Časopis Sladkogorčan, december 2010

Comments

Transcription

Časopis Sladkogorčan, december 2010
glasilo palome, d.d. sladki vrh; december 2010; številka 4
uredniški uvodnik.
Spoštovane bralke, cenjeni bralci
časopisa Sladkogorčan!
Pripravili smo še zadnjo letošnjo številko našega internega glasila. Naša želja, da glasilo popeljemo v decembrski praznični čas, se je izpolnila. Zahvala gre vsem, ki ste
tokrat sodelovali tudi s svojimi prispevki. V uredništvu
smo prepričani, da bo ta številka pritegnila vsakega izmed vas in da jo boste večkrat prebrali.
Približuje se konec leta. Če ste tudi vi med tistimi,
ki so se vam ti dnevi odvili tako bliskovito kot da bi
odvili pentljo na lepo zavitem darilu, potem je zdaj čas,
da umirimo misli in se posvetimo temu, kar nas resnično
razveseljuje in osrečuje. Kljub temu, da vsi skupaj zatrjujemo, da nas priganja čas pa si priznajmo, da ga morda
zapravimo za povsem nepotrebne stvari. Ves čas imamo
v mislih, da je potrebno kupiti darila ali kakšno malenkost, ki jo prinesemo zraven, ko gremo v goste. Ali pa
se na primer spomnimo, da je ravno letos potrebno
zamenjati vso dekoracijo in okraske na božičnem drevescu! Ampak seveda niti najmanj ni nujno, da je tako!
Želim vam, da vas ob prebiranju glasila zajame praznično
vzdušje na malo drugačen način. Nekateri se še spominjate, kako ste te dneve doživljali nekoč; največkrat
skromno, ampak dom je bil topel in na mizi so bile dobrote, ki jih čez leto ni bilo. Za mlajše smo s pomočjo
gradiva, ki nam ga je posredoval sodelavec Anton Ferk,
nekaj teh spominov in običajev zajeli v prispevku Običaji ob koncu starega in začetku novega leta. Mogoče
je letos že nekoliko prepozno, toda kljub temu imejte
v mislih za naslednje leto, da lahko novoletne voščilnice
izdelate skupaj z otroki, ali pa prosite svojo vnukinjo
ali vnuka, da jih izdela za vas. Verjemite, hvaležni boste
za te trenutke, ki jih lahko preživite s svojimi najmlajšimi.
Otroci nosijo v sebi še vedno nekaj prvinskega, saj jim
zažarijo oči, ko jim omeniš peko peciva. Pripravili smo
vam kar nekaj receptov prazničnega peciva. Ni nujno, da
je vaše drevesce okrašeno z okraski v trendu. Okraske lahko izdelate tako kot v starih časih, preprosto
iz maslenega testa, ki ga poljubno okrasite s sladkorno
peno. Vaše drevesce zagotovo ne bo po zadnji modi,
bo pa nekaj posebnega. Takšnega ne bo imel nihče,
pa še sladkali se boste, dokler ne bo zmanjkalo! Takšni okraski so lahko tudi domiselno darilo, ko greste
k sorodnikom, prijateljem, zraven pa dodate morda še
kakšno steklenico dobrega vina.
V uredništvu nas je razveselilo, da so nam prispevke
poslali tudi naši bivši zaposleni. V naglici, o kateri sem
vam prej govorila, smo enega izmed prispevkov skoraj
umestili v naslednjo številko glasila, češ, da ne nosi
ravno najbolj praznične vsebine. Kljub temu boste ob
prebiranju črtice naše dolgoletne urednice glasila, Zofke Krapša, začutili tisto pravo sporočilo, ki je še kako
pomembno v teh časih. Pogosto se, ujeti v družbeni
sistem, ženemo za stvarmi, ki lahko povsem izzvenijo
in nam kljub zmagoslavju ne prinašajo osebne sreče in
zadovoljstva. Iskrena hvala tudi Suzani Kranjc in Feriju
Kristanu, ki so jima Paloma in ljudje, s katerimi sta takrat
sodelovala, v njunih mislih še vedno blizu. Času primerno smo umestili v glasilo tudi pesmi in recepte Katarine
Zadravec, Kristine Nepl in Angele Zlodej ter razvedrilne
križanke Lee Dvoršak, torej posebna zahvala tudi njim.
V teh prazničnih dneh vam v imenu celotnega uredništva
želim prijetne praznike ter obilo zdravja, osebnega
zadovoljstva in sreče v prihajajočem letu.
Iz vsebine
2–3
Uredniški uvodnik
Beseda glavne urednice
4
Praznični pogrinjek
Airlaid serviete – nov izdelek v liniji Paloma Professional
5–6
Izbira in pisanje prazničnih voščil
Voščilnice Paloma
7–8
Čas praznikov
Decembrski prazniki skozi čas
8–11
Paloma smo ljudje
12–13 Recepti prazničnega peciva
13–15 Pesmi in črtice
15–16 Voščila
17–19 Razvedrilo
2
19
Obvestila
20
Nagradna križanka
Aleksandra Muster
Sladkogorčan, Interni časopis podjetja PALOMA
SLADKOGORSKA TOVARNA PAPIRJA, d.d. SLADKI VRH
December, 2010; številka 4
Naslov uredništva:
Sladki Vrh 1, 2214 Sladki Vrh
Telefon: +386 (0)2 6457 100
FAX: +386 (0)2 6457 107
E-mail: [email protected]
Uredniški odbor:
Aleksandra Muster, odgovorna urednica
Jožica Leopold, Marjeta Jančič, Jerica Dvoršak,
Janez Kikl, Jože Korotaj
Slovnično pregledala:
Lea Dvoršak
Grafična priprava, fotoliti in tisk:
Dravska tiskarna d.o.o.
Naklada:
1700 izvodov
Distribucija:
časopis prejmejo vsi zaposleni v podjetju Paloma d.d.
nAGovor PredSednikA uPrAve.
spoŠToVani!
približujemo se koncu leta, ki je za palomo eno izmed prelomnih. ne glede na rezultat iz poslovanja, ki je pod
pričakovanim, lahko na kratko povzamem, da smo v tem letu sprejemali pravilne odločitve in izvajali številne ukrepe,
brez katerih bi lahko bilo poslovanje bistveno slabše. relativno redko, pri čemer imam v mislih druge papirnice
in panogo tissue papirjev v celoti, smo zašli v situacijo, ko ne bi bilo na voljo osnovne surovine za proizvodnjo.
dobave našega blaga kupcem so potekale normalno, kljub temu, da smo sklenili precej novih poslov. Uspešno
smo zaključili zunanje presoje po vseh sistemih kakovosti poslovanja, uspešno razvijali in uvajali nove izdelke ter
sprejeli ukrepe za stalno izboljševanje kakovosti izdelkov. kljub težki likvidnostni situaciji je uprava sledila predlogom sindikata glede povišanja količnikov za zaposlene v nižjih plačilnih razredih, dviga nadomestila za malico, prav
tako smo v enkratnem znesku izplačali regres. Veseli me, da obstajajo med zaposlenimi trdne vezi in da je bila
ideja o skupinskem zaključku leta med zaposlenimi dobro sprejeta.
V naslednjem letu pričakujemo in verjamemo v uspešen razplet dokapitalizacije družbe, ki je nujno potrebna za
zagotovitev dolgoročnega obstoja podjetja. aktivnosti, povezane z izbiro najprimernejšega vlagatelja ali strateškega partnerja, so sedaj v polnem teku. ocenjujemo, da bo postopek potekal v skladu z zastavljenih terminskim
načrtom. Tudi sicer bo poslovanje, v skladu z izdelanim gospodarskim načrtom, naslednje leto pozitivno, prihodki
od prodaje bodo znašali 90 milijonov €, kar je 5 odstotkov več kot v letošnjem letu.
ob koncu leta vam želim, da praznike preživite prijetno, da si naberete notranjega miru, se prepustite svojim
bližnjim in jim povrnete to, kar vam sami dajejo. novo leto pa naj bo za vas predvsem polno zdravja, osebnega
razumevanja in uspehov pri delu.
bojan rajtmajer
3
PRAZNIČNI POGRINJEK.
AIRLAID SERVIETE – NOV IZDELEK V
LINIJI PALOMA PROFESSIONAL
Aleksandra Muster
V mesecu oktobru smo na 6. liniji v konfekciji serviet
proizvedli prve serviete v kvaliteti airlaid, ki pri sami
uporabi dajejo otip tekstila. Glavna prednost serviet iz airlaida je, da so cenejši nadomestek serviet iz
tekstila, ki se uporabljajo predvsem v hotelirstvu, restavracijah višjega razreda ter skorajda povsod ob
posebnih priložnostih. Serviete spadajo torej višji cenovni razred, po svoji funkcionalnosti in mehkobi pa
konkurirajo servieti iz tekstila, s katero imajo vodje
strežbe v gostinstvu veliko dela in tudi stroškov, saj
je potrebno tekstilne serviete pogosto ločevati od drugega tekstila, poskrbeti za pranje, odstranjevati madeže ter jih nato še zlikati. S papirnatimi servietami
iz airlaida se lahko gostinci veliko hitreje prilagajajo
priložnostim, saj lahko kombinirajo različne barvne
odtenke, po uporabi pa servieto odvržejo kot ostali
odpadni material.
Palomine serviete izdelujemo v dimenziji 40x40cm, v
sedmih klasičnih barvnih odtenkih. Zapakirane so po
35 kosov, pakiranje je tako primerno tudi za uporabo
v gospodinjstvu ob kakšnih posebnih priložnostih, kot
je na primer poroka, praznovanje obletnice, silvestrska večerja … Takrat mora namreč pogrinjek vzdržati
od serviranja predjedi do sladice. Ker je servieta dimenzije 40x40 cm, se jo da uporabiti kot podlogo za
celoten pogrinjek, lahko jo uporabimo tudi kot zaščito
namiznega prta. Servieta bo tako vpila večino po nesreči politega vina, omake, kisa, olja in drugih teko-
4
čin. Čeravno so nekatere serviete v temnih barvnih
odtenkih, ne puščajo sledov barve.
Verjamemo, da bodo serviete pri uporabnikih dobro
sprejete, obenem pa upamo, da bomo lahko tudi na
tem področju sledili novejšim trendom in v Palomi pričeli izdelovati serviete z otipom tekstila tudi iz tissue
papirja, ki ga lahko proizvedemo sami. Za proizvodnjo takšnih serviet je namreč potrebna sodobnejša
tehnologija konfekcioniranja, ki jo že s pridom uporabljajo nekateri, za servietni program sprecializirani,
proizvajalci.
IZBIRA IN PISANJE PRAZNIČNIH VOŠČIL.
VOŠČILNICE PALOMA
Aleksandra Muster
V teh dneh v naglici pošiljamo še zadnje novoletne
voščilnice. Vsako leto se nam, vsaj večini od nas,
zgodi, da to počnemo res v zadnjem trenutku, čeprav
smo voščilnice kupili ali izdelali že pred časom. In čeprav vsako leto razmišljamo o tem, da smo jih morda
nabavili preveč, se zgodi, da skoraj čisto vsaka najde
svojega naslovnika. Sodobni tehnologiji prenosa informacij navkljub ohranjajo papirnate novoletne voščilnice svoj čar. V čem so torej tako posebne? Najprej zaradi njihovega izvora. Največ čestitk izdelajo
mednarodne organizacije, kot je na primer UNICEF,
razna človekoljubna in druga društva, ki si na tak način pridobijo prepotrebna sredstva za svoje dobrodelno delovanje. Še posebej pa nas razveseli ročno
izdelana voščilnica in misel, da jo je nekdo izdelal
posebej za nas. Naj si bo kupljena, doma izdelana,
natisnjena ali unikatna, vsaka voščilnica nosi najlepše želje, ujete v preprostih, a iskrenih besedah, včasih tudi v verzih in mislih kakšnega pesnika, pisatelja
ali drugih znanih osebnosti.
Tudi Palomine letošnje voščilnice so bile nekaj posebnega. Izdelane so bile s pomočjo ''servietne tehnike''. Njihovo izdelavo smo zaupali obema osnovnima šolama v okolišu. Učitelj Andrej Velikonja, ki
je vodil ta projekt na osnovni šoli Sladki Vrh, nam
je pojasnil, da je servietna tehnika v osnovi tehnika
kolaža z uporabo zelo občutljivih in tankih materialov, kot so serviete. Zaupal nam je, da so se projekta izdelave voščilnic lotili zelo resno in načrtno, saj
je bilo potrebno izdelati čez 700 voščilnic, niso pa
vedeli, kako se bodo na to odzvali učenci. Najprej
so izdelali vzorčne voščilnice, ki so jih nato uporabili
kot osnovni model, potem so podučili še vse ostale
učitelje in učiteljice, ki so kasneje pomagale učencem. Odločili so se, da bodo največ voščilnic izdelali na tehnični dan, ki se je odvijal zadnjo soboto v
novembru. Otroci so se izredno pozitivno odzvali in
kljub temu, da so sodelovali tudi najmlajši, njihova
pozornost niti za trenutek ni upadla. Patricija iz 9.a
razreda nam je povedala, da sama ni uspela izdelati
nobene voščilnice, saj je imela tako kot drugi najstarejši otroci posebno nalogo, in sicer je pomagala
mlajšim pri sami izdelavi ali pa s kakšnim nasvetom
za izboljšanje. Kim iz 5.a je dejala, da se je s to tehniko že srečala pri pouku na Zgornji Velki, zato pri
izdelavi ni imela nobenih težav. Povedala je, da se
je njen razred razdelil v dve skupini, vsaka je izdelovala svoj motiv. Eden izmed elementov je bil vedno
enak, vsak učenec pa ga je nato dopolnil po svojih
zamislih. Kim je izdelala kar osem voščilnic. Zelo
zgovorni Andraž iz 3.a razreda pa se svojih voščilnic
zelo podrobno spomni. Prvo je izdelal na svetlem
ozadju s smrekami, drugo na temnem ozadju z zlatimi okraski za smrečico. Andrej Velikonja je dejal
še, da so se otroci pri tem naučili delati v skupinah,
da so se imeli lepo, za mlajše je to bilo učenje skozi
igro. S celotnim projektom je bila nadvse zadovoljna
tudi ravnateljica Andreja Košti, ki je dodala, da so
sodelovali prav vsi, tudi otroci in učitelji z Zgornje
Velke in da je iz tega nastalo pravo medgeneracijsko druženje. Ob tej priložnosti je izrazila zadovoljstvo nad ponovnim sodelovanjem med šolo in tovarno, nad vezjo, ki je pred leti plemenitila življenje
v našem kraju. Vsak finančni prispevek zameno za
njihovo delo pa jim pripomore h kvalitetnejšim nadstandardnim dejavnostim. Prav te so v teh časih za
učence iz socialno šibkejših družin težje dosegljive.
Vsaka pomoč najde pot do učencev in jim omogoča več možnosti za pridobivanje, v sodobnem času
tako pomembnih vseživljenjskih znanj. V mislih je
imela tabor za nadarjene učence, obiske kulturnih
prireditev, šol v naravi in podobno.
Otroke iz OŠ Sladki Vrh smo še povprašali, kaj jih
najbolj razveseljuje v teh dneh, ko se približujejo božično-novoletni prazniki. Skorajda vsi so v eni sapi
odgovorili, da se veselijo počitka in veselja na snegu.
Andraž nam zaupa, da se zelo veseli svojega rojstnega dneva, ki je ravno na božič. Prav nič ga ne moti,
da dobi vsa darila prav tisti dan, saj mu je najlepše,
da so takrat vsi doma in se imajo lepo.
Kako so se lotili izdelave voščilnic v Šentilju pa nam
je zaupala učiteljica Osnovne šole Rudolfa Maistra,
gospa Iris Hamler.
»V mesecu novembru smo se učitelji Osnovne šole Rudolfa Maistra, vključno z ravnateljico, lotili dobrodelnega izdelovanja novoletnih voščilnic. Podjetje
Paloma nam je dalo svoje najnovejše motive božično–novoletnih serviet, iz katerih smo izdelovali praznične voščilnice. Izrezali smo različne motive (Božičke, jelenčke, zvončke …), jim odstranili dve plasti,
zadnjo plast pa premazali z lepilom in posušili. Te
motive smo prilepili na trdo podlago in jih, vsak po
svojem okusu in domišljiji, tudi okrasili z bleščicami.
Med izdelovanjem novoletnih voščilnic smo ob prazničnem pecivu in dobrem vzdušju doživeli začetek
letošnjega adventa.
V zameno za čestitke je podjetje Paloma prispevalo denarna sredstva, ki jih bomo porabili za šole v
naravi. Tako se bo šole v naravi lahko udeležil vsak
učenec, ne glede na socialno stisko.«
5
IZBIRA IN PISANJE PRAZNIČNIH VOŠČIL.
Marljive roke učencev OŠ Sladki Vrh
6
Predstavitev izdelanih čestitk OŠ Rudolfa Maistra Šentilj.
ČAS PRAZNIKOV.
DECEMBRSKI PRAZNIKI SKOZI ČAS
V tem prispevku lahko preberete, kako so ljudje praznovali praznike nekoč in kako jih zgodovina spremlja
do danes. Informacije smo večinoma povzeli iz gradiva Priprava na božič in praznovanje božiča, ki ga
nam je posredoval naš sodelavec Anton Ferk.
Na prvo adventno nedeljo smo prižgali prvo svečo na
adventnem venčku. Pleten je bil iz pušpana in ciprese. Okrašen je bil s storži. Sveče za adventni venček
smo kupili. Pred božičem so se pričele priprave na
temeljito čiščenje stanovanja in hiše. Počistilo se je
vse - vse omare, elementi, lesene pode smo poribali,
počistili smo tudi okna, oprali zavese in pobrisali prah
(povzeto iz pripovedovanja Zlatke Popič iz Mute).
13. decembra, na dan sv. Lucije, smo v posodo posejali semena pšenice, da smo imeli za božič božično
žito (povzeto iz pripovedovanja Erike Kostevc iz Mute).
Advent je bil tudi čas kolin. Koline so bile domač
praznik, na katerem so se zbrali vsi domači, saj je
bilo veliko dela. Za malico smo imeli pečeno kri, ki
jo je naredila mama. Za kosilo je bila obvezno »hrtiševa juha«, pražen krompir, solata in meso iz juhe.
Pili smo mošt. Naslednji dan smo delali mast, kašne
klobase in solili meso za »zelhanje«. Sicer smo pa v
tem obdobju jedli kekse, ki jih je spekla moja mati.
Adventnih venčkov še mi takrat nismo poznali. Danes so adventne nedelje zame pomembne, ker se ob
tem prazniku zbere vsa družina. Poznamo venčke,
na katerih prižigamo vsako nedeljo po eno svečo in
gremo k maši. Jemo orehovo potico pa tudi kak kos
mesa je na mizi (povzeto iz pripovedovanja Milana
Janžekoviča iz Juršincev).
Miklav`, 6. december.
Nekaj dni prej smo pisali Miklavžu in papir položili na
okno. Miklavž nas je obiskal z velikim košem, v katerem so bila darila, zraven je bil še parkelj z verigo.
Najprej sem morala zmoliti molitev, vprašal me je, če
sem bila pridna in ubogala starše. Za darilo sem dobila suho sadje in šibo, ki je bila obvezna. Miklavž je
nosil dolgo belo obleko, okrašeno z zlatimi všitki, zakrivljeno palico, bele škornje, belo kapo in dolgo belo
brado. Parkelj je bil črn, imel je dolg rdeč jezik, rogove in dolgo verigo (povzeto iz pripovedovanja Zlatke
Popič iz Mute).
Božič, 25. december.
Po stari krščanski navadi se praznovanje prične s prenašanjem prižganega kadila po domu. Prenašanje kadila, škropljenje z blagoslovljeno vodo in prižiganje luči
pomeni v krščanstvu nov čas, ki je nastopil s Kristusom, sicer pa poznajo ta opravila tudi predkrščanski
in nekrščanski narodi. Kadilo pomeni Kristusa (hkrati
tudi odganja zle duhove), blagoslovljena voda pa ponazarja njegov blagoslov za življenje ljudi. Voda je sicer, enako kot ogenj, prastaro očiščevalno sredstvo.
Božič je povsod po svetu tipičen družinski praznik.
Ljudje takrat ostajajo doma; po prepričanju naših
prednikov je tako velik praznik, da ga ne smemo motiti niti z obiski. Zanje je namenjen drug dan, praznik
svetega Štefana, 26. december.
Božično drevesce, okrašeno z lučkami (svečami) kot
središče domačega praznovanja, je posebna oblika prastarega, zelo razširjenega zimskega mlaja. O
nastanku in pojavu božičnega drevca obstaja zelo
veliko teorij. Že dosti prej, preden je drevo postalo
sestavni del božiča, je pomenilo simbol upanja in veselja. Druidi so okraševali svete hraste s sadeži in
svečami, da bi počastili bogove, odgovorne za žetev
in obstoj svetlobe. Drevesa so okraševali in nanje pritrjevali sveče že Rimljani, pred njimi pa drugi narodi.
Zimzeleno drevo je povezano s prastaro predstavo
o drevesu življenja v vseh njegovih stoterih različicah. Drevo kot simbol človeške hrbtenice s sedmimi
čakrami izvira iz Indije. Kasneje je s tem povezana
sveta šamanska palica, nordijsko mitološko drevo, ki
ga je na vrhu krasila ptica, sel z nebes, kasneje pa ga
je zamenjal krščanski angel.
Vsa Slovenija tostran in onstran meja je že nekdaj
poznala božično koledovanje. Koledniki so voščili za
novo leto s svojimi pesmimi, kolednicami. Koledniki
so samo peli, včasih so pesem spremljali z glasbili,
le redko so brez petja samo voščili. Kolednice so se
končale s prošnjo za darove. »En talar orehov, en
talar klobas, en litrček vina pa gremo od vas!«
Božični koledniki so nehali hoditi od hiše do hiše pri
nas že v 19. stoletju, umaknili so se kolednikom ob
prazniku svetih treh kraljev ali pa se spojili z njimi.
Vera v blagoslov, ki ga prinašajo, pa se je vsaj v
podzavesti ohranila. Zato so bili koledniki zmerom in
povsod vredni plačila ali daru, ki jim ga je rade volje
dala gospodinja, redkeje gospodar: največkrat jajca,
klobaso, slanino.
Koledovanje predstavlja obredne obhode od hiše do
hiše, ki so danes le delno ohranjeni. Koledniki so po
ljudskem verovanju prinašali srečo in dobro letino.
Koledovanje vsebuje vrsto poganskih elementov.
Obredni obhodi so imeli v starosvetnem redu važno
vlogo; prinašali so k hiši blagoslov za letino, zdravje
in srečo ljudem in živini. Svoj poseben pomen so imeli koledniki zato v kmečkem okolju, hodili pa so tudi
po trgih in mestih.
Štefanovo, 26. december.
26. decembra goduje Štefan, ki je zavetnik konjev.
Tudi ta praznik ima korenine v poganskih obredih,
Sveti Štefan je najverjetneje zamenjal boga Velesa,
ki je bil zavetnik živine. Zjutraj se k maši prineseta
sol in voda, da župnik vse blagoslovi. Blagoslovljena
Štefanova sol je od nekdaj morala biti pri roki vse leto. Uporabljala se za zdravje živine in ljudi. Ko se je
skotil teliček, so ga posolili, da bi bil čim prej krepak.
Stari rek pa pravi, da kdor želi ostati mlad in lep, naj
se za Štefanovo umije v mleku.
7
ČAS PRAZNIKOV • PALOMA SMO LJUDJE.
Nedolžni otroci, 28. december.
28. december je dan nedolžnih otrok ali tepežnica.
Ime se navezuje na svetopisemsko zgodbo, ko je dal
Herodot v Betlehemu pomoriti vse dečke. Prvotno pa
je bilo tepežkanje poganska šega, ko so otroci zjutraj
že zgodaj vstali, vzeli leskove šibe in znjimi natepli
mamo in očeta. Šega izvira še iz časov, ko so verjeli,
da čarodejni dotik s svežo zeleno vejo prinese pomladitev in življenjsko moč.
Zgodaj zjutraj, smo vzeli šibe, hiteli od soseda do
soseda in pri vsaki hiši tepli odrasle. Najbolj kratka
pesem, ki smo jo ponavljali je bila: »Rešite se, rešite
ob novem letu, zdravi, veseli, pa dolgo živeli!« Nikjer
niso bila vrata zaprta. Dobili smo denar, potico in tudi suhega sadja. Tepli pa smo lahko le do dvanajste
ure. (povzeto iz pripovedovanja Milana Janžekoviča
iz Juršincev).
V naših krajih je bolj poznan rek: »Pametva, pametva, srečno novo leto.«
Silvestrovo, 31. december.
Novo leto pričakamo v krogu družine ali se pa zberemo s prijatelji in se veselimo do poznih jutranjih ur. Na
mizi je polno dobrot: potic, raznih solat, juh, različnih
keksov, pijače, penečega vina, pečenke. Ob polnoči
se za hip ugasnejo vse luči in navzoči voščijo zdravja,
sreče, veselja, se poljubijo in plešejo naprej tudi do
jutra. V skoraj vsaki gostilni je ples, kjer mnogi pričakujejo novo leto.
Večerne plesne zabave in hrupne prireditve, kakršne
so v zadnjih desetletjih prišle v navado, so bile našim
Jože Korotaj, Jež
Mali, nič prej kot takrat, ko bo zapadel prvi sneg!
8
Med nas je zakorakal letni čas, ko se narava odpravi
k počitku, večina od nas pa na svoj način pri sebi
opravi inventuro od poslavljajočega se leta in vseh
dogodkov, ki smo jih doživeli v tekočem letu.
Meni osebno zimski čas in prve snežinke obudijo
spomine na prijetno in brezskrbno otroštvo. Na eno
posebno, zelo prijetno večerno sankanje z očetom in
mamo, ki mi bo ostalo v večnem spominu. Na dobrega in prijaznega dedka Mraza, ki je zame še vedno
»car« in s katerim sva bila nekaj časa celo v manjšem
sporu. Kljub temu, da mi je v prvem razredu osnovne
šole prinesel prve Alpinine gojzarje, Toprove smučarske hlače, prava smučarska očala in Elanove smučke, ki so skorajda spale z menoj v sobi. S smučmi
sem naslednja leta, dokler jih nisem prerasel, še preden je zapadel sneg kolovratil po domači kuhinji in v
svoji sobi in mami dvigoval pritisk. Spominjam se tudi
vsega prijateljskega načrtovanja, kje bomo zgradili
skakalnico, kje bo smukaška proga in vseh naših prepirov, kdo bo v skokih Yukio Kasaya, Walter Steiner
prednikom neznane. Ljudje so pred vstopom v novo
leto delali obračun sami s seboj. Pregovor pravi, da
moraš na starega leta dan poravnati vse tisto, kar si
zamudil čez leto.
Sveti trije kralji, 6. januar.
6. januarja praznujejo kralji Gašper, Miha in Boltežar.
Enako kot drugi koledniki so tudi trikraljevski koledniki, ki so bili največkrat v tri kralje preoblečeni otroci,
prepevali po hišah, pojedli kos potice, popili kozarec vina pa še kakšna klobasa je bila dobrodošla. Na
vsaka vrata hiše in hleva so napisali z belo kredo
letnico in prve črke kraljev.
Primer: 19 + G + M+ B + 60. Ta napis je ostal celo leto.
Trikraljevski koledniki so prinašali k hiši dobre želje
za zdravje in srečo ter pričakovali, da jih bodo za lepe želje obdarili. S pesmijo so znali gospodarja in
gospodinjo pripraviti do radodarnosti. Bili so vedno
trije, eden med njimi je bil zamorec, ki si je obraz
premazal s sajami.
Praznik svetih treh kraljev zaključuje najtemnejši
in najhladnejši čas leta. A ravno ta čas prinaša
v človeške domove najsvetlejše praznike ter
najtoplejše in najsrečnejše družinske dni. V teh
dneh pod mrzlo zvezdnato nebo pohiti največ lepih
želja po zdravju in sreči. Želje, ki ostajajo skupne
vsem ljudem, ne glede na kraj in čas, v katerem
živijo.
ali Bogdan Norčič in kdo bo Franz Klamer v smuku?
Predvsem pa so mi v spominu ostali dobri stari Reks
kozarci in v njih sladke in sočne češnje, ki jih je na
naši najvišji kletni polici od meseca julija do nekega
zimskega meseca bilo vedno dovolj.
Joj, kolikokrat sem stopil na zaboj z jabolki in jih od julija do prvih snežink samo opazoval, kontroliral in požiral sline, če bi slučajno na kakšnem Reks kozarcu
le popustila tista preklemanska široka rdeča guma,
da bi lahko pravočasno na puščanje tesnila opozoril
mamo. Pa vse zaman, nič od tega. Široke, opečnato
rdeče gume so držale in tesnile kot današnja sekundna lepila. Drži? Drži! Ko so češnje zagledale mojo
večkrat za kazen na ježka postriženo glavo, so vse v
en glas hitele vreščati: »Gume, držite in močno tesnite, mali je spet tu!« Prišel je zimski čas in v največjem
pričakovanju sem vsak dan opazoval nebo ter komaj
čakal na prve snežinke. Ko so naposled le priplesale,
sem dobil vesele oči in zeleno luč, da se naposled le
lahko lotim češenj, in to z največjo vnemo. Bil sem
nor na češnjev kompot in oče mi je vsako leto strogo
zabičal: »Mali, nič prej kot takrat, ko bo zapadel prvi sneg.« In mali je moral, kljub temu, da je bil edinec,
strogo spoštovati hišni red. Če ne bi bilo tako stroge-
PALOMA SMO LJUDJE.
ga očetovega ukaza, bi kozarci na naši najvišji kletni
polici bili prazni že od konca meseca avgusta. Si lahko predstavljate, v kakšnih skušnjavah sem bil vse
od julija do prvih težko pričakovanih snežink?Do mojega desetega leta so bili po prvih snežinkah češnjevi
kompoti samo moji. Nato sva se z dedkom Mrazom
sprla, saj se je naša družina zaradi njega povečala
še za enega člana. Nekega decembrskega dne je v
mariborski bolnišnici za našo družino pustil posebno
in čisto novo darilo, čeprav mu jaz zanj nisem več
pisal. Na zapestju leve roke je darilo imelo belo plastično zapestnico, na kateri je še bila cena. Koliko je
to darilo stalo, se sedaj več ne spomnim. Spomnim
pa se, da je bilo na njej štirimestno število in da me
je darilo na očetovih rokah celo gledalo. Z mamo sta
mi rekla, da je darilo, ki me gleda, moja deset let mlajša sestra. Še danes ne razumem, kako je lahko bilo
povsem novo darilo že tako razvajeno in jokavo. Najverjetneje je med škrati v votlini pod Triglavom med
izdelovanjem novega darila, ki je življenje za določen
čas v naši hiši popolnoma obrnilo na glavo, moral biti
kakšen nagajivi škrat. Pa še deset let so potrebovali,
da so jo izdelali! Nekaj časa sem potreboval, da sem
se je navadil in jo vzljubil ter jo poskušal po svoje
preobraziti iz sestre v brata. Vse zaman. Ostala je
sestra in ni želela postati brat. Želela pa je vse, kar
sem želel jaz. In želela je jesti vse, kar sem jedel jaz,
če je bilo dobro ali ne. Pa še za vse sem bil kriv jaz,
če tudi sem bil nedolžen. In imel sem en kup težav,
ker ji včasih nisem mogel razložiti, da nje prej pač pri
nas enostavno še ni bilo. »Kje pa sem bila? Zakaj
me ni bilo?« Če bi ji povedal, da je takrat bila še v
votlini dedka Mraza pod Triglavom in da so jo naredili
njegovi škratje, zavili pa svizci, mi tako ne bi verjela.
Ali pač? Nisem nikoli poskusil. Me je pa imelo, da bi
ji razkril resnico. Za kazen sem ji vsake toliko časa
povedal, da moja prava mama živi v Ameriki v Hollywoodu, da ji je ime Liza Minneli in da bom kmalu šel
živet k njej v Ameriko. Kako se je drla! Ne jezi je in bodi ti bolj pameten, saj si toliko starejši, sem nenehno
poslušal. Ona pa me lahko grize, me nenehno gnjavi
in tožari, sem se branil. Pa še češnje na najvišji kletni
polici še zdaleč niso bile več samo moje.
Z dedkom Mrazom sva čez leta naposled le zgladila najin spor. Nepričakovano mi je prinesel še eno
darilo, za katerega mu tudi nisem pisal. Nekoliko čudno me je ošvrknil s pogledom, ko sem mu v mestu
Maribor po dveh letih šel pokazat njegovo darilo oz.
svojo dveletno hčer. Povedala mu je, da ima doma
veliko Cicibanov, v katerem je en kup zgodb o Petru
Nosu, ki jih nenasitno posluša in obožuje. Bere jih ji
njena babica, ki jo je samoiniciativno začela klicati
nana. Zapela mu je pesmico Siva kučma, bela brada,
ki sem jo rad pel tudi jaz, in pa Pika poka za goro. Še
pred svojim pevskim nastopom pa mu je na ves glas
v mikrofon pred presenečeno množico ljudi v prenatr-
pani dvorani, vključno z menoj, kar dvakrat povedala,
da ji je ime Zemlja. Kdo bi vedel, kaj se je našemu
malemu sončku oz. malemu Ježu takrat pletlo v tisti
mali, zelo bistri glavici?
Feri Kristan
Drage kolegice in kolegi!
Pred kratkim sem prebral tretjo številko Sladkogorčana in se odločil napisati nekaj vrstic.
Konec leta je obdobje, ko se človek rad spominja preteklosti. Še vedno čutim pripadnost bivšemu kolektivu, čeprav sem v pokoju že dvajset let.
Rad se spominjam obdobja konca sedemdesetih in
osemdesetih let prejšnjega stoletja in prihoda v Sladkogorsko. Dotaknil se bom zgolj določenega časa, v
katerem je Sladkogorska med prvimi uvajala sistem
marketinga. Kolega, s katerim sva skupaj obiskovala strokovna predavanja, me je povabil k sodelovanju,
ker je podjetje potrebovalo propagandista moje smeri.
Ob prihodu sem bil presenečen nad uvedeno stopnjo
tržnega sistema. Moja naloga je bila povezati se s trgovino, Univerzo v Mariboru in Društvom aranžerjev.
Strokovni naziv službe je pospeševanje prodaje oziroma Sales Promotion. Z ostalimi službami marketinga je sestavni del nadgradnje sistema, nastal pa je po
drugi svetovni vojni, ko si je tržišče opomoglo. Ni bil
več problem proizvodnja, temveč prodaja. Tako se je
Sladkogorska odločila za proizvodnjo izdelkov, ki jih
je trg potreboval. Zbiranje podatkov pa je bila naloga
ostalih služb marketinga. V kolikor podatkov ni bilo, so
se posluževali ustreznih agencij ali Društva aranžerjev.
Sčasoma, ko tržni sistem ni bil več po meri politične
elite, gospodarski in politični zlom Jugoslavije pa tik
pred zdajci, je bilo konec tržnega sistema.
Pa je prišel trenutek, ko se človek vpraša, kaj je narobe s tranzicijo? Nič se ne premakne, težave so
stalnica. Zakaj toliko podjetij, prej vodilnih na tržišču,
propade in gre v stečaj? Kljub izobraževanju na treh
univerzah in Visoki šoli za marketing v Kranju gospodarstvo nazaduje. Kje iskati krivce? Pri vladah, univerzah ali vodilnih, ki niso dojeli bistva tranzicije?
Prav gotovo ni naloga Sladkogorske iskanje odgovora, tega se naj lotijo tržniki in strokovnjaki pod pogojem, da jih kdo posluša. Prevladuje mnenje, da je teh
dovolj, vendar le preveč mislijo nase.
Ob koncu, dragi moji prijatelji, kolegi; z veseljem sem
prebral dobronamerno vsebino, na tretji strani Sladkogorčana in v njej našel željo po dveh možnostih,
toda le ena omogoča uspeh, to je uvedba tržnega
sistema v celoti. Osnova za zadovoljstvo vseh, tako
za vlagatelje kapitala, tržišča kot kolektiva.
V tem smislu želim zdravja, medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov.
9
PALOMA SMO LJUDJE.
Suzana Kranjc
Spoštovani!
10
Prijetno me je presenetilo povabilo h kratkemu prispevku v Palominem glasilu ob izteku tega leta. Pogled nazaj je, po preteku nekaj let, vedno nekoliko
nostalgičen in kar je najbolje, spominjaš se dobrih
in lepih dogodkov. Kljub temu, da je bilo sodelovanje
kratko, tam od leta 2002 do 2004, je bilo dovolj dolgo, da sem spoznala glavne »zakonitosti« delovanja
velikega podjetja. Res pa je, da ni bilo dovolj dolgo,
da bi spoznala vse sorodstvene vezi, ki so za podjetje v malem kraju, ki ima toliko zaposlenih in takšno
dolgoletno tradicijo, tako logične, naravne in krajevno
privzete. In tu ga, kot »nov in zunanji«, lahko včasih
»pihneš mimo«. Če se odvrtim še nekaj let nazaj, tja
v študentske čase, v osemdeseta leta, ko je vozil še
delavski avtobus s Partizanske in sem si nabirala prve delovno-študentske izkušnje v vzorčnem oddelku,
je bilo potem v začetku drugega tisočletja s tem poznavanjem in do takrat že pridobljenimi rednimi delovnimi izkušnjami lažje začeti. Kako osvojiš »zakonitost« proizvodnega podjetja? Proizvodno podjetje je
odvisno od realiziranega prihodka, vse je odvisno od
prilivov. Proizvodnja in prodaja sta kot start in cilj. Vsi
ostali oddelki so podporni, potrebni in kot celota predstavljajo celoten tim, so kot celotna ekipa, če ponovno uporabim športno prispodobo in prispevek vsakega oblikuje končni izid. Ko si član enega izmed podpornih oddelkov, se trudiš po svojih najboljših močeh,
da daš svoj prispevek za realizacijo, ki nekako vedno
»bdi« nad delom. Področje marketinga je obširno, raznoliko, zanimivo, kreativno, lahko rečem izziv in zame je bila to izredno dobra izkušnja v vseh naštetih
pogledih. Res je, da se način in obseg dela odzivata
na stanje na trgu in posledično v podjetju, kar pomeni, da se iz leta v leto, ali pa še v krajšem časovnem
obdobju, vse prilagaja novo nastalim okoliščinam in
posledičnemu krčenju stroškov na vseh ravneh. Tako
gledano lahko rečem, da sem imela srečo, da sem
bila v Palomi v obdobju, ko je marketinški proračun
omogočal izvajanje širokih in raznolikih marketinških
aktivnosti. Res pa je tudi, da se bije večni boj med
tem ali gre za stran vržen denar ali dobro naložbo?!
Če pa gledam skozi oči osebne izkustvene naložbe,
je bil čas v Palomi zame izredno zanimiva in dobra
naložba, pa ne samo z vidika pridobljenih izkušenj,
ampak tudi z vidika ljudi, ki jih imaš v tako velikem
kolektivu priložnost spoznati, z njimi delati, se veseliti,
včasih jeziti (kar sodi zraven), deliti skupno zadovoljstvo ob dobro izpeljanih nalogah, iskati boljšo rešitev
ob tistih, ki niso tako uspešne, deliti ideje, se od koga
kaj naučiti in ne nazadnje tudi potem, ko nisi več v
timu, popiti skupaj kavico ali poklepetati. Kljub času,
ki ga zaznamuje recesija, splošno nezadovoljstvo in
kritičen pogled v prihodnost, je potrebno ohraniti optimizem in vesela sem, da Paloma je in da se prebija
skozi ta čas.
Zato verjamem, da boste praznovali 150-letnico, ki
bo prekosila 130-letnico, ki mi je sicer ostala v trajnem spominu. Predvsem zdravja vam želim v letu
2011, vse ostalo bo že šlo tako, kot je prav!
Jožica Leopold
Približujejo se božični in novoletni prazniki, ki nas
navdajajo s toplino in z željo po druženju s svojimi
dragimi. To pa je tudi čas, ko po stanovanjih zadiši po doma pečenih
dobrotah. Ko smo se
v uredništvu odločali
o vsebini praznične
izdaje Sladkogorčana smo menili, da bi
lahko našim sodelavkam in sodelavcem ponudili nekaj
receptov za slastne
praznične sladice, ki
bi se jih lahko lotili tuAngela Zlodej
di začetniki. Oceniti,
kateri recept je za začetnike pa ni tako enostavno.
Zato smo se spomnili naše upokojene sodelavke Angele Zlodej, za katero vemo, da peče izvrstne sladice, s katerimi smo se nekateri že posladkali.
Gospa Angela se je invalidsko upokojila leta 1989 po
nekaj več kot 19 letih delovne dobe v Palomi. Vsi, ki
jo poznamo še iz časov njenega aktivnega dela v Palomi vemo, da je gospa Angela zelo topla, čustvena
in pozitivna oseba, ki je vedno pripravljena pomagati.
Zaradi teh njenih lastnosti so jo po upokojitvi vabili v
več društev upokojencev, zato je danes članica treh.
Poleg delovanja v društvih upokojencev je aktivna
tudi na drugih področjih, še vedno pa ji je v veliko
veselje pečenje sladic, ki jih lahko pokušamo na najrazličnejših prireditvah.
Za bralce našega časopisa je gospa Angela pripravila
recepte, za katere meni, da so preprosti in da bodo
uspeli vsem, ki se bodo peke lotili. Hkrati pa vsem
želi, da bi božično-novoletne praznike preživeli mirno
in da se jim v novem letu uresničijo vse želje.
RECEPTI PRAZNIČNEGA PECIVA.
SADNI BISKVIT
Sestavine:
Testo:
6 jajc (iz beljakov sneg)
12 dag sladkorja (kristalnega)
15 dag ostre moke
1 pecilnega praška
1 vanilijev sladkor
2 veliki žlici margarine ali masla
Dodatki k testu:
Suho sadje: 20 dag narezanih orehov, 10 dag rozin,
20 dag fig – narezanih na večje kose, 20 dag narezanih suhih marelic, 20 dag narezanih suhih sliv. Vse to
daj v eno posodo, premešaj, dodaj limonino lupinico
in prelij z mešanico vode in ruma (cca 1 dl) in nekaj
časa pusti, da se sadje zmehča.
Priprava:
Rumenjake, sladkor, vanilijev sladkor in margarino
penasto zmešamo z mešalnikom, dodamo moko, pomešano s pecilnim praškom, in na koncu še narahlo
vmešamo sneg. V to maso potem s kuhalnico vmešamo namočeno suho sadje in damo peči v dva ozka
pekača, katera smo prej namazali z margarino in potresli z ostro moko.
ČOKOLADNI KRUHKI
Sestavine:
3 cela jajca
25 dag mletih orehov
15 dag sladkorja v prahu
15 dag čokolade v prahu
4 žlice moke
½ pecilnega praška
Priprava:
Cela jajca in sladkor v prahu zmešamo z mešalnikom, dodamo vse ostalo in zamesimo testo, katero
damo počivati v hladilnik za najmanj dve uri – lahko
pustimo tudi čez noč.
Kasneje iz testa napravimo male kroglice (v velikosti
manjšega oreha) in jih dobro povaljamo v sladkorju v
prahu (kroglice morajo biti cele bele). Naložimo jih na
pekač, obložen s papirjem za peko, z razdaljo cca 5
cm od enega od drugega. Pečemo od 10 do 13 minut
pri temperaturi 170° C.
RIBANO PECIVO
Sestavine:
Testo:
40 dag ostre moke
1 vanilijev sladkor
1 pecilni prašek
4 rumenjaki
10 dag sladkorja (kristalnega)
14 dag margarine
Nadev:
4 beljaki – sneg
10 dag mletih orehov
malo marmelade
sladkor v prahu za posipanje
Priprava:
Rumenjake, sladkor, margarino in vanilijev sladkor
zmešamo z mešalnikom, dodamo moko, pomešano
s pecilnim praškom, in zamesimo testo. Eno četrtino
tega testa damo v hladilnik. Ostalo testo razporedimo
v pekač in ga na tanko premažemo z marmelado,
potresemo z mletimi orehi, na vrh pa enakomerno
porazdelimo sneg iz štirih beljakov. Na koncu vzamemo še tisto četrtino testa iz hladilnika, ga na grobo
enakomerno naribamo čez sneg in damo peči.Pečeno potresemo s sladkorjem v prahu in narežemo na
kocke.
SRNIN HRBET
Sestavine:
4 jajca (sneg)
8 dag mletih orehov
8 dag zmehčane jedilne čokolade
8 dag sladkorja v prahu
2 veliki žlici drobtin
½ velike žlice ostre moke
1 velika žlica ruma
malo pecilnega praška
Priprava:
Rumenjake zmešamo s sladkorjem v prahu (z mešalnikom), dodamo zmehčano čokolado in orehe. Nato
narahlo vmešamo drobtine, moko, pomešano s pecilnim praškom, in rum. Na koncu narahlo primešamo še sneg iz beljakov. Pečemo v ozkem pekaču,
katerega prej namažemo z margarino in potresemo
z ostro moko.
Pečenega in ohlajenega premažemo z marelično
marmelado in prelijemo s čokoladnim prelivom. Po
želji ga lahko potresemo še s čokoladnimi mrvicami.
11
RECEPTI PRAZNIČNEGA PECIVA.
OREHOVA POTICA (po receptu Katarine Zadravec)
SLADKI OKRASKI ZA SMREKO
Kvas (2 dl toplega mleka, žlica sladkorja, 4 dag kvasa) premešamo in vlijemo v pripravljeno moko, malo
primešamo z moko. Počakamo da vzhaja. Za malo
večjo potico rabimo skoraj tri četrt kg moke ½ žličke
soli, 2 do 3 dl toplega mleka, od 7 do 10 dag sladkorja, 8 dag surovega masla ali margarine, 2 do 3
rumenjake, žlica ali 2 ruma, malo sesekljane limonine
lupine, maščoba za pekač, beljak za premaz, sladkor
v prahu za posip.
Ko kvas v moki vzhaja, zamesimo z vsemi sestavinami. Stepamo ali mesimo tako dolgo, da postane
testo gladko v notranjosti pa elastično in se ločuje od
posode. Testo ne sme biti pretrdo niti premehko. Ko
je testo zgneteno, ga postavimo počivat.
Jaz ga pustim počivat samo toliko časa, da pripravim
maso za nadev.
Za MEDENO PIŠKOTNO TESTO potrebujemo :
40 dag moke,
4 dag surovega masla,
8 dag sladkorja,
10 dag medu,
jajce,
mleti cimet po okusu,
limonovo lupinico,
0,5 dl mleka
0,5 dag jedilne sode
OREHOV NADEV:
2 do 3 dl mleka, 35 do 40 dag zmletih orehov, limonina lupinica, ščep cimeta, 2 žlici ruma, 10 dag kristalnega sladkorja, 10 dag meda, 2 do 3 beljake.
Mleko in polovico sladkorja zavremo in z njim poparimo zmlete orehe, v katere sem dodala drugo polovico sladkorja, dodam sesekljano limonino lupino,
cimet, rum. Vse dobro premešamo in ohladimo, nato
primešamo segret med, nato dodaj še trd sneg iz beljakov in vse dobro premešaj.
Testo, če ni bilo vzhajano, razvaljaj precej na tanko,
(to je približno na pol cm do tri četrt) nato ga namaži
z nadevom, ki mora biti primerno mazljiv za mazanje.
Če želiš, lahko po orehovem namazu potrosiš tudi
namočene rozine. Testo lepo zviješ z dveh ali ene
strani v štruco, odvisno od velikosti testa.
Zvito potico položiš v pekač in pustiš da vzhaja vsaj
uro in pol. Nato potico pečeš dobro uro na 180 stopinj.
12
Vse sestavine samo preprosto dobro zmešamo v testo, ga damo za pol ure počivati, na koncu pa razvaljamo in izrežemo piškote z decembrskim praznikom
primernimi modelčki: smrečice, repatice, polmesece,
zvončke, zvezdice, sani, jelenčke, ovčke … V pomoč
vam bo model, ki ga izrežete iz papirja, položite na
testo in ga z nožem obrežete. S konico kovinske brizgalne šobice naredimo vsakemu še luknjico, skozi
katero bomo kasneje vdeli nitko, da bomo piškot lahko obesili na drevesce.
CIMETNO LEŠNIKOVO TESTO, ki je malo boljše,
predvsem pa rahlejše od medenega, zamesimo iz:
50 dag moke,
30 dag masla,
30 dag sladkorja v prahu,
30 dag mletih praženih lešnikov,
12 jajc
Za aromo pa dodamo še mleti cimet, malo vanilje in
limonino lupinico. Vso to zamesimo, pustimo za pol
ure počivati, razvaljamo in izrežemo piškote.
Piškote lahko okrasimo s sladkorno peno, ki jo pripravimo iz dveh beljakov, 30 dag sladkorja v prahu in
kapljice limoninega soka. Količino razdelimo in v vsak
odmerek po svoji domišljiji dodamo različne jedilne
barve, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje založeni trgovini. Sladkorno peno lahko nanašamo tudi z doma
izdelano papirnato brizgalno šobico.
KOKOSOVA KLOBASA
Setavine:
30 dag piškotov (Albert, bebi …)
30 dag sladkorja v prahu
RECEPTI PRAZNIČNEGA PECIVA • PESMI.
15 dag zmehčanega masla ali margarine
2 celi stepeni jajci
3 žlice ruma
na drobne kockice narezani žele bomboni
mleti orehi
sok 1 limone
10 dag čokolade v prahu
10 dag kokosove moke
Postopek:
Vse sestavine zmešamo, oblikujemo klobaso, jo povaljamo v kokosovi moki, zavijemo v alu - papir in
postavimo v zamrzovalnik.
Božično novoletni piškoti
4 žlice svežega pomarančnega soka
žlica ruma
250 g ostre moke
žlička pecilnega praška
2 žlici kakava v prahu
100 g jedilne čokolade
limonina in pomarančna lupinica
cimet (1 čajna žlička)
ingver (1 čajna žlička)
muškatni orešček (pol čajne žličke)
150 g margarine
100 g sladkorja v prahu
vanilin sladkor
sol
2 jajci
Sestavine za glazuro:
100 g jedilne čokolade
50 g margarine
Sestavine:
pest sesekljanih mandeljnov
pest sesekljanih lešnikov
50 g rozin
Postopek:
Rozine zmešamo s pomarančnim sokom ter žlico ruma, da se malo prepojijo. Moko zmešamo s kakavom, pecilnim praškom, čokolado (sesekljano z nožem), lešniki, mandlji, limonino lupino, pomarančno
lupino, cimetom, ingverjem in muškatnim oreščkom.
Margarino stopimo ter jo penasto zmešamo z vaniljinim sladkorjem ter sladkorjem v prahu, nato dodamo
še jajci. Dobro premešamo in dodamo prepojene rozine. Na koncu vmešamo še zmes moke in ostalih
sestavin. Oblikujemo piškote, ki jih pečemo 15-20 minut na 200 stopinj. Pečene piškote ohladimo ter jih do
polovice namočimo v čokoladno glazuro.
Katarina Zadravec
NOVE ŽELJE
VENČEK
Dan za dnevom odhaja,
zadnji dan starega leta prihaja,
v mislih vse drage obiščeš,
se vprašaš, si jim kaj lepega dal?
Kaj hudega se je v letu zgodilo,
tebi, sinu, hčerki ali sosedu,
kaj bo nam novo leto prineslo,
zato le vse dobro vsakemu želimo!
Nič ne želimo poplav, toče, viharjev,
da hlev, hiša bi brez strehe ostala,
le veselja, sreče, radosti in zdravja,
si z stiskom roke v novo leto želimo.
Glej, že NOVO LETO te pozdravlja,
ko dan spet usodo bo poklanjal,
zato daj ozri se naokrog, saj čutiš,
nekdo bi rad ti ponudil roko,
morda kot prijatelj ti polepša dneve!
Kot venček rož, so dejanja prepletena,
le ponudit ga nekomu je bogastvo srca,
čarobnost življenja, hotenja!
Lepota, ki zrcali se v očeh,
v poletni mavrici sijoči,
v bleščavici snega v soncu, v vrtnicah cvetočih,
je nekomu upanja zahvala?!
Glej, saj dejanja so lahko cvetoči gaj, nekomu kot
upanja darilo,
a nekomu so največja sreča življenja,
vrnjena lepa dobiti, - sprejetost čutiti!
Tudi moje želje so iz srca dane!
Vso lepoto, zdravje, srečo in najslajšo dobroto naj
vsem ljudem NOVO LETO poklanja!
13
PESMI.
Katarina Zadravec
Kristina Nepl
VOŠČILNICA
SPOMIN NA MAMO
Prihaja, starega leta dan,
a naj prinese prelepe želje,
naj sreče, upanja obilo poseje,
v NOVEM letu ljubezni čuteče nasuje,
zdravja podarja, lepe sanje poklanja
naj dva tisoč enajst želja izpolni,
nikoli naj bolečina ne prebada srca,
vanj naj natrosi obilo radosti, miru,
naj vas najde neka dobrota,
da v njej najdete dobroten časa
prisluh,
ko vsaj pomislili bi, da vsak srečen ni!
Zakaj, sem ga srečal na svoji poti,
zakaj čuti, da sem mu v pomoč,
zakaj si stiska mojih dlani želi,
kaj sem dal, da ob meni srečo čuti!?
Zakaj želi mojih besed iz srca danih?
Zakaj ne izrečem svoje neke hvale?
Zakaj želi, da sem njegov prijatelj?
Zakaj se meni zaupat želi, reči mi
hvala?!
Ah, saj ob NOVEM letu mu daj zaželi,
naj čuti radost srca in sreče nek mir!
Vso lepoto in največjo dobroto
naj vsem ljudem novo leto poklanja!
to so iz srca dane moje želje!
Bil sem še mlad,
imel sem mamo rad,
njeno srce gorelo je zame.
Kristina Nepl
GNEZDO
Nekoč bila si majhna,
kot lastovičje gnezdo,
a pridne lastovke nosile so,
da postalo je veliko orlje gnezdo.
Srečne lastovke nosile so
naprej, naprej vsak dan,
da iz gnezda majhnega
postal je pravi velikan.
Veliko let dom lastovke
cvetel je v vsem sijaju,
saj dom lastovke
cvetel je kot v najlepšem maju.
A naenkrat nam burja je zavila,
da dom lastovke nam je
krepko ogrozila.
Sedaj prišli so orli iz višave,
da dom lastovke uničijo povsod,
kaj zdaj majhne lastovke črviči,
kam odletele bi, da jih ne uniči.
14
Ne bom nikdar pozabil njenih rok,
objele so me, ko bil sem deček mlad.
Zdaj pa v sanjah jo zmeraj kličem:
»Mamca povrni se mi nazaj!«
A zdaj nič več ne božajo me več,
saj mamca mi že davno v grobu spi,
a njen pogled ostal mi je v spomin,
saj njen objem mi daje radosti.
BELA SNEŽINKA
(Veter)
Ko sem te vprašal, me ljubiš,
si mi zmajala z glavo,
rekla mi nisi besede,
čakal zaman sem to.
Sivi oblaki na nebu,
jasno nebo so zastrli,
bela snežinka, ki pada,
glej prvi sneg
Sneg gre, glej zunaj sneg gre,
morda se spomniš še enkrat name.
Sneg gre, glej zunaj sneg gre,
morda se spomniš še enkrat name.
Bela snežinka, ki pada,
spominja me nate
in na vse tiste dni, noči.
Bela snežinka, ki pada,
spominja me nate
in na vse tiste dni, noči.
SILVESTERSKIO POLJUB
(Alfi Nipič)
Spet nocoj med prijatelji,
proslavimo novoletni dan.
Tu sem jaz tu si tudi ti,
ki skrivaj te rad imam,
čeprav ljubiti te ne smem.
Ko pride polnoč,
ko gorijo le še sveče,
Zdaj za majhne lastovke ni več toplote, spet te poljubim,
ker jim burja je odpihnila dobrote.
voščim ti veliko sreče.
Meni je dana,
ko poljubim te drhteče,
ti naslednji dan,
šla boš kdove kam,
ne da bi sploh kaj slutila,
jaz pa bom ostal,
v sebi zakopal ta silvesterski poljub.
Spet bo vse kot je prej bilo,
neizprosen je življenja tok.
in vendar upal bom srčno,
da ko leto bo okrog,
slavili bomo spet, s teboj.
Ko pride polnoč,
ko gorijo le še sveče,
spet te poljubim,
voščim ti veliko sreče.
Meni je dana,
ko poljubim te drhteče,
ti naslednji dan šla boš kdove kam,
ne da bi sploh kaj slutila,
jaz pa bom ostal,
v sebi zakopal ta silvesterski poljub.
Jaz pa bom ostal,
v sebi zakopal ta silvesterski poljub.
SVETA NOČ
Sveta noč, blažena noč
vse že spi je polnoč,
le devica z Jožefom tam,
v hlevcu varje detece nam,
spavaj dete sladko,
spavaj dete sladko.
Sveta noč, blažena noč
prišla je k nam polnoč,
dete božje v jaslih leži,
grešni zemlji blagost deli,
rojen jelen še ni,
rojen jelen še ni.
Sveta noč blažena noč
radostno pevajo,
angeli gospode slave,
mir ljudem na zemlji žele,
človek zdaj si ode,
človek zdaj si ode.
Sveta noč, blažena noč
vse že spi je polnoč,
le devica z Jožefom tam,
v hlevcu varje detece nam,
spavaj dete sladko,
spavaj dete sladko.
ČRTICA • VOŠČILA
Zofka Krapša
BLIŠČ IN BEDA ZMAGOSLAVJA
Morda je imel šampanjec name enak vpliv po urah
nestrpnega čakanja na volilne izide, kot ga je imel
na Andreja ob zmagoslavju stranke, kajti zahihitala
sem se: »Pa veš, da bi morali nazdraviti samo nama?
Nihče se nama še ni zahvalil, ker sva tako garala za
današnjo zmago.«
Andrej se je glasno zasmejal. Tako širokega nasmeha na njem že dolgo nisem videla. Ali pa je bil le posledica popitega šampanjca? Ker zaradi hrupa od
pijanega zmagoslavja nisva slišala lastnega glasu,
se je nagnil bliže k meni in odvrnil: »Ja, morda bi jih
res morala spomniti, da je bila njihova prihodnost v
najinih rokah. Naj jim rečem?«
Kako dobro me je poznal. »Vse ima svojo ceno. Čudovito bi bilo pokvariti njihovo veselje. Koliko so pa
pripomogli k današnji zmagi?« Z nohtom levega kazalca sem potrkala po kozarcu. Steklo je tenko zazvenelo. »Je zmaga stranke prispodoba za srečo?«
Andrej si je začel nemirno popravljati redke lase, kar
je bil očiten znak njegovega notranjega boja. »Še vedno me peče vest, ker smo tako prerešetali kandidatno listo. Morda bi le morali vključiti več izobraženih
kandidatov in žensk.« Pogledal me je s krivdo v očeh.
Skomignila sem z rameni: »Vse je bilo po pravilih. Kaj
bi z izobraženci? Ti preveč razmišljajo. In delajo zgago. V občinskem svetu potrebuješ svoje ljudi. Take,
ki so stoodstotno strankini. Za pripadnost stranki ni
pomembna izobrazba. Sicer pa si nimava kaj očitati,
ves odbor je bil za to.«
Prikimal je. »In kako je reagirala Bračkova? Videla se
je že v občinskem svetu. Na zadnjem mestu res ni
imela nobene možnosti za izvolitev!«
»Priznam, bala sem se, da bo huje. Rekla je le, da
sem grozna, surova, hudobna in manipulativna ter da
je srečna, ker ne bo imela več posla z mano. Kaj si
misliš o tem?«
Andrej se je zasmejal. »Vse to drži,« je odkritosrčno
rekel.
»Vem,« sem se navdušeno strinjala z njim. »Mar ni
čudovito, da nekdo ve to o meni, pa mi nič ne more?
Mislim, da je fantastično, kajne?«
»Grozna si,« se je smejal. »Dosti hujša si, kot sem
mislil. Prav zato te spoštujem. Ker sva iz istega testa.
To je redko naključje, da se najdeta dva, ki sta si tako
podobna. Si mi hudo zamerila, ker sem te prisilil h
kandidaturi?«
»Včasih je človeku vsega dovolj. In takrat nisem imela
več nobenih ambicij,« sem odvrnila. »Skrb za odnose
z javnostjo v stranki me popolnoma zadovoljuje.«
»Ni šlo drugače,« je rekel. Glas mu je rahlo zadrhtel.
»Obveznosti imaš do stranke … in do mene. Za vse,
kar si danes, se lahko zahvališ meni. Ni očitek, vendar
ti ne bi priporočil, da na to kdaj pozabiš. Potrebujem
obveščevalca. Vedeti moram, kaj se dogaja in samo
od tebe lahko pričakujem zanesljive informacije.«
Odleglo mi je. Ni me spregledal. Dobro, da ne ve, kako zelo sem si želela v občinski svet. A tega mu za nič
na svetu ne bi priznala. Če bi pot do cilja vodila čez
trupla, bi jo ubrala. Vendar sem hotela, da me malo
pregovarja, me sili in prosi, naj kandidiram.
»Zdaj vem, da sem se pravilno odločila. Saj ne bi
mogla brez vsega tega …« sem rekla in neodločno
zaokrožila z dlanjo po zraku. Najina pogleda sta se
srečala. V tem trenutku je bilo nekaj zarotniškega,
namig intimnosti, skrivnostna nit, ki naju je povezovala že dolga desetletja.
»Naj jih spomniva na zahvalo?« je vprašal Andrej
in pogledal po navdušenih, od zmagoslavja žarečih
obrazih.
»Pustiva jih,« sem odvrnila. »Dovolj časa bo še za
poravnavo računov. Raje pobegniva iz tega hrupa.«
Prijela sem ga za roko in ga potegnila proti vratom.
Najboljše, kar lahko storite v prihajajočem letu in kar se vam naj med vsemi željami
uresniči, je to, da verjamete vase. Zato se ne bojte poskusiti in naj vas ne bo strah.
Otresite se odvečne navlake, otresite prah s sebe in poskusite znova.
Svet delavcev družbe Paloma d.d
Vsem, še posebej zaposlenim in upokojenim podjetja Paloma PIS d.o.o.
voščim prijetne božične praznike.
Leto 2011 naj poteka v znamenju razumevanja, iskrenega prijateljstva, sreče, zdravja in miru.
Marjana Bravc, Paloma PIS, d.o.o.
15
VOŠČILA
Nives Hrovat, predsednica sindikata
16
Izteka se leto 2010. Leto, ki je bilo zelo polno pogajanj in aktivnosti, ki se nanašajo na pravice zaposlenih, pogoje dela in medsebojne odnose, ter urejanja
takšnih ali drugačnih zadev.
Zavedamo se dejstva, da nas še težka čaka naloga,
saj družba PALOMA d.d. za svoje nadaljnje uspešno poslovanje potrebuje vložek svežega kapitala.
Podpiramo vstop primernega strateškega partnerja
v družbo na način, da le ta po izvedenem postopku
povečanja kapitala družbe postane večinski delničar družbe, ki si bo prizadeval za dolgoročni razvoj
Palome, ohranitev sedeža podjetja v Sladkem Vrhu
in proizvodnje na obstoječih lokacijah, investicijska
vlaganja v posodobitev proizvodnje in v nove programe ter dogovorno reševanje kadrovskega vprašanja
(ohranitev čim večjega števila delovnih mest).
V podjetju še vedno potekajo aktivnosti glede prenove plačnega sistema in sistematizacije delovnih mest.
Prejeli smo že del gradiva, iz katerega pa ni razvidno,
kako bodo odpravljene razlike, ki so nastale zaradi
ukinitve pravilnika o napredovanju. Zato vztrajamo,
da mora biti ob uvedbi plačni sistem točno dorečen
in preizkušen, saj je v nasprotnem premeru možno,
da pride do napak, ki bi med zaposlene vnesle dodaten nemir in nezadovoljstvo. Predsedstvo sindikata
podpira prenovo plačnega sistema, vendar želimo,
da je prenova narejena strokovno in prilagojena dejanskemu stanju delovnega mesta ter pravična za
vse zaposlene.
Po težavnih pogajanjih smo se člani pogajalskih strani Združenja delodajalcev za papirno industrijo in
KSS PERGAM dogovorili, da se izhodiščne in dejanske plače zaposlenih v papirni in papirno-predelovalni dejavnosti z avgustom 2010 povečajo za 2 %. Dvig
plače je bil v Palomi opravljen v oktobru, poračun za
meseca avgust in september pa v mesecu decembru.
Že pred tem pa nam je uspelo izposlovati tudi in dvig
najnižjih količnikov v prvih treh tarifnih razredih.V Palomi je bilo v letošnjem letu veliko odhodov kadrov po
tako imenovani »mehki metodi«, verjetno tudi zaradi
problematike nove pokojninske reforme, ki nam povzroča veliko preglavic in razmišljanj.V tem letu smo
našim članom izplačali solidarnostne pomoči (bolniška odsotnost, zdravstveni pripomočki, pomoč ob
smrti ožjega družinskega člana …), aktivno deluje tudi blagajna vzajemne pomoči. Organizirali smo mednarodne papirniške igre, smučarski izlet v Nasffeld in
dva izleta na Boromejske otoke.
Zelo skrbimo tudi za naše počitniške kapacitete, s
katerimi upravlja TTP Paloma, ki je v lasti sindikata
Paloma Pergam. Apartmaji so dobro zasedeni, tako
na morju kot v Sloveniji. Seveda pa si želimo, da bi
naši apartmaji v Sloveniji (Moravske toplice in Bohinj-
ska Bistrica) bili še bolj zasedeni čez celo leto in zato
opominjam, da se lahko prijavijo vsi, tako zaposleni
kot upokojenci in drugi zunanji interesenti. Ob koncu
leta vedno obdarimo tudi otroke v starosti do šest let,
katerih starši so zaposleni v Palomi d.d. in Palomi
Pis d.o.o. Tudi letos smo pripravili kulturni program in
prihod Božička, ki otrokom razdeli darila. Že kar nekaj
časa smo poslušali, da zaposleni pogrešajo skupna
druženja, predvsem pa zabave ob koncu leta (kot v
starih dobrih časih).
Z upravo smo se uspeli dogovoriti in zato 23. decembra organiziramo prvo skupno zabavo vseh zaposlenih v Palomi d.d. in Palomi Pis d.o.o.
Želimo in upamo, da bo udeležba dobra in da bomo vsaj takrat malo pozabili na težave in skrbi ter
se poveselili in zaplesali s sodelavci. V veselje mi je
zapisati tudi, da bomo po dogovoru z upravo po dolgem času ponovno organizirali srečanje upokojencev
Palome, ki bo 27. decembra v večnamenski dvorani
Osnovne šole Sladki Vrh.
Ker je v preteklosti bilo kar nekaj nejasnosti glede
udeležbe, poudarjam, da bodo vsi upokojenci, ki imajo urejen ta status, prejeli vabilo, s katerim se lahko
udeležijo prireditve. Vsi, ki si tega statusa še niso uredili, morajo prinesti dokument o upokojitvi v kadrovsko službo, da bodo tam lahko osvežili podatke.
Želimo, da bi tudi upokojenci na srečanju lahko obudili lepe spomine na čas, ki so ga preživeli v »naši«
tovarni in pokramljali s svojimi takratnimi sodelavci.
Leto je naokoli in prišel je čas, ko prižgejo se praznične luči sredi bele, mrzle in lepe zime. Čas, ko se
ozremo nazaj in naredimo načrte za naprej.
Veliko smo postorili, veliko nas še čaka!
Naj ljubezen, sreča in zadovoljstvo sodelavcev, prijateljev in družine ogreje naša srca. Naj bodo trenutki
polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo in si
tiho zaželimo, da ne mine.
Vsaka beseda, vsak pogled, vsako dejanje in vsak
nasmeh lahko prinese srečo drugim ljudem. Vsak
trenutek je lahko nov začetek, da spoznamo pravo
pot, prave ljudi, storimo prave reči in v sebi in drugih
najdemo le dobre stvari.
Želimo vam lepe božične praznike
ter veliko zdravja in sreče
v prihajajočem letu.
Sindikat Palome Pergam
RAZVEDRILO
Lea Dvoršak
Orehove zvezdice
Manjkajoče besede vpišite v kvadratke in dobili boste geslo križanke. Za dodatno pomoč poglejte tudi na seznam sestavin. Veliko sreče!
Priprava:
Drobno zmeljemo 100 5.) ______ orehov. Pregnetemo jih z maslom, sladkorjem, 2.) _______ sladkorjem,
rumenjakom in moko. Testo zavijemo v folijo in 7.) ________, da najmanj eno 6.) ___ počiva na hladnem. Po
delih ga razvaljamo na debelino 1.) _______ 3 mm in ga za 10 minut postavimo na 11.) _______. Izrežemo
zvezdice, jih položimo na 3.) ________ in pečemo pri 180 °C približno 10 minut, tako da ostanejo svetle in
hrustljave. Nato jih ohladimo. Džem rahlo segrejemo in gladko premešamo. Po dve zvezdici spojimo z nekaj
4.) ______. Ločeno nasekljamo kuverturo iz temne ter bele 8.) _______ in ju raztopimo. Zvezdice do polovice
pomočimo v rahlo grenko kuverturo. 9.) ________ iz bele čokolade 12.) ______ v vrečko za zamrzovanje in
odrežemo vogal, nato z njo povlečemo po robovih zvezdic. S preostalimi orehi 10.) ______ okrasimo in pustimo, da se posuši.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Sestavine za približno 40 kosov:
- 180 g kalifornijskih orehov
- 125 g masla
- 70 g sladkorja
- zavitek vanilijevega sladkorja
- 1 sveže jajce
- 250 g moke
- 100 g pomarančnega džema
- 100 g rahlo grenke kuverture
- 25 g kuverture iz bele čokolade
Čas priprave: približno 60 minut (in čas ohlajanja)
Orehove zvezdice
17
RAZVEDRILO
PRAZNIČNA KRIŽANKA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
18
1.Nekoč je bil to najljubši domači okrasek, za otroke, na smrečici.
2.Brez njega božič ni bel.
3.Obesite jo nad kamin in mogoče boste v njej našli
darila!
4.Domače ime za padajoči meteor, ki pušča svetlo
sled na nebu.
5.Božičkov najslavnejši jelen.
6.Ob novem letu razsvetli nebo.
7.Med prazniki je pojemo več, kot sicer v celem
letu!
8.Ne sme biti premajhen, sicer se Božiček ne bo
mogel stlačiti vanj.
9.Kdo goduje 31. decembra?
10. Najbolj znano slovensko pecivo.
11. Božično ________.
12. Sveti Nikolaj ali _________?
13. Narečni izraz za krogle, ki jih obesimo na smrečico.
14. Maša na božični predvečer se imenuje
___________.
15. Božič je _________ praznik.
16. in 17. Štiri nedelje pred božičem na njem prižigamo sveče.
18. Miklavžev poredni pomočnik.
19. Kdo je izumil rdeče oblečenega Božička?
Geslo križanke se vam pokaže v odebeljenih kvadratih!
Lea Dvoršak
RAZVEDRILO • OBVESTILA
Poveži pike in me pobarvaj.
Po kateri poti pride Božiček do jelenčka Rudolfa?
KADROVSKE SPREMEMBE
ČRNČIČ FRANC, 1.pomočnik strojevodje PS 3,4,5
ŠIKER JOŽEF, delovodja splošnega str. vzdrževanja
KEPNIK FRANC, nakladalec-odpremnik
MAJHEN STANKO, prevzemnik surovin-viličarist
KRAJNC TATJANA, vodja ključnih kupcev II.
HRAŠOVEC MARIJA, strojna delavka II.
OMAN STANISLAV, 1. pomočnik strojevodje PS 3,4,5
HANŽIČ SILVO, dežurni ključavničar in strojnik en.naprav
FRAS ŠTEFAN, predajalec, prevzem.in odpremnik got.
izdelkov
FRAS MILAN, predajalec, prevzem. in odpremnik got.
izdelkov
OČKERL ANTON, 2. pomočnik strojevodje PS 6
VEREŠ DRAGICA, strojna delavka okroglega programa
ŠKAMLEC ANTON, vodja ključnih kupcev II.
MONZALGI AHMAD KHALID, skladiščnik gotovih izdelkov
GORNIK MARIJA, tehnolog kontrole kakovosti
V PALOMI D.D. DO 15.12.2010
Odšli so:
KRISTL MILAN, nakladalec-odpremnik
ŠIKER JOŽEFA, strojna delavka I.
LOVRENČIČ FRANC, voznik traktorja v PK
PIVEC MARTA, odjemalka tiskanih serviet
PURG STANISLAV, samostojni tehnolog razvoja
BERNARD PETER, strojevodja tiskanih serviet II.
FRIŠ JOŽE, pomočnik vodje proizvodnje papirja
KRAJNC JOŽEF, skupinovodja prevzema in transporta
PAULIČ BOGOMIR, strojnik priprave tehnološke vode
HARC DUŠAN, izmenski delovodja konfekcije Ceršak
SEDMINEK RAJMUND, delavec na PS 3,4,5,6 in previjalniku
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega dragega moža, Ivana Trunka, rojenega 23. 12. 1924, iz Selnice ob Muri 150a,
se iz vsega srca zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili
na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in svečke; meni in moji družini pa izrekali sožalje.
Hvala vsem društvom, posebna hvala GD Paloma Sladki Vrh in organizatorju pogreba, Francu
Polancu, ter kolektivu Palome Sladkogorske iz Sladkega Vrha.
Iskrena hvala tudi pokojnikovem osebnem zdravniku, dr. Damjanu, za nesebično in strokovno pomoč
pri zdravljenju in lajšanju zadnjih trenutkov življenja mojemu soproga.
Hvala tudi vsem govornikom na pogrebu, župniku farne cerkve Sv. Ilja iz Šentilja, gospodu Horvatu,
za opravljen obred in tolažilne besede.
Marica Trunk z družino
19
NAGRADNA KRIŽANKA
Kdor
lektorira
Steklena
cevka za
laborat.
Toplotna
oskrba
preizkuse
Maribor
Bodeč
plevel
Sestavil:
erg
Enaka
samogl.
Zaprt
prostor
za živali
Vrsta
emulzije
ali barve
(Belinka)
Avtomat
za dvig
denarja
Avans,
nadav
Pristaniš.
v Jordaniji
Udelež.
na alki
Stil
glasbe
Junaška
pesnitev
Žensko
ime
Pikajoča
žuželka
"Šofer"
ladje
Strokovn.
v taktiki
Slikarka
Vogelnik
Okrajšava
za
Tupoljev
Prebival.
Maribora
Moško
ime
Zvok dol.
višine
Delček
nesnage
Švedsko
moško
ime
Hrvaška
luka
Igralka
Lollobrigida
Morski
rak
Darilo
Sinjska
viteška
igra
Matjaž
Asja
Višinska
točka
Ženska,
ki z življ.
jamči
Azij.otoš.
država
Ptuj.pustne šeme
Navodilo,
določilo
Cigaretni
ogorek
Surov.za
cement
Gorenjski
kraj
Alžirska
luka
Etos,
značaj
Termoelektr.
Egipčan.
sonč.bog
Ožina
na Malajskem
polotoku
Močan
prijem
Srečko
Niedorfer
Kamnita
gmota
Nacija
Ime in priimek:
_________________________________________________
Naslov:
_________________________________________________
_________________________________________________
Telefonska številka:
_________________________________________________
Velika
azijska
država
Dogovorjeno
znamenje
Dumasov
mušketir
Urejeno
nasajene
rastline Sodobniki
Hunov
Avt. ozn.
Danske
Običaj
Tata,
atek
Japonski
telovadec
Takaši
roj.1931
Položaj
pri šahu
Ratar,
orač
Natrij
Magma iz
vulkana
Chaplinova žena
Pojav
na vodi
Rimska
1001
Prizadevnost
El. mer.
enota
Pergam.
kralj
Grška
boginja
maščevanja
Narodna
banka
Delčki
sukanca
Dennis
Gabor
Plačilo starinsko
Zagozda
Tone
Kuntner
Prizoriš.
trojanske
vojne
(Ilion)
Vodni
prekop
Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke:
STANISLAVA PEKOŠEK, Sladki Vrh 5 b, 2214 SLADKI VRH
MATIC KAUČIČ, Podgorje 10 a, 9253 APAČE
SONJA ORNIK, Mirna ul. 7, 2212 ŠENTILJ V SLOV.GORICAH
Rešitev nagradne križanke pošljite v uredništvo Jerici Dvoršak (s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA)
do 10. januarja 2011.
Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno izpolnjeno nagradno križanko, bomo z žrebom razdelili
tri nagrade v obliki Palominega promocijskega materiala.

Similar documents