Bilten 18 2014 - ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije

Comments

Transcription

Bilten 18 2014 - ZAS - Združenje asfalterjev Slovenije
Maj 2014, leto XVII.
18.
n
Aktivnosti: maj 2013 - maj 2014
n
Sodelovanje s sorodnimi združenji
n
14. kolokvij o asfaltih in bitumnih
n
n
Intervjuja:
Aleksander Kerstein
Andrej Poglajen
n
Izobraževanje asfalterskega kadra
n
Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2013
Strokovni prispevki
n
Predstavitev novih članov
OD SKUPŠČINE DO SKUPŠČINE
Iz vsebine
n
Uvodnik _______________________________________________ 3
n
Sodelovanje s sorodnimi združenji (EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...)____ 4
n
14. kolokvij o asfaltih in bitumnih v sliki in besedi _______________ 7
n
Veliki intervju: Aleksander Kerstein, 70 ______________________ 14
n
9. izobraževanje in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra_ 19
n
Strokovni posvet:
Poškodbe na voznih površinah kot posledica hude zime __________ 22
n
Delo v organizacijskih in strokovnih telesih ZAS ________________ 24
n
Proizvodnja asfaltnih zmesi v letu 2013 - rekordno nizka _________ 28
n
Intervju z lastnikom in direktorjem Trgograd, d.o.o., Litija,
Andrejem Poglajenem ___________________________________ 30
Glasilo »Od skupščine do skupščine«
izdaja:
ZAS, Združenje asfalterjev Slovenije
Kotnikova ul. 32
1000 Ljubljana
Uredil:
Slovenko Henigman (S.H.)
Prevod:
Domen Kavčič
Foto: Arhiv ZAS, Robert Mihelčič
n
Oblikovanje: Robert Mihelčič
Grafična priprava: RM design d.o.o.
Tisk: Rotosi d.o.o.
Naklada: 1000 izvodov
ISSN 1408-6166
Strokovna prispevka:
Zdravje in varstvo delavcev ter varovanje okolja v industriji asfalta
Zvone Britovšek _________________________________________ 32
Garancijska doba in bančne garancije pri izvedbi
voziščnih konstrukcij – Je Slovenija res najboljša v Evropi?
Borut Willenpart in Jože Lun _______________________________ 33
n
Partnerji ZAS in novi člani ZAS se predstavijo __________________ 35
n
Mediji o ZAS-u in asfaltu__________________________________ 38
n
From assembly to Assembly in English _______________________ 39
n
Češnjev piknik ZAS ______________________________________ 50
n
Program dela za leto 2014/15______________________________ 51
Fotografija na naslovnici:
Robert Mihelčič
Starši otrok so dovolili objavo fotografije.
2 od skupščine do Skupščine
UVODNIK
Spoštovani!
asfaltnih zmesi, kar nas vrača v leto
1992. Upravičeno se sprašujemo kdaj bo
prišlo do obrata tudi pri nas.
Končno vzpodbudni toni iz Bruslja, saj
Evropska komisija v spomladanski objavi
Sloveniji napoveduje gospodarsko rast v
višini 0,8 %. Nekoliko manj optimistični
so v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer napovedujejo rast bruto domačega proizvoda v
višini 0,3 %. Oboje so seveda zelo nizke
stopnje rasti, ki pa so za državo, ki že več
let zapored beleži negativno gospodarsko rast in povečano brezposelnost,
vzpodbudne in pomenijo končno obrat
na bolje.
Kako močno bi si želeli, da bi podobne,
čeprav minimalne pozitivne številke
veljale tudi za proizvodnjo in vgrajevanje asfalta ter aktivnosti v gradbeništvu - cestogradnji. Tukaj žal že vrsto
let zapored beležimo več kot dvomestne
številke nižanja proizvodnje in padca
vzporednih dejavnosti projektiranja,
inženiringa in izvedbe. V letu 2013 smo
pristali na 1.050 ton proizvedenih vročih
Žal se poslovno okolje, kljub propadu
znatnega števila gradbenih podjetij, še
vedno ni bistveno spremenilo. Še vedno
imamo najdaljše garancijske roke v
Evropi in še vedno so višine in pogoji
naših bančnih garancije za resnost
ponudb, dobro izvedbo del in odprave
napak v garancijski dobi nesorazmerno
visoki. Vsak od preko 400 javnih
naročnikov v državi vodi investicije od
razpisa naprej na svoj način. Še vedno
niti naročniki, kaj šele ostali deležniki v
verigi, predvsem pa izvajalci, niso v
stanju in ne plačujejo računov v predpisanih ali vsaj razumnih rokih in še
vedno se vsa dela praviloma oddajajo za
najnižjo ceno. Še vedno nismo odpravili
anomalij, ki so povzročile, da je naše
gradbeništvo, v tako velikem obsegu
propadlo.
Kako naprej?
Ob propadu številnih velikih podjetij so
se iz manjših razvila nekatera nova, ki bi
nekoč lahko postala steber našega
gradbeništva. Njihov poslovni model
temelji na vlaganju lastnih sredstev,
zaposlovanju dobrih kadrov in odgovornosti za kakovost. Zavedajo se, da jim še
veliko manjka, zato se ne branijo
skupnega sodelovanja pri organizaciji
srečanj, izmenjavi mnenj in skupnega
ustvarjanja dobrih praks. Željni so novih
znanj in angažirajo se pri uvajanju
modernih tehnologij. Vendar, če ne
bodo zgoraj zapisane anomalije odpravljene, če ne bomo na pravi način pristopili k izvedbi investicij, tudi nova podjetja ne bodo imela nikakršnih možnosti.
Združenje asfalterjev je v zadnjem letu
prvič uspelo združiti vse proizvajalce
asfalta v Sloveniji. Ta uspeh razumemo
kot povečano odgovornost, da se nakopičene težave bolj uspešno rešujejo.
Zato smo v zadnjem letu velik del naših
aktivnosti posvetili reševanju opisane
problematike. Vse to in ostale dejavnosti
združenja v zadnjem letu ter naš plan
delovanja v prihodnje si lahko preberete
v letnem glasilu, ki ga imate pred seboj.
Tako kot se obračajo ekonomski kazalci
se mora prej kot slej obrniti tudi v
asfalterstvu in cestogradnji. V želji, da
smo na tej poti že letos se zahvaljujem
za opravljeno delo in želim več varnih in
za vožnjo udobnih prometnih površin.
Slovenko Henigman, predsednik
Dear readers,
A new wave of optimism has at last
reached us from Brussels – in their
spring announcement, the European
Commission predicts a 0.8 % economic
growth for Slovenia. Somewhat less
optimistic tones are heard from OECD,
where the predicted growth of GDP
amounts to 0.3 %. Both figures of
course indicate very low growth rates,
but after recording negative growth and
growing unemployment for several years
now, these are nevertheless seen as an
encouraging glimmer of light at the end
of the tunnel for the country.
Oh how we wish that similar, even
slightly positive figures would come true
for production and casting of asphalt
and other road construction activities as
well. Unfortunately, we have been ...
Continues on page 39 >>
od skupščine do Skupščine
3
SODELOVANJE
Sodelovanje
s sorodnimi združenji
(EAPA, Gestrata, DAV, DRC ...)
novega direktorja, kar je predvideno v
naslednjih mesecih. V roku dveh
mesecev se pričakuje popolnitev ostalih
predvidenih funkcij in določitev plana
dela v prihodnje. V ta namen bo še
enkrat sklicana Skupščina družbenikov.
DRC, Družba za raziskave v
cestni in prometni stroki
ZAS je skupaj z društvi za ceste
družbenik DRC, d.o.o. V zadnjem letu je
bilo delovanje v veliki meri posvečeno
iskanju prihodnjega koncepta delovanja
družbe.
Na seji Nadzornega sveta in Skupščini,
aprila 2014 je potekala intenzivna
razprava o prihodnosti DRC. Skupno
stališče je bilo, da časi za delovanje
družbe niso naklonjeni, vendar se bodo
ceste in ostala prometna infrastruktura
gradili in vzdrževali tudi v prihodnje,
zato je potreben predvsem optimizem in
zagnano delo. Samo to nas bo popeljalo
naprej. Nadzorni svet je potrdil predlagane sklepe, na skupščini pa so bile
uveljavljene nekatere spremembe in
dopolnitev temeljnega akta družbe. Prav
tako je v dogovoru kadrovska okrepitev
družbe.
Največji projekt družbe v letu 2014
ostaja izdaja knjige CESTE na slovenskem skozi čas, ki bo izvrstna knjiga za
vse, ki želijo vedeti, kdo je od prazgodovine potoval po našem ozemlju,
kje so prometnice potekale, kako so
nastajale, kakšen vpliv so imele na
gospodarstvo. Pri izdelavi knjige so ob
zgodovinarjih sodelovali številni strokovnjaki različnih znanj, ki že vrsto let
sodelujejo pri razvoju cest in prometa v
Sloveniji. Tehnični urednik knjige je
mag. Gregor Ficko.
Na zaključku je več udeležencev seje
Nadzornega sveta in Skupščine izpostavilo potrebo po organizaciji tradicionalnega Kongresa o cestah in prometu,
oziroma če to ni možno, pa vsaj
Cestarskih dnevov ali podobnega srečanja, saj to strokovna javnost pričakuje. Po zadnjih informacijah kaže, da
bo kongres zamaknjen na začetek leta
2015.
Bistveni spremembi temeljnega akta sta
predvsem naslednji:
• Nadzorni svet sestavljajo 3 člani (prej 11)
• Pri organih družbe je dodan Programski svet, ki šteje 5 članov.
V Nadzorni svet DRC so bili imenovani
Marijan Prešeren, dr. Andrej Godec in g.
Andrej Jan. Dosedanjemu direktorju
Matiji Vilharju, ki se želi dokončno
upokojiti, je podaljšan mandat do izbire
4 od skupščine do Skupščine
GESTRATA
Gradbeni seminar, januar 2014
Člani ZAS se redno in v velikem številu
udeležujejo srečanj, ki jih organizira
sorodna organizacija v Avstriji. Posebej
dobro obiskan je vsakoletni Gradbeni
seminar, ki v vseh devetih deželah
privabi nad 2.500 udeležencev. Iz
Slovenije se gradbenega seminarja
običajno v Graz-u na Štajerskem in
Veldnu na Koroškem udeleži do dvajset
udeležencev. Tako je bilo tudi v januarju
2014, ko so bile obravnavane teme, ki so
med ostalim zajemale: prikaz delovanja
društva za raziskave v cestni, železniški
in prometni stroki FSV, geomehanika
vezanih in nevezanih nosilnih plasti,
sanacija letališke piste na letališču
Dunaj, uporabo litega asfalta in prednosti nizkotemperaturne asfaltne tehnologije. Teme so detajlno obdelane v
prispevkih, ki so objavljeni na spletnih
straneh www.gestrata.at.
Poudarke uvodnih nagovorov članov
Upravnega odbora Gestrata bi lahko
strnili v naslednje podatke in informacije:
• V zadnjem letu je bil delež prevoza v
Avstriji v obsegu 324 mio ton na
cestah in 106 mio ton na železnici.
Navedeno kaže na pomen posamezne
infrastrukture, oziroma kaže na pomen cestne infrastrukture kljub
favoriziranju železnic.
• Proizvodnja asfalta v letu 2013 je bila
v Avstriji podobna kot leto prej in je
znašala 7,4 mio ton asfaltnih zmesi.
Navedeno je seveda veliko manj kot
referenčnega leta 2004, vseeno pa
ima Avstrija eno od najvišjih proizvodenj po prebivalcu v Evropi.
• Kakovost višje rangiranjega omrežja
cest (avtoceste in zvezne ceste) je še
nekako zadovoljiva, na nižje rangiranem omrežju pa ugotavljajo stalno
SODELOVANJE
slabšanje stanja, kar je potrdila tudi
študija, ki jo je preteklo leto objavil
prof. dr. Johann Litzka. In to kljub
temu, da poberejo dovolj davkov,
sredstev ne manjka, vendar ni želje,
da se vlaga v obnove cest.
• Pomen asfaltnih tehnologij je izrazito
velik zaradi možnosti ponovne uporabe. Žal se navedeno dejstvo še vedno
ne upošteva dovolj, saj se z rezkanjem
pridobljeni granulat, še vedno uporablja tudi za neoptimalne namene v
spodnjem ustroju, bankinah in
podobno. Stari asfalt ni gradbeni
odpadek, ampak dragoceni gradbeni
proizvod, ki ga lahko ob nespremenjenih standardih kakovosti ponovno
uporabimo.
• V Avstriji zaznavajo trend, da so pričeli
asfalt v vedno večjem obsegu vgrajevati tudi vzdrževalci cest iz cestnih
baz. Navedeno ni sprejemljivo, saj
vgrajevanje asfalta zahteva ustrezna
znanja in profesionalni pristop. Zato
se je asfalterska industrija postavila
proti tako imenovani nelojalni konkurenci, ki ne zagotavlja ustrezne kakovosti.
• Zaradi težav z javnim naročanjem
ugotavljajo vedno poznejši pričetek
gradbene sezone. S tem je dejanski
čas gradbene sezone padel na komaj 6
ali 7 mesecev efektivnega dela. Navedeno za podjetja pomeni težavo pri
polnem zaposlovanju, posledice so
takšne, da najboljši kadri iščejo zaposlitev v drugih branžah.
Med predstavniki ZAS in Gestrate so tudi
v zadnjem letu potekale izmenjave
mnenj in pogledov, srečanja so bila
organizirana tako pri nas kot v Avstriji.
Direktor Gestrate Maximilian Weixlbaum
je bil aktiven udeleženec 14. KAB, z naše
strani pa smo se udeležili študijskega
potovanja v Innsbrucku in bili na
skupnih sestankih na Dunaju in v
Ljubljani.
V zadnjem letu se je od aktivne službene
poti poslovila tudi gospa Gaby Pass, ki je
več kot trideset let delovala v Gestrati.
Poleg rednih stikov, ki smo jih imeli med
našima združenjema, si jo bodo člani
ZAS zapolnili po veliki pozornost, ki smo
jo bili skozi leta sodelovanja deležni. Za
odlično sodelovanje se ji najlepše
zahvaljujemo.
asfaltersko združenje nekoliko okrepilo,
v posameznih nacionalnih združenjih pa
se posledično opaža nekoliko zmanjšano zanimanje za članstvo teh podjetji.
Udeležba na sestankih strokovnih teles
EAPA je zaradi novih članov postala
veliko številčnejša, temu se bo v prihodnje prilagodila tudi organizacija in
vsebina srečanj.
EAPA, European Asphalt
Pavement Association
Združenje asfalterjev Slovenije je član
EAPA od leta 1997, kar pomeni že
sedemnajst let. Sodelovanje poteka tako
preko strokovnih odborov, elektronske
in osebne komunikacije.
Najpomembnejše strokovne teme, ki jih
obravnava EAPA so med ostalimi predvsem naslednje:
• Uveljavitev širše uporabe nizko temperaturnega asfalta
• Dosledna uporaba starega asfalta v
novem asfaltu
Sestanek TO EAPA, Köln 2014
Gospodarska kriza je v številnih evropskih državah že nekoliko pozabljena, kar
pa ni povzročilo bistvenih sprememb pri
proizvodnji asfalta in sredstev za
vzdrževanje, obnavljanje in gradnjo
cest. V večini evropskih držav ugotavljajo pomankanje sredstev za infrastrukturo, kar se kaže v vedno slabšem
stanju cest in voznih površin.
EAPA ima zato skupaj z ostalimi združenji v Bruslju kot npr. ERF, FEHRL,
Eurobitume še naprej primarni cilj
ozaveščati in prepričevati evropske in
nacionalne administracije kako pomembne za razvoj gospodarstva so
investicije v cestno infrastrukturo, še
posebej v vzdrževanje in obnavljanje cest.
EAPA je v zadnjih letih pridobila številne
nove pridružene člane, ki so predvsem
proizvajalci opreme in materialov pri
proizvodnji asfalta. S tem se je evropsko
• Nadgradnja standardov (BIT in PmB,
asfalt, …)
• Aktivnosti vezane na varovanje okolja
(nižja poraba energije, zmanjšanje
emisij,…)
• Varovanje delavcev v industriji ( IARC
študija,…)
• Uporaba asfalta kot najboljšega
materiala za različne pogoje uporabe
• Marketing v asfalterstvu – prikazati
pozitivne elemente v asfalterstvu
Seveda je obseg nalog EAPA zelo širok in
temeljit in z kadrovsko okrepitvijo veliko
bolj intenziven, kar lahko vsi zelo
učinkovito spremljamo na spletni strani
in s posamezno izdajo EAPA Newsletterja, ki ga pošiljamo tudi celotnemu našemu članstvu.
ZAS je v evropskem združenju zastopan v
dveh strokovnih odborih, v odboru
od skupščine do Skupščine
5
SODELOVANJE
direktorjev in na vsakoletni generalni
skupščini, ki bo letos organizirana v
Parizu 12. junija 2014, ko bo EAPA organizirala tudi svoj tradicionalni simpozij.
filozofija politikov spreminjati. Državna
administracija intenzivno pripravlja
nove projekta, predvsem je bilo izpostavljeno dvoje:
• Potreba obnov na voziščih in
• Sanacije premostitvenih objektih
Samo v zvezni deženi Notranja Westfalija
so potrebna vlaganja v obsegu 7 mrd EUR.
DAV
Nemški asfalterski dnevi v
Berchdesgadnu, februar 2014
• okoli 600 udeležencev
• več kot 70 razstavljavcev
Uvodni nagovor predsednika DAV, Stefan
Schmidt-Weiss in predstavnika državne
administracije Prof. Dr. Josef Kunz,
zvezno nemško prometno ministrstvo
BMVBS.
Prof. Dr. Josef Kunz
Kaj pri opisanem naredi industrija
asfalta je bilo najbolj pogosto vprašanje, ki so si ga zastavili nekateri referenti? Ima zelo pomembno vlogo, saj
zagotavlja voziščne površine, ki nižajo
hrup in so v vseh ozirih vse bolj in bolj
ekološke. Poudarjene so bile reciklaže,
saj stari asfalt ni odpadek, ampak
vhodni gradbeni proizvod. Od 14 mio ton
starega asfalta ga v Nemčiji kar 84 %
ponovno uporabijo v novem asfaltu. Tudi
preostanek asfalta predstavlja gradbeni
proizvod!
Predsednik DAV Stefan Schmidt-Weiss
Izpostavljena je bila proizvodnja asfalta
2013 v Nemčiji, ki je znašala 41 mio t, kar
je najmanj po združitvi Nemčiji. V letu
2014 bodo gotovo dosegli lansko
vrednost, ni pa jasno za koliko bodo
rasli. Navedeno je predvsem posledica
znižanih investicij v deželah in mestih
(lokalni nivo), država namreč svoje
investicije povečuje.
Od nove vlade in prometnega ministra je
zelo veliko pričakovanj. Cestnina za
osebna vozila je v pripravi in je realno
možna. Nemčija je dežela prometnih
zastojev! V zadnjem letu so vse kolone
skupaj znašale 600.000 km, kar pomeni,
da prebivalstvo kar 230.000 ur preživi v
zastojih. Navedeno pomeni, da Nemec
170 dni v življenju preživi v zastojih. Med
njimi vodijo Bavarci, s 16%.
Država je vrsto let zanemarjala vlaganja
v vzdrževanje cestne infrastrukture,
zato so posledice že hude. Izraženo je
bilo zadovoljstvo, da se je pričela
6 od skupščine do Skupščine
Udeleženci nemških asfalterski
dnevov
Nekateri poudarki strokovnih referatov,
ki so dosegljivi na http://www.deutscheasphalttage.de, so naslednji:
• Cesta v 21. stoletju: iskalo se bo
optimalne procese (temperatura,
transport, nastavitve proizvodnje in
vgrajevalne mehanizacije, ...). Vse v
cilju zagotoviti optimalno življenjsko
dobo in trajnostni razvoj. Rezultat
tega je tudi odločitev zveznega
ministrstva za promet, da se bo lahko
asfalt po letu 2019 transportiral samo
v zaprtih termo kesonih. Industrija
ima sedaj 3 leta 2015 do 2018 za
prilagoditvi k novi zahtevi. Seveda je
navedeno tudi usklajeno z industrijo
proizvodnje kamionov. Na kesonih
bodo nameščeni tudi termometri za
merjenje temperature.
• Asfalt je gradbeni proizvod, ki ga lahko primerjamo tudi z »Nano« tehnologijo. Nemčija želi, da se razvoj na
tem sofisticiranem področju izvaja na
ravni Evrope, zato močno podpirajo
evropske projekte, ki potekajo preko CEDR,
FEHRL, EK, IFSTTAR R5G, ERA-NET, …
• BASt, zvezna raziskovalna ustanova za
področje cest namenja razvojno-raziskovalnim projektom 12 mio EUR
letno. Trenutno poteka 500 projektov.
K financiranju želijo pritegniti tudi
druge ustanove in industrijo ter povečati obseg sredstev in navedeno
raziskovalno dejavnost narediti še bolj
učinkovito.
• Funkcionalne gradbene pogodbe
omogočajo bolj inovativne pristope,
vendar žal vzporedna regulativa ni
dovolj prožna, da bi lahko izvedli več
tovrstnih projektov.
• Recikliranje asfaltov včeraj - danes –
jutri.
Prikazana je bila nemška pot ponovne
uporabe starega asfalta v novem
asfaltu. Že v letu 1995 so izvedli poskusno polje dolžine 9 km. Nato se je začela
uporaba povečevati, vzporedno pa so
pripravljali tudi tehnično regulativo:
• 1983 opomnik (Merkblat)
• 1986 Specifikacija FGSV
• 1988 Uradno dovoljena uporaba
rezkanca v novem asfaltu
• 1990 ZTV bit-StB
Vzporedno z razvojem se je povečevala
tudi dovoljena količina rezkanca. Po letu
1991 so npr. dovoljevali med 30 in 50 %
v nosilni plasti. Danes imamo za
navedeno EN 13108-8, ki daje usmeritve
kako in kaj. Nemčija ponovno, v asfaltu,
uporabi kar 83 % starega asfalta, kar jo
uvršča v vrh vseh EU držav.
• Predstavljen je bil projekt preiskav
bitumnov na zveznem nivoju. Izbrali
bodo vzorce (skupaj 15) izmed 90
različnih tipov cesto gradbenih
bitumnov in jih preiskali v celotnem
spektru. Uporabili bodo stare uveljavljene metode in vse nove tudi po
kratkotrajnem in dolgotrajnem staranju. Podobno nalogo smo pred kratS.H.
kim kreirali tudi v Sloveniji.
14. KOLOKVIJ
14. kolokvij o asfaltih in
bitumnih v sliki in besedi
Program in potek 14. KAB
Udeleženci 14. KAB
Za nami je največje strokovno in mednarodno srečanje, organizirano med 28.
in 29. novembrom 2013, ki ga v
sodelovanju z energetsko družbo Petrol,
organiziramo vsaki dve leti. Imeli smo
ambiciozni cilj, da presežemo oziroma
vsaj ponovimo predhodni 13. Kolokvij o
asfaltih in bitumnih (KAB). Primerjalne
številke, predvsem pa zadovoljstvo
udeležencev iz 11 držav nas prepričujejo, da nam je uspelo pripraviti
srečanje, ki je zadostilo vsem pričakovanjem tako organizatorja kot domače
in mednarodne javnosti. Predhodni
kolokvij smo v večini kazalcev presegli,
zagotovljeno pa je bilo tudi odlično
vzdušje.
Kolokvij o asfaltih in bitumnih ima
kongresni značaj za slovensko industrijo
asfalta. Zato so vsakokratni zaključki
vodilo našega dela v naprej. Velika želja
asfalterske branže je, da te zaključke
uporabljajo vsi, ki se kakorkoli povezani
z asfaltersko dejavnostjo. Predvsem
imamo v mislih naročnike (teh je v
Sloveniji nekaj sto), izvajalce in
proizvajalce asfalta, dobavitelje, inženiringe, inštitute in druge. Ne nazadnje
se po asfaltu vozimo vsi, zato je v
interesu slehernika, da so asfaltne
površine ravne, varne in ekološko neoporečne. Za vse navedeno si v Združenju asfalterjev Slovenije s svojim
delovanjem in ravnanji močno prizadevamo.
Marijan Prešeren, podpredsednik ZAS
in član uprave CGP, d.d.
NAGOVORI DOBRODOŠLICE
Marijan Prešeren je izpostavil predvsem
težko situacijo, v kateri se nahajajo
gradbeni izvajalci. Žal se naročniki
gradbenih del še vedno premalo zavedajo kako težko je danes pridobiti
bančne garancije, še vedno imamo
nerazumno dolge garancijske roke in še
vedno je edino merilo za oddajo del
najnižja cena. V Sloveniji imamo po
ugotovitvah, do katerih so prišli v družbi
CGP, kar 407 javnih naročnikov in vsak
izmed njih ima svojo politiko vodenja
javnega naročanja, skrbništva nad pogodbami in zaključevanjem del. Situacija je nevzdržna, zato je izrazil apel, da
se navedene aktivnosti spravijo na
skupni imenovalec, opisane pomanjkljivosti pa končno izboljšajo in odpravijo.
Jurij Kač, je poudaril pomen kolokvija za
slovensko cestno gradbeno stroko in
izrazil zadovoljstvo nad prispevkom
asfalterske branže k trajnostni in ekološki gradnji. Inženir DRI kot največje
inženirsko-svetovalno podjetje v državi
si bo tudi v prihodnje prizadevala za dvig
tehnične kulture in strokovnega znanja.
Jurij Kač, generalni direktor DRI
upravljanje investicij, d.o.o.
od skupščine do Skupščine
7
14. KOLOKVIJ
Sekcija 4: Trajnostne asfaltne voziščne
konstrukcije; moderatorka ga. Cezar
Pomen takšnega srečanja je razvoj
stroke, sodelovanje, druženje in povezovanje, zato bo po besedah g. Kača tudi
v prihodnje osebno in kot družba, ki jo
vodi, podpirala delovanje tega in
podobnih društev.
Anja Sörensen , Arbit
Referenta Marko Orešković in dr. Ana
Petkovšek
Doc. dr. Peter Lipar,
predstojnik FGG – PTI
Situacija na Univerzi je zaradi znanih
gospodarskih razmer zelo težka. Univerzitetni učitelji so vse večkrat primorani poseči v nove prijeme in žal tudi v
improvizacije, vse za to, da lahko dosegajo ustrezno raven poučevanja in
znanja študentov. V tem smislu je
izpostavil pomen sodelovanja s strokovnimi združenji. Sodelovanje med FGG
in ZAS je bilo že v preteklosti dobro, v
prihodne si tega želijo še več, zato je dr.
Lipar podal roko združenju za intenziviranje sodelovanja.
Sledili so strokovne sekcije z referati in
prezentacijami. Vsi referati so objavljeni
v Zborniku referatov in na spletni strani
ZAS.
Referenti sekcije 2: dr. Biedermann, g.
Aaberg, g. T. Willenpart, mag. Beuving
Referenta Mitja Jurgele in mag. Lidija
K. Zagorc
dr. Andreas Biedermann
Predstavitev podjetij in njihovih
produktov in razstavni prostori
Predstavitev podjetij in njihovih
produktov; povezovanje g. Willenpart
Predstavili so se: Petrol, Heystab,
Lintec, Genan Road in Viatop Regi
Sekcija 3: Asfalt z gumo; moderator: g.
Prosen. Referenti: g. Weixlbaum, g.
Sadzulewsky, g. Cotič in ga. dr. Antunes.
STROKOVNI REFERATI
Sekcija 1: Osnovni materiali v asfalterstvu – agregati in bitumni; moderatorka
ga. Naglič
Predstavniki podjetij v času
predstavitev
Janez Prosen
OKROGLA MIZA
(moderator: Jože Bonča)
Sodelujoči: mag. Vrčko, mag. Košič,
prof. dr. Damijan
Referenti sekcije 1: g. Zehmann,
ga. dr. Mladenovič, ga. dr. Sörensen,
g. Bašelj, g. Kammerer
Sekcija 2: Dolgoročni razvoj asfalterske
tehnologije; moderator: g. Čotar
8 od skupščine do Skupščine
Tradicionalno na kolokviju organiziramo okroglo mizo z aktualno tematiko.
Zvonko Cotič in dr. Ines Antunes
Stalnica v organizaciji kolokvijev je tudi
tematika razvoja prometne infrastrukture. Udeleženci okrogle mize so sodelujoče seznanili z Nacionalnim infrastrukturnim programom, ki mora biti
14. KOLOKVIJ
Mag. Matjaž Vrčko, MzIP
Prof. dr. Maja Makovec Brenčič
Udeleženci okrogle mize: Vrčko, prof.
dr. Damijan, mag. Košič in moderator
g. Bonča
izdelan in sprejet v letu 2014. To bo
program, ki bo glede potrebnih investicij
končno dal na skupni imenovalec vse
prometne sektorje kot so železnice,
državne ceste in avtoceste, pomorski in
letalski promet ter javni potniški
promet. Finančna sredstva so seveda
zelo omejena, vendar je bilo soglasno
mnenje udeležencev omizja, da brez
investicij v prometno infrastrukturo ne
bo gospodarske rasti, saj vlaganja v
infrastrukturo prinašajo državi 2,5 do
3,0 kratno vračilo vloženih sredstev. Ob
navedenem pa je bilo izpostavljeno, da
nikakor ne smemo pozabiti na vzdrževanje prometne infrastrukture, ki mora
biti prioritetno.
POSEBNO VABLJENO PREDAVANJE
(prof. dr. Maja Makovec Brenčič)
Kolokvij poleg ožjih asfalterskih vsebin
vedno nagovarja tudi širše tematike.
Letošnja je bila posvečena trženju v
gradbeništvu, saj propad številnih
domačih gradbenih podjetij kliče k
drugačnemu, bolj dolgoročnemu pristopu. Tako Egbert Beuving, direktor EAPA
kot profesorica Maja Makovec Brenčič,
predsednica največje evropske akademske organizacije na področju trženja, sta
nam dala odlične napotke kako
predstavljati in razvijati našo dejavnost.
Posebej sta poudarila, kako čudovito
delo opravljamo asfalterji, asfaltiramo
ceste, ki povezujejo ljudi, ki omogočajo
varnost, udobnost, dober nivo uslug in
so okoljsko neoporečne. »Asfalterji
povejte kaj delate in zakaj je vaše delo
tako pomembno.«, je svoje predavanje,
ki je navdušilo udeleženca kolokvija,
zaključila Maja Makovec Brenčič.
SLAVNOSTNI NAGOVORI
Slovenko Henigman, predsednik ZAS
V imenu organizatorja Združenja
asfalterjev Slovenije je bila vsem 167
udeležencem izražena topla dobrodošlica. Posebej je pozdravil visoke
goste in številne udeležence iz desetih
evropskih držav in Slovenije.
Kljub optimizmu na kolokviju ni šlo brez
prikaza realne slike, v katerem se nahaja
slovensko gradbeništvo, saj dosegamo
glede na leto 2010 samo 50 % realizacijo. Zelo podobna je situacija v
slovenskem asfalterstvu, kjer je bilo v
letu 2012 proizvedenih samo 1,1 mio ton
asfaltnih zmesi, kar je manj kot 60 %
dolgoročnega povprečja. Navedeno je
zelo zaskrbljujoče, saj so naše ceste,
Razstavljalci
od skupščine do Skupščine
9
14. KOLOKVIJ
predvsem avtoceste, kljub rahli umiritvi
prometa, še vedno nadpovprečno obremenjene. Na 750 km dolgem avtocestnem omrežju se dnevno povprečno
vozi okoli 40.000 vozil, delež kamionov
pa presega 20 %. Na drugi strani imamo
od 6.000 km državnih cest kar 60 % v
zelo slabem stanju. Vse navedeno kliče
po ukrepih, po ukrepih, ki bodo preprečili dodatno gospodarsko škodo. Pravočasni ukrepi na voziščih so vedno racionalni, zamujeni pa dragi in negospodarni. Posledice pa se velikokrat ne da
izmeriti v denarju, saj se odražajo v slabi
prometni varnosti, nesrečah in poškodbah, ki se žal velikokrat končajo tudi s
tragičnimi posledicami.
Posebej je izpostavil teme, ki so poudarjene na 14. KAB in ki so ta trenutek v
asfalterstvu najbolj aktualne in zajemajo: problematiko vhodnih materialov
(bitumnov in agregatov), optimalne
asfalterske tehnologije za zmanjšanje
negativnih vplivov na okolje kot so:
nizkotemperaturni asfalti, asfalti za
znižanje hrupa, po hladnem ali vročem
postopku reciklirani asfalti, asfalti z
dodatki (žlindre, gume,…) in končno
voziščne konstrukcije, ki vse navedeno
upoštevajo. Izjemni referenti iz osmih
evropskih držav so iz različnih vidikov
osvetlili problematiko in prikazali
nekatere poglede delovanja asfalterske
branže v prihodnje.
k uspešni izvedbi kolokvija, prav posebej
pa se je predsednik asfalterjev zahvalil
energetski družbi Petrol, brez katerega
bi bilo nemogoče pripraviti tako kakovostnega srečanja.
Mag. Tomaž Berločnik, predsednik
uprave PETROL
Mag. Bojan Babič, državni sekretar na
MzIP
Petrol spremlja dogodek od samega
začetka kot generalni pokrovitelj. Ker se
zavedajo pomena asfalta in asfalterske
industrije v povezavi z znanjem in izmenjavo energije, so veseli nadaljnjega
sodelovanja in povezovanja med vsemi
akterji. Petrol se je letos prvič predstavil
v delu predstavitve podjetij in družb in s
tem intenziviral sodelovanje z asfaltersko branžo. Tako bo tudi v prihodnje, ko
si želijo doseženo še nadgraditi.
Državni sekretar je v imenu Ministrstva
za infrastrukturo in prostor izrazil svoje
zadovoljstvo ob največjem srečanju na
področju prometne infrastrukture za
leto 2014 v Sloveniji. Takšni dogodki
utrjujejo znanje, nas povezujejo in
pomenijo splošni strokovni napredek.
Ministrstvo zato srečanju daje vso
potrebno podporo in želi, da se izsledki
čim bolj uspešno vpeljejo v prakso.
NAGRAJENCI na 14. KAB za prispevek k razvoju asfalterske stroke v Sloveniji
Propad velikih podjetij v Sloveniji je
povzročil, da so srednja podjetja postala
naša velika. Nekatera mala se povečujejo in postajajo srednja. Ali se lastniki teh podjetij zavedajo, da se z novo
vlogo, ki jo sprejemajo, povečuje tudi
njihova odgovornost? Delo, ki ga opravljamo, je zahtevno, interdisciplinarno in
zahteva zelo veliko znanja in organizacijskih spretnosti. Napaka ali skupek
napak se na cesti vedno kaznuje, pride
do poškodb, lahko že v garancijski dobi
in posledice za podjetja so lahko usodne. Imamo dovolj znanj tako v inštitutih,
inženiringih, na trgu je veliko dobrih
inženirjev, zato je to znanje potrebno
uporabiti in se proaktivno izogniti
morebitnim napakam in slabšanju ugleda podjetij in dejavnosti.
»Marsikaj zmoremo, to smo v preteklosti
že velikokrat dokazali, navsezadnje nam
je za vzgled lahko tudi delovanje
nekaterih podjetij, ki tudi v teh težkih
časih širijo in izboljšujejo poslovanje.«
Sledile so zahvale vsem, ki so prispevali
10 od skupščine do Skupščine
Nagrajenci 14. KAB: g. Gerhard Dohr, mag. Jožica Cezar in g. Aleksander Ljubič
14. KOLOKVIJ
POVEZOVANJE IN KULTURNI PROGRAM
IN DRUŽENJE
Fotografije druženja v odmorih in na
skupni večerji ob poslanici Egberta
Beuvinga, sekretarja EAPA iz Bruslja
Povezovanje in kulturni program ga. Manca Špik
Na osnovi predstavitev in razprav med in
po končanih sekcijah so pripravljeni
naslednji:
ZAKLJUČKI 14. Kolokvija o
asfaltih in bitumnih
Asfalt je gradbeni proizvod, ki ga lahko
v celoti ponovno uporabimo v novem
asfaltu (100 % recikliranje), pri čemer
lahko izkoriščamo tudi njegovo preostalo energijsko vrednost. Zaradi omejenih surovinskih resursov (naravni
agregati, bitumen) z raznimi proizvodnimi in vgrajevalnimi tehnikami vzpodbujamo ponovno uporabo asfaltov in
uporabo alternativnih materialov (kot
npr. črna žlindra, guma,…). Vse navedeno velja samo ob uveljavljenemu
pogoju, da je zagotovljena vsaj enaka
kakovost produkta in ni povečana
obremenjenost okolja.
Podatki o kakovosti bitumnov kot ključne vhodne surovine za optimalno
kakovost asfalta kažejo upadanje. V
mednarodnem okolju je zato potrebno
vplivati na izboljšavo predpisov/ standardov, na domačem trgu pa najti
možnosti, da se razširi sedaj veljaven
minimalen obseg preiskav tako glede
nabora preskusnih metod kakor tudi
pogostosti kontrole kakovosti. Potrebno
je upoštevati izkušnje in rezultate starih
metod preiskav in hitreje uvajati sodobne, k pogojem uporabe končnega izdelka orientirane preiskave.
Nizkotemperaturni asfalt postaja
realnost v naši praksi. Po obdobju preizkušanja in uporabe različnih metod
znižanja temperature proizvodnje asfal-
ta, se na trgu uveljavlja metoda znižanja
temperature s postopkom penjenega
bitumna (dodatek je voda). Glavni
proizvajalci opreme za proizvodnjo
asfalta so razvili postopke in naprave,
katere se že serijsko vgrajujejo v asfaltne
obrate. Pričakovati je razmah proizvodnje nizkotemperaturnih asfaltov, predvsem zaradi vsestranskih koristi, ki jih ta
tehnologija omogoča, t.j. bolj zdravo
okolje za delavce v asfaltni industriji,
znižanje emisij toplogrednih plinov,
zmanjšanje porabe energije. Slednje ob
dosledni uporabi te tehnologije pomeni
tudi znižanje celokupnih stroškov proizvodnje. V nekate rih državah (ZDA,
Norveška, Francija,…) so sistematsko
pristopili k uporabi nizkotemperaturnega asfalta, tako da delež tega asfalta
zajema že znaten del celotne proizvodnje asfaltnih zmesi. Osnovni namen
vzpodbujanja te tehnologije na Nor veškem je prispevek k zdravju delavcev,
zato država na osnovi dogovora s
sindikati in državno administracijo za
vsako tono tega produkta prispeva po 4
EUR sredstev.
Asfalt z gumo je tehnologija, po kateri
se iz starih pnevmatik reciklirana guma
uporabi v asfaltnih zmeseh. Najbolj se je
uveljavil tako imenovani mokri postopek, po katerem se granule reciklirane
gume v 20 % deležu umešajo v bitumen.
Takšno vezivo je konkurenčni proizvod s
polimeri modificiranim bitumnom, saj
tudi modifikacija z gumi granulatom
omogoča širok temperaturni razpon
odpornosti asfaltnih zmesi. Uporaba
gume prispeva k odpornosti pri dinamičnih obremenitvah in adheziji. Izkušnje iz sosednjih držav Italije, Avstrije in
od skupščine do Skupščine
11
14. KOLOKVIJ
Nemčije, ki so tudi bile potrjene na v
letu 2013 izvedenem poskusnem polju
na avtocesti Divača – Kozina, so
pozitivne, pri čemer vseh odgovorov na
naša vprašanja še ne poznamo. Še
vedno niso povsem znani okoljski
vplivi, vprašljiva je tudi nakazana
ekvivalentna nosilnost produkta pri
manjši vgrajeni debelini plasti. Nesporni pa je prispevek tega asfalta pri
znižanju hrupne obremenjenosti. Ker je
hrup eden od največ jih okoljskih
problemov v povezavi s prometom, se
razvoj te tehnologije pričakuje predvsem v tej smeri.
Načrtovanje in izvedbo asfaltnih vozišč
je potrebno približati Smernicam
trajnostne gradnje. Pri tem je potrebno
upoštevati vse vidike trajnostnega
razvoja (dolgoročna cenovna analiza
LCCA, ocena okoljskih vplivov LCA in
podobno). Predlaga se izdelavo ustrezne
tehnične smernice, s katero bodo
postavljeni temelji za uvedbo optimalnih postopkov in materialov v prakso.
Prav tako je potrebno na novo opredeliti
načrtovano dobo projektiranja pri
novogradnjah in sanacijah tako, da bo
omogočena konkurenčnost celotnega
spektra uporabnih tehnologij. Navedena
spoznanja in tehnične smernice je treba
uvesti v zakonodajo o zelenih javnih
naročilih in s tem postaviti nove standarde in uveljaviti nove prakse na
področju načrtovanja, gradnje in predvsem vzdrževanja cest.
V povezavi s dolgoročnim razvojem
asfalterske industrije v Sloveniji, je tudi
sistem vzdrževanja državnih cest.
Vsakoletno krčenje sredstev za vzdrževanje se odraža v stanju vozišč na vozni
mreži. V letu 2013 se bližamo oceni, da
je že 60 % državnih cest v slabem in zelo
slabem stanju, pri čemur je trend izrazito negativen. V obdobju 1995 – 2010
smo zgradili avtocestni sistem, ki deluje.
Dosežen promet (PLDP okoli 40.000) in
prometne obremenitve (povprečno okoli
8.000 kamionov na dan) na tem omrežju
so v povprečju dva, tri ali štirikrat presegle napovedi iz časov načrtovanja.
Klub temu, da se je promet umiril, so
prometne obremenitve na zelo visokem
nivoju. Zato je nujno pravočasno zagotoviti ojačitve avtocestnih vozišč. Ko
nastopijo globinske poškodbe, ki se na
posameznih odsekih že pojavljajo, se
strošek sanacije nekajkrat poveča.
Zaradi navedenega nikakor ne moremo
razumeti drastičnega znižanja sredstev
za državno cestno omrežje in pomanjkljiva vlaganja v avtoceste.
Poleg cestne infrastrukture je za dolgoročno vzdržnost na področju prometa
nujno sistematično urediti tudi ostale
prometne sektorje. Program razvoja
prometne infrastrukture do leta 2020
(2030), ki se trenutno v sodelovanju s
številnimi izvajalci pripravlja na MzIP,
naj bi vse prometne sektorje postavil na
skupni imenovalec in z operativnim
planom investicij do leta 2020 podal
smernice za prihodnji razvoj na področju
prometa. Ob navedenem pa bo Program
razvoja, ki mora biti izdelan in sprejet v
letu 2014, posebno pozornost namenil
tudi vzdrževanju obstoječe infrastrukture, ki mora - še sploh v težkih gospodarskih pogojih - dobiti poseben pomen.
Vsak vložek v infrastrukturo se multiplicira s faktorjem 2,5 do 3, kar je bilo
že večkrat dokazano in kar sprejema tudi
Evropska unija. Gradbena industrija v
Sloveniji si želi dolgoročnega planiranja
z enakomernimi letnimi vlaganji, kar bo
omogočilo prilagoditev, delovanje in
razvoj.
Za prihodnost asfalta in asfalterske
industrije je zelo pomembno pozitivno
mnenje širše javnosti in pozitiven imidž
te stroke med ljudmi. Ta pa je lahko
pozitiven samo v primeru, če uspemo
javnost seznaniti z dejanskim stanjem v
naši industriji. Premalo ali sploh ne
poudarjamo pozitivne vidike in učinke,
ki jih asfalt prinaša. Zavedati se moramo, da asfalt kot najbolj uporabljen
material v urbanem okolju, omogoča
lažjo komunikacijo med ljudmi, manj
prahu, gladko vožnjo, manjšo porabo
goriva, zmanjšuje hrup, itd. Pri tem je
bistveno da poteka komunikacija in
izmenjava informacij na vseh nivojih in
med vsemi deležniki. Asfaltne ceste
gradimo zato, da služijo uporabnikom in
zato želimo, da postane javnost dobro
obveščena in osveščena, da bo asfalt še
naprej optimalna izbira za danes in jutri.
S.H.
12 od skupščine do Skupščine
ALEKSANDER KERSTEIN
Veliki intervju:
Aleksander Kerstein, 70
Spoštovani gospod Kerstein, kako ste?
Kako zdravje? Kako kondicija?
Hvala za vprašanje, če bi mi ga zastavili
pred letom ali več bi zraven morda malo
zavzdihnil, sedaj pa sem že v položaju,
ko lahko malo bolj samozavestno rečem,
precej dobro. Zakaj? Zato, ker se borim
za to, zato ker se je za vsako stvar v
življenju treba prizadevati oziroma
boriti, tudi za zdravje. In to sedaj zelo
intenzivno počnem, tako da sem pridobil
tako na fizični kot mentalni kondiciji.
Aleksandra Kersteina v asfalterski
branži ni potrebno posebej pred stav ljati, saj se z asfalterstvom
ukvarja že več kot 40 let. Je aktivni
član ZAS od ustanovitve, vseskozi na
najvišjih pozi cijah kot podpred sednik ali član upravnega odbora in
14 od skupščine do Skupščine
od 2012 tudi predsednik Nadzor nega odbora. 10 let je vodil Odbor za
zdravje, varstvo in okolje, mesto
vodje je pred letom dni predal
nasledniku. V teh dneh praz nuje
okrogli jubilej. Navedeno so same
odlične iztočnice za pogovor.
Po končanju aktivne kariere ste se
upokojili in skupaj s partnerji pričeli
novo službeno pot kot proizvajalec
asfaltov. Kako se znajdete v tej novi
vlogi in kako je danes biti proizvajalec
asfaltov ob stalnem padanju proizvodnje v Sloveniji?
Ja povedati moram, da sem potem, ko
sem zapustil svojo bivšo firmo, veliko
razmišljal o nadaljnji poti. Bil sem še
poln energije, idej in izkušenj. In prišel
sem na idejo zakaj pa pravzaprav ne bi
ustvaril pogoje za proizvodnjo asfaltov,
ki mi je bila na celotni poslovni poti zelo
blizu. In tako sem leta 2007 s partnerjem naprej ustanovil firmo Astech, kjer
smo začeli proizvajati asfalte in leta
2009 firmo CP Asfalti, kjer asfalte proizvajamo še danes. Kako je proizvajati
asfalte? Bom rekel, da razen v času
izredno visoke konjunkture, je bilo
proizvajati in prodajati asfalte vedno
zahtevno vprašanje, saj so težave vedno
obstajale in vedno smo jih reševali. Tako
moramo tudi sedaj vedeti predvsem eno
stvar, to je, da se zavedamo tega, da se
moramo približati kupcem in jim
pokazati da smo sposobni, kakovostni in
da zato kupujejo asfalt pri nas.
ALEKSANDER KERSTEIN
Do kje je še možno varčevati in nižati
stroške?
Meja do kje varčevati in nižati stroške je
precej nedoločena, vendar nekaj je
dejstvo, vedno je treba varčevati in
nižati stroške in ne samo takrat, ko si v
težavah in takrat ko se spreminjajo
razmere na tržišču. In to je seveda
predvsem na tistih področjih, kjer so
učinki varčevanja znani. To je na
področju energentov, na področju kakovosti vhodnih materialov, to je vprašanje
prevozov in vsega kar služi za oskrbo
proizvodnje asfaltov. Gre za porabo
energije, za porabo časa, gre za zaposlovanje ljudi. Pri nas nismo nikoli najprej zaposlili množico ljudi, vseskozi je
bilo razmišljanje kako zaposliti čim manj
ljudi in zagotoviti čim bolj avtonomno,
avtomatizirano proizvodnjo. Zakaj? Ne
samo zaradi stroškov zaposlenih, ampak
zato, ker takšna avtomatizirana proizvodnja zagotavlja sledljivost in posledično višjo kakovost produktov.
Zakaj smo po vašem mnenju v Sloveniji
zapadli v tako veliko gospodarsko
krizo?
Mnenj in vedenj o tem je zelo veliko.
Moje mnenje je oblikovano po svojem
gledanju na te zadeve, po izkušnjah in
znanju. Menim, da je to rezultat nekega
večplastnega problema, ki sega od vrednot in povezav v družbi, povezav med
politiko in gospodarstva v družbi ter
finančnim sektorjem ter do izčrpavanja
države z zaposlovanjem v javnem sektorju, ki je vedno nenasiten. To je dejstvo,
povedal nisem nič novega, takšne so
izkušnje povsod po svetu. Seveda pa
menim, da je eden od skritih vzrokov
tudi velika moralna kriza v družbi.
Kot dolgoletnega managerja v enem od
večjih slovenskih gradbenih podjetij,
ki ste ga zapustil še pred krizo in ki je
tako kot številna druga podjetja
propadlo, vas sprašujem, kaj je bilo po
vašem mnenje narobe v našem
gradbeništvu, da je tako neslavno
končalo?
Naše gradbeništvo je bilo po osamosvojitvi izredno pomembno za nadaljnji
razvoj in zato se je tudi začel program
izgradnje slovenskih avtocest. Pri tem so
prišli na vrsto gradbeniki, ki so lahko
svoje želje in svoje cilje dosegli s
sodelovanjem v tem programu. V novih
razmerah so ti managerji, pa ne samo v
gradbeništvu, da se razumemo, postali
tudi žrtve sprege gospodarstva in
politike, ki ga je izčrpavala, in med
bančništvom, ob tem pa so med
mnogimi dozorele tudi tako imenovane
tajkunske ideje oziroma pojavila se je
lakomnost, pojavile so se želje po večji
moči, denarju, saj denar predstavlja moč
in vse to je rezultiralo v nenadzorovano
kroženje denarnih tokov skozi vsa
omrežja. Zaradi vsega navedenega
firme, ki so pridobile ogromno znanja,
ki je pozitivna stran, niso znale ta denar,
ki so ga pridobile, prihraniti za slabe
čase. In če bi podjetja v začetku
gospodarske krize imela rezerve iz dobrih časov, bi s povsem drugimi
startnimi pogoji zakorakala v krizo in bi
lahko skupaj pomagale rešiti težave,
tako pa so skupaj s propadlimi idejami
propadla tudi ta podjetja. To je
moralnopolitični in ekonomski gordijski
vozel, ki ga bo nujno treba presekati.
Kaj bi morali v državi postoriti, da se
navedeno ne bi več ponovilo?
Preprosto bi morali uzakoniti načela
pravne države, uzakoniti principe in
načela, ki jih od nas zahteva Evropska
Komisija, kot je npr. zmanjšanje javne
porabe, prodaja državnih podjetij,
privatizacija bi morala steči kot je to
običajno v razvitih državah in morali bi
porušiti monopole. Vsaka demokratična
družba je uspešna predvsem pri rušenju
monopolov. In mi imamo razne monopole, ne samo gospodarske, imamo
politične, imamo finančne. Prava demokracija tega ne prenese. To je treba
odpraviti in nato bedeti z instrumenti
pravne države na dogajanjem, da se
slabe stvari zatrejo pri majhnih dejanjih.
Metastaze raka se hitro ugotovijo,
potrebno pa je priti do glavnega izvora.
Ta država nujno potrebuje gospodarsko
strategijo razvoja z opredeljenimi prioritetami. Ne dvomim, da bodo med temi
prioritetami tudi gradnje prometne in
ostale infrastrukture, saj je to ožilje
gospodarstva. Sedaj se zaradi zapostavljanja nujnosti posodabljanja vzdrževanja in gradnje cest, že kažejo nevarnosti gospodarskih infarktov. To je
problem npr. v Gorenju, ki ima težave s
transporti, zaradi slabih prometnih
povezav. Enako je tudi z ostalimi deli
države, ko so na obrobju dobrih cestnih
povezav.
Ste tip razvojnika. Vedno poln idej tako
v asfalterski branži kot tudi na drugih
tehničnih področjih. Asfaltna baza, ki
ste jo postavili v Veliki Pirešici je bila
svoj čas vzor organizacije in urejenosti. Kaj prinaša takšna filozofija?
Aksiom moje filozofije je: »Za uspeh in
obstoj je pogoj razvoj«. Menim, da mora
vsaka organizacija nenehno napredovati, nenehno se mora razvijati.
Predvsem takrat, ko ji gre dobro, mora
vlagati v raziskave in razvoj (RR), zato
lahko potem pobira plodove, ko so časi
težji. Stagnacija brez raziskav in razvoja
je katastrofa za vsako organizacijo.
Asfalterstvo je vedno bolj zeleno.
Znižuje se temperatura proizvodnje,
uporabljamo alternativne materiale,
znižujejo se hrupne obremenjenosti
okolja zaradi boljših voznih površin. V
katero smer se lahko še razvija
asfalterstvo?
Glede na vprašanje so poudarjene glavne
smeri razvoja asfalterstva. Generalno se
ta usmeritev ne bo bistveno spreminjala,
se bo pa dopolnjevala in oblikovala v
številne male pristope, tako da bo
asfalterstvo postalo resnično zeleno.
Dopadljivo ljudem in seveda tudi okolju.
In ravno taka usmeritev v asfalterstvu
ima bodočnost.
Poleg navedenega pa je ključno vprašanje razvoja asfalterstva kako nadomestiti bitumen z drugim vezivom, saj
vemo da so zaloge nafte omejene. To
vprašanje ni tehnološko, temveč je
odvisno od virov za proizvodnjo takšnega veziva ter stroškov proizvod nje.
Problematiko v svetu uspešno rešujemo
s povečevanjem deleža starega asfalta v
novem, z reciklažo, kjer so znani uspešni
poskusi 100 % ponovne uporabe starega
asfalta z uporabo dodatkov. Navedeno
predstavlja trajnostni razvoj našega
asfalterstva v pravem pomenu besede.
In temu moramo še bolj slediti tudi v
Sloveniji.
Kje ob navedenem vidite mestu
Združenju asfalterjev Slovenije, ki bo
letos dopolnilo 18 let? Kakšne napotke
bi dali ZAS-u ob doseženi polnoletnosti?
Najprej bi rekel, da se ne strinjam s
polnoletnostjo ZAS-a ob doseženih 18
let. Menim, da ne bi smeli jemati
človeških meril v primerjavi z
organizacijami. ZAS je svojo polno letnost dosegel že mnogo, mnogo prej,
kar se odraža v rezultatih dela te naše
organizacije. Zato menim, da je ZAS že v
zrelih letih, ko trezno razmišlja o tem
kako naprej, kako najboljše upravičiti
svoj obstoj, kako čim bolje uresničevati
svoje poslanstvo v družbi in to je
temeljna naloga stanovske organizacije.
Seveda je po mojem osebnem mnenju
od skupščine do Skupščine
15
ALEKSANDER KERSTEIN
ena od temeljnih nalog ohranjati znanje
o asfalterstvu v naši branži, ki se je
ustvarilo in razvilo in ki predstavlja zelo
veliko bogastvo, ki ga je treba nadgrajevati. Nadgrajevali pa ga bodo mnogi,
delavni, kreativni inženirji, ki se v tem
poslu in ki se ga še bodo lotili.
Bili ste strasten raketar in tudi
vesoljsko tehniko ste primerjali z
asfalterstvom. Imeli ste več odmevnih
prispevkov doma in po svetu. Ali vas še
zanese v to področje in ali dejavnost še
živi?
Takole, to nista bila pri meni nikoli dve
ločeni področji. Vedno sem dopolnjeval
eno z drugim. Dejstvo je, da je imel
bitumen v času 2. svetovne vojne in
16 od skupščine do Skupščine
pozneje veliko vloge pri razvoju raketnih
motorjev na trdo gorivo. In če ne bi bilo
bitumna, tudi ne bi bilo ogromnih
raketnih motorjev na trdo gorivo, kot
npr. rakete Arian, Space Shutlov ipd. Ker
sem se ukvarjal z raketami in poznal
lastnosti bitumnov, sem potem, ko sem
prevzel vodenje asfaltnega obrata
nenehno čepel v laboratoriju in preučeval bitumen, kajti tudi mi smo
izdelovali raketne motorje na osnovi
bitumna. To je nekako prepleteno. Poleg
ljubezni do članov družine imam še dve
ljubezni, ki sta pravzaprav ena. Če bi jih
združil, bi rekel kar asfalti in rakete.
Kako pa je z ostalimi hobiji, sedaj, ko
je le malo več časa?
Pri ostalih hobijih ne gre za vprašanje
časa. Gre bolj za vprašanje telesne kondicije, kajti moji hobiji so bili smučanje,
tenis. To je sedaj dano malce na stran, in
mislim da za to veliko časa več ne bom
porabil, je pa res, da imam še en hobi, to
je, da sem strasten ljubitelj knjig, imam
zelo veliko knjižnico, ki jo še kar naprej
dopolnjujem. Kljub vprašanjem mojih
prijateljev v smislu kaj boš pa to rabil,
literaturo še vedno zbiram, predvsem
dobre, strokovne knjige, ki jih seveda
tudi redno in predvsem veliko berem.
In za konec, ob vašem prazniku, okroglem
jubileju, vam želimo vse najboljše, veliko
zdravja, osebne sreče in vsega dobrega.
Najlepša hvala.
ALEKSANDER KERSTEIN
Feature Interview with
Aleksander Kerstein,
Septuagenerian
No special introduction is necessary
for Aleksander Kerstein. He has been
a part of the asphalt industry for over
40 years, and has been an active
member of ZAS since its inauguration, all throughout in its highest positions as vice president or member of
the Managing Committee, as well as
head of the Supervising Committee
since 2012. For 10 years he was in
charge of the HSE Committee; it was
just a year ago that he handed over
that position to his successor. These
days he has been celebrating his jubilee. All of the above provides excellent starters for a conversation.
Esteemed Mr Kerstein, how have you
been? How is your health, condition?
Thank you for asking. Had you asked me
that a year or more ago I might have accompanied my answer with a faint sigh,
but as it is I am now in a position where
I can say with a bit more confidence
that I am quite well. Why? Because I am
fighting for it; because everything in
life has to be striven or fought for, even
one’s health. This is what I have been
doing intensely lately, and I have managed to build up my physical as well as
mental condition.
After finishing your active career you
retired and, together with your partners, stepped on a new professional
path as asphalt producer. How have
you found your new role and what is it
like to be an asphalt producer today,
amidst a constantly plummeting production in Slovenia?
I have to say that after leaving my former employer I spent a lot of time thinking about how to go on. I was still full
of vigour, ideas and experience. So I
got to thinking – why don’t I just create
conditions for asphalt production, a
field that was always so close to me
during my professional life. And so I
first established, with a partner, in
2007, Astech, a company where we
started producing asphalts, and then in
2009 CP Asfalti, which continues to produce asphalts even today. What is it like
producing asphalts? I will say that except during the big boom producing
and selling asphalts has always been a
very demanding task, with problems always existing, but we have always managed to tackle them. So even now, we
have to be aware of mainly one thing:
that we need to approach our customers and show them that we are able,
that we provide high quality, and that
this is why they should buy our asphalt.
Why, in your opinion, has Slovenia been
hit so hard with the economic crisis?
There exist various opinions and different knowledge about this. My own opinion is informed by my own view of these
matters, by my experience and knowledge. I think the situation is a result of a
multi-layered problem, ranging form values and relations within the society, relations between politics and the economy
in the society and the financial sector,
and draining the country by employing
within the public sector, which is always a
bottomless pit. This is a fact, I am saying
nothing new here – this has been the experience all over the world. Of course I
reckon that one of the hidden reasons is
a big moral crisis in the society, as well.
To what extent is it still possible to
save and cut costs?
The limit of saving and cost-cutting is
pretty fuzzy, but the fact is that this is
something that needs to always be done,
not just when one is in trouble or when
the market conditions are changing. And
that is mainly in those areas where the
effects of saving are known, namely the
field of energy products, quality of input
materials, the issue of transportation
and all areas that supply asphalt production. It is about energy consumption,
time, employing. In our company we
have never employed a large number of
people; we have always thought about
how to manage with the fewest possible
people and ensure a most autonomous,
automated production. Why? Not just because of work-force related costs, but because such automated production en-
You were a long-term manager of one
of the larger construction companies
in Slovenia, which you had left before
the beginning of the crisis and which
has gone out of business like so many
other companies, so let me ask you
this: What in your opinion went wrong
in Slovenia’s construction industry to
have met such a miserable fate?
After independence our construction
industry was a key part of our development, which is why the motorway construction programme was started. This
gave an opportunity to the construction industry, which was able to fulfil
their desires and reach goals through
taking part in the programme. In these
new conditions the managers, not only
in the construction industry, to be sure,
fell victim to both the economy and politics, which were draining the industry,
sures traceability and as a consequence a
higher quality level of products.
od skupščine do Skupščine
17
ALEKSANDER KERSTEIN
as well as banking, while at the same
time the so-called tycoon ideas also
ripened; in other words, greed reared its
head as did the will for greater power
and money as its symbol. All this resulted in unbridled flux of money through all
channels. Because of all this companies
which had accumulated a great wealth of
knowledge, which is a positive side, didn’t know how to save this money for dire
times. If at the onset of the crisis companies had had savings from the good
times, they would have marched through
the crisis with completely different starting conditions and could help solve the
problems; this not being so, they went
down along with the failed ideas. This is a
moral-political and economic Gordian
knot, which will absolutely have to be cut.
What should be done in the country in
order to prevent such a situation from
ever happening again?
We must simply enact the rule of law
and principles demanded by the European Commission, such as cutting public spending and selling of state-owned
companies; privatization should work as
is usual in developed countries, and we
should bring down monopoles. A democratic society is successful mostly in
bringing down monopoles. We have different monopoles in Slovenia, not just
economic, but political, financial. A real
democracy doesn’t stand for that. We
should eliminate them and then watch
over what’s happening using instruments
of the rule of law, so that bad things get
nipped in the bud. Cancer metastases are
quickly detected, but we need to get to
the source. This country is in desperate
need of an economic strategy of development, with defined priorities. I have no
doubt in my mind that these priorities
need to include construction of transport
and other infrastructure, because these
are the blood vessels of economy.
Because of neglect of modernization of
maintenance and construction of roads,
the danger of economic strokes has begun to appear. This is the issue with,
among others, Gorenje, which has problems with transportation because of bad
transport connections. The same goes for
other parts of the country in the periphery of good road connections.
You are so to say a developer: always
overflowing with ideas, be it within
the asphalt paving industry or in other technical fields. The asphalt plant
you have set up in Velika Pirešica used
18 od skupščine do Skupščine
to be a model of organization and orderliness. What are the advantages of
such a philosophy?
The motto of my philosophy is: To succeed and survive one must develop. I
think that any organization should
progress and develop constantly.
Especially at times when the business is
going well they should invest in research and development, so that they
can reap what they had sown when
times are hard. Stagnation without research and development spells disaster
for any organization.
Asphalt paving is going greener and
greener. Production temperature is
dropping, we have been using alternative materials, noise load on the environment is decreasing due to better
pavement surfaces. In what direction
can the industry develop further?
You have outlined the main directions
of development of the asphalt industry.
This orientation will not be changing
significantly but will be supplemented
and moulded into numerous minor approaches, so that the industry will really become green. This is what people
and, of course, the environment will
love. This is the direction with a future.
Apart from that, the key question of development of the asphalt paving industry is how to replace bitumen with a different binder, for we know that oil reserves are limited. This is not a question
of technology, but instead of the resources for production of such a binder
and the costs of the production. The
problem has been successfully tackled
around the world by increasing the portion of old asphalt in the new, or recycling, where there are known cases of
successful attempts at 100 % reuse of old
asphalt with additives. This represents a
sustainable development of our asphalt
industry in the real sense of the word. We
must strive for that in Slovenia as well.
Where, based on the above, do you see
ZAS’s place, given that the Association will soon celebrate 18 years of
existence? Do you have any advice on
its coming of age?
First of all I have to say that we should
be careful not to mix up humans and associations in terms of age and coming
of age. ZAS reached maturity long ago,
which is reflected in the results of the
organization’s work. In these terms, I
think that ZAS has reached a maturity
where it is thinking clearly of the road
ahead of it, of how to justify its existence in the best possible way, how to
realize its mission in the society, which
is the fundamental task of any organization of professions. Of course, in my personal opinion, one of the fundamental
tasks is how to retain knowledge about
the industry, which was created and has
developed, and represents a great
wealth that needs to be built upon. The
latter is the task of many hardworking,
creative engineers within the industry.
You used to be enthusiastic about
rocket science and you have once
likened the asphalt industry to space
technology. You have published numerous powerful articles both at home
and abroad. Do you still dabble in that
territory, does it still live in you?
I’ll say that those two fields have never
been separate as far as I’m concerned. I
always tried to combine the two, borrowing from one or the other. In fact, bitumen, during WW2 and later, had a significant role in development of solid rocket
propulsion systems. If it wasn’t for bitumen, there would not be the enormous
solid rocket propulsion systems such as
Arian, Space Shuttles, etc. Because I was
into rockets and I knew the properties of
bitumens, I spent most of the time, after
I had taken over the asphalt plant, in the
laboratory researching bitumen, because we, too, were making rocket engines based on bitumen. The two fields
are somehow interconnected. Besides
my love for my family I have two other
loves, which are in fact one. Combined
into one, I’d call it asphalts and rockets.
What about your other hobbies, now
that you have a bit more time for them?
With those, it is not a question of time,
but shape, as I used to ski and play tennis. I have pushed those to the side
lately, so I don’t think I’ll spend much
time on them; it’s true, though, that I
have one more hobby: I’m a lover of
books. I have a rather large library
which I keep adding to. Despite questions form my friends saying, what on
earth will you be needing those for, I
still continue to collect literature,
mostly good, technical books, which of
course I keep reading over and over.
I would like to conclude our conversation with thanking you for your time,
and wishing you all the best on your
jubilee, plenty of health, personal
happiness and everything good.
Thank you.
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
9. izobraževanje in
usposabljanje operativnega
asfalterskega kadra
Predavatelja Janez Šuštar in ...
Predavalnica PH Unije v času teoretičnih predstavitev
V času med 12. in 13. marcem in na
dodatnem terminu 27. marca 2014 smo
v poslovni hiši PH Unija (Brezovica) in na
terenskem poligonu družbe Trgograd
(Smodinovec) izvedli tradicionalno 9.
izobraževanje in usposabljanje operativnega asfalterskega kadra. Prvič je
naša prizadevanja podprla tudi država s
častnim pokroviteljstvom s strani MzIP DRSC, Direkcije Republike Slovenije za
ceste. Izvedbo izobraževanja je koordinirala mag. Jožica Cezar.
Zaradi propada številnih gradbenih
(asfalterskih) podjetij in padca proizvodne asfaltnih zmesi zaznavamo v
Združenju asfalterjev Slovenije tudi
določen padec organiziranosti posameznih deležnikov (podjetij, institucij,…) v
panogi. Le ta je vidna v vseh segmentih
delovanja in se odraža tudi v kakovosti
opravljenih del. Zaradi tega je bilo več
razprav na sejah upravnega odbora ZAS
in soglasno mnenje članov je bilo, da je
potrebno okrepiti segment učenja,
osveščanja, izobraževanja in usposabljanja. Predvsem so člani Upravnega
odbora izpostavili odgovornost vodilnih
struktur v podjetjih, ki morajo delavcev
omogočiti, da se dodatno usposobijo. Na
drugi strani pa je seveda tudi dolžnost
delavcev, ki so napoteni na izobraževanja in usposabljanja, da pridobijo in
osvojijo nova znanja. Zaradi tega smo
letos na izobraževanju posebno skrbno
pripravili tudi preskus znanja, ki zagotavlja boljšo učinkovitost. Številčno
velika udeležba, zavzetost prisotnih
udeležencev in dobro rešeni preskusi
znanja nas utrjujejo v prepričanju, da je
bilo letošnje izobraževanje in usposabljanje dobro zastavljeno in pomeni
korak naprej pri naših prizadevanjih za
dobro izvedbo del.
Izobraževanja se je skupaj udeležilo 103
delavcev iz 24. podjetij. Razdeljeno je
bilo na teoretični in praktični del.
Zvonimir Britovšek
TEORETIČNI DEL
Teoretični del je zajemal strokovna
predavanja, s katerimi smo pokrili najpomembnejše faze asfalterskih del od
proizvodnje, vgrajevanja, zagotavljanja
in kontrole kakovosti do trajnostnega
razvoja v naši industriji.
Na teoretičnem delu so bili posredovani
naslednji prispevki, ki so vsebinsko na
voljo tudi na ZAS-ovih spletnih straneh:
• Proizvodnja in zagotavljanje kakovosti
asfaltnih zmesi - Dean Donko.
• Vgrajevanje in zgoščevanje asfaltnih
zmesi - Marjan Marolt.
• Postopki popravil poškodovanih
vozišč - Janez Šuštar.
• Zdravje delavcev, varstvo delavcev in
varovanje okolja - Zvonimir Britovšek.
od skupščine do Skupščine
19
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
• Aktualne tehnologije v asfalterstvu in
zaključki 14. kolokvija o asfaltih in
bitumnih - Slovenko Henigman.
Teoretičnemu delu je sledilo okrepčilo in
prevoz do nekaj kilometrov oddaljenega
Smodinovca.
PRAKTIČNI DEL
Praktični del je bil izveden na poligonu
podjetja Trgograd na Smodinovcu.
Udeleženci usposabljanja so si razdeljeni v treh delovnih skupinah pogledali
delo asfaltnega obrata v času proizvodnje (vodenje ogleda Dejan Poglajen),
seznanili so se z osnovnimi preskusi
asfaltnih zmesi v asfalterskem laboratoriju (vodenje ogleda Klemen Šobak) in
aktivno sodelovali pri vgrajevanju
asfaltnih zmesi.
Poudarek praktičnega dela je bil usmerjen na prikaz vgrajevanja s finišerjem na
poligonu, ki ga je demonstriral Janez
Šuštar v sodelovanju z Markom Balkovcem, in je zajemal:
• Delovne postopke pri vgrajevanju
asfaltnih zmesi
• Navoz zmesi na finišer in razdelitev
pred vgrajevalno gredjo
• Nastavitev parametrov na finišerju,
obravnava napak zaradi pomanjkljivih
in neustreznih nastavitev finišerja
• Nivelirne naprave za višinsko vodenje
finišerja
• Zgoščevanje asfaltnih zmesi
• Obdelava stikov, jaškov in ostalih
detajlov ter kvalitetne izvedbe del.
Po končanih ogledih je vsaka skupina
zaključila usposabljanje s preskusom
znanja.
Vprašanje
Teoretični del (proizvodnja, kakovost, sanacije poškodb,...)
Praktični del (poligon, laboratorij, asfaltni obrat,...)
Ocena mnenja o vsebini izobraževanja
Ocena mnenja o gradivu
Ocena predavateljev (kvaliteta in strokovnost predstavitve)
Mnenje o organizaciji (izobraževanja, primernost lokacije)
*anketiranci so svoje mnenje podajali z oceno od 1 (slabo) do 5 (odlično)
no so pravilno odgovorili na 19 vprašanj
(ali 95%).
Anketa o udeležbi
Velik del udeležencev je izpolnil Anketo
o zadovoljstvu na izobraževanju in
usposabljanju. Statistični podatki analize ankete so razvidni iz zgornje razpredelnice.
Poleg navedenega so bili udeleženci
usposabljanj pozvani tudi k oceni in komentarju, s katerimi so, med ostalimi,
20 od skupščine do Skupščine
pozitivno ocenili delo na poligonu, pohvalili so predavatelje, predstavljene novosti in celotno organizacijo izobraževanja.
Kritičnih pogledov je bilo zelo malo in so
v glavnem namenjene slabši vidljivosti
posameznih razpredelnic v gradivu.
Splošna ocena izobraževanja je zelo
dobra, zato se bo večina udeležencev
ponovno udeležila takšnega dogodka in
ga tudi priporočila svojim sodelavcem.
S.H.
Udeleženci pri reševanju testa
Preskus znanja
Preskus znanja je zajemal 20 vprašanj
obravnavane tematike. Udeležencem
smo dopustili možnost vprašanj in v
primeru nejasnosti tudi podali ustrezna
pojasnila. Posledica navedenega je, da
so vsiudeleženci uspešno opravili razmeroma zahteven preskus znanja. Povpreč-
Ocena*
4.6
4.7
4.5
4.4
4.6
4.8
Prikaz vgrajevanja na poligonu
IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Vtisi o izobraževanju in usposabljanju
Metod Zavodnik, komercialni in tehnični direktor iz podjetja Hipox
Izobraževanja operativnega kadra ZAS
sem se ponovno udeležil po daljšem
času. Izobraževanje je potekalo kvalitetno in strokovno, teme so bile
aktualne.
Ste znano ime iz naše branže, saj se
že več kot 30 let ukvarjate s črnim
programom. Ali ste se izobraževanja
operativnega kadra ZAS udeležili
prvič? Kakšni so vaši vtisi?
Kaj vam je bilo najbolj všeč, kaj ste
pogrešali?
Na samo izobraževanje nimam pripomb.
V bodoče pa bi si želel, da bi na izobraževanju govorili o novih pristopih v naši
branži, ki bi zajemala enotne opise
asfalterskih in hidroizolaterskih del, saj
se v javnih naročilih pogosto pojavljajo
nejasni ali dvoumni opisi del. Prav tako
bi si želel, da bi govorili o bolj dostopnih
cestnih zaporah za naša podjetja, saj so
stroški cestnih zapor zelo visoki, poleg
tega jih izvajajo tudi javna podjetja, ki
so že tako financirana s strani države.
Nekateri koncesionarji pa zahtevajo
brezkompromisno avans, pred postavitvijo, izvajalci državnega naročila pa sami
vemo koliko časa čakaš na plačilo. To
seveda niso zadeva ZAS-a, je pa lahko
naš glasnik, da se zadeve izboljšajo.
Prihajate s področja hidroizolacij in
ostalih del v asfalterstvu. Kaj bi na
vzporednem področju morali narediti
v ZAS-u?
Mogoče manjka iniciativa na državnem
nivoju ali branžni » ceh«, da se zaščitijo
domači izvajalci. Visoke bančne garancije predstavljajo prevelik strošek domačim podjetjem. Zahtevane reference se
naslanjajo le na referenco podjetja,
osebna referenca pa ni merodajna pri
javnih naročilih. Na tem področju manjka univerzalna zakonodaja, ki bo novim
domačim podjetjem z ustrezno opremo,
kadrom in osebnimi referencami, omogočila, da bodo lažje prihajala do del na
javnih naročilih. Prav tako pa omejila
podjetja, ki z nelogično prenizko ceno
konkurirajo na javnih naročilih.
Roman Kugler, vodja laboratorija iz podjetja Ahac-NG
Ali se lahko na kratko predstavite, kaj
pokrivate v vašem podjetju?
Star sem 39 let, dokončal sem Univerzo
v Mariboru, smer Kemijska tehnologija. Z
asfaltnimi zmesmi sem se srečal v
podjetju CM Celje d.d., sedaj pa sem
zaposlen v podjetju AHAC NG d.o.o. in
opravljam naloge vodje laboratorija.
Ali ste se izobraževanja operativnega
kadra ZAS udeležili prvič? Kakšni so
vaši vtisi?
Ne, izobraževanja sem se udeleževal že v
preteklosti in lahko rečem, da so mi v
veliko pomoč pri vsakdanjem delu.
Kaj vam je bilo najbolj všeč, kaj ste
pogrešali?
Predstavitev novosti, v bistvu je bilo
predstavljeno vse kar sem pričakoval.
Kaj bi ZAS-u svetovali v prihodnje?
Da bi nadaljevali z izobraževalnim in
strokovnim izobraževanjem ter seznanjanjem z novostmi in spremembami v
standardih in specifikacijah.
od skupščine do Skupščine
21
STROKOVNI POSVET
Strokovni posvet:
Poškodbe na voznih površinah
kot posledica hude zime
Zima 2012/2013 je v pravem pomenu
besede pokazala svoje zobe. Snežna
odeja je v nekaterih delih države (predvsem Dolenjska, Gorenjska in nekoliko
manj Štajerska) ležala več kot 75 dni,
skupna količina snega je na Dolenjskem
dosegla neverjetnih 1901 cm, ugotovljeno je bilo 647 mm dežja. V vseh
regijah je bilo ugotovljeno devet večjih
zamrzovalnih ciklov. Navedeno ima
izredno negativen vpliv predvsem na
kakovost voziščnih konstrukcij, ki so že
tako in tako v slabšem stanju. Glede na
negativni trend kakovosti voziščnih
konstrukcij v Sloveniji v zadnjih letih je
bilo ugotovljeno, da je tako neugodna
zima povzročila številne dodatne
poškodbe.
Združenje asfalterjev je zbralo strokovnjake s tega področja, ki so opozorili na
posledice pomanjkljivega vzdrževanja in
obnavljanja cestnega omrežja v povezavi
z vedno bolj nepredvidljivimi vremenskimi pojavi.
Predstavljeni prispevki, intenzivne in
vsebinsko bogate razprave so omogočile, da so bili pripravljeni zaključki
strokovnega posveta, ki naj služijo
odločevalcem za delo v naprej:
1.
Slaba in zelo slaba kakovost cestnih
površin, ki je opredeljene z modificiranim švicarskim indeksom MSI, znaša na
• državnih cestah (glavne, regionalne
in turistične v skrbništvu Direkcije RS
za cest): 54.5 % površin, od skupaj
6.000 km cest,
• občinskih cestah (lokalne ceste in
javne poti): ni natančnih podatkov,
vendar ocenjujemo, da je ta odstotek
večji od 67 %, pri dolžini omrežja
32.000 km,
22 od skupščine do Skupščine
• avtocestnem omrežju manj kot 10 %,
od skupne dolžine 750 km avtocest.
2.
Zadnja zima je bila ena izmed hujših v
zadnjih desetletjih, saj je bilo kot primer
na dolenjskem zabeleženo 647 mm
padavin (dež in sneg), od katerih je
skupaj zapadlo preko 350 cm snega. V
povprečju je bilo v preteklih letih na
obravnavanem področju 323 mm padavin, skupaj pa je zapadlo 150 cm snega.
3.
Huda zima je povzročila dodatne stroške
zaradi dodatnih del zimskega vzdrževanje (soljenje, pluženje, urgentno
krpanje in drugo), ki za celotno cestno
omrežje znašajo okoli 30 mio EUR. K
temu je potrebno dodati še indirektne
stroške, ki so posledica poslabšanja
stanja na voziščnih konstrukcijah. Navedeni stroški so posledica dodatnih
poškodb, ki so izrazite na tistih cestnih
površinah, ki so v slabem in zelo slabem
stanju. Za bolj natančno oceno teh
stroškov bo potrebno pripraviti ustrezno
metodologijo, prve analize pa kažejo na
znatna sredstva, ki nekajkrat presegajo
neposredne stroške zimskega vzdrževanja. Ob slabem stanju cest je zaskrbljujoč predvsem trend stanja, ki v zadnjih
letih pospešeno pada.
4.
Za zagotavljanje ustrezne kakovosti
cestnega omrežja bi bilo potrebno izvajati ukrepe na 15 oziroma 20 let, dejansko pa se po ugotovitvah ukrepi izvajajo
vsakih 50 do 60 let. Na področju
državnih cest bi bilo potrebno letno
obnoviti med 300 in 400 km cest, v
zadnjem desetletju se povprečno obnovi
po 100 km cest. Na avtocestah bi bilo
potrebno letno obnoviti med 40 in 50
km odsekov, dejansko jih je obnovljenih
manj kot 20 km. Podatkov o občinskih
cestah ni na voljo.
STROKOVNI POSVET
Udeleženci posveta, 22. maj 2013, Brezovica.
5.
Zaradi opisanega slabega stanja na
cestnem omrežju se poslabšuje prometna varnost, podaljšujejo transportni časi
in slabšajo vplivi tako na gospodarstvo
kot uporabnike.
6.
Zaradi zniževanja sredstev, ki so dodeljena cestnemu omrežju, se sredstva
namenja predvsem v redno vzdrževanje
(krpanja, kratke preplastitve , zalivanja
razpok,…), s katerim se zagotavlja
minimalna prevoznost cest in minimalna
prometna varnost, vzrokov za nastanek
poškodb pa se s tem ne odpravlja, zato
je potrebno te ukrepe vseskozi ponavljati. Na drugi strani je za temeljitejše
ukrepe na voljo vedno manj sredstev.
7.
Da bi lahko prekinili z dosedanjo
prakso je potrebno zagotoviti primeren obseg sredstev, s katerimi bo
možno v doglednem času odpraviti vsaj
zelo slabo stanje voznih površin. Po
vzoru sosednjih držav se predlaga
ustanovitev cestnega sklada, v katerega se sredstva zagotovijo predvsem
s pomočjo bencinskega centa.
Referenti na posvetu:
mag. Jožica Cezar, STIA NGI d.o.o.
Suzana Svetličič, DRI upravljanje
investicij d.o.o.
Evstahij Drmota, Komunala Kranj
mag. Gregor Ficko, Direkcija R
Slovenije za ceste
8.
Na osnovi izdelanih načrtov DRSC se
izdela predlog prioritetnih sanacij
vozišč tako, da bodo odseki daljši, da
bodo uporabljene optimalne tehnologije, z upoštevanjem trajnostnega razvoja. Preveri se projektiranje vozišč
(dimenzioniranje) za daljšo življenjsko dobo. Te tehnologije so predvsem
reciklaža na licu mesta in/ali na
obratu, uporaba alternativnih zmesi
(žlindra,…), projektiranje in uporaba
asfaltnih zmesi za znižanje hrupa.
od skupščine do Skupščine
23
DELOVANJE ORGANOV ZAS
Delo v organizacijskih
in strokovnih telesih
Združenja asfalterjev Slovenije
Organigram delovanja ZAS
100. jubilejna seja UO ZAS
Skupščina (Zbor članov)
Upravni odbor (UO)
Redna Skupščina ZAS je potekala 22.
maja 2013 v nadaljevanju strokovnega
posveta po hudi zimi. Najpomembnejše
ugotovitve so naslednje:
Med obema skupščinama ZAS je bilo
organiziranih šest sej Upravnega
odbora. Vse seje so bile sklepčne, poleg
enajst
članskega
odbora
in
predstavnikov podjetij iz prvega ranga
so bili na seje občasno vabljeni tudi člani
Nadzornega odbora in vodje strokovnih
odborov – razširjeni Upravni odbor.
V obravnavanem obdobju je Upravni
odbor sprejel 49 sklepov, ki so bili
realizirani ali so v realizaciji.
Skladno s spremembami v branži je tudi
Upravni odbor v zadnjih letih doživel
velike predvsem kadrovske spremembe,
ki pa se na samo delo niso odrazile, celo
nasprotno, novi člani prinašajo nove
poglede in predloge za delo združenja.
V septembru 2013 smo na slavnostni seji
obeležili 100. sejo Upravnega odbora.
Preko 30 sedanjih in nekdanjih članov
• Zaradi propada gradbenih podjetij nas
je zapustilo 5 podjetij, dobili smo 3
nove člane, nekateri člani so se
odločili za višjo raven sodelovanja.
• Delo v letu 2012 je bilo uspešno, plane
ZAS smo v celoti realizirali.
• Na mesto članov Upravnega odbora
sta bila na volitvah nadomestnih
članov soglasno izvoljena Kristijan
Mugerli in Aleš Trauner.
• Poslovanje ZAS je bilo skladno s
planom pozitivno.
Skupščina se je zaključila s skupnim
druženjem članov.
24 od skupščine do Skupščine
Upravnega odbora in povabljenih gostov
je podoživelo 17,5 let prehojenih poti in
nekaj tisoč ur skupnega dela članov
upravnega odbora na sejah.
Odbor podjetij in družb (OPD)
Zadnji sestanek odbora je potekal 27.
novembra 2014 na Bledu, neposredno
pred 14. KAB. Na sestanku je bilo
prisotnih 26 predstavnikov podjetij.
Predstavljene so bile aktivnosti zadnjih
šestih mesecev od zadnje skupščine.
Najpomembnejše informacije bi lahko
strnili v pregled dela v strokovnih odborih TO in OZVO, v informacijah o pomenu
izobraževanja v združenju, doseženi
proizvodnji asfaltnih zmesi v letih 2012
in 2013, ki nezadržno pada. Sledila je
razprava udeležencev, kjer so bile dane
DELOVANJE ORGANOV ZAS
številne pomembne pobude in predlogi,
ki bi jih lahko strnili v naslednje: vloga
nadzora v procesu javnih naročil in
gradenj ni dovolj jasno in dobro opredeljena, nerazumne so garancijske dobe
in zahtevane višine različnih bančnih
garancij, zagotoviti bi bilo potrebno
boljšo zastopanost in prodornost
društev, kar bi bilo možno z ustanovitvijo zveze društev, dvigniti je potrebno
kakovost dimenzioniranj voziščnih
konstrukcij oziroma bolj natančno
opredeliti referenčne pogoje, ponovna
uporaba rezkanih asfaltnih zmesi v
novem asfaltu je nuja, saj le ti niso
gradbeni odpadek, ampak gradbeni
proizvod.
Izpostavljeno problematiko bo ZAS
prednostno obravnaval in svoja prizadevanja usmerjal v izboljšanje stanja.
Ker smo odvisni od ostalih deležnikov v
procesu gradnje, moramo postati
gonilna sila, ki opozarja, ki pripravlja
ustrezne dokumente in prepriča odgovor ne, da je nekatere spremembe
enostavno potrebno uveljaviti.
Nadzorni odbor (NO)
Tehnični odbor (TO)
V Združenju asfalterjev Slovenije je
Tehnični odbor najštevilejše strokovno
telo. Aktivnih članov je še vedno 18,
kljub temu, da proizvodnja asfalta iz leta
v leto pada. V letu 2013 se je odbor
sestal dvakrat. Prvič v ožji delovni skupni v prvi polovici leta in obravnaval
področje uvoza asfaltnih zmesi in s tem
povezano problematiko spoštovanja
standardov in tehničnih predpisov
(prisotna je »nelojalna konkurenca«), v
celoti pa v drugi polovici leta, kjer je bila
obravnavana celovita vsebina tehničnega področja na asfalterskem področju.
Skozi celo leto pa je potekal tudi pretok
informacij med najbolj aktivnimi posamezniki.
Odbor je, kot vsa leta do sedaj, sledil
aktualnim nalogam zastavljenega večletnega plana dela v kar spada obravnava regulative, materialov in njihova
kakovost, obravnava standardnih in razširjenih preiskav, novih tehnologij proizvodnje in vgrajevanja ter pretok informacij (tudi pregled vsebine dela sorodnih organizacij Gestrata, EAPA in CEN).
V odboru je bil v preteklem letu dan
največji poudarek obravnavi in zavedanju za obvladovanje kakovosti. Kakovost je na splošno padla, kar je ugotovitev vseh članov.
V preteklem letu so v odboru podrobneje
potekale naslednje strokovne razprave:
NO ZAS: Bojan Hočevar, Aleksander
Kerstein, Mitja Čotar
Nadzorni odbor ZAS v sestavi Aleksander
Kerstein, predsednik, Mitja Čotar, član in
Bojan Hočevar, član, se je sestal na redni
letni seji dne 20. marca 2014, v
Dolskem. Obravnaval je finančno
poslovanje in zaključni račun ZAS za leto
2013 ter finančni načrt ZAS za leto 2014,
ki bodo posredovani v sprejem na
letošnjo Skupščini ZAS. Sprejel je pet
sklepov, s katerimi je potrdil, da je bilo
poslovanje ZAS uspešno in skladno z
računovodskimi standardi ter dal nekatere usmeritve za poslovanje ZAS v
prihodnje.
• Standardi (SIST EN in SIST, revizije),
specifikacije (TSC), regulativa (CPR) –
poudarek na trajnostni gradnji,
• Osnovni materiali: bitumen (oprijem,
ustrezno obnašanje po kratkotrajnem
in dolgotrajnem staranju, ustrezne
reološke lastnosti pri visokih temperaturah – modul togosti, odpornost
na utrujanje, žilavost, adhezija),
zmesi kamnitih zrn in dodatki.
• Uporaba manj hrupnih asfaltov (SMA
LN, PA,…).
• Recikliranje: rezkanec v novem asfaltu, obstoječa regulativa - CE informacija ni predvidena.
• Pretok informacij: projekt Rebirth, TC
EAPA, CEN TC 227, CEN TC 336,
Gestrata - gradbeni seminar.
Člani tehničnega odbora smo zavzeli
stališče usmeritve intenzivnega sistematičnega osveščanja in zavzemanja za
kakovost ter doseganje boljših rezultatov našega dela. Trudili se bomo, da
bomo tudi v bodoče zagotavljali poslanstvo odbora. Krepili bomo sodelovanje z
ostalimi odbori in strokovnimi telesi.
V zaključku se vsem sodelujočim članom
odbora najlepše zahvaljujem za skupno
delo in spodbujam povezovalno delo
tudi v naprej.
Janez Prosen, vodja odbora
Odbor za zdravje, varstvo in
okolje (OZVO)
Odbor za zdravje, varstvo in okolje
(OZVO) se posveča zelo aktualni in vedno
pomembnejši problematiki okolja in
zdravja. Odbor tako podrobno obravnava teme zdravja in varstva delavcev v
asfalterstvu in vplivov asfalterske industrije na okolje.
Stalna dejavnost odbora je spremljanje
in sodelovanje v sorodnem odboru
Health, Safety and Environment (HSE)
pri EAPA. Preko odbora HSE je pomembno tudi sodelovanje z drugimi evropskimi asfalterskimi združenji, ki so
organizirani v EAPA, saj so aktivnosti na
tem področju od države do države zelo
različne. Primeri »dobre prakse« in
izkušnje pridobljene na ta način so za
člane ZAS izjemno pomembne, saj največkrat v Sloveniji, zaradi relativno
majhne proizvodnje, nimamo zadosti
izkušenj in v praksi velikokrat ne vemo
kako ravnati, ko naletimo na določene
okoljske zahteve. Sodelovanje je pomembno tudi zaradi nekaterih skupnih
projektov kateri potekajo v okviru in pod
pokroviteljstvom EAPA in bi jih vsaka
posamezna država težko realizirala. Tak
primer je obsežna in večletna IARC-ova
študija, katera obravnava vpliv asfalta in
asfaltnih emisij na žive organizme.
Odbor se je v svoji polni sestavi sestal na
seji v oktobru 2013. Na seji je bilo dopolnjeno članstvo odbora, tako da odbor
OZVO šteje 8 članov. Izpostavljene so
bile glavne aktualne teme in področja,
katera se v Evropi in svetu intenzivno
razvijajo in katerim bo odbor namenil
svoje delovanje.
To so:
• Nizko temperaturni asfalti (WMA),
• Uporaba rezkanca pri proizvodnji
asfalta,
• Ogljični odtis asfalta,
• Hrup asfaltnih površin,
• Varnostna delovna cona pri asfalterskem delu,
• IARC-ova študija, …
od skupščine do Skupščine
25
DELOVANJE ORGANOV ZAS
O aktivnostih in informacijah s področja
zdravja, varstva in okolja se je redno
poročalo na upravnem odboru ZAS,
kateri je sprejemal tudi ustrezne odločitve glede ravnanja na tem področju.
Mitja Čotar, vodja odbora
Komisija za asfalt (KZA)
KZA se je v letu 2013 sestala na
sestankih št. 83, 84 in 85 v mesecih
julija, septembra in decembra. Na
sestankih so bile med ostalimi obravnavane naslednje teme:
• Glede na pogoje uporabe prilagojene
preiskave asfaltnih zmesi
• Obravnavanje izvedbe poskusnih polj
na odseku avtoceste Gabrk – Kozina z
uporabo manj hrupnih asfaltnih zmesi
SMA LN 8 PmB 45/80-65 A2, PA 11 og
RmB A1/A2 in primerjava s klasičnimi
zmesmi SMA 11 PmB 45/80-65 A2, ki
se uporabljajo na avtocestah
• Izvedba dinamičnih laboratorijskih
preskusov
• Kakovost bitumenskih veziv v letu
2013 in priprava preskusov na slovenskem trgu prisotnih bitumnov
• Spremljanje aktualnega dogajanja v
asfalterski branži doma in na tujem.
Aktivnosti komisije so nadaljevanje
26 od skupščine do Skupščine
nalog iz preteklih let. To pomeni, da je
bil dan poudarek znižanju hrupa ob
vzporednem laboratorijskem preverjanju
rezultatov posameznih uporabljenih
zmesi. Zavedati se je namreč potrebno
naslednjih dejstev:
• Problem hrupa je velik na vseh prometnicah, tako v mestih, na lokalnih
in državnih cestah kot na avtocestah,
kjer je zaradi visokih hitrosti in velikega obsega tovornih vozil, največji.
• Hrup lahko najbolj učinkovito zmanjšamo na izvoru, pri infrastrukturi
samo z ustreznimi lastnostmi vozne
površine.
• Največji učinek ustvarimo s povečanjem prostih votlin v asfaltni zmesi,
ki zadušijo zvok.
• Asfaltna zmes z velikim deležem prostih
votlin (nad 10 V.-% do 20 V.-%, …)
najbolj učinkovito zmanjša hrup,
sočasno pa se s tem lahko poveča negativni vpliv drugih lastnosti (trajnost,
obstojnost, učinkovitost zimske službe).
Zaradi tega je potrebno vedno znova
iskati optimum med vsemi navedenimi
lastnostmi. Za določitev optimalnih
asfaltnih zmesi je potrebno veliko laboratorijskega in terenskega dela, ki vključuje aktivnosti od priprave ustreznih re-
ceptur, laboratorijskega preskušanja,
nastavitev proizvodnje in vgrajevanja.
Zaradi tega je potreba po poskusnih poljih,
ki so ustrezno spremljana, zelo velika.
V zadnjih letih je bilo izvedenih večje
število poskusnih polj, na katerih smo
preverjali naslednje:
• Kakovost asfaltnih zmesi – standardni
preskusi
• Kakovost asfaltnih zmesi – dinamični
preskusi utrujanja, tvorbe kolesnic in
doseženih togosti
• Zmanjšanje hrupa posamezne asfaltne
plasti.
Dinamične preskuse sta na vseh poskusnih poljih izvedla oba največja instituta
v Sloveniji, tako da smo poleg absolutnih vrednosti pridobili tudi primerjalne rezultate.
O poskusnih poljih je bilo s strani DRI že
pripravljeno zaključno poročilo, ki je bilo
predstavljeno na strokovnem posvetu
ZAS o voziščnih konstrukcijah, aprila
2014. Rezultati izvedenih polj so
vzpodbudni in so v celoti dosegli željene
cilje. Iz navedenega so ustvarjeni pogoji
za določitev absolutnih ciljnih vrednosti
laboratorijskih in terenskih preiskav za
pripravo priporočil za izvedbo asfaltnih
DELOVANJE ORGANOV ZAS
voziščnih površin za znižanje hrupa.
Nikakor ni več dopustno, da se pri novih
voziščih ali pri obnovah vgrajujejo
asfaltne zmesi, ki znatno (vsaj 3 dB (A)
glede na referenčno zmes AC11surf) ne
znižujejo hrup.
Ostale naloge KZA so bile opredeljene v
letu 2013 in so zajemale naslednje:
• Preveritev cestogradbenih bitumnov
na proces staranja pred uporabo v
asfaltnih zmeseh
• Sistematično projektiranje in uporaba
manj hrupnih asfaltov
• Spremljanje v preteklosti izvedenih
poskusnih polj
• Ustvarjanje banke podatkov dinamičnih preiskav
• Spremljanje vhodnih materialov (bitumni, agregati, polnila, dodatki,…)
• Uporabo rezkanca v novem asfaltu
• Spremljanje kakovosti ob splošnemu
zniževanju stroškov s strani proizvajalcev in izvajalcev
• Spremljanje delovanja laboratorijev
ob splošnem zniževanju stroškov.
V zadnjem letu nam je preko delovanja
KZA in z razumevanjem ter financiranjem DARS-a uspelo zastaviti projekt
preveritve cestogradbenih bitumnov,
katerih rezultati bodo predstavljeni
ravno ob izidu biltena v maju 2014.
Prav tako so bile izvajane vse ostale
opisane naloge, nekoliko manj poudarka
je bilo dano le uporabi rezkanca v novem
asfaltu. Kljub temu, da to tehnologijo v
Sloveniji v manjšem obsegu uporabljamo že 30 let se nikakor ne uspemo
dvigniti na nekoliko višji nivo. 2 do 3 %
uporabljenega rezkanca v novem asfaltu, je delež na katerega v Sloveniji nikakor ne moremo biti ponosni. Žal se še
vedno dogaja, da se rezkanec vgrajuje v
bankine, v spodnje ustroje cest ali da
konča celo v deponijah kot gradbeni
odpadek. Obravnavana tematika je
poleg uveljavitve nizko temperaturnih in
manj hrupnih asfaltov ena od pomembnejših nalog ZAS v prihodnje.
Zaključek je ponovitev zapisanega izpred
enega leta. Strokovne komisije še vedno
delujejo na osnovi zastarelega Poslovnika DARS iz leta 1999. KZA se je v celotnem obdobju izkazala z intenzivnem
spremljanjem dogajanja in usmerjanjem
strokovne politike asfalterske dejavnosti, v prihodnje bo potrebno za učinkovito delo, aktivnosti KZA in drugih
komisij na novo umisliti.
Slovenko Henigman, vodja komisije
Sekcija za izobraževanje (SI)
V Sekciji za izobraževanje se zavedamo
svoje osnovne naloge; izobraževati in
uveljavljati dobro prakso. V vseh letih
delovanja razvijamo in nadgrajujemo
naša izobraževanja tehničnega kadra in
praktična usposabljanja operativnega
asfalterskega kadra.
Na sejah Upravnega odbora in na
sestanku Odbora podjetij in družb govorimo o potrebah, možnostih in izboljšavah naših izobraževanj. Po dolgoročnem programu izobraževanja vsako
leto izmenično organiziramo izobraževanje tehničnega in usposabljanje
operativnega asfalterskega kadra. Letne
programe izobraževanja pa glede na
ciljne skupine pripravljamo v Sekciji za
izobraževanje za tekoče leto sproti. Pri
izbiri tematik izobraževanja se prilagajamo potrebam in trenutnim razmeram v asfalterstvu. Udeležence skušamo
sproti seznanjati z novostmi na področju
tehnične regulative, laboratorijskih
preiskav in laboratorijske opreme,
problematiki proizvodnje in vgrajevanja
asfaltnih zmesi, z novimi tehnološkimi
postopki sanacij, pa tudi varstvu
delavcev in varovanju okolja posvečamo
veliko pozornosti. Poleg izvedbe vsakoletnih izobraževanj aktivni člani sekcije
sodelujemo tudi pri pripravi strokovnih
srečanj in ostalih aktivnostih združenja.
Povabljeni predavatelji na izobraževanjih so izkušeni strokovnjaki iz naše
asfalterske sredine, aktivni člani našega
združenja, ki pripravijo tudi izčrpno
gradivo predavanj za udeležence.
Sekcija za izobraževanje se v celotni
sestavi vsako leto sestane na najmanj
enem delovnem sestanku, da pripravi
predlog programa. Organizacijski odbor
sekcije za izobraževanje skupaj s predavatelji pa se v času organizacije
izobraževanja sestaja večkrat, glede na
potrebe.
Izobraževanja operativnega asfalterskega kadra smo v zadnjih letih nadgradili z
uvedbo preverjanja - preskusom znanja,
s čimer smo udeležence še bolj pritegnili
k aktivnemu sodelovanju. Več o letošnjem izobraževanju tehničnega kadra si
lahko preberete v dogodkih »Izobraževanje«.
Na osnovi analize izvedene letošnje ankete smo zaključili, da je splošna ocena
izobraževanja zelo dobra pri čemer
večina udeležencev komentira, da se bo
ponovno udeležila takšnega dogodka in
ga tudi priporočila svojim sodelavcem.
Zavedamo se, da je izobraževanje ena
najpomembnejših nalog združenja, saj
se žal z zmanjšanjem proizvodnje niža
tudi kakovost izvedenih del. Nenehno
opozarjanje na pomanjkljivosti in
vzporedno izobraževanje kadra, ki je
vključen v proces, pomenita recept, ki
zagotavlja, da se dela opravijo dovolj
učinkovito in kakovostno.
Pomembno je tudi, da pri izbiri tematik
sodelujete vsi udeleženi v tem procesu,
zato so vaše pobude, mnenja in pripravljenost na sodelovanje pri tem zelo
dobrodošla. Tudi v prihodnje se bomo
trudili, da bi še izboljšali naša izobraževanja.
mag. Jožica Cezar, vodja sekcije
Sekcija za hidroizolacije
Člani sekcije za hidroizolacije so se v
času od zadnje skupščine ZAS srečali na
enem sestanku in sicer junija 2013.
Na njem so obravnavali informacijo o
novostih, ki jih je prinesla Regulativa za
gradbene proizvode, ki je zamenjala
dosedanjo Direktivo.
Razpravljali so o stanju evropske standardizacije na področju hidroizolacij
(evropska pobuda za izdelavo standarda
za polimerne folije za hidroizolacije
betonskih premostitvenih objektov ter
uvedba meritev potisne trdnosti trakov,
kot jo že izvajamo v Avstriji in Sloveniji).
Seznanili so se z izdajo izvirnega slovenskega standarda SIST 1036 za kakovostne zahteve kationskih bitumenskih
emulzij, ki je nastal na pobudo ZAS, izšel
je septembra 2013.
Člani sekcije so sprejeli novo pobudo za
izdelavo še enega izvirnega standarda,
tokrat za bitumenske predhodne premaze. Ta standard, ki ima oznako SIST 1037
Bitumen in bitumenska veziva – Raztopine bitumenskega veziva za predhodne
premaze - Zahteve, bo objavljen maja 2014.
Člani močno poudarjajo potrebo po analizi vzrokov v primerih slabših lastnosti
izvedenih hidroizolacij.
Sekcija si bo še naprej prizadevala za
ohranitev pridobljenega znanja in
skrbela, da se izkušnje prenesejo na
mlajše člane.
Olga Naglič, vodja sekcije
od skupščine do Skupščine
27
PROIZVODNJA
Proizvodnja asfaltnih zmesi
v letu 2013 - rekordno nizka
PROIZVODNJA ASFALTNIH ZMESI V REPUBLIKI SLOVENIJI od 1992 - 2013 v (t)
V letu 2013 smo v Sloveniji po podatkih
članov Združenja asfalterjev Slovenije
proizvedli 1,054 mio ton vročih asfaltnih zmesi. Navedeno je ponovitev najnižje proizvodnje v začetku devetdesetih
let.
V zadnjem letu so v ZAS pristopila še
zadnji trije proizvajalci asfaltnih zmesi,
ki v preteklosti niso sodelovali z
združenjem. Z njimi smo prejeli manjkajoče člane, sočasno pa je tako pokrita
tudi celokupna proizvodnja v državi. V
zadnjih letih so podjetja izven ZAS
28 od skupščine do Skupščine
proizvedla okoli 150.000 ton asfaltov,
kar pomeni dodatnih med 10 in 15 %
celokupne proizvodnje. Ne glede na
navedeno je proizvodnja asfalta v
zadnjem letu padla, saj so podatki
primerljivi s predhodnimi leti. Navedeno
pomeni padec proizvodnje že peto (5)
leto zapored
Za proizvedene asfaltne zmesi je bilo
porabljenih približno 962 mio ton
karbonatnih in 125.000 ton silikatnih
zmesi kamnitih zrn ter okoli 50.000 ton
bitumenskih veziv. Od tega je bilo
vgrajenih 46.000 ton cestogradbenih
bitumnov in 4.200 ton s polimeri
modificiranih bitumnov. Delež modificiranih bitumnov glede na porabo vseh
bitumnov je tako kot v letu 2013 znašal
okoli 9,0 %.
V letu 2011 je bilo med ostalimi asfalti v
Sloveniji proizvedenih in vgrajenih
5.200 ton PA, 34.000 ton SMA, 40.000
ton AC bin, 520.000 ton AC surf in
455.000 ton AC base.
B.Č. & S.H.
MA RI
PR O A SFALT
Celovita izvedba nizkih gradenj
n Priprava projektov in inženiring
n Zemeljska dela in spodnji ustroj
n Proizvodnja in vgrajevanje asfaltov
n Zaključna dela in oprema
n Vzdrževanje cest
n Zagotavljanje in kontrola kakovosti
MAPRI Proasfalt d.o.o.
Cesta dveh cesarjev 172
1000 Ljubljana
Telefon: +386 1/ 422 03 30
Faks: +386 1/ 422 03 31
E-pošta: [email protected]
ANDREJ POGLAJEN, TRGOGRAD, D.O.O., LITIJA
Intervju
z lastnikom in direktorjem
Trgograd, d.o.o., Litija,
Andrejem Poglajenom
Podjetje Trgograd, d.o.o., Litija je nov
subjekt na področju proizvodnje in
vgrajevanja asfaltov v Sloveniji. Na
Smodinovcu pri Ljubljani so postavili
nov asfaltni obrat in nabavili novo
vgrajevalno mehanizacijo. Za uspešnimi zgodbami so vedno uspešni posamezniki, zato je Andrej Poglajen,
lastnik in direktor podjetja naš sogovornik.
Kot razmeroma neznano ime na
področju nizkih gradenj bi vas prosili,
če bi se lahko najprej nekoliko predstavili.
Na samem začetku moram poudariti, da
me je že kot otroka veselilo delo v
gradbeništvu. V družini se je rodilo
sedem otrok in imeli smo zelo težko
otroštvo. V sedmem razredu osnovne
šole mi je umrla mama in tako je oče
ostal sam z majhnimi otroci, brez
zaposlitve ali pokojnine. Po osnovni šoli
sem se moral, da smo lahko preživeli,
takoj zaposliti. Hitro sem odrasel, saj
sem že kot otrok moral postati samostojen. V mojem celotnem in dolgoletnem delovanju se vseskozi vzporedno
izobražujem in strmim k kvalitetnem
delu. Med neprestanim delom se mi je
uspelo tudi poročiti in ustvariti družino.
Z ženo imava dva sinova, ki sta že oba
vpeta v posel in moram poudariti, da oba
z veseljem in uspešno sledita poslovanju
podjetja.
Ste novo ime v industriji asfalta, prišli
ste ne nenapovedano skozi glavna
vrata. V okolici Ljubljani (Smodinovec)
ste v preteklem letu zagnali proizvodnjo na novi asfaltni bazi Ammann.
Kakšni so občutki po prvem letu
delovanja?
30 od skupščine do Skupščine
Občutki po prvem letu so zelo pozitivni.
Obseg proizvodnje, ki smo si jo zastavili
v preteklem letu, smo dosegli, oziroma
celo presegli. Enako lahko rečem za
vzporedne dejavnosti kot so organizacija
skupin za vgrajevanje, postavitev laboratorija, nabava ostale potrebne opreme. Seveda vse te aktivnosti še zdaleč
niso zaključene, zavedamo se, da smo
vendarle še vedno na začetku.
Asfalterska družina nas je po enem letu
delovanja na nek način sprejela, čeprav
težko, ker smo se pojavili na trgu
asfalterjev kot strela iz jasnega. Z konkurenco smo se spopadli, čeprav ni bilo
enostavno in povsem človeško je, da so
nas konkurenti opazovali in si predvsem
mislili koliko časa bodo vzdržali na tako
težkem področju kot je proizvodnja in
vgrajevanje asfaltov.
Kako vas je sprejela asfalterska družina? Ali ste imeli kaj težav s konkurenco?
Ali že vidite možne sinergijske učinke
tega delovanja v vašem podjetju?
Seveda, primarno smo gradbeno pod-
ANDREJ POGLAJEN, TRGOGRAD, D.O.O., LITIJA
jetje, ki je v preteklosti delovalo na
visokih gradnjah, gradimo stavbe,
predelujemo gradbene odpadke, proizvajamo gradbene proizvode, v občinskem merilu pa smo že leta zelo uspešno
vključeni tudi v vzdrževanje cest in
zimsko službo. Naše podjetje tako nima
tradicije samo na visokih gradnjah, ampak je prisotno tudi cestah. Zato je proizvodnja in vgrajevanje asfaltov odlična
dopolnitev naši primarni dejavnosti, ki
se bo s tem morda celo spremenila.
Kakor koli že, vaš odziv je bil odličen.
ZAS-u ste dali na voljo svojo lokacijo za
praktični del usposabljanja asfalterjev, ki je bilo marca tako uspešno izvedeno. Kako usposabljanje, ki ga že leta
pripravljamo, ocenjujete z vaše strani?
Usposabljanje ocenjujem zelo pozitivno
in moram poudariti, da sem bil zelo
vesel, da ste sprejeli našo ponudbo za
praktični del usposabljanja na lokaciji v
Smodinovcu. V našem podjetju smatramo, da je zaposlenim zaradi novih tehnologij in celotnega razvoja na področju
asfaltov, nujno potrebno nuditi dodatna
izobraževanje. Ta nam omogočajo nova
znanja, da lahko kvalitetno zagovarjamo
svoje storitve in ne nazadnje tudi zato,
da smo pred investitorji lahko primerno
samozavestni.
Situacija v gradbeništvu je težka. Imate bogate izkušnje iz visokih gradenj.
Kako bi primerjali obe (visoke in nizke
gradne) dejavnosti med seboj?
Razlika med dejavnostjo visoke in nizke
gradnje je predvsem v samem številu
udeleženih subjektov pri gradnji. V
visokogradnji je bistveno več različnih
dejavnosti vpletenih v gradnjo (konstrukcije, gradbena dela, elektro, strojne instalacije, razne vrste obrtniških
del), ter s tem povezano težjo koordinacijo tako na dinamiki del, uresničevanju finančnih in terminskih ciljev.
Pri nizkih gradnjah je število udeležencev bistveno manjše, večja je udeležba
predvsem težke mehanizacije, manj je
potrebne delovne sile, saj večino dela
opravijo stroji.
Trenutno se dela v Sloveniji izvajajo
predvsem na področju nizkih gradenj,
del na visokih praktično ni. Na področju
gradenj novih stanovanj je popolno
mrtvilo, nekaj je gradenj na industrijskem področju.
Kaj v dani situaciji v državi najbolj
pogrešate ?
Najbolj pogrešamo pravno varstvo naše-
ga podjetja, saj dobesedno vsi postopki,
ki jih pričnemo oz. uvedemo, trajajo
predolgo. Tu mislimo na izterjave dolžnikov, pripravo in pridobitev soglasij,
gradbenih dovoljenj in drugo. Poglejte
kakšna zavarovanja (za resnost ponudbe, za dobro izvedbo del, za odpravo
napak v garancijski dobi, za ne vem kaj
še vse…) zahtevajo nekateri naročniki in
gradbena operativa v tej državi upravičeno pričakuje, da se bodo navedene
anomalije odpravile, vsaj izboljšale.
Pogrešamo tudi poenostavljene oziroma
enotne obrazce za izvedbo javnih
naročil, preveliko je subjektivno odločanje v postopkih naročanja, ter preveč
birokratskih postopkov na vseh področjih priprave in izvedbe projektov.
Kako bi lahko obrnili negativne
trende?
Negativne trende se lahko obrne samo
ob celovitemu in sočasnem delovanju
državnih organov, tako na področju
zakonodaje kot uvajanja novosti v
gradbeništvo. Tu mislimo predvsem na
učinkovito izterjavo zapadlih obveznosti
(neplačila), ter tudi hitro kaznovanje
kršilcev na področju delovnopravne in
ostale zakonodaje. Drugo pa so seveda
investicije, ki ne samo da se jih želimo,
ampak so nujno potrebne. S tem bomo
ljudem dali delo, manj bo potrebnih
socialnih transferjev in podobno.
Kot dolgoletni gradbenik z bogatimi
izkušnjami se zavedate kako pomemben za panogo je razvoj. Gotovo imate
tudi na področju asfalta velike razvojne načrte. V katero smer vidite
razvoj naše branže?
Razvoj asfalterske branže vidimo predvsem na področju novitet s področja
raznih novih vrst asfaltov ter možnostjo
uporabe odpadnih oz. recikliranih
gradbenih materialov. Temu primerno
sledi tudi razvoj nove strojne opreme,
ter implementiranje novih izdelkov v
samo zakonodajo ter samo propagiranje
novitet.
Kakšna pa so pričakovanja do Združenja asfalterjev?
ZAS je naša strokovna hrbtenica, zato so
naša pričakovanja do skupnega združenja velika. Konkretno so to predvsem
strokovni dogodki s predavanji in seveda
praktičnimi primeri.
V kolikor je to mogoče in pravno formalno možno, je potrebno urediti problem »dumping« cen, tako pri proizvajalcih kot vgrajevalcih asfalta. Navedeno
bi mojem mnenju lahko uredili samo
tako, da ne bi bil odločilni kriterij pri
javnih razpisih vedno samo najnižja
cena.
Najlepša hvala za pogovor.
Kolikor vemo vstopate tudi na
področje vzdrževanja cest in zimske
službe. Kaj bi pridobitev takšnega
posla pomenilo za vase podjetje?
Letno in zimsko vzdrževanje cest na
ravni občin izvajamo vrsto že let, tako da
vemo kaj nas čaka v primeru pridobitve
posla na državnih cestah. Pridobitev
takšnega večletnega vzdrževanja pomeni predvsem zaposlitev določenega
dela naših kapacitet skozi celo leto,
temu primerne konstantne prihodke.
Seveda pa pridobitev takšnega posla
pomeni tudi dodatne obveznosti in
zadolžitve, dežurstva in novo obliko
organiziranosti v našem podjetju.
Asfalterska sezona se je letos začela
nekoliko prej kot običajno. Kaj je to
pomenilo za vaše podjetje?
Zgodnji pričetek del je za naše podjetje
konkretno pomenilo zgodnje prihodke
na področju prodaje izdelkov, ter
hitrejše zaključevanje že začetih
dvoletnih projektov, ki smo jih prenesli
od predhodnega leta. Vsekakor je blaga
zima za gradbince vedno dobrodošla.
od skupščine do Skupščine
31
STROKOVNA PRISPEVKA
Strokovna prispevka
ZDRAVJE IN VARSTVO DELAVCEV TER
VAROVANJE OKOLJA V INDUSTRIJI ASFALTA
Zvone Britovšek
Gradbeništvo predstavlja v Evropski uniji enega največjih
industrijskih sektorjev, ki zaposluje preko 16 milijonov ljudi,
ali drugače povedano več kot 7% vseh zaposlenih delavcev.
Vpliv gradbeništva na okolje in preoblikovanje prostora je
izjemno velik v vseh fazah procesa izgradnje objektov.
Potrebne so velike količine materialov iz naravnih virov, za
predelavo, transport in vgradnjo se porablja energija, ob
čemer se sproščajo toplogredni plini, ki poleg ostalih emisij
dolgoročno obremenjujejo naše okolje. Asfalterska dejavnost
kot pomemben del gradbeništva predstavlja zaradi narave
proizvodnih procesov velikega porabnika energentov in s tem
tudi občutnega generatorja toplogrednih plinov. Zato je
izrednega pomena usmeritev v razvoj trajnostno naravnanih
zelenih tehnologij, ki temeljijo na zmanjšanju porabe energije
tako z vidika nižanja temperatur v proizvodnih procesih in
posledično zmanjšanja škodljivih emisij, kot tudi uporabi
alternativnih materialov iz drugih industrijskih proizvodnih
procesov in ponovni uporabi recikliranih gradbenih materialov. Velika prednost asfalta pred mnogimi drugimi materiali je
v dejstvu, da je v celoti in večkratno ponovno uporaben.
Gradnjo asfaltnih cest si lahko z drugimi besedami predstavljamo kot trajno naložbo in neke vrste »banko materialov«
za prihajajoče generacije.
Skrb za okolje je seveda neposredno povezana tudi s skrbjo za
zdravje in varnost delavcev, ki sodelujejo v procesih gradbeništva. Statistični podatki žal kažejo, da predstavlja med
industrijskimi sektorji z velikim številom zaposlenih gradbeništvo področje z najvišjo stopnjo tveganja. Registrirani
dejavniki tveganja v gradbeništvu so med drugim ergonomski,
biološki in kemijski, velik delež pa predstavljata tudi hrup in
temperatura. Število nezgod pri delu, ki vključujejo poškodbe
in v najslabšem primeru tudi smrtni izid, je v primerjavi z
ostalimi sektorji gospodarstva v desetletnem povprečju
dvakrat višje. Ta podatek velja tako za celotno Evropsko unijo,
kot tudi za Slovenijo. Zato je izrednega pomena, da vsi sodelujoči v procesu, tako delodajalci, kot tudi delavci, upoštevajo
32 od skupščine do Skupščine
zakonske predpise, priporočila in primere dobrih praks. Velik
poudarek je potrebno dati promociji zdravja pri delu in
ustreznemu trajnemu izobraževanju. Evropska komisija je
predlagala Evropskemu parlamentu kot del strategije za
izboljšanje varnostnih in zdravstvenih pogojev za delavce, da
si zastavi cilj zmanjšanja pojava nezgod v obdobju 2007 –
2012 za 25%. V Sloveniji, ki predstavlja sicer majhen del
skupnosti, je bil ta cilj dosežen in tudi 2013 se je trend
upadanja nadaljeval. Med drugim je bil v letu 2010 kot del
strategije izdan s strani Evropske komisije tudi Nezavezujoč
priročnik o dobri praksi za razumevanje in izvajanje Direktive
92/57/EGS o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih
zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih. Navedena
direktiva predpisuje minimalne standarde in zahteve, obenem
pa omogoča državam uvedbo višjih standardov, zato je
potrebno vedno upoštevati nacionalno zakonodajo posamezne
države članice.
Poleg doslednega upoštevanja zakonskih predpisov lahko
največ prispevamo k zmanjšanju števila nezgod z rednim
usposabljanjem in izobraževanjem delavcev, ustrezno organizacijo del in urejenostjo delovnega mesta, dosledno uporabo
osebnih varovalnih sredstev in z rednimi zdravniškimi pregledi. Velik del aktivnosti v asfalterski dejavnosti poteka na
začasnih in premičnih gradbiščih, največkrat ob delnih
zaporah prometa, zato je izredno pomembno upoštevanje vseh
predpisanih varnostnih ukrepov. Raziskave kažejo, da z vsemi
omenjenimi ukrepi lahko bistveno izboljšamo motivacijo
zaposlenih, zmanjša se odsotnost zaradi bolniškega staleža,
poveča se kakovost proizvodov in storitev in posledično se
dvigne produktivnost. Z vsakim evrom, vloženim v izboljšanje
pogojev dela in zdravje zaposlenih je možno prihraniti do 10
EUR. Vlaganje v zdravje delavcev je vlaganje v višjo produktivnost.
Neposredna prizadevanja za izboljšanje delovnega okolja
delavcev v asfalterski dejavnosti se vključujejo tudi v širše
ukrepe za zmanjšanje vplivov na podnebne spremembe, kot so
uvedba novih okolju prijaznejših tehnologij z znižanjem
proizvodnih in vgradnih temperatur asfaltov, metode
recikliranja neposredno na gradbiščih ali v asfaltnih obratih,
uporaba alternativnih materialov in novi koncepti protihrupnih asfaltnih zmesi. V slovenski asfalterski stroki smo se
STROKOVNA PRISPEVKA
aktivno vključili v procese zelenega gospodarstva in
trajnostnega gradbeništva in uspešno izvedli posamezna
poskusna polja, ki so že več let v uporabi. Kriza, ki je prizadela
gradbeni sektor, je sicer s propadom nekaterih velikih
gradbenih družb nekoliko zmanjšala inovativni zagon na tem
področju. Stalna rast cen energentov v zadnjem obdobju pa
predstavlja neposreden izziv za preostale izvajalce, da z novimi
inovativnimi tehnologijami, ki omogočajo nižanje porabe
potrebne energije in s tem ustrezno zmanjšanje proizvodnih
stroškov, prispevajo k trajnemu izboljšanju našega okolja.
GARANCIJSKA DOBA IN BANČNE GARANCIJE
PRI IZVEDBI VOZIŠČNIH KONSTRUKCIJ –
JE SLOVENIJA RES NAJBOLJŠA V EVROPI?
Borut Willenpart in Jože Lun
Če odmislimo pogoste zaplete v postopkih oddaje javnih
naročil, je za naročnike gradbenih del, Slovenija bila in še
vedno je »obljubljena dežela«, ki bi ji v Evropi težko našli
tekmico. Izvajalci, kolikor jih je uspelo preživeti, pa so nad
razmerami na tržišču razumljivo mnogo manj navdušeni. V tem
prispevku se bomo sicer omejili zgolj na problematiko
garancijskih dob in bančnih garancij za odpravo napak in
pomanjkljivosti v času trajanja garancijske dobe, ki pa zelo
jasno nakazuje srž problema – neuravnoteženo in nepravično
razporeditev tveganj, med naročnike in izvajalce! Poglejmo si
zakaj?
Dosedanja praksa naročnikov, da od izvajalcev zahtevajo
bančne garancije za izjemno dolga garancijska obdobja, se je
izkazala kot slaba, oziroma je dolgoročno celo škodljiva za vse
udeležence v poslu – naročnika, izvajalca in banko. Bančna
garancija je za naročnika »draga«, ker mora izvajalec,
neposredne stroške za izvedbo gradbenih del, nadgraditi tudi
s stroški za vzdrževanje bančne garancije. Dodaten problem
predstavlja dejstvo, da v bančnih garancijah ni opredeljeno za
katera konkretna dela je garancija sploh izdana. Ta pomanjkljivost omogoča zelo različne interpretacije istega problema,
ki so pogosto vzrok »nerešljivih« sporov in odtekanja
finančnih sredstev k pravnim svetovalcem, sodnim izvedencem
itd. in običajno bremenijo izvajalca del. Dolga garancijska
obdobja pa so tudi razlog za dolgotrajno izpostavljenost bank,
ki postane še posebej kritična, ko se izvajalec znajde v
stečajnem postopku.
Trenutne gospodarske razmere v RS so močno zaostrile pogoje
za izdajo bančnih garancij – banke od izvajalcev zahtevajo tudi
do 100% depozite, kar je za izvajalce seveda nevzdržno.
Izvajalci ne razpolagajo s potrebnimi denarnimi sredstvi in ker
zaradi tega ne morejo pridobiti bančnih garancij, se na trgu
bistveno zmanjšuje število sposobnih ponudnikov. Da ob
manjši konkurenci cene rastejo, je vsakomur jasno, posledično
pa naročnik spet kupuje dražje.
Razna evropska inženirska združenja, med katerimi je tudi
FIDIC, ponujajo različne pristope k reševanju tega problema.
Skupni imenovalec vseh, je uvedba »razumno dolgih«
garancijskih dob, za čas trajanja garancijske dobe pa naročniku
ni nujno potrebno izročiti bančne garancije za odpravo napak
in pomanjkljivosti. V našem prostoru je najbolj poznana FIDIC
rdeča knjiga, ki za odpravo napak v garancijski dobi ne zahteva
bančne garancije, predvideva pa enoletno obdobje, v katerem
mora izvajalec odpraviti vse ugotovljene napake in pomanjkljivosti. To obdobje se v določenih primerih, ki pa morajo biti
definirani že v razpisni dokumentaciji, lahko ustrezno
podaljša. Ves čas trajanja garancijske dobe pa naročnik
zadržuje 10% vrednosti končne situacije. Tako imenovana
zadržana sredstva, naročnik izplača takoj, ko so odpravljene
vse napake in so pogodbena dela v celoti prevzeta.
Znano je, da v RS uporabljamo »pohabljene« FIDIC pogodbene
pogoje. Naročnik zadrži 10% sredstev od vsake začasne
situacije in sočasno zahteva še bančno garancijo za dobro
izvedbo del. Bančno garancijo za odpravo napak in pomanjkljivosti zahteva še preden je potekla garancija za dobro
izvedbo del in v nekem trenutku ima dobesedno »trojno« varovanje, kar je nerazumno, nepotrebno in predvsem potratno!
Garancijske dobe v RS so, v primerjavi s tujino, izjemno dolge,
včasih celo absurdne. Primer: za asfaltno vozišče na trasi
običajno garancijska doba traja 5 let, ko pa je enako vozišče v
predoru ali na premostitvenem objektu, pa naročnik zahteval
garancijo za 10 let – absurd!
Zelo pereč problem predstavlja tudi dejstvo, da nimamo
standardiziranih normativov, v kakšnem stanju mora biti
cesta, ali objekt, ob izteku garancijske dobe. Da objekt, ki je bil
nekaj let v uporabi ni več nov, bi moralo biti vsakomur jasno,
ni pa jasno do katere mere sme biti obrabljen. Prav tako ni
vnaprej določeno, kako se bodo ugotavljali vzroki za nastanek
nekaterih poškodb, kar pogosto vodi do neupravičenih zahtev
naročnikov, ki se želijo izogniti stroškom za vzdrževanje
objektov. Robni pogoji, ki jih mora cesta, ali objekt, izpolnjevati ob izteku garancijske dobe, pa tudi postopek
ugotavljanja vzrokov za poškodbe, bi morali biti sestavni deli
razpisne dokumentacije.
Predlagamo, da v korist vsem udeleženim v poslu, v RS
privzamemo izhodišča, ki jih ponuja združenje FIDIC in
omogočimo pravičnejšo razporeditev tveganj med udeležence
v poslu. Uvede naj se splošno enoletno obdobje za odpravo
napak in pomanjkljivosti, ker nam dosedanje izkušnje kažejo,
da se večina napak opazi in tudi odpravi, v prvem letu po
prevzemu del. V tem času naj naročnik zadržuje 10% pogodbene vrednosti, kar v največjem številu primerov zadostuje za
odpravo napak, ki jih morebitni poslovno nesposoben izvajalec
ne bi mogel odpraviti. Po izteku garancijske dobe, naročnik
MORA objekt v celoti prevzeti in izvajalcu TAKOJ izplačati
zadržana sredstva. Kriteriji za prevzem objekta ob izteku
garancijske dobe, bi morali biti standardizirani in predstavljati
sestavni del razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji
bi lahko postavili zahtevo, da bo izvajalec imel pravico do
potrdila reference šele eno leto po izteku garancijske dobe,
kar pomeni da bi bil izvajalec, ki bi želel pridobiti potrdilo o
referenci, moral še eno leto z lastnimi sredstvi jamčiti za
odpravo morebitnih reklamacij.
Uvedba predlaganih sprememb bo morda zahtevala tudi
prilagoditev kakega dela trenutno veljavne zakonodaje,
od skupščine do Skupščine
33
STROKOVNA PRISPEVKA
poudariti pa je potrebno, da s temi spremembami poslovna
varnost naročnikov ne bi bila v ničemer ogrožena. Morebitne
skrite napake, se odkrijejo običajno že v prvem letu po
prevzemu objekta in bi bile odpravljene v času trajanja
garancijske dobe. Za solidnost gradnje, za dobo 10 let, pa
mora izvajalec jamčiti že v skladu z OZ, ZGO in Posebnimi
gradbenimi uzancami, zato posebne bančne garancije zares
niso potrebne. Ko se objekt začne uporabljati, je posledice
obrabe potrebno odpravljati v sklopu tekočega vzdrževanja in
teh stroškov nikakor ni dopustno naprtiti izvajalcem gradbenih
del.
Vse dokler se ne bomo sprijaznili z dejstvom, da morajo biti
tveganja enakomerno razporejena med vse udeležence v poslu
in dokler ne bomo spoznali, da kopičenje dragih bančnih
garancij in zadrževanje finančnih sredstev izvajalcev,
onemogoča zdravo konkurenco, bo slovenski trg gradbenih del
za domače izvajalce nedostopen, za tuje izvajalce pa
nezanimiv. Bančne garancije lahko pridobivajo izključno
34 od skupščine do Skupščine
kapitalsko močne družbe, ki pa jih v Sloveniji trenutno nimamo
več. Trg gradbenih del si bodo praviloma razdelili tujci, ki bodo
sposobni, ali bolje: pripravljeni, zadostiti vsem naročnikovim
zahtevam. V takem primeru bodo naročniki sicer res poslovno
varni, vsiljuje pa se nam ključno vprašanje: Ali bodo, ob
vztrajanju pri utečeni praksi, da je kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika najnižja cena, naročniki uspeli zagotoviti
tudi želeno raven kakovosti?
Dokler v RS ne bomo naredili nekaj konkretnih korakov v pravo
smer in se približali poslovnim pogojem v razvitejših gospodarstvih, Slovenija ni in tudi ne more biti, najboljša v Evropi.
In če se vrnemo k voziščnim konstrukcijam – dovolj se je
spomniti po kakšnih cestah smo se pripeljali na današnji
posvet in odgovor je na dlani. Tudi če bi vsa sredstva, ki smo jih
nerazsodno potrošili za pridobitev in vzdrževanje nepotrebnih
bančnih garancij, namenili za tekoče vzdrževanje naših cest,
zelo verjetno ne bi bili najboljši v Evropi, zagotovo pa bi se, na
lestvico najboljših uvrstili mnogo višje!
Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Dobrodošli
Partnerji ZAS
MA RI
PR O A SFALT
CPG, d.d.
Mapri Proasfalt d.o.o.
SGP Pomgrad, d.d.
Trgograd, d.o.o., Litija
Novi člani ZAS se predstavijo
TREVEN d.o.o.
I.
II.
• AHAC NG, d.o.o.
• ASFALT KOVAČ, d.o.o.
• HIPOX d.o.o.
• KOMUNALA SLOVENSKE GORICE, d.o.o.
• OMV GmbH (A)
TREVEN d.o.o.
Podjetniška pot očeta Antona Trevna, predhodnika
podjetja Treven d.o.o., sega v leto 1987, ko je kot
samostojni podjetnik začel najprej s prevozi tovora, nato
pa dejavnost širil še na zimsko in letno vzdrževanje cest
in na nizke gradnje. Leta 2007 se je s.p. preoblikoval v
družbo Treven d.o.o.
Družba Treven d.o.o. se danes ukvarja z nizkimi in
visokimi gradnjami, vzdrževanjem cest, urejanjem
dvorišč in okolice ter drugimi spremljajočimi betonskimi
storitvami. Poslovna hiša je v obrtni coni v Logatcu, na
naslovu Obrtna cona Logatec 22. Podjetje zaposluje 48
redno zaposlenih delavcev, poleg teh pa podobo
podjetja oblikuje še več ekip kooperantov.
Naše podjetje odlikujeta prijazen in pošten odnos do
strank. Cilj podjetja pa je, da stranki ponudimo celotno
storitev oz. izvedbo - od idejnega osnutka do končne
podobe zgrajenega objekta. Naš način dela je, da
stranko ne samo pridobimo, temveč jo z našimi storitvami navdušimo, da se vrača z novimi naročili, oziroma
da nas priporoča še drugim.
od skupščine do Skupščine
35
Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli
AHAC NG, d.o.o.
Gradbena družba Ahac nizke gradnje d.o.o. je bila
ustanovljena konec leta 2012 z namenom vstopa
družba Ahac d.o.o. na gradbeni trg.
• Proizvodnja mineralnih surovin in polproizvodov, ki
vključuje kamnolom Liboje, kamnolom Stranice,
asfaltno bazo Velika Pirešica in laboratorij.
Osnovna dejavnost družbe je izvajanje vseh vrst nizkogradbenih objektov s poudarkom na gradnji cest in proizvodnje surovin na gradnji cest za lastne potrebe in
prodajo. Družba je organizirana v dve proizvodni enoti:
• Gradnja objektov, ki zajema gradnjo cest, odvodnih
sistemov, sistemov za oskrbo s pitno vodo, vgrajevanje asfaltov ter gradnjo industrijskih in poslovnih
objektov.
Za podporo poslovanja skrbijo štabne službe, ki vključujejo komercialno, finančno, kadrovsko-pravno službo,
informatiko in službo varstva pri delu.
Več o družbi lahko najdete na spletni strani:
www.ahac-ng.si
Ahac NG, d.o.o.
Cesta Kozjanskega odreda 21
3230 Šentjur
ASFALT KOVAČ, d.o.o.
Podjetje Asfalt Kovač, d.o.o. je bilo ustanovljeno leta
2005 z osnovnim namenom, da zagotovi proizvodnjo in
vgrajevanje asfalta tudi v tem delu Slovenije (Posavje/
Zasavje).
Smo asfalterska podjetje, katerega osnovna dejavnost je
proizvodnja in vgrajevanje asfaltnih zmesi.
Naša vizija sta kakovost in zadovoljstvo naročnikov,
kar dosegamo s skrbnim delom in kontrolo kakovosti s
svojim laboratorijem.
Več o družbi lahko najdete na spletni strani:
www.asfaltkovac.si
Asfalt Kovač, d.o.o.
Planina pri Sevnici 47a
3225 Planina pri Sevnici
36 od skupščine do Skupščine
Telefon: 03 749 10 30
Fax: 03 749 10 32
E-mail: [email protected]
Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen
HIPOX d.o.o.
O NAS
Smo podjetje, ki ponuja pot do
kompletnih rešitev tako pri novogradnjah kot pri sanacijah tako
cestnih objektov kot objektov v
visoki gradnji.
Podjetje Hipox je prisotno na slovenskem gradbenem trgu že 21
let. Ves čas smo se ukvarjali prvenstveno z sanacijami vseh vrst
hidroizolacij in sanacij tlakov v
industriji.
Smo eno izmed največjih podjetij
za sanacijo mostovnih hidroizolacij. Smo popolno opremljeni, z
ustreznim lastnim tehničnim in
izvajalskim kadrom. Podjetje je vsa
leta likvidno in s stalno in redno
poravnanimi finančnimi obveznostmi.
Stalno skrb posvečamo šolanju
naših zaposlenih, tako internemu
kakor tudi pri proizvajalcih sistemov oz. materialov, katere vgrajujemo.
Imamo pridobljene tri znake kakovosti s strani Gradbenega inštituta
ZRMK in sicer za izvedbo vodotesne zaščite betonskih in AB
konstrukcij, za izvedbo hidroizolaterskih del na ravnih strehah in
terasah ter za izvedbo sanacije
vlage betonskih in AB konstrukcij.
DELA NA MOSTOVNIH IN
VG OBJEKTIH
Izvajamo sanacije vseh vrst hidroizolacij, propadlih betonskih konstrukcij, statične ojačitve s karbonskimi lamelami, AKZ zaščite,
zaščitne premaze betonov proti
solnici, UV zaščite betonov, injektiranja proti vdoru vode, statična
injektiranja ter vsa pripadajoča
sanacijska dela. Izvajamo tudi vse
vrste poliuretanskih (PU) in epoksidnih tlakov ter sintetične podlage športnih in igralnih površin
(»tartan«).
Najraje prevzemamo dela v celoti, od rušitvenih, sanacijskih do
zaključnih del na sanacijah mostov, garažnih ploščadi, pohodnih
in povoznih streh in podobno.
NAŠA POT DO USPEHA IN MOTO
• Sanacije, katere se večina gradbincev izogiba, so naš izziv.
• Vlaganje v ustrezno in kvalitetno
opremo.
• Občutek za zaupanje investitorju ob prevzemu del in sklepanju pogodb.
• Delo s stalnimi in dolgoletnimi
dobavitelji materialov.
• Izobraževanje in spoštovanje
svojih zaposlenih.
HIPOX d.o.o.
Cesta v Gorice 16m, 1000 Ljubljana
Tel: +386 1 423 9330, fax: +386 1 423 9335
E-mail: [email protected]
KONTAKTI:
• Miha Šušteršič, direktor: 041 633 165
• Metod Zavodnik, direktor za tehnično
komercialo: 041 616 334
• Albin Ahčin, vodja programa
hidroizolacij: 041 638 604
KOMUNALA SLOVENSKE GORICE, d.o.o.
Primarna dejavnost podjetja obsega:
• gradnjo objektov nizkih gradenj, rekonstrukcij in obnov,
• izvajanje vzdrževalnih del na občinskih cestah in
drugih prometnih površinah,
• vgradnjo vseh vrst asfaltnih zmesi,
• izvajanje letnega in zimskega vzdrževanja cest,
• opravljanje strojnih in prevoznih storitev,
• izvajanje najsodobnejše oz. inovativne metode
stabilizacije nosilnih tal in urejanja bankin,
• ASFALTNA BAZA LENART
V podjetju Komunala Slovenske gorice pokrivamo širok
spekter dejavnosti. Na ta način našim poslovnim partnerjem nudimo pestro ponudbo naših storitev in
skrbimo za obojestransko zadovoljstvo ter dolgoročna
partnerska sodelovanja.
KOMUNALA SLOVENSKE GORICE
komunalne, storitvene in trgovske dejavnosti d.o.o.
Kidričeva ulica 26, 2230 Lenart v Slovenskih goricah
tel.: 02 72 07 848, faks: 02 72 07 849
E-pošta: [email protected], www.komunalasg.si
od skupščine do Skupščine
37
Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti Dobrodošli Willkommen Welcome Benvenuti
OMV GmbH (A)
OMV High Performance Bitumen
You can build on our four pillars
OMV High Performance Bitumen
OMV Road Building Bitum
Bitumen,
men, OMV Starfalt® PMB (polyme
(polymer
er modified bitumen), OMV Bitum
Bitumen
men Plus (with improved adhesive
e properties) and
OMV Special Bitumen forr use with recycled asphalt, for as
asphalts
sphalts with increased fuel resista
resistance
ance and low viscosity bitumen for
f hot mix asphalt.
Moving more. Moving the future.
f
Mediji o ZAS-u in asfaltu
38 od skupščine do Skupščine
IN ENGLISH
from assembly to Assembly
in English
tractors, are able to pay bills within the stipulated or at least reasonable time limits,
and most work is still subcontracted based
on the lowest price. The anomalies which
have caused the large scale collapse of our
construction industry have still not been
eliminated.
... from page 3 (Dear readers)
Unfortunately, we have been recording
sharp declines in production and the parallel activities of pavement design, engineering and execution for several years now. In
2013 the production stopped at 1,050
tonnes of hot asphalt mixtures, which pushes it down to that of 1992. We are justified
in our wondering when the turn for the positive will happen for us as well.
Unfortunately the business environment,
despite the collapse of a large number of
construction companies, has not changed
significantly. We still have the longest warranty periods in Europe, and the amounts
and conditions of our bank warranties as far
as seriousness of bids, quality of execution,
and elimination of flaws within the warranty period are concerned remain disproportionally high. Each of the over 400 public
contracting authorities in Slovenia manages
investment in their own way, from tender
on. Not even the clients, let alone the other
stakeholders in the chain, especially con-
How do we go on?
While numerous big companies have gone
out of business, new ones have developed
out of some smaller ones; these could become a future backbone of Slovenia’s construction industry. Their business model is
based on investment of their own funds,
employment of quality staff and responsibility for quality. They are aware that they
still have a long way to go, which is why they
do not shun collaborative efforts in organizing meetings, exchange of opinion and
joint creation of good practice. They are
hungry for new knowledge and are proactive
in introduction of modern technologies. But
if the anomalies described above are not
rectified, and if the approach to investment
is not correct, these new companies stand
no chance either.
The Slovenian Asphalt Pavement Association managed in the past year to represent
all asphalt producers in Slovenia for the
first time since its inauguration. This is a
success which, we realize, brings with it
more responsibility for a successful solution
of the many problems. This is why we have,
in the past year, devoted much of our activities to solving the described issues. That
and all other activities of ZAS are found in
the current edition of our yearly bulletin.
The turn for the better seen in the economic indicators must sooner or later come true
for the asphalt and road construction industries as well. Wishing that this would happen in the course of this year, I would like to
thank everybody for their contribution in
making our traffic areas safer and more
comfortable.
Slovenko Henigman, President
COLLABORATION WITH OTHER ASSOCIATIONS (EAPA, GESTRATA, DAV, DRC, etc.)
DRC, Road and Transportation Research
Association
ZAS, together with other road societies, is a
partner of DRC; in the past year, the collaboration was mostly dedicated to the pursuit
of a future concept of operation of the
Association.
At the Supervising Committee session and
the General Assembly, in April 2014, an intense debate took place on the future of
DRC. A common view was that the times are
not kind to its operation, but that roads and
other infrastructure will continue to be built
and maintained, which is why optimism and
hard work are needed above all – only this
will lead us forward. The Supervising
Committee confirmed the proposed conclusions, and some changes and a supplementation of the by-law of the Association were
implemented at the Assembly. A reinforcement of staff is also in the works.
The relevant changes in the by-law are as
follows:
• Supervising Committee shall be composed of 3 members (before: 11)
• A Programme Council shall be added to
the bodies of the Association, composed
of 5 members.
New members were elected in the
Supervising Committee of DRC: Mr Marijan
Prešeren, Dr Andrej Godec and Mr Andrej
Jan. The current director Matija Vilhar, who
wishes to definitively retire, has had his office extended until the election of a new director, slated for the next few months. In
the period of the next two months a designation of the rest of the envisaged functions
is expected as well as determination of the
work programme for the future. To this purpose an assembly of partners will be called
once more.
from assembly to Assembly
39
IN ENGLISH
The biggest project of the company in 2014
has remained the publishing of the book entitled Ceste na Slovenskem skozi čas (Roads
in Slovenia through the ages), excellent
reading for everyone wanting to find out
who has travelled our roads since times immemorial, about the locations of thoroughfares, how they came into existence and
what was their impact on the local economy,
and the like. Beside historians, the project
is bringing together a host of experts form
various fields who have been involved in development of roads and transportation in
Slovenia for many years. The book’s technical editor is Mr Gregor Ficko.
In conclusion, several participants of the
Supervising Committee and the Assembly
emphasised the need for organising the
long-standing Road and Transportation
Congress or, if that is not possible, at least
the Road Days or a similar meeting, as this is
what the expert public is expecting, while at
the same time a continuity of activities is
very important for DRC.
GESTRATA – Construction seminar,
January 2014
The members of ZAS have in great numbers
and regularly attended meetings organized
by the Austrian Asphalt Pavement Association. Especially well attended is the annual
construction seminar, which attracts over
2,500 visitors in all of the nine states. The
seminars in Graz, Styiria, and Velden,
Carinthia, are usually attended by some 20
participants from Slovenia, which was the
case in January 2014. The topics discussed
included: presentation of activities of the
road, railway, and traffic research association FSV, the geomechanics of bound and
unbound bearing courses, renovation of a
runway at the Vienna airport, use of poured
asphalt, and advantages of cold asphalt
technologies. The details can be found at
www.gestrata.at.
Highlights of the opening addresses of the
members of the Gestrata Managing
Committee can be summarized as follows:
• In the past year, the distribution of transport in Austria was 324 million tonnes in
roads and 106 million tonnes in railways.
This indicates the importance of each infrastructure, and the importance of road
infrastructure despite more support for
railway transport.
• Production of asphalt in 2013 in Austria
was similar to the year before and
amounted to 7.4 million tonnes of asphalt
mixtures. This is of course much lower
than the reference year of 2004, but
Austria still has one of the highest per
capita productions in Europe.
• The quality of high ranked road network
(motorways and country roads) is somewhat satisfactory, but the lower ranked
networks have recorded a constant deterioration. This fact was confirmed in by
40 from assembly to Assembly
study published last year by Prof Dr
Johann Litzka. This is in spite of the fact
that enough taxes are collected and there
is no shortage of funds – yet there is no
desire to invest in road renovation.
• Strong emphasis is given to asphalt technologies due to the possibility of reuse.
Unfortunately this fact has not as yet attracted a large following, as the milling
residue obtained is still being use for less
than optimal usages in the lower structures of pavements, shoulders, etc. Old
asphalt is not construction waste but a
precious construction material, reusable
without changes in quality standards.
• There is a trend in Austria where asphalt
is starting to be cast in an ever increasing
scope by road and road base maintenance
companies. This is unacceptable because
asphalt casting demands proper knowledge and professional approach. The asphalt industry has therefore opposed the
so called unfair competition, which does
not ensure adequate quality.
• Due to problems with public procurement
the start of the construction season is being ever more delayed. The actual duration of the construction season has now
fallen to a mere 6 or 7 months of effective
work. This presents companies with difficulties in regular employment, with the
consequence that the best staff has started looking for employment in other fields.
In the past year, ZAS and Gestrata representatives conducted exchange of opinions and
views, with meetings organized in both
Slovenia and Austria. The director of
Gestrata Maximilian Weixlbaum was an active participant at the 14th Colloquium on
Asphalt and Bitumen, while the Slovenian
delegation went on a study trip to Innsbruck
and attended joint meetings in Vienna and
Ljubljana.
Ms Gaby Pass, who worked for Gestrata for
over 30 years, retired from active duty last
year. Besides regular contacts between both
associations, ZAS members will remember
her for her attention to our Association
throughout the years and would like to
kindly thank her for working with us.
EAPA, European Asphalt Pavement
Association
ZAS have been member of EAPA since 1997,
which means a full 17 years. The collaboration is conducted through technical committees, the internet, and personal communication.
The economic crisis has been slightly forgotten in many European countries, which,
however, did not result in essential changes
in production of asphalt and funds for maintenance, renovation, and construction of
roads. In most European countries there has
been found a lack of funds for infrastructure, which reflects in deterioration of roads
and pavements.
Accordingly, EAPA has, together with other
associations in Brussels, such as ERF,
FEHRL, and Eurobitume, set as their primary
goal raising awareness and lobbying with
the European and national administrations
about the importance of investment in road
infrastructure for economic development,
above all in the form of maintenance and
renovation of roads.
In recent years EAPA has gained numerous
associate members, mainly manufacturers
of equipment and materials for asphalt production. With this the Association has
gained new strengths, however a diminished interest in membership in individual
national associations has been noted from
this manufacturers. Due to new members
the number of attendees at meetings of
EAPA technical bodies has increased, which
calls for a reorganization of the meetings
and their contents.
The most important technical topics discussed by EAPA include:
• propagation of use of cold asphalts
• strict use of old asphalt in new asphalt
(recycling)
• upgrading of standards (BIT and PmB, asphalt, etc.)
• activities connected with preservation of
the environment (lower energy consumption, reduction of emissions, etc.)
• protection of workers in the industry
(IARC study etc.)
• use of asphalt as the best material for various conditions of use
• marketing in the asphalt pavement industry – to show its positive elements.
Naturally, the scope of the EAPA tasks is
very broad and thorough, and has with the
reinforcement of staff become much more
intense. This can be followed on their webpage and in individual editions of the EAPA
Newsletter, which we send to all our members.
ZAS in EAPA is represented in two technical
committees, in the Executive Committee,
and in the annual General Assembly, which
will this year be held in Paris on 12 June
2014, alongside the traditional EAPA
Symposium.
DAV – German Asphalt Association, German Asphalt Days in Berchdesgaden, februar 2014 (about 600 participants, more
than 70 exhibitors)
IN ENGLISH
Opening addresses by the president of DAV,
Stefan Schmidt-Weiss, and representative
of the state administration, Prof Dr Josef
Kunz of the German Ministry of Transport
(BMVBS).
The speakers highlighted production of asphalt in Germany in 2013, which amounted
to 41 million tonnes, the least since the unification of Germany. In 2014 they are sure
to reach last year’s production, but it is not
clear how high the growth will be. This is
above all a consequence of lower investments in federal lands and cities (at the local level); as far as the state is concerned
the investments are increasing.
There are big expectations directed at the
new government and the minister of transport. Tolls for personal vehicles are in
preparation and a real possibility. Germany
is a country where traffic jams are an everyday occurrence. In the past year alone the
length of jams totalled 600,000 km, which
means that the population spends 230,000
hours in traffic jams – a German, in other
words, spends 170 days per year standing in
traffic jams. The problem is worst in
Bavaria, with 16 %.
Germany has been neglecting investment
into maintenance of road infrastructure for
a number of years, which is why the consequences are now very serious. Fortunately,
the mindset of the politicians has now begun to change, and the state administration
has begun intense preparations for new
projects. Two things stand out:
• the need for renovation of pavements
• renovation of bridges.
Only in the state of North Rhine-Westphalia
the required investment amounts to 7 billion EUR.
The most often heard question by the
speakers regarding the issue was that of the
asphalt industry’s role in it. Its role is very
important as it provides noise reducing
pavements that have become ever more ecofriendly in every aspect. Emphasis is given
to recycling, as old asphalt is not waste but
an input construction material. Out of 14
million tonnes of old asphalt as much as 84
% is reused in new asphalt. Even the rest of
the asphalt is a construction material!
Some highlights of the technical papers, accessible at http://www.deutsche-asphalttage.de, are as follows:
• Roads in the 21st century: there will be a
search for optimal processes (temperature, transport, settings of production
and of casting equipment, etc.) in a quest
for optimal lifetime and sustainable development. The result of this is the decision of the Federal Ministry of Transport
that as of 2019 asphalt will only be al-
lowed to be transported in closed thermo
caissons. Now the industry has three
years, 2015–2018, to adapt to the new requirement. This is of course in line with
transport vehicle production. The caissons will also be fitted with thermometers.
• Asphalt is a construction material which
can in a way be compared with nanotechnology. Germany wishes that development in this sophisticated field would be
conducted at the European level, which is
why they strongly support European projects by CEDR, FEHRL, EK, IFSTTAR R5G,
ERA-NET, etc.
• BASt, a federal research institution for
the road sector provides development-research projects with 12 million EUR per
year. At the moment, 500 projects are underway. They wish to attract other sponsoring institutions and industry, and increase the scope of funding to make research even more effective.
• Functional construction contracts enable
more innovative approaches, but unfortunately the accompanying regulations
are not flexible enough to be able to accommodate more such projects.
• Asphalt recycling yesterday – today – tomorrow
on November 28 & 29, 2013. There was an
ambition to surpass or at least equal the
previous, 13th Colloquium. The comparison
– and above all the positive feedback from
the participants from 11 countries – shows
that we have succeeded in organizing a
meeting which has met all expectations of
the organizer, as well as the domestic and
international public. The previous edition of
the Colloquium was outshined according to
most indicators, and the atmosphere was
excellent.
The German road toward reuse of old asphalt in new was presented. As early as 1995
a test field 9 km long was executed. After
that, use began to increase, while technical
regulations were prepared in parallel:
- 1983 Factsheet (Merkblatt)
- 1986 FGSV Specification
- 1988 Official seal of approval for use of asphalt milling residue in new asphalt
- 1990 ZTV bit-StB
Programme and Proceedings of the 14th
CAB
Simultaneously with this development the
amount of milling residue increased. After
1991, for example, between 30 and 50 %
was allowed in bearing courses. Today, EN
13108-8 is in force for this, giving relevant
pointers on the subject. Germany reuses (in
asphalt) as much as 83 % of old asphalt,
which puts it at the top of EU.
A presentation was given of bitumen testing
at the federal level. Samples will be chosen
(15 in all) among 90 different types of road
bitumen and tested in their whole spectrum.
Old tested methods will be used alongside
all of the new ones after short-term and
long-term aging. A similar study was recently set up in Slovenia as well.
14th COLLOQUIUM ON ASPHALT AND
BITUMEN
The Colloquium on Asphalt and Bitumen,
the biggest international technical meeting
in Slovenia, is now behind us. The event is
organized in cooperation with Petrol, the
leading energy company in Slovenia, every
two years; its most recent edition took place
The Colloquium has a congress-like character for the Slovenian asphalt pavement industry, and its conclusions have served as
guidelines for our work in the future. It has
been a great desire of the industry for all
players in any way involved with the industry to employ these. These imply, first and
foremost, various clients (which number
several hundred in Slovenia), followed by
contractors and asphalt producers,
providers, engineering companies, institutes, etc. At the end of the day we are all
asphalt users, which is why it is in everyone’s interest that asphalt surfaces should
be even, safe, and environmentally friendly.
All of the above is a constant goal we at ZAS
have been striving for.
Opening Addresses
Mr Prešeren, Vice-president of ZAS and
member of management, CGP emphasized,
above all, the difficult situation in which
building contractors have found themselves. Most clients of construction works
are unfortunately still unaware of the difficulties in acquiring bank guarantees today;
warranty periods are still unreasonably long
and lowest price is still the only criterion applied in subcontracting. Findings by CGP
show that that there are as much as 407
public contracting authorities in Slovenia,
each with their own policies of managing
public contracting, custody of contract and
finishing of works. This is an impossible situation, which is why Mr Prešeren called for
unification of the above activities, and an
improvement and elimination of the described deficiencies.
Jurij Kač, Director-General, DRI Investment Management emphasized the importance of the Colloquium for the Slovenian
road construction industry and expressed
his content over the contribution of the asphalt paving industry to sustainable and
eco-friendly construction. DRI, as the
largest engineering-consulting company in
Slovenia, will continue to strive for elevation of technical culture and expert knowledge. The importance of such meetings for
development of the industry, cooperation,
socializing, and networking is immense,
which is why he personally, as well as his
from assembly to Assembly
41
Asfaltni obrat
Smodinovec
Uporabniki najpogostje ocenjujejo kakovost voznih površin po udobnosti vožnje in površinskem izgledu, zato napake
katere se pojavijo na vozišču (neravnine, razpoke, udarne jame... ), nemalokdaj voznike spravljajo v obup in slabo voljo,
obenem pa zaradi poslabšanih voznih razmer zmanjšujejo varnost udeležencev v cestnem prometu.
Vizija in smer v poslovanju podjetja Trgograd Litija sta kvaliteta in zanesljivost, tako pri proizvodnji lastnih izdelkov,
kot pri gradbenih delih na področju nizkih gradenj ter njim namenjenih voziščnih konstrukcij.
Zaradi potreb po dosegu zastavljenega smo v Ljubljani postavili najsodobnejši asfaltni obrat, s katerim zagotavljamo
najvišjo možno raven kakovosti.
V želji in skrbi po kakovosti, večji vzdržljivosti in trajnosti asfaltnih plasti, nam velik napredek v proizvodnji asfaltnih
zmesi omogoča najsodobnejša proizvodna tehnologija. Zagotavljanje kakovosti dosegamo z lastno kontrolo in
laboratorijem, ki spremlja vse faze našega dela od proizvodnje do vgrajevanja asfaltnih zmesi.
Tehnična specifikacija zmogljivosti asfaltnega obrata Smodinovec:
• Zmogljivost: 180 ton proizvedene zmesi na uro.
• Možnost izdelave nizko temperaturnih asfaltnih zmesi z uporabo penjenega bitumna. (Edini v Sloveniji)
• Možnost uporabe recikliranega asfalta v asfaltnih zmeseh.
Trgograd d.o.o., Litija
Breg pri Litiji 56, 1270 Litija
Tel.: 01/ 89 83 440, Faks: 01/ 89 83 447
e-mail: [email protected]
www.trgograd.net
IN ENGLISH
company, will continue to support the activities of ZAS and similar associations.
Assist Prof Dr Peter Lipar, Head of Traffic
Technical Institute, Faculty of Civil and
Geodetic Engineering, University of
Ljubljana: The situation at the University –
due to the familiar state of the economy – is
precarious indeed. Lecturers have been
forced to devise new procedures ever more
often and, unfortunately, even improvise,
all to be able to reach the appropriate level
of instruction and student knowledge. In
this regard the speaker emphasized the importance of cooperation with technical associations. Cooperation between the
Faculty of Civil and Geodetic Engineering
and ZAS has been good so far, and a continuation is seen as desirable, prompting Dr
Lipar to offer a hand to the Association for a
more intensive collaboration.
The addresses were followed by technical
sessions including presentations and papers. All papers are published in the
Proceedings and on ZAS website.
TECHNICAL PAPERS
Section 1: Basic materials in asphalt paving –
Aggregates and bitumens; moderated by Ms
Naglič (Speakers: Mr Zehmann,
Dr
Mladenovič, Dr Sorensen, Mr Bašelj,
Mr
Kammerer)
Section 2: Long-term development of asphalt paving technologies; moderated by Mr
Čotar (Speakers: Dr Bidermann, Mr Aaberg,
Mr T. Willenpart, Mr Beuving)
Section 3: Rubberized asphalt; moderated
by Mr Prosen (Speakers: Mr Weixlbaum, Mr
Sadzulewsky, Mr Cotič, Dr Antunes)
Section 4: Sustainable asphalt pavements;
moderated by Ms Cezar
(Speakers: Dr Petkovšek, Dr Orešković, Ms
Zagorc, Mr Jurgele)
Presentation of companies and their products and exhibition spaces; moderated by
Mr Willenpart (Presenters: Petrol, Heystab,
Lintec, Genan Road, Viatop Regio)
One tradition of the Colloquium is a round
table on current topics.
ROUND TABLE (moderated by Jože Bonča)
Participants: Mr Vrčko, MSc, Mr Košič, MSc,
Prof Dr Damijan
A staple in the Colloquia is the topic of development of traffic infrastructure. The participants of the round table acquainted the
audience with the National Infrastructure
Programme, which needs to be elaborated
and adopted in 2014. The Programme is set
to finally standardize all transport sectors,
including railways, national roads and motorways, maritime and air transport, and
public transport, with regard to necessary
investment. The budget is of course very
limited, but the participants nevertheless
all agreed that without investment in the
transport infrastructure there cannot be
economic growth, as investment into infrastructure brings a 2.5-to-triple return of the
invested funds to the state. In addition it
was emphasized that we cannot forget
maintenance of transport infrastructure,
which needs to be a priority.
Special invited lecture
(Prof Dr Maja Makovec Brenčič)
Apart from contents closely related to
asphalt paving, the Colloquium as a rule also
addresses topics of broader interest. This
year’s topic vas devoted to marketing in the
construction industry; collapse of numerous
construction businesses at home and abroad
calls for a different, long-term approach.
Both Egbert Euving, director of EAPA, and
professor Maja Makovec Brenčič, president of
the European Marketing Academy, the
largest academic marketing organization in
Europe, gave us excellent pointers on how to
present and develop our industry. They
specially commended us on a marvellous job
we in the industry were doing: paving roads,
which connect people, offer safety, comfort,
high level of service and are eco-friendly.
“Don’t hesitate to tell the world what you do
and why your work is important for the
community,” said Ms Makovec Brenčič in
conclusion of her lecture, which was met with
much enthusiasm.
KEYNOTE SPEECHES
Slovenko Henigman, president of ZAS
In the name of the organizer, the Slovenian
Asphalt Pavement Association (ZAS), the
speaker extended a warm welcome to the
167 participants. Mr Henigman gave a special mention to the esteemed guests and
numerous participants hailing from 10
European countries and Slovenia.
Despite the optimism that pervaded the
Colloquium, the picture would not be complete without pointing out the reality of the
Slovenian construction industry: compared
to 2010, we have only been realizing up to
50 % of our projects. There is a very similar
situation in the Slovenian asphalt paving industry, where in 2012 only 1.1 million asphalt mixtures were produced, or less than
60 % of the long-term average. This is very
alarming because our roads, especially motorways, are – in spite of a slight decrease in
traffic – still overburdened above average.
On the 750 km long motorway network the
average daily traffic is about 40,000 vehicles, the percentage of transport vehicles
exceeding 20 %. On the other hand, as much
as 60 % of our 6,000 km of national roads
are in poor condition. All of the above calls
for measures that will prevent further economic damage. Timely action in case of
pavements is always rational, but if late it is
costly and uneconomical. Often the consequences cannot be measured in money as
they are reflected in poor road safety, accidents, and injuries, which unfortunately often end tragically.
Mr Henigman gave a particularly strong emphasis to the topics of the 14th Congress on
Asphalt & Bitumen that are especially current in the asphalt pavement industry, including: the issue of raw input materials (bitumen and aggregates), optimal asphalt
technologies for reducing negative environmental impacts such as low temperature asphalts, noise reducing asphalts, cold or hot
recycled asphalts, asphalts with additives
(slag, rubber, etc.), and finally pavement
structures, which take into account all of
the above. Distinguished speakers from
eight European countries shed the light on
the issue from different perspectives and
expressed their views of the activities of the
asphalt industry in the future.
The collapse of large companies in Slovenia
has, in effect, caused medium-sized enterprises to become our large ones; some small
businesses are growing and becoming medium-sized. Do the owners of these companies
realize that the new role they are accepting
entails bigger responsibility? The work we
do is challenging, interdisciplinary, and requires a lot of knowledge and organizational skill. A mistake or a series of mistakes is
always punished when roads are concerned;
damage may occur already within the warranty period, and the implications for companies can be fatal. We have enough knowledge accumulated in our institutes and engineering companies, and there are a lot of
good engineers in the market; we should
apply this knowledge proactively to avoid
any mistakes and a tarnished reputation of
companies in the industry and their activities.
“We can achieve a lot, and we have proven
that time and again; we can, after all, look
up to a few companies that keep expanding
and improving their business even in these
difficult times.”
In conclusion Mr Henigman thanked all who
had contributed to the successful execution
of the Colloquium, above all Petrol, without
which it would be impossible to host such a
high quality event.
Tomaž Berločnik, MSc, CEO PETROL
Petrol has been supporting the Colloquium
as the main sponsor since its very beginnings. Recognising the importance of asphalt and the asphalt industry in connection with knowledge and exchange of energy, they are looking forward to further cooperation and integration among all players. For the first time Petrol took part in
presentations of companies and their products, strengthening its cooperation with the
asphalt pavement industry. They will continue to do so in the future, striving to build
upon their achievements so far.
from assembly to Assembly
43
IN ENGLISH
Bojan Babič, MSc, Secretary of State,
Ministry of Infrastructure and Spatial
Planning
In the name of the Ministry of Infrastructure
and Spatial Planning Mr Babič expressed his
satisfaction with the Colloquium, the
largest meeting in the field of transport infrastructure in Slovenia in 2014. According
to the Secretary of State such events reinforce knowledge, connect people and represent professional development in general.
The Ministry provides the meeting with all
the necessary support and wishes for its results to be successfully put into practice.
Conclusions of the 14th Colloquium on
Asphalt and Bitumen
Asphalt is a construction product that can
be fully re-used in new asphalt (100 % recycled), and the residual energy value can be
utilized as well. Due to the limited resources
of raw materials (natural aggregates, bitumen) with various production and laying
techniques reuse of asphalt and use of alternative materials (such as black slag, rubber,
etc.) are encouraged. All of the above apply
only when at least equal quality of the product is guaranteed and when there is no additional environmental impact.
The bitumen quality – as the key input material for optimal quality of asphalt – has
been decreasing. It is therefore necessary
to influence improvement of regulations/
standards internationally, and, in the domestic market, to find opportunities to
widen today’s minimal scope of tests both as
regards the number of different test methods as well as the frequency of quality control. It is necessary to take into account the
experience and results of the old test methods and introduce modern, performance related tests faster.
Low temperature asphalt is becoming a reality in our practice. After a period of testing and using different methods of lowering
the temperature of asphalt production, a
method of lowering the temperature with
foamed bitumen (with water as additive)
has established itself on the market. The
main manufacturers of equipment for production of asphalt have developed procedures and equipment which is built in asphalt plants as standard. An increase in production of low temperature asphalt is expected, mainly due to comprehensive benefits that this technology provides, i.e. a
healthier environment for workers in the asphalt industry, reduction of greenhouse gas
emissions and reduction in energy consumption. If the technology is consistently
applied, the latter also means a reduction of
total cost of production. In some countries
(USA, Norway, France, etc.) a systematic
approach to the use of low-temperature asphalt has been adopted, and such asphalt
44 from assembly to Assembly
has gained a significant share in the total
production of asphalt mixtures. The primary
purpose of promoting the technology in
Norway is its contribution to workers’
health; the state, based on an agreement
with trade unions and the state administration, contributes 4 EUR for each tonne of
the product.
Rubberized asphalt is a technology that uses recycled rubber from old tires in asphalt
mixtures. The most widely used is the socalled wet process, in which recycled rubber
granules (20 %) are mixed in bitumen. This
binder is a product that competes with polymer modified bitumen, because modification with rubber granulate, too, provides a
wide range of temperature resistance of asphalt mixtures. Use of rubber contributes to
resistance to dynamic loading and to adhesion. Experience from neighbouring countries, Italy, Austria and Germany, which has
also been confirmed in a test field on the
Divača–Kozina motorway in 2013, is positive, although all of our questions have not
yet been answered. Environmental effects
are still not fully known, and the equivalent
bearing capacity of the product with a lower
embedded layer thickness is questionable.
But the contribution of such asphalt in reducing the noise is indisputable. Since
noise is one of the biggest environmental
problems connected with traffic, development of the technology is expected to run
mainly in this direction.
Design and construction of asphalt pavements need to approach the Guidelines for
sustainable construction. It is necessary to
take into account all aspects of sustainable
development (LCCA, assessment of environmental impacts, etc.). Preparation of appropriate technical guidelines is proposed,
which will be the foundation for introduction of optimal processes and materials into
practice. It is also necessary to redefine the
design period in new construction and renovation so as to enable competitiveness of
the entire spectrum of existing technologies. The knowledge and technical guidelines should be introduced into legislation
on green public procurement, thus setting
new standards and implementing new practices in the field of design, construction,
and above all maintenance of roads.
Connected with sustainable development of
the asphalt industry in Slovenia is also the
maintenance system of state roads.
Annual cuts in funding for maintenance are
directly reflected in the condition of the
roads. In 2013 we are approaching the assessment that over 60 % of national roads
are in poor and very poor condition, with
the trend being extremely negative. In the
1995–2010 period we have built a motorway
system that works. Its traffic (AADT of
40,000 vehicles), and traffic loads (about
8,000 trucks per day on average) on the network, on average, are exceeding the predic-
tions from the time of planning by a factor
of two, three, or four. Even though the traffic is reducing, the traffic load is still very
high. It is therefore essential to ensure reinforcements of motorway pavement
structures on time. When deep deformations occur – which is already happening on
some sections – the cost of renovation increases several times. This is why we cannot
understand the drastic reduction in funding
of maintenance of the national road network and the lack of investment in motorways.
In addition to road infrastructure, longterm sustainability in the transport sector
requires systematical regulation of all other
transport sectors as well. The Programme
of development of transport infrastructure up to 2020 (2030), which is currently
being prepared by the Ministry of
Infrastructure and Spatial Planning in collaboration with a number of contractors,
should bring all transport sectors to the
common denominator and– with the operational investment plan until 2020 – offer
guidelines for future development in the
field of transportation. Apart form that the
Programme of development, which must be
prepared and adopted in 2014, will pay particular attention to maintenance of existing
infrastructure, which must – even more so
in difficult economic conditions – gain a
special significance. All investment in infrastructure multiplies by a factor of 2.5
to 3, which has been repeatedly proven and
is recognized by the European Union. The
construction industry in Slovenia wants sustainable planning with even annual investment, which will allow adjustment, operation, and development.
For the future of asphalt and the asphalt industry it is very important to have a positive
image with the general public and for the
profession to be positively regarded among
people. This can only be achieved if we succeed in improving public understanding of
the actual situation in the industry. We have
been emphasizing the positive aspects and
effects that asphalt pavements bring too little or not at all. We must realize that asphalt as the most used material in urban environments facilitates communication between people, reduces dust, enables
smooth running, lowers fuel consumption, reduces noise, etc. It is essential that
communication and exchange of information takes place at all levels and among all
stakeholders. We build asphalt roads in order to serve users, which is why we want to
make the public well informed and aware
that asphalt continues to be the best choice
for today and tomorrow.
IN ENGLISH
ACTIVITIES OF ZAS ORGANISATIONAL
AND TECHNICAL BODIES
General Assembly (Member Convention)
The regular ZAS General Assembly took
place on 22 May 2013 in continuation of the
panel discussion following the harsh winter.
Its most important findings were as follows:
• Due to bankruptcy of several construction
companies 5 companies have left the
Association, but we have gained 3 new
members; some of the members have opted for a higher level of collaboration.
• Our work in 2012 was successful, and our
goals have been entirely realized.
• Kristijan Mugerli and Aleš Trauner were
unanimously elected as members of the
Managing Committee at the alternate
member election.
• ZAS business has gone according to plan
and has been positive.
Managing Committee
In the time between the two ZAS General
Assemblies, six sessions of the MC were organized, all of which were a quorum.
Besides the 11-member committee and representatives of the 1st ranked companies,
the sessions were sometimes visited by invited members of the MC and heads of technical committees – the extended MC. In this
period the MC passed 49 decisions, which
have either been realized or are in the phase
of realization.
In accordance with the changes within the
industry, the MC has in recent years been
through vast, mainly HR-related changes,
which, however, did not reflect on the work
itself; on the contrary, new members have
brought new perspectives and suggestions
for the work of the Association.
In September 2013 we commemorated the
100th assembly with a jubilee session. Over
30 current and previous members of the MC
and invited guests relived 17 and a half
years of roads travelled together and several thousand hours of joint work of MC members in their sessions.
Companies Committee
The latest meeting of the CC was held on 27
November 2013 in Bled, immediately before
the 14th Congress on Asphalt and Bitumen,
with 26 company representatives attending.
Activities in the six months since the previ-
ous Assembly were presented. Its highlights
can be summarized as follows: an overview
of the work in the professional committees,
TC, and HSE; information about the importance of education within the Association;
and the production of asphalt mixtures in
2012 and 2013, which continues to dwindle.
A discussion followed, during which the participants gave several important incentives
and suggestions, namely: the role of control
in the process of public procurement and
construction is not clear enough and not
clearly defined enough; warranty periods
and required bank guarantees are unreasonably high; societies should become better represented and more visible, which
could be accomplished by setting up an association of societies; the quality level of
structural design of pavements should be
raised and reference conditions should be
more precisely outlined; reuse of milled asphalt mixtures in new asphalt is a must as
these are not only construction waste but a
construction material.
The issues brought to attention will be given
precedence within ZAS, which will direct its
endeavours into improvement of the conditions. Because we depend on the other
stakeholders in the construction process,
we need to become a driving force which
points out issues, prepares necessary documents, and convinces those responsible
that some changes just need to be made.
Supervising Committee
The SC, composed of Aleksander Kerstein,
head, and Mitja Čotar and Bojan Hočevar,
members, met for a regular annual session
on 20 March 2014 in Dolsko. They discussed
the financial management and annual accounts for 2013, as well as the finance plan
of ZAS for 2014; these will be put forward for
adoption at this year’s ZAS General
Assembly. The Committee passed five decisions which confirmed that ZAS had conducted its business successfully and in accordance with bookkeeping standards, and
it gave some guidelines for the Association’s
future operation.
Technical Committee
The TC is the largest professional body of
ZAS. Active members still number 18, despite the fact that production of asphalt
keeps decreasing year after year. In 2013
the committee members met twice: first in
its smaller, task force formation in the first
half of the year, when it discussed the issue
of import of asphalt mixtures and the related issue of respecting the standards and
technical regulations (the presence of “unfair competition”), while on the second occasion it met in its full capacity, when the
whole of the technical field of the asphalt
industry was discussed. Throughout the
year, however, there was a continuous flow
of information among the Committee’s most
active individuals.
The committee, as usual, worked on tasks of
current concern based on the multiannual
work programme, consisting of discussion
of regulations, materials and their quality,
discussion of standard and extended testing, new production and casting technologies, and information flow (as well as
overview of activities of similar organizations, EAPA and CEN).
In the past year the Committee gave the
most emphasis to discussion and awareness
of quality control. All of the members have
found that the quality has generally deteriorated.
In the past year, the following panel discussions were given emphasis within the committee:
• Standards (SIST EN and SIST, revisions),
specifications (TSC), regulations (CPR) –
with special emphasis on sustainable
construction;
• Basic materials: bitumen (adhesion, adequate performance in short-term and
long-term aging, adequate rheological
properties with high temperatures –
rigidity module, resistance to wearing,
toughness), crushed stone aggregates
and additives.
• Noise-reducing asphalts (SMA LN, PA,
etc.).
• Recycling: milling residue in new asphalt,
existing regulations – CE information is
not meant to be provided.
• Information flow: Rebirth project, TC EAPA, CEN TC 227, CEN TC 336, Gestrata –
Bauseminar.
Members of the TC have taken a standpoint
of providing intensive systematic raising of
awareness and emphasis on quality for an
improved quality of our work results. We will
continue to endeavour to fulfil the mission
of the Committee and strengthen collaboration with the other committees and technical bodies.
Janez Prosen, Head
The Asphalt Commission
The Commission members met in 2013 at
meetings nos. 83, 84 and 85 in July,
September and December, respectively, discussing among others the following topics:
• Performance oriented asphalt mixture
tests;
• Execution of test fields in the Gabrk–
Kozina motorway section using noise-reducing asphalt mixtures SMA LN 8 PmB
45/80-65 A2, PA 11 og RmB A1/A2, and
comparison with traditional mixtures SMA
11 PmB 45/80-65 A2, used in motorways;
• Performing dynamic laboratory tests;
• Quality of bituminous binders in 2013 and
preparation of tests of bitumens present
in the Slovenian market;
• Following the activities in the industry at
home and abroad.
The activities of the commission are a continuation of the tasks done in the past; emphasis was given to noise reduction alongfrom assembly to Assembly
45
IN ENGLISH
side laboratory testing of results of individual used mixtures. In relation to this, we
need to be aware of the following facts:
• Noise in a major issue along all traffic
routes, be it in urban areas, along local
and state roads, or motorways, where it is
the largest due to high velocities and
many transport vehicles.
• Noise can be most effectively reduced at
its source; infrastructure needs to have
proper pavement properties.
• The biggest effect is achieved by increasing residual voids, which damp sound, in
the asphalt mixture.
• Asphalt mixtures with a large proportion
of residual voids (over 10 V.-% and up to
20 V.-%, etc.) are the most effective in
noise reduction, but can negatively affect
other properties (durability, efficacy of
winter service).
Due to this an optimal combination of all
mentioned properties needs to be found at
each occasion. Finding an optimal asphalt
mixture requires a lot of laboratory and
field work, including activities ranging from
preparation of adequate formulas, laboratory testing, adjustment of production and
casting. Because of this the need for adequately monitored test fields is very high.
In recent years a fair number of test fields
has been executed, testing the following
properties:
• Quality of asphalt mixtures – standard
tests
• Quality of asphalt mixtures – dynamic
tests of wearing, rutting and achieved
rigidity
• Noise reduction in individual asphalt layers.
Dynamic testing in all test fields was done
by the two major institutes in Slovenia, so
we were able to obtain comparison results
as well as absolute ones.
DRI has already prepared a final report on
the test fields, which was presented at the
ZAS panel discussion on pavements in April
2014. The results are encouraging and
favourable as far as the desired goals are
concerned. This creates conditions for determination of absolute target values of laboratory and field testing for preparation of
recommendations for execution of noise-reducing asphalt pavements. It is by no means
any longer allowable that in new pavements
asphalt mixtures should be used that are not
extremely (i. e. at least 3 dB (A) with regard
to reference mixture AC11surf) noise-reducing.
Other tasks of the commission were outlined
in 2013 and include the following:
• Testing of road bitumen types for the ageing process before use in asphalt mixtures
• Systematic design and use of noise-reducing asphalts
• Monitoring of past test fields
• Creating a databank of dynamic test results
46 from assembly to Assembly
• Monitoring of input materials (bitumen,
aggregates, fillers, additives, etc.)
• Use of milling residue in new asphalt
• Monitoring of quality on account of general cost-cutting measures by manufacturers and contractors
• Monitoring of laboratory work on account
of general cost-cutting.
During the past year we have managed,
through the work of the Commission, to set
up the project of testing road construction
bitumens, the results of which will be presented in May 2014, about the same time as
the new issue of the bulletin.
All of the other described tasks were carried
out as well; a bit less emphasis was given
only to use of milling residue in new asphalt. Despite the fact that we have been
using the technology in a limited scope in
Slovenia for almost 30 years, we have somehow not managed to rise to a higher level. 2
to 3 % milling residue in new asphalt is a
portion which we cannot be proud of.
Unfortunately it still happens that milling
residue gets cast into shoulders and lower
structures of pavements, sometimes even
ending up in landfills as construction waste.
The issue is one of the priorities of ZAS for
the future, besides propagation of low-temperature asphalts and noise-reducing asphalts.
The conclusion is the same as a year ago;
technical commissions still do their work according to the obsolete DARS Rules of
Procedure from 1999. The Asphalt
Commission has, throughout its operation,
done well in intensive monitoring of happenings and giving directions as to the professional policy of the asphalt paving industry; in the interest of efficient work in the
future, however, activities of this and other
commissions will have to be thought about
anew.
Slovenko Henigman, Head
Education Section
In the Education Section, we are aware of
our fundamental task: to educate and implement good practice. Throughout the
years of our activity we have developed and
improved upon our education/training sessions of both technical staff and operators.
In the sessions of the MC and in the meeting
of the Companies Committee we discuss the
needs, possibilities and potential improvements of our education/training sessions.
Following the long-term education programme, prepared for each year, the sessions are organized alternately for technical
and operational personnel. The annual programmes are prepared according to target
groups for each year separately. In selection
of topics we attempt to respond to current
needs and situation in the industry. We try
to familiarize the participants with new developments in the fields of technical regula-
tions, laboratory tests and laboratory
equipment, issues in production and casting
of asphalt mixtures, technological procedures in renovation, as well as protection of
workers’ health and preservation of the environment.
Besides the annual education/training sessions, we participate in organization of professional meetings and other activities of
the Association. Invited lecturers are usually experts from the industry, active members of the Association, who also help prepare work material.
All members of the Education Section convene once a year for at least one working
meeting, where they prepare a draft of the
programme, while the organisational committee of the Section meets with individual lecturers as needed in organisation of the events.
In recent years, we have upgraded our education/training sessions to include a quiz
(test of knowledge) in order to entice active
participation. You are invited to read more
about this year’s session under “Education”.
Based on analysis of this year’s questionnaire we have concluded that the session is
generally very well received; most of the
comments from the participants state their
willingness to participate again and recommend the event to their work colleagues.
We are aware that education is one of the
most important tasks of the Association, as,
unfortunately, lower quality of work goes
hand in hand with the reduced production.
Relentless pointing to deficiencies and parallel education of personnel involved in the
process are a recipe for efficiency and quality in execution of works.
Feedback regarding topic selection is more
than welcome from all involved in the
process, as is your willingness to cooperate.
The Section will continue to try to stay true
to your expectations.
Jožica Cezar, MSc, Head
Waterproofing Section
Since the latest General Assembly, members
of the Waterproofing Section have met on
one occasion, in June 2013.
They discussed new developments brought
by the Regulations on construction materials, which replaced the earlier Directive.
They also discussed the state of the
European standardisation in the waterproofing field (the European incentive for
preparation of a standard for polymer foils
for waterproofing of concrete bridges and
introduction of measurements of shear
strength of strips, as already done in Austria
and Slovenia).
The members have been acquainted with the
publication of the original Slovenian stan-
IN ENGLISH
dard SIST 1036 for quality requirements of
cation bitumen emulsions, which was prepared on request of ZAS and published in
September 2013.
The members of the section adopted the
new incentive for preparation of another
original standard, this time for bitumen
priming. The standard, designated SIST
1037 Bitumen and bituminous binders –
Bitumen solutions for priming – Requirements, will be published in May 2014.
In the mixtures produced, approximately
962 million tonnes of carbonate aggregate
mixtures, 125,000 tonnes of silicate aggregate mixtures, and some 50,000 tonnes of
bituminous binders were used. The portion
of cast road bitumen amounted to 46,000
tonnes, while 4,200 tonnes of polymermodified bitumen were also cast. The percentage of modified bitumen within all bitumen used thus amounted to about 9.0 % in
2013.
The members strongly emphasise the need
for analysis of causes in cases of inadequate
properties of executed waterproofing
works. The section will continue to strive to
maintain the gained knowledge and will try
to ensure that experience is passed on to its
younger members.
Olga Naglič, Head
In 2013, beside other asphalts, 5,200
tonnes of PA, 34,000 tonnes of SMA, 40,000
tonnes of AC bin, 520,000 tonnes of AC surf,
and 455,000 tonnes of AC base asphalts
were produced and cast in Slovenia.
B.Č. & S.H.
PRODUCTION OF ASPHALT MIXTURES
IN 2013 – A RECORD LOW
According to the ZAS data, 1.054 million
tonnes of hot asphalt mixtures were produced in Slovenia in 2013. This equals the
lowest production at the start of the 1990’s.
In the past year the last three asphalt mixture producers that had not collaborated
with the Association before joined our
ranks. They have provided us with the missing members, while at the same time enabled us to cover the entire production in
Slovenia. In recent years companies outside
of ZAS have produced some 150,000 tonnes
of asphalts, which means an additional 10 to
15 % of the entire production. Despite this
the production of asphalt decreased in the
past year, as the data is comparable to that of
the previous years. This means a decrease in
production for the fifth consecutive year.
WARRANTY PERIOD AND BANK GUARANTEES IN EXECUTION OF PAVEMENTS –
IS SLOVENIA REALLY THE BEST IN
EUROPE?
Borut Willenpart, Jože Lun
If we disregard the often complicated procedures in public procurement, Slovenia has
always been a “promised land” for construction clients, hard to find in Europe. Those
contractors that have managed to survive,
however, are – understandably so – considerably less enthusiastic about the situation
in the market. In this article we will take up
only the issue of warranty periods and bank
guarantees for elimination of flaws and deficiencies within the warranty period – an
issue that very clearly indicates the core of
the problem: an imbalanced and unjust distribution of risks among clients and contractors. Let us take a look why that is.
The usual practice of clients to demand bank
guarantees from contractors for extremely
PRODUCTION OF ASPHALT MIXTURES IN THE REPUBLIC SLOVENIA
in the period 1992 - 2013 (t)
long warranty periods has proved to be a
bad one and even harmful in the long run
for all involved – the client, the contractor,
and the bank. Bank guarantees are “expensive” for the client because the contractor
must add to the direct expenses for execution of works, expenses for keeping up bank
guarantees. An additional problem is the
fact that with bank guarantees there is no
provision as to the type of work the guarantee has been issued for. This deficiency gives rise to very different interpretations of
the same problem, which are often the
cause of “insolvable” disputes and drift of
financial resources towards legal advisers,
court experts, etc., and usually represent a
burden for the contractor. Long warranty
periods are also a reason for long-term exposure of banks, which becomes especially
critical when the contractor finds himself in
bankruptcy proceedings.
The current economic situation in Slovenia
has made the conditions for issuing bank
guarantees very harsh – the banks demand
from contractors up to 100 % deposits,
which of course is impossible for the contractors – they do not possess the required
funds. As this prevents them from securing
bank guarantees, the number of capable
providers in the market has seen a significant decline. No-one is surprised that in the
face of less competition the prices are soaring, which in turn makes clients buy more
expensive.
Various European engineering organizations, such as FIDIC, offer different approaches to solving this problem. The common denominator of all of them is introduction of “reasonably long” warranty periods,
during which the client is not obliged to
hand over a bank guarantee for elimination
of defects and flaws. The most well known in
this area is the FIDIC Red Book, which does
not require bank guarantees for elimination
of flaws and defects within the warranty period, but provides for a one-year period during which the contractor must eliminate all
detected flaws or defects. The period can be
extended if necessary, but only in cases directly stipulated in tender documentation.
Throughout the guarantee period the client
is entitled to retain 10 % of the value of the
finished situation. The so called retention
must be paid off by the client as soon as all
flaws have been eliminated and the contract
works have been delivered in their entirety.
It is known that in Slovenia we have been
using “crippled” FIDIC contract conditions.
The client retains 10 % of funds from each
temporary situation, and at the same time
demands a bank guarantee for quality execution of works. The client demands a bank
guarantee for elimination of flaws and defects even before the guarantee for quality
execution has expired, which means that
they at a certain point hold “triple” indemnity, which is unreasonable, unnecessary,
and above all, wasteful.
Warranty periods in Slovenia are, compared
from assembly to Assembly
47
IN ENGLISH
to those abroad, extremely long, even to
the point of the absurd. To name an example: an asphalt pavement on a route usually
has a warranty period of 5 years, but if the
same pavement is in a tunnel or a bridge the
client demands a warranty period of 10
years. Absurd!
Another very serious issue is the fact that
we do not have standardized norms as to
the condition of a road or a structure at the
end of the warranty period. That a structure
is no longer new after a few years of use
should be clear to everyone; what is not
clear, however, is to what extent it is permitted to be worn out. It is also not stipulated how some causes of damage shall be
determined, which often leads to unjustified demands from clients wanting to evade
maintenance costs. Boundary conditions to
which a road or a structure must comply at
the end of the warranty period, as well as
the procedure of determination of causes of
damage, should be integral part of tender
documentation.
We propose that for the benefit of everyone
involved the Republic of Slovenia should
adopt the platform for action offered by
FIDIC and set up a more just distribution of
risks among all parties of a transaction. We
propose that a general one-year period
should be introduced in which flaws and defects should be eliminated, as our experience so far indicates that most flaws are detected and eliminated within a year of delivery. During this time the client should retain the 10 % of the contract value, which in
most cases is sufficient for elimination of
flaws that perhaps an incapacitated contractor would not be able to eliminate. After
the warranty period has expired the client
MUST take delivery of the structure in its entirety and IMMEDIATELY pay the contractor
the retained funds. The criteria for delivery
of a structure after expiration of warranty
period should be standardized and become
integral part of tender documentation.
Tender documentation could contain a requirement that the contractor could have
the right to a reference certificate not sooner than a year after expiration of warranty
period, which means that a contractor who
wished to obtain a reference certificate
would have to guarantee that they would
deal with any complaints with their own financial resources for a year.
Introduction of the proposed changes might
necessitate a revision of a part of the currently applicable legislation; it should be
stressed, however, that these changes
would in no way compromise the client’s
business security. Any hidden flaws are usually discovered within a year after delivery
of the structure and would thus have been
eliminated within the guarantee period. The
contractor must as it stands now guarantee
wholesomeness of construction according
to the Code of Obligations (OZ), the
Construction Act (ZGO), and the Special
Construction Practice Code (Posebne grad-
48 from assembly to Assembly
bene uzance), which is why a special bank
guarantee is not really necessary. When an
object begins to be used, consequences of
wear must be dealt with in the framework of
current maintenance, and must in no case
be imposed upon the building contractor.
Until we reconcile ourselves to the fact that
risks need to be equally distributed among
all involved in a transaction and until we realize that accumulation of expensive bank
guarantees and retention of the contractor’s funds disables healthy competition,
the Slovenian construction market will remain unavailable to local contractors, and
uninteresting to foreign ones. Bank guarantees can be obtained only by companies
with a strong capital, which don’t exist anymore in Slovenia. The construction market
seems to be set for a division among those
foreign companies which will be able – or
better yet, prepared – to meet all client’s requirements. In such cases, the clients’ business will surely be safe, but this begs a key
question: will clients be able to ensure the
desired quality level if the usual practice
where the criterion for the most desirable
offer is that of the lowest price is maintained?
Until concrete steps are made in Slovenia in
the right direction, towards the business
environment of the more developed
economies, Slovenia cannot be the best in
Europe. And if we look back at the pavements – it is enough to remind ourselves of
the roads we took today to get here for the
answer to be readily available. Even if we
were to allocate all funds which we have
carelessly spent on obtaining and keeping
up needless bank guarantees to current
maintenance of our roads, we would still
most likely not be the best in Europe; we
would definitely, however, climb much
higher in the rankings.
Technical meetings in 2014–2016
12 June 2014
EAPA – 8th Symposium, Paris
27 November 2014
ZAS – Asphalt pavement workers’ day
12 November 2014
GESTRATA – Herbst Veranstaltung, Vienna
January 2015
GESTRATA – 41. Bauseminar
Spring 2015
DRC – 12th Road and Transportation
Congress, Portorož, Slovenia
March & April 2015
ZAS – Education/Training Session
26 & 27 November 2015
ZAS – 15th Colloquium on Asphalt and
Bitumen, Bled
February 2016
DAV – Deutsche Asphalttage,
Berchtesgaden
1–3 June 2016
EAPA – Eurasphalt & Eurobitume Congress,
Prague
Work Programme for 2014
1. General tasks
• Coordination of the asphalt pavement
field in Slovenia
• Collaboration with members – individuals
and companies
• Collaboration with similar organizations
(EAPA, Gestrata, DRC, IZS, road associations, FSV)
• Ensuring funds needed for the activities
of the Association
• Managing of activities of all Association’s
bodies
• Organization of meetings of Committees
(Managing, Supervising, Technical, HSE,
Isolation Section, Waterproofing section,
Companies, organizational committees)
• Communication through the Association's website
2. Organization of technical meetings and
education/training sessions
• Technical meetings (April & May 2014 &
2015)
- Asphalt Pavement Workers’ Day
(November 2014)
• Education/Training Sessions (March &
April 2014 & 2015)
3. Basic and development activities (improvement upon the existing technologies and introduction of new ones)
• Pavements as the key element of roads
• Bitumens as a starting point in asphalt
mixture production (PmB and BIT)
• Alternative materials in asphalt paving
(rubber, slag, additives, etc.)
- Encouraging use of sustainable development technologies: cold asphalts, recycling, noise-reduction asphalts
4. Preparation of material for
• Organizational and technical bodies of
ZAS
• ZAS website
• Education/Training Sessions
• From Assembly to Assembly bulletin
• Panel discussions
5. Preparation of technical literature
(2014–2015)
• Asphalt mixtures in bridges
• Functional/fundamental tests
• Rubber in asphalt mixtures
• Low-temperature asphalts
• Recycling and reuse of asphalt mixtures
• Managing bitumens in road construction
PIKNIK
ČEŠNJEV PIKNIK ZAS
6. junij 2013
Asfalterji v nasadu češenj
Preverjanje kvalitete sadežev
DOBRA
LETINA
Vabimo vas
na druženje
ob þešnjah
v þetrtek, 6.
junija 2013.
Druženje bom
o nadaljeval
i na Frlanovi
kmetiji na Vo
grskem.
in
Za vabljene
bo organizir
an avtobusn
i prevoz iz Ljub
ljane, z odhodo
mz
Veseli bomo,
Dolgega mos
da vašo udel
tu ob 14.00
ežbo potrdite
uri.
Naslov Frlan
do torka, 4.
junija 2013 na
ove kmetije
je Vogrsko 126,
mail branka.c
[email protected] ali
5293 Volþja
Draga, zem
na tel. (041)
ljevid je na inter
251 609.
netni strani
www.frlanovak
metija.si.
50 od skupščine do Skupščine
Druženje se je nadaljevalo ob
predstavitvi Frlanove domačije na
Vogrskem
PROGRAM DELA
Program dela
za leto 2014/15
Strokovna srečanja
v letih 2014, 2015 in 2016
Professional Meetings
in 2014, 2015 and 2016
• 12. junij 2014
EAPA – 8. simpozij, Pariz/Paris
• 12. november 2014
GESTRATA - Herbst Veranstaltung,
Dunaj/Wien/Vienna
• 27. november 2014
ZAS - Dan asfalterjev
• Januar 2015
GESTRATA - 41. Bauseminar
• Spomladi 2015
DRC – 12. kongres o cestah in prometu,
Portorož
• Marec, april 2015
ZAS - Izobraževanje in usposabljanje
asfalterjev
• 26.-27. november 2015
ZAS - 15. kolokvij o asfaltih in
bitumnih, Bled
• Februar 2016
DAV - Nemški asfalterski dnevi /
Deutsche Asphalttage, Berchtesgaden
• 1. – 3. junij 2016
EAPA – Eurasphalt & Eurobitume
Kongres, Praga
1.
•
•
•
•
•
•
•
Splošne naloge
Koordiniranje asfalterske dejavnosti v Sloveniji
Sodelovanje s članstvom: fizičnimi osebami in podjetji
Sodelovanje s sorodnimi organizacijami (EAPA, Gestrata, DRC, IZS, društev za
ceste, FSV, )
Zagotavljanje sredstev za delovanje združenja
Vodenje vseh organov združenja
Organizacija sestankov UO, NO TO, OZVO, SI, SHI, OPD in organizacijskih odborov
Poudarjena komunikacija preko spletne strani ZAS
2.
•
•
•
Organiziranje strokovnih srečanj in izobraževanj
Strokovna srečanja (april, maj 2014 in 2015)
Dan asfalterjev (november 2014)
Izobraževanja in usposabljanja (marec, april 2014 in 2015)
3. Temeljne in razvojne aktivnosti –
(izboljšanje obstoječih in nove tehnologije)
• Voziščne konstrukcije kot najpomembnejši element ceste
• Bitumni kot izhodišče za proizvodnjo asfaltnih zmesi (PmB in BIT)
• Alternativni materiali v asfalterstvu (guma, žlindra, dodatki, …)
• Vzpodbujanje tehnologij trajnostnega razvoja
- Nizkotemperaturni asfalti
- Reciklaže
- Asfalti za znižanje hrupa
4.
•
•
•
•
•
Priprava gradiv za
Organizacijska in strokovna telesa ZAS
Spletna stran
Izobraževanja in usposabljanja
Bilten »Od skupščine do skupščine«
Strokovni posveti
5.
•
•
•
•
•
•
Priprava strokovnih gradiv 2014-2015
Asfaltne zmesi na premostitvenih objektih
Funkcionalne oziroma fundamentalne preiskave
Guma v asfaltnih zmeseh
Nizkotemperaturni asfalti
Reciklaže in ponovna uporaba asfaltnih zmesi
Obvladovanje bitumnov pri gradnji cest
od skupščine do Skupščine
51
Aktivnosti:
• zastopamo slovensko asfalterstvo doma in v tujini,
• vzpodbujamo kakovostno izvajanje asfalterskih del,
• pripravljamo tehnične specifikacije,
• organiziramo izobraževanja in strokovna srečanja,
• izdajamo strokovne asfalterske publikacije.
Activities:
• representing Slovenian asphalt industry at home and abroad,
• striving for good quality of paving works,
• preparing technical specification,
• organising training courses and technical meetings,
• publishing technical asphalt pavement publications.
ČLANI
PARTNERJI
Sodelovanje / Cooperation:
MA RI
PR O A SFALT
I.
II.
III.
CGP, d.d.
AHAC NG d.o.o.
B&A&M, d.o.o.
AMMANN, Schweiz AG (CH)
BGR inženiring d.o.o.
CP ASFALT d.o.o.
ASFALTI PTUJ, d.o.o.
CPG, d.d.
ASFALT KOVAČ, d.o.o.
DRI upravljanje investicij, d.o.o.
BENNINGHOVEN GmbH (D)
GGD d.d.
GI ZRMK, d.o.o.
INTERCHEM HbmG (A)
CPK, d.d.
KERN 90, d.o.o.
CVP Inženiring, d.o.o.
LESPATEX, d.o.o.
MAPRI PROASFALT d.o.o.
HARSCO Minerali d.o.o.
PETROL d.d.
HIPOX d.o.o.
MC Metal d.o.o.
RAMTECH d.o.o. (CRO)
IGMAT, d.d.
SGP POMGRAD, d.d.
Komunala Slovenske Gorice, d.o.o.
RO-TEHNOLOGIJA, d.o.o.
STRABAG AG, Podružnica Ljubljana
KPL, d.d.
SIKA, d.o.o.
OMV GmbH (A)
STRUCTUM d.o.o.
TREVEN d.o.o.
TRGOGRAD d.o.o., Litija
POSSEHL, d.o.o.
RV Rheinbraun GmbH (D)
WEISIG GmbH (D)
TAČ, d.o.o.
TAK, d.o.o.
VIANOVA SLOVENIJA
VILLAS Austria GmbH (A)
JOSEPH VÖGELE AG (D)
ZAG
Združenje asfalterjev Slovenije
Kotnikova ulica 32
SI - 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: +386-41-251-609
E-mail: [email protected]
www.zdruzenje-zas.si