2. sočasni ali simultani kontrast

Barva je samo ime za občutek, ki nastane, ko
svetloba z določeno valovno dolžino draži
fotoreceptorje mrežnice.
Filter
Oko
Občutek
barve
Barva
Bela
svetloba
Obarvana
svetloba
FIZIKA
Mrežnica
FIZIOLOGIJA
Vidni
živec
Vidni
center
PSIHOLOGIJA
Barva je v bistvu subjektivni pojav, ki je
odvisen od fizioloških in psiholoških
faktorjev.
• Fiziološki pojav barve je za likovno pojmovanje
barve in barvitosti velikega pomena.
• Pri nastajanju barvnega občutka se razvijejo fizični in
kemični procesi, ki imajo lastnosti protiukrepanja na
svetlobo, ki razdraži naše oko.
• Na teh pojavih temeljijo tako imenovane barvne
iluzije ali premene, ki imajo pri barvni organizaciji
odločilno vlogo.
• BARVNE VREDNOTE SE NAM ZDIJO V DRUŽBI
DRUGIH BARV V OKVIRU KOMPOZICIJE
DRUGAČNE; KAKOR ČE JIH OPAZUJEMO
POSAMEZNO.
•
K barvnim iluzijam spadajo:
1. ZAPOREDNI ALI SUKCESIVNI KONTRAST
2. SOČASNI ALI SIMULTANI KONTRAST
3. BARVNA PERSPEKTIVA
4. BARVNA VIBRACIJA
5. SVETLOBNA IRADIACIJA ALI OSOJ
1. ZAPOREDNI ALI SUKCESIVNI
KONTRAST
• Je optično fiziološki pojav, pri katerem se po določenem
času trajanja dražljaja določenih svetlobnih valov barve,
izzove njeno nasprotno barvo.
• ..vidimo kontrastno barvo prejšnje barve,ki jo
imenujemo odsevna barva ali negativna paslika.
2. SOČASNI ALI SIMULTANI
KONTRAST
• Je fiziološki pojav prikaterem naše oko za vsako
barvo istočasno terja komplementarno barvo.
1. Nanaša se na optično premeno barv, kadar jih
gledamo hkrati, pri čemer se paslika izzvana z
eno barvo, pomeša z drugo barvo in jo s tem
spremeni.
• NEKA BARVA VEDNO VPLIVA NA SOSEDNJO BARVO
TAKO, DA JO V ODTENKU SVETLOSTI IN INTENZIVNOSTI
SPREMENI.
• Primeri:
- Če na primer
gledamo rumeno
barvo ob oranžni
barvi, jo vidimo
zelenkasto;
- Če pa isto
rumeno barvo
gledamo ob
zeleni barvi,
deluje topleje.
• Rdeča barva
deluje na primer v
družbi različnih
barv različno:
- Ob zeleni mnogo
bolj čisto in
intenzivno, kot ob
kateri bolj topli
barvi, npr. oranžni.
- Ob oranžni je
mnogo bolj
zamolkla in ob
zeleni bolj žareča.
2. Pri sočasnem gledanju se nekatere barvne
skupine med seboj čistijo in postanejo bolj
intenzivne nekatere pa motnijo in slabijo.
•
Kadar opazujemo dve komplementarni
barvi sočasno sta bolj čisti in intenzivni,
kakor če jih opazujemo posamezno.
• Izzvana paslika se pridruži posamezni barvi.
Po gledani modri se izzvana oranžna paslika
pridruži gledani oranžni in po gledani oranžni
se modra paslika pridruži modri, ki jo očisti
in ojača.
3. Ko sočasno opazujemo neko pestro barvo in
neko sivo barvo in če želimo da bo siva
barva ob pestrih barvah ostala siva, jo
moramo spremeniti v velikosti in svetlosti,
ter ji ob topli pestri barvi dodati nekaj tople,
ob hladni pestri barvi pa nekaj hladne barve.
• Splošna ugotovitev je, da se sive barve na pestri podlagi močno
spremenijo.
• Čim manj so intenzivne tem slabša je njihova paslika.
4. Če položimo na belo podlago neko pestro
barvno liso, smo hkrati pobarvali tudi okoliški
prostor te lise. Bela barva slikarske podlage vselej
sodeluje.
• Sodelovanje negativnih paslik na belo platno
imenujemo tudi zakon rezultant, ki ga lahko
izkoristimo tako, da med barvnimi lisami
puščamo bele praznine, ki se po tem zakonu
obarvajo z inducirano (izzvano) barvo.
5. Poleg barvnega tona, se pod vplivom
zaporednega in sočasnega kontrasta spremeni
optično tudi barvna svetlost.
• Kakor barvni ton , izzove (inducira)
svoje nasprotje tudi barvna svetlost.
- temnordeča barva izzove svetlozeleno pasliko
- svetlordeča barva izzove temnozeleno pasliko.
• Pri sočasnem gledanju bele in črne
barve izzove gledana bela barva temno,
gledana črna barva pa svetlo pasliko.
• Zato je črna barva ob beli še bolj črna
in bela ob črni še bolj bela.
• Ta pojav imenujemo simultani tonski
kontrast.
6. Svetle barve pridobijo barvno moč na
svetli, temne barve pa na temni podlagi.
• Kadar opazujemo rumeno na črni podlagi,
postane rumena barva manj rumena, toda
bolj svetla. Izvana svetloba po opazovani črni
barvi se pridruži rumeni in jo s tem osvetli.
Na beli podlagi je učinek nasproten.
• Kadar želimo, da bodo temne barve žarele, oz., da
bodo svetle barve še bolj svetle, obrobimo barvne
ploskve s črnimi konturami, v nasprotnem primeru
pa s svetlimi konturami.
• 7. Svetloba in barva sta v likovni umetnosti
relativna pojma, ki ju dojemamo in urejujemo
le v medsebojnih odnosih.
• Barve in njihova svetlobna barvna moč v
likovni kreaciji niso iste, kot so na paleti.
• Svetla barva je ob temni barvi svetlejša in
obratno.
• Dve zelo sorodni barvi se med seboj slabita v
tonu in moči. Čim se v njihovi bližini pojavi
neka kontrastna barva, se zopet očistita.
NEKA BARVA VEDNO VPLIVA NA SOSEDNJO BARVO
TAKO DA JO V ODTENKU SVETLOSTI IN
INTENZIVNOSTI SPREMENI !
3. BARVNA PERSPEKTIVA
• Tople barve zaznavamo blizu hladne daleč.
• Žariščne razdalje barv niso enake. Rdeča ima
žarišče za mrežnico, zato jo mora leča
potegniti naprej, da se na mrežnici naredi
njena prava slika. Modra ima žarišče pred
mrežnico, zato jo mora leča odriniti nazaj, da
nastane njena prava podoba na mrežnici.
4. BARVNA VIBRACIJA
• Temelji na prostorskih lastnostih toplih
in hladnih barv. Ta pojav se zgodi pri
sočasnem gledanju dveh barv, ki imata
nasprotne prostorske lastnosti.
• Op art, impresionizem, pointilizem
• Victor Vasarely
5. IRADIACIJA ALI OSOJ
• Je optična iluzija, pri kateri imamo
občutek,da je bela ali svetla barva na temni
podlagi večja kakor je v resnici.
• Bela oblika na črni podlagi ni videti le
bolj bela, ampak tudi ploskovno večja.
• Črna oblika na beli podlagi, pa ni videti
le bolj črna, ampak tudi ploskovno
manjša kot je v resnici.
• Učinek iradiacije je tem večji, čim večje
so svetlostne razlike in razlike v
intenzivnosti barv.
• Močno žareča barvna lisa je na črni
podlagi večja, kakor na sivi podlagi.
• Barvne lise z močno svetlostjo in z visoko
stopnjo intenzivnosti, potrebujejo manjšo
ploščino, kakor barve s slabo svetlostjo in
nizko intenzivnostjo.
• Po tem zakonu moramo pri slikanju narisano
obliko spremeniti, če želimo, da bo njen
videz ostal nespremenjen.
• Če jo pobarvamo s svetlimi in pestrimi
barvami, njeno okolico pa s temnimi in
nepestrimi barvami, jo moramo ploščinsko
nekoliko zmanjšati.
• Če jo pobarvamo s temnimi in nepestrimi
barvami, njeno okolico pa s svetlimi in
pestrimi barvami, jo moramo nekoliko
povečati.
7. Barvna prilagoditev ali barvna
asimilacija
• Tudi oblika je pomembna pri
medsebojnem vplivanju ( interakciji) barv.