobaj, 8. a
GLEDALIŠKI ABONMA PLUS 2013/2014
– najboljši med najboljšimi v Kulturnem centru Hotinja vas
V KUD Milke Zorec smo za sezono 2013/2014 pripravili
gledališki abonma, ki je sestavljen iz najboljših predstav
slovenskih amaterskih gledališč pretekle sezone, tudi
tistih, uprizorjenih na 52. Linhartovem srečanju –
Festivalu gledaliških skupin Slovenije, ki je potekal od
26. do 28. septembra 2013 v Postojni. Od 125 amaterskih
gledaliških predstav se jih je na državni festival uvrstilo
sedem, med njimi tudi naša satirična komedija Ivana
Cankarja Za narodov blagor. Tako smo imeli izjemno
priložnost, da za letošnji gledališki abonma povabimo na
naš oder naslednje predstave:
UMOR V VILI ROUNG Achilla Campanila v izvedbi
Dramske družine F. B. Sedej, Števerjan, Italija. Nagrado
Matiček so prejeli za najboljšo predstavo v celoti in Franko
Žerjal za najboljšo režijo.
Komedijo je zaradi sintetične oblike režiser obogatil s
številnimi kanconami in »macchiettami«, ki predstavi
dajejo pridih varieteja, kjer nič ni tako, kot se zdi.
29
KULTURA, DRUŽABNA IN DRUŠTVENA DEJAVNOST
BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU neznanega avtorja v
izvedbi Gledališke skupine KD Slomšek, Slovenska
Bistrica. Nagrado Matiček je za najboljšo moško vlogo
prejel Niko Turk.
Burka o jezičnem dohtarju je širši javnosti nepoznan
francoski srednjeveški tekst neznanega avtorja.
Obubožani odvetnik ogoljufa vaškega krojača, slednji
pa stori enako: goljufa odvetnika. V zapletu z obilico
situacijske komike se celoten spor preseli na sodišče,
kjer na koncu zmaga razum navadnega in povsem
povprečnega človeka.
NORA NORA Evalda Flisarja v izvedbi Gledališkega
ansambla KUD »Zarja« Trnovlje – Celje. Nagrado Matiček
je za najboljšo žensko vlogo prejela Neža Strenčan.
Nora Nora, z Grumovo nagrado nagrajeno besedilo
Evalda Flisarja, je drama, ki obravnava zdolgočasenost
novodobnih parov, ki nevede odkrivajo svoje stalne
ljubezenske vzorce. Prikaže, kaj vse smo sposobni narediti,
da bi prizadeli nekoga, ki zaznamuje naše življenje.
KRIPL Martina Mc Donagha v izvedbi Šus teatra KD
Draženci.
Nenavadna komedija svetovno znanega irskega režiserja,
dramatika in scenarista Martina Mc Donagha prikazuje
življenje Billyja, mladega irskega fanta, ki je zaradi
svoje telesne hibe izpostavljen krutemu norčevanju
in grobim žaljivkam someščanov. Njegova edina želja
je oditi z otoka. Ponudi se mu priložnost, ki se odvije v
nepričakovan preobrat.
OZRI SE V GNEVU Johna Osbornea v izvedbi Zavoda
Droplja, Maribor.
John Osborne je z dramo Ozri se v gnevu (Look back
in anger) sredi petdesetih pošteno razburil takratno
angleško gledališko javnost. Igra, v kateri se družbena
kritika vseskozi prepleta z kompleksnimi vprašanji
medsebojnih odnosov glavnih junakov, namreč razgalja
vse tisto, od česar največkrat obračamo glave. Osborne
nas kot dramatik s svojo neposrednostjo sili k največjemu
»grehu« zahodne civilizacije: k čustvovanju.
Abonmajske predstave bodo na ogled v Kulturnem centru
Hotinja vas od januarja 2014 do maja 2014. Datumi in ure
predstav bodo objavljene naknadno na oglasnih mestih
in na spletni strani društva: www.kud-milke-zorec.si .
Cena abonmaja je 35 €, v predprodaji 30 €, za dijake
in študente 25 €. Cena posamezne predstave je 10 €, v
30
predprodaji 8 €, za otroke do 15 let starosti pa 5 €. Tisti, ki
prejemajo socialno pomoč pri Rdečem križu v Hotinji vasi,
lahko pri njih kupijo karte po ugodnejši ceni.
Obeta se vam veliko gledaliških užitkov. Kdor bo zamudil,
mu bo žal!
Programsko svet KUD Milke Zorec Hotinja vas
ZA NARODOV BLAGOR ZA LINHARTA
Zgodba se je pričela septembra 2012, ko smo se z
režiserjem Miho Golobom dogovorili za avdicijo. Dolgo
smo čakali ta trenutek, saj smo bili po odhodu Andreje
Kovač v Kanado brez režiserja. Zbrali smo se igralci Jožica
Coif, Zorjan Coif, Boštjan Bračič, Tea Coif, Martina Škorjanc,
Darko Bedjanič in režiser Miha Golob, da bi se dogovorili
za izvedbo nove igre. Miha je predlagal, da na oder postavi
Cankarjevo satirično komedijo Za narodov blagor, ki je
bila zadnje Cankarjevo dramsko delo. Za izvedbo te igre je
bila naša zasedba preskromna. Prepričali smo nekaj starih
igralcev (Jože Cvetko, Majda Cvetko) in sprejeli še štiri
nove člane (Mateja Šoštarič, Janja Zimšek, Borut Korošec,
Blaž Korošec), ki so prvič stopili na odrske deske. Tako se
je izoblikoval ansambel enajstih igralcev, šepetalke in
režiserja in pričeli smo z vajami. Najprej bralnimi, nato z
vajami na odru. S prehodom na oder smo morali ponovno
razširiti ekipo, saj smo potrebovali še vseh vrst tehničnega
osebja. Pri sceni sta pomagala Boris Komar in Ivo Nemec,
za glasbo sta skrbela Igor Skodič in Anže Bedjanič, luč pa je
kontroliral Jure Hojnik. Za kostume po vzoru iz tistih časov
smo poskrbeli sami. Besedila je bilo veliko, pa še jezik, ki
ga nismo spreminjali, nam je povzročal nekaj preglavic.
Tako je nastala cankarijanska predstava Za narodov blagor,
ki je s svojo vsebino sicer opozarjala na napake takratne
družbe, ki pa so se obdržale vse do današnjih dni. Vsebina
je pravzaprav še danes ogledalo današnjih elit, ki jim je bolj
za lastno korist kot za korist naroda.
Čas je bliskovito mineval, vaje so si sledile v intervalih in čas
predvidene premiere je bil vse bližje. Premiero smo imeli
9. marca 2013 v našem novem Kulturnem centru v Hotinji
vasi, na katerega smo zelo ponosni. V tednu pred premiero
smo imeli zelo intenzivne vaje. Vadili smo vsak dan po štiri
ure, včasih tudi več, tako da smo bili že zelo utrujeni. Naš
trud je bil poplačan s polno dvorano zadovoljnih ljubiteljev
drame.
S to igro smo se, kot smo se tudi z vsemi igrami, ki smo
jih igrali še v stari dvorani, prijavili na Linhartovo srečanje
amaterskih gledaliških skupin. V letošnjem letu se je na
52. Linhartovo srečanje amaterskih gledaliških skupin
prijavilo 125 amaterskih gledaliških skupin iz Slovenije
in zamejstva. Območna selekcijska predstava je bila 12.
aprila 2013 ponovno v Kulturnem centru. Selektorica
Aleksandra Blagojevič je bila s predstavo zelo zadovoljna, a
kljub temu smo bili do razglasitve rezultatov zelo na trnih.
Naše veselje, ko smo izvedeli novico, da smo se uvrstili na
regijsko srečanje, je bilo nepopisno. 14. junija 2013 smo
odigrali že drugo selekcijsko predstavo, ki si jo je ogledal
selektor 52. Linhartovega srečanja, režiser in dramaturg
Marko Bratuš, ki nas je uvrstil na zaključni festival, kamor se
uvrsti le sedem najboljših amaterskih skupin iz Slovenije,
in to je tudi največ, kar lahko amaterska gledališka skupina
doseže. Tako so se začele priprave na zaključni festival. Po
daljšem dopustu smo se 17. septembra ponovno zbrali
in pričeli z vajami. V tem sklopu smo predstavo v okviru
občinskega praznika odigrali v soboto, 21. septembra 2013,
tudi v Hočah. Dvorana sicer ni bila nabito polna, četudi je
bila predstava brezplačna, pa smo bili vseeno zadovoljni,
saj smo se nekaj dni pred finalnim obračunom v Postojni
ponovno dokazali.
V Postojno smo se odpravili že v sredo popoldan, saj
smo imeli v četrtek, 26. 9. 2013, ob 10. uri dopoldansko,
otvoritveno predstavo 52. Linhartovega srečanja. Pripravili
smo sceno in izvedli še vajo, ki se je zavlekla pozno v noč.
Maskerka Zlatka Glušič nas je uredila vlogam primerno,
preizkusili smo še luči in opravili tonsko vajo, kjer je Igor
nadomestil Anžeta. Še zadnji napotki režiserja in že se je
po zvočnikih zaslišal nagovor, da se 52. Linhartovo srečanje
amaterskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva
pričenja. To je bil trenutek, ko je bilo potrebno tremo pustiti
za odrom in nastopiti. Predstava je stekla, igralci smo dali
vse od sebe in popeljali občinstvo v Cankarjev svet, poln
zlorab, podtikanj, laži in pretvez. Lahko bi celo pomislili,
da je Cankar že takrat opisoval današnje čase. Vse to je
prepričalo občinstvo, ki je bilo večinoma mlajše, saj so si
našo predstavo ogledali dijaki v okviru šolskih dejavnosti.
Bučen aplavz ob koncu je bila nagrada za ves trud, ki smo
ga vložili v predstavo, in vzpodbuda za delo v prihodnje.
Seveda pa se s tem naše delo v Postojni ni končalo. Tako
smo si v treh dneh ogledali 10 predstav, od katerih je
bilo 7 tekmovalnih in 3 spremljevalne, sodelovali smo na
dveh okroglih mizah, kjer smo diskutirali o predstavah,
jih pojasnjevali, utemeljevali …, in se udeležili zaključne
prireditve, vse za narodov blagor.
S to igro bomo letos nastopali pri sosednjih društvih v
okviru njihovih abonmajev. Tudi mi bomo organizirali
abonma, v katerem bo moč videti najboljše predstave
prejšnje sezone, tudi tiste, ki so bile uvrščene na 52.
Linhartovo srečanje. Vabljeni.
Darko Bedjanič,
vodja dramske sekcije KUD Milke Zorec
31
DOGODKI OB 100-LETNICI ORGANIZIRANEGA
CEBELARJENJA V NAŠIH KRAJIH
MEDENE PRAVLJICE
V knjižnici Hoče smo 11. aprila 2013 pripravili medene
pravljice za otroke in medene ustvarjalne delavnice.
Otroci so z zanimanjem prisluhnili čebelarjema iz Hoč,
Ivanu Pehantu in Milanu Skazi, ki sta otrokom predstavila
slovensko čebelo, kranjsko sivko, in pomen čebel za
življenje in ohranjanje naravnega okolja. Prav tako so
otroci izvedeli vse zanimivosti o nastanku medu ter kaj
pomeni zaščitena geografska označba, ki jo nosi slovenski
med.
Naši najmlajši so se zelo vživeli in pozorno prisluhnili
pravljici, saj je pripovedovalec ob pripovedovanju
zgodbice tudi predvajal fotografije. Prav tako so aktivno
sodelovali tudi pri predstavitvi čebelarstva in slovenskega
medu z zaščiteno geografsko označbo. Otroci so se
posladkali z različnimi vrstami medu ter primerjali okuse
med sabo. Za konec medenega doživetja so se preizkusili
v slikanju panjskih končnic in svoje izdelke tudi odnesli
domov.
DOGODKI OB 100-LETNICI ORGANIZIRANEGA CEBELARJENJA V NAŠIH KRAJIH
Vir: Verus v okviru Zadruge za razvoj čebelarstva
32
DAN POHORSKEGA MEDU
V okviru občinskega praznika je 20. septembra ČD Alojz
Greif pripravilo tradicionalni Dan pohorskega medu;
vsako leto je v tednu občinskega praznovanja vsaj en dan
namenjen tej prireditvi, ki vsebuje razstavo, pokušino
in prodajo, razne predstavitve, delavnice in strokovno
predavanje.
Pred Kulturnim domom v Hočah so najprej slovesno
odkrili tablo, ki bo sedaj vsakega opozorila, da je v deželi
pohorskega medu. Slovesno jo je odprl župan Jožef
Merkuš. Pred kulturnim domom so nas pričakali čebelarji
s svojimi izdelki in pokušino medenega peciva, za otroke
so bile pripravljene čebelarske delavnice, v dvorani pa je
bilo predavanje o apiterapiji in medeni masaži.
VRT MEDOVITIH RASTLIN
Čebelarsko društvo Alojz Greif Hoče se je s svojim
čebelarskim krožkom, ki ga izvajajo na OŠ Dušana Flisa
Hoče, prijavilo na razpis Čebelarske zveze Slovenije
in prejelo medovite rastline. Namen zasaditve je
predvsem osveščanje mladih o pomenu čebel za naravo,
spodbujanje čebelarskega znanja in ohranjanje tradicije.
Dne 4. septembra so člani ČD Alojz Greif Hoče skupaj
z učenci Podružnične šole Reka-Pohorje zasadili vrt
medovitih rastlin, ki se ga niso razveselili samo otroci,
ampak tudi krajani KS Reka in občani Občine Hoče
Slivnica. Ob vrtu stoji tudi tabla, ki opozarja na naše
medovito okolje v deželi pohorskega medu, ki je postal
tudi slovenski med z geografsko označbo.
Navzoče je pozdravil predsednik ČD Alojz Greif Hoče
Anton Babič in v svojem govoru poudaril, da si želi, da bi vrt
služil svojemu namenu in bil dobro oskrbovan. Učiteljica
Lidija Šoštarič je obljubila, da bo kot vodja projekta s
strani šole skupaj z otroki poskrbela, da bo medoviti vrt
rasel in se širil. Konrad Vrhovšek, predsednik KS Reka, je
pozdravil projekt in uradno odprl vrt medovitih rastlin.
Otroci so z veseljem zaplesali okoli svojega vrta.
Veseli bomo, če po ogledu vrta s seboj prinesete medovito
rastlino, ki je na vrtu medovitih rastlin še nismo zasadili.
Dostavite jo lahko na Podružnično šolo Reka Pohorje
Lidiji Šoštarič, ki jo bo skupaj z otroki z veseljem posadila.
Vir: Verus v okviru Zadruge za razvoj čebelarstva
RAZSTAVA O ČEBELARSKI LITERATURI
V hoški knjižnici je bila 12. septembra odprta razstava
čebelarske literature, pri kateri ima največji pomen
strokovna revija Slovenski čebelar. Že leta 1873 so
pričeli z izdajanjem periodične čebelarske literature
na Slovenskem, od takrat so izhajale različne revije.
Na razstavi smo lahko videli tudi veliko starejših in
sodobnejših knjig, tudi s področja kulinarike, saj ima med
(naj bi imel!) v naši prehrani pomembno vlogo.
Ob odprtju razstave je spregovoril čebelar Mirko Rogina
iz Frama, sicer pa član ČD Alojz Greif; vso razstavljeno
literaturo je leta vestno zbiral. Spregovoril je tudi čebelar
Milan Skaza, vse prisotne pa je pozdravil župan Jožef
Merkuš. Čebelarji (čebelarke!) so se izkazali, saj tudi
medenih dobrot ni manjkalo.
Besedilo Majda Strašek Januš
SVEČANA PROSLAVA OB 100-LETNICI
V soboto, 5. oktobra 2013, je bila v Kulturnem domu Hoče svečana prireditev ob 100-letnici ČD Alojz Greif Hoče.
Najlepši poziv za to prireditev je bil v Medenih novicah:
ZBERIMO 100 kg MEDU ZA OTROKE IZ NAŠIH KRAJEV
Vse čebelarje obveščamo, da bomo na Svečani proslavi ob 100. letnici organiziranega čebelarjenja v naših
krajih zbirali med, ki ga bomo podarili Rdečemu križu Hoče, Miklavž na Dravskem polju in Rogoza.
Podprite akcijo in donirajte med za otroke iz naših krajev!
In ne boste verjeli: na prireditvi se je zbralo 100 kg medu – in še
štirje po vrhu! Vsa zahvala čebelarjem in čestitke organizatorjem.
Prvi slovesni govornik je bil predsednik ČD Alojz Greif Anton
Babič, ki je kratko opisal zgodovino društva, med drugim je
poudaril tole: »Menim, da so ljudje kot družba doumeli, da nas
bo tehnični razvoj uničil, če ne bomo začeli spoštovati znanega
Einsteinovega reka, ki pravi: Če bi čebela izginila z obličja sveta,
ni več rastlin, ni več živali, ni več človeka, zato moramo čebelam
pomagati soustvarjati okolje za dobro sobivanje. Čebelarsko
društvo Alojz Greif Hoče je bilo ustanovljeno zaradi potrebe
po znanju in novitetah v čebelarstvu. Za uspešno delovanje
društva imajo pomembne zasluge tudi predsedniki, ki so
odgovorno opravljali svoje dolžnosti in s svojim ravnanjem
združevali člane društva, predvsem pa imeli spoštljiv odnos
do jih.« Pozdravil je tudi sina dolgoletnega zaslužnega
predsednika Alojza Greifa.
Nagovoril nas je tudi župan Občine Hoče-Slivnica Jožef
Merkuš, ki je izrazil ponos in zadovoljstvo, da imamo v občini
že tri visoke jubilante – poleg dveh gasilskih društev so tu zdaj
še čebelarji, ki so se zapisali med '100-letnike'. Vesel je tudi
sodelovanja med občinami, še bolj je to poudaril miklavški
župan Leo Kremžar, ki večkrat pove čebelarjem: »Čebele ne
poznajo meja – lahko bi si jih tudi tu vzeli za vzgled, da se
včasih ne bi tako ozko zapirali v meje svojih občin.«
Slovesnost pa je posebej počastil z obiskom predsednik
Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Njega veseli, ko vidi
med čebelarji tudi naraščaj, ko vidi sproščenost in sodelovanje
Svečana prireditev je imela več namenov: poleg svečanih nagovorov
in obeležja 100-letnice so podelili tudi priznanja otrokom ob koncu
natečaja za najboljši strip o čebelah, pridnim gospodinjam pa za
najboljši pohorski medenjak. Vse dogajanje na odru in pred njim so
popestrile projekcije na panoju; fotografije so bile delo Cirila Tovšaka,
ki s svojim umetniškim čutom spremlja delo čebel in čebelarjev.
Poskrbljeno je bilo tudi za glasbeno kuliso: igral nam je enkratni
ansambel mladih tamburašev iz Majšperka, z njimi in s svojo sestro,
ki ga je spremljala na klavinovi, nam je zapel mladi pevec
Benjamin Pregl (sin čebelarja Pregla iz Miklavža). Ob
čebelarski himni smo spoštljivo vstali, očarani pa smo
prisluhnili italijanski in slovenski verziji O, sole mio, ko so
ga spremljale tamburice. S ponosom pa nam je zapel tudi
Slovenec sem ob sestrini spremljavi. Naj mu glas še naprej
tako dobro služi.
33
med ljudmi in visoko stopnjo strokovnosti in kakovosti
slovenskega čebelarjenja. Zatrdil nam je, da smo lahko kot narod
ponosni na število čebelarjev, predvsem pa na kvaliteto svojega
medu in organiziranost društev pa vsej Sloveniji.
Kar dolgo je trajala podelitev priznanj pridnim risarjem, saj so
sodelovali številni otroci iz osnovnih šol Fram, Hoče z Reko,
Miklavž in Starše. Predsednik društva g. Babič in mentor mladih
čebelarjev g. Pehant sta podelila priznanja učencem vseh stopenj,
njihove izdelke pa smo si lahko ogledali na panojih v dvorani.
Poleg risarjev so sodelovali tudi mladi pesniki, ki so nam prebrali
svoje verze o čebelicah.
Junija je bil tudi razpisan natečaj za najboljši pohorski medenjak.
Odziv pridnih gospodinj je bil velik in zelo raznolik. Po izdelanih
kriterijih so si nabrale toliko točk, da so bili podeljeni po štirje
bronasti, srebrni in zlati medenjaki. In ker smo lahko po slovesnosti
vse poskusili, vam povem, da je bil eden boljši od drugega! Čestitam,
vaša imena pa so zapisana v vaših družinah, ki uživajo ob pekarskih
spretnostih, ki jih premorete.
Prireditev se je iztekla še s podelitvijo priznanj Antona Janše za
najrazličnejše zasluge v društvu čebelarjem, ki izstopajo s svojim
delom. Za to slovesnost so se trudili predvsem čebelarji, ki so sestavljali
ožji odbor, in sicer Ivan Pehant, Milan Skaza ter Ciril Tovšak. Vsi pa so za
sodelovanje in pomoč zelo hvaležni družbi Verus, ki skrbi v okviru Zadruge
za promocijo in razvoj čebelarstva.
Besedilo Majda Strašek Januš
Fotografije Ciril Tovšak
34
Pohorski medenjak
Že v Kuharskih bukvah Valentina Vodnika (1799) skoraj ni
receptov s sladkorjem. Preprosto, ni ga bilo. Predvsem
na podeželju so sladili z medom. Nastalo je veliko
receptov, tudi medenjaki so med njimi. V ČD Alojz Greif
smo razpisali natečaj za pohorski medenjak. Sodelovalo
je 14 gospodinjstev iz naše občine, Počehove in Občine
Miklavž. Komisija v sestavi: Katje Medved – predsednica,
Cvetke Matjašič in Marjane Grašič so ocenile spečene
tradicionalne medenjake. Ocenjevanje je bilo senzorično,
kar pomeni: zunanji videz, videz prereza, občutek v ustih,
značilnost vonja in arome.
Medenjaki so bili razvrščeni po doseženem številu točk, in
sicer: 28,0–30,0 točk za zlato priznanje, 25,0–27,9 točk za
srebrno priznanje, 22,0–24,9 točk za bronasto priznanje.
Vsaka tekmovalka je lahko dobila maksimalno 30 točk. V polni dvorani Kulturnega
doma v Hočah so dekleta iz Pivole, Počehove, Miklavža ter Društva žena HočeSlivnica prejela priznanja in praktične nagrade. Po proslavi smo zelo kvalitetne in
dobre medenjake družno pojedli vsi prisotni. Pa še to: Največji medenjak posebne
dimenzije, okrogel, 50 cm premera, so spekli v Izobraževalnem centru Piramida. Z
njim se bomo posladkali na občnem zboru ČD.
Zapisala: Majda Bobanec
Medeni dan v Botaničnem vrtu
Zadnja prireditev v okviru praznovanja je bil Medeni dan v Botaničnem
vrtu. Namenjen je bil srečanju čebelarskih krožkov, obiskovalci pa so
lahko prisluhnili predavanju o medovitih rastlinah in si jih tudi ogledali.
Žal je bil obisk bolj skromen, čeprav je bil dan prijetno topel. Ga. Pivec je
na stojnici med drugimi knjigami o čebelah ponujala knjigo o začetniku
apiterapije na Slovenskem Filipu Terču; avtor knjige je njen mož Gregor
Pivec, dr. med., ki je imel na Dan pohorskega medu predavanje v
Kulturnem domu.
Besedilo in fotografija M. S. J.
PRVO ŠOLSKO LETO JUDO KLUBA HOCE JE ZA NAMI
IN VPISUJEMO NOVO ŠOLSKO LETO
Januarja ustanovljeni Judo klub Hoče je
prva ustanovljena borilna veščina v občini.
V preteklem šolskem letu smo pridobil kar
45 članov (9 otrok v judo vrtcu, 10 otrok iz 1.
in 2. razreda, 19 otrok v tekmovalni skupini
ter 10 rekreativcev). Tako mlajši otroci v judo
vrtcu kot nekoliko starejši otroci iz šole so se
celotno šolsko leto udeleževali treningov, ki
potekajo v novi Večnamenski športni dvorani
Hoče. Vsi treningi potekajo pod budnim očesom
trenerjev, ki se redno izobražujejo in udeležujejo
tekem tako v Sloveniji kot tujini. Judo klub Hoče
izvaja program Judo šole Maribor, kamor je
vključenih preko 20 osnovnih šol in kjer trenira
več kot 160 otrok.
Tisti najbolj pridni so se skozi leto udeležili
tekmovanj, ki so potekala v okviru Šolske judo
lige, kjer je vključenih kar 25 osnovnih šol iz
Podravske regije. In prav finale lige smo si lahko,
še pred zaključkom šolskega leta ogledali v
večnamenski športni dvorani Hoče. Skupaj se je
tekmovanja udeležilo preko 100 tekmovalcev.
Med posamezniki naj omenimo zgolj nekaj
tekmovalcev iz naše občine, ki so posegli po
najvišjih mestih. Do deset let so zavidljive
rezultate dosegli Tara Perdija, Nik Lajmsner, Rok
Knaflič, Tilen Demšič, Vid in Rok Gomaz, Nik
Eljon Jarc, Anej in Tjan Grahovac ter Aleksander
Štribec. Med mlajšimi deklicami in mlajšimi dečki
pa Urška Mazovec, Maša Posavec, Nino Mesič,
Mark Rajšp, Luka Posavec, Luka Domadenik, Rok
Črnčec in Jernej Pregl.
Prav tako pa se lahko ekipa Judo kluba Hoče,
kjer so tekmovalci zastopali OŠ Dušana Flisa,
pohvalijo s skupno zmago v Šolski judo ligi.
Druga je bila OŠ Duplek ter na tretjem OŠ
Malečnik.
Šolsko leto pa se je zaključilo z Judo taborom
v Portorožu. Udeležilo se ga je 13 otrok, ki so
konec junija štiri dni pridno trenirali in nabirali
kondicijo za naslednje leto. Seveda pa na taboru
ni manjkalo niti kopanja in družabnih iger ter
učenja o zdravi prehrani športnikov. Tako so
lahko vsi udeleženci tabora spoznali judo na
nekoliko drugačen način, skozi zabavo in igro.
Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo za
rezultate ter jih vabimo, da se treningov
udeležijo v čim večjem številu tudi v novem
šolskem letu 2013/14. K vpisu pa so vabljeni vsi
tisti, ki bi radi spoznali judo ali zgolj tisti, ki bi
radi bili bolj aktivni.
Več informacij lahko najdete na spletni strani
kluba (www.judoklubhoce.si).
Martina Planinc za Judo klub Hoče
35
TRIDESET LET DU ROGOZA
Brunarica, kjer se zbirajo upokojenci Rogoze, je 1.
julija pokala po šivih. Kako ne bi, saj se je praznovalo.
Predsednica DU Rogoza je v svojem govoru orisala
prehojeno pot od ustanovnega občnega zbora do
današnjih dni.
Torej, pisalo se je leto 1983. (Večina, ki imamo danes status
upokojenca, smo bili takrat zaposleni in do upokojitve je
bila še dolga doba.) Šest vrlih upokojencev je bilo mnenja,
da se da tudi na jesen življenja veliko postoriti. Odločili
so se, da bodo v Rogozi ustanovili organizacijo DU in se
tako odcepili od matične organizacije v Hočah. Rečeno,
storjeno.
5. februarja 1983 je bil 1. ustanovni občni zbor društva v
Rogozi. V tridesetih letih obstoja društva so organizacijo
vodili štirje predsedniki. Vsak se je trudil po najboljših
močeh z željo, da bi se člani počutili kot pomemben
člen organizacije in da bi organizacija žela lepe uspehe. V
prvem obdobju je organizacija štela 68 članov.
Člani društva so zavihali rokave in bili dejavni na vseh
področjih. Kar hitro so poskrbeli za razne oblike rekreacije.
Organizirali so izlete in se družili na piknikih. Želja po
rekreaciji je bila vedno močnejša in tako so ustanovili
šahovsko sekcijo. S šahisti iz sosednjih vasi so se odigrale
prijateljske tekme, ki jih še danes negujejo. Tekmovalni
duh je vedno bolj zorel in ustanovili so sekcijo za odbojko.
Tudi danes se njeni člani radi pomerijo na prijateljskih
srečanjih. Naši upokojenci zelo radi prepevajo in tako so
ustanovili pevski zbor, ki je pa žal po nekaj mesecih zamrl.
Na družabnih srečanjih pa se vselej sliši njihova pesem. Še
vedno pa tli želja, da bi imeli svoj pevski zbor.
Leta 1996 so člani društva pokazali zanimanje za
kegljanje in ustanovili so kegljaško sekcijo. Še vedno
z velikim entuziazmom gojijo to zvrst rekreacije. Naše
Čebelice pridno ustvarjajo na svojih tedenskih delavnicah
čudovita ročna dela, ki pa jih ob krajevnem prazniku s
ponosom razstavijo. Že vrsto let deluje telovadna sekcija,
kjer upokojenke krepijo svoje telo. Še posebej radi se
S SKALCO NA POT
Letošnje poletje s svojimi skrajnostmi nam ni
dopustilo, da bi uresničili zastavljeni program.
Pa smo kljub temu prehodili nekaj lepih
poti. Še junija smo se povzpeli na Osojščico
nad Osojskim jezerom v Avstriji. Vrh z lepimi
razgledi, vendar me zaradi sodobnih turističnih
objektov pokrajina ni prevzela: povsod vikendi,
hoteli, žičnice in splanirana smučišča, ki za
pohodnike nimajo pravega čara. Zato pa so
bolj uživali vsi, ki so se letos lahko udeležili
dvodnevnega izleta v Dolomite, čeprav je
moralo biti po pripovedovanju udeležencev
kar naporno.
36
upokojenci pomerijo v igranju namiznega tenisa, nič manj
zanimiva pa jim ni petanka. Torej, druženja in prijetnih
trenutkov ne manjka.
Tudi izleti so pomemben dogodek. Ne samo da se
družimo, naši izleti imajo tudi kulturni poudarek. Na
njih spoznavamo našo kulturno dediščino in naravne
lepote naše domovine. Tudi silvestrovanje organizirajo
upokojenci in je namenjeno vsem krajanom Rogoze.
Prav tako vesel dogodek je martinovanje, takrat pridejo
na svoj račun tisti, ki jim veseljačenje veliko pomeni. Več
kot dvajset let se organizira skupinsko letovanje v Izoli.
Sodelujemo tudi pri programu proslav. Radi pa upokojenci
poprimemo za vsako delo in se udeležimo vsake
delovne akcije. Naš največji dosežek je pokrito kegljišče
– brunarica, na katerega smo še posebej ponosni. Za to
pridobitev se moramo zahvaliti tudi Občini Hoče-Slivnica,
kajti brez njihove pomoči nam to ne bi uspelo.
To je le grobi oris tridesetletne poti našega društva. Upam,
da bodo zanamci cenili naše delo in da bodo šli po naši
tlakovani poti naprej z novimi cilji in idejami.
Milojka Ozmec
Julija je odpadel izlet na Dleskovško planoto v predgorju
Kamniško-Savinjskih Alp, pa smo jo konec avgusta v
tiste kraje ubrali kar sami – s planine Ravne na Veliki vrh
in Moličko peč. Povem vam, da lepšega izleta že dolgo
nisem doživela. Razgledi za razstavo! Ojstrico smo imeli
pred seboj kot na dlani.
Foto: Alojz Petrič
Foto: Stanko Jakomini
Avgusta nam je zaradi napovedi
slabega vremena odpadla štiridnevna
tura, povzpeli pa smo se na avstrijsko
Golico (Koralpe). Travnate planote so
pravi balzam za noge, veliko je možnih
poti. Najmanj prijazen je najvišji vrh s
sodobnimi tehničnimi napravami, ki jih
vidimo že od daleč.
Zadnja poletna pot je najpogumnejše planince vodila na Jezersko Kočno – bili so navdušeni in utrujeni. Sama sem
izbrala le lažji del do Češke koče in po okolici Jezerskega. Če veš, kje so tvoje meje, te pač ne vleče višje. Ampak hodiš
in uživaš. Tako bi lahko uživali tudi na hrvaškem Sljemenu, če bi nam bilo vreme bolj naklonjeno. Pa nas je ves dan
spremljala megla, ki je tudi naša dobra volja ni hotela pregnati. A bilo je lepo, pot in postanki so bili prav prijetni, naše
druženje nam tudi veliko pomeni. Hvala Brigiti in vsem vodnikom za trud.
RAZSTAVA O SLOVENSKI
TRANSVERZALI
V HOŠKI KNJIŽNICI
V septembru in oktobru lahko v hoški knjižnici
občudujemo posnetke naših planin. Razstava, ki jo je
za Pokrajinski arhiv Maribor pripravila zgodovinarka
dr. Slavica Tovšak iz Hoč, je posvečena 60-letnici
Slovenske planinske poti, bolj znane pod imenom
Slovenska planinska transverzala.
Posvečena pa je tudi očetu te poti, velikemu planincu in občudovalcu
planin Ivanu Šumljaku iz Maribora. Srečevali smo se v letih, ko je pogosto
hodil le še na Pohorje z obveznimi krhlji v žepu in bogatimi spomini, ki jih
je rad delil tudi z mlajšimi planinci.
Avtor mnogih fotografij na panojih je Ciril Tovšak, alpinist in prav tako velik
ljubitelj gora – in čebel. Ob odprtju razstave v Hočah nam je ob avtorici
razstave spregovoril o svojih spominih na začetke poti po transverzali naš
hoški planinec Anton Demšič.
Ustavite se in poglejte – morda vas zamika, da bi se le kdaj povzpeli kam
više od domačega kraja.
Fotografije in besedilo Majda Strašek Januš
37
POROCILO PGD HOCE
Leto 2013 se je prevesilo v drugo polovico in gasilci iz Hoč
za vas ponovno pripravljamo četrtletno poročilo. V drugi
polovici letošnjega leta smo zabeležili pet novih intervencij. Tako smo 22. 7. sodelovali pri gašenju izredno velikega požarav podjetju Surovina v Mariboru, 29. 7. smo ob
močnem vetrolomu odstranjevali podrta drevesa v Pivoli,
21. 8. smo v Rogozi pomagali pogasiti jašek, v katerem je
zagorelo. 24. 8. pa smo bili v enem dnevu najprej aktivirani v industrijsko cono, kjer je zagorelo na stroju, malo
kasneje pa smo iz kanalizacije rešili še mlado mačko.
O požaru v podjetju Surovina ste lahko veliko prebrali in
slišali v medijih. Šlo je za izjemno velik industrijski požar,
katerega smo gasilci iz Maribora in okolice gasili več dni.
Na tem mestu bi povedali, da je podjetje Surovina v zahvalo za posredovanje podarilo hladilnike vsem sodelujočim
društvom. Za to gesto se gasilci iz Hoč podjetju Surovina
še enkrat najlepše zahvaljujemo!
V mesecu juliju smo že tradicionalno obiskali otroke,
ki letujejo v Domu Miloša Zidanška na Pohorju z Zvezo
prijateljev mladine. Pripravili smo kratko predstavitev
našega delovanja in preganjali poletno vročino z vodo iz
našega GVC-16/25.
V septembru smo izvedli vajo gašenja požara objekta, na
katerem je nameščena sončna elektrarna. Ti so izjemno
težavni za gašenje, saj lahko gasilci zgolj ščitimo objekte,
katerih ogenj še ni zajel. Na poškodovanih fotovoltaičnih
panelih se namreč še zmeraj proizvaja električna napetost, ki je nevarna za gasilce. Vajo si je ogledal gospod
župan, prav tako pa tudi predstavnik podjetja, ki je elektrarno namestilo. Slednji je podal tudi nekaj koristnih
napotkov, kako postopati in kje so funkcionalni deli za
odklop iz omrežja na elektrarni, ki nam lahko olajšajo
posredovanje v primeru požara.
Bliža se oktober, mesec požarne varnosti, v katerem bomo
gasilci zelo aktivni. Izvedli bomo večje število vaj v naši
občini, o vseh napovedanih vajah boste obveščeni na naši
spletni strani nekaj dni vnaprej. Spremljajte našo spletno
stran http://www.gasilci-hoce.si/, saj na njej redno objavljamo članke o našem delovanju.
Vsako prvo soboto v mesecu imamo dan odprtih vrat, kjer
si lahko ogledate opremo in vozila – z veseljem bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja. Vljudno vabljeni!
V imenu članov in članic PGD Hoče
Jure Hictaler, tajnik
Pohvala in zahvala
Zahvaljujem se poveljniku in gasilcem
PGD Hoče za hitro,
učinkovito in uspešno posredovanje.
Prisrčna vam hvala, pošteni, kulturni in
srčni ljudje!
Hvaležna občanka iz Zgornjih Hoč
Sanda Štok
38
OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI
Poletje in čas dopustov je za nami in gasilci v naši
občini smo bili tudi v tem času aktivni. V kolikor
gasilci ne ''treniramo'' oz. ne vadimo operativnih
postopkov na vajah, se lahko dokaj hitro pozabijo
določene stvari. Gasilci se zavedamo pomena
našega dela in poslanstva, zato v naši občini redno
skrbimo za ''kondicijo''.
Letos poleti oz. v sušnem obdobju je bilo ponovno
veliko prevozov vode, občani se kljub vsem
opozorilom in omejitvam o uporabi vode le-tega ne
držijo.
Konec avgusta smo imeli zahtevno intervencijo
na industrijski objekt. Posredovali smo v tiskarni
Leykam, kjer je bila informacija, da gori tiskarski
stroj. Aktivirana so bila vsa tri prostovoljna gasilska
društva Bohova, Hoče in Hotinja vas ter mariborski
poklicni gasilci. Ob našem prihodu je bil začetni
požar že pogašen. Pogasili so ga prisebni delavci.
Zaradi napake na stroju je zagorel papir ob vrtečem se valju. Naj poudarim, da bi požar ob kasnejši zaznavi delavcev dobil
na moči in bi se nevarno razširil. V bližini je polno papirja. Največja nevarnost pa je seseden papirni prah in maščoba,
ki je zaradi poteka del vsepovsod. Leykam je velik industrijski objekt, kjer poteka v petih halah in na še več tiskarskih
strojih tiskanje raznih tiskovin. Pred časom smo že imeli vaje na ta objekt. Namen vaj na realne objekte je, da se gasilci
spoznamo z dostopi, prostori, s hidranti in vrsto skladiščenja ali proizvodnje.
Še ne dve leti nazaj smo imeli zelo velik požar, in sicer
skladišče Lesnine. Samo pomislite, kako velik požar je bil
letos poleti v juliju, ko je gorela Surovina. Čeprav je gorelo
v drugi občini, so gasilci iz Bohove in Hoč pomagali pri
gašenju. Tako velik požar se lahko pripeti vsak trenutek.
Žal. Veliko je odvisno od sistemov javljanja, vzdrževanja
objektov ter požarne preventive v podjetjih.
V začetku septembra smo izvedli skupno občinsko vajo
gašenje fotovoltaične elektrarne na objekt v Hotinja vasi.
V zadnjem času je kar nekaj teh elektrarn zraslo tudi v
naši občini. Gašenje le-teh je zelo zahtevno in zahteva
še posebno pazljivost. Elektrarna oddaja napetost skoraj
vedno, npr. tudi ponoči, če je osvetljena z gasilskimi
reflektorji. Po vaji nam je projektant elektrarne predstavil
njeno delovanje in pokazal glavne elektro dele. Župan, ki
si je ogledal vajo, je pohvalil naše delo in pomen takšnih
vaj. Lastnik nam je ob koncu predal požarni načrt objekta.
Letos je očitno tudi ''leto'' muc. Kar nekaj reševanj muc
je bilo poleti, in sicer pri vseh treh društvih. Za zelo
zahtevno pa se je pokazalo reševanje muce na Miklavški
cesti v Spodnjih Hočah konec avgusta. Mala muca je
padla – verjetno preko cestnega požiralnika – v štiri metre
globoko kanalizacijo. Dva gasilca, opremljena z izolirnim
dihalnim aparatom, sta se spustila po lestvi v ozki jašek.
Vsak iz svoje strani sta se bližala muci in jo srečno rešila.
Zaradi ozkega vstopnega jaška je gasilec imel dihalni
aparat za seboj oz. smo mu ga preko vrvi spuščali za njim.
Sledila je skupinska slika z muco in gasilec iz Bohove jo je
nato tudi posvojil.
39
V začetku kurilne sezone se ponavadi poveča število
dimniških požarov, čeprav v zadnji sezoni opažamo
zmanjšanje števila glede na prejšnja leta. Verjetno – in
tudi upam – je tudi naše osveščanje pripomoglo k temu.
Smo v mesecu oktobru, ki je po tradiciji mesec požarne
varnosti. Letos je tematika ''začetni požar lahko pogasimo
sami''. To pomeni, da lahko skoraj vsak začetni požar
oseba sama pogasi. V vsak dom sodi vsaj en ročni gasilni
aparat. Lahko je na prah ali CO2.
V oktobru se po društvih izvajajo razne aktivnosti, od
pregledov hidrantov do dneva odprtih vrat. Na sporedu
je nekaj gasilskih vaj, od nenapovedanih do prikaznih,
vaje evakuacije in predstavitve na šolah in vrtcih. Ena
pomembnejših nalog gasilstva je preventiva, ki ravno v
tem mesecu dobi poudarek.
Prav gotovo nas boste v oktobru kje opazili, vzemite si
minuto časa in se nam pridružite. Lep jesenski čas vsem z
gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Poveljnik gasilskega poveljstva Občine Hoče-Slivnica
Boštjan Frangež
7. SRECANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
So viže manj znane zadonele,
se v prsih je naših prebujal spomin
na čase nekdanje,
ko druženje pravo polnilo je čas …
30. junija je v naši vasi zopet zadonelo iz grl pevcev, ki so
pripravljeni ohranjati bogato dediščino našega naroda, in
pa seveda domiselnih instrumentalistov, ki so poskrbeli
za spremljavo viže ob zvoku frajtonerce. Kdo še zna
izvabiti prijeten, poskočen zvok s pomočjo brezovega
lista, glavnika ...
Žal smo morali letošnje dogajanje zaradi izvajanja
komunalnih gradbenih del v Hotinji vasi preseliti v
dvorano, a smo prireditelji (TD Hotinja vas) in nastopajoči
bili na koncu zelo zadovoljni, saj je dvorana v Kulturnem
centru lepo akustična in nudi užitek ob poslušanju, za
dodaten nasmeh poslušalcev in izvajalcev pa je poskrbel
zdaj že naš prijatelj – povezovalec prireditve Korl.
Na letošnjem srečanju se je predstavilo 13 skupin
iz različnih krajev Slovenije. Sodeč po aplavzu med
predstavitvijo vsake posamezne skupine in po njej lahko
sklepamo, da so bili poslušalci kljub preselitvi v dvorano
zadovoljni.
Naše srečanje smo zaključili na gmajni v brunarici DU
Hotinja vas, kjer smo nastopajoče pogostili, vsi skupaj pa
smo poskrbeli še za kratko druženje ob zvokih "združenih
muzikantov".
Naj se še v imenu UO TD Hotinja vas zahvalim:
• Občini Hoče-Slivnica za spominska darila skupinam,
saj so verjetno ob ogledu le-teh še dodatno
seznanjeni z značilnostmi naše občine.
• Iskrena hvala tudi DU Orehova-Hotinja vas, da so
nam omogočili zaključno druženje v brunarici.
• Ge. Dušanki za kontakte s skupinami in pripravo
programa.
Na svidenje prihodnje leto!
Slavica Hecl
40
VABILO
Turistično društvo Hotinja vas
prireja na vaški gmajni v Hotinji vasi
Martinovanje z družabnimi igrami
in krstom mošta
v soboto, dne 16. 11. 2013, od 13. ure dalje.
Okrepčali se boste lahko z moštom in domačimi
dobrotami ob spremljavi TRIA ŽAMET.
Vljudno vabljeni!
GOSPODARSTVO, MALO GOSPODARSTVO, TURIZEM IN KMETIJSTVO
AKTIVNOSTI TURISTICNEGA DRUŠTVA REKA-POHORJE
OB KRAJEVNEM PRAZNIKU
Člani TD Reka-Pohorje smo se tudi letos aktivno vključili v
praznovanje ob obletnici naše KS Reka-Pohorje. Turistično
društvo je s pohodom po poti mlinov in žag ob Rečkem
potoku nekako pričelo aktivnosti ob krajevnem prazniku.
Letos smo se odločili, da pohod organiziramo nekoliko
drugače. Tako se je skupina pohodnikov odpravila peš
po že tradicionalni poti od Siničevega mlina do TK
Grašič-Gradišnik. Druga skupina pa se je na pot odpravila
oziroma odpeljala s starodobniki. Pri TD Reka-Pohorje že
nekaj časa deluje tudi sekcija STARODOBNIKOV. Naša pot
se je skupaj zaključila na TK Grašič-Gradišnik, kjer smo se
tudi okrepčali po prehojenih in prevoženih kilometrih.
Kot že vsa leta
zapovrstjo tudi letos ugotavljamo, da je pohodnikov
malo, želeli bi si jih vsekakor več, kot si želimo tudi več
sokrajanov, ki bi se nam aktivno pridružili v našem
društvu: „Več nas zmore več,“ smo prepričani.
Naša aktivnost ob prazniku KS pa se je nadaljevala z
razstavo ročnih del krajanov in učencev podružnične OŠ
Reka-Pohorje. Udeležili smo se tudi vseh ostalih prireditev,
ki so bile organizirane ob prazniku in v njih tudi aktivno
sodelovali. Prihodnje leto naša KS praznuje pomemben
jubilej, vsekakor bomo organizirali še več prireditev, ki se
bodo odvijale skozi vse leto. Turistični pozdrav!
Anita Arzenšek,
predsednica TD Reka – Pohorje
ORATORIJ 2013 – BOG JE Z NAMI – V ŽUPNIJI SLIVNICA
Ponedeljek, 8. julija 2013, je bil prvi oratorijski dan, tisti
dan, ki so ga otroci z veseljem pričakovali in so naši
animatorji vanj vložili kar precej truda. Zbralo se je blizu
150 otrok! Letos smo oratorij celo razdelili na dva dela.
Oratorij za otroke do 5. razreda in oratorij za starejše. Vsak
je izvajal drugačen in starosti prilagojen program.
Letošnji oratorij je bil osnovan na knjigi C. S. Lewisa –
Potovanje jutranje zarje, ki spada v zbirko njegovih del
o čudežni deželi Narniji. Animatorji so čez ves teden po
delcih odigrali to zgodbo in nato prepustili voditeljem
katehez, da so se z otroki pogovarjali o njihovem pomenu
in povezavi z Bogom.
41
IZ NAŠIH KS
Prvi dan smo se naučili letošnjo
oratorijsko himno in tiste, ki so bili prvič z
nami, seznanili s potekom dneva. Sledile
so delavnice, ki so se (razen nekaterih
izjem) menjale vsak dan, tako da so
otroci imeli čas poskusiti različne stvari.
Imeli smo namreč kuharsko, slikarsko,
novinarsko in fotografsko, športno,
kung-fu, plesno, glasbeno in še kup takih
delavnic.
Sledilo je kosilo in nato prosti čas.
Otroci so igrali nogomet, košarko, peli,
risali s kredami in se igrali z animatorji.
Starejši otroci so imeli program cel dan
in so tudi prespali na oratoriju. Oni so
imeli kateheze dlje časa in so predvsem
popoldne imeli drugačen program in
se z mlajšimi niso dosti videvali.
Sledila je velika igra za mlajše in
delovno popoldne za starejše. Petek
in četrtek sta bila glede tega za mlajše
posebna, saj so opravili pot preživetja
in vodne igre. V teku dneva so otroci
imeli tudi pavze, da so se veselili ob
pecivu in sadju, ki so ga starši vsak dan
prinašali. S tem se je zaključil manjši
oratorij, starejši pa so s programom
nadaljevali do enajstih zvečer, ko so se
počasi(!) odpravili spat.
Tako so dnevi potekali ves teden, razen v sredo, ko smo se
s tremi polnimi avtobusi odpeljali na izlet v Nazarje. Tja sta
se odpravila oba oratorija in ponudila otrokom priložnost,
da so podrobneje spoznali življenje tamkajšnjih klaris in
frančiškanov.
Nuša (6 let), udeleženka oratorija, pravi:
1. Si letos prvič na oratoriju?
Ne. Na oratoriju sem drugič.
2. Kako se tukaj počutiš?
Zelo mi je fajn, ker se veliko igramo in imamo razne
igre. Zelo uživam, ker imam tukaj zelo veliko prijateljev.
Imamo dobre animatorje in animatorke, pa se radi
včasih pohecamo. Včasih oni naredijo kakšne hece, da se
nasmejimo.
3. Torej so ti všeč igre na oratoriju?
To je zelo zabavno. Ker tudi izbiramo igre, ali pa si jih
izmislijo animatorji. Všeč so mi tudi velike igre, med njimi
pa najbolj vodne igre.
Oratorij kot druženje, učenje molitev in igre za
mladino in otroke je zasnoval sv. Janez Bosko
pred približno 150 leti. Po tem zgledu so v mnogih
župnijah enotedenski programi za otroke.
Včasih pa okoliščine narekujejo, da program
skrajšamo, in tako smo naredili na Dobrovcah
v soboto, 31. avgusta. Zbralo se je 30 otrok in z
njimi 10 animatorjev. Dvorišče naše veroučne hiše
je zaživelo in ob zgodbi, ki jo mnogi poznajo pod
naslovom Potovanje jutranje zarje, so se otroci
podali v iskanje Aslana (v zgodbi je to le drugo
ime za Jezusa) in medsebojnega prijateljevanja.
Na dvorišču je bil živ-žav prijaznih in nasmejanih
otroških obrazov, kar se je zaključilo s sklepom,
da se to mora ponoviti vsaj prihodnje leto. Hvala
otrokom za sodelovanje in odraslim, ki ste to
dogajanje podprli.
Župnik Jože Šömen
4. Ali boš naslednje leto spet na oratoriju?
Ja, zagotovo bom, ker bi je zelo fajn.
Vita Lipnik
42
Oratorijski dan na Dobrovcah
IZ NAŠIH KS
REFERENCNA AMBULANTA HOCE
Konec leta 2012 je dosedanja Splošna ambulanta zdravnice
Petre Lubi, dr. med., spec., v Hočah pridobila status
REFERENČNE AMBULANTE.
Referenčne ambulante so nova – razširjena oblika
organizacije dela v dosedanjih splošnih ambulantah na
področju primarnega zdravstvenega varstva. Ambulanto
sestavlja kadrovsko razširjen tim zdravstvenih delavcev,
poleg zdravnika in srednje medicinske sestre je v ambulanti
prisotna še diplomirana medicinska sestra, ki do sedaj v
zdravstveni tim ni bila vključena. Diplomirana medicinska
sestra v referenčni ambulanti v okviru svojih kompetenc
spremlja paciente, predvsem tiste s kroničnimi obolenji
– visok krvni pritisk, sladkorna bolezen, astma, kronična
obstruktivna pljučna bolezen. S pomočjo vprašalnikov
svetuje pri preventivnih dejavnostih in z njim pregleda
dejavnike tveganja, kot so alkohol, kajenje, neustrezna
prehrana, visok krvni pritisk, holesterol, depresija. Tako je
pacient deležen aktivnega pregleda glede na posamezne
vrste kroničnih obolenj s tem pa tudi podporne
zdravstveno-vzgojne obravnave. Na ta način pacienti
dobijo izčrpne informacije o dejavnikih tveganja za svojo
bolezen, zvedo več o bolezni sami, kako jo obvladati, kaj
storiti, če se bolezen poslabša, kako bolezen pravilno
zdraviti, kakšnega pomena je zdrav način življenja ipd.
Tako razširjeni zdravstveni tim v Referenčni ambulanti na
dispanzerski način dela zagotavlja celostno obravnavo
pacientov, skuša preprečiti prezgodnji nastanek obolenja
in je usmerjen v zgodnje odkrivanje bolezni.
Pogoj za pridobitev statusa referenčne ambulante je tudi
določena opremljenost ambulante. Referenčna ambulanta
Hoče je tako poleg ostale
opreme pridobila še EKG,
pričakujemo še spirometer
za merjenje pljučne
funkcije in še posebnost:
kot druga referenčna
ambulata Zdravstvenega
doma Maribor smo
po zaslugi in prijazni
pomoči župana Občine
Hoče-Slivnica Jožefa
Merkuša opremljeni še z
avtomatskim merilnikom
gleženjskega indeksa.
Meritev gleženjskega
indeksa je osnovna
presejalna preiskava, s
katero odkrivamo zožitve
ali zapore arterij na nogah
– pokazatelja periferne
arterijske bolezni, ki svoje
znake pokaže zelo pozno,
včasih šele, ko pride do
70-odstotne zamašitve.
V tem času se je pri diplomirani medicinski sestri na
»dodatni obravnavi« zvrstilo že kar precej pacientov,
nekateri se že vračajo z dodatnimi vprašanji in vse kaže, da
je novost dobro sprejeta, pacienti pa zadovoljni. Trudili se
bomo, da bo še naprej tako.
Za kolektiv RA Hoče mag. Jožica Eder, dipl. m. s.
Dobrodelni koncert BOM
Štejem si v čast, da sem predsednik društva Zlat kostanj, ki
je bilo ustanovljeno leta 2012 z namenom, da omogočim
mladim, da se izkažejo v svoji kreativnosti. Skupina
mladih je pričela s svojim delom obveščanja krajanov na
portalu Zlat kostanj. Takrat so bili zelo aktivni in v kratkem
času obeležili z video vsebino kar nekaj dogodkov v
Občini Hoče-Slivnica, tako športnih, kulturnih, prav tako
so poskrbeli z obveščanjem vseh aktivnosti, ki se v občini
dogajajo.
Žal so jim lastna sredstva pošla in delo so v tako širokem
spektru morali opustiti, saj si niso zmogli kriti stroškov,
ki nastanejo pri delu, na razpisu v letu 2013 niso prejeli
ničesar.
To pa jih ni ustavilo. Letos so naredili nekaj, na kar smo
lahko ponosni VSI, tako straši organizatorjev, sokrajani in
prav tako občina, saj so dokazali humanitarno, solidarno
in dejavno noto, pri skrbi za druge in avtonomno
sposobnost odločanja. Angažirani, da živijo v skladu s
svojimi načeli in vrednotami kot posamezniki in kot člani
družbe. Z dobrodelnim koncertom BOM so dokazali, da
se marsikaj da in da se BO zgodilo.
Zaželimo si, da se ne bodo ustavili, saj je njihovo delo
nekaj, kar dviguje humanost ter jo ohranja, hkrati pa
dokazuje, da je v teh težkih časih nismo pozabili tudi mi,
saj smo z svojo prisotnostjo na koncertu dokazali, da nam
ni vseeno za stisko naših sosedov, znancev in sokrajanov.
Zahvalil bi se rad vsem, ki ste na kakršen koli način
doprinesli, da se je koncert BOM izpeljal uspešno. Ponos
in zahvala gre NAŠIM mladim, ki so prihodnost današnje
družbe, za uspešno izvedbo in odlično organizacijo.
Seveda ne smemo pozabiti na vsa podjetja, ki so donirala
finančna in materialna sredstva, da se je koncert v
takšnem obsegu lahko sploh zgodil, s tem ste pomagali
Dejanu, njegovi družini in seveda k hitremu okrevanju in
odlični oskrbi, ki je bo zaradi vas lahko deležen.
Resnično se vsem zahvaljujmo.
Dani Pehant
43
IZ NAŠIH KS
V vednost bralcem: Septembra 2011 se je takrat
osemnajstletni Dejan Ditinger iz Rogoze huje poškodoval v
prometni nesreči s skuterjem. Zaradi težkih poškodb glave
je obležal v komi in v bolnišnici preživel skoraj leto dni.
Potem ko je slovensko zdravstvo nad njegovim okrevanjem
že obupalo, se njegova mama ni predala in ga je vzela v
domačo oskrbo.
Sedaj, dve leti po nesreči, je Dejanov napredek neizmeren,
vendar so stanovanjski pogoji tisti, ki zavirajo njegov
napredek, saj je družina ujeta v majhnem mansardnem
stanovanju. Tudi računi za drage rehabilitacijske naprave in
obiske fizioterapevtke ne nehajo prihajati.
Zato so se Dejanovi prijatelji odločili priskočiti na pomoč
in finančno pomagati družini. V ta namen so organizirali
dobrodelni koncert.
(Vir: Zlat kostanj na internetu.)
POHORJE JE NAŠ DOM
Obisk pri g. Antonu Bergauerju in njegovi družini
Ko sem pripravljala besedilo za občinski praznik, ki
smo ga letos posvetili Pohorju, sem se odločila, da vam
predstavim tudi koga od pristnih Pohorcev. Nedavno
sva se s prijateljico srečali z g. Antonom Bergauerjem, ki
se je s svojim invalidskim skuterjem vozil po domačem
dvorišču – in takoj sem se odločila za tega starosto trdnih
pohorskih kmetov. Z veseljem in zelo gostoljubno so nas
sprejeli, kakor je v tej hiši navada. Pogovarjala sem se z
očetom Antonom ter sinom Miranom in njegovo ženo
Marico, ki sedaj gospodarita na tem posestvu na Hočkem
Pohorju. Na obisku je bil tudi njihov dolgoletni delavec, ki
je prispeval kar nekaj lepih spominov na tiste čase.
Do Bergauerjeve domačije se lahko pripeljete po
asfaltirani cesti, ki pelje s Pohorskega dvora do Bellevueja.
Leži na 695 metrih nadmorske višine in je ena redkih
kmetij na Pohorju, ki nima hišnega imena, na njej pa
gospodari že šesti rod. Prvi zapis sega v leto 1818, ko se
je na Pohorju rodil Martin Bergauer, ki je leta 1870 postal
tukaj gospodar.
Gospod Anton ima pri 86 letih tako bogato zakladnico
spominov, tudi o svojih prednikih mi je veliko povedal,
največ o svojem očetu Francu. Ta je srečno preživel
fronte prve svetovne vojne in prevzel posestvo. V zahvalo
za srečno vrnitev je mama dala postaviti kapelico na
domačem dvorišču; obnovljeno kapelico bodo ponovno
blagoslovili prihodnje leto na Antonovo. Oče Franc je bil
izobražen, zato so ga izvolili za župana v Reki; bil pa je tudi
zelo podjeten, saj je imel lesno trgovino, četudi je vodil
do domačije le kolovoz. V Hočah si je kupil žago, ki jo je
kasneje podedoval sin Franc. Domači pa vedo povedati,
da je imel do vseh delavcev zelo dober odnos, da ga ja
vsa velika družina na posestvu klicala ata, gospodinjo pa
mama, da je bil kruh vedno na mizi za vse. To nam govori
o gospodarju, ki je vse svoje delavce spoštoval.
To spoštovanje do ljudi, do dela in do narave pa je v veliki
meri podedoval sin Anton, ki se rad spominja predvsem
mladih let. Z bratoma Jožefom in Francem so hodili peš
v razvanjsko šolo, saj je bila najbližje; posebej težke so
44
IZ NAŠIH KS
bile poti pozimi. Otroci so morali poprijeti za vsako delo,
s sedmimi leti so že molzli krave. Sredi mladosti jih je
ujela druga svetovna vojna; vpoklicani so bili v nemško
vojsko, brat Jožef je padel, Franc je bil težko ranjen in je
izgubil nogo, Antona pa je rešilo to, da je bil kot mlajši
sedaj edini naslednik na kmetiji – in se je izognil vpoklicu.
Tako se spominja, kako so pomagali številnim ljudem, ki
so pribežali iz doline, jih doma skrivali, kako so pomagali
partizanom, prenašali pošto, kako so imeli tudi nemške
'obiske' – ampak se je vedno vse srečno izteklo. Tudi z
enim od hlapcev, ki bi jih kmalu izdal, saj je bil zagrižen
hitlerjanec. Oče je bil župan tudi še med vojno; pri cerkvi
sv. Lenarta je dal pokopati dva angleška pilota, ki sta
strmoglavila na Pohorju. Po vojni so ju svojci prepeljali v
domovino.
Bergauerjev ata se rad spominja, da so ga dali v Klasično
gimnazijo, vendar jo je moral zaradi vojne kmalu zapustiti.
Pozneje so ga dali v kovaški uk, pa tudi tega ni opravil, saj
so ga potrebovali doma. Ampak to šolanje je bilo čisto
dovolj, da vse življenje rad bere, da je res razgledan in ga
prav vse zanima. Kovaštvo pa je ostal njegov hobi, saj je v
domači kovačnici vedno sam podkoval konje in vprežne
vole, popravljal orodje – tudi za druge, če je bilo potrebno.
Tako je gospodaril skupaj z očetom, tudi ko se je leta 1950
poročil s Tilčko Ternjak, svojo sorodnico. Čeprav je bila
doma v Jarenini, je izvirala s Pohorja, in sicer z Loríčeve
kmetije, kjer stoji danes lovska koča.
Tudi v povojnih letih so lahko kot višinski kmetje dobro
gospodarili. Vedno so imeli dovolj delavcev, tudi takšnih
ljudi, ki so se zatekli na Pohorje. Ker so vsem dobro
plačevali, so radi ostajali pri njih in živeli kot velika
družina. Tudi njega so – kakor nekoč njegovega očeta –
vsi v hiši klicali ata, ženo Tilčko pa mama. Problemov z
mejaši niso imeli nikoli, posebej v dobrih odnosih so bili
vedno s Pohorskim dvorom. Leta 1953 so se prvi na tem
delu Pohorja odločili za elektriko; že prej so jo pridobivali
z vetrnico, a ni bilo dovolj za sodobnejše stroje. Tako so
vlekli elektriko s Habakuka: sami so trasirali, postavljali
električne drogove, Anton je skoval vse kovinske dele,
razpletli so stare električne kable in spletli nove … Tako
so posestvo hitro posodobili. Ko je sneg poškodoval leta
1955 staro hišo, so zgradili novo, vozili pa so še vedno
po kolovozu. Šele leta 1962 je bila mimo hiše speljana
gozdna cesta, ki jim je življenje precej olajšala.
Leta 1964 je postal Anton Bergauer gospodar cvetoče
kmetije, kamor so ljudje zelo radi zahajali. Mama Tilčka
je bila prijazna gostiteljica, ob njej je dom resnično
živel. Srečna delovna in ustvarjalna leta so tekla, otroci
so odhajali in doma si je ustvaril družino sin Miran. Naj
se spomnimo še na vojno za Slovenijo, ko je kot rezervni
miličnik Miran takrat sodeloval pri skrivanju orožja: v
domačo hišo so skrili orožje in strelivo s postaje Tabor v
Mariboru. Na to nas opozori spominska plošča na domači
hiši. Doživeli pa so tudi bližino izstrelka, ki je bil namenjen
na televizijski stolp, padel pa je na njihov travnik (puše),
nedaleč od mesta, kjer so spravljali seno.
Gospod Anton Bergauer je še vedno vedrega in bistrega
duha, čeprav sta mu ženina smrt in bolezen po 80. letu
starosti počasi onemogočila, da bi aktivno sodeloval
na kmetiji. Pravi, da bi še lahko vozil traktor, toda noge
ga ne držijo. Zaradi oslabljenega srca operacija ni več
mogoča. Ampak mladi mu skušajo pomagati, kolikor
se da. Veliko je v življenju ustvaril, zato so mu tudi sedaj
omogočili vse sodobne pripomočke. Ker ima prostore v
nadstropju, so mu montirali stopniščno dvigalo. Pravi,
da je srečen, ker še ima dovolj močne roke, da se lahko
sam presede. V veži ima tudi invalidski skuter, s katerim
se popelje po posestvu, po asfaltirani cesti – ali pa tudi v
gozd po gobe. Snaha Marica je postala prava gospodinja,
prava duša hiše, ki mora včasih res podpirati več vogalov,
saj tudi moža Mirana muči hrbtenica. Tako se je življenje
na kmetiji spremenilo, opustili so krave molznice, ker je z
njimi preveč dela. Toda kmetija živi, še vedno imajo dobro
pomoč v ljudeh, ki radi pridejo k njim delat.
Domačija je bila dolga leta tudi središče Lovske družine
Hoče, saj je bil g. Anton pri tej družini že vse od leta
1946, za njim pa živi z lovstvom njegov sin Miran, sedanji
gospodar posestva. Ko so lovci gradili svojo kočo, je prav
njihova kmetija prispevala marsikaj, od hrane za delavce
do lesa za gradnjo. Prav ta odprtost in pripravljenost dela
Bergauerjevo kmetijo za nekaj posebnega – in to občutijo
ljudje, ki so z njimi povezani. Čeprav g. Antona že dolgo
poznam, sem z veseljem prisluhnila njegovim spominom,
posebej pa me je ganila hvaležnost, ki jo čuti do snahe,
sina in vnukov. Kljub svoji invalidnosti se lahko vedno
pripelje med ljudi v kuhinjo, na dvorišče, pa tudi po cesti
do najbližjih sosedov. V imenu vseh, ki ga poznamo in
spoštujemo, mu želim še veliko vedrine in lepih uric na
njegovem Pohorju.
Besedilo in fotografije: Majda Strašek Januš
45
IZ NAŠIH KS
SRECANJE NA BRVI
Leta 2003 se je v pogovoru med Bogdanom Domadenikom
iz Planice in Stankom Šternom s Slivniškega Pohorja
pojavila misel: Kaj če bi obnovili brv, ki je v starih časih
služila kot pešpot v Maribor – sedaj pa je to povezava
dveh občin, Hoče-Slivnica in Rače-Fram.
In tako sta začela delo obnove brvi s pomočjo prijateljev.
Naslednje leto sta ob brvi postavila še večjo mizo, kjer
se vsako leto septembra zberejo domačini, krajani obeh
občin, ki to proslavijo. Za zakusko so poskrbeli sami s
pomočjo Občine Hoče-Slivnica.
Letos pa je deseta obletnica obnove in se moramo
zahvaliti Občini Rače-Fram ter Društvu krajanov Planica
za celotno organizacijo in pogostitev. Posebej si želimo,
da bi to druženje ostalo še naprej.
Stanko Štern
ZLATOPOROCENCA IZ RADIZELA
Zlato poroko sta v letu 2013 obhajala naša zvesta
občana Ana in Engelbert Bečan iz Radizela, Hudourniška
ulica. Svojo zlato poroko sta proslavljala v krogu svojih
najdražjih na Turistični kmetiji Ledinek v Pivoli. V
prijetnem okolju kmetije in v družbi svojih otrok, vnukov,
pravnuka ter ostalih sorodnikov, prijateljev in znancev sta
si ponovno prisegla zvestobo in izmenjala zlata prstana
pred županom Občine Hoče-Slivnica Jožetom Merkušem
in tajnico Silvo Božnik.
Zlatoporočencema so se v zakonu rodili sin in dve hčeri.
Danes jima dela družbo in veselje še šest vnukov, vnukinja
in pravnukinja. Ob zlati poroki jima želijo še mnogo
zdravih in srečnih let v krogu domačih njuni najdražji in
vsi prisotni, ki slavljenca zelo dobro poznajo. Željam se
pridružujem tudi sam v imenu DU Slivnica.
Peter Kovaček
UCIMO SE DRUŽABNIH PLESOV
Za vse, ki želijo to jesen poskrbeti zase na najboljši način
– s plesom – organiziramo osnovni in obnovitveni plesni
tečaj standardnih in latinsko-ameriških plesov. Program
vodi plesna učiteljica z licenco in vrhunskimi referencami
Nina Gerič.
Pridružite se nam lahko od novembra v dvorani
Kulturnega doma Hoče. V manjši skupini pleše do 12
parov s podobnim predznanjem, bolj ali manj začetnikov.
Učite se družabnih plesov: angleški in dunajski valček,
tango, foxtrot, cha-cha-cha, samba, rumba, jive, disco fox,
salsa …
Vaje bodo ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30: 2-krat 45
minut učenja s 15-minutnim odmorom. Prijavite se do
petka, 31. 10. 2013. Začetek tečaja bo v ponedeljek, 4.
11. 2013. Prijave na tel.: 02 61 80 050; gsm: 041 297 287;
www.vulcanomodels.com.
Metka Klajderič
46
IZ NAŠIH KS
CAS JE ZA SPREMEMBO
Poletje se je prevesilo v mrzlo jesen. Prav nič ni več, kot
je bilo, saj je včasih prehod na jesen bil manj šokanten
za naše telo in počutje. Nenaden padec temperatur
in hitre spremembe iz sončnih dni v deževen hlad
povzročajo veliko ljudem zdravstvene težave, zato je
še kako pomembna uravnotežena prehrana in gibanje,
da ohranimo ravnovesje v našem telesu. Veliko je
napisanega o gibanju in zdravi prehrani, malo manj je
objavljenih rezultatov raziskav neodvisnih zdravstvenih
organizacij o tem, kako osiromašena je zelenjava in sadje,
ki nas ob lepem videzu na policah trgovin vabi k nakupu.
Farmacevtskim koncernom zagotovo ni v interesu delati
raziskav, ki bi nehale polniti njihovo blagajno. Pri veliki
večini prehranskih izdelkov, od gojenja žit, zelenjave
in sadja, pa tudi vzreje živali, se uporablja vedno več
kemičnih sredstev in sintetičnih dodatkov, ki dajejo sicer
velik in na pogled lep pridelek, a popolnoma osiromašen
vitaminov, mineralov, vlaknin in ostalih hranljivih snovi.
Pravijo, da zdravje ni vse, vendar je vse ostalo nič, če
nismo zdravi. Zdrav človek ima tisoč želja, bolan pa le
eno. Podarimo svojemu telesu vsak dan najboljše, kar
imamo, saj nam tudi telo daje največ, kar zmore, vsak
dan posebej, dokler ne omaga. Finančna kriza nam
vsem pošteno zateguje pasove, vendar ko gre za zdravje
in bolečine, bi bili presenečeni nad statistiko nakupov
raznih farmacevtskih izdelkov, ki imajo večinoma poleg
namenskih tudi številne stranske učinke za naše zdravje.
Zato je še kako pomembno, kakšno vrsto hrane uživamo.
Priporočajo se živila, bogata z naravnimi vitamini, minerali
in vlakninami, seveda pridelana na čim bolj naraven način.
Še vedno velja tudi staro načelo, da lepota naše kože prihaja
od znotraj, zato je pomembno, da poleg uravnotežene
prehrane spijemo tudi dovolj vode. Pri odraslih voda
predstavlja cca 60–70 % telesne teže človeka. Pri otrocih je
delež večji in se s starostjo zmanjšuje. V človeškem telesu
ima voda vrsto vlog: je gradbeni material in reaktant, topilo
in medij za reakcije, transportno, mazivno, amortizacijsko
in termoregulacijsko sredstvo. Priporočena količina za
odraslega človeka je 1 l vode na 25 kg telesne teže.
Prehrana je v cca 80 % osnova za zdravje in dobro počutje,
20 % pa predstavlja naše fizično udejstvovanje, od 100 %
je samo cca 30 % zdravja odvisnega od našega genskega
zapisa. Vse ostalo je v naših rokah. V vedno večji ponudbi
zdravih prehranskih nadomestil in dopolnil, ki vsebujejo
vse hranljive snovi in ki so pregledane s strani neodvisnih
svetovnih zdravstvenih organizacij ter potrjene s strani
Ministrstva za zdravje, prav gotovo lahko najde vsak zase
tisto, kar mu najbolj ustreza. Cena obroka je primerljiva
ali še manjša od sendvičev s salamo, ki vsebuje škodljive
aditive. Razvoj tehnologije je napredoval v neslutenih
razsežnostih in skorajda nemogoče si je predstavljati
življenje brez mobitelov, televizije, avtomobilov … Žal pa
je sodoben način življenja prinesel tudi veliko nezdravih
navad, veliko bolj stresno življenje in posledično novih
bolezenskih stanj. Samo v vrtce in šole je potrebno
pogledati, koliko različnih menijev pripravljajo za različne
diete otrok.
V organizaciji Vulcano models je v letošnjem septembru
poteklo eno leto delovanja FIT Hoče, odkar pod strokovnim
vodstvom bodoče profesorice telovadbe Mojce eno
uro pošteno razgibavamo svoje ude in mišice. Vadba z
lastno težo ima odličen učinek na telo. Primerna je za vse
generacije in prilagodljiva zmožnostim posameznika.
Ste vedeli, da z nasmehom na obrazu dosežemo večji
učinek vadbe? Zato sledi na Mojcino vprašanje »Kje so
usta?« glasni odgovor »Na ušesih«.
Pridružite se nam pri vadbi v Kulturnem domu Hoče ob
ponedeljkih ob 18. uri. Participacija: samo 3 € na vadbo
(plačilo ob prihodu na vadbo ob registraciji). Pridite
v športni opremi z ležalko ter seveda nepogrešljivim
bidonom z vodo. Prijavite se lahko vsak ponedeljek do
12. ure s klicem ali s kratkim SMS sporočilom na GSM
041/220 508.
Poskrbljeno je tudi za varstvo najmlajših. Otroci v našem
otroškem vrtcu prav tako uživajo v različnih animacijah, ki
jih pripravlja in vodi naša Mateja.
Besedilo Silva Božnik
Fotografija Vulcano models
POZDRAV IZ HOTINJE VASI
Spoštovani vsi!
S tem pozdravom želim pokazati širšemu krogu ljudi, kaj
so naredile moje roke. Čeprav nisem noben umetnik, sem
sam izdelal to baročno vinsko klet, ki je vredna ogleda.
Z ženo vas vabiva in vsak je prisrčno dobrodošel na Rački
cesti 25 v Hotinji vasi.
Rajmund in Jožica Knežar
47
Jesensko vzdušje, ki smo ga ujeli v hoškem vrtcu tik
pred izidom naših Utrinkov.
Lep, ravno prav topel sončen popoldan v sredo, 16.
oktobra, je privabil kar veliko staršev in otrok, tudi
nekaj šolarjev je bilo med njimi. Jedli smo slastne
pečene kostanje, pili zeliščne čaje iz domačega
vrta, otroci so ustvarjali umetnine iz buč, sadja in
zelenjave, lepili so različna semena na trdo podlago, poslikali so celo hišico, v judo kotičku pa so
predstavili to športno panogo, ki že leto dni deluje v
Hočah. Zaslišala se je tudi glasba in male so vabili na
kostanjčkov ples.
Tako so v tem popoldnevu uživali mali in tudi starejši,
ki so takšnega druženja mogoče še bolj potrebni.
Hvala vsem vzgojiteljicam za res pestro zamišljen in
pripravljen popoldan.
Fotografije in besedilo Majda Strašek Januš
48
PRVOŠOLCKI OŠ HOCE
Letos je na našo šolo pot prinesla 52 radovednih, znanja željnih prvošolcev, ki obiskujejo Osnovno Šolo
Dušana Flisa Hoče in podružnično šolo Reka.
Tone Pavček pravi takole:
A male glave rastejo vneto,
prerastejo z letom male rokave,
male težave, male besede, male stezice …
Nekoč je majhnega konec.
In napoči veliko.
Prvi šolski dan 1. a OŠ Hoče
Učiteljica Suzana Brumec Mrzlekar
Začelo se je zares! To je naš 1. b.
Učiteljica Nika Hartman
49
Prvošolčki OŠ Hoče,
podružnica Reka Pohorje
Učiteljica Jasna Pitamic
PRVOŠOLCKI OŠ SLIVNICA
Prišel je težko
pričakovani dan,
ko v hram učenosti
prišel je naš ciciban …
Prvi šolski dan je zmeraj prav poseben dan –
za otroke in njihove starše. Veseli, vznemirjeni,
polni pričakovanj in ponosni so v spremstvu
staršev otroci prvič prišli v šolo.
Četrtošolci so jim v telovadnici pripravili kratek
kulturni program. Nato smo se odpravili v svoje učilnice. Vsi smo se trudili, da bi ta dan otrokom ostal v lepem spominu.
Naj začetno veselje in zagon trajajo še dolgo!
Razredničarki: Suzana Kodrič in
Milena Gerečnik ter
vzgojiteljica Angela Eržen
50
DEVETOŠOLCI OŠ DUŠANA FLISA HOCE
V ŠOL. LETU 2012/13
9. a
Od leve sedijo:
Jaša Dragojevič, Urban Arih,
Andrej Ledinek, Alen Koser, Urša
Demšič, Maja Sever.
Od leve stojijo, 1. vrsta:
razredničarka Vlasta Bobovnik,
Aleks Kelc, Rok Zidar, Kevin
Rebernak, Kaja Ingolič, Mateja
Blažetić, Klara Kozar.
Od leve stojijo, 2. vrsta:
Špela Belec, Urška Špela
Pregl, Aneja Tancer, Ana Kristina Šalinović, Ema Vrecl, Anja
Petrovič, Tina Malek; Odsoten
Marcel Heržič.
9. b
Od leve sedijo:
Uroš Planinšič, Gregor
Colnarič,Anže Hojski, Lucija
Divjak, Ana Mihelak.
Stojijo od leve, 1. vrsta:
razredničarka Darinka Vičič, Tina
Bauman, Žanet Mildner, Nina
Murks, Vita Letonja, Martina
Ribič, Domenik Dobaj, Tim
Roškar, Vasja Pirc.
Stojijo od leve, 2. vrsta:
Tea Obad, Tia Zagernik, Tina
Kocbek, Inja Miljatovićč, Maša
Petrič, Sara Počkaj, Domen
Patrik Kukovič.
Opravičilo
V junijski številki smo fotografiji in imena precej pomešali, zato popravljamo
napako in se vsem učencem in razredničarkama iskreno opravičujemo.
Uredniški odbor Utrinkov
UTRINKI, glasilo Občine Hoče-Slivnica, letnik 13, številka 3, javno glasilo /// IZDAJATELJ: Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15,
2311 Hoče, t. (02) 6165 320, f. (02) 6165 330, davčna št: 24685844, www.hoce-slivnica.si /// ODGOVORNA UREDNICA: Majda Strašek
Januš, ostali člani: Petra Trstenjak, Metka Oberlajt, Martin Kramar in Borut Celan, [email protected] /// OBLIKOVANJE: Biro Biro
d.o.o., Monika Lovše Rošker, [email protected], FOTOGRAFIJA na naslovnici: Čebela, Ciril Tovšak /// TISK: Grafis d.o.o., info@
grafis.si, naklada 3950 izvodov. /// Javno glasilo Občine Hoče-Slivnica je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo
pod zaporedno številko 72. Za glasilo se plača 8 % DDV.
51
15. PRAZNIK OBCINE HOCE-SLIVNICA
Foto: Foto Fokus
Vse prispevke za objavo pošljite na naslov uredništva, po možnosti natisnjenim besedilom priložite CD ali pa uporabite
kar elektronsko pošto. Digitalnih fotografij ne vstavljajte v Word zraven besedila, temveč jih posredujte v .jpg ali drugem
formatu. Navedite avtorja in opis vsebine fotografije. Prispevki naj bodo podpisani, razvidna naj bosta datum in kraj pisanja, opremljeni naj bodo z naslovom in avtorjem besedila. Članki za glasilo naj bodo iz obdobja med dvema številkama
glasila. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Članki niso honorirani. Ponatis v celoti
ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Zadnji rok za oddajo prispevkov za naslednjo
številko je do konca novembra 2013. Naslednja številka izide decembra 2013.

pohorje je naš dom 15. praznik obcine hoce

Transcription

Similar documents

sklep_1.8.2015173.35 KB

Prenos pdf različice dokumenta - Občina Hoče

21. 12. 2010 ZAPISNIK 2. redne seje Obč

Občine Hoče

PPT 1_SLO

izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na

ZADEVA: Športni center Pohorje d.o.o.

NATREG - KAKO UPRAVLJATI (ZA)VAROVANA OBMOČJA

EUP ČE 01 - Slivnica