Megavat 40/2013 - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana

Transcription

Megavat 40/2013 - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
številka 40 / december 2013
TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA
Intervju nekdanji
direktorji te-tol
TISKOVINA, POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1110 LJUBLJANA
Okoljske
izboljšave
PPE-TOL: dve sta
boljši od ene
2
uvodnik
Samo Lozej
Za zdravo hrbtenico
energetike v Ljubljani
Interna revija MEGAVAT
izdaja Termoelektrarna
Toplarna Ljubljana, d.o.o.
Toplarniška ulica 19 • Ljubljana
Uredniški odbor
Glavna urednica: Irena Debeljak • Tehnični
urednik: Vlado Maričič • Kogeneracija: Štefan
Šimunič • E-kogeneracija: Primož Škerl • Ekogeneracija: Irena Debeljak • E-generacija in
Generacija: Maša Štangl in Doris Kukovičič •
Novinarka: Doris Kukovičič • Fotografije: arhiv
TE‑TOL • Karikature: Ciril Povše • Produkcija:
Vela d.o.o. Ljubljana • Elektronski naslov
uredništva: [email protected]
V vsebini že 40. številke nam vsem drage revije, se danes oziramo tudi nazaj - da se spomnimo lepih, zanimivih in ne vedno lahkih odločitev iz skoraj 50-letne zgodovine obstoja
naše družbe.
TE-TOL v takšni obliki kot obstaja danes, v novem letu ne bo več. Postal bo del družbe,
ki je nekoč, pred mnogo leti izšla iz njega na samostojno pot, a sta ostali, lahko rečemo usodno povezani. »TE-TOL in Energetika Ljubljana sta srce in ožilje ljubljanskega daljinskega
sistema«, je bilo nekoč že zapisano. Dejstvo je, da sta ti dve družbi že vrsto let neločljivo
povezani, v letu 2014 pa se bosta tudi pravno-formalno združili v skupno družbo, za katero
lahko rečem, da bo »tretji steber«energetike v Republiki Sloveniji. Na skupščini Javnega
holdinga Ljubljana mi je bilo zaupano vodenje skupne družbe z imenom Javno podjetje
Energetika Ljubljana. S tem sem zadnji, osmi direktor TE-TOL, in prvi direktor skupne
družbe.
Prepričan sem, da je daljinski sistem Ljubljane hrbtenica energetike v tem mestu, ki
pomembno vpliva na širšo ljubljansko regijo, in trdno verjamem, da bomo z novo družbo
kos vsem izzivom, da bomo združeni močnejši, sposobnejši in poslovno uspešnejši.
Žal so razmere na trgu danes bistveno drugačne kot so bile še pred nekaj leti. Po dobi
konjukture, v kateri so se rojevali marsikatere poslovne ideje in razvijale tehnološke rešitve,
smo priča neizprosni bitki na finančno degradiranem trgu, kjer se soočamo s turbulentnimi
zakonitostmi poslovanja, če jim lahko tako rečem. Vse to ima posledice tudi v energetiki,
ki je doslej veljala za praktično najstabilnejši sektor gospodarstva. Dobili smo udarec kar z
dveh strani. Na eno stran s tržno ceno električne energije, ki še nikoli ni bila tako nizka in ji
stroškovno ne moremo (več) slediti, na drugo stran pa s ceno toplote, ki je administrativno
podcenjena… Vse to nas drži za »vrat« in nam ne omogoča prepotrebnega razvoja, h kateremu smo se zavezali in kateremu je potrebno slediti.
Ne zatiskam si oči pred očitnim, to je, da je združitev teh dveh družb tako strokovno
zahtevna kot čustveno obremenjujoča za vse zaposlene. V TE-TOL sem dobro leto, in vem,
da sta pomembni vrednoti pripadnost in delovna požrtvovalnost zaposlenih, tako v TE-TOL kot v Energetiki Ljubljana. Le-ti predstavljata potreben elan za izgradnjo »čvrstih«
temeljev našega energetskega stebra. Naše vodilo naj bo zato energija – tista, h kateri smo
se zavezali s svojimi dejavnostmi, in tista, ki veje iz nas samih.
Želim vam, da najdete energijo, s katerimi boste kos vsem izzivom tako doma kot v
službi. Prijetne praznike in zdravja polno novo leto vam želim.
Samo Lozej
Vse dobro v letu 2014!
Pripojitev v
šestih korakih
■provokator
Vzdrževalna služba
za omrežje in TP
Služba strojnega
vzdrževanja TOŠ
Služba elektro
vzdrževanja TOŠ
Energetskoanalitska služba
TE-TOL
Služba
gradbenega
vzdrževanja
Služba za
ARM
Laboratorij za
toplotne števce
Služba elektro
vzdrževanja
Služba
obratovanja TOŠ
Oddelek za
storitve
Distribucijska
služba
Služba strojnega
vzdrževanja
Služba
obratovanja
Sektor za
distribucijo toplote
Sektor za
vzdrževanje
Sektor za
proizvodnjo
toplote in elektrike
Služba varstva
pri delu
Služba za
splošne zadeve
Služba za
notranje storitve
Prodajnologistična služba
Oddelek za
oskrbo
Oddelek za
naročanje
Nabavna
služba
Sektor za
logistiko
Laboratorij za
merilno tehniko
Služba za
obračun
Služba za
pogodbene
odnose
Služba za
soglasja
Prodajna
služba
Sektor za
uporabnike
Služba za
varnostni sistem
Katastrska
služba
Oddelek za
projektiranje
vročevodnih omr.
Oddelek za
projektiranje
plinovodnih omr.
Projektivna
služba
Služba za izvedbo
investicij
Služba za pripravo
investicij
Sektor za
inženiring
Strateški projekti
Služba za
notranje plinske
instalacije
Odd. intervencija,
sistemska
kontrola in RP
Služba za
kontrolo omrežja
Oddelek za
vzdrževanje
Oddelek za
obratovanje
Distribucijska
služba
Laboratorij za
kemijsko kontrolo
procesov
Služba za
procesno
informatiko
Sektor za
distribucijo plina
Služba za
sistemske meritve
Razvojni sektor
Laboratorij za
goriva
Sektor za
laboratorijske
analize
VODSTVO DRUŽBE
Služba za
procesno vodenje
Sektor za
procesno vodenje
Administracija
družbe
Organigram družbe Javno Podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o.
+
Sektor za okolje
in varnost
3
aktualno
4
intervju
Možje, ki so skrbeli za
bitje energetskega srca
Direktorji od ustanovitve TE-TOL do pripojitve k
Energetiki Ljubljana
Pogovarjala sem se Doris Kukovičič
Ko sem razmišljala, kako napisati uvod prispevkom, ki
sledijo, so mi misli uhajale v zgodovino, se prepletale
s sedanjostjo in rahlo preplašeno zrle v prihodnost.
Neokrnjeno bistvo TE-TOL so od nekdaj ljudje, povezani
s seboj in med seboj. Možje, ki tokrat z nami delijo svoje
spomine, občutke in poglede na prihodnost, so ga –
vsak posebej in vsi skupaj – pomembno zaznamovali.
Pred njimi, vmes in za njimi so tudi drugi možje, ki so
družbi TE-TOL dali svoj pečat. V skoraj petdesetletnem
obstoju družbe TE-TOL je za njegovim krmilom sedelo
zgolj osem direktorjev – majhna številka v primerjavi z
vsemi dekadami obstoja, razvoja, prilagajanja okoljskim
in energetskim zahtevam. Vsi ti možje so TE-TOL vodili
s srcem, z zgledom in zaupanjem v svoje sodelavce,
s prepričanjem v strokovno znanje, s katerim utripa
energetsko srce Ljubljane. Vsi ti možje danes TE-TOL
pospremljajo k novemu poglavju, ki ga odpira pripojitev
k Energetiki Ljubljana. In vsi mu želijo, da bo utripalo še
naprej - zavzeto, predano in odgovorno.
Marjan Gostinčar
direktor 1977 - 1984
»Akterjem združevanja želim, da bi z združitvijo omogočili
še boljše pogoje za delovanje in razvoj združenih subjektov
ob povečani učinkovitosti le-teh, kar naj bi se poznalo tudi v
ugodnejših pogojih za porabnike.«
Marjan Gostinčar (foto: osebni arhiv)
Kako bi opisali čas, v katerem ste vodili
družbo TE-TOL? Kakšno mesto ima v
vašem življenju/spominu? Katere ključne
naložbe ali aktivnosti so bile takrat primarnega pomena?
Na mesto direktorja Toplarne Ljubljana
sem prišel spomladi leta 1977. Toplarna Ljubljana je bila tedaj v precej težavnem položaju. Kotla blokov 1 in 2 sta bila že dolgo
nezanesljiva in izpadi blokov 1 in 2 so bili zelo
pogosti. Ob tem tudi cela vrsta drugih naprav ni več ustrezala potrebam tedanje proizvodnje toplote in elektrike, zato je Toplarna
že pred mojim prihodom začela s pripravo
nujno potrebne investicije v sodobnejši dodatni tretji blok kombinirane proizvodnje
elektrike in toplote, vključno s posodobitvijo
tedaj že neustreznih postrojenj in naprav ter
z izgradnjo zanesljivih zmogljivosti za proizvodnjo toplote v primeru izpada blokov.
Ob mojem prihodu pa precej pomembnih
zadev pri investiciji še ni bilo dorečenih, ne
v tehničnem in tudi ne v finančnem delu. Ob
nujno potrebni investiciji v Toplarni Ljubljana
(gorivo premog) je obstajala še konkurenčna
investicija Energetike Ljubljana v objekt za
kombinirano proizvodnjo elektrike in toplote (gorivo zemeljski plin). Odločitve o izbiri
med konkurenčnima projektoma še ni bilo.
Velike težave pri obratovanju so imele v letu
1977 tudi neprijetno posledico za poslovni
izid tega leta, saj je bila Toplarna Ljubljana
ena od le dveh slovenskih elektrogospodarskih podjetij z izgubo pri poslovanju. To je
v dokajšnji meri povzročila precej prenizka
prodajna cena toplotne energije, ki je Toplarna že več let ni uspela ustrezno višati
v dogovoru z mestno oblastjo. Navedena
v letu 1977 zatečena stanja so terjala takojšnjo vzpostavitev dobrih tvornih odnosov s
krovno organizacijo Elektrogospodarstva
Slovenije, z Mestno občino Ljubljana in s Komunalno energetiko Ljubljana. To nam je relativno hitro uspelo in potrebno medsebojno
zaupanje se je vzpostavilo. Kljub temu pa je
trajalo kar nekaj časa, da smo dosegli odobritev investicije v Toplarni Ljubljana in postopno vendarle zadostno zvišanje prodajne
cene toplotne energije. Toplarna Ljubljana je
od leta 1978 naprej vseskozi poslovala pozitivno. Investicija v Blok 3 in v povezane po-
Izgradnja bloka 3
5
intervju
sodobitve in pridobitve je bila zelo obsežna
in dolgotrajna, v marsikaterem pogledu tudi
tehnično in strukturno neugodna, saj smo jo
neizogibno potrebovali in si pri tem enostavno nismo mogli privoščiti še kake boljše rešitve. Najbolj neugodni zadevi pri investiciji
sta bili zelo neugoden premog iz zasavskih
premogovnikov z zelo visoko vsebnostjo pepela in nekaterih jugoslovanskih dobaviteljev, zaradi katerih se je izvajanje investicije
dokaj zavleklo. Ob mojem odhodu iz Toplarne Ljubljana v letu 1984 je bila investicija tik
pred uspešnim zaključkom in z že poznanimi
zelo ugodnimi ekonomskimi učinki za čas po
njenem aktiviranju.
Kaj bi spremenili ali realizirali, če bi imeli
to možnost?
V celotnem času mojega dela v Toplarni
Ljubljana smo si s sodelavci vseskozi prizadevali za čim uspešnejše poslovanje in
za kar se da tekočo izvedbo investicije. Pri
tem smo veliko pozornost posvečali dobremu poslovnemu sodelovanju s Komunalno
energetiko Ljubljana in v okviru Elektrogospodarstva Slovenije. V nekaj letih smo s
Komunalno energetiko Ljubljana razvili neko
vrsto dohodkovnih odnosov, ki so bazirali na
skupnem letnem načrtu proizvodnje toplote
tako iz cenejših proizvodnih zmogljivosti Toplarne Ljubljana na premog, kot tudi iz nujno
potrebnih proizvodnih zmogljivosti Komunalne energetike na mazut, pri čemer smo
si skupno prizadevali dosegati čim nižje skupne stroške poslovanja in s tem tudi pogoje
za ugodne nizke cene toplotne energije iz
sistemov daljinske oskrbe z ogrevno toploto
in paro v Ljubljani.
Na kaj ste bili kot direktor te družbe
najbolj ponosni?
Kot direktor Toplarne sem bil najbolj
ponosen, da smo uspeli utemeljiti in pridobiti investicijo v razširitev in posodobitev
proizvodnih zmogljivosti ter jo tudi dobro
izpeljati. Ob tem pa tudi, da smo vzpostavili učinkovito in tvorno sodelovanje tako s
Komunalno energetiko Ljubljana kot tudi v
okviru Elektrogospodarstva Slovenije ter z
lokalnimi oblastmi.
Kakšen je vaš pogled na združitev TE-TOL
in Energetike Ljubljana – v čem vidite
prednosti in v čem slabosti ?
O združitvi TE-TOL in Energetike Ljubljana
ne zmorem soditi, saj ne poznam ne ciljev ne
nobenih podrobnosti združevanja. Akterjem
združevanja želim, da bi z združitvijo omogočili še boljše pogoje za delovanje in razvoj
združenih subjektov ob povečani učinkovitosti le-teh, kar naj bi se poznalo tudi v ugodnejših pogojih za porabnike.
Mag. Janez Debeljak
direktor 1984 - 1998
»Z novo organizacijo bo potrebno vsestransko zagotoviti varno
obratovanje, vzdrževanje in obnovo, sicer bo neuspešna. Vsaka
reorganizacija se na začetku idealizira, uspešna je samo ob
ustrezni kadrovski zasedbi, zastavljenih ciljih in zadovoljstvu
zaposlenih.«
Mag. Janez Debeljak (foto: osebni arhiv)
Kako bi opisali čas, v katerem ste vodili
družbo TE-TOL? Kakšno mesto ima v
vašem življenju/spominu ?
Vse moje delovno obdobje je vezano na
»toplarniško« dejavnost v Ljubljani: od leta
1963 do 1973 sem sodeloval pri gradnji in
zagonu Toplarne Ljubljana, od leta 1973 do
1982 sem bil direktor Komunalne energetike
Ljubljana (KEL). Od leta 1982 do 1984 sem
bil pomočnik direktorja DO Energetika, ki je
nastala z združitvijo KEL in Plinarne Ljubljana, od leta 1984 do 1998 sem bil direktor
Toplarne Ljubljana, kasneje preimenovane
v Termoelektrarno Toplarno Ljubljana. Prisoten sem bil praktično pri vseh dogodkih, ki
so se zgodili v tem časovnem obdobju, tako
pri proizvodnji toplotne in električne energije, kot tudi pri distribuciji toplotne energije. V
spominu mi je ostalo predvsem dobro sodelovanje znotraj in zunaj toplotne dejavnosti.
Vedno je bilo potrebno usklajevati tehnološke potrebe in želje z realnimi finančnimi možnostmi. Proizvodnja in distribucija toplotne
in električne energije zahteva trajno skrb
za vzdrževanje naprav, ki pa ni možno brez
zanesljivih in strokovno usposobljenih sodelavcev, ki so tudi primerno nagrajeni. Na
kateremkoli vodilnem delovnem mestu sem
bil, sem se vselej zavedal, da je potrebno:
–– pravočasno vzdrževati in obnavljati tako
proizvodne enote kot distribucijo, skladno z napredkom tehnologije in okoljevarstvenimi zahtevami;
–– skrbeti za racionalno in urejeno delujočo
kadrovsko sestavo, ki mora biti tudi ustrezno nagrajena;
–– ustvariti dobre odnose z ustreznimi republiškimi in mestnimi organi, ki določajo
organizacijsko in cenovno politiko obeh
dejavnosti (v današnjem obdobju tudi
dodatno upoštevati odločitve lastnika in
tržne zakonitosti);
–– pripraviti racionalne in kompromisne rešitve na vseh področjih, ker so potrebe
in želje včasih večje od realnih možnosti.
Katere ključne naložbe ali aktivnosti so
bile takrat primarnega pomena?
V začetnem obdobju zagon 1. faze Toplarne Ljubljana (toplotne meritve). Glede na to,
da me sprašujete za obdobje vodenja TE-TOL, bi vseeno rad izpostavil, da so se tudi
v obdobju vodenja KEL naredile nekatere
investicije, kot npr. povišan dimnik v Šiški za
50 m, rezervoar kurilnega olja 20.000 m3;
gradnja povezovalnih magistralnih cevovodov in priključevanje novih potrošnikov pare
in toplote. V obdobju vodenja TE-TOL so bile
predvsem aktivnosti usmerjene v posodo-
Izgradnja hranilnika toplote
bitev naprav, kot je bila rekonstrukcija K1 in
K2 in revitalizacija kurišča ter prehod na kurjenje v vrtinčni plasti, pri kateri je bila omogočena prva finančna pomoč ZDA Sloveniji.
V nadaljevanju je potekala izgradnja 2. faza
TE-TOL (kotel 3) in njen zagon, kjer smo se
soočili z začetniškim težavami. Sledila je postavitev drugega vročevodnega kotla v vršni
kotlarni (NTK) in rekonstrukcija elektrofiltra v
vrečasti filter. Začeli smo uporabljati uvoženi
lignit iz ZDA in kasneje iz Indonezije (Borneo). Kurjenje uvoženega premoga je bilo
potrebno urediti tako po tehnološki, ekonomski kot tudi po politični strani, ki je prinesla na začetku precejšnje nasprotovanje.
TE-TOL je bil drugi kupec premoga iz rudnika
6
intervju
Adaro v Indoneziji. Z uvoženim indonezijskim
premogom smo dosegli boljše ekološke rezultate pri nižjih stroških. Veliko časa sem
posvetil v urejanje odnosov med zaposlenimi v TE-TOL in odnosov med TE-TOL in zunanjimi dejavniki, tako na tehnološkem kot
tudi ekonomskem področju (stroški, cene
proizvodov, plače delavcev, itd). Pred mojim
odhodom se je izvedla še izgradnja akumulatorja toplote…
Kaj bi spremenili ali realizirali, če bi imeli
to možnost oz. priložnost?
Posvetil bi se obnovi in modernizaciji proizvodnih naprav, kjer bi v največji možni meri
upošteval okoljske in energetske zahteve
sedanjosti; se dogovoril znotraj in zunaj za
ekonomsko ustrezen plačni sistem. Zgradil
bi plinsko-parno elektrarno, ki je že dolgo
samo načrtovana, ter obnovil napore za zgorevanje odpadkov podobno kot na Dunaju.
Na kaj ste bili kot direktor te družbe
najbolj ponosni?
Na dobre odnose in stike z večino sodelavcev v TE-TOL in zunaj njega; na tehnološko zanesljivo in ekonomsko sprejemljivo
dolgoletno obratovanje in poslovanje; na
dobro sodelovanje s predstavniki mesta in
države, ter na večinoma uspešno usklajevanje plačnega sistema TE-TOL.
prednosti in v čem slabosti ?
TE-TOL je bil in vedno bo organizacijsko
razpet med mestom in državo Republiko Slovenijo.
Od lastnikov je odvisno kakšno organizacijsko obliko želijo. Energetika je nastala
z združitvijo KEL in Plinarne. Z novo organizacijo bo potrebno vsestransko zagotoviti
varno obratovanje, vzdrževanje in obnovo,
sicer bo neuspešna. Vsaka reorganizacija se
na začetku idealizira, uspešna je samo ob
ustrezni kadrovski zasedbi, zastavljenih ciljih
in zadovoljstvu zaposlenih..
Kakšen je vaš pogled na združitev TE-TOL
in Energetike Ljubljana – v čem vidite
Aleksander Mervar
direktor 2001 - 2005
»Prednost vidim predvsem v sinergijah – kadrovskih,
stroškovnih, kapitalski moči, večji zmožnosti pridobivanja tujih
virov financiranja. Slabosti v tej fazi ne vidim, ker sem po naravi
optimist. Bolj nevarnost, ki jo poznam še iz časov direktorovanja
v TE-TOL v slogu 'Kaj je bilo prej: kura ali jajce?' Se pravi,
kdo je večji frajer, Energetika ali TE-TOL? Če se bo to uspelo
nevtralizirati, potem rešitev ni slaba.«
Aleksander Mervar (foto: arhiv ELES)
Kako bi opisali čas, v katerem ste vodili
družbo TE-TOL? Kakšno mesto ima v
vašem življenju/spominu?
Prihod v TE-TOL je bil zame poseben izziv.
Znašel sem se sredi mestnih in državnih inte-
Povečanje moči TA1
resov, v »sofisticiranem« ljubljanskem okolju,
ki ga kot Zasavčan nisem bil navajen. Lastnika, MOL in Republika Slovenija nista imeli
podpisane družbene pogodbe, z največjim
kupcem, Energetiko Ljubljana, nismo imeli
podpisane kupoprodajne pogodbe, iztekala
se je pogodba za nakup indonezijskega pre-
moga, v fazi preučevanja je bil projekt IPP
TE-TOL (IPP – independent power producer,
op. a.), letni plan je nakazoval na veliko izgubo, razen nekaterih posameznikov, nisem
poznal nikogar. Skratka, če sem iskren, prve
tri mesece sem se počutil malo izgubljeno.
Seveda so se stvari začele potem sestavljati.
Na začetku, pa tudi skozi celotno obdobje
direktorovanja sem imel občutek, da delam
med dobro mislečimi kolegicami in kolegi.
Še posebej bi izpostavil kolege Koprivška,
Boleta in Sajovca, ki so mi vzbujali občutek
sigurnosti. Če sem iskren, mi je bilo ob odhodu težko, saj sem menil, da sem zapustil
dobro stoječo družbo, homogen kolektiv, ki
je jasno vedel, kaj želi v prihodnje. Če pogledam za nazaj, ima TE-TOL v mojem spominu
posebno mesto. Lahko rečem, da je bil to
čas, ko sem dejansko užival v delu! Pa da ne
pozabim, takrat mi je bil v veliko pomoč sedanji direktor, Samo Lozej, ki je bil takrat šef
kabineta županje MOL. Predvsem z njegovo
pomočjo sem uspel urediti družbeno pogodbo TE-TOL in skleniti dolgoročno pogodbo z
Energetiko Ljubljana glede nakupa toplotne
energije.
Katere ključne naložbe ali aktivnosti so
bile takrat primarnega pomena?
Zaključevali sta se naložbi v GIS 110 kV
stikališče in pripravo demineralizirane tehnološke vode (KPV). Seveda, rdeča nit pa
projekt, ki sem ga že omenil – IPP plinsko-parna enota 180 MW, za katero je bilo pred-
videno, da bo delovala v samostojni pravni
osebi. V tem projektu sem prepoznal niz tveganj, predvsem za bodoči obstoj preostalega TE-TOL, njegovih zaposlenih, ekonomika
se mi ni izšla, zato sem od projekta odstopil
po dobrem mesecu mojega direktorovanja.
Na to »hitro odločitev« sem še danes ponosen.
Kaj bi spremenili ali realizirali, če bi imeli
to možnost?
Ja, razvojno bi stvar zasukal nazaj k premogu, v kombinaciji z nenevarnimi komunalnimi odpadki. Nov, sodoben kombinirani
blok z ustreznimi čistilnimi napravami. Če
sem iskren, pred plinsko-parno enoto sem
imel vedno »strah«. Strah pred izjemno visokimi proizvodnimi stroški, istočasno povečanimi stroški na preostalem premogovnem
delu (fenomen obsega proizvodnje), kako
bom vse to upravičil navzven, predvsem pri
kupcih toplote. Kdo mi bo dal kredit, če ne
bom imel »verificiranih« proizvodnih stroškov, realiziranih preko ustreznih prodajnih
cen.
Na kaj ste bili kot direktor te družbe
najbolj ponosni?
Ponosen sem bil na rezultate, ki smo jih
dosegali v letih 2001 - 2005. Na to, da smo
izdelali prvi strateški poslovni načrt, v katerem smo med drugim opredelili investiciji, ki
sta bili potem tudi po mojem odhodu prepoznani kot ključni – to je projekt biomase na
bloku 3 in projekt prigradnje plinsko-parne
enote k bloku 1. Seveda tudi na sklenjeno
7
intervju
pogodbo o dobavi premoga za leta 2004 –
2006, na podlagi katere smo kupovali premog po izjemno nizki ceni. Izvedba investicije v sekundarno regulacijo, pa povečanje
moči generatorja T1 za 10 MW v letu 2005.
Postavitev emisijskega prikazovalnika emisij
na objektu vodočpralnice, pridobitev certifikata ISO 14001 v letu 2003 in postavitev
spletne strani ter izdaja prvega internega
glasila Megavat v začetku leta 2004. Pa da
ne pozabim, podpis pogodbe za prodajo elektrike za leti 2006 in 2007, s katerima sem
TE-TOL omogočil dodatnih 7 mio EUR čistega
zaslužka v letu 2007 zaradi pogodbene klavzule, kjer sem omogočil TE-TOL, da je kasneje uveljavljal dodatek zaradi spremenjenih pogojev proizvodnje električne energije.
Imel sem res absurdno situacijo, saj sem kot
direktor TE-TOL podpisal pogodbo o prodaji elektrike z družbo, v kateri sem bil potem
član uprave in ta družba je bila tista, ki je morala plačati TE-TOL dodatnih 3,5 mio EUR. Si
lahko predstavljate, kako sva se takrat gledala s kolegom v upravi Istrabenz-Gorenja?
Vendar, ko sem bil direktor TE-TOL, sem ščitil
njegove/naše interese! Aha, pa to, da smo iz
tečajnih razlik zgradili podzemno garažo in
novo parkirišče. Ja, na kar veliko stvari sem
ponosen še danes. Seveda, brez dobre ekipe tega sam ne bi realiziral.
Kakšen je vaš pogled na združitev TE-TOL
in Energetike Ljubljana – v čem vidite
prednosti in v čem slabosti?
Tisti, ki so bili moji najbližji sodelavci,
vedo, da sem že leta 2002 pisal tedanji žu-
panji, da ji predlagam razmislek glede oblikovanja mestnega energetskega holdinga,
v katerega bi vključili tudi Elektro Ljubljana
– mesto. Kot prvo fazo pa sem imel zamišljeno združitev TE-TOL in Energetike. Se
pravi podobno kot sedaj, a z razliko, da to
ni v skupnem mestnem holdingu. Prednost
vidim predvsem v sinergijah – kadrovskih,
stroškovnih, kapitalski moči, večji zmožnosti pridobivanja tujih virov financiranja. Slabosti v tej fazi ne vidim, ker sem po naravi
optimist. Bolj nevarnost, ki jo poznam še iz
časov direktorovanja v TE-TOL v slogu 'Kaj je
bilo prej: kura ali jajce?' Se pravi, kdo je večji frajer, Energetika ali TE-TOL? Če se bo to
uspelo nevtralizirati, potem rešitev ni slaba.
Blaž Košorok
direktor 2005 - 2012
»Želim vam strpnosti, razumevanje moči argumenta in ne
argumenta moči. Po-združitveno obdobje bo naporno, saj se
združujeta dve različni kulturi. Ne bo se zgodilo čez noč. Tudi v
pol leta ne. Velik del odgovornosti bo nosilo poslovodstvo, za
katerega pa sem prepričan, da bo uspešno.«
Blaž Košorok (foto: arhiv TE-TOL)
Kako bi opisali čas, v katerem ste vodili
družbo TE-TOL? Kakšno mesto ima v
vašem življenju/spominu?
Leta od 2005 do 2012 so bila moje obdobje v TE-TOL. Učna leta, prvi koraki v slovenski energetiki. Veliko koristnih nasvetov
in strokovnega znanja je name prenesel
Aleksander Mervar. Lepo obdobje, lahko bi
rekel tudi romantično. Čas grenko - sladkih
spominov, slednjih veliko, veliko več. Vrhunska ekipa strokovnjakov, ki me je naučila
marsikaj o energetiki. Ljudje, ki te naučijo
pomena biti pripaden in biti ponosen, da si
del tima. Biti kamenček v mozaiku največje
Uvedba OVE – lesne biomase
soproizvodnje toplote in električne energije
v Sloveniji. Zares nikoli ne bom pozabil tega
obdobja.
Katere ključne naložbe ali aktivnosti so
bile takrat primarnega pomena?
Primarnega pomena so bili vsakoletni redni letni remonti in ponos, da je proizvodnja
skozi vse leto delovala brez večjih izpadov
in imela svoj pomen v elektro-energetskem
sistemu Slovenije. Izhajajoč iz tega pa vsekakor ne morem mimo izvrstne izvedbe projekta uvedbe obnovljivega vira energije (sokurjenja lesnih sekancev) in vzpostavitev trga
lesnih sekancev v Sloveniji - prvi tlakovec
oz. prvi posajeni ginko v trajnostni energetski aveniji Ljubljane. Omeniti pa bi želel tudi
sklenitev dolgoročne pogodbe za dobavo
premoga in projekt absorpcijskega hlajenja,
prestavitev portala stikališča, vzpostavitev
mobilnega portala s pomembnimi tehnološkimi in okoljskimi informacijami...
Kaj bi spremenili ali realizirali, če bi imeli
to možnost?
Z grenkobo gledam na ne-izvedbo projekta plinsko-parne enote, ki je nujno potreben v Ljubljani in se sprašujem, ali bi bilo z
malo več korajže in z več posluha tedanjih
dveh lastnikov lahko drugače... Začet v obdobju pred menoj, pripeljan skoraj do odločitve, a 'še ne' izveden. Delno lahko krivdo
pripišemo tudi burnim časom recesije, ki je
udarila v letu 2008. Prepričan pa sem, da bo
izveden.
Na kaj ste bili kot direktor te družbe
najbolj ponosni?
Ponosen sem na vso strokovno ekipo izvrstnih inženirjev, podpornih služb, ki me je
spremljala in mi sledila ter predvsem veliko
naučila. Uspehi družbe so bili skupni uspehi.
Čisto vsak 'tetolovec' je imetnik kamenčka v
mozaiku uspehov te družbe.
Kakšen je vaš pogled na združitev TE-TOL
in Energetike Ljubljana – v čem vidite
prednosti in v čem slabosti?
Dobrodošli doma… Želim vam strpnosti,
razumevanje moči argumenta in ne argumenta moči. Po-združitveno obdobje bo naporno, saj se združujeta dve različni kulturi.
Ne bo se zgodilo čez noč. Tudi v pol leta ne.
Velik del odgovornosti bo nosilo poslovodstvo, za katerega pa sem prepričan, da bo
uspešno.
Vsi direktorji družbe TE-TOL
–– Ivan Lampič, direktor 1959 - 1971
–– Bernhard Klugler, direktor 1971 – 1977
–– Marjan Gostinčar, direktor 1977 – 1984
–– Janez Debeljak, direktor 1984 – 1998
–– Angelo Brščić, direktor 1998 – 2001
–– Aleksander Mervar, direktor 2001 – 2005
–– Blaž Košorok, direktor 2005 – 2012
–– Samo Lozej, direktor 2012 – 2014
8
eko-generacija
Z različnimi izboljšavami do višjih
izkoristkov in manjših emisij snovi v zrak
Irena Debeljak
To leto je zadnje leto, da je TE-TOL pravno-formalno samostojna družba.
Direktorji, ki so vodili to družbo, so poudarili ključne investicije, realizirane v
času njihovega vodenja. Da ne bodo samo besede, poglejmo skozi prizmo
emisij snovi v zrak »okoljske številke«, ki so prispevek vseh investicij. Čeprav
je bil na samem začetku delovanja vpliv TE-TOL na onesnaženost zraka
v Ljubljani kar precej velik, je prav prehod na daljinsko ogrevanje najbolj
vplival na izboljšanje zraka v Ljubljani. S prehodom na indonezijski premog
z nizko vsebnostjo žvepla in pepela se je vpliv naših naprav na kakovost
ljubljanskega zraka še bistveno zmanjšal. Številne izboljšave in posodobitve
na napravah so dodatno prispevale k večjim izkoristkom in s tem prihrankom
goriva ter zmanjšanju emisij snovi v zrak.
Daljinski sistem ogrevanja
TE-TOL s svojim obratovanjem ter vzdrževanjem daljinskega sistema ogrevanja prispeva k znatnemu znižanju smoga v Ljubljani. Če
TE-TOL ne bi zagotavljal daljinskega ogrevanja, bi imeli v mestu na tisoče malih kurišč,
ki bi v zimskem času močno onesnaževala
bližnjo okolico s prašnimi delci in smogom.
Za mala kurišča je značilno, da imajo nizke
dimnike, nizke dimne dvige, ter nimajo nameščenih naprav za zmanjševanje emisij.
Verjetno si lahko predstavljate, da je nadzor
nad obratovanjem številnih razpršenih nekaj
tisoč malih kurišč skoraj nemogoče izvajati.
Nadzor samo ene velike naprave kot je to
npr. TE-TOL, ki nadomešča vsa ta številna
mala kurišča, pa je mogoče veliko lažje zagotoviti. Kot nadzor imam v mislih uporabo
najboljših razpoložljivih tehnik za čiščenje
odpadnih dimnih plinov in kontinuirano spremljanje emisij odpadnih dimnih plinov.
Višina odvodnika odpadnih dimnih plinov
družbe TE-TOL je bila načrtovana tako, da
naj bi dimni plini »prebili« inverzno plast, ki
se pogosto pojavlja v Ljubljanski kotlini. Kot
primer, da se to res dogaja, prikazuje slika, ki
smo jo našli objavljeno na svetovnem spletu
(http://www.gore-ljudje.net/novosti/89129/).
Na sliki je lepo vidna megla, ki pokriva dno
Ljubljanske kotline in pa dimni plini iz družbe
TE-TOL, ki prehajajo čez stabilno plast z meglo v višje predele ozračja.
–– Zamenjava elektro filtrov kotla 1 in kotla 2
z vrečastimi filtri (1994, 1995);
–– Izgradnja toplotnega akumulatorja kapacitete 850 MWh (1998);
–– Znižanje izpusta dušikovih oksidov na kotlu 3 (2000);
–– Rekonstrukcija sistema zgorevalnih zrakov na kotlu 1 (2003) in 2 (2004) za povečanje izkoristka in zmanjševanje dušikovih oksidov;
–– Izgradnja dodatnega grelnika omrežne
vode na kotlu 3, ki je bil leta 2006 nameščen v dimni trakt za ventilatorji vleka;
–– Uvedba uporabe lesnih sekancev (2008)
-izgradnja rešetke na kotlu 3 (dogorevanje žlindre);
–– Projekt zmanjševanje dušikovih oksidov
(2012/2013) za optimizacijo zgorevanja.
Z raznimi tehnološkimi posodobitvami smo
izboljšali izkoristke in tako naprave, čeprav
stare že več kot štirideset let, dosegajo
prihranke primarne energije in kriterije za
visoko učinkovito soproizvodnjo. Prav ta je
opredeljena kot tehnologija, ki jo je potrebno spodbujati zaradi velikega prispevka v
zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Emisije ogljikovega dioksida
Daljinsko ogrevanje v urbanih središčih je še
danes v borbi za nizkoogljično družbo eden
od najvišje zapisanih prioritetnih ciljev.
TE-TOL ima zaradi izboljšanja izkoristkov
danes manjšo porabo premoga in posledično tudi manjše specifične emisije ogljikovega dioksida. Obnovljivi vir energije, lesni
sekanci, se od konca leta 2008 uspešno
Izboljšave na napravah:
–– Izgradnja sistema recirkulacije dimnih plinov na kotlu 1 in 2 (1993), ki je omogočila
uporabo kakovostnejših, višje kaloričnih
(18 MJ/kg) premogov (z nizko vsebnostjo
žvepla in pepela);
Sekanci
Gorilnik
9
eko-generacija
Zmanjševanje je podano od leta 2008. Zaradi enotne metodologije določanja emisije ogljikovega
dioksida je potrebno poudariti, da je bila v letu
2008 proizvodnja toplote 10 odstotkov višja kot v
letu 2012.
uporabljajo v kotlu 3 in tako znižujejo ne
samo emisije ogljikovega dioksida, temveč
tudi emisije dušikovih oksidov in žveplovega
dioksida. Investicija uspešno prispeva tako k
povečanju deleža obnovljivih virov energije,
kot tudi k zmanjševanju emisij ogljikovega
dioksida, in sledi ciljem, ki so si ga članice
EU zadale v okviru podnebno-energetskega
paketa. TE-TOL je zmanjšal svoj ogljični odtis
za približno 60.000 ton letno.
Emisije žveplovega dioksida
TE-TOL nima razžvepljevalnih naprav in je
emisija žveplovega dioksida odvisna od količine žvepla v premogu. Od pričetka obratovanja, pa vse do začetka devetdesetih let,
je uporabljal različne vrste rjavega premoga
in lignita z visoko vsebnostjo žvepla (do 3,5
%) iz slovenskih premogovnikov. Emisije žveplovega dioksida so se gibale med 20.000
in 25.000 tonami letno. Po letu 1991 so se
zaradi postopnega prehoda na uvožen in-
Zalogovnik toplote
sti žveplovega dioksida dosegajo vrednosti,
ki so opredeljene v najboljših referenčnih
tehnikah za razžvepljevalne naprave, in sicer
so pod 200 mg/Nm3.
Emisije dušikovih oksidov
V obdobju med letoma 2000 in 2004 so bile
v kurišču kotlov 1, 2 in 3 izvedene rekonstrukcije v smislu kurilno-tehničnih (primarnih) ukrepov. Zaradi izvedene rekonstrukcije
TE-TOL nima več preseganj zakonsko določenih emisijskih vrednosti dušikovih oksidov,
čeprav se je le-ta pred dvema letoma spusti-
Količine emisije prahu so v primerjavi z letom 1981
zmanjšane za kar 98 odstotkov.
elektrofiltre za kotlom 1 in 2 v vrečaste filtre.
Po manjših poporodnih težavah teh filtrov
danes dosegamo emisijske vrednosti, ki jih
dosegajo odpraševalne naprave, opredeljene v referenčnih dokumentih za najboljšo
razpoložljivo tehnologijo (pod 20 mg/Nm3).
Včasih so bile te koncentracije tudi čez 400
mg/Nm3, kar je 20-krat več kot danes.
Nadaljnje aktivnosti
»izboljšav«
Čeprav je danes proizvodnja toplotne energije za
50 odstotkov večja kot je bila leta 1981, so emisije
žveplovega dioksida za kar 96 odstotkov manjše
kot so bile tistega leta.
Zmanjšanje dušikovih oksidov glede na leto 1981 je
kljub večji proizvodnji več kot 35-odstotno.
donezijski premog z nizko vsebnostjo pepela (pod 0,2 %) emisije letno zniževale. Leta
1995 je bila ob polovici uvoženega premoga emisija žveplovega dioksida pod 9.000
ton. Od leta 2001, ko se v celoti uporablja
indonezijski premog, se emisije žveplovega
dioksida gibljejo od 500 do 700 ton letno.
V preteklosti so bile emisijske vrednosti žveplovega dioksida tudi čez 12.000 mg/Nm3.
Samo z ustrezno zamenjavo premoga in brez
finančnih sredstev za gradnjo čistilne naprave, je TE-TOL dosegel, da emisijske vredno-
la iz 650 mg/Nm3 na 600 mg/Nm3. V preteklosti so bile zakonsko določene polurne
koncentracije dušikovega oksida presežene
tudi več kot 5.000 krat.
Emisije prahu
Včasih se je iz dimnika TE-TOL videl rjav dim.
Danes razen zanimivega pojava »lokalnega
sneženja« ne vemo, kdaj obratuje, ker rjavega dima ni več. V začetku obratovanja smo
imeli za vsemi tremi kotli elektro filtre. Leta
1994 oziroma 1995 smo zamenjali obstoječe
Okoljski izziv v nadaljevanju nas čaka tudi
s prigradnjo plinsko-parne enote. Zemeljski plin, kot nov energent, bo še dodatno prispeval k višji kakovosti življenja v
mestu. Zmanjšale se bodo emisije prahu,
žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in
specifične emisije ogljikovega dioksida.
Prepričana sem, da bomo s skupnimi prizadevanji z Energetiko Ljubljana dosegali še
naprej okoljsko izboljševanje in dosegli vse
visoke standarde, ki jih mora imeti »zelena
prestolnica«mesta Ljubljane.
10
e-kogeneracija
Dve sta boljši od ene
Primož Škerl
R
ek na splošno velja. V našem primeru
za plinsko turbino. Dve sta res boljši od
ene. To je potrdil tudi razvojni kolegij
TE-TOL konec meseca oktobra, ko je sklenil,
da je najprimernejša varianta za nadomestitev bloka 2 sestavljena iz dveh plinskih
turbin skupne instalirane električne moči
približno 100 MW, ki tudi po toplotni moči
ustrezno nadomeščata toplotno moč obstoječega bloka 2.
Kakšna je osnova za sprejetje take odločitve? Kot vemo, se do pred dvema mesecema
TE-TOL ni opredeljeval do števila enot, ki naj
bi se gradile v prvi fazi izgradnje plinsko-parne elektrarne (PPE). Bolj pomembno je bilo
vprašanje velikosti enote. V začetku poletja
je delovna skupina, sestavljena iz članov
Energetika Ljubljana in TE-TOL, poizkusila
oblikovati z dejstvi podprto enotno mnenje
glede velikosti PPE. Mnenja so v okviru skupine ostala deljena, skupina pa je poleti prekinila delo. V TE-TOL smo vseeno želeli priti
do interne opredelitve najustreznejše tehnološke variante PPE ob upoštevanju spremenjenih tržnih pogojev (zmanjšanje odjema
toplote, nižje cene električne energije,...),
saj smo želeli premakniti projekt z mrtve
točke, pa tudi čas, ko bo morala PPE začeti
z obratovanjem, se hitro bliža. Tako smo nadaljevali tam, kjer je skupina prenehala z delom, ko je pripravila primerjalni ekonomski
izračun za obravnavane variante, ki je edini
nepristranski način ovrednotnenja posameznih variant PPE. Ta izračun je ob danih predpostavkah pokazal, da so, izvzemši dve, vse
preostale tehnološke variante ekonomsko
gledano tako blizu skupaj (izenačene), da zaradi pogreška ekonomskega modela samo
na osnovi teh izhodišč ne moremo utemeljiti
odločitve o najprimernejši varianti.
Tako je bilo potrebno poseči po drugih
kriterijih, katerim pa je skupno, da jih ni moč
denarno ovrednotiti, temveč le primerjati
med seboj po posameznih t.i. »nemerljivih«
kriterijih, ki se jih težje izrazi skozi denar.
Oblikovani so bili naslednji kriteriji:
1. Toplotna moč, kjer je bila za ustrezno privzeta le moč, ki nadomešča izpad toplotne moči obstoječega bloka 2,
2. Potencial za dodatno proizvodnjo električne energije, kjer so v ospredju večje
enote z možnostjo dodatne kondenzacijske proizvodnje,
3. Obstoječa konkurenca dobaviteljev. Zelo
pomemben kriterij, saj zaradi transparentnosti, konkurenčnosti in nižje nabavne
cene nočemo izpostavljati le enega modela plinske turbine. Tako je smiselno
upoštevati vse primerljive tehnologije,
tako »heavy duty« kot izvedenke letalskih
turbin, v potrebnem rangu moči.
4. Povezljivost v obstoječo infrastrukturo na
lokaciji v Mostah. Tu so najpomembnejši kriteriji parametri sveže pare ter delež
toplote, ki je pri teh parametrih dobavljiv.
Temu kriteriju ustrezajo vse plinsko-parne variante.
5. Omejitve lokacije. Prostor za postavitev
je omejen, zaradi česar so primernejše
variante z manj enotami večje moči.
6. Fleksibilnost. To je bila najkompleksnejša točka, saj zajema zelo širok pojem.
Fleksibilnosti je več vrst: fleksibilnost na
strani proizvodnje električne energije, ki
se izkazuje v obliki sistemskih storitev;
fleksibilnost v primeru potrebe po obratovanju nadomestne enote to je v času
remontov ali izpadov. Tu pridejo do izrazite prednosti variante z več enotami.
7. Zanesljivost obratovanja oz. redundanca, ki je največja v primeru variant z več
enotami – če se ustavi edina instalirana
enota, je zanesljivost pač manjša.
8. Prihodnji razvoj virov, kjer se pojmujeta predvsem (oddaljujoča se) izgradnja
objekta za termično predelavo odpadkov
(po domače sežigalnica) ter priklopi industrijskih in manjših soproizvodnih virov na
obstoječe omrežje za distribucijo toplote.
Tu so v prednosti variante z več enotami.
9. Skladnost z že pridobljenimi dovoljenji
izkazuje le varianta z eno veliko enoto,
za vse ostale je potrebno spremeniti že
pridobljena dovoljenja, kar terja svoj čas.
Tu je v prednosti očitno varianta z že pridobljenim gradbenim in okoljevarstvenim
dovoljenjem, t.j. z eno enoto.
10.Sposobnost zagotovitve podpor, če v
obzir vzamemo splošno stanje državne
blagajne. Tveganje je tako največje pri
variantah z veliko instalirano električno
močjo, z vidika izpolnjevanja zahtev EU
po deležu visoko učinkovite soproizvodnje in ugodnega razmerja cena/moč pa
so ravno take variante najbolj zaželene.
11.Tehnološka tveganja, kjer je izpostavljena predvsem tehnologija batnih motorjev, ki se zaradi specifike proizvodnje
dela toplote na nizkem temperaturnem
nivoju ne more enostavno vklopiti v obstoječo infrastrukturo sistema daljinskega ogrevanja na lokaciji TE-TOL.
Na osnovi podrobno razčlenjenih navedenih
kriterijev ter izvedenim individualnim »ocenjevanjem« vseh variant po teh kriterijih se
je izkazalo, da je v ospredju pri t.i »nemerljivih« kriterijih varianta plinsko-parne enote
z dvema plinskima turbinama, velikostnega
razreda skupne instalirane električne moči
približno 100 MW. To mnenje je, kot že navedeno na začetku, po sklepu razvojnega
kolegija postalo tudi mnenje TE-TOL.
VISOKA
NAPETOST
Splošno znano je, da imamo vsi večinoma eno. In si želimo, da bi imeli dve. Hkrati.
Morda celo enaki. In potem se zgodi. Imamo
dve. Hkrati. Smo v tako želenem trikotniku.
In potem se spet zgodi.
Smo pred ultimatom. Treba se je odločiti.
Ena ali druga. In smo spet tam. Želimo si, da
ne bi nikoli imeli dveh. Hkrati. In se odločimo
... za eno ... slabšo?
11
kogeneracija
MWh
apr maj jun
jan feb mar
Proizvodnja januar – november 2013
jul
nov
avg sep okt
Tehnološka para (ton)
Električna energija (MWh)
Ogrevna toplota MWh)
Proizvodnja
MWh
Poraba goriva
apr maj jun
jan feb mar
jul
nov
avg sep okt
ton
apr maj jun
jan feb mar
jul
nov
avg sep okt
Lesni sekanci (OVE) (ton)
Tehnološka para (ton)
Električna energija (MWh)
Ogrevna toplota MWh)
Premog (ton)
Tekoče gorivo (ton)
Otvoritev posodobljenega vodenja in nadzora 6,3 kV in 0,4 kV
razvodov
TE-TOL brez lastne rabe električne energije, ne toplotne in ne električne energije ne
bi mogel proizvajati. Zato je eden primarnih
vzdrževalnih področij v TE-TOL področje
elektro vzdrževanja. Zavoljo skrbnega upravljanja in vzdrževanja je to tisti segment, ki
v dolgih letih obratovanja še ni privedel do
hujše delovne nesreče.
V vseh letih obraton
maj jun jul
tovanja je bila obnovljena ali janzamenjana
feb mar apr že
skoraj vsa primarna oprema. V prejšnji šteLesni sekanci (OVE) (ton)
vilki Megavata smo pisali o posodobljenem
vodenju in nadzoru 6,3 kV in Premog
0,4 kV(ton)
stikalTekoče gorivo (ton)
nih blokov, ta mesec je projekt dočakal tudi
slavnostno otvoritev. Vodja službe elektro
vzdrževanja Anton Simončič je ob tem dejal,
da so opravili pomembno in ne lahko delo,
kateremu bo sledilo tudi potrebno šolanje
za potrebe računalniškega vodenja. Resda
bodo operaterji zaradi posodobitve razbremenjeni, a bodo morali ves čas pridobivati in
ohranja vsa potrebna znanja za delo.
D. K.
nov
avg sep okt
12
eko-generacija
V desetih letih že od A do F - kot kaže je
v pripravi že G
Irena Debeljak
Z
akon o varstvu okolja je doživel od leta
2004 že več sprememb, od 23. novembra veljajo spremembe, zapisane v
ZVO-1F. Te so posledica prenosa oz. dokončanja prenosa EU Direktiv in zaradi odprave
kršitev EU zakonodaje ter nekaterih ostalih
sprememb.
Kar je pomembno za našo družbo, je to,
da je s spremembami ZVO-1F prenesena
direktiva o industrijskih emisijah (IED Direktiva) in da je dokončan prenos direktive, ki
se nanaša na izboljšanje in razširitev sistema
unije za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.
Prenos zahtev IED Direktive prinaša spremembe, ki so povezane predvsem z uveljavitvijo zaključkov o najboljših razpoložljivih
tehnikah BAT (best available techniques), s
spreminjanjem okoljevarstvenega dovoljenja, dokončnim prenehanjem obratovanja
naprave in inšpekcijskim nadzorom naprav,
ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC naprave), kamor spadajo
naprave TE-TOL.
BAT zaključki
Dosedanja ureditev, ki se nanaša na določanje mejnih vrednosti za naprave in druge tehnične parametre njihovega delovanja,
je temeljila na t. i. referenčnih dokumentih
BREF. Zdaj je to razširjeno, tako da BREF poleg opisa BAT vsebuje tudi zaključke o BAT. To
pomeni, da se bo naprava morala uskladiti z
zaključki BAT v štirih letih od njihove objave.
27. junija 2013 je bil objavljen prvi osnutek
BREF za velike kurilne naprave, v katerem je
bilo zapisano, da naj bi se mejne vrednosti
emisij v zrak (SO2 in NOx) zmanjšale za 10
-20 % glede na tiste, zapisane v sedanji IED
Direktivi, ki ima povzete »BAT zaključke« iz
BREF dokumenta o velikih kurilnih napravah
iz leta 2006. Upravljavci naprav lahko samo
upamo, da predlogi novih BAT zaključkov za
velike kurilne naprave, ne bodo sprejeti v
letu 2014 in ne bodo obvezujoči za obstoječe
naprave. Kajti to pomeni, da bi že v letu 2018
morale dosegati vrednosti, ki so še manjše
kot je sedaj zapisano v IED Direktivi. Glede
na to, da je TE-TOL vključen v Prehodni nacionalni načrt RS, lahko samo upamo, da se
bomo morali prilagoditi tem BAT zaključkom
šele s 1.7.2020 oziroma, da bodo za TE-TOL
veljale dovoljene emisijske vrednosti iz IED
Direktive.
Izhodiščno poročilo
Druga večja sprememba se nanaša na
prenehanje delovanja naprave, zlasti če se v
njej uporabljajo, proizvajajo ali izpuščajo ne-
varne snovi, kar je relevantno tudi za TE-TOL.
Tako bo naprava morala k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja oziroma
k vlogi za spremembo okoljevarstvenega
dovoljenja po novem priložiti tudi izhodiščno
poročilo, ki vsebuje informacije o stanju okolja na območju naprave, zlasti tal in podzemne vode. Če bomo hoteli dati spremembo
okoljevarstvenega dovoljenja šest mesecev
preden bo dejansko začela veljati Uredba o
dejavnosti in napravah, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega, nam
tega ne bo potrebno narediti. Omenjena
Uredba naj bi bila objavljena v Uradnem
listu RS v januarju 2014. Podrobnejša navodila glede vsebine izhodiščnega poročila še
niso napisana. Ministrstvo bo preučilo predlagane ukrepe in izdalo odločbo o njihovi
izvedbi, če bo presodilo, da so ustrezni. Po
izvedbi bo pregledalo kraj naprave in izdalo
odločbo o njenem dokončnem zaprtju, če
bo ugotovilo, da so izvedeni ukrepi dosegli
nameravani cilj.
Redni in izredni inšpekcijski
pregledi
Tretja večja sprememba se nanaša na posebne določbe, ki urejajo inšpekcijski nadzor
nad napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega.
Inšpekcija bo na podlagi inšpekcijskega
načrta pripravljala programe za redne okoljske preglede, ki vključujejo določitev pogostosti inšpekcijskih ogledov naprav na kraju
samem. Časovni razmik med obiskoma za
TE-TOL ne bo smel biti večji kot eno leto.
Ministrstvo bo v primeru spremembe
okoljevarstvenega dovoljenja zaradi večje
spremembe naprave, ali kadar bo v določenih primerih spreminjalo okoljevarstveno
dovoljenje, po uradni dolžnosti zaprosilo
inšpekcijo, pristojno za varstvo okolja, da
opravi izredni inšpekcijski pregled. Inšpekcija bo morala pregledati napravo in o svojih
ugotovitvah v 30 dneh ministrstvu poslati
poročilo, v primeru ugotovitve neskladnosti
delovanja s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja pa bo izdala odločbo o izvedbi določenih ukrepov. V tem primeru bo ministrstvo
postopek izdaje spremenjenega okoljevarstvenega dovoljenja prekinilo, in sicer do
izvršitve inšpekcijske odločbe. V primeru, da
naprava deluje v skladu z zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja, se bo Odločba za
spremembo okoljevarstvenega dovoljenja
za večjo spremembo naprave izdala v treh
mesecih, drugače pa v 30 dneh od prejema
popolne vloge.
Poročilo bo v štirih mesecih od dneva
ogleda naprave dostopno tudi javnosti v
skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Predlog zakona vključuje v inšpekcijski
nadzor tudi carinske organe. Predpisi, ki jih
bo vlada izdala na podlagi zakonskih pooblastil, bodo natančneje določili naloge carinskih organov. Carinski organi bodo predvidoma dobili nekatere naloge pri nadzoru
nad izvrševanjem predpisov, ki jih sprejema
vlada zaradi določanja okoljskih dajatev.
Register Unije za trgovanje z
emisijskimi pravicami od 1. 1.
2013
Ob 1. 1. 2013 je vzpostavljen register Unije. Prej so države članice same vzpostavile
in upravljale registre pravic do emisije, sicer
je to urejeno v okviru in na podlagi posebnega predpisa EU o delovanju registrov. Tako
je do tega predpisa tudi Republika Slovenija
imela svoj register emisijskih kuponov, ki ga
je upravljala Agencija Republike Slovenija za
okolje (ARSO).
Uredba Komisije o časovnem načrtu,
upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic
do emisije toplogrednih plinov v celoti ureja
sistem in institucije, ki se nanašajo na dražbo
pravic do emisije toplogrednih plinov od leta
2013. Do uveljavitve tega predpisa je veljalo,
da države članice samostojno organizirajo
in izvedejo dražbo emisijskih kuponov, če
so se zanjo odločile, saj je bila prodaja emisijskih kuponov na dražbi od leta 2005 do
2012 prepuščena državam članicam le kot
možnost. Z uveljavitvijo Direktive EU pa je
postala prodaja na dražbi pravilo, podrobnosti pa so urejene v navedeni uredbi. Z njo
so urejena vsa vprašanja, ki se nanašajo na
dražbo pravic do emisije (način in izvedba
dražb, finančni produkti, ki se prodajajo na
dražbi, dražbeni sistemi, nadzornik dražbe,
dražitelj države članice itd.).
–– Dražbe: EEX (Leipzig) za 26 držav članic
in za Nemčijo, ICE (London) za Veliko Britanijo
–– Dražitelj za RS: SID banka
Sredstva, pridobljena z dražbo emisijskih
kuponov, bodo predvidoma prihodek Podnebnega sklada kot proračunskega sklada
države. Sredstva se bodo porabljala v skladu s programom, ki ga bo sprejela vlada,
vseboval pa bo izvedbo ukrepov, povezanih
s podnebnimi spremembami.
Sprememba ZVO-1F sedaj omogoča, da
bo TE-TOL na podlagi prehodnih pravil za
usklajeno brezplačno dodelitev pravic do
emisije na ravni Unije dobil Odločbo o brez-
13
eko-generacija
plačnih emisijskih kuponih za obdobje 20132020. Od leta 2005 do 2012 ni bilo enotne
metodologije za izračunavanje brezplačnih
količin emisijskih kuponov v državah članicah, zato je tudi cena emisijskih kuponov
zaradi viška podeljenih trenutno tako nizka.
T.i. backloading predlog je bil na glasovanju Evropskega parlamenta 10. 12. 2013
sprejet s 385 glasovi za in 284 glasovi proti.
S tem se je po letu in pol, odkar je Evropska
komisija prvič predstavila osnutek predloga
začasnega umika emisijskih kuponov iz trga,
zaključilo obdobje negotovosti glede sprejetja kontroverznega predloga. »Backloading«
je bil zasnovan s ciljem reševanja sistema EU
ETS preko začasnega umika 900 milijonov
emisijskih kuponov in s tem povišanja cen
le-teh na trgu. Prvi kuponi bi bili lahko iz trga
umaknjeni v drugem četrtletju 2014. Analitiki
pričakujejo, da bo ukrep cene EUA dvignil
nad 10 EUR/tono.
Poleg sprememb glede trgovanja z emisijskimi kuponi, so spremembe tudi na po-
dročju preverjanja emisij CO2 oz. zahtev za
preveritelje, ter vsebine dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov.
Presoja vplivov na okolje
Zaradi zahtev Komisije predlagani zakon
v že uveljavljeni postopek presoje vplivov na
okolje in izdaje okoljevarstvenega soglasja
uvaja postopek t. i. predhodne presoje. Z
njim se ugotovi, ali je zaradi značilnosti posega v okolje ali značilnosti območja posega
mogoče pričakovati pomembne škodljive
okoljske vplive, zaradi česar je treba izvesti
postopek presoje vplivov na okolje in izdaje
okoljevarstvenega soglasja. Vrste posegov,
za katere bo potreben postopek predhodne
presoje, bodo določene s spremembo in dopolnitvijo Uredbe o vrstah posegov, za katere je treba opraviti presojo vplivov na okolje.
Predhodno presojo bo izvedel organ, ki tudi
sicer presoja o vplivih na okolje in izdaja okoljevarstveno soglasje, to je ARSO. Prav tako
je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
predvideno preverjanje izpolnjenosti pogojev iz okoljevarstvenega soglasja v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Potrebno bo sprejeti kar nekaj sprememb
podzakonskih aktov zaradi sprememb ZVO-1F. In kot pravijo, edina stalnica v življenju so
spremembe. In najbolje, da vsaj te, ki se tičejo sprememb na nivoju zakonodaje čim prej
implementiramo v naše »delovanje« (beri: jih
sprejmemo) in se tako izognemo težavam, ki
bi nas čakale, v kolikor tega ne storimo (beri:
plačilo prekrškov ipd.).
Energetska predelava odpadkov v Ljubljani in vloga TE-TOL
Srečanje s civilno iniciativo Ne sežigalnici
Civilna iniciativa »Ne sežigalnici«, ki nasprotuje izgradnji objekta za energetsko
predelavo odpadkov v Ljubljani, v svojih
aktivnostih in komunikaciji pogosto omenja
TE-TOL kot enega izmed ključnih akterjev
v projektu izgradnje tega objekta. Vodstvo
TE-TOL je predstavnike iniciative v začetku
novembra povabil na pogovor, v okviru katerega jim je v želji, da bi vsi delovali čim bolj
konstruktivno, predstavil dejansko vlogo TE-TOL v tem projektu.
Razvojne okoljske politike kreira država
Direktor TE-TOL Samo Lozej in namestnik
direktorja dr. Marko Notar sta predstavnikom
Civilne iniciative »Ne sežigalnici« poudarila,
da je kreiranje razvojnih okoljskih politik in
smernic, ki izhajajo iz evropske zakonodaje,
in kamor sodi tudi ravnanje z odpadki ter z
njimi povezana energetska predelava, v pristojnosti države in njenih organov. Energetska predelava odpadkov je obvezna državna
gospodarska javna služba, kar pomeni, da je
odločitev o izgradnji takega objekta izključno v pristojnosti države oziroma pristojnega
ministrstva. Država odločitve za gradnjo
objekta še ni sprejela. Zanjo še ni bila podana niti pobuda, ki bi jo morala potrditi Vlada
RS kot predpogoj za začetek priprave Državnega prostorskega načrta (DPN).
TE-TOL torej ni družba, ki bi lahko odločala o tem, ali Slovenija potrebuje tak objekt
ali ne, ravno tako ni družba, ki bi odločila,
kje bo tak objekt stal. TE-TOL je ključni proizvajalec ogrevne toplote za daljinski sistem
ogrevanja v Ljubljani, pomembno dejstvo
pri energetski predelavi odpadkov pa je, da
mora biti vsa toplota, ki bi jo tak objekt proizvedel, primarno plasirana v daljinski sistem
ogrevanja. Zakonodaja zahteva, da je objekt
energetske predelave odpadkov priključen
na daljinski sistem ogrevanja. Postavitev
objekta za energetsko predelavo odpadkov
bi zato – ne glede na to, da je zanj pristojna
država – pomembno vplivala na obstoječe
delovanje TE-TOL in s tem na njegovo energetsko vlogo v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane.
Poudarila sta tudi, da je razvojna strategija družbe TE-TOL prioritetno usmerjena
v postopno zamenjavo premoga z zemeljskim plinom ter v izgradnjo čistilne naprave
na premogovnem bloku 3, v katerem sedaj
uporablja tudi obnovljiv vir energije (lesne
sekance).
Civilna iniciativa predlaga izvoz goriva iz
odpadov
Predstavniki Civilne iniciative »Ne sežigalnici« Andrej Gnezda, Marjana Krajnc in
Gorazd Marinček, sicer predsednik društva
Slovenski E-Forum, so na srečanju izpostavili, da v Sloveniji količina odpadkov, potrebnih
za proizvodnjo goriva močno upada, zaradi
česar je gradnja nove sežigalnice po njihovem prepričanju nepotrebna. Glede vloge
nastajajočega RCERA Barje, ki bi kot končni
produkt proizvajal gorivo iz odpadkov, so
predstavniki iniciative poudarili, da je primernejša rešitev izvoz končnega tega produkta v
obstoječe proste kapacitete v tujini. Izpostavili so, da po njihovem prepričanju v tujini obstajajo stroškovno, zdravstveno in okoljsko
sprejemljivejše prakse ravnanja z mešanimi
komunalnimi odpadki, ki ne temeljijo na sežigu in ne terjajo ogromnih investicij.
D.K.
14
generacija
■jubilanti
20 let v TE-TOL:
Matjaž Kosec, Slavko Kastelic in Bojan Zavrl
Tomaž Stramšak
Boštjan Kocijan
Andrej Belec
Matjaž Kosec, Slavko Kastelic in Bojan
Zavrl imajo skupen jubilej – 20 let TE-TOL
in vsi so delovodje strojnega vzdrževanja v
službi strojnega vzdrževanja. Slavko ob pogovoru o zbranih vtisih skozi vsa leta najprej
pomisli na to, da je kolega Ignacij Simončič v
TE-TOL prišel na isti dan kot on, a gre letošnji
december že v pokoj. Da čas res neizogibno
mineva, meni tudi Matjaž, ki pri svojem delu
ceni predvsem dinamiko. Ta je bila še posebej delovno izrazita pri projektu biomase.
Bojan se pridružuje mnenju o hitrem minevanju let in pohvali delovno vzdušje v službi.
Vsi trije so ali pa še bodo jubilejno nagrado
namenili družinskemu proračunu, v katerem
projektov zagotovo nikoli ne zmanjka.
Tomaž Stramšak, vodja blokov v službi
obratovanja ob svojem jubileju pove: »Teh
dvajset let je minilo kot silovita nevihta, ki
razbije poletno vročino sprosti ozračje in
razjasni nebo. Z denarjem bom popravil svoj
insolventen položaj. Aja, za dušo bom pa kupil dve hiški za čebelice….«
Boštjan Kocijan je vodja izmene v službi obratovanja in hkrati predsednik sveta
delavcev. Pravi takole: »Kot otrok sem poslušal mamo, kako je s prijatelji razpredala
o tem, da čas hitro beži. Sam se do nekje
25. leta s tem nikakor nisem strinjal, od prihoda v TE-TOL pa ugotavljam, da »so imeli
mati prav«. Ali je temu kriv predvsem režim
izmensko-vikendaško-prazničnega
dela
ali zgolj EMŠO – ne vem? Dejstvo pa je, da
imam velikokrat občutek, kot bi nekdo pritisnil »fast forward« gumb na daljinskem upravljavcu. Prihod v TE-TOL je bila ena izmed
pomembnejših sprememb v mojem življenju.
Iz podjetja na robu preživetja, kjer ni bilo primarno vprašanje, kakšna bo plača, temveč
ali sploh bo in kdaj, sem prišel v neko novo,
popolnoma drugače urejeno družbo. Zato mi
je še toliko težje sprejeti »izbris« družbe, ki je
v mojem življenju odigrala tako pomembno
vlogo. Velikokrat se spomnim tudi svojega
razgovora za sprejem v TE-TOL in vsakič se z
iskreno hvaležnostjo spominjam obeh takrat
prisotnih predstavnikov družbe, ki sta v meni
videla potencial in mi dala priložnost. Denar
bo šel v »družinski sklad za počitniške dejavnosti«, kjer pa ne bo imel priložnosti, da bi se
pokvaril zaradi pretečenega roka uporabe.«
10 let v TE-TOL:
Andrej Belec je zaposlen kot vodja izmene transporta premoga v službi obratovanja.
Pravi, da je ta čas zelo hitro minil. Glede
jubilejne nagrade pa pravi, da, ker je plača
slaba, bo nagrada za v »štumf«.
Bojan Unčanin je strojnik termične priprave vode. Na to delovno mesto je prišel
šele pred enim letom – pred tem je delal na
transportu premoga – in pravi, da je teh deset
let najboljših doslej. Sicer je, kot pove, delo v
izmenah težko in se nanj še vedno ni privadil,
da pa je zagotovo najboljše biti v jutranji izmeni. Jubilejno nagrado bo namenil družini,
natančneje za ureditev otroške sobice.
Lovro Novinšek je zaposlen v prodajno-nabavnem sektorju, kjer mu je delo, kot
pravi, še posebej všeč zaradi sodelavcev,
ki ga obkrožajo. Tako so dobri časi še boljši
in slabši malo manj slabi. Jubilejna nagrada
pripada družinskemu proračunu, nekaj pa je
bo namenjeno za zimske radosti.
Đorđe Donev je zaposlen v službi obratovanja in letošnjega decembra praznuje
10-letni jubilej. Nagrade je tako kot ostali vesel, en del jo bo namenil za dopust, drugega
pa varčevanju.
Bojan Unčanin
Jubilantom, med katerimi so tudi Marjan Prašnikar (30 let) iz službe elektro vzdrževanja,
Matjaž Pintar (20 let) iz razvojnega sektorja, Skender Šmid (20 let), Dušan Strušnik (20 let)
in Aleksander Humar (20 let) iz službe obratovanja ter Sebastjan Smerajec (10 let) iz službe
obratovanja in Robert Oven (10 let) ter Dušan Čokl (10 let) iz službe strojnega vzdrževanja,
iskreno čestitamo.
Lovro Novinšek
15
generacija
■svet delavcev
Bo z združitvijo presekan gordijski vozel?
Boštjan Kocijan, predsednik Sveta delavcev
Ponovno je pred vrati zima, tokrat zadnja
pod okriljem imena TE-TOL. Bere se nekoliko
dramatično in tudi občutke »Tetolovcev« ob
tem praviloma ne bi mogel opisati ravno z
nekimi veselimi toni. Poleg povsem normalne – lahko zapišem tudi čustvene – navezanosti na družbo, ki je posameznikom 5, 10,
20, nekaterim celo 40 let, dajala kruh, dodatno vse skupaj zapletejo še »ekskluzivni«
slovenski primeri združevanj, prevzemov, …
družb, katerih rezultati so bili velikokrat vse
prej kot dobri za zaposlene.
Čeprav bi nam bilo morda ljubše, da bi
naša družba ostala pod okriljem mešanega
državno-občinskega lastništva, ne moremo
mimo dejstva, da so podobni objekti tudi v
tujini pod okriljem mestnih občin, za katere
proizvajajo toploto za potrebe daljinskega
ogrevanja. Kljub temu pa je nenavadno, da
se je država odpovedala deležu v svojem
največjem objektu soproizvodnje toplote
in električne energije (SPTE), še posebej
upoštevajoč okoljske zaveze do EU, ki jih je
podpisala in glede na zaostanek pri izpolnjevanju le-teh. TE-TOL bi ji namreč z investicijo
v PPE-TOL lahko omogočil relativno visok
skok deleža proizvodnje električne energije
v SPTE, kjer se trenutno nahajamo na samem
repu, saj proizvajamo zgolj med 6 % in 7,5
% električne energije iz SPTE, medtem ko je
evropsko povprečje blizu 12 %. To bi moral
biti več kot zadosten razlog, da bi bila naša
družba še kako zanimiva za državo.
Pri vsem skupaj pa je za nas vendarle bolj
kot lastništvo pomembno, da se – podobno
kot pri šahu – v pravem trenutku vlečejo prave poteze. To pomeni, da bi moral nekdo na
odgovornem položaju pravočasno presekati
»gordijski vozel« nenehnih neplodnih usklajevanj na vseh nivojih, ki ne pripeljejo do
ustreznih konkretnih rešitev v smislu nujno
potrebne investicije ali pa prevzeti odgovornost za posledice svojih odločitev oziroma
ne-odločitev, ki onemogočajo pravočasen
pričetek izvajanja aktivnosti na področju
investicij in lahko v prihodnosti povzročijo
precej nevšečnosti.
Pa preidimo na kratko še na področje delovanja sveta delavcev in nadzornega sveta
družbe.
Nadzorni svet se je sestal na svoji predvidoma zadnji seji. Za TE-TOL se mi zdi pomembno, da je bil nadzorni svet enotnega
mnenja, da je nujno potrebno narediti odločne in ustrezne korake na področju izvedbe investiciji PPE-TOL, in sicer z ustreznimi
aktivnostmi vodstva, ki bodo dala jasna in
nedvoumna opozorila vsem odgovornim na
državnem nivoju in nižje. Po pripojitvi TE-TOL
k JPE bo vlogo nadzornega sveta TE-TOL
prevzel in opravljal nadzorni svet JHL.
Vodstvo z nekaterimi predstavniki iz JHL,
direktorico JHL in direktorjem JPE, je opravilo posvetovanje s svetom delavcev in sin-
Boštjan Kocijan
dikatom družbe v zvezi s pripojitvijo TE-TOL
k JPE. Opravljena sta bila dva posvetovanja,
prvi je bil posvečen bolj sami pripojitvi, drugi
pa je obravnaval že bolj tematiko organizacije in sistemizacije združene družbe po pripojitvi. Svet delavcev je s tem v zvezi zavzel
stališče v obliki sklepa na svoji 4. redni seji.
Prišlo je do prvih srečanj članov sveta
delavcev TE-TOL in sindikata s člani sveta
delavcev in sindikata JPE. Odnosi med člani
so izjemno korektni, po pripojitvi pa se bo
sodelovanje obeh svetov delavcev še poglobilo, ali s posameznimi skupnimi sejami
ali prisotnostjo predstavnikov enega sveta
delavcev na sejah drugega. Glede nadaljnjih
korakov v smislu enotnega oblikovanja sveta
delavcev se bomo uskladili kasneje.
Ob koncu želim vse sodelavkam in sodelavcem vesel Božič ter srečno in zdravo Novo
leto 2014.
■sindikat
Prihaja naporno leto
Andrej Lukek, predsednik Sindikata
Poslavljamo se od leta, v katerem so bile v
sindikatu delavcev energetike in sindikatu
TE-TOL izvedene volitve, na katerih smo člani izvolili predstavnike delavcev za obdobje
petih let.
Pred nami je leto, ki bo s sindikalnega
vidika zelo naporno in zahtevno, saj se s pripojitvijo TE-TOL k družbi Energetika Ljubljana odpirajo pogajanja oz. pogovori o novi
skupni podjetniški kolektivni pogodbi (PKP).
To bo velik izziv, saj predvidevam, da bodo
pogajanja težka. V situaciji, ki trenutno vlada
v Sloveniji, je namreč pričakovati velike pritiske na zmanjševanje že pridobljenih pravic
delavcev.
Zaposleni v TE-TOL pridobljene pravice
iz veljavne PKP ohranjamo še nadaljnji dve
leti po pripojitvi. V tem obdobju bo potrebno uskladiti oz. poenotiti pravice zaposle-
nih v skupni družbi, saj so zaradi različnih
panožnih in podjetniških pogodb, ki veljajo
v obeh družbah, prisotne razlike v pridobljenih pravicah. Glede na to, da bo v družbi po
pripojitvi skoraj 600 zaposlenih, bo potrebno združiti moči, ter se zavedati, da smo vsi
eno - samo tako bomo namreč lahko dosegli
skupne cilje.
Verjamem, da je vsem zaposlenim pomembno, da smo del uspešnega podjetja,
prav tako pa mora biti vodilo vodstva oz. lastnika, da ima ekipo zadovoljnih, zanesljivih
in uspešnih ljudi.
Če bomo vsi skupaj verjeli in se trudili za
to, uspeh ne bo izostal in bomo skupaj pisali
novo zgodbo o uspehu.
Upam, da je bila večina zadovoljna z našim delom, mi pa si bomo še naprej prizadevali za ohranitev vseh delavskih pravic in
Andrej Lukek
socialne varnosti vseh zaposlenih, ob vsem
tem pa bomo poskrbeli tudi za skupno druženje in razvedrilo v obliki sindikalnih izletov.
Ob koncu bi vsem sodelavkam in sodelavcem, vašim družinam in prijateljem zaželel
vesele božične in novoletne praznike, predvsem pa veliko zdravja, sreče in osebnega
zadovoljstva v prihajajočem se letu, ter da se
vsem izpolni čim več skritih želja.
16
generacija
■škd predstavlja
Potapljaška sekcija
Svet pod vodo nas navdušuje in poučuje
Domen Pirkmajer
P
rvi radovedneži v TE-TOL so se z raziskovanjem podvodnega sveta srečali
v letu 2006, ko je skupina zaposlenih
opravila začetniške potapljaške tečaje po
katerim potapljanje predstavlja pomemben
del aktivnega preživljanja prostega časa. Vsi
smo opravili nadaljevalni potapljaški tečaj,
tečaj potapljanja z obogatenim kisikom (NITROX), trije člani pa smo opravili tudi tečaj
reševanja iz vode s pomočjo kisika (Oxygen
First Aid Provider).
Potapljači pod okriljem sekcije letno
opravimo od 8 do 12 skupinskih potopov in
tako vzdržujemo potrebno pripravljenost in
potapljaško kondicijo, kar je eno od osnovnih
pravil za varno potapljanje. Smo redni gostje
Reševanje iz vozila 2012: Skupna reševalna vaja
PGD Zalog in ŠKD TE-TOL
sistemu CMAS. Druga skupina navdušencev
jim je sledila v letu 2007.
Glavni krivec, da je kar 19 zaposlenih
pridobilo certifikat za raziskovanje podvodnega sveta je, sedaj že upokojeni, Igor Urh,
starosta in pionir potapljanja pri slovenski
potapljaški zvezi.
Ker so potapljači predstavljali dobrih 6
odstotkov vseh zaposlenih v podjetju, smo
se v letu 2009 odločili, da oblikujemo sekcijo pod okriljem ŠKD TE-TOL. Leta 2010 je
bila naša prošnja uslišana, kar je pripomoglo k uresničitvi številnih ciljev in projektov.
S pomočjo ŠKD nam je uspelo kupiti opremo za reševanje s pomočjo kisika, kar je bil
predpogoj za načrtovanje varnega potopa
in hitrega ukrepanja v primerih, ko gre kaj
narobe.
V sekciji je danes še devet navdušencev,
Senj, 2010. Potapljači ŠKD TE-TOL
»Kakšne 'ribe'!«
na čistilnih akcijah »Očistimo Ljubljanico« in
na lokalnih čistilnih akcijah, kjer smeti ležijo
pod vodo. V letu 2012 smo se udeležili reševalne vaje »Vozilo v vodi«, na kateri smo
skupaj z gasilci PGD Zalog reševali ponesrečence iz potopljenega vozila.
Članstvo v sekciji, ki deluje pod okriljem ŠKD, nam predstavlja zibelko, tako v
finančnem, kot tudi organizacijskem smislu.
Prikrajšana nam je marsikatera težava pri
uresničevanju osebnih, skupnih in družbenih
ciljev. Upamo, da bodo v valu zmanjševanja
17
generacija
Ali ste vedeli?
Čistilna akcija Ljubljanica 2011
pravic in ugodnosti zaposlenim, odgovorni
prepoznali dodano vrednost vseh delujočih
sekcij in omogočili njihovo nadaljnje delovanje.
Za popestritev pa še nekaj dejstev iz podvodnega sveta:
–– Da je prvi sodobni potapljaški dihalni
aparat “SCUBA” (Self Contained Underwater Breathing Apparatus) leta 1943
izumil francoski pomorščak Jacques Cousteau? Poimenoval ga je “aqualung” oz.
po slovensko “vodna pljuča”.
–– Da voda nad potapljači filtrira oz. izloči
rdečo in rumeno svetlobo, zaradi česar
je vse videti modrikasto? Da bi videli naravne barve, moramo potapljači imeti s
seboj lasten vir svetlobe.
–– Da zvok potuje v vodi štirikrat hitreje kot
na kopnem? Zato potapljači ne moremo
določiti, iz katere smeri prihaja zvok, ko
smo pod vodo.
–– Da se je zgodilo že kar nekaj podvodnih
porok in da so nekateri ljudje pripravljeni
poskusiti vsepovsod, a vseeno spolnih
odnosov pod vodo inštruktorji ne priporočajo, enostavno iz varnostnih razlogov,
kar pa ne zaustavi tistih nekaj najbolj »trmastih«.
–– Da se zaradi loma svetlobe stvari pod
vodo zdijo 33 odstotkov večje in 25 odstotkov bližje, kot so sicer.
Pag, 2011. Zadovoljstvo po opravljenem potopu
■upokojenci
Anton Simončič in Ignacij Simončič
Anton Simončič in Ignacij Simončič povezana kot brata in povezana skozi delo v
službi elektro vzdrževanja. Anton oz. Tone je
vodja službe, Ignacij oz. Nace je delovodja.
Tone je v TE-TOL že polnih 41 let, to je zanj
druga služba, skupno ima 46 let delovne
dobe. Nace je v TE-TOL 20 let, to je njegova četrta služba, hkrati pa praznuje 20-letni
jubilej v TE-TOL in odhod v pokoj. Oba sta
navezana in ponosna na svoje sodelavce, za
katere pravita, da so predvsem požrtvovalni
in pripravljeni delati ne glede na uro v dnevu. »Najbolj ponosen sem nato, da se nam
v vseh letih ni pripetila nobena hujša nesreča«, izpostavi Tone in Nace mu pritrdi, da je
bila varnost od nekdaj na prvem mestu. Ko
Tone govori o svojih sodelavcih, pove, da
bo le-te najbolj pogrešal in da zaradi njih
težko odhaja. Nace doda: »Ljudje v TE-TOL
so kot mozaik, vsak nekaj pomeni.« Tone
pa zaključi: »A čas je«, da na naše mesto
pridejo mlajši in delajo po svojih najboljših
močeh naprej.« Na vprašanje, kako gledata
na združitev TE-TOL in Energetike Ljubljana,
se Tonetu rahlo razžalosti obraz: »Človeku ni
vseeno, ker se bodo stvari spremenile, a kaj
hočemo, tako je… Obraz se mu razsvetli, ko
se spominja, kaj vse so uspeli narediti v vseh
Jože Rojec
Milan Pribanič
teh letih. Zamenjana je bila praktično že vsa
elektro oprema. Nace se spominja, kako je
Tone pred davnimi leti prihajal domov ves
umazan, saj je na začetku službe menjaval
žarnice v takrat še precej umazani toplarni.
Ker gresta skupaj v pokoj, jima je malo lažje.
Za prizadevne električarje pa tudi doma nikoli ne zmanjka dela, mar ne?
bilo težko vztrajati. Letom navkljub upa, da
bo »odsanjal« še kar nekaj sanj in načrtov, za
katere je bil sedaj prikrajšan. Svoje misli zaključi: »Odhod ne bo lahek, priznam. Preveč
imam prijateljev, ki jih bom pogrešal, tako
da slovo ne bo lahko. Veliko lepih, zabavnih,
včasih pa tudi težkih trenutkov smo skupaj
preživeli, a ostali bomo prijatelji za vedno.«
Jože Rojec iz službe obratovanja je bil
v prejšnji številki jubilant, sedaj je upokojenec. Pravi, da je 40 let, kolikor jih je preživel
v TE-TOL, minilo kot v trenutku, vsekakor
prehitro. Dolga leta je bil najmlajši - starejši sodelavci so ga klicali »Prešeren« zaradi
dolgih las -, danes pa odhaja kot že nekaj let
najstarejši »pogonc«. »Ne morem trditi, da
sem v TE-TOL izpolnil vse sanje, a »zastrupila« me je tako močno, da mi je delo v njej
še danes izziv, zato sem svojo kariero začel
graditi še v svoji firmi, a nikoli na škodo prve
ljubezni«, Jože opiše svoje občutke in doda,
da ima mnogo prijateljev in prijateljic, ki so
mu bili potrpežljivi sodelavci in se jim ob tej
priložnosti opravičuje, če jih je kdaj nehote
užalil. Jože izpostavi, da delo v izmenski
službi zahteva tudi mnogo odrekanja na
račun družine, a ne glede na vse to, mu ni
Milan Pribanič je v TE-TOL 27 let. Sprva
je delal kot viličarist v službi obratovanja,
zadnja leta pa je opravljal dela v orodjarni
in garderobi službe strojnega vzdrževanja.
Pravi, da je bil vsa ta leta zelo zadovoljen,
tako z delom, kot s sodelavci. »Pogrešal bom
TE-TOL, ker sem rad hodil v službo. Doma
imam vrt, malo sadovnjaka in vem, da bom
našel dovolj zaposlitve za vnaprej.« Če mu
bo zmanjkalo dela v okolici hiše, pa se bo
crkljal z vnučkom. Z veseljem se bo vračal
nazaj v TE-TOL kot upokojenec, če mu bo le
zdravje služilo.
Upokojencem, med katerimi je tudi
Slavko Jakopin iz službe strojnega vzdrževanja, se zahvaljujemo za prizadevnost in
jim na novi poti želimo čim več kakovostno
preživetega časa.
18
generacija
■Člen v verigi
Štefan Šimunič
Ni hazarder, a posluša Hazard
Pogovarjala sem se Irena Debeljak
Štefan, že kar nekaj časa si vodja službe
obratovanja, ki ima največ zaposlenih - če
imam pravilne podatke, skoraj polovica
vseh zaposlenih? Kako gledaš na to?
V službi obratovanja nas je zaposlenih
124, od tega jih 120 opravlja svoje delo v
izmenah. Za obratovanje treh blokov v glavnem pogonskem objektu in spremljevalnih
objektov, kot so transport premoga in sekancev, kemijska priprava vode, vršna kotlarna,
črpališče hladilne vode na Ljubljanici, je tako
število zaposlenih nujno potrebno. Smo dobra ekipa in dosegamo dobre proizvodne
rezultate. Če povzamem besede mojega
nadrejenega, bi lahko rekel, da smo najboljši. In če bi se primerjali, s kakšno manjšo
športno ekipo, bi lahko povzeli, da je ekipa
lahko uspešna in dosega vrhunske športne
rezultate samo, če je dobro organizirana in
vsak član ekipe daje svoj največji prispevek.
Taka je tudi ekipa službe obratovanja.
Če se prav spomnim, si začel v energetsko-analitski službi. Imam prav?
V TE-TOL sem prvič prišel davnega 1985.
leta. Zaključeval sem študij na Fakulteti za
strojništvo, in tu sem kot študent pomagal
pri opravljanju pogodbenih nalog v Laboratoriju za termoenergetiko. Pri realizaciji teh
nalog v TE-TOL so nam pomagali zaposleni
v energetsko- analitski službi (EAS). Takratni
vodja EAS Janez Rupar mi je tudi predlagal
temo diplomske naloge v okviru TE-TOL. V
naslednjem letu, po zagovoru diplome, sem
se v TE-TOL redno zaposlil.
Tvoje delo se verjetno ne konča ob dveh.
Vem da imaš pogoste popoldanske in
večerne klice iz TE-TOL. Kako gledajo
domači na to, ti kdaj očitajo?
Jutranja izmena prične z delom ob 05.30
uri, popoldanska ob 13.30 uri. S prihodom
druge izmene se začnejo nove potrebe, želje, pogovori, analize, poročila… Velikokrat
se aktivnosti nadaljujejo v popoldanskem
času. Klici domov me ne motijo. Zavedam
se, da gre za probleme, povezane s proizvodnjo in to spada v obseg mojega dela, zato
pripombe doma niso dovoljene. (smeh)
Poleg vodenja službe si skrbnik pogodbe
za lesne sekance. Verjetno moraš imeti te
zadeve dobro pod nadzorom, tako glede
dobav kot glede kakovosti le-teh?
V kurilni sezoni raztovorimo vsak dan dve
vlakovni kompoziciji premoga, kar predstavlja dva krat po 22 vagonov in do 20 kamionov lesnih sekancev. Seveda prihaja tudi
do zapletov, zlasti pri kvalitativnem prevzemu sekancev. Letošnja sezona se je dobro
začela in upam, da bo tudi nadaljevanje ta-
kšno. Dobavitelji mi
dostikrat očitajo, da
zahtevam »laboratorijske« sekance, les
pa da je »živa stvar«.
Si tudi v uredniškem odboru Megavata od samega
začetka. Zdaj, ko
se jih je nabralo
že štirideset, kako
ocenjuješ naše skupno delo in kako ocenjuješ, da bo delo v
prihodnje?
V uredniškem odboru dobro sodelujemo
in si odkrito povemo, kaj si mislimo, včasih
preko prijateljskega prepričevanja ali tudi
preko neverbalne komunikacije… Zavzemam se, da zaposleni dobijo informacije,
ki jih zanimajo. Glede na to, da smo energetski objekt, je prav, da so temu primerni
tehnični članki v ospredju in da so naprave
TE-TOL poudarjene na naslovnicah. Štirideseta številka praviš? V začetku sem mislil,
da ne bomo tako dolgo skupaj, a sedaj bo
to že deset let. Oh (smeh), ampak, kdor je
dober, je dober. Kako naprej, ne vem, saj se
z novim letom pripojimo Energetiki Ljubljana
in bo novo oz. staro vodstvo povedalo svoje
mnenje. Mogoče se bo le-to odločilo, da je
potrebno uredniški odbor pomladiti. (smeh)
Saj poznaš tisto pesem skupine Hazard: So
najlepše pesmi že napisane… Vsekakor, če
bo odločitev, da Megavat izhaja še naprej,
bo potrebno dobiti nove moči v uredniški
odbor s strani Energetike Ljubljana.
Svoja leta »pridno skrivaš«. A kljub temu
vedno navdušeno pripoveduješ o svojih
vnukih. Se ti je kdaj že zgodilo, da te je
kdo zamenjal in namesto, da bi mislil, da
si dedi, te je imel za očeta?
Pravijo, da te vnuki postarajo, mislim, da
so mene pomladili. (smeh) No, narave ne
moreš prelisičiti. Priznam, da uživam v vsakem trenutku druženja z njimi.
Znan si tudi po organizaciji teniških Šampanji'c turnirjev v naši družbi. Večkrat
si tudi zmagal na njem. Verjetno so ti očitali, da si priredil žreb in zato zmagal… Ali
pa je to samo nevoščljivost, saj kot vem,
igraš tudi na turnirjih izven TE-TOL?
Šport je pomemben del mojega življenja.
Najprej sem igral vrsto let nogomet in kasneje tenis, torej lahko bi rekel, da sta moja prva
in druga ljubezen. (smeh) Žena tega ne sme
prebrati. Pri organizaciji teniških turnirjev mi
je zmeraj bilo v ospredju druženje. Žrebanje
je javno, torej so zraven tudi tekmovalci in
so očitki neutemeljeni. Dejstvo je, da si vsak
želi zmagati in je potem, če nisi zmagovalec,
krivo žrebanje oziroma partner, ki je igral s
teboj. (smeh)
Redno se odzovem povabilom na teniške
turnirje in igram v zimski ligi TK Rival. Lahko
se pohvalim (smeh), da nisem uspešen samo
v toplarniških turnirjih, ampak imam kar nekaj »mednarodnih« zmag in uvrstitev med
prve tri v ligi.
Dostikrat greš v svoj rojstni kraj, Medžimurje. Kot vem, imaš veliko bratov in
sester, ki ste šli na različne kraje sveta.
Kaj ti je najraje pri srcu iz tvojih domačih
krajev?
Izhajam iz devetčlanske družine, sem četrti otrok. Imam tri sestre in tri brate. Razpršeni so na različne konce, od Kanade, Nemčije, Avstrije in do Hrvaške. Kljub temu, da
smo tako daleč drug od drugega, se dobro
razumemo in se radi dobimo v rojstnem kraju. Tradicionalno grem domov za katoliške
praznike. Tam se mi čas ustavi, ker srečam
vrstnike, obiščem sorodnike in prijatelje, s
katerimi sem odraščal in se res imam lepo.
Na začetku poletja se že nekaj časa
predajaš jadranju. Ti je ostal v spominu
kakšen zanimiv dogodek?
Prvič sem na jadranje odšel čisto slučajno, saj so me povabili, ker jim je nekdo odpovedal. Zmeraj sem želel videti kraje tudi iz
morske strani. Prejadrali smo že Jadransko
morje, pluli že do Albanije, Grčije, Turčije,
Malte in Sejšelskih otokov. Dogodkov je bilo
veliko in zato se vsako leto znova veselim
jadralske ture.
Še eno vprašanje glede želja v novem
letu? Kaj si želiš in kaj želiš nam?
Želim, da nam zdravje služi in da nas sreča spremlja. Čeprav sem optimist, vem da
bo kar nekaj težav zaradi pripojitve TE-TOL
k Energetiki Ljubljana, a upam, da se bo izteklo tako, da bomo v novi družbi lahko vsi
zadovoljni in uspešni.
19
generacija
■veseli december
Povezani z energijo – povezani med seboj
Tisto, kar tli v srcu posameznika je naša
luč. Luč, ki jo prižgemo, da se med seboj
prepoznamo, začutimo in povežemo. Je tisto nekaj tako občutenega in hkrati neoprijemljivega. Je tisto, kar nas dela za boljše,
ko znamo dobro ločiti od slabega. Je tisto,
kar nas dela za močnejše, ko nas poraz več
ne prizadene. Je tisto, kar zmoremo podariti
drugemu in je tisto, s čimer otroku pokaže-
mo, da je prava pot samo tista, ki prihaja
in vodi do srca. Naša luč je naša energija
– odločna in hkrati sramežljiva, nezlomljiva
in hkrati občutljiva. Brez nje ni nas in brez
nas ni nje. Je med nami in v nas samih. In je
vredna, da ji prisluhnemo, ko nas hoče prizemljiti in umiriti; in je vredna, da ji verjamemo,
ko nas uči, da se moramo ceniti, spoštovati
in si pomagati.
Povezani smo z njo in ona z nami: skozi
čas, skozi različne obraze, krajše in daljše
razdalje. Prepoznamo jo lahko v pogledih, v
nasmehu ali v solzah, v stisku roke ali v objemu. Prepoznamo jo lahko tudi na teh fotografijah.
D. K.
Jubilej Megavata
Decembra leta 2003 smo v TE-TOL izvedli
»razpis« za najboljši predlog imena naše interne revije, ki je takrat seveda še ni bilo. Je
bila pa rojena ideja. In bila je želja, volja in izkazano zaupanje s strani vodstva, da se projekta »interno glasilo« lotimo s polno paro. In
smo se ga lotili, tako kot se projektov znamo
lotevati v TE-TOL - zavzeto in hkrati z dobršno mero »rešpekta«. Februarja 2004 smo
doživeli krst. Občutek, da smo začeli nekaj
dobrodošlega in koristnega, se je iz številke
v številko potrjeval. S tem je naraščala naša
volja, krepila se je želja in odgovornost, da
delamo po najboljših močeh. Ta mesec, s to
številko, ki jo ravnokar prebirate, smo popisali že 40. izid Megavata. Uredniški odbor
je imel v tem mesecu pred desetimi leti tudi
prvi sestanek skoraj v enaki sestavi kot je še
danes (le Primož Škerl je zamenjal Janeza
Ruparja).
Če se opremo na numerologijo, to po-
meni, da smo izbrali pravo ime in da je bila
izdaja prve številke ravno v pravem času,
da so bile naše energije, ne glede na vrsto
predznaka, vedno usklajene.
Praviloma je bolje, da ne gledamo preveč v prihodnost, da ne pozabimo na
sedanjost, a vendarle: to je zadnja
številka interne revije v samostojni družbi TE-TOL. Če pokukamo v bližnjo prihodnost,
bomo revijo ustvarjali še naprej, v skupni družbi Energetika Ljubljana. Ali
bodo »kozmične«
energije še naprej
tako usklajene, bo
pokazal čas in številke, ki jih bomo
šteli od leta 2014
dalje. Do katere številke bomo prišli? Ne
Nagradni sklad: 1. nagrada 63 €, 2. nagrada 42 €, 3. nagrada 21 €
Prosimo, da pošiljate le en izvod gesla za posamezno križanko,
ker bomo v nasprotnem primeru izločili vsa ponovljena imena.

Ime in priimek
Naslov
Geslo
pozabimo: voljo, željo še imamo. Želimo verjeti, da imate voljo tudi vi, da nas boste še
naprej brali.
Nagrajenci iz 39. številke:
63 €prejmeValentina Kokalj
42 €prejmeIgnacij Kastelic
21 €prejmeTone Prašnikar
Pravico do žrebanja imajo samo zaposleni in
upokojenci TE‑TOL. Pri žrebanju bomo upoštevali le en izvod rešene križanke na posameznika. Nagradni kupon z vpisanim geslom
oddajte v nabiralnik časopisa do 15.2.2014.