Primorski utrip št. 202, november 2014

Transcription

Primorski utrip št. 202, november 2014
November 2014
Leto 20
Številka 202
Izhaja 15. v mesecu
Cena 0 €
INTERVJU
8
Matjaž Krajnc, dr. med
Direktor ZD Lucija
Diplomanti ne znajo samostojno delati!
Ovadbe na piranski občini
zaradi brezplačnega Wi-Fi
Ovaden tudi Bossman?
11
Livio Jakomin dobil
Zlati grb občine Piran
KRONIKA: Kradejo celo
invalidske vozičke!
ŠPORT
3
TUDI LETOS VRAČAMO
VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM
STE MED NJIMI?
IZBERITE VZAJEMNO
DEJSTVO # 1:
Naslednja premija naših zavarovancev dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja bo nižja za 15 EUR.
21
Nogometaši
v akciji
DEJSTVO # 2:
Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja v Sloveniji.
DEJSTVO # 3:
Izberite Vzajemno in prejeli boste paket dobrodošlice.
Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
Naslednja številka Primorskega
utripa izide 15. decembra.
Oglas A5 vračilo_(4-11-2014).indd 1
4.11.2014 16:03:56
2
November 2014
BESEDA UREDNIKA
Romunija, od kod lepote tvoje?
Nekoč je izčrpana mladina v ponedeljek sopihala: »Hvalabogu, da
je konec vikenda,« in marsikdo je verjetno momljal variacije na to
temo, ko so se naposled zaključile zadnje volitve. Resnično je bilo
že ogabno spremljati plastične nasmeške kandidatov, ki bi se najbrž veselo hahljali v kamere, celo če bi jim z razžarjenimi kleščami
zdravili hemoroide, a se je še eno evforično obdobje (žal) zaključilo
brez žrtev. Ker pa relativno pošten človek nikoli nima miru, se bomo
kmalu spet znašli pod plazom »treh dobrih mož«, »adventnega časa«
ali »dni, ko se zazremo vase« – vse seveda z namenom, da bi nam
izvlekli denarnico iz žepa.
Seveda ne moremo niti mimo vladnih varčevalnih ukrepov, ki bi
tolkli malo sem in malo tja, le na pravo mesto bi bolj redko zadeli.
Zakaj denimo predsednik vlade ne požanje vsesplošnega navdušenja s preprostimi predlogi: višjemu menedžmentu državnih bank se
plače znižajo za polovico, srednjemu za 20 % in »užaloščenim
ostalim« za desetino, zaposleni na sodiščih -30%, poslanci in
ministrstva 40 odstotkov manj. Če ne drugega, koliko veselja bi
užili malenkostni in nevoščljivi Slovenceljni, ko bi po dolgem
času imeli občutek, da se nekomu godi hujše kakor njim! Kakšna
sreča bi se naselila v revne domove, kjer med jesenskimi večeri
večerjajo zgolj sveže nabrane gobe ali kostanje, toda vse bi bilo
pozabljeno ob magičnem stavku: »Nekoga so zaj...i še bolj kot
mene!«
Že kratek pogled v zgodovino nam dokazuje, da Slovenija za
srečo ne potrebuje veliko. V Jugoslaviji nam je šlo malce boljše
kakor ostalim, a še vedno daleč od briljantnega v primerjavi s
širokim svetom, toda vedeli s(m)o, da obstaja Mujo, Stevan ali
Xhevdet, kateremu se godi še slabše. Torej zgolj malce modificiran pregovor 'Naj sosedu crkne krava' in dežela je doživela
najsvetlejše obdobje v zgodovini. Rešitev? Enostavno, vsi skupaj se preselimo v Romunijo, kjer bi lahko s privoščljivim obžalovanjem ugotavljali, kako slabo živijo domorodci.
Boris Planinc
Izdajatelj:
Domates d.o.o.
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Naslov uredništva:
Primorski utrip
Liminjanska c. 96
6320 Portorož
Matična št.: 5884713000
ID za DDV: SI21305498
Tehnična priprava:
Marn ST, medijske storitve
Aljaž Marn, s.p.
www.marn.eu
Odgovorni urednik:
Boris Planinc
Splet:
www.primorski-utrip.si
Kontakt uredništva:
T: 0590 21 000
F: 0590 21 001
E: [email protected]
Primorski utrip je brezplačen časopis
za območje slovenske Obale in Krasa,
tiskan v nakladi 4.000 izvodov.
Kontakt za oglaševanje:
T: 040 232 581
E: [email protected]
V razvid medijev je vpisan pod
zaporedno številko 1859.
Vse pravice pridržane.
Šala na dan odžene težave stran
Poslanec gre po ulici in sreča mlado mamico z otrokom.
Otrok pokaže s prstom nanj in reče:” poslanec, poslanec!”
Poslanec je presenečen in mu reče nazaj: ” Kako pa ti veš da sem
jaz poslanec? ”
Pa reče mamica:” Sej ne ve, samo R-ja še ne zna izgovoriti!!!”
3
November 2014
Kazenske ovadbe v Piranu zaradi brezplačnega WiFi-ja
Ovaden tudi Bossman?
Kraška prestolnica vedno lepša
Foto: Aleksander Golob / Areafoto Fotomontaža: Primorski utrip
Piran - Kriminalisti iz Kopra
so v zadnjih dneh oktobra kazensko ovadili sedem oseb, ki
naj bi sodelovale v spornem
projektu brezplačnega brezžičnega omrežja (WiFi) v piranski
občini. Ovadeni naj bi bili tudi
dve odgovorni osebi občine,
ena od teh naj bi bil po neuradnih informacijah župan Peter
Bossman.
Cestnik naj bi imel po navedbah KPK-ja odločilno vlogo
pri ustanavljanju podjetja in
njegovem brezplačnem prenosu na občino. Slednja je tudi
financirala projekt postavitve brezplačnega brezžičnega omrežja, s čimer naj bi bil
preko domnevnih mahinacij s
podjetjem Obalni tehnološki
sklad občinski proračun oškoZačetek preiskave sega v dovan za 90.000 evrov.
sredino leta 2013, ko se je o Po ugotovitvah KPK-ja je
domnevnih nepravilnostih pri Bossman zanemaril svojo odpostavitvi brezžičnega omrežja govornost, ko kljub temu, da
izrekla Komisija za prepreče- je bil seznanjen s tveganimi
vanje korupcije (KPK). Tak- okoliščinami, kot zakoniti zarat so med drugim ugotovili stopnik občine ni odstopil od
domnevne nepravilnosti pri pogodbe o prevzemu podjetja.
brezplačnem prenosu 100-od- Očitajo mu tudi, da ni preveril
stotnega lastniškega deleža vseh relevantnih dejstev ter da
podjetja Obalni tehnološki ni ovrednotil stroškov, ki jih je
sklad na občino Piran. Direktor s tem nakopal občini.
podjetja, ki je bilo brez pre- Poleg dveh odgovornih oseb
moženja in tržnega deleža, je občine so kriminalisti ovadili
bil Mitja Cestnik, Bossmanov še pet direktorjev podjetij, ki
strankarski kolega iz SD-ja in so sodelovala v projektu.
občinski svetnik.
V Sežani skušajo z obnovitvami poživiti videz mesta
Sežana – Edino mesto na Krasu dobiva vse bolj prijetno podobo. Veliko stavb se namreč
ponaša z novimi fasadami,
kar velja tako za stanovanjske
bloke kakor tudi za zasebne in
javne zgradbe v samem centru.
Ker je v središču mesta kar
nekaj stavb zanemarjenega izgleda, je sežanski občinski svet
že pred časom sprejel odlok, da
mora lastnik na poziv občine
urediti fasado, sicer to izpelje
modra oblast sama na lastne
stroške ter nato od lastnika
izterja plačilo. Če lastnik ne
plača ali ne more plačati, si občina prilasti določen del objekta v protivrednosti investicije.
Tak primer sta zgradbi na Trgu
Foto: Sandi Poles
osvoboditve pri cerkvi sv. Martina, ki že nekaj časa kažeta lepšo podobo.
V dogovoru z lastnikom je
sedaj v izvedbi tudi rekonstrukcija stavbe na Partizanski
cesti št. 9-11 nasproti bivšega
Mohorčiča. Narejena bo nova
fasada, prebarvana bodo okna
in popravljena streha. V sklopu del urejajo tudi peš koridor
(pasažo) skozi pritličje stavbe,
saj je obstoječi pločnik zelo
ozek in nevaren za pešce. To
bo odlična pridobitev za izboljšanje varnosti na tem odseku
ceste. Dela bodo predvidoma
zaključena do konca leta.
Sandi Poles
N.R.
Foto: Sandi Poles
4
November 2014
KOLUMNA
Božiček v kopalkah
Nekoč smo imeli manj praznikov. Tudi
manj očitni so bili. Novo leto je prinašalo
manj lučk, manj proslav, manj počitnic.
Le praznična dneva sta bila dva, medtem
ko je zdaj en sam. Božiček je skorajda
ustvarjal zmedo, ko se nam je otrokom
ponujal Dedek Mraz in nismo ločili med
njima. Kako bi – pomembno je bilo, da
sta dobra, da obdarujeta in nikogar ni zanimalo, od kod sta ali kdo si ju je izmislil… Navzlic pomanjkanju
bonbonov, denarja, sadja ter daril je bilo pomembno, da je vsak
otrok srečen in kljub skromnejšim darilom smo bili blizu temu
srčnemu cilju.
še vrgli v morje, v času, ko smo urejali grobove in nekateri še
oljk niso obrali, Božiček ni imel sveč in marmornega drobirja
za okraševanje grobov. Ne, v tednu pred prvim novembrom so
ga že obkrožale nasmejane živali in lepo okrašena smrečica. Si
je narobe navil budilko? Ima kak čuden koledar? Ali so morda
trgovci že tako nestrpni in nemoralni, da nas imajo preprosto za
norce? Pa ja niso mislili, da bomo letos pod dreveščkom namesto
jasli in daril prižigali nagrobne sveče? Ali, da bomo na grobove
nosili novoletne lučke in drevesca?
Le kam to pelje? Morda mi bo naslednje leto Božiček kar v
kopalkah ponujal nov hladilnik in senčnik za plažo …
Alex Krebelj
Danes je drugače. Praznikov je že toliko, da večina niti več ne
ve, kdaj so in čemu so namenjeni, čeprav že krepko posegajo v
njihove navade, žal pa tudi v zdravorazumsko obnašanje. Kako
si drugače razložiti čisto osebno interpretacijo vsakega praznika, ki ga srečamo na koledarju. Poseganje v njegovo prvinskost,
predvsem pa v obdobje, ko naj bi se ga praznovalo. Brez milosti
si že vsakdo – tu seveda krepko prednjačijo trgovci – priznava
pristojnost umeščanja prazničnega vzdušja v nedrje ozkih ekonomskih interesov. Ni pravil, ni pomislekov, ni morale, da le naivneži in otroci pograbijo priložnost in pokupijo, kar je možno
pokupiti!
Komplicirano? Ni. V praksi se to kaže tako: med pripravami
na Dan spomina sem v eni od večjih trgovin že na vhodu srečal
Božička!? Ja, njega osebno... V času, ko so se na plažah pogumni
Tamara Maja Španjol M. s.p.
Obala 130, Lucija
040 192 967
klasična masaža
shiatsu masaža
refleksna masaža stopal
pedikura in manikura
depilacija
TUDI LETOS VRAČAMO
VSEM NAŠIM ZAVAROVANCEM
STE MED NJIMI?
IZBERITE VZAJEMNO
DEJSTVO # 1:
Naslednja premija naših zavarovancev dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja bo nižja za 15 EUR.
DEJSTVO # 2:
Imamo najnižjo premijo dopolnilnega zdravstvenega
zavarovanja v Sloveniji.
DEJSTVO # 3:
Izberite Vzajemno in prejeli boste paket dobrodošlice.
Vzajemna, d.v.z, Vošnjakova ulica 2, Ljubljana. Vsa zavarovanja se sklepajo po veljavnih pogojih Vzajemne, d.v.z.
Oglas A5 vračilo_(4-11-2014).indd 1
4.11.2014 16:03:56
5
November 2014
Strunjan v znamenju zlatega jabolka, čeprav letina ni najboljša
Praznik kakija
Strunjan – Praznik kakija v
Strunjanu, ki ga vsako leto organizira tamkajšnje Turistično
društvo Solinar ob finančni
pomoči občine Piran in Krke,
letos poteka od 14. do 16. novembra, čeprav „glavni zvezdnik“ povzroča težave. Zlatega
jabolka, ki izhaja iz Kitajske,
bo namreč letos v Strunjanu
veliko manj kakor običajno.
Kakiji so se najprej slabo oplodili, sedaj pa celo predčasno nezreli padajo z dreves.
Predsednik TD Solinar Franco
Giassi, ki ima tudi sam velik
nasad, je precej razočaran nad
pridelkom: „Težko je reči, kolikšen je izpad kakijev, a bo letina gotovo precej skromnejša
kakor v preteklih letih.“
Kljub temu pa ni razlogov za
paniko, kajti praznik kakijev,
ki ga običajno obišče okoli
20.000 ljudi, bo seveda pote-
kal tudi letos. Praznovanje s
kulturnim programom in obetajočo vzporedno ponudbo bo
odprl župan Peter Bossman, v
Strunjanu pa ne bo zmanjkalo
železnega repertoarja: pecivo
s kakijem, kakijev sladoled,
kakijeva krostata, kakijeva
marmelada in seveda za prodornega duha domača kapljica
iz kakijev, ki v hladnih novembrskih dneh kar sama zdrkne
po grlu. Pričakujejo obiske iz
vse Slovenije. Mimogrede,
kupci zadnja leta radi povprašujejo predvsem po sorti zlatega jabolka, ki ga je mogoče
jesti tudi, ko še ni umeden.
Lani je bilo potrebno za gajbi- darju, zato iz marsikaterega
co kakijev odšteti 6 evrov, za slovenskega kraja letos znova
sorto vanilija pa še malce več. pripravljajo avtobusne prevoOboževalcev kakija je sicer ze, skupaj z organizatorji pa
celo „na kontinentu“ vse več, seveda tudi obiskovalci upajo
pa tudi strunjanski praznik se na lepo vreme. Še en dokaz, da
je dodobra zasidral na kole- je možno iz običajnih majhnih
stvari – zlato jabolko v Istri
nikoli ni veljalo za posebej
„plemenito“ sadje – napraviti
dobro zgodbo...
N.R., foto: boom.si
www.primorski-utrip.si
Nemočni pred vztrajno oljčno muho
Portorož – Oljčni muhi letos
očitno odgovarjata relativno
vlažno vreme in temperatura,
zato je že julija pobrala davek v strunjanskih nasadi in
še ponekod drugje, kasneje pa
je sadeže napadla še najmanj
dvakrat. Rezultat pustošenja
med oljčniki je približno 30
odstotkov manjši pridelek.
14 evrov, medtem ko velja v
marketih uvoženo olje z enakim napisom celo do dvakrat
manj, toda poreklo in kakovost
sta pogosto vprašljiva.
Kako deluje?
Hudobna muha najprej zabode svoje ostro malo želo v
lupino in vanjo spusti odmerek
kisline, nato pa še jajčece, ki se
hitro prelevi v rižu podobnega
krepkega črvička. Mali požrešnež v nekaj dneh obkroži
notranjost sadeža, poje maso
in pod lupino pusti rjavo-črne
ostanke. Ko nima več kaj “za
pod zob”, zleze skozi črno
luknjico, pade na tla, se zabubi v zemlji in naslednjo sezono
vzleti v naravo kot nova muha
ter seveda skuša ponoviti svoj
škodljivi ciklus. Izkušeni mojstri za zatiranje oljčne muhe
uporabljajo določene vabe in
insekticid perfekcion. Pridobijo ga lahko le s posebnim izpitom, za katerega morajo odšteti
64 evrov.
Na 1.778 hektarih oljčnikov
s 350.000 drevesi dobrih tridesetih različnih sort (prevladuje
istrska belica) bi primorski pridelovalci v običajnih razmerah
stisnili okoli 450 ton olivnega
olja, letos pa ga je zaradi neverjetnega napada oljčne muhe
zagotovo 30 odstotkov ali 140
ton manj, saj so nekatera drevesa dobesedno prazna. Oljka
se spomladi preprosto ni dobro oplodila. Nekateri napadeni
plodovi so že sredi septembra
začeli zoreti, vendar se pod
lupino ne nahaja skoraj ni nič.
Zaradi manjšega pridelka bo
verjetno tudi cena nekoliko
višja. Za liter ekstra deviškega
je bojda potrebno odšteti celo N.R.
6
November 2014
Zgode in nezgode vedno razigranih junakov nočne kronike
Široka duša ruska
Domačin iz Kopra si je zaželel
akcije, saj je v enem dopoldnevu klical na interventno številko 113 več kot 25-krat, česar
zaposleni očitno niso sprejeli
z navdušenjem. V pogovorih
je bil vulgaren in žaljiv, prijavljal pa ni resnih zadev. Vedno
budni so ga premeteno izsledili
ter kaznovali zaradi lažne prijave.
Pred malopridneži niso varni niti mlekomati, saj je v
koprskega nekdo vlomil, odtrgal ključavnico na vratcih
predala in odnesel približno
100 evrov. Ni ravno rop stoletja, toda nekje je pač potrebno
začeti...
oazah pa odplačajo davkoplačevalci...
Že popoldan so imeli varuhi reda polne roke dela v Divači. Policista sta zaustavila
25-letnega domačina, ker sta
zvito vedela, da ne poseduje vozniškega dovoljenja, po
svetu pa je rohnel brez čelade na neregistriranem kolesu
z motorjem. Ko je zagledal
večna sovražnika, je vzel v
roke manjšo okroglo posodo,
za katero se je kasneje izkazalo, da je vsebovala tablete, ki
so na seznamu prepovedanih
substanc. Iz ne povsem jasnih
razlogov je “dirkač” nato napadel policista, vendar sta ga
obvladala in vklenila. Divačan
je osumljen storitve kaznivega
dejanja preprečitve uradnega
dejanja ali maščevanje uradni
osebi, zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja so mu kolo
z motorjem zasegli, odrejen
preizkus alkoholiziranosti pa je
pokazal 0,46 mg/l izdihanega
zraka. V skladu s slovenskim
cenikom sledi zasoljen račun
za pet različnih dejanj.
Proti večeru so redarji ustavili še smrkavega voznika motornega kolesa, ki je divjal po
starem mestnem jedru Kopra.
Modro-beli so ugotovili, da je
15-letnik vozil motorno kolo
Gilera Runner 50 brez opravljenega izpita, vozilo pa je
odjavljeno iz prometa že dobro leto, zato so mu ga zasegli.
Nesojenega Valentina Rossija
bodo kmalu osrečili še z obdolžilnim predlogom. Zlata Sredi temne noči, ko pošteni
mladina!
državljani spijo spanje pravičV eni od koprskih trgovin so nega, se je moški vinjen pripevarnostniki prijeli 32-letnega ljal do centra Kopra, za pogum
domačina, ki je ukradel pršut je v roki držal kozarec z alkov vrednosti 12,47 evrov in si holno pijačo, pred tem pa je po
že s tem zavrženim dejanjem koprski promenadi vozil pol po
prislužil kazensko ovadbo. Za cesti, pol po pločniku (razumnameček se ni ravnal po uka- ljivo, da zgolj z eno roko ni bil
zu varnostnika, zato mu je bil natančen kot običajno). Lovci
izdan še plačilni nalog zaradi na kriminal so kombi kmalu
kršitve Zakona o zasebnem zatem ustavili ter 27-letnemu
varovanju. Kot ponavadi za vozniku iz okolice Kopra poštruco kruha obsediš v zaporu, magali do lepega, a še vedno
ukradene milijone v davčnih ne vrhunskega rezultata 0,70
Turistična kmetija Medljan
Agriturismo - Bauernhof - Farm tourism
Cetore 29, 6310 Izola
M: +386 40 626 784, E-mail: [email protected]
mg/l, s čimer se je za las izo- Zvečer so “modrijane” poklicali iz portoroškega lokala,
gnil noči v državnem hotelu.
Tema je od nekdaj zaveznica kjer je kričal gost in sicer po
nepridipravov in tako je v Hru- rusko. Takoj zatem so se oglašici državljanu Italije nekdo sili že iz naslednjega lokala ter
po sončnem zahodu ukradel povedali isto. Seveda osebje ni
temno moder osebni avto Fiat prosilo za prevod, policisti pa
Uno z registrskimi številkami so neugnanega 47-letnega drTS 399096 (I), spoštljivega žavljana “Mat Rossiye” našli v
letnika 1984. V vozilu so bili lokalu, kjer so ga že predhodoriginalni ključi, vredno pa je no poskušali umiriti natakarji,
približno 100 evrov! Morda pa vendar jim ni uspelo. Ker je
je prineslo mimo ljubitelja old- bil še naprej razposajen, mu je
“višja sila” odredila pridržanje
tajmerjev?
ter mu kot turistično znameV Izoli je nekdo vlomil v polj- nitost razkazala tudi prisilna
sko barako, od koder je ukra- sredstva za vezanje in vklepadel kopačico znamke Tomos in nje. Nekaj rubljev bo zamerazno ročno orodje. Do tod vse njalo lastnika, saj plačilni naobičajno, toda marljivi “polje- log sestavlja več številk kakor
delec” je tudi posekal drevesa zmagovito loto-kombinacijo.
ter rastline na parceli!? Lastnik
je kljub nenadejani pomoči pri N.R.
obrezovanju oškodovan za 500
www.primorski-utrip.si
evrov.
Naslednja številka Primorskega utripa izide 15. decembra.
7
November 2014
Večna borba med organi reda in kršilci zakonov poteka nenehno
Zatočišče našli v Ankaranu
Portorož – Italijanski varnostni organi so letos na območju
Trsta zaznali porast prodaje
kokaina, a ne za dolgo. Člane
mednarodne kriminalne združbe so tudi s pomočjo prikritih
preiskovalnih ukrepov identificirali ter jim stopili na prste,
saj so jim beli prah večkrat
zasegli.
Druga stran se kajpak ni takoj predala, kajti svoj posel je
skušala nadaljevati, le da tokrat
iz Slovenije. Vrh kriminalne
združbe si je namreč v Ankaranu uredil ti. logistični center za hrambo in distribucijo
večjih količin kokaina, vendar
jim koprski kriminalisti v sodelovanju z italijanskimi kole-
gi niso pustili dihati. Z operativnim delom so identificirali
osumljene, ki so neprijavljeni
živeli na območju Ankarana, in
sicer štiri državljane Albanije,
enega Italijana ter 62-letnega
Slovenca.
venskega državljana je bila
povsem logistične narave.
Kurirje kriminalne združbe je
namreč prevažal iz Slovenije v
Italijo do odjemalcev kokaina
in nazaj.
je bilo več kot očitno, da je bil
prostor namenjen njegovim
odjemalcem, saj jim je na ta
način omogočil “zadetek” kar
na njegovem domu, takoj po
prevzemu droge.
Naposled so zbrali dovolj
Ugotovili so, da je 26-letni dokazov, da so prijeli vse
Albanec večje količine droge osumljene, tako na območju Italije kot tudi Slovenije.
Med celotno kriminalistično
preiskavo je bilo na območju
Slovenije zaseženo približno
717 gramov kokaina, katerega
cena bi s prodajo na drobno v
Italiji dosegla 65.000 evrov.
Zgolj na območju Slovenije je
bilo zoper osumljene zbranih
zadostno število materialnih
in drugih dokazov za podajo
ovadbe. V kazenskem zakoniku je za prikrivanje zagrožena
zaporna kazen do enega leta,
za “dilanje” pa od 3 do 15 let.
V bližini se je z zakonom
zapletel tudi
brezposelni
23-letnik z območja Slovenj
Gradca, pri katerem je ostro
policijsko oko ob pregledu
vozila v prtljažnem prostoru
opazilo dve kartonasti škatli,
v njih pa je ležala konoplja. V
osmih manjših PVC paketih
sta bila 2 kg “trave”, ki je bila
namenjena nadaljnji prodaji na
obalnem območju. Vrednost
opojnega zelenja znaša približno 8.000 evrov, na drobno pa
bi bila vredna tudi trikrat več.
pretihotapil iz Italije v Slovenijo, jo prepakiral v manjše
ovitke in jih poskril v naravna
skrivališča v Ankaranu. Nato
je s pomočjo ostalih članov
združbe naročeno količino pretihotapil v Trst, kjer so drogo
preprodali odjemalcem, ti pa
so jo razpečevali na drobno v
Italiji. Naloga 62-letnega slo-
Hranil je 1090 injekcij!?
Živahno je bilo tudi na Kozini, kjer je 47-letni domačin
osebi z Goriške ter dekletu iz
Kopra preprodal manjše količine prepovedane droge. V
preiskavi so mu zasegli zavojček z 22,25 gramov neznane
prašnate snovi, katero so že
poslali na analizo. Poleg tega
niso spregledali večjega števila že uporabljenih injekcijskih
brizgalk in jih skupno našteNepridipravi vedno in povsod prežijo na svojo priložnost
li kar 1090 (sic!), našli pa so
tudi nekaj praznih plastenk
Metadona, alkoholnih vatic in
Portorož – Previdnost je mati modrosti, policisti pa zadnje tedne ostalega pribora, zaradi česar
opozarjajo na nevarnost ob dvigu denarja na bankomatih. Vedno
budni so namreč po celotni državi obravnavali več primerov, ko
nekateri iz bankomatov niso prejeli denarja in tudi Koper ni bil
izjema.
Pazljivo na bankomatu!
Storilci so namreč zmanipulirali bankomat, zato oseba, ki je opravila dvig, denarja ni dobila. In kako ukrepati? Policija svetuje,
naj bo oškodovanec v takem primeru pozoren na okolico, saj so
storilci praviloma še vedno v bližini ter čakajo, da se odmakne
od bankomata in nato poberejo njegov trdo prisluženi denar z
letvice, ki bankovcem preprečuje izhod. Kdor bi opazil sumljivo
osebo ali vozilo, naj nemudoma pokliče na 113 ter počaka v bližini bankomata. Če je le možno, velja kar na istem bankomatu
takoj preveriti stanje na računu, s klicem na telefonsko številko,
ki je navedena na zadnji strani bančne kartice, pa lahko ugotovite, če je bil dvig dejansko opravljen.
Ukradli invalidski
voziček!
Nekateri resnično kradejo kot
srake, čeprav bi njihov plen
občasno bolj sodil v rubriko
“Saj ni res, pa je”. Tako so v
Kopru 56-letnemu domačinu
na parkirnem boksu za invalide ukradli invalidski voziček
znamke Küschall Champion,
ki je sicer vreden več kot 1000
evrov! Modro-beli so že naslednji dan prišli na sled 41-letnemu Hrvatinčanu, mu voziček zasegli in ga zmagoslavno
predali srečnemu lastniku.
N.R.
www.primorski-utrip.si
8
November 2014
Utripov intervju: Matjaž Krajnc, direktor Zdravstvenega doma Piran
Diplomanti ne znajo samostojno delati!
Portorož – Zdravstvo je v
Sloveniji pogosto na udaru in
le redko je slišati kaj lepega
o „bogovih v belem“, zato je
prav, da o svojih težavah spregovorijo tudi sami. Priložnost
za razmišljanje smo ponudili prvemu človeku obalnega
zdravstvenega doma dr. Matjažu Krajncu.
Po svoje je piranska ustanova specifična zaradi turizma.
Kako obvladujete povečan
pretok v poletnih mesecih?
„V občini Piran imamo dolgo
tradicijo ločene zdravstvene
obravnave turistov. Dejavnost
se je začela v Termah Portorož
nekje okoli leta 1982, ko so
bile terme še sestavni del Zdravstvenega doma Piran. Poleti
l. 1984 sem v novo zgrajenem
»začasnem«
objektu zdravstvenega doma v Luciji (otvoritev 1979. leta) pričel svojo
strokovno in delovno kariero v
preseljeni Ambulanti za turiste.
Vse do danes ambulanta redno
deluje v poletnih mesecih, ko
je turistov največ. Turisti so
specifični pacienti, saj celo ob
najmanjših težavah in potrebah
po obisku v ambulanti zahtevajo takojšen pregled. Ne zanima
jih stopnja nujnosti, kajti njihovega dopusta je izredno škoda
za posedanja ali celo postopanje po čakalnicah. S takšnimi
težavami se srečujemo še sedaj, ko ambulanta ne deluje
in iščejo zdravniško pomoč
pri zdravnikih, ki imajo obveznosti do »lastnih« pacientov
ter pacientov svojih odsotnih
kolegov. Turisti resnično predstavljajo dodatno breme pri organizaciji dela, so pa zelo hvaležni pacienti. Ambulanta je že
več kot 10 ali 15 let financirana
tudi s strani ZZZS, vendar je
vedno delovala v bistveno večjem časovnem obsegu. Zato
moramo stroške pokrivati tudi
s prihodki »samoplačniških«
storitev in naših drugih virov.
Specifičnost te ambulante je
tudi to, da se v njej ni nikoli
izvajalo primarnega zdravljenja ali zgolj NMP (nujna me-
Za lažje razumevanje zdravniške problematike velja pojasniti
nekaj okrajšav:
ZZZS - zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki izvaja
obvezno zdravstveno zavarovanje
ZZZ - združenje zdravstvenih zavodov
CUS - center urgentnih služb
NMP - nujna medicinska pomoč
PHE - prehospitalna enota
ZD - zdravstveni dom
ORL - otorinolaringologija in cervikofacialna kirurgija
vozilom in tehnikom-šoferjem
za prevoz obolelih ali poškodovanih. Žal so nesporazumi s
sosednjimi izvajalci precejšnji,
zato ta služba vse prepogosto
deluje kot PHE (prehospitalna)
enota. To urgentno dejavnost
smo v občini Piran vpeljali sočasno s centralizacijo obalne
dejavnosti NMP v splošno bolnišnico Izola. Od vsega začetka delovanja moram dopovedovati našim občanom, da je ta
služba res ustanovljena zaradi
turizma in oskrbuje tudi turiste,
vendar je organizirana kot »podaljšana roka« CUS (Center
urgentnih služb) predvsem za
potrebe domačinov.“
Kako se vključujete v Center urgentnih služb, ki po
novem na Obali deluje samo
pri vas? Prednosti in slabosti, priložnosti in pomanjkljivosti?
dicinska pomoč), ampak vse
ostale storitve, ki se jih lah- „O takšni organizaciji smo
ko nudi v kratkem času in bi sanjali leta, toda šele pod minibilo samo zaradi njih nerodno strsko taktirko dr. Marušiča se
odhajati domov k izbranemu je rodila prava centralna urgenzdravniku. Čeprav je izračun
financiranja narejen izključno
na podlagi podatkov migracije
pacientov naše občine, nam v
ambulanto usmerjajo paciente
s cele slovenske obale, celo
iz Ankarana, prihajajo pa tudi
številni slovenski turisti iz celotne severne polovice Istre. V
zadnjih letih smo ambulanto za
turiste nadgradili s sočasnim
izvajanjem NMP za vse prebivalce in turiste ter jo preimenovali v Poletno ambulanto. Deluje tri mesece v letu od 7.00
do 24.00. Zadnji dve leti je ta
služba financirana tudi s strani
ZZZS kot NMP-A z dodatnim
tna služba. Namen je bil dvig
kvalitete zdravstvenih storitev
NMP, povečanja dostopnosti
do širšega kroga diagnostičnih storitev ter hitrejši pretok
strokovnih in administrativnih
informacij. Praksa je pokazala,
da fizično zmanjšano dostopnost za nekatere prebivalce
Obale odtehta večja »strokovna« dostopnost. To je sistem, ki
so ga trasirali že sami pacienti,
saj so pogosto zaradi resnejših
težav hodili kar direktno v bolnišnico, v zdravstvenih domovih pa so koristili storitve, ki
niti ne sodijo v NMP. Služba je
bila sprva organizirana samo za
čas dežurstva, za zdravstvene
domove pa je pomenila takšna
centralizacija »prihranek« pri
številu zdravnikov. Le-tega
smo pretopili v dopolnitev organizacije, kadra in osnovnih
sredstev in tako imamo med
vikendi in prazniki čez dan
tudi dodatnega pediatra, zdravstveno dispečersko službo
ter dodatno reševalno vozilo.
Žal se še vedno soočamo s
9
November 2014
številnimi organizacijskimi in
finančnimi težavami, ki izvirajo predvsem iz financiranja te
dejavnosti vsem trem obalnim
zdravstvenim domovom, saj se
moramo neprestano dogovarjati in iskati kompromise. Najbrž
je s tem precej oviran razvoj te
službe, osebno pa si želim, da
bi v najkrajšem času prešla v
»24/7« dejavnost. Vsi majhni
zdravstveni domovi v Sloveniji, ki imamo financirano samo
NMP A dejavnost, se soočamo
s problemom izvajanja dnevne
NMP službe ob sočasnem izvajanju redne ambulantne dejavnosti. Z dodatnimi sredstvi,
ki nam jih trenutno obljublja
Ministrstvo za zdravje, bi bilo
takšno centralno službo mogoče zelo hitro urediti. Žal so
še vedno v neskladju različni
interesi treh obalnih zdravstvenih domov in nerešeni tekoči
problemi. Zdravniki bi morali
denimo bolj dosledno izvajati
zdravljenje na domu in ustrezno spoštovati dolžnosti nadomestnega zdravnika. Najboljša
– žal tudi najdaljša in najtežja – pot do izboljšanja našega
CUS je združitev treh obalnih
zdravstvenih domov. Žal tudi
urgentni centri ne prinašajo
nič dobrega, saj želijo vodilni
predvsem priti do denarja obstoječe mreže NMP, delo in
odgovornost pa pustiti na primarnem nivoju.“
Težave imate pri zagotavljanju kadra za izvajanje
dežurne službe. Kako rešuje
to problematiko?
cializacije skoraj ne doživijo
problemov primarne službe.
Sodelovanje v službi NMP
na primarnem nivoju je večini pravi užitek in velika doza
prakse, katere jim organiziran
sistem izobraževanja ne nudi.
V zadnjem letu nam povzroča težave zagotavljanje dnevne obveznosti NMP. Ker smo
majhen zavod in dobimo zgolj
dodatek v višini ene tretjine
pripravljenosti za zagotavljanje NMP ob rednem ambulantnem delu, nimamo vira za nadomeščanje tistih zdravnikov,
ki ne morejo izvajati NMP.
Po zakonu o zdravniški službi
smo zavodi kot organizatorji
NMP zadolženi poiskati nadomeščanje in nadomestiti upravičeno »nesposobne«.
„Že vrsto let se poslužujemo
pogodbenih sodelavcev (tudi
iz drugih obalnih zavodov) za
izvajanje NMP službe v času Na ZZZS pravijo, da je bilo to
dežurstva. Vedno znova se vedno mišljeno le za čas dežuzaposlujejo mladi zdravniki, rstva, na ZZZ (Združenje zdraki že vrsto let do konca spe- vstvenih zavodov) pa citirajo
dopolnjen zakon o zdravniški
službi, v katerega se je pred
nekaj leti vrinila obveznost
nadomeščanja s strani organizatorja. V takšnih primerih se
Združenje premedlo odziva na
naše težave. Grozi nam razpad
dnevne NMP, saj se bojim, da
bo po končanem delovanju poletne (urgentne) ambulante kar
polovica zdravnikov splošne
medicine izkazala svojo zdravstveno nesposobnost izvajanja NMP.“
Kako se soočate s prepovedjo zaposlovanja kadrov,
ki velja za vse javne službe v
državi?
Matjaž Krajnc, dr. med. je bil rojen v Postojni 27. marca 1957. Dve leti
kasneje so se starši preselili v Koper, kjer je zaključil osnovno šolo Janko Premrl Vojko, ki je nekoč stala dobrih 50 m od bloka, v katerem je
stanoval. Tudi gimnazijo je zaključil v Kopru in se leta 1976 vpisal na
Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Študij je dokončal l. 1982 in se po obvezni vojaščini ter stažu čez dve leti zaposlil v ZD Piran, pol leta kasneje
pa že delal na ORL (otorinolaringologija in cervikofacialna kirurgija) oddelku v Piranu. Specializacijo je 1989. dokončal na ORL kliniki v Ljubljani
ter dve leti kasneje dal odpoved v bolnišnici Izola. Kariero je nadaljeval
kot podjetnik in zasebnik na zdravstvenem in trgovinskem področju, kar
mu je omogočilo, da je leta 1993 izpolnil pogoje za direktorja ZD Piran.
Letos so mu občinski organi 1. julija že šestič izdali soglasje za direktorja
ZD Piran.
„Nismo zavod v ekspanziji
in potemtakem ne zaposlujemo novih kadrov. Iz prepovedi je izvzeta služba NMP, zato
večjih težav nimamo. Nekaj
rezerve je še v tehnično-administrativnem kadru, sicer pa
je prepoved zaposlovanja tudi
dobro orodje za izvajanje racionalizacije in lep »izgovor«,
ko npr. po upokojitvi delavca
ni mogoče zaposliti novega.“
Kako v krizi sodelujejo zaposleni in kako jih motivirate?
„Dobri delavci s pripadnostjo
podjetju tudi v krizi najdejo
izziv in nimajo težav s tim-
skim delom ali izpolnjevanjem
delovnih obveznosti. Moram
pohvaliti zaposlene, ki se zelo
strpno odzivajo na neprestano zmanjševanje finančnih
sredstev. Zame je bilo vedno
najpomembnejše spodbujanje
samoiniciativnosti in odgovornosti do dela, toda omejevanje
izobraževanja in strokovne rasti kadra naredi svoje.“
Ali se aktivno vključujete v
javne razprave o tem, kakšen
naj bo sodoben sistem zdravstvenega varstva? Kakšna
bi po vašem mnenju morala
biti reforma zdravstvenega
sistema?
„V naši zdravstveni politiki
me grozno moti, da se po prvih
letih nepremišljenega podeljevanja koncesij (kdor si jo je
zaželel, jo je dobil) različne
stranke še vedno prepirajo, ali
so boljši izvajalci zdravstvenega varstva zasebniki-koncesionarji ali občinski oz. državni
javni zavodi. Prepričan sem
in dalo bi se dokazati, da to ni
odvisno od statusne oblike izvajalca, temveč preprosto od
človeških lastnosti in sposobnosti zdravnika. Dejstvo je, da
že imamo mešan javni zdravstveni sistem z zasebnimi in
»državnimi« izvajalci, zato bi
bilo nujno potrebno izboljšati
pravila delovanja. Politika pa
ves čas razmišlja samo v dve
skrajnosti – kako nadaljevati z »divjo« privatizacijo ali
kako vrniti zdravstveni sistem
v prejšnje stanje osemdesetih
let. Izhajati je potrebno iz tega,
kar imamo in najprej urediti
obstoječi sistem, ga analizirati
ter izboljšati v smer povečanja. Ker sem eden redkih direktorjev, ki razmišlja v smeri
pozitivnega vpliva zasebništva
na javni zdravstveni sistem,
v krogih ZZZ nisem najbolj
priljubljen in sem vedno preglasovan. Razumem pozicijo direktorjev zdravstvenih domov,
ki ščitijo svoj poslovni interes
in razumem kroge zagovornikov zasebništva v zdravstvu.
Zdravstvena politika bi morala na probleme gledati z višje
perspektive, povzeti vse pluse
obeh »sistemov« in kompromisno urediti ter uskladiti de-
10
lovanje obstoječega javno-zasebnega partnerstva. Seveda
pa je ustvarjanje kompromisov
zelo trdo in naporno delo. Lažje je verjeti eni ali drugi skupini zagovornikov. Menim, da
je v zdravstvu vse preveč relativno malih organizacijskih in
finančnih problemov, ki dušijo
normalno delovanje zdravstva
in jih ni mogoče reševati z velikimi reformami. Zato pogrešam tesno povezavo med politiko in izkušenimi »operativci«.
Vse preveč se na vrhu politične
strukture znajdejo ljudje, ki so
November 2014
prepričani, da vse vedo in se
ne povezujejo z bazo, zakone
pa pišejo uradniki. V nebo vpijoče težave so npr. diplomanti
medicinske fakultete, ki po
končanem šestletnem študiju
niso sposobni samostojno delati, nepravično porazdeljen
denar med strokami (nekatere
so hudo podcenjene), povsem
nerealne vrednosti številnih
storitev ter absurdni odgovori
ministrov in direktorja ZZZS,
ki na pripombe lakonično odgovarjajo »so pa pač druge storitve precenjene«.“
Kako gledate na vlogo blemov malih zavodov. Zelo
Združenja zdravstvenih za- me moti, da se znotraj Združenja aktivnosti dogovarjajo
vodov?
s preglasovanjem, zato so bili
„ZZZ je nujna cehovska
včasih sprejeti tudi ukrepi, ki
organizacija, ki tekoče sleso bili celo v nasprotju z intedi spremembam in novostim
resom nekaterih zavodov. Kot
zdravstvene politike in jo skozi
pravi moj računovodja, je že
tripartitna pogajanja z Minidovolj, da vsako leto sestavijo
strstvom in ZZZS tudi aktivno
zbornik »Podatkov in kazalcev
ustvarja v vsakoletnem dogoposlovanja zdravstvenih zavovoru. Pogrešam več poguma
dov Slovenije«, ki je izredno
in agresivnosti, več dogovorov
uporabna publikacija.“
in soglasja z ostalimi predstavniki izvajalcev, predvsem z N.R.
Zdravniško zbornico, pa tudi
www.primorski-utrip.si
več posluha in reševanja pro-
Predstavitev Zdravstvenega doma Piran
Dejavnost se opravlja na petih lokacijah, skupaj z zasebniki pa predstavljajo celotno javno mrežo osmih lokacij na različnih naslovih v Piranu, Portorožu, Luciji, Sečovljah in Strunjanu, od 1.7.2010 pa tudi v koprski občini.
Specifičnost Zdravstvenega doma Piran je koordinacija in povezovanje vseh dejavnosti javnega zdravstva v občini, torej povezujejo vse zasebnike koncesionarje ter izvajalce v sklopu ZD. Sodelovanje je zelo dobro in v obojestransko korist. Zaradi požrtvovalnosti in pripadnosti zasebnikov enovitemu
javnemu zdravstvenemu sistemu v občini so prav z njihovo pomočjo rešili marsikatero organizacijsko težavo v svoji hiši. V celotnem Zdravstvenem
domu je zaposlenih 42 delavcev, pred privatizacijo leta 1993 pa jih je bilo 112.
ZD PIRAN
ZASEBNIKI
PIRAN
- Medicina dela, prometa in športa
- Laboratorij- odvzem
- Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od drog
- 2 amb. splošne/družinske medicine
PIRAN
- Ambulanta splošne in družinske med.
- 2 zobni ambulanti za odrasle
- Zobotehnični laboratorij
- Medicina dela, prometa in športa
- Šolska zobna ambulanta
PORTOROŽ
- ORL ambulanta (izvaja CKSG Portorož)
- Šolska zobna ambulanta
LUCIJA
- 2 Amb. splošne/družinske medicine
- Dežurna zobna ambulanta
- Sterilizacija
- Patronažna dejavnost
- Nega na domu
- Pedopsihiatrična ambulanta
- Dežurna služba in ambulanta za turiste
- Diagnostični laboratorij, centralni RTG kabinet
- Ambulanta klinične psihologije
- Diabetologija
KOPER
- ORL ambulanta
- Pedopsihiatrična ambulanta
- Klinična psihologija
PORTOROŽ
- Zobna ambulanta za odrasle
LUCIJA
- 2 amb. splošne/družinske medicine
- Zobna ambulanta za odrasle
- Ambulanta oralne kirurgije
- Ortodontska ambulanta
- Patronažna dejavno
- Internistična ambulanta
- Ginekološka ambulanta
- Šolska zobna ambulanta
- Dispanzer šolske medicine
- 2 Pediatrična dispanzerja
- Pedontološka ambulanta
- Zobozdravstvena preventiva
- Pulmologija
SEČOVLJE
- Ambulanta splošne in družinske med.
- Zobna ambulanta za odrasle
- Zobotehnični laboratorij
STRUNJAN
- Izpostava pedontološke ambulante
Zaradi tradicije dveh zdravilišč, Terme Portorož in Zdravilišče Strunjan, je vsa fizioterapija organizirana pri njih.
11
November 2014
Občina Piran kot vsako leto počastila svoj praznik
Liviu Jakominu najvišje priznanje
Piran – “Najbolj turistična
slovenska občina” 15. oktobra obeležuje svoj praznik kot
spomin na ustanovitev prvega
mornariškega odreda Koper
l. 1944, zato je 17. oktobra v
Avditoriju Portorož potekala
osrednja slovesna prireditev,
tokrat pod naslovom Kraji, kjer
je sreča doma.
je sekretar Obalnega komiteja
ZKS, predsednik Skupščine
obalnih občin, delegat v Skupščini SRS in podpredsednik
Zbora občin, član Izvršnega
sveta SRS, predsednik Komiteja za promet in zveze ter
generalni konzul SFRJ v Trstu.
Bil je tudi direktor energetsko-industrijske cone v Luki Ko- Livio Jakomin z Zlatim grbom občine Piran za življenjsko delo na področju
pomorskega prometa ter visokega šolstva. Foto: A.V.S.
Kot običajno so tudi letos per, dva mandata predsednik
podelili Zlati grb občine Pi- NS v Intereuropi ter član NS
ran, katerega je prejel prof. Slovenskih železnic.
dr. Livio Jakomin, in sicer za Dr. Jakomin je kot profesor,
življenjsko delo na področju raziskovalec in publicist objarazvoja pomorskega prometa vil prek 300 člankov, referatov
ter visokega šolstva. S svojim in razprav. Kot avtor in soavtor
delom je imel močan vpliv na je napisal 26 študij, elaboratov
gospodarsko, politično in kul- in ekspertiz, tri univerzitetne
turno življenje tako v piranski učbenike, tri monografije o
občini kot na širšem Primor- lukah Severnega Jadrana in o Priznanje koprskemu pristanišču za okoljsko prijazskem, s svojo aktivnostjo, Luki Koper, dve kulinarični nost in družbeno odgovornost
strpnostjo ter zagnanostjo pa je deli (nagrajeni v Pekingu in
prispeval k trajnemu napredku Londonu) ter knjigi Vas, ki je
in ugledu Pirana, so zapisali v več ni in Na meji. Za svoja dela
obrazložitvi.
je prejel številna priznanja in
Livio Jakomin se je sicer ro- odlikovanja – doma in v tujini, Koper – Edino slovensko pri- be. Pri vseh naštetih primerih
dil 8. aprila 1940 v Pradah. med drugim Red dela z zlatim stanišče si je prislužilo letošnjo so odpadke, ki bi sicer končali
Osnovno šolo je obiskoval v vencem, Red za zasluge Re- nagrado združenja evropskih na deponijah, izkoristili in jih
Čežarjih, nižjo gimnazijo v publike Italije, Red za zasluge morskih pristanišč ESPO (Eu- predelali v surovine.
Kopru. Maturiral je na Srednji Republike Slovenije in Plaketo ropean Sea Ports Organisati- Nagrado, ki so jo podelili na
pomorski šoli v Piranu, diplo- Hrvaškega društva za znanost. on)! V finalu za nagrado, ki jo slovesnosti v Bruslju, je prevmiral pa na Pomorski akademi- Je član Znanstvenega sveta za združenje vsako leto podeljuje zel predsednik uprave Luke
ji v Splitu. Magistrski študij je promet Akademije znanosti okoljsko najbolj prijaznim in Dragomir Matić, ki je ob tem
končal v Ljubljani, leta 1985. in umetnosti Hrvaške, pa tudi družbeno odgovornim pri- dejal: »Ponosni smo, da je Kopa je doktoriral na Fakulteti častni doktor Univerze na Pri- staniščem v Evropi, je Luka per na področju okoljevarstva
Koper premagala veliko večja primer dobre prakse vsem osprometnih znanosti v Zagrebu. morskem.
Svoje pomorske in pedagoške Njegovo delo je bilo vseskozi pristanišča: špansko Huelva, talim evropskim pristaniščem.
delovne izkušnje si je prido- usmerjeno k napredku sloven- portugalsko Lizbono, franco- V zadnjih desetih letih smo
bil na ladji kot oficir krova in ske Istre in občine Piran. Kot ski Marseille in nizozemski v postopke in tehnologije za
poveljnik ter jih nadgradil na predsednik Obalne skupnosti Rotterdam.
zmanjševanje vplivov pristasrednji pomorski šoli kot pre- je uspešno koordiniral projekt Tema letošnjega tekmovanja niške dejavnosti na okolje vlodavatelj, na Višji pomorski šoli izgradnje višinskega vodovo- so bili inovativni okoljski pro- žili več kot 30 milijonov evrov.
pa kot višji predavatelj, docent da, ki je omogočil, da je zaledje jekti. Luka Koper je prijavila Tudi v bodoče bomo skrbeli, da
in dekan. Na Visoki pomorski slovenske Istre pridobilo zdra- projekt No waste, just resou- bo Koper ostal zeleno pristaniin prometni šoli je bil šef kate- vo pitno vodo. V istem obdob- rces! (Nič odpadkov, le viri!), šče, prijazen do naših sosedov
dre in izredni profesor, na Fa- ju je Obalna skupnost dosegla ki obravnava primere dobrih in v zadovoljstvo našim sodekulteti za pomorstvo in promet velik napredek pri umeščanju praks pri ravnanju z odpadki v lavcem, katerim gre zahvala za
pa prodekan ter redni profesor. posameznih visokih in višjih koprskem pristanišču. Tako so prejeto nagrado.«
Poleg pomorskega in peda- šol z Univerze v Ljubljani in predstavili sistem prekrivanja Luka Koper je bila sicer letos
razsutih tovorov z odpadno ce- že tretjič v finalu za nagrado
goškega dela je dr. Jakomin Mariboru v obalne občine.
lulozo, kompostiranje (prede- ESPO. S projektom Živeti s
opravljal pomembne politične A.V.S.
lovanje organskih odpadkov v pristaniščem (komuniciranje
in gospodarske funkcije. Bil
kompost) in uporabo morskega z lokalnimi skupnostmi) in s
mulja za izdelovanje zidakov projektom za najmlajše obiter drugega gradbenega mate- skovalce pristanišča ji je to nariala, odpadni les od pretovora mreč uspelo že v letih 2010 in
blaga pa uporabljajo za ogre2011. A.V.S.
vanje prostorov upravne stav-
Najboljši v Evropi
12
November 2014
Nove nastanitvene kapacitete za bodoče akademike
Iz samskega študentski dom
Koper – Ob koncu oktobra so
v Prisojah predali namenu prenovljen študentski dom, kar je
za neumorne “knjigožere” fakultet Univerze na Primorskem
zelo dobrodošlo. Študentskih
sob namreč primanjkuje, kakor
potrjuje tudi direktorica zavoda Študentski domovi Astrid
Prašnikar: »Na Univerzi na
Primorskem se že nekaj let soočamo s pomanjkanjem lastnih
namestitvenih kapacitet za študente (približno 700), zato so
vsakršne nove zelo dobrodošle. Pomembna pridobitev v letošnjem študijskem letu so zasebni študentski domovi, med
katere spada tudi najnovejši v
Prisojah.«
Originalno je šlo za samski
dom, ki je bil zgrajen l. 1966,
15 let kasneje pa so njegove
kapacitete povečali. Takrat je
bila namreč potreba po dodatnih pristaniških delavcih velika in resursov v Kopru malo,
mnogi delavci pa so zato prihajali od daleč. Danes so razmere
drugačne. Pristanišče je teh-
črtujemo pa tudi posodobitev
ogrevalnega sistema z nabavo
toplotnih črpalk ter ureditev
okolice in parkirišča,« je povedal Darko Grgič, direktor
hčerinske družbe Luka Koper
Pristan, ki ob tem poudarja, da
je bilo ključno sodelovanje z
zavodom Študentski domovi in
Univerzo na Primorskem. Kot
dodaja, sta pomagala pri vzpostavitvi standardov za bivanje
študentov ter pri prijavi za pridobitev koncesije za subvencioniranje bivanja študentov. Za
letošnje študijsko leto so jih
pridobili 60, prihodnje leto pa
bodo subvencije zaprosili še za
preostalih 100 ležišč.
Nekoč samski, danes študentski dom.
nološko napredovalo, Koper
pa ni zgolj pristaniško, ampak
tudi univerzitetno mesto. Vse
večje potrebe po študentskih
sobah so ponudile priložnost,
da objekt v Prisojah prilagodijo razmeram na trgu, zato so
sobe prenovili v skladu s standardi, ki veljajo za študentske
Foto: zivetispristaniscem.si
Sicer pa nameravajo urediti
tudi prehrano za bodoče akademske državljane. Že zdaj
njihova kuhinja ponuja tople
obroke, s 1. januarjem pa naj
bi pridobili subvencijo za študente in jim tako organizirali
prehrano na bone.
bivalne enote. Prenova treh
etaž (90 ležišč) je trajala približno dva meseca. »Zamenjali
smo opremo po sobah, laminat
na tleh in pohištvo v kuhinjah,
tako da so sedaj sobe primerno
urejene za študente. Matična Ajda Vanessa Simonic
družba Luka Koper je financirala prenovo kopalnic, na-
Zrcalce na steni povej, kdo je najlepši v deželi tej
Nagrade tudi v Slovensko Istro
Portorož – V portoroškem
Avditoriju so v sklopu Dnevov
slovenskega turizma že 23.
leto zapored podelili nagrade
v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna. Izola
je osvojila kar dve prvi mesti,
in sicer v kategoriji turistični
kraji, največ glasov je požela
tudi v glasovanju preko spleta,
Koper pa je postal zmagovalec
med večjimi mesti.
Pri projektu Moja dežela
– lepa in gostoljubna gre za
tekmovanje slovenskih mest
in krajev na področju urejanja
prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt že prerašča v
vseslovensko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost, ki
je po mnenju Turistične zveze
Slovenije pogoj za uspešen
razvoj turizma. V naši državi
obstaja več kot 600 turističnih društev z okoli 200.000
prostovoljci, ki sodelujejo v
tradicionalni akciji, vanjo sta
torej vključena vsaka deseta
Slovenka oziroma Slovenec.
Nagrade so bile podeljene v
skupno 15-ih kategorijah, letošnji zmagovalci akcije pa so:
med večjimi mesti Koper, med
srednjimi Ptuj in med manjšimi Cerklje na Gorenjskem. V
kategoriji turističnih krajev je
1. mesto pripadlo Izoli, med
zdraviliškimi Podčetrtku, med
izletniškimi pa Veliki Polani.
Izola je prepričala predvsem
z bogato kulinarično ponudbo lokalno pridelane hrane, s najbolje ocenjen Petrolov serkatero zagotavlja avtohtono, vis je v Pivki. Prvo mesto med
pristno in svežo domačo hrano mladinskimi prenočišči je zasedel YH Pod Voglom, najlepše mestno jedro je v Kranju z
lokalno atrakcijo AVS, najboljše trško jedro ima Šafarsko in
vaško Galicija. Zmago med gasilskimi domovi zgrajenimi do
leta 1970 je odneslo PGD Podv lokalnem okolju. K zmagi je nart, PGD Ponikva pri Žalcu
prispevala tudi urejenostjo par- pa med domovi zgrajenimi po
kov in krožišč ter ostalih ze- letu 1970. Glas ljudstva preko
lenic, lepo urejenih ekoloških spleta je presodil, da prvo mesotokov in tržnice, živahni utrip to med večjimi mesti pripade
mediteranskega mesta ter čista Velenju, med zdraviliškimi
in urejena kopališča.
kraji je največ glasov prejela
Med kampi je prvo mesto os- Topolšica in med turističnimi
vojil Kamp Menina, najboljša kraji Izola.
tematska pot je postala Vinoto- N.R., foto: Aleksander Golob
ur pot Svečina – Ratsch a.d.W.,
13
November 2014
V Izoli zberejo vse več nevarnih odpadkov
Bolj ozaveščeni
Izola – Premična zbiralnica je
oktobra ponovno dobro opravila svoje delo, kajti Komunala
Izola je namreč z njo izpeljala
že drugo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev
v tem letu, tokrat pa so zbrali
nekaj več kot tono, kar je več
kot v prejšnjem letu.
ski občani vedno bolj ozaveščeni glede pravilnega ravnanja
z odpadki, s katerimi dokazujemo, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo,« so povedali na Komunali. Z akcijo
so občanom omogočili odvoz
nevarnih odpadkov kot so stara
zdravila, kozmetika, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve,
laki, topila itd. Letos so zbrali
67 kg več nevarnih odpadkov
kot oktobra lansko leto, največ
pa je bilo odpadnega jedilnega
olja in akumulatorjev.
Nihče ne izpušča manj ogljikovega dioksida
Akcija dokazuje, da trend
zbiranja nevarnih odpadkov
narašča, kar kažejo tudi številke: leta 2011 je bilo v majski in
oktobrski akciji zbranih 1.074
kg, v l. 2012 2.065 kg, lani
2.302 kg, letos pa 2.315 kg nevarnih odpadkov. »Naraščajoči A.V.S.
trend je še en dokaz, da so izol-
Avtobus prek mobilnika
Koper – Uporabniki javnega mestnega potniškega prometa v
Kopru so bogatejši za novo aplikacijo MOKBus, s katero lahko spremljajo prihod avtobusov v realnem času. Aplikacija je
brezplačna, deluje pa na mobilnih telefonih in tablicah z nameščenim operacijskim sistemom Android. Z njo se boste lahko
prebili do zemljevida vseh prog in postajališč ter seznama postajališč z informacijami o progah in odhodih avtobusov. Z aplikacijo boste lahko tudi v realnem času spremljali trenutno lokacijo
avtobusa na progi.
Izola prehitela leto 2020
Izola – V okviru natečaja EKO
vozni park je časnik Finance
občini Izola podelil priznanje
zaradi absolutno najmanjših
izpustov ogljikovega dioksida
– 95,6 grama na kilometer – v
voznem parku. Tako nizki povprečni izpusti so namreč načrtovani šele za l. 2020, izolski
občini pa je to uspelo že danes.
izpusti, sodelavce učijo varčne
vožnje in ob tem strogo nadzirajo stroške voznega parka. Za
vozni park štejejo podjetja z
vsaj petimi službenimi vozili,
ki so v lasti ali dolgoročnem
najemu podjetja.
Letos je sodelovalo več kot
sto slovenskih podjetij. V okviPovezavo do aplikacije lahko najdete na spletni strani Mestne ru projekta poiščejo in nagradiobčine Koper www.koper.si.
jo podjetja, ki imajo v voznem
parku avtomobile z nizkimi
A.V.S.
oglas_hartis.pdf
1
9/24/14
1:24 PM
Nagrade so bile, poleg omenjene, podeljene še v naslednjih kategorijah: Simobil je
dobil priznanje v kategoriji
podjetij z velikim voznim parkom, Generali Zavarovalnica
je prejela nagrado zaradi najbolj učinkovitega voznega parka glede na velikost in izpuste
ogljikovega dioksida, Big
Bang zaradi najbolj zmanjšanih izpustov ogljikovega dioksida voznega parka v zadnjem
letu (iz 140 na 115,6 grama na
kilometer) in Canon Adria za
zmago v ekološki relacijski
vožnji EKO izziv 2014, kar ji
je uspelo s Toyoto Auris TS
hybrid 3,4 litre.
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
Akcija velja v mesecu oktobru 2014 v papirnicah Hartis: v TPC Lucija, Supernova Koper in Qlandia Nova Gorica.
A.V.S.
14
November 2014
DENTALNI CENTER NA HRVAŠKEM
RIJEKA E DRAMALJ
PROBLEMI Z ZOBMI
Vsak teden
PRIVARČUJTE ČAS IN DENAR...
...PODARITE SI BOLJŠE!
VARNOST:
KAKOVOST:
VARČEVANJE:
HITROST:
KOMFORT:
GARANCIJA:
Visoko kvalificirano osebje
Materiali visoke kvalitete
Lahko privarčuješ 60%
Kompletne intervencije v enem dnevu
Te odpeljemo in pripeljemo domov
Delo z garancijo
PREVOZ IZ SLOVENIJE
Pozanimaj se za dan in čas odhoda
RIJEKA
tel. 00385 51 262 363
email: [email protected]
DRAMALJ
tel. 00385 51 786 713
email: [email protected]
15
November 2014
Kultura ni (vedno) povezana zgolj z urbanimi naselji
V Padni prenovili kulturni dom
Portorož - Kulturni dom Božidarja Jakca v Padni je v teh
mesecih dobil novo preobleko,
kar je bilo zelo dobrodošlo,
saj ga je zob časa v notranjosti že močno načel. Zgrajen je
bil leta 1946 in razen sanacije
strehe ter pročelja večjih gradbenih posegov do letos ni bil
deležen. Dom ni bil toplotno
izoliran, dotrajana je bila tako
lesena konstrukcija kakor tudi
Pri razvoju električne mobilnosti, nakupu električnih vozil in
postavitvi polnilnic za električna vozila aktivno deluje tudi občina Piran. Pridobili so namreč dva električna buska za prevoz
17-ih oseb, električno vozilo Dostavko (vsi so bili nabavljeni v
sklopu projekta Adria move it!), vozilo na enak pogon za prevoz
oseb Maestro je bilo nabavljeno z lastnimi sredstvi, priskrbeli
pa so tudi pet električnih vozil za odvoz odpadkov (t.i. jolli), s
katerimi upravlja Javno podjetje Okolje.
ditve kulturnega, športnega in
zabavnega značaja, izobraževanja in tečaji, v njem pa imajo
sedež tudi lokalna društva. Z
izvedbo investicije so omogočeni pogoji za predstavitev
lokalne kulturne dediščine in
utrjevanje blagovne znamke A.V.S.
turistične destinacije. Kulturni
Že najmlajši otroci se srečujejo z računalniškimi igrami
dom Božidarja Jakca bo namreč eden od devetih centrov
za obiskovalce, na katerih bo
O, ekran naš vsakdanji
Predsednik KS Padna Denis Goja in piranski župan Peter Bossman z
domačimi folkloristi pred obnovljenim kulturnim domom Božidarja Jakca.
okna in instalacije, povesila
se je etažna plošča, prostori
v nadstropju pa so bili popolnoma dotrajani ter neprimerni
za vsakršno dejavnost. Tako je
bila prenova več kot potrebna,
obsežna in temeljita. Objekt so
statično konsolidirali, prenovili vse instalacije ter uredili centralno ogrevanje in hlajenje,
izvedli razsvetljeno zunanjo
ureditev, igrišče, prireditveni
prostor, uredili podporne zidove in odvodnjavanje.
večji razvoj. Prav tako je razvoj področja električne mobilnosti
zajet tudi v novi finančni perspektivi EU.
preizkušena blagovna znamka
HERA. V teh centrih, ki bodo
vključeni v ti. Mrežo centrov
za obiskovalce, bodo predstavljena različna gradiva, predvsem pa predstavitev kulturne
dediščine.
Sicer pa je bila investicija sofinancirana s strani Jadranskega čezmejnega programa IPA
2007-2013 v višini 95 odstotkov investicije. Občina Piran
je prispevala pet odstotkov od
skupne vrednosti investicije v
Rekonstrukcija je zagotovila višini 320 tisoč evrov, torej 16
pogoje za družbeno, socialno tisočakov.
in medgeneracijsko povezanost ter druženje vaščanov, saj Ajda Vanessa Simonic
www.primorski-utrip.si
se v njem odvijajo vse prire-
Piran si želi povečati električno mobilnost
Piran – Župan Peter Bossman je nedavno podpisal pristopno
izjavo h konzorciju slovenskih občin, ki aktivno delujejo na
področju električne mobilnosti. Namen konzorcija je izmenjava
izkušenj in idej ter pridobivanje novih znanj in informacij, povezanih z električno mobilnostjo, ki postaja, tako zaradi odvisnosti
od uvoza fosilnih goriv, kot zaradi onesnaženosti zraka in cene
energentov, vedno bolj pomembna, zato strategije in dokumenti
na nivoju EU in v Sloveniji temu področju napovedujejo vedno
Pozitivni in negativni dejavniki računalniških iger lahko učinkujejo na različna področja otrokovega razvoja, zato je pomembno, kako in kdaj otroci uporabljajo računalnik, da bo
na njihov razvoj učinkoval pozitivno in ne negativno. Valerie
Walkerdine si je v svoji knjigi ‘Children, Genders, Video Games’ zastavila vprašanje: „Ali fantje in dekleta igrajo računalniške igre na enak način?“ Po njenem mnenju naj bi računalniške igre drugače učinkovale na fante kot dekleta. Veliko
jih je namreč oblikovanih za fante, pri čemer je glavni cilj računalniške igre to, da se igralec ob koncu počuti junaško. Zagorišek poudarja, da lahko otrok ob igranju računalniških iger
doživlja različna čustva, tako pozitivna kot negativna. Otroku
dajejo občutek resničnega, saj se slike premikajo in odzivajo
na njegove ukaze. Računalniške igre otroku nudijo tudi občutek lastnega napredka, saj mora v igri doseči višjo stopnjo in
napredovanje, za katero zbira točke. Ta pozitivna čustva pa se
lahko spremenijo, če otrok pri igranju ni uspešen. Takrat lahko otrok postane napet, razdražljiv, negotov, ob tem pa se lahko pojavi tudi hitro menjavanje razpoloženja. Pogoste so tudi
težave s koncentracijo, nezmožnost spreminjanja odločitev,
omahljivost, brezbrižnost, pozabljivost, pesimizem, samokritičnost, potrtost, zaskrbljenost, izguba motivacije in strah
pred neuspehom. Računalniške igre ne vplivajo le na otrokove
čustvene, ampak tudi na telesne odzive, predvsem na povišan
krvni tlak in povečan srčni utrip. Za otroka je igranje računalniških iger lahko tudi sproščujoče, saj je zanj to igra kakor tek
na igrišču, ob katerem se sprosti.
Plusi in minusi
Z ustrezno uporabo je lahko računalnik dober pripomoček,
ki spodbuja razvoj in učenje predšolskega otroka. Prav tako
spletne računalniške igre lahko otroku pomagajo navezovati
stike z drugimi igralci – njegovimi vrstniki, kadar si pomagajo
pri premagovanju ovir in iskanju rešitev. S tem do določene
mere pripomorejo k premagovanju strahu pri navezovanju stikov z vrstniki. Pomembno pa je, da so pri otrokovem igranju
računalniških iger prisotni starši, ki nadzirajo vsebino in tudi
potek otrokovega igranja. Leta 1992 so se začele prve obtožbe
proti industriji računalniških iger glede nasilnih iger, ki so jim
izpostavljeni tudi otroci. Takrat je izšla igra Mortal Kombat,
ki je bila znana po tem, da si lahko nasprotniku odtrgal glavo
ter jo držal v rokah, ko je iz nje tekla kri. Do negativnih učinkov igranja računalniških iger na otrokov razvoj pride pogosto zaradi pretirane in neustrezne uporabe iger.
Danijela Matijašič
16
November 2014
Kultura
Morje v Algi
Izola – V galeriji Alga je bila
6. novembra odprta razstava
slikarske skupine Andragoškega društva Morje iz Izole, ki
deluje pod okriljem Univerze
za tretje življenjsko obdobje.
Poleg letnih preglednih razstav
v Sončni dvorani v Izoli v organizaciji JSKD Izola skupina
pripravlja tudi druge razstave.
Razstavljali so v izolski knjižnici, v hotelu Delfin, nekaj
samostojnih razstav so članice imele tudi v avli Regionalnega
centra RTV Koper Capodistria. Od leta 2010 skupino vodi prof.
likovne umetnosti Ksenija Pfeifer, ljubiteljske umetnice pa
ustvarjajo v prostorih OŠ Elvire Vatovec Prade, kjer tudi sodelujejo v različnih aktivnostih šole pri projektih medgeneracijskega
sodelovanja. Slikarsko skupino sicer sestavlja sedem ustvarjalk:
Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič, Majda Krevs, Zlata
Rajh, Sonja Ravbar, Silva Trampuž in Danica Vodovnik.
N.R.
Tamara Maja Španjol M. s.p.
Obala 130, Lucija
040 192 967
klasična masaža
shiatsu masaža
refleksna masaža stopal
pedikura in manikura
depilacija
Kultura
SloVeČeri predstavili 3. knjigo Špele Pahor
Portorož – Oddelek za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (UP FHŠ) je v torek,
11. novembra, v nizu kulturno-izobraževalnih slovenističnih
prireditev SloVeČeri predstavil
knjigo Špele Pahor Srečanja v
Piranu 3 – življenjske pripovedi prebivalcev Pirana.
Poleg avtorice sta o novi književni prireditvi spregovorili
še lektorica Ana Jurkovič ter
blibliotekarka Mestne knjižnice Piran Ksenija Petaros
Kmetec, ki sta obe prispevali
tudi spremno besedo, z vsemi
pa se je pogovarjala dr. Vladka Tucovič.
Skupina slikarskih ustvarjalk. Foto: Arhiv
seljencev po 2. svetovni vojni
(22 besedil) in V Luciji (1 besedilo). »V preteklosti so svoje
življenjske zgodbe običajno
pripovedovale, zapisovale in
objavljale le pomembne in vidnejše osebnosti, ki so se tako
ali drugače odlikovale v času, v
katerem so živele. Zaradi svoje
vidnejše vloge so se zapisale v
zgodovino in zgodovinski spomin. Na srečo se to spreminja
in danes postaja osebni spomin
ali zgodba posameznika z ‘obrobja’ prav tako, če ne še bolj,
pomembna od zgodbe ‘velikih’. Pripovedi navadnih ljudi, ki so bili sestavni del neke
družbe v nekem času in prostoru, so del zgodovine in oblika
njene subjektivnosti ter postajajo neizčrpen vir podatkov.
So enkratne in neponovljive
ter povezane z zgodovinskim
dogajanjem, na katerega se navezujejo oziroma na specifiko
prostora, časa in okoliščin, v
katerem je posameznik živel,«
je v spremni besedi zapisala dr.
Nadja Terčon.
Knjiga Srečanja v Piranu 3
je že tretja knjiga življenjskih
zgodb prebivalcev Pirana (prvi
dve sta izšli v l. 2007 in 2011),
ki jih je zbrala in uredila etnologinja Špela Pahor. Tokratnih
27 dragocenih pričevanj o življenju v Piranu je razporedila v razdelke: Bili so rojeni v
Piranu ali so tu živeli že pred
2. svetovno vojno (4 besedila), Priseljenci in potomci pri- N.R.
17
November 2014
Trajnostno življenje v praksi
V Istri se rojeva trajnostni park
Koper - V Hrvojih, vasici na
slovensko-hrvaški meji, za
katero še mnogi Istrijani ne
vedo, da obstaja, nastaja Trajnostni park Istra. Projekt se je
začel letos maja. Njegov cilj
je ustvariti model trajnostnega
razvoja v praksi, ki ga bo mogoče uporabiti tudi drugod po
Sloveniji in zunaj nje.
be, tipične istrske kamnite hiše
- nekdanjega župnišča v Hrvojih, ki bo predstavljala »glavni
štab« projekta.
Čeprav je območje trenutno
pravo gradbišče, saj želijo do
zime dokončati vsa najpomembnejša gradbena dela, vas
bodo, če vas pot zanese v tiste
kraje, z veseljem sprejeli ter
Projektna ekipa je do danes vam pokazali in razložili, kako
skupaj z mnogimi partnerji in nameravajo trajnostni način
preko 200 prostovoljci iz 22 življenja udejanjati v praksi.
držav iz vsega sveta oddelala
Več o projektu Trajnostni Za ljubitelje nostalgije in Pirana
že več kot 10 tisoč prostovoljpark Istra lahko preberete na
skih ur. Trenutno se ukvarjajo
njihovi spletni strani www.pars postavitvijo osnovne infrakistra.com.
strukture za zagon projekta.
Piran – Projekt Bior dum sko- V petek, 7. novembra, so v
Lotili so se obnove prve stav- N.R.
zi serijo avtohtonih lokalnih Tartinijevi hiši predstavili prve
zgodb predstavlja nekdanje tri zgodbe: Pandolo – staroživljenje in zgodovinski pomen davna igra; Tradicionalne druPirana. Zgodbe bodo zaobje- žabne igre v Piranu in Škveri
te v serijo kratkih dokumen- – izdelovanje lesenih plovil v
tarno-igranih filmov, katerih Piranu.
bistvo je ohranjanje kulturne Projekt je delno sofinancidediščine ter ustnega izročila. ran s strani občine Piran, Bior
Vsaka zgodba, tako igrana kot dum pa bo v prihodnjih mesedokumentarna, je obogatena z cih predstavil še več podobnih
avtorskim pečatom primorskih zgodb, ki obujajo nostalgijo
glasbenikov. Pri projektu Bior in spomine na nekdanje dni.
dum so sodelovala nekatera Napovednik Bior dum je bil
piranska društva, zavodi in premierno predstavljen v porostale organizacije ter podjetja toroškem Avditoriju ob občinob koordinaciji vse bolj aktiv- skem prazniku 17. oktobra,
nega Zavoda Nomed. Vsi so- lahko pa si ga ogledate tudi na
Hrvoji, malo znan istrski zaselek na slovensko-hrvaški meji, kjer nastaja
delujoči se predvsem trudijo za spletni strani www.biordum.eu
Trajnostni park Istra. Foto: Arhiv Trajnostnega parka Istra
ohranjanje kulturne dediščine, in na www.facebook.com/Bioobogatitev turistične ponudbe rDum. Vstop na vse prireditve
ter informiranje in izobraževa- bo prost.
nje javnosti.
Filmske zgodbe
N.R.
Naslednja številka Primorskega utripa izide 15. decembra.
18
November 2014
Test gospodinjskega aparata
Bosch Athlet - pravi atlet
Prišel je iz ene od trgovin, kjer je že prepričeval številne kupce.
Imel je že nekaj prask in priložnost, da pokaže svojo pravo moč.
Saj veste, sčasoma akumulator ne zmore, filter…, poglejmo torej!
Athlet je pokončni sesalec, tako imenovana električna metla.
Visok je in odebeljen, saj ima motor, akumulator in ostale komponente zložene v ohišje, ki je tudi ročaj in nastavek za sesanje.
Na voljo je s polnilcem, dokupimo pa lahko še široko šobo za
oblazinjeno pohištvo, dolgo ozko šobo, nastavljiv nosilni pas in
fleksibilno cev.
Ko smo prvič sesali s polno močjo, se nam je zdelo da ima »sto
kil«. Zakaj? Preprosto: tako močno sesa, da se na gladki površini
prisesa ob tla in ga je težko voditi. Manjša moč je vodljivost
izboljšala. Testni sesalec je v prodajalni preživel že marsikaj a se
je vseeno izkazal tudi pri nas. V treh poskusih je na največji moči
sesal 15, 13 in 14,5 minute ali povprečno dobrih 14 minut. Pri
najmanjši moči pa 49, 61 in 55 minut, ali v povprečju 55 minut
delovanja, kar je čisto dovolj, celo če vmes nekajkrat povečamo
moč.
Foto: www.delajzame.si
Sistem močne centrifugalne sile zrak loči od prahu še preden
pride do filtra, tako večina ostane v škatli in ne v filtru. Athlet
sam opozori, ko je prahu toliko, da ovira sesanje. Takrat posodo
odstranimo, jo izpraznimo in operemo pod vodo. Čez noč naj se
posuši. Nikar ne sušite »po domače« s kakim fenom, ker lahko
poškodujete filter.
Po nekajdnevnem sesanju smo ugotovili, da Athlet res ni le dopolnilni, nadomestni ali dodatni sesalnik, ki bi ga uporabljali za
manjša čiščenja, pač pa zlahka postane glavni sesalec. Sesanje
tal je zanj mačji kašelj, fleksibilna krtača pa mu omogoča sesanje
težko dostopnih mest. Sami bi Athletu dodali polnilno postajo,
kar bi poenostavilo odlaganje in polnjenje, če bi bila prebrisano
oblikovana, pa bi lahko nanjo shranili še dodatno opremo.
Brezžični sesalec spremeni navade čiščenja. Ni nam več težko
posesati drobtinice, črepinj, lase in kar naenkrat sesamo vsakič,
ko je kje smet, ki nas moti. Sesanje postane intervencija, saj je
sesalec na dosegu rok in ves čas v pripravljen. Kot reševalec
pred umazanijo.
Bosch Athlet je res zmogljiv in res se z močjo sesanja kosa z
običajnimi sesalniki. Čeprav ima nekaj posebnosti in še prostora za izboljšave, z njim lahko sesamo manjše stanovanje ali
pisarno. Ker je vedno pripravljen, je v prednosti pred sesalci, ki
potrebujejo vtičnico.
www.delajzame.si
Foto: www.delajzame.si
arja
Antona Ukm
KOPER OŠ cet. 16.30 - 19.00
tor. in
C (pri šoli)
LUCIJA ŠIM in sre. 14.30 - 15.30
pon.
irila Kosmaca
PIRAN OŠ C in sre. 16.00 - 18.00
pon.
Vilharja
Š Miroslava 0 - 17.00
O
A
JN
O
T
S
6.0
PO
sre. in pet. 1
ŠK Flip Piran, Senčna pot 10, 6320 Portorož, tel.: 041 55 70 70, [email protected], www.flip-piran.si
November 2014
19
OGLASNO SPOROČILO
V letošnjem letu Območna obrtno – podjetniška zbornica Piran (OOZ Piran) praznuje že 35-to obletnico svojega delovanja. V okviru svojega dela OOZ Piran za svoje člane izvaja številne aktivnosti ter jim ponuja različne možnosti, priložnosti
in ugodnosti, nekaj izmed njih vam želimo nekoliko podrobneje predstaviti v nadaljevanju:
INFORMIRANJE IN DOSTOP DO KLJUČNIH INFORMACIJ
OOZ Piran člane redno obvešča o zadevah z različnih področij, ki so vezana na opravljanje dejavnosti članov, o spremembah zakonodaje, o zakonodajnih obveznostih, o poslovnih dogodkih in priložnostih, o ugodnostih, ki jih lahko izkoristijo…Obenem člane vabi na različne izobraževalne dogodke, seminarje, delavnice, brezplačne predstavitve…Obveščanje
članov poteka preko redne pošte, elektronske pošte, preko revije Obrtnik in spletne strani.
IZOBRAŽEVANJE IN SVETOVANJE ČLANOM
Organizacija in izvajanje izobraževalnih dogodkov za člane, tako ˝splošnih˝ kot tudi specialističnih oziroma vezanih zgolj
na posamezno sekcijo. Prav tako je članom na voljo svetovanje, tako v okviru OOZ Piran kot tudi Svetovalnemu centru
Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije.
BREZPLAČNA PROMOCIJA IZDELKOV/STORITEV/AKCIJ ČLANOV
Članom ponujamo brezplačno predstavitev na spletu v okviru spletnega kataloga Moj obrtnik, predstavitev v okviru
tiskanega Kataloga obrtnikov in podjetnikov OOZ Piran, objavo v sklopu obvestil ter brezplačna promocijo v okviru ˝informativnega kotička˝ v prostorih OOZ Piran.
SOFINANCIRANJE/POVRAČILO STROŠKOV
Vsak član OOZ Piran ima na voljo 200 EUR letno za sofinanciranje oziroma povračilo stroškov izobraževanja, za povračilo
stroškov specialističnih svetovanj in stroškov razstavljanja na sejmih.
FINANČNA POMOČ ČLANOM OB IZREDNIH DOGODKIH
OOZ Piran določen del sredstev nameni tudi za finančno pomoč članom ob izrednih dogodkih, kot so požar, kraja, nesreča…Včasih se namreč zgodi, da član npr. zaradi požara ostane brez sredstev za opravljanje dejavnosti, brez zalog, brez
orodja in strojev.
UGODNOSTI IN POPUSTI KARTICE MOZAIK
Vsak član prejme kartico MOZAIK PODJETNIH, s katero so deležni številnih popustov in ugodnosti, na ta način lahko privarčujejo pri stroških za telefon, internet, elektriko, plin…, popuste lahko uveljavljajo pri sklenitvi zavarovanj, za poslovne, odvetniške in zdravstvene storitve. Poleg tega lahko popuste uveljavljajo v trgovinah z različnim blagom, izkoristijo
lahko ugodnosti v termalnih centrih, hotelih, pri počitnicah in potovanjih.
ORGANIZACIJA POSLOVNIH SREČANJ/SODELOVANJE NA SEJMIH
OOZ Piran za člane organizira mednarodna poslovna srečanja ter sejemske nastope doma in v tujini, novi posli se namreč sklepajo tudi na poslovnih srečanjih in sejmih. Prav tako je OOZ Piran podpisala sporazum o sodelovanju z Obrtničko komoro Istrske županije, saj je z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, za naše člane postal hrvaški trg oziroma bližnja
Istra še bolj zanimiva.
STROKOVNE SEKCIJE
Člani so glede na dejavnost, ki jo opravljajo, razvrščeni v strokovne sekcije. Na ta način se lahko povežejo z obrtniki in
podjetniki iz iste stroke, si izmenjajo izkušnje, rešujejo skupne strokovne probleme, uresničujejo skupne interese in so
seznanjeni z informacijami, ki so vezane na opravljanje njihove dejavnosti.
POSLOVNI PROSTORI IN POČITNIŠKO STANOVANJE
Članom je za počitnikovanje oziroma oddih namenjeno počitniško stanovanje v Šmarjeških Toplicah, prav tako lahko člani
za svoje potrebe uporabljajo tudi poslovne prostore v Luciji. V kolikor potrebujejo nekoliko večji prostor za izvedbo kakšnega sestanka, srečanja ali seminarja lahko v ta namen najamejo sejno sobo ali sejno dvorano OOZ Piran.
VPISI/IZBRISI V POSLOVNEM REGISTRU SLOVENIJE
Člani lahko na OOZ Piran brezplačno izvedejo postopke vpisa, izbrisa in sprememb podatkov v Poslovnem registru Slovenije.
Glede na to, da je nemogoče strniti oziroma zapisati vse aktivnosti, ki jih za svoje člane izvaja OOZ Piran, smo vam predstavili zgolj največje oziroma najpomembnejše. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na tel. št. 05/677-09-91 ali pa nas
obiščete v naših prostorih v Obrtni coni v Luciji (Liminjanska 96). Vabimo vas, da se nam pridružite in postanete naš član.
20
November 2014
ME
KILOGRA
ZMANJŠAJ
SE!!!
J
A
V
A
B
A
Z
IN
Prednosti treninga na
mini trampolinu fit & fun:
• Zmanjšuje maščobo in celulit
• Deluje preventivno na probleme s
koleni, hrbtenico in boki
• Krepi srce in pljučno kapaciteto
• Pospešuje metabolizem in presnovo
• Deluje preventivno na osteroporozo
• Izboljšuje imunski sistem
• Regulira krvni tlak
• Izboljša koordinacijo in
ravnotežje celega telesa
MINI TRAMPOLIN
FIT & FUN
je zabaven in dinamičen trening
za oblikovanje telesa, hujšanje
in pridobivanje kondicije.
Zaradi mehke podlage je izjemno
primeren trening za vse, ker
absorbira šok od udarca in
zmanjšuje tveganje za poškodbe
in bolečine.
i s.p.
s
artina Lena
FIT 365 M
071
1
5
3
1
4
0
:
Tel w.fit365.si
ww
21
November 2014
Slovenska reprezentanca se pripravlja na prestižna obračuna
Wembley + zvezdniška Kolumbija
Portorož – November prinaša
dva pomembna nova izpita za
slovensko nogometno reprezentanco, kajti v kvalifikacijah
za Euro 2016 bo najprej gostovala na slovitem Wembleyu pri
Angliji, nato pa se bo v prijateljskem srečanju v Ljubljani
pomerila s Kolumbijo.
Slovenija se bo s “tremi levi”
udarila 15. novembra ob 18.
uri v Londonu, zanimivo pa je,
da bo v glavnem mestu Velike
Britanije dan prej nastopil tudi
njen naslednji nasprotnik, kajti
Kolumbija se 14. novembra na
Fulhamovem stadionu Craven
Cottage meri z ZDA, nato pa
Radamel Falcao in soigralci
potujejo v Ljubljano.
O Angliji je znano bolj ali
manj vse, čeprav že dolgo ne
sodi več v svetovni vrh, kamor
je stopila l. 1966 na domačem
SP, ko so imeli brata Charlton,
Alan Ball, Gordon Banks,
“Zli duh” Nobby Stiles, kasnejši sir Geoff Hurst & Co.
tudi veliko pomoč sodnikov.
Zadnja desetletja so lahko Angleži bolj ponosni na domačo
ligo, manj pa na izbrano vrsto,
ki ji podpore kljub temu nikoli
ne zmanjka. Navijaške sanje
so pač zastonj, otoški “supporters” pa na vsakem velikem
tekmovanju znova upajo na
naslov. Roko na srce, zadnja
leta bi Lampard, Owen, Gerrard, Terry, 3x Cole, Rooney
itd. glede na svoj sloves skoraj
morali osvojiti kakšno “kanto”, toda vedno znova jih je ustavil strahovit pritisk domačih
tabloidov, zato celo tuja selektorja Fabio Capello ter “mrtva
riba” Sven-Göran Eriksson iz
zvenečega moštva nista mogla
izvleči vidnega rezultata. Njun
naslednik Roy Hodgson se je
po novem neuspehu na letošnjem SP odločil za korenito
pomladitev, odkar je v Braziliji
tudi sam slišal zdaj že ponarodelo jadikovanje TV reporterjev: “And once again, England
is out of World Cup!” (In še
enkrat več je Anglija izpadla
s svetovnega prvenstva) Glavno breme kvalifikacij za EP
Slovenski selektor Srečko Katanec in generalni sekretar NZS Aleš Zavrl na tiskovni konferenci pred zvenečim
novembrskim dvojnim sporedom (foto: NZS)
2016 v Franciji ob izkušenih
Rooneyu, Downingu in Carricku nosi nova generacija,
ki jo poosebljajo Luke Shaw,
Adam Lallana, Raheem Sterling, Danny Wellbeck, Saido
Berahino, Calum Chambers,
Jack Wilshere... Na treh srečanjih s Švico, San Marinom
in Estonijo so osvojili polnih 9
točk, vendar je tudi Slovenija z
dvema zaporednima zamagama nakazala svoje potenciale
ter na Wembley odhaja brez
bele zastave. Selektor Srečko
Katanec je vpoklical 23 igralcev, med katerimi znova ni
Josipa Iličića, manjkata tudi
poškodovani Bojan Jokič in
neprepričljivi Tim Matavž, na
seznamu pa so vratarji: Samir
Handanovič, Jan Oblak, Vid
Belec; obramba: Martin Milec, Miral Samardžić, Siniša
Anđelković, Mišo Brečko,
Boštjan Cesar, Branko Ilič,
Dominic Maroh; sredina: Andraž Struna, Dalibor Stevanovič, Rajko Rotman, Nejc
Pečnik, Aleš Mertelj, Dejan
Lazarevič, Jasmin Kurtič,
Andraž Kirm, Kevin Kampl,
Željko Filipovič; napad: Milivoje Novaković, Zlatan Ljubijankič, Valter Birsa.
vino vpisal Marcos Coll, ki je
slovitemu Levu Jašinu (takrat
SZ) ob izjemnem preobratu od
1:4 na 4:4 zabil gol neposredno
iz kota in še danes ostaja edini,
kateremu je to uspelo na svetovnem prvenstvu. Sledila so
turobna leta povprečja, v 90-ih
pa je Kolumbija pod vodstvom
slavnega “kuštravca” Carlosa
Valderrame zaigrala na treh
zaporednih svetovnih prvenstvih, a se je zgolj v Italiji 1990
prebila čez skupinski del. Z
Asprillo, Higuito, Adolfom
Valencio, Pereo in Rinconom
so bili posebej vroči štiri leta
kasneje v ZDA, saj so v kvalifikacijah sredi Buenos Airesa
potolkli Argentino z nepozabnih 5:0, s čimer so “gauchos”
zabeležili sploh prvi kvalifikacijski poraz na Monumentalu v
zgodovini! Od SP so se kljub
temu – ob solzah jeze in nemoči celotnega naroda – poslovili po porazih z Romunijo ter
ZDA, kar je branilec Andres
Escobar plačal z življenjem,
saj ga je v Medellinu ustrelil
besni pripadnik narkomanskePo resnem obračunu za točke ga kartela, ki naj bi na stavah
sledi v torek “tekma za dušo” veliko izgubil zaradi zgodnjeproti Kolumbiji, ki na Fifini ga slovesa reprezentance.
letvici zaseda celo izjemno 3. Odtlej se je v Kolumbiji ogmesto. “Kofetarji” so v Južni romno spremenilo na splošno
Ameriki dolgo živeli v senci ter na nogometnih igriščih. Drvelike trojice Argentina-Bra- žava je postala precej varnejša,
zilija-Urugvaj, saj so do 90-ih bolj urejena in je marsikatelet okusili Mundial zgolj 1962. remu tujcu celo postala dom,
leta v Čilu, ko se je v zgodo- saj so življenjski stroški zelo
sprejemljivi, narava pa sanjska
z obalami Karibskega morja
ter Atlantskega in Tihega oceana. Kolumbijci veliko vlagajo
v lastne potenciale, zato so v
tekmovanjih mlajših kategorij
postali strah in trepet, njihov
uspeh na veliki sceni pa je (bil)
zgolj vprašanje časa. Dozorela
je nova zlata generacija, katera
v torek prihaja v Ljubljano in
verjetno slovenska prestolnica
še ni gostila bolj zveneče zasedbe. Čeprav so se poslovili
veterani Faryd Mondragon,
Mario Yepes, Luis Perea,
Aquivaldo Mosquera, Aldo
Ramírez in Elkin Soto, bodo
na Stožice pritekli Pablo Armero, Juan Zúñiga, Cristian Zapata, Juan Cuadrado,
Fredy Guarin, Teo Gutierrez, Jackson Martinez, Adrian Ramos, Carlos Bacca ter
seveda ultra-zvezdnika Radamel Falcao Garcia in James
Rodriguez.
Naša reprezentanca bo prijateljsko tekmo izkoristila za
preverjanje nekaterih igralcev
iz drugega plana, zato so ob
potnikih za London vpoklicani še Robert Berič, Damjan
Bohar, Goran Cvijanovič,
Džengis Čavušević, Erik
Janža, Petar Stojanovič ter
Benjamin Verbič. Nikar ne
pozabite – torek ob 18. uri je
čas za sladokusce!
Boris Planinc
22
November 2014
dvorana in avla
15.11. Glavna
Avditorija Portorož-Portorose
17.00
Lutkovna predstava za otroke –
Abonmajček in izven
Mini teater Ljubljana
Dóra Gimesi:
Strunjan
15.,
16.11. Praznik
KAKO UJETI ZVEZDO
Režija: Ágnes Kuthy. Igrajo: Saša
Pavlin Stošić, Tadej Pišek, Robert
Korošec. Predstava traja 50 minut
in je primerna za otroke od 3. leta
dalje. Sledi rajanje v avli. 5 €
16.11.
20.00
Gledališče Koper
Aldo Nicolaj
Glasbeno kriminalna komedija
PAROLE,
PAROLE
Izven - 12/10 €
19.11.
20.00
Glavna dvorana Avditorija
Portorož-Portorose
Monokomedija
kakijev
Praznik kakijev v Strunjanu je
tradicionalna prireditev, ki jo vsako
leto v novembru organizira turistično
društvo Solinar iz Strunjana. Slastni
sadeži so razstavljeni in ponujeni v
nakup sveži ali predelani v kulinarične
dobrote.
16.,23., Ukmarjev trg
30.NOV. Trg pri Upravi za pomorstvo
7.,14.,
21.DEC. ISTRSKA
9.00 19.00
21.11.
20.00
MOŠKA COPATA
TRŽNICA
Organizator
Društvo Boškarin
november
december
2014
T: 05 674 10 30 | M: 041 352 200
E: [email protected]
www.obala-nepremicnine.si
Gledališče Koper
PREMIERA
Colin Teevan
ŠVEJK
Igra: Ranko Babić
Prireditelj: Špas teater v sodelovanju
z Avditorijem Portorož
Prodaja vstopnic: Avditorij Portorož
in prodajna mesta Eventim.
15 €
Abonma PREMIERA in izven
15 €
Surf d.o.o.
Liminjanska cesta 94/b
Lucija, 6320 Portorož
21.11.
20.00
Kavarna Avditorij
KAVARNIŠKI VEČER
Koncert :
Obalni raperji
(Obalni talenti 2014)
Prireditelj: Kapelca, d. o. o. v
sodelovanju s KŠOP-om
22.11.
T: 05 677 12 32
E: [email protected]
Gledališče Tartini Piran
Piranski dnevi arhitekture 2014
VIZIJE
ARHITEKTURE
Prireditelj: Obalne galerije Piran in
Galerija Dessa
www.surf.si
23
November 2014
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
22.11.
20.00
Gledališče
Koper
Colin Teevan
28.11.
18.00
ŠVEJK
Abonma SOBOTA
in izven
12/10 evra
Galerija Impresije Piran
Otvoritev razstave
oblikovanje
print shop
Razstava bo na ogled vsak petek in
soboto med 15. in 18. uro do 28.
12. 2014.
Prireditelj: Likovni klub Solinar Piran,
ZKD Karol Pahor, Piran, JSKD OI
Piran in Občina Piran.
oglaševanje
distribucija
PEJSAŽI
NAŠEGA KRAJA
www.s tudio18.si
STYLED
19.30
Gledališče Tartini Piran
Gledališka predstava
Ivan Cankar:
29.11.
20.00
SLIKE PO DOLINI
ŠENTFLORIJANSKI
CIGANKA
Koreograf in umetniški vodja:
Rymma Ruminska
Scenarij in režija: Urška Bradaškja
Producent: KUD Balerima, Igor
Misdaris
Oblikovalec zvoka: Sašo Fajon
Oblikovalec luči: Jaka Varmuž
Scenografija: Jerica Šantej
Sodelujejo: Rymma Ruminska in
Gypsy soul - plesna skupina, Šukar,
Romano Jilo - plesna skupina
Bojan Ristić Brass band, KUD
Balerima - otroška plesna skupina,
Pivo in čevapi, Laura Ivančič, Tomi
Brajda
Prireditelj: KUD Balerima
17 €, upokojenci, dijaki 15 €
Priredba in režija: Ksenija Murari
Igrajo: Gledališka skupina Cuker
Teater
Prireditelj: Gledališko društvo Cuker
teater Portorož, ZKD Karol Pahor
Piran, JSKD, Občina Piran
do
29.11.
Galerija Meduza
Koper
BOŠTJAN
DRINOVEC
Drevesni delec
Glavna dvorana
Avditroija Portorož
Plesno glasbena predstava
Trg
5.-7.12 Titov
Koper
10.00 22.00
MIKLAVŽEV
SEJEM 2014
Info: www.koperotok.si
enjoy performance
28.11.
TO
PERFORM
Bora d.o.o., Veliki Trg 6
6310 Izola, Slovenija
www.bora.si
T: +386 5 640 42 08
F: +386 5 640 42 09
[email protected]
Kontakti
GSM: 070 726 433
[email protected]
www.webstran.com
24
November 2014
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
5.12.
5.12. - 7.12.2014, 12.12. 14.12.2014, 19.12. - 21.12.2014,
26.12. - 28.12.2014, 31.12.2014 4.1.2015
Portorož - Park Hotela
Kempinski Palace Portorož
5.12.
Titov trg,
Koper
PRIŽGIMO
NOVOLETNE
LUČI
VSE SLADKOSTI
ŽIVLJENJA
Organizator
Mestna občina Koper
Vabljeni na praznično božičnonovoletno tržnico vsak petek,
soboto in nedeljo.
BOUTIQUE CHARME | Obala 43, 6320 Portorož | galerija San
Marco | facebook: Butique Charme | [email protected]
KLIMATSKE NAPRAVE
IN TOPLOTNE ČRPALKE
www.doogy.si
5.12.8.12
od 10.30
do 21.30
Hotel Histrion
Baila la Salsa Cubana
v Portorožu
6.12
8.00
Welcome party,
animacija,
ples v skupini, tečaj kubanske salse
tečaj Bachate od 5.12. do 8.12.2014.
Vabljeni!
Pristaniška ulica,
Koper
SEJEM
STARIN
05/626 16 66
PDC d.o.o. inženiring, trgovina in storitve, Gažon 101 - 6274 Šmarje, KOPER - Slovenija
Organizator
Društvo za ohranjanje in razvoj
istrske kulturne dediščine – Istra
Pasta
Pizza
HALO PIZZA
030 407 408
Tenis center Portorož, Obala 26, 6320, Portorož
Tel.: 05 677 13 11, www.rustika-portoroz.com
od
69 €
POTOVANJA
PO EVROPI
19.12.
19.30
Avditorij Portorož
Komedija
MAME
Avtorski projekt petih priznanih
mam in igralk je komedija za vse
slovenske matere, in tiste, ki bodo
to šele postale in priložnost za
vse moške, ki si želijo ali upajo
biti enkrat na pravem t.i. “babjem
žuru”.
Pod režijsko taktirko Tijane Zinajić
(ki tudi igra v predstavi) odkrito
spregovorijo še Vesna Pernarčič,
Barbara Medvešček, Vesna Slapar,
Ana Urbanc, v alternacijah Nina
Valič in Saša Mihelčič.
21.12.- Piran
Jaslice v piranskih cerkvah
6.1.
od 10.00
do 17.00
Vljudno vabljeni na ogled jaslic v
piranskih cerkvah.
GO PORTOROŽ
sport | travel | event
Obala 14, 6320 Portorož
Tel.: +386 40 461 000
Tel.: +386 40 465 000
E-mail: [email protected]
www.goportoroz.si
TRANSFERJI
ZAVAROVANJA
V TUJINI
VSTOPNICE ZA
KONCERTE
POSEBNI PROGRAMI
ZA SKUPINE
TEAM BUILDINGI
od
158 €
SMUČANJE
ODDIH V
TOPLICAH
od
35 €
od
319 €
POČITNICE
25
November 2014
dogodki | lokalna ponudba | novosti
PIRAN | PORTOROŽ | IZOLA
KOPER | ANKARAN | PODEŽELJE
24.12.- Tartinijev trg, Piran
BOŽIČNO6.1.
NOVOLETNA
TRŽNICA PIRAN
28.12.
19.00
Vabljeni na božično-novoletno
tržnico v Piran, ki jo organizira
Društvo meščani Pirana.
31.12.
22.00
Tartinijev trg, Piran
SILVESTROVANJE NA
TARTINIJEVEM TRGU
Glavna dvorana Avditorija
Portorož-Portorose
TRADICIONALNI
GALA NOVOLETNI
KONCERT
Ob spremljavi Obalnega
simfoničnega orkestra pod taktirko
Patrika Grebla bodo nastopili:
TRIO EROIKA: Matjaž Robavs bariton, Aljaž Farasin - tenor,
Metod Žunec - tenor in Urška Arlič
Gololičič, sopran.
40 €, 32 €, 24 € (vključuje
pogostitev). Prodaja vstopnic:
Avditorij Portorož in Eventim.
31.12.
Vabljeni na tradicionalno
silvestrovanje na Tartinijevem trgu
v Piranu.
Bogat izbor, razumne cene
in visoka kakovost
www.ekosara.si
031 665 373
Pristaniška ulica, Koper
S KOPROM V
NOVO LETO
2015
Golf
ŠRC Marina d.o.o., Obala 26, 6320 Portorož
T: +386 5 676 1232, www.naobali.si, [email protected]
do
22.3.
2015
20.00
Galerija Herman Pečarič, Piran
Razstava: Primorska
likovna umetnost
1965 - 1975
Projekt z naslovom Primorska
likovna umetnost 1965-1975 želi
predstaviti likovno dogajanje v
slikarski ustvarjalnosti na Obali.
Neposredno gre za razstavno
soočanje del petih umetnikov,
ki so bili rojeni v prvi tretjini
dvajsetega stoletja, natančneje
med letoma 1900 in 1935, in so v
obravnavanem desetletju delovali na
našem območju kot že uveljavljeni
ustvarjalci.
do
18.1.
2015
Mestna galerija Piran
Razstava
PIRAN V
FILMU
Križarjenja
po vseh morjih sveta
www.krizarjenje.si