program računalniška pismenost za odrasle (rpo) interno gradivo

Comments

Transcription

program računalniška pismenost za odrasle (rpo) interno gradivo
PROGRAM RAČUNALNIŠKA PISMENOST
ZA ODRASLE (RPO)
INTERNO GRADIVO
Gradivo je namenjeno udeležencem predavanj v programu »Računalniška pismenost za
odrasle« na Šolskem centru Slovenske Konjice–Zreče.
Pripravil: Marko Sajko
Oktober, 2010
Program delno sofinancira MŠŠ in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt Dvig ravni pismenosti se izvaja v okviru
Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne
usmeritve: Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.
ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE-ZREČE, Tattenbachova ulica 2a, 3210 Slovenske Konjice
DŠ: SI93550049, MŠ: 5052343 Telefon: 03 757 18 00, Fax: 03 757 18 18
www.sc-konjice-zrece.si, http://vem.konjice.si e-naslov: [email protected]
KAZALO
1.
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
2.
2.1.
2.2.
3.
3.1.
3.2.
3.3.
3.4.
4.
4.1.
4.2.
5.
5.1
5.2
5.3
6.
6.1
6.2
6.3
RAČUNALNIK IN OPERACIJSKI SISTEM
Zgradba računalnika
Vhodne enote
Izhodne enote
Pomnilniki
OPERACIJSKI SISTEM WINDOWS XP – OSNOVE
Osnovni pojmi
Raziskovalec
UREJEVALNIK BESEDIL WORD
Zagon in uporaba menijev, orodnih vrstic in gumbov
Urejanje dokumenta
Oblikovanje besedila
Vstavljanje objektov
INTERNET
Osnove interneta
Napredna uporaba Google
ELEKTRONSKA POŠTA
Odpiranje računa pri Gmail-u
Pošiljanje pošte
Prejemanje pošte
RAČUNALNIŠKA SLIKA (FOTOGRAFIJA)
Digitalna slika
Programi za delanje s slikami (fotografijami)
Picasa
2/48
3
3
3
5
7
8
8
10
13
13
16
21
27
33
33
35
36
37
38
39
40
40
43
45
RAČUNALNIK IN OPERACIJSKI SISTEM
Računalnik je naprava za avtomatsko obdelavo podatkov. Zgrajen je iz strojne in programske opreme.
ZGRADBA RAČUNALNIKA
Ko govorimo o strojni opremi mislimo na fizične komponente računalnika (hardware). Sestavljajo ga:
Vhodne enote so naprave, ki omogočajo vnos podatkov v računalnik (tipkovnica, miška).
Izhodne enote so naprave, ki omogočajo prikaz podatkov iz računalnika .
Matična plošča s procesorjem, je glavni del računalnika.
Pomnilniki pa so naprave za shranjevanje podatkov.
Vhodno-izhodne enote omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem.
Naloga vhodnih naprav je, da informacijo posredujejo računalniku v njemu razumljivi obliki, naloga izhodnih naprav
pa, da izhodno informacijo predstavijo v človeku razumljivi obliki ali jo shranijo za poznejšo uporabo. Skozi vhodne
naprave računalnik oskrbujemo s podatki, izhodne naprave pa nam posredujejo podatke iz računalnika.
VHODNE ENOTE
Tipkovnica
je najbolj razširjena vhodna naprava. Podobna je tipkovnici pisalnega stroja. Uporabljamo jo za vnašanje ukazov in
podatkov s tipkanjem. Obstaja veliko variant razporeda in označitve posameznih tipk. Tipkovnica lahko vsebuje tudi
ločeno številsko tipkovnico in tipke za posebne namene (funkcijske tipke), katerih učinke lahko definirajo
posamezni programi.
Poleg uvoza podatkov je namenjena tudi upravljanju z računalnikom samim in z programi, ki v njem tečejo. Zato
poleg tipk s črkami, številkami in pisnimi znamenji ter tipkami za premikanje po zaslonu vsebuje še nekaj posebnih
tipk. Tipkovnica je električno mehanska naprava, tipke so stikala.
3/48
Razdelitev tipk
Tipke na tipkovnice so razdeljene na več skupin:
•
•
•
•
Alfanumerična skupina je namenjena vnosu podatkov, besedila (levi strani tipkovnice, črke)
Numerična skupina je namenjena lažjemu vnosu številk in pri izvajanju osnovnih računskih operacij. Za
njeno delovanje mora biti obvezno vklopljena (tipka num lock)
(Funkcijske tipke so tipke z oznako F1, F2, F3, ..., F12 in imajo v vsakem programu drugačno funkcijo.
Posebne tipke so na tipkovnici med numerično in alfanumerično skupino. Uporabljajo se predvsem pri
obdelavi besedila.
Posebne tipke
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vnašalka (enter) - Običajno je največja tipka na alfanumeričnem delu tipkovnice. Lahko je označena tudi s
prelomljeno puščico. Tipka vnašalka je tudi na numeričnem delu tipkovnice. Funkcionalno sta obe tipki
enakovredni. Tipka pri urejanju besedila služi za prehod v nov odstavek, lahko jo pa uporabljamo tudi za
potrjevanje ukazov.
Dvigalka (shift) - Na alfanumeričnem delu tipkovnice sta dve dvigalki, na desni in levi strani. Lahko je
označena tudi z debelo puščico navzgor. Če na tipko SHIFT samo pritisnemo se ne bo zgodilo ničesar.
Vedno je zraven potrebno pritisniti še katero tipko. Tipko uporabljamo pri vnašanju veliki črk. Kadar sta na
eni tipki dva ali več znakov, s pritiskom na dvigalko dobimo zgornjega.
Krmilka - (ctrl ali control) - Podobno kot pri tipki SHIFT, pritisk samo na to tipko ne stori ničesar. V
kombinaciji s še katero tipko pa ima različne pomene. Na alfanumeričnem delu tipkovnice sta 2 tipki, ena
na levi strani in druga na desni.
Izmenjalka (alternate ali alt) - Pritisk na samo to tipko ne pomeni ničesar. V kombinaciji s katero drugo tipko
pa ima različne pomene. Tudi tipki alt sta dve, na desni strani je označena kot »alt gr«.
CAPS LOCK - S to tipko trajno vključimo velike črke. Če pritisnemo tipko CAPS LOCK se bo nad
numeričnim delom tipkovnice prižgala zelena lučka. Tipka ima vpliv samo na črke.
NUM LOCK - S pritiskom na to tipko preklapljamo način delovanja numeričnega dela tipkovnice. Ko je
NUM LOCK vklopljen sveti zelena lučka. če pa je izklopljen se izvrši funkcija, ki je označena na tipki pod
številko. NUM LOCK nima vpliva na alfanumerični del tipkovnice.
Vračalka (backspace) - Tipka leži na alfanumeričnem delu tipkovnice, nad vnašalko. Označena je s
puščico v levo. Pritisk nanj povzroči, da se zbriše znak, ki je levo od utripalke.
Ubežnica (escape ali esc) - Običajno pomeni izhod, lahko pa z njo tudi prekličemo trenutno operacijo.
Brisalka (delete ali del) - Nahaja se med vmesnim delom numerične in alfanumerične tipkovnice. Pritisk na
tipko povzroči brisanje znaka desno od utripalke.
TAB - Uporablja se za zamikanje besedila z leve strani in premikanje skozi tabele. Označen je s puščicama
v levo in desno stran.
4/48
Računalniška
Računalniška miška
je ena izmed najbolj razširjenih naprav (poleg tipkovnice) za interaktivno delo z računalnikom. Lahko jo uvrstimo
tudi v podskupino vhodnih naprav, kazalne naprave. Običajna miška je opremljena z gumbi (največkrat tremi),
srednja tipka pa je pogosto kombinirana s kolescem, ki poleg pritiska omogoča tudi vrtenje.
Ime miška verjetno izvira iz podobnosti klasične računalniške miške z dvema tipkama z njeno živalsko sorodnico.
Osnovne akcije pri delu z miško so:
•
•
•
•
klik
dvojni klik (dvoklik)
povleci-spusti (klik in vlek)
vrtenje kolesca
Ostale vhodne enote so še:
sledilna kroglica (sledna krogla), CD-ROM, DVD-ROM, mikrofon, modem, svetlobno pero, grafična tablica, igralna
palica, optični bralnik, fotoaparat…
IZHODNE ENOTE
Monitor ali prikazovalnik
je računalniška zunanja naprava (tudi izhodna naprava),
zmožna prikazovati mirne ali gibajoče slike, ki jih ustvarja
računalnik in obdela grafična kartica. Pogovorni izraz za
monitor
je zaslòn (tudi ekrán), ki pa je v bistvu samo del monitorja, ki
prikazuje sliko. Navadno zasloni ustrezajo enemu od
zaslonskih standardov. Nekdaj so bili važen sestavni del
računalniških terminalov, zato so se že dolgo nazaj uvrstili
med
standardne zunanje naprave.
Velikost zaslonov (diagonala) se meri v palcih (inčah) oz.
colah.
Enota enega palca je enaka dolžini 2.54 cm. Pri klasičnih
CRT
monitorjih je bilo vidno polje zaslona pogosto manjše od
obljubljenega, saj so proizvajalci navajali diagonalo katodne
cevi, ne
pa samo njenega vidnega polja, ki je bila za uporabnika
bistvena. Zato je bila diagonala vidnega polja velikokrat manjše od deklarirane dolžine.
Ločljivost zaslona oziroma kakovost prikaza je odvisna od števila uporabljenih pik (pixel, slikovni element oziroma
posamezna pikica na računalniškem zaslonu). Manjši kot je piksel, večja je ločljivost. Znotraj omejitev ločljivosti, ki
jih dovoljuje zaslon, lahko uporabnik ločljivost in s tem kakovost prikaza po potrebi spreminja. Na enak način lahko
uporabnik spreminja tudi število barv.
5/48
Tiskalnik
K izhodnim enotam pri računalniku štejemo tudi tiskalnike, ki nam sliko oz. tekst izstavijo v trajni obliki na papirju.
Vendar pa je kakovost tiska odvisna od vrste tiskalnika in od njegove kakovosti.
Poznamo več vrst tiskalnikov. Najbolj razširjene tri so:
• črnilni tiskalnik (na sliki),
• laserski tiskalniki,
• matrični tiskalniki.
Ostale izhodne
izhodne enote so še:
Risalniki, zvočniki, digitalni projektorji…
MATIČNA PLOŠČA
Matična plošča (angl. motherboard, tudi mainboard) je osnovno tiskano
vezje v osebnem računalniku (PC). Na matično ploščo se vstavijo
oziroma se priključijo vse ostale sestavine: procesor, bralno pisalni
pomnilnik (RAM), razširitvene kartice (npr.: grafična) in zunanji
pomnilnik. Matična plošča vsebuje tudi priključke za mnoge vmesnike
(npr.: miško, tipkovnico, USB, tiskalnik ...).
Sestavni del matične plošče je ponavadi tudi procesor. Procesor ali
centralno procesna enota (CPE) je osrednji del računalnika, ki obdeluje
(procesira) podatke ter nadzoruje in upravlja ostale enote. Mikroprocesor
je izveden v enem samem integriranem vezju (čipu). Danes to že velja
za skoraj vse procesorje.
Na sliki je IBMov procesor.
Hitrost delovanja računalnika je
odvisna
od zmogljivosti procesorja.
bralno
Na matični plošči se nahaja tudi
pisalni pomnilnik (RAM).
V bistvu je RAM računalnikov
delovni
pomnilnik in več kot ga bo, lažje bo računalnik izvajal zahtevane operacije.
6/48
POMNILNIKI
Notranji pomnilnik RAM smo že omenili. Tukaj pa bom nekaj povedal še o zunanjih pomnilnikih, oziroma trdih
diskih. Trdi disk (angleško Hard Disk, HDD), je najbolj razširjena vrsta zunanjega pomnilnika. Je cenen in ob
izklopu ohrani vsebino (kar notranji pomnilnik ni sposoben). Vsi podatki (besedilo, slika, film, zvok, programi,
gonilniki...) na trdem disku so zapisani v datotekah.
Zmogljivost (kapaciteta) trdega diska se običajno meri v GigaByte (GB).
Leta 2005
je kapaciteta dosegla 500 GB. (sedaj pa smo že pri 1TB, kar je 1000 GB)
Trdi disk ponavadi ni prenosljiv (čeprav že obstajajo tudi takšni). Za
prenašanje
podatkov so se včasih uporabljale diskete (zmogljivosti 1,4 MB), CDji
(zmogljivosti 700MB), sedaj pa za hranjenje in prenašanje datotek
uporabljamo USB ključek (do 32GB). Na sliki je USB ključek.
7/48
OPERACIJSKI SISTEM WINDOWS XP - OSNOVE
Po vklopu računalnika se nam na monitorju prikaže namizje z ikonami in opravilno vrstico.
OSNOVNI POJMI:
•
•
•
namizje
bolj ali manj prazna ploskev, ki se po
zagonu operacijskega sistema Windows
pokaže uporabniku na zaslonu,
ikona
predstavlja program, ki ga lahko
zaženemo, ali mapo z datotekami, ki jo
lahko odpremo, lahko pa tudi različne
druge elemente okenskega okolja
(pogon, omrežje),
opravilna vrstica
leži na dnu namizja in daje prostor
dejavnim programom, ki trenutno tečejo,
a smo jih umaknili z namizja. Na
začetku opravilne vrstice je postavljen
gumb Start, ki služi za zagon
programov.
Slika namizja
Ko z miško dvakrat kliknemo na programsko ikono, se odpre okno programa (spodaj na sliki je primer programa
WordPad .
Vsako okno ima naslovno vrstico, kjer je
običajno izpisan naziv okna (ime
programa). Pod naslovno vrstico je
ponavadi menijska vrstica z ukazi. Tukaj
lahko z miško izbiramo ukaze, ki naj jih
računalnik izvede. Pod to vrstico so
ponavadi orodne vrstice z orodji. Tukaj
bomo našli ikone z bližnjicami do ukazov,
tako da jih ni treba iskati po menijski
vrstici. Največji del okna zavzema
delovna površina programa. Najnižje
spodaj pa je statusna vrstica, z
nekaterimi informacijami o našem delu.
Vsa okna bodo v Windovs XP imela
zgoraj opisano obliko.
8/48
Če z miško primemo za naslovno vrstico in miško premikamo, s tem premikamo po namizju tudi okno. Oknu lahko
spreminjamo tudi velikost, in sicer tako, da z miško primemo ustrezni rob oz. vogal okna in ga vlečemo v želeni
smeri. V naslovni vrstici najdemo tudi upravljalne gumbe,
ki so postavljeni v desnem kotu:
gumb za pomanjšanje
gumb za povečanje
gumb za zapiranje
Spreminjanje velikosti oken
Velikost oken nastavljamo za vsako okno posebej in sicer tako, da z miško premikamo robove
okna.
.
Okna lahko premikamo oz. spreminjamo velikost samo ce okna niso maksimalna.
Odložišče je mesto (vmesni pomnilnik), kamor lahko prenesemo poljuben izbrani del vsebine dejavnega okna.
Omogoča nam prenos ali prepis vsebine iz okna v okno (med programi) oz. znotraj enega okna. Za to so nam na
voljo ukazi Kopiraj, Izreži in Prilepi.
Delo z ikonami
Na namizju imamo več vrst ikon, kot so ikone, ki predstavljajo datoteke, imenike/mape
, tiskalnike, koš/reciklažno posodo
, aplikacije
.
Na namizju so bližnjice do nekaterih aplikacij
mape ali bližnjice do map
…
V koš se prestavijo vse datoteke, ki smo jih izbrisali in so bile v mapah na trdem disku. Vse te datoteke
lahko obnovimo. Izbrisane datoteke ne ostanejo v košu za vedno!
Izbira ikone: Enkratni klik na ikono – ikona spremeni barvo.
Premikanje ikone: Ikono izberemo in ob sočasnem pritisku na levi gumb z miško premaknemo ikono
na ustrezno mesto.
Kopiranje ikone: Enako, kot premikanje, le da med premikanjem miške držimo tipko Ctrl.
Brisanje ikone: Ikono izberemo in brišemo s tipko Del.
9/48
RAZISKOVALEC
Raziskovalec je program oz. slikovni vmesnik, ki prikazuje organiziranost računalniškega sistema z vsemi
njegovimi elementi in nam omogoča opravila z datotekami in mapami.
menu
orodna
vrstica
označen imenik
(mapa)
vsebina označenega
imenika (mape)
drevesna
struktura
imenikov (map)
Opravila, ki se jih lotimo v Raziskovalcu, se nanašajo na predmete, ki smo jih prej označili. Ukaze za opravila
najdemo v vrstici z menuji. Veliko opravil pa lahko z označenimi predmeti izvedemo s klikom na desni gumb miške.
Ta odpre menu ukazov, ki se nanašajo na označene predmete. Z dvojnim klikom na predmet pa ali poženemo
izbrani program ali pa odpremo izbrano mapo.
Delo z mapami
Izdelava mape
1. Označimo mapo pod katero želimo narediti novo mapo.
2. V menuju Datoteka izberemo ukaz Nova/Mapa ali
kliknemo na mapo z desnim gumbom na miški in izberemo z levim Nova/Mapa.
3. Vtipkamo želeno ime mape.
Preimenovanje mape
1. Označimo izbrano mapo.
2. V menuju Datoteka izberemo Preimenuj ali
kliknemo na mapo z desnim gumbom na miški in izberemo Preimenuj.
3. Vtipkamo novo ime.
Brisanje mape (z brisanjem ene mape zbrišemo tudi vse njene podmape)
1. Označimo želeno mapo.
2. V menuju Datoteka izberemo Izbriši.
Delo z datotekami
Kopiranje ali premikanje datotek:
1. Želeno datoteko primemo v desnem oknu z desnim gumbom miške in
2. jo odvlečemo v levo okno na izbrano mapo (mapa se modro obarva),
3. spustimo gumb in izberemo ponujene možnosti – Kopiraj sem, Premakni sem, Tu ustvari bližnjico ali
Prekliči.
10/48
Označevanje več zaporednih datotek (seznam)
1. Kliknemo na prvo datoteko v seznamu (desno okno).
2. Pritisnemo in držimo tipko Shift.
3. Kliknemo na zadnjo datoteko v seznamu.
4. Spustimo tipko Shift.
Označevanje večih posameznih datotek (nezaporeden seznam)
1. Kliknemo na prvo datoteko v seznamu (desno okno).
2. Pritisnemo in držimo tipko Ctrl (Control).
3. Kliknemo na vse naslednje datoteke, ki jih želimo dodati v seznam.
4. Spustimo tipko Ctrl.
Brisanje datotek
1. Označimo datoteko.
2. Pritisnemo tipko Delete ali brisalko.
Če želimo kopirati ali premikati mape, storimo to po enakem postopku, kot je opisano zgoraj za datoteke.
Iskanje datotek ali mape
Uporabiti orodje Najdi za iskanje datoteke ali imenika/mape.
Za iskanje datotek uporabljamo orodje za iskanje.
Poženemo ga s StartIskanje.
Odpre se okno za iskanje.
Pod Kaj želite poiskati izberemo:
Vse datoteke in mape.
Pod Celotno ime datoteke ali njen del vpišemo
celotno ime datoteke (lahko tudi končnico) ali njen del.
Poljubno število kakršnih koli znakov lahko nadomestimo z znakom *;
En poljuben znak lahko nadomestimo z znakom ? .
Pod Išči v: izberemo še pogon, ki ga želimo preiskati. Če želimo iskati le v določenih
mapah, izberemo Prebrskaj (spodaj).
Če želimo iskati v podmapah izbrane mape (ali pogona) izberemo Preišči podmape v
rubriki Več dodatnih možnosti.
Izhod iz programa Windows
Pred samim izklopom računalnika moramo računalnik pripraviti na izklop. To imenujemo zaustavitev sistema ali priprava na
izklop. Priprava na izklop shrani vse nedokončane operacije na trdi disk in hkrati pripravi vse za naslednji zagon računalnika.
Izklop računalnika:
1. Menu Start
2. Izberi Izklopi računalnik…
3. Izberi Izklopi
Če je med operacijo priprave na izklop odprt še kakšen
Windows pozove
uporabnika k shranjevanju in sam zapre program.
11/48
program,
Delo z več okni
Program Windows omogoča delo z več okni, kar pomeni, da imamo hkrati lahko odprtih več oken, med katerimi preklapljamo
na razne načine. Delamo lahko samo z enim –
aktivnim oknom. Opravilna vrstica prikazuje
katero okno je odprto in katero je aktivno. Aktivno
okno ima naslovno vrstico modro obarvano.
Preklapljanje med okni
Med okni preklapljamo s pomočjo miške ali
tipkovnice:
• klik na kateremkoli delu vidnega polja
okna,
• klik na gumb v opravilni vrstici.
TAB. Ko se na zaslonu prikaže želena ikona okna spustimo tipko ALT.
12/48
•
držimo tipko ALT in pritiskamo na tipko
UREJEVALNIK BESEDIL WORD
ZAGON IN UPORABA MENIJEV, ORODNIH VRSTIC IN GUMBOV
Zagon
S
programom
začnemo
delati
tako,
START/Vsi programi/Microsoft Office/Microsoft Office Word 2003.
da
kliknemo
na
gumb
Ob zagonu programa se nam na zalonu pojavi značilno okno, katerega sestavo si lahko ogledate na spodnji sliki.
Na vrhu okna v modri vrstici, imenujemo jo naslovna vrstica, je najprej izpisano ime dokumenta (to je tisto ime, pod katerim
smo dokument shranili. Če dokumenta še nismo shranili, nam WORD sam ponudi ime kot Dokument1 - to je ime za prvi
odprti dokument ali Dokument2 - to je ime za drugi odprti dokument itd.), nato sledi še ime programa (v našem primeru
Microsoft Word).
Meniji
Pod naslovno vrstico imamo menije. Ko izberemo določeni meni (Datoteka,
Urejanje, Pogled, itd.) se nam v sklopu posameznega menija pojavi seznam
možnih ukazov, ki jih izbiramo glede na našo potrebo. V primeru, ko v
meniju ne vidimo vseh ukazov, se nam na koncu zadnjega vidnega ukaza
13/48
pojavita dve navzdol obrnjeni puščici. Ko miško postavimo na ti dve puščici in za trenutek počakamo, se nam
odkrijejo še preostali ukazi znotraj menija.
Ukazi, ki so sivo obarvani, trenutno niso na voljo. V primeru, ko pred ukazom stoji kljukica, to pomeni, da se ta ukaz že izvaja.
Kadar lahko posamezen ukaz zaženemo s kombinacijo določenih tipk, so te tipke navedene desno od ukaza (npr. ukaz
Podokono opravil CTRL+F1). Ko za imenom ukaza stoji trikotnik, to pomeni, da se nam ob izbiri takega ukaza pojavi-jo še
dodatni podukazi oz. možnosti izbire. Kadar za imenom ukaza vidimo tri pike, to pomeni se nam ob izbiri takega ukaza pojavi
novo okno z dodatni podukazi, kjer delo ponavadi zaključimo tako, da kliknemo na gumb V redu oz. Prekliči.
Orodne vrstice in gumbi
V osnovi imamo vidni dve
orodni
vrstici
(standard
in
oblikovanje). Dodatne orodne
vrstice
lahko vklopimo/izkopimo tako,
da gremo
na meni Pogled in izberemo
ukaz
Orodne vrstice. Posamezna
orodna
vrstica je sestavljene iz
gumbov.
Gumbe lahko v orodno vrstico
dodajamo ali brišemo. To
storimo
tako, da na koncu seznama
orodnih
vrstic izberemo ukaz po meri
in v novo
odprtem
oknu
izberemo
kartonček
Ukazi, nato ukaz poiščemo,
ga
primemo z miško in ga
odpeljemo v orodno vrstico, tako da se nam pokaže pokončna črta. Če hočemo gumb odstraniti iz orodne vrstice,
ga z miško enostavno primemo (pritisnemo in držimo levo tipko na miški) in odpeljemo izven območja orodne
vrstice in tipko spustimo.
Nastavitev pogledov
Različne poglede izbiramo tako, da v meniju Pogled izberemo:
•
•
•
navaden pogled; na zaslonu vidimo prelome strani, oznake odstavkov, tabulatorje, ne vidimo robov,
stolpcev, glave in noge ter kako besedilo obliva sliko;
spletna postavitev; pogled uporabljamo takrat, kadar želimo ustvariti spletno stran ali pregledovati
dokument;
postavitev tiskanja; ta pogled je po navadi najbolj uporaben, v njem delamo, če želimo videti kako bo
besedilo, grafika in ostali elementi prikazani in natisnjeni na papirju, vidimo tudi vse robove;
14/48
•
•
bralna postavitev; pogled se uporablja za pregledovanje in branje dokumentov, ker se nepotrebne orodne
vrstice skrijejo;
oris; pogled uporabljamo pri pisanju večnivojskih
besedil.
Priročni meni
V primeru, ko kliknemo desno tipko na miški, se nam prikaže
imenovani priročni meni. Vsebina menija je odvisna od mesta,
kliknili na desno tipko. Kazalec se tedaj postavi v spodnji levi
usmerjen v levo.
tako
kjer smo
kot in je
Izhod iz Worda (zapiranje programa)
Program Microsoft Office Word zapustimo tako, da v meniju
Datoteka izberemo ukaz Izhod ali pa kliknemo kot kaže puščica.
Izhod iz dokumenta
Dokument zapremo tako, da v meniju datoteka izberemo ukaz zapri. V
da smo dokument predhodno shranili se le ta zapre. Če pa tega nismo
se pojavi okno kjer nas pozove, ali bomo dokument shranili ali ne.
15/48
primeru,
storili,
UREJANJE DOKUMENTA
Vnos besedila
Pred vnosom besedila si v meniju Pogled izberimo pogled Postavitev tiskanja. Pri pisanju besedila z računalnikom
veljajo določena pravila:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
besedilo napišemo, shranimo in nato oblikujemo,
za ločili naredimo vedno en presledek, pred ločilom pa ne,
v novo vrstico prehajamo samodejno, ker računalnik sam poskrbi za desni rob,
če želimo zaključiti odstavek, pritisnemo tipko Enter,
napake popravljamo s tipko Backspace, ko je napaka pred kazalcem in s tipko Delete, ko je napaka za
kazalcem,
zamik besedila z roba nikoli ne delamo s Preslednico,
za pisanje velikih črk držimo tipko Shift ali vklopimo tipko Caps Lock,
v primeru, ko imamo na tipki več znakov (tri); prvega vnesemo tako, da držimo tipko Shift in istočasno
pritisnemo na tipko z znakom; drugi znak vnesemo direktno s pritiskom na tipko; tretji znak vnesemo tako,
da držimo tipko ALT Gr (nahaja se na desni strani preslednice) in pritisnemo tipko, na kateri je znak, nato
obe tipki spustimo in pritisnemo še preslednico,
kadar sta na tipki dva znaka, drugi znak vnesemo tako, da držimo tipko Alt Gr in pritisnemo na tipko z
znakom.
Shranjevanje dokumenta (gumb shrani
)
Ko imamo dokument (besedilo) napisan, ga moramo shraniti pod določenim imenon na določen del medija
(ponavadi na trdi disk, USB ključ, itd.). Če ne je ves trud zaman. To je potrebno zato, da kasneje, ko želimo ta
dokument spremeniti, nimamo težav, kako dokument poiščemo. Dokument privič shranimo tako, da v meniju
Datoteka izberemo ukaz Shrani (hitreje je, če na odrodni vrstici kliknemo na gumb Shrani - na gumbu je narisana
disketa). Pri tem se nam pojavi okno Shrani kot, kjer v polje Shrani v poiščemo mapo, kamor želimo dokument
shraniti. V polje Ime datoteke vpišemo ime, pod katerim želimo dokument shraniti. Postopek zaključimo s klikom na
gumb Shrani.
Okno je enako, kot ga prikazuje zgornja slika. Razlika je v tem, da v naslovni vrstici (v modri vrstici) ne piše Odpri
ampak Shrani kot.
Ukaz Shrani kot…, ki se nahaja v meniju Datoteka, uporabimo
tudi v primeru, ko želimo obstoječi dokument ali vmesno
različico dokumenta shraniti pod drugim imenom ali v drugo
mapo.
V primeru, ko imamo dokument shranjen, mi pa smo od
zadnjega shranjevanja v dokumentu naredili precej sprememb
(dodali besedilo ali ga popravili), moramo narejene spremembe
tudi shraniti. To storimo tako, da izberemo ukaz Shrani v meniju
Datoteka ali kliknemo na gumb Shrani v orodni vrstici, kar je
hitreje.
16/48
Vstavljanje datuma in simbolov
Datum je nepogrešljiv element praktično vsakega dokumenta. S
simboli pa je dokument bolj razgiban in bolj pester. Preden
vstavimo datum kot polje ali simbol, moramo z miško klikniti na
mesto v dokumentu, kjer želimo imeti navedene elemente. Nato
izberemo meni Vstavljanje ter nato ukaz Datum in čas ali ukaz
Simbol.
Če izberemo ukaz Datum in čas, lahko v oknu, ki se nam odpre,
izberemo eno od oblik zapisa datuma in nanjo enostavno
dvakrat kliknemo. Na ta način smo datum vnesli na izbrano
mesto v dokumentu.
V primeru, da namesto ukaza Datum in čas izberemo ukaz Simbol, moramo v novo odprtem oknu izbrati kartonček
Simboli ter nato v polju Pisava izbrati tisto pisavo, ki vsebuje želeni simbol in na simbol dvakrat klikniti. Za vnos
gornjih simbolov morate izbrati pisavo Wingdings.
Nadpisani
in podpisani znaki
17/48
Pri pisanju nadpisanih in podpisanih znakov velja pravilo, da znake najprej napišemo (npr. H2O), nato tisti znak, ki
mora biti nadpisan oz. podpisan označimo in v meniju Oblika, izberemo ukaz Pisava in nato v novo odprtem oknu
še ukaz Nadpisano ali Podpisano, kot prikazuje spodnja slika. Hitreje je, če si v orodno vrstico dodate gumba
in nanj kliknete.
Izbiranje, premikanje, kopiranje besedila
Če želimo besedilo popravljati, premikati ali kopirati, ga moramo najprej izbrati, šele nato lahko besedilo
spreminjamo.
•
Besedo izberemo tako, da kazalec postavimo na besedo in dvokliknemo.
•
Vrstico izberemo tako, da kazalec postavimo v rob za izbiranje, pri tem se oblika kazalca spremeni v
puščico, ki je usmerjena v desno in kliknemo, kot je prikazano tukaj.
•
V primeru, da želimo izbrati odstavek, ponovimo zgornjo vajo in namesto klika naredimo dvoklik.
•
Kadar pa želimo izbrati več vrstic, kazalec ravno tako postavimo v rob za izbiranje, držimo levo tipko na
miški in miško vlečemo navzdol.
18/48
•
Pri izbiri daljših delov besedila kazalec miške postavimo na začetek besedila (pritisnemo in spustimo levo
tipko na miški), ki ga želimo izbrati. Nato pritisnemo in držimo tipko Shift, se z miško postavimo na konec besedila,
ki ga želimo označiti, in kliknemo. Šele nato spustimo tipko Shift.
•
Celotno besedilo izberemo tako, da v robu za izbiranje trikrat kliknemo. Namesto tega lahko uporabimo tudi
sledečo kombinacijo tipk CTRL in A na tipkovnici.
Premikanje (gumb Izreži
, gumb Prilepi
)
Pri pisanju besedila se zgodi, da moramo besedo, stavek, odstavek premakniti na novo mesto v besedilu. To
storimo tako, da želeno besedilo najprej označimo, nato kazalec miške postavimo na označeno besedilo,
pritisnemo in držimo levo tipko na miški (oblika kazalca se spremeni), miško premaknemo na novo mesto v
besedilu in spustimo tipko na miški.
Isto lahko storimo tudi z uporabo gumbov Izreži in Prilepi. Ko imamo besedilo označeno, kliknemo na gumb Izreži.
Ko smo z miško na novem mestu v besdilu, pa pritisnemo gumb Prilepi.
Kopiranje (gumb Kopiraj
, gumb Prilepi
)
Velikokrat se zgodi, da moramo besede ali posamezene dele besedila kopirati na več različnih mestih. Z miško to
storimo tako, da besedilo najprej označimo, pritisnemo in držimo tipko Ctrl, se z miško postavimo na označeno
besedilo, pritisnemo in držimo levo tipko na miški ter miško premaknemo na mesto, kamor želimo besedilo kopirati.
Postopek končamo tako, da najprej spustimo levo tipko na miški, nato še tipko Ctrl na tipkovnici.
Isto lahko storimo tudi z uporabo gumbov Kopiraj in Prilepi. Ko imamo besedilo označeno, kliknemo na gumb
Kopiraj. Ko smo z miško na novem mestu v besdilu, pa pritisnemo gumb Prilepi.
Premikanje po besedilu z uporabo tipk na tipkovnici
Po napisanem besedilu se lahko pomikamo z uporabo tipk na tipkovnici:
HOME
premik na začetek vrstice
END
premik na konec vrstice
PgUp
premik po zaslonu navzgor
PgDn
premik po zaslonu navzdol
CTRL+HOME
premik na začetek besedila
CTRL+END
premik na konec besedila
CTRL+PgUp
premik po straneh navzgor
CTRL+PgDn
premik po straneh navzdol
CTRL+puščici gor, dolj
premikanje po odstavkih v smeri puščic
CTRL+puščici levo, desno
premikanje po besedah v smeri puščic
Puščici
premikanje v smeri puščic
19/48
Funkcijska tipka F5
premik na stran, ki jo vnesemo v polje
Popravljanje besedila
Pri vnosu besedila v dokument nenamerno naredimo veliko slovničnih napak v obliki manjkajočih ali narobe
napisanih znakov itd. V takih primerih moramo besedilo popraviti. Popravimo ga lahko tako, da kazalec miške
postavimo pred ali za narobe napisan znak in ga pobrišemo tako, da pritismeno na tipko Delete oz. Backspace.
Nato moramo še narobe napisan znak nadomestiti s pravilnim.
Za
popravljanje
besedila
se
lahko
poslužujemo
ukaza
Črkovanje
in
slovnica
), katerega izberemo v meniju Orodja. Za uporabo ukaza Črkovanje in
(
slovnica moramo imeti predhodno nastavljen jezik slovnice. To storimo tako, da v meniju Orodja izberemo ukaz
Jezik in podukaz Nastavi jezik, kjer izberemo jezik v katerem imamo besedilo napisano.
Besedilo. ki ga imamo napisanega, se preverja z
besedami, ki so v slovarju izbranega jezika. V
primeru, ko imamo besedo narobe napisano oz.
napisane besede ni v slovarju jezika, se la ta beseda
v polju z imenom Ni v slovarju in se izpiše rdeče (glej
spodnjo sliko). V polju z imenom Predlogi pa je
navadno podobnih pravilno napisanih besed. Naša
naloga je, da iz seznama besed izberemo pravilno
besedo in kliknemo na gumb Spremeni oz. Spremeni
vse, če hočemo spremeniti napačne besede po
celotnem besedilu.
V primeru, ko je beseda pravilno napisana in se
beseda v polju Ni v slovarju vseeno izpiše rdeče
(ponavadi pri lastnih imenih), to pomeni, da omenjenih
besed ni v slovarju. Delo nadaljujemo tako, da
kliknemo na gumb Prezri ali na gumb Dodaj v slovar.
OBLIKOVANJE BESDILA
Z oblikovanjem naredimo piko na i napisanemu besedilu. Za oblikovanje se lahko odločimo ko je besedilo že
napisano (potrebujemo manj časa), ali med samim pisanjem (za kar ponavadi potrebujemo bistveno več časa).
Predpogoj za oblikovanje besedila je, da mora biti besedilo najprej izbrano. Za oblikovanje znakov uporabljamo
gumbe iz orodne vrstice Oblikovanje.
Oblikovanje pisave
Osnovno oblikovanje pisave dosežemo tako, da na označenem besedilu izberemo tip in velikost pisave, obliko
pisave (krepko, ležeče ali podčrtano) ter barvo pisave. Te in še dodatne nastavitve glede oblikovanja pisave
dobimo, če v meniju Oblika izberemo ukaz Pisava, kot prikazuje spodnja slika. V tem oknu na kartončku Pisava
poleg že zgoraj omenjenih nastavitev lahko izberemo še način in barvo podčrtavanja pisave ter ukaze, ki jih imamo
vidne v področju Učinki.
Kadar želimo povečati oz. zmanjšati razmik med posameznimi znaki, to storimo tako, da izberemo kartonček
Razmik med znaki, kjer v polju Razmik med zanki izbiramo med možnostima Razširjeno (kjer v polju Za, določimo,
20/48
za koliko bomo povečali prostor med posameznimi znaki) in Stisnjeno (kjer v polju Za, določimo, za koliko bomo
zmanjšali prostor med posameznimi znaki).
V primeru, ko je besedilo že oblikovano in želimo to obliko
prenesti na drugi del besedila, uporabljamo gumb
Preslikovalnik oblik
. Oblikovano besedilo moramo
označiti in klikniti na gumb Preslikovalnik oblik. Nato
moramo miško premakniti na del besedila, ki ga želimo
oblikovati (oblika kazalca se spremeni v čopič) ter
besedilo označimo (držimo levo tipko na miški in miško
pomaknemo v levo ali desno).
Oblikovanje odstavka
Za Word je odstavek lahko en znak, ena beseda, ena ali
več vrstic, itd. Word kot odstavek razume besedilo,
vpisano med dvema pritiskoma na tipko ENTER. Ko
pritisnemo na tipko ENTER, program Word v besedilo
vstavi skriti znak, ki označuje konec odstavka, hkrati pa
že začetek novega odstavka.
Skrite znake na zaslonu opazimo, če v orodni vrstici
Standard kliknemo na gumb
. Presledka na zaslonu ne vidimo več kot prazen prostor med besedami, ampak
kot znak • Tam, kjer smo pritisnili tipko ENTER, pa se v besedilu prikaže znak .
Pogoj za oblikovanje odstavka je, da mora biti odstavek označen oz. moramo imeti v odstavku postavljen kazalec.
Nato lahko za oblikovanje odstavka uporabljamo gumbe iz orodne vrstice Oblikovanje, ki so prikazani in opisani
zgoraj ali če v meniju Oblika izberemo ukaz Odstavek kot prikazuje spodnja slika.
21/48
Obrobe in senčenje
Primer in postopek izdelave obrobe odstavka ali besedila je prikazan na sliki.
Kako senčimo besede ali odstavek, pa je prikazano na spodnjem primeru.
Oblikovanje strani
Oblikovanje strani v osnovi pomeni, da znamo nastaviti robove lista (meje vnosa besedila), nastaviti velikost
delovne površine (ponavadi je to list A4 format), uporabljati prelome strani, prelome odsekov, nastaviti usmerjenost
listov (pokončno ali ležeče), narediti ter oblikovati glavo in nogo dokumenta (to je besedilo, ki se ponavlja na
večjemu številu strani na vrhu oz. na dnu dokumenta), uporabljati ukaz številčenje strani v sklopu glave oz. noge ali
samostojno.
Ukaze za pripravo strani (robove, postavitev in velikosti lista, itd.) dobimo, če v meniju Datoteka izberemo ukaz
Priprava strani in nato posamezne podukaze izbiramo na kartončku Robovi, Papir in Postavitev.
22/48
Nastavitev robov
Robovi (levi, desni, zgornji in spodnji)
predstavljajo mejo vnosa besedila. Navedene
robove lahko nastavimo v primeru, ko imamo
izbran pogled Postavitev tiskanja in kazalec miške
postavimo na mesto, ki ga prikazuje spodnja slika.
Izbira velikosti papirja
Predno začnemo pisati določeno besedilo, moramo
določiti oz. izbrati velikost papirja, na katerega bomo
pisali in mogoče kasneje tudi tiskali. V osnovi
uporabljamo A4 format, kadar želimo delati na
neskončen račualniški papir, izberemo velikost Letter
oz. velikost po meri, kjer sami določimo širino in višino
strani.
23/48
Glava in noga
Kadar želimo, da se na straneh zgoraj oz. spodaj ponavlja
besedilo, kot je naziv podjetja s pripradajočimi podatki, grafiko,
strani, itd., potem moramo v dokumentu oblikovati glavo (polje, ki
na gornjem robu lista) in nogo (polje, ki se pojavi na spodnjem
določeno
številko
se pojavi
robu lista).
Glavo in nogo lahko oblikujemo, če v meniju Pogled, izberemo
Glava in noga.
ukaz
Ko zaženemo zgornji ukaz, se nam poleg polja Glava in Noga
dodatna vrstica z ukazi, ki nam omogoča oblikovanje glave in
Posamezni ukazi so opisani na spodnji sliki.
pojavi še
noge.
24/48
Tiskanje
Sedaj ko imamo dokument že oblikovan, želimo preveriti, kako bo naš dokument izgledal, ko pride iz tiskalnika. To
storimo tako, da v orodni vrstici izberemo ukaz Predogled tiskanja (
značilno orodno vrstico.
). Pred nami se pojavi okno Predlogled z
Ko hočemo dokument natisniti, moramo v meniju Datoteka izbrati ukaz Natisni, pri tem se nam pojavi okno Natisni,
kjer izbiramo ukaze, ki so povezani s tiskanjem. Kadar pa v orodni vrstici kliknemo na tiskalnik (
), se okno
Natisni ne pojavi, ampak dokument pošljemo direktno na tiskalnik. Pri tem načinu ne moremo izbirati nastavitev,
kot jih vidimo spodaj, pač pa se dokument natisne v celoti in to en krat.
25/48
VSTAVLJANJE OBJEKTOV
Vstavljanje slike
Sliko lahko v dokument vstavimo iz knjižnice slik tako, da v
Vstavljanje izberemo ukaz Slika in nato še ukaz Izrezek.
meniju
Oblikovanje slike
Ko govorimo o oblikovanju slike, imamo v mislih predvsem določanje obrob in ozadja, spreminjanje velikosti slike,
izbiro sloga oblivanja slike itd. Vse navedene elemente lahko na sliki nastavljamo tako, da sliko najprej izberemo in
nato kliknemo desno tipko na miški, kjer iz seznama ukazov izberemo ukaz Oblikuj sliko in nato v istoimenskem
oknu, ki ima šest, kartončkov izbiramo potrebne ukaze, kar je razvidno iz spodnje slike.
26/48
Izdelava tabele
Tabela je zbirka podatkov, ki so razvrščeni v stolpce in vrstice.
Tabele v besedilu uporabljamo za urejanje besedil v smislu večje preglednosti, z namenom, da podatke
predstavimo enostavno, jasno, zgoščeno, sistematično, pregledno in hitro oziroma tam, kjer želimo besedilo urediti
v smislu pozicioniranja na določenem delu lista. V tem primeru obrob tabel ne izpišemo in ostanejo nevidni.
Pri delu s tabelo si pomagamo tako, da si vklopimo orodno vrstico Tabele in obrobe.
Tabelo lahko izdelamo tako, da:
•
v orodni vrstici Tabele in obrobe ali v meniju Tabele izberemo gumb Nariši tabelo (
enostavno narišemo;
•
v orodni vrstici Stanard izberemo gumb Vstavi tabelo (
določeno število stolpcev in vrstic;
•
v orodni vrstici Tabele in obrobe izberemo gumb Vstavi tabelo (
), pojavi se nam okno Vstavljanje
tabele, kjer izbiramo velikost tabele, način samodejnega prilagajanja in slog tabele. Okno vstavljanje tabele
prikazuje spodnja slika;

enak ukaz tudi dobimo, če v meniju Tabela izberemo ukaz Vstavi in nato še ukaz Tabela, kjer se nam
odpre spodnje pogovorno okno:
27/48
) in tabelo
), držimo levo tipko na miški ter označimo
Ko imamo tabelo narejeno oziroma vstavljeno, se velikokrat pojavi potreba po njeni spremembi v smislu, da je
potrebno:
•
•
•
spremeniti število stolpcev in vrstic,
spremeniti širino stolpcev oziroma vrstic,
celice združiti oziroma jih razdeliti v več stolpcev.
Spreminjanje števila stolpcev in vrstic
V primeru, ko moramo v tabeli na določenem mestu vstaviti (vriniti) eno (dve ali več vrstic), se moramo postaviti na
mesto, kjer želimo vrstice vstaviti (vriniti) in označiti toliko vrstic, kolikor jih želimo vstaviti (vriniti) in nato izbrati ukaz
Vstavi vrstice. Ukaz Vstavi vrstice dobimo, če v:
•
meniju Tabela izberemo ukaz Vstavi in nato še ukaz Vrstice zgoraj ali Vrstice spodaj
,
•
ukaz Vstavi vrstice (
) lahko izberemo v Starndardni orodni vrstici ali če kliknemo desno tipko na
miški (v vseh primerih mora bti vrstica predhodno označena),
•
vstice lahko ustavimo tudi tako, da pritisemo na tipko TAB (prva tipka v tretji vrstici, na njej je narisana
puščica v levo oziroma v desno) ko smo v celici, ki se nahaja v desnem spodnjem vogalu.
Kadar pa moramo v tabeli na določenem mestu vstaviti (vriniti) stolpce, se moramo postaviti na mesto, kjer želimo
stolpce vstaviti (vriniti) in označiti toliko stolpcev, kolikor jih želimo vstaviti (vriniti) in nato izbrati ukaz Vstavi stolpce.
Ukaz Vstavi stolpce dobimo, če v:
28/48
•
slika;
meniju Tabela izberemo ukaz Vstavi in nato še ukaz Stolpce levo ali Stolpce desno, kar prikazuje gornja
•
ukaz Vstavi stolpce(
) lahko izberemo v Starndardni orodni vrstici ali če kliknemo desno tipko na
miški (v vseh primerih mora bti vrstica predhodno označena).
V primeru, ko imamo preveč stolpcev ali vrstic, jih izbrišemo tako, da označimo stolpce (kadar brišemo stolpce)
oziroma označimo vrstice (kadar brišemo vrstice) in na označenem delu pritisnemo desno tipko ter izberemo ukaz:
•
Izbriši vrstice (
•
ukaz Izbriši stolpce (
) za brisanje vrstic oziroma
) za brisanje stolpcev.
Ob enakem pogoju kot zgoraj lahko stolpce in vrstice izbrišemo, če v meniju Tabela izberemo ukaz Izbriši ter nato
še Stolpci ali Vrstice.
(
).
Velikost tabele lahko spreminjamo tudi tako, da miško postavimo v kvadratek, ki se nahaja v spodnjem desnem
vogalu tabele, držimo levo tipko na miški in miško pomikamo k oziroma stran od tabele.
29/48
Premikanje po tabeli in vstavljanje podatkov
Če se hočemo premikati po celicah, je predpogoj, da je kazalec miške že v celici oziroma ga moramo v celico
postaviti. To storimo tako, da v celico kliknemo.
Spodaj v nevidni tabeli so navedene možnosti premikanja po tabeli in tipke, ki jih moramo pritisniti za izbrano
možnost.
Če se želite:
Pritisnite:
Premakniti v naslednjo celico
Tipko Tab
Premakniti v prejšnjo celico
Kombinacijo tipk Shift+Tab
Premakniti v prejšnjo ali naslednjo vrstico
Smerno tipko gor ali dol
Premakniti v prvo celico v vrstici
Kombinacijo tipk Alt+Home
Premakniti v zadnjo celico v vrstici
Kombinacijo tipk Alt+End
Premakniti v prvo celico v stolpcu
Kombinacijo tipk Alt+Page Up
Premakniti v zadnjo celico v stolpcu
Kombinacijo tipk Alt+Page Down
Premakniti na tabulatorsko mesto
Kombinacijo tipk Ctrl+Tab
Dodati novo vrstico na koncu tabele
Tipko Tab v zadnji vrstici v zadnji celici
Dodati besedilo pred tabelo na začetku dokumenta Tipko Tab na začetku prve celice
Izbiranje elementov tabele
Če želite:
Izbrati celico
Izbrati vrstico
Izbrati stolpec
Izbrati celo tabelo
Pritisnite levo tipko na:
Levem robu celice
Levo od vrstice
Gornjem robu stolpca
Kliknite v tabelo in nato še na kvadratek, ki se pojavi v levem vogalu zgoraj
Oblikovanje tabel
Za urejanje tabele lahko uporabimo čisto vse elemente oblikovanja znakov, odstavkov, oblikovanje obrob, senčenja
in vse ostale elemente, ki smo jih že spoznali pri oblikovanju besedil (vsaka celica predstavlja dokument).
Tabelo najlažje oblikujemo tako, da jo označimo in v orodni vrstici Tabele in obrobe izberemo ukaz,
Samooblikovanje tabele (
). Pojavi se novo okno, v katerem lahko izberemo slog tabele, ki nam je všeč in
pritisnemo tipko V redu. Slog tabele lahko spremenimo oziroma naredimo novi slog tabele, če v oknu
Samooblikovanje tabele izberemo ukaz Novo ali Spremeni. V obeh primerih se pojavi novo okno, v katerem
izbiramo elemente oblikovanja. Posamezna okna prikazuje spodnja slika.
30/48
Vse nastavitve tabele, ki se tičejo obrob in senčenja tabele pa nastavljamo tako, da kliknemo Oblika in nato
Obrobe in senčenje…Pojavi s e spodnje pogovorno okno.
31/48
INTERNET
OSNOVE INTERNETA
Internet (tudi medmrežje) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Kot lastno ime je
Internet javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za
uporabnike. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Tako se največje
medmrežje enostavno imenuje Internet. Spretnost povezovanja omrežij na ta način se imenuje internetno
delovanje.
V razširjenem izražanju se
neposredni klepet.
internet
velikokrat nanaša na usluge kot so svetovni splet (WWW), elektronska pošta in
Nastanek Interneta
Nastanek interneta seže v konec šestdesetih let (1969) in osemdeseta leta, ko je začelo delovati kot ARPANET. S
sponzorstvom agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA (Defense Advanced
Research Projects Agency) je bil razvit sklad protokolov IP (Internet Protocol) in TCP (Transmission Control
Protocol). Podatkovno omrežje zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih
raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo.
Sčasoma je omrežje preraslo v akademsko in raziskovalno omrežje, kasneje pa je postalo zanimivo tudi za
komercialne uporabnike. V tem času je Internet podvojil svojo velikost približno vsakih trinajst mesecev, kar kaže
na izredno hitro rast. S širjenjem omrežja se je povečalo tudi število različnih vrst aplikacij, ki tečejo na njem.
Vedno več ljudi vsakodnevno uporablja storitve medmrežja pri svojem delu.
Splet,
svetovni
splet
ali
z
angleško
kratico
WWW
je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo s
programom, imenovanim
, ki s spletnega strežnika dokument prenese in ga prikaže, navadno na
računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim dokumentom pravimo spletna stran, smiselno povezanim spletnim
mestom pa spletišče. V spletnih straneh so lahko povezave, ki kažejo na druge spletne strani ali celo pošljejo
povratno informacijo spletnemu strežniku. Za sprehajanje po spletnih straneh se uporablja izraz deskanje.
brskalnik
Eden od brskalnikov je Internet explorer. Kliknemo
ali pa izberemo gumb
kakor je prikazano na levi sliki.
Start
in nato
na ikono
,
Internet
explorer
32/48
V oknu Internet Explorerja se najprej odpre domača stran. Ponavadi je to iskalnik, s pomočjo katerega iščemo
spletne strani. V zgornji sliki je to Googlov iskalnik. Iskalnik nam pomaga najti spletno stran, tako da odtipkamo
geslo v okence za gesla in kliknemo na Iskanje Google. (Če nas zanimajo npr. kuharski recepti, vpišemo v okence
za gesla kuharski recepti.)
Zgoraj je opisana orodna vrstica Internet Explorerja in pomen ikon.
Bodite pozorni na naslovno vrstico. Ne glede na to, katera stran se vam odpre na začetku, lahko vedno pridete do
poznanega iskalnika Google tako, da v naslovno vrstico vpišete: www.google.si
33/48
NAPREDNA UPORABA GOOGLA
Če v brskalnik vpišemo geslo »kristali«, dobimo veliko število zadetkov. Sam sem za to geslo dobil 810.000
zadetkov.
Prva ugotovitev je, da nas veliko število zadetkov ne osrečuje. Če hočemo pregledati vseh 810.000 zadetkov
za kristali, bomo potrebovali veliko prepotrebnega časa. Zato iščemo po več kriterijih. Tu pa je potrebno vedeti
sledeče:
Najbolj enostavno je iskati z več gesli (npr kristali minerali). Med zadetki so sedaj strani, ki vsebujejo obe
besedi. Pa tudi njune sklone (kristalov, mineralov...). Število zadetkov pa smo zmanjšali na 440.000.
Če pred iskano besedo dodamo + (npr +kristali +minerali) bomo med zadetki dobili samo tiste, ki vsebujejo
natančno iskano besedo, brez sklonov. Ja, sedaj je samo še 28.000 zadetkov.
Če iščemo natančno frazo, damo to v narekovaje (npr "kristali in minerali"). med zadetki so sedaj samo
tisti, ki imajo med ključnimi besedami napisano točno zahtevano geslo.
Če med zadetki nočemo kakšne besede odtipkamo - pred neželjeno besedo. Če iščemo npr. kristale,
nočemo pa hotele s tem imenom napišemo kristal -hotel. Uporabno če iščete slike Pariza. Seveda boste vtipkali
Paris -Hilton, da med zadetki ne bo nadležne gospodične.
Če iščete samo po enem spletnem mestu to storite tako da vtipkate npr. kitajska site:www.kompas.si .
Zadetki so samo strani, ki vsebujejo kitajsko na kompasovem spletnem mestu. če iščete prispevke o šoli v naravi
na naših spletnih straneh, bi napisali "šola v naravi" site:www.o-ptlasko.ce.edus.si.
Za iskanje datotek pa je priročen ukaz filetype. Napišemo npr. zakon o delovnih razmerjih filetype:doc in
dobimo samo Wordove datoteke. Pa veselo branje...
Pretvarjanje enot
Google vam bo tudi pretvoril enote, vendar boste morali pokazati nekaj znanja angleščine. Vtipkajte npr.
3526cm
in
meters.
Odgovor
se
glasi:
3526
centimeters
=
35.26
meters...
Seveda to znate na pamet. Toda koliko je dolga diagonala monitorja, ki meri 22" v centrimetrih? Vprašajte google
in sicer 22 inch in cm. In odgovor: 22 inch = 55.88 centimeters. To pa je že uporabno. Mogoče pa vam bo sedaj
jasno koliko je 1000 jardov (yards) ali 50 unč (ounce). Poskusite. Še namig: unče merijo težo in yardi dolžino.
Pretvarjanje valut
Greste na počitnice v tujino? Vas zanima koliko dolarjev dobiste za 560 evrov. Nič lažjega. Vtipkajte 560€ in
$. In odgovor 560 € = 768.88 US$. Za vse tiste, ki imaste težave z znakom €, dobite ga tako, da pritisnete tipko
<Alt Gr> in tipko <E>. Če greste v Indijo preverite koliko inr (indijskih Rupij) dobite za 560€.
Računanje
Seveda vam google pomaga, ko v bližini ni kalkulatorja. Vtipkajte 56,5*25,3-25 in dobite (56,5 * 25,3) - 25 =
1 404,45...
Pa veselo guglanje vam želim!
34/48
ELEKTRONSKA POŠTA
Elektronska pošta je način sestavljanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih.
Ali drugače – to je elektronsko sporočilo, najpogosteje v obliki besedila, ki ga uporabnik napiše na računalnik in po
računalniški mreži pošlje drugemu uporabniku, ki ga lahko prebere. Vključuje kratka formalna ali osebna sporočila
z možnostjo dodajanja priponk, kot so fotografije,dokumenti, video in avdioposnetki ter druge računalniške
datoteke. Večina sistemov elektronske pošte uporablja internet in zato je tudi ena najbolj razširjenih storitev
Interneta.
Ljudje so se najpogosteje povezovali z Omrežjem vseh omrežij prav zaradi elektronske pošte, ki je namenjena
izmenjavi sporočil in lahko vsebuje tudi datoteke. Izmenjava je postala priljubljena zato, ker lahko uporabnik pošlje
sporočilo neposredno iz računalnika in prejemnik dobi sporočilo v najkrajšem možnem času, v nekaj sekundah, tudi
na drug konec sveta. Elektronska pošta nam tudi omogoča komunikacijo s posamezniki ali skupinami ljudi po vsem
svetu, s katerimi si lahko izmenjujemo sporočila v obliki, ki je že pripravljena za obdelavo v računalniku.
Danes e-pošto pozna večina uporabnikov osebnih računalnikov in jo uporablja tako za službene kot osebne
namene.
Do e-poštnega naslova je mogoče priti po dveh poteh:
• uporabnik ga dobi od svojega ponudnika internetnih storitev (npr. SiOl, Amis, Arnes, Telemach,…)
• ali od brezplačnih ponudnikov e-poštnih storitev (email.si, mail386.com, gmail.com, hotmail.com,…).
E-pošta je sestavljena iz:
•
•
•
•
glave sporočila (naslov prejemnika)
predmeta sporočila
vsebine sporočila
priponk
Da bi e-sporočilo prispelo do naslovnika, morate v program vnesti natančen e-poštni naslov.
Mi si bomo račun ustvarili pri brezplačnem ponudniku in sicer pri Gmail-u. Za to je potrebno najprej ustvariti
račun na strani: http://www.mail.google.com/mail/signup oziroma na strani http://www.gmail.com
izbrati Prijavite se za Gmail.
V PRIJAVNO OKNO, KATEREGA DEL JE NA SPODNJI SLIKI, NAJPREJ VPIŠETE IME IN PRIIMEK, KI ZA
NADALJNJE DELO NISTA TAKO POMEMBNA. PAČ PA JE POMEMBNO ŽELENO PRIJAVNO IME.
35/48
ODPIRANJE RAČUNA PRI GMAILU
Prijavno ime bo postalo vaš naslov. Predlagam vam, da si ustvarite prijavno ime ime.priimek, kar bo pomenilo vaš
naslov [email protected] (pri gornjem primeru vidimo, da [email protected] ni več na voljo
(preveri razpoložljivost). Prijavno ime lahko vsebuje le črke (brez č, ž in š) ter števila.
Potem je potrebno vnesti se geslo, ki mora imeti najmanj 8 znakov in ga ponovno natipkati. Za geslo predlagam
kakšno kombinacijo družinskih članov. Na primer najstarejši je Tone (recimo ata), nato Metka (recimo mama) in
Peter (recimo otrok). Če vzamemo prve tri črke vsakega imena dobimo TonMetPet, kar je recimo naše geslo.
Geslo naj bo sestavljeno le iz črk (brez č, ž, š) in številk. Ne uporabljajte presledka ali kakšnih ostalih znakov (npr.
*!"#$%&/()=...). Pri geslu pazite tudi na velike in male črke.
Zapomni si me na tem računalniku pomeni, da boste lahko vstopali brez gesla ob prijavi (računalnik si bo vaše
geslo zapolnil). Kljukico pustite le, če edini uporabljate računalnik na katerem se prijavljate.
Varnostno vprašanje je rešitev, če pozabite geslo. Če boste na izbrano vprašanje znali ogovoriti pravilno (polje
odgovor), vam bo geslo posredovano na sekundarni e-naslov.
Ne pozabite gesla, saj bo vaš ključ do vašega poštnega predala. Ostale stvari niso obvezne, pač pa morate še
prepisati besedilo pri preverjanju z besedo in se na koncu strinjati s pogoji storitve. Tako sedaj smo le še klik
oddaljeno od svojega poštnega računa. Kliknemo na Sprejmem. Ustvari mi račun.
V kolikor ste uspešno vnesli vse podatke vas lepo pozdravijo. Če pa niste vnesli vsa polja pravilno se ponovno
odpre vnosna stran z rdečimi opozorili o napakah. Popravite jih!
36/48
POŠILJANJE POŠTE
Kliknemo novo sporočilo v levem zgornjem kotu.
V polje Za: vpišemo elektronski naslov naslovnika (na sliki [email protected]). V polje Zadeva vpišemo
naslov sporočila in v spodnje največje polje napišemo sporočilo.
Pri urejanju besedila si lahko pomagamo z ikonami na vrhu besedilnega polja. Zelo so podobne ikonam, ki jih
poznamo že iz Worda, zato ne bo težav.
Ko smo besedilo napisali, ga pošljemo s klikom na gumb Pošlji.
(Nedokončano sporočilo lahko tudi shranimo in ga dokončamo pozneje ali pa zavržemo).
S priponko, ki jo najdemo pod zadevo, lahko sporočilu pripnemo datoteko.
Na levi strani so meniji za krmarjenje. Lahko pregledamo prejeto pošto, ali samo tisto,
ki smo jo označili z zvezdico, potem lahko pregledamo klepete, poslano pošto,
nedokončana sporočila oziroma osnutke.
Vsiljena oziroma nezaželjena pošta so ponavadi reklamna sporočila. V smetnjaku se
nahajajo izbrisana sporočila, ki jih z brisanjem iz smetnjaka dokončno izbrišemo.
V stikih urejamo kontakte oseb, s katerimi si dopisujemo.
37/48
PREJEMANJE POŠTE
Kliknemo na prejeto. V oklepaju je napisana številka neprebranih sporočil. V oknu brskalnika se nam odprejo
sporočila.
S klikom na vrstico sporočila, se bo pokazala celotna vsebina sporočila.
Najhitreje odgovorimo, da kar kliknemo na gumb odgovori.
Pošto brišemo tako, da odkljukamo kvadratek pred sporočilom in spodaj izberemo izbriši.
Ta del boste našli pri dnu brskalnika.
38/48
RAČUNALNIŠKE SLIKE (FOTOGRAFIJE)
DIGITALNA SLIKA
Za razumevanje dela s slikami najprej nekaj teorije. Brez tega ni osnove za delo.
NAČINI SHRANJEVANJA RAČUNALNIŠKIH SLIK
V osnovi ločimo dva načina shranjevanja računalniških slik:
- točkovni ali bitni način
Sestavljena je iz mreže točk (pikslov). Vsaka točka (piksel) je določen neodvisno od drugih. To je tista vrsta slik, ki
nastanejo v fotoaparatu, izpod optičnega čitalca (skenerja) in s katerimi se ukvarjamo navadni smrtniki. Obstaja pa
še
- predmetni ali vektorski način
Vektorska ali predmetna slika je sestavljena iz predmetov. Ta vrsta za nas ni tako zanimiva.
TOČKOVNA SLIKA (VČASIH TUDI BITNA SLIKA)
Kot smo že dejali, imamo opravka z mrežo točk. Točka je torej osnovni element, in če je dovolj mala, je naše oko
ne vidi. Pri povečavi pa lahko te osnovne elemente zasledimo, kot je primer na spodnji sliki.
Sedaj pa nam že postaja jasno. Ko kupujemo fotoaparat, nam težijo z 10 miljoni pik... To ne pove nič drugega, kot
da vaš fotoaparat naredi mrežo slik velikosti 3872x2592 = 10.036.224. To pa je tistih deset miljonov.
Pa poglejmo malo še ostale aparature.
Monitorji
in
TV
Če ste ponosni lastnik starega katodnega TV potem imate verjetno 625 vrstic. Prvi LCD zasloni si imeli resolucijo
720x480 ali drugače povedano 0,3456 miljona pik (danes jih nese že navadni prikazovalnik na telefonu), pozneje
1024x768 pik, danes pa boste kupili boljši monitor 22" z resolucijo 1920x1080 (kar je še vedno samo 2 miljona pik).
To je tudi resolucija, ki jo označujejo z HDTV.
Pri zaslonih je pomembna tudi oblika. Pravokotnik je lahko v razmerju 4:3 (preteklost) ali širši v razmerju
39/48
16:9 (prihodnost). Da je vse še bolj zanimivo večina fotoaparatov slika v razmerju 3:2.
Še tabelca z pogosto uporabljenimi resolucijami ter razmerjem (ratio).
Če ste prebili skozi gornjo solato, potem se vam je posvetilo. Slika posneta s fotoaparatom v resoluciji 3872x2592
(3:2) bo na HD TV (16:9) prikazana v najboljši meri v resoluciji 1080x1620 (+ nekaj črnega roba ob straneh). To pa
je
1,7
miljona
pik.
Drugače povedano, vašo sliko z fotaparata, lahko skoraj 10x pomanjšate, pa ne boste izgubili nič pri gledanju na
TVju ali računalniškem monitorju. Še čelo lepša bo, če jo boste prilagodili resoluciji TV.
Enako velja za slike na spletu! Velikost slike s fotoaparata je potrebno najprej prilagoditi!!! Priporočam širino
1024pik (na Picasina spletna mesta) ali širino 700pik za slike vstavljene v vaše prispevke na naši spletni strani.
OBČUTLJIVOST
OČESA
ČLOVEŠKEGA
V človeškem očesu naj bi bilo preko 120 miljonov fotoreceptorjev. Tukaj še prekašamo fotoaparate. pa vendar je
zadeva prezakomlicirana za razlago. Zato prilagam 6 slikic z različno resolucijo pik na inč. Pa se odločite.
1. slika 50 pikslov na inč
4. slika 200 pikslov na inč
2. slika 100 pikslov na inč
5. slika 250 pikslov na inč
40/48
3. slika 150 pikslov na inč
6. slika 300 pikslov na inč
Velja nekako pravilo, da je 200 pikslov na inč (2.58 cm - glej googlanje napredno) dovolj, da naše oko ne bo
prepoznalo
pik.
Sam
pa
priporočam
250
pik
za
vsakega
2,5 cm
naše
slike.
Sedaj pa vprašanje za matematike: Kakšno resolucijo slike potrebujemo, če damo razviti sliko velikosti 10 cm krat 15
cm. Rešitev glej spodaj:
Rešitev:
10
cm
:
2,5
cm
=
4
15
cm
:
2,5
cm
=
6
Ko odajate razvijati fotografije, je resolucija 1200x800 povsem dovolj!
41/48
4x200
6x200
=
=
800
1200
PROGRAMI ZA DELANJE S SLIKAMI (FOTOGRAFIJAMI)
PICASA
program najdete na tem naslovu:
http://picasa.google.si/
Kliknete prenesi program Picasa in namestite program. Odvisno od vaših varnostnih nastavitev vam na začetku
lahko brskalnik oteži zadevo in blokira prenos. V tem primeru kliknite na rumeno vrstico na vrhu in potrdite
...
prenos
datoteke
...
...
...
...
...
...
Nazadnje sam kvadratke obkljukam takole:
Zaženi
Zaženi
Se strinjam
Namesti
in kliknem
...
Ob prvem zagonu program še preišče slike na računalniku, če mu dovolite in to je to. Program je nameščen.
Dokončaj
42/48
PHOTOFILTRE
je program namenjen urejanju slik. Je brezplačen, uradna stran pa je tukaj:
http://photofiltre.free.fr/.
Ko program poženete in namestite, boste ugotovili da še ne govori slovensko. Da bo postal bolj domač je potrebno
v mapico, kamor ste namestili PhotoFiltre (običajno je to c:/Program Files/PhotoFiltre) dodati še datoteko
TranslationSI.txt (tega txt morda ne boste videli), ki jo dobite tukaj... To je sicer zip datoteka, ki vsebuje datoteko
TranslationSI.txt . Odprite torej datoteko, kopirajte TranslationSI.txt, pojdite v mapo c:/Program Files/PhotoFiltre in
tja prilepite TranslationSI.txt. Za konec morate še izbrisati datoteko TranslationEN.txt. Zaprite PhotoFitre in ga
ponovno zaženite. Če vidite poslovenjeni meni ste uspeli. Čestitam!
Zadeva
zgleda
takole:
Tako pa smo pripravljeni za delo
43/48
PICASA
Picaso smo namestili in sedaj jo še pripravimo za delo.
Picasa vam omogoča preprosto razvrščanje ter urejanje digitalnih fotografij in ustvarjanje spletnih albumov, ki jih je
mogoče dati v skupno rabo s prijatelji, družinskimi člani in drugimi.
Najprej v vednost:
* Picasa samo gleda po mapah v vašem računalniku in vam prikazuje slike iz njih.
* Vaših originalnih slik se ne dotika. Tudi ko jih spremenite, si bo zapomnila posebej spremembe in se vaših slik ne
bo dotaknila. Prikazana slika bo le rezultat originalne slike + sprememb.
44/48
Za začetek si poglejte orodja... upravitelj map...
Tukaj vidimo, katere albume nam bo Picasa prikazovala. Tam kjer je oko, tisti albumi so označeni in bodo
prikazani. Tu lahko nastavimo upravljanje za vsako mapo posebej. Klik na mapo nato pa določimo način prikaza.
Če kliknemo Orodja...Možnosti...
in v pogovornem oknu jeziček Vrste datotek dobimo:
Tu izberemo vrsto datotek, katere bo Picasa prikazovala.
ORGANIZACIJA SLIK
Na desni strani vidite izpis Albumov in Map.
Albumi - dejansko ne obstajajo na računalniku. To je le virtualna bližnjica do resničnih slik. Če brišemo sliko iz
45/48
albuma, dejansko izbrišemo le bližnjico.
Mape - dejanske mape na disku. Pozor, brisanje teh map povzroči dokončno brisanje slike.
DODAJANJE NOVIH SLIK
1. V Picasi, kliknite na gumb levo zgoraj Uvozi.
2. Izberite mesto, kjer se nahajajo nove slike (to je lahko priključen fotoaparat ali pa mape, ki jih Picasa ne
nadzoruje). To storite tako, da kliknete Izberite Napravo...
3. Sedaj pa odvisno. Za snemanje slik s fotoaparata izberite Naprava... za snemanje slik s ključka ali dela diska pa
Mapa...
4. Sedaj izberemo slike, ki jih želimo uvoziti v mape in nato kliknemo Odpri... Rdeč križec se pojavi, če Picasa
prepozna sliko, ki jo že prikazuje (vključeno prepreči podvajanje).
5. Izmed odprtih slik lahko potem uvozimo vse (Uvozi vse) ali pa samo izbrane slike (Izbrane).
6. Na koncu moramo samo še določiti ime albuma in mesto, kamor se bodo slike spravile (glej spodnjo sliko.
Tako pa imamo slike v Picasi.
46/48
POŠILJANJE SLIK V STREŽNIK
Če
hočemo
slike
narediti
dostopne
za
prijatelje,
jih
je
potrebno
poslati
v
strežnik.
Zato se najbolje najprej prijaviti v strežnik. Uporabili bomo Googlov strežnik za slike. Kliknemo Prijava v Spletne
Albume desno zgoraj. Če že uporabljate gmail, se lahko v Spletne albume prijavite s svojim uporabniškim imenom
in geslom za pošto (G-mail).
Po uspešni prijavi izberemo slike (kliknemo na sliko ali slike prevlečemo z miškinim kazalcem). Tako izbrane slike
pošljemo v strežnik z klikom na gumb Pošlji v strežnik.
Pred pošiljanjem pa nas seveda Picasa s pogovornim oknom (slika na naslednji strani) vpraša še za:
Naloži za album v:
Tu določimo, v kateri album se bodo naložile slike. Izberemo lahko že obstoječi album ali vpišemo ime za novi
album s klikom na gumb Novo.
Velikost za nalaganje:
Tu določimo kako velike slike bomo nalagali na strežnik. Omejitev prostora, ki vam ga nudijo na strežniku je 1GB.
Torej manjše kot bodo slike, več jih boste lahko naložili, vendar pa bodo slabše kvalitete in obratno.
Vidljivost v spletu: določite, kdo bo lahko vaše slike gledal. Javno – vsi, Zasebno – samo tisti, ki jih povabite v
skupno rabo.
Skupna raba z: določite naslove (morajo biti gmail naslove), ki bodo preko skupne rabe obveščeni po pošti o novih
slikah v vašem albumu in si jih bodo lahko ogledali.
47/48
Spodaj vidite zasedenost prostora na strežniku. Ko boste dosegli 100%, slik več ne morete nalagati.
Na koncu pritisnete gumb Naloži in slike se
48/48

Similar documents