Investiramo - Perutnina Ptuj

Transcription

Investiramo - Perutnina Ptuj
www.perutnina.com
U
V O
D
N
I
âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ, LETO XXXIV, OKTOBER 2010, Številka 3
K
Investiramo
e-mail: [email protected]
N
edavna otvoritev logistiãnega središãa naše družbe v Srbcu, je odrazila ugled
in gospodarsko moã Perutnine Ptuj v širši regiji in še posebej v BiH. Vrednostno
sicer pomembna, vendar za naše razvojne korake ne preveã zahtevna investicija, je
pritegnila veã pozornosti, kot so jih še pred nekaj leti bile deležne cele tovarne ali
industrijski kompleksi.
Seveda je veã razlogov za to. Kljuãen je, da smo v ãasu, ko je investicijska
dejavnost praktiãno zamrla. Veãina gospodarstva se ukvarja s preživetvenimi
operacijami, seveda ob polni zavesti, da je samo razmišljanje o prihodnosti lahko
osnova za prihodnost. Toda okolišãine, ki bi takšno zavedanje lahko materializirale,
so sila nehvaležne. Recesija je zajela tudi tiste odloãevalce, ki sicer še imajo
ekonomske osnove za razvojne projekte, pa se zanje ne odloãajo zaradi psiholoških
razlogov. Tudi zato je vsak investicijski korak toliko bolj ne samo pomemben ampak
tudi pomenljiv, da se mu splaãa posvetiti nekoliko veã pozornosti.
Logistiãni center PP v Srbcu, ob naši Mesni industriji že zagotavlja vso podporo
vzdrževanju hladilne verige našim živilom v transportno in logistiãno tako zahtevni
državi kot je BiH. Vznesenost in veselje je zato ob njegovem odpiranju bila povsem
upraviãena. Prisotnost visokih predstavnikov države in najpomembnejših poslovnih
partnerjev prav tako.
Reãem lahko, da smo v prostoru, kjer sicer že desetletja poslujemo, spet dobili
izkušnjo in potrditev, da so tudi mali investicijski koraki veliki prispevki za utrjevanje
Perutnine Ptuj v okolju in za okolje samo. Vsaka investicija pomeni utrditev našega
položaja, pomeni bližnjico do src potrošnikov in pomeni utrjevanje ponosa naših
sodelavcev nad tem, da so lahko naši sodelavci.
To, v domicilni sredini Perutnine Ptuj preveãkrat pozabljeno, ali pa vsaj
spregledano dejstvo, nam kaže kakšne so kulturološke in korporativistiãne razlike
v okolju kjer posluje Skupina Perutnina Ptuj. Toda to okolje poznamo do obisti,
vemo kako diha in kako razmišlja. To pa je naša neizmerna komparativna prednost,
ki nas ohranja v vrhu ugleda in prepoznavnosti v tem okolju, kjer še zdaleã
nismo rekli zadnje besede.
Seveda pa nam primer in doživetja Srbca dajejo sporoãilo, da so investicijski
koraki, koraki v pravo smer. Kajti kdor ne investira, stagnira. Tega pa si nihãe od nas
ne želi. Zaradi tega toliko manj razumem nekatere posameznike, ki nasprotujejo
uresniãevanju nekaterih naših investicijskih projektov v okolju kjer opravljamo svojo
osnovno dejavost in ki je naše domicilno okolje. Toliko bolj, ker so med njimi
tudi kakšni naši nekdanji sodelavci.
Toda kljub dragocenosti, ki ga predstavlja ãas, se preprosto ne moremo
in ne smemo veã ustaviti. Preveã potrditev in dobrih tehnologij je pred vrati,
da jih ne bi spustili v Perutnino Ptuj. Predvsem zato, ker nas bo to utrdilo,
ker bo to poveãalo zanesljivost naših delovnih mest in ker nas bo v prihodnosti
naredilo tudi energetsko neodvisne. Bioplinarno Draženci seveda imam v mislih!
Dr. Roman Glaser
Foto: Mladen Trtiç
Visoki gostje med ogledom otvoritve logistiãnega centra PP v Srbcu.
105 LET PERUTNINE PTUJ
Zgodovina za prihodnost
Perutnina Ptuj je ponosna na svojo zgodovino. Letos, pet let po jubilejnem letu, ko smo obeležili stoletnico, se moramo vsaj
miselno ustaviti pri 105. letih zgodovine, iz katere smo vedno znali razumeti tista sporočila, ki so kazala na prihodnost.
e-mail: [email protected]
gajamo celotno Skupino Perutnina Ptuj
sprotnim razmeram in okolišãinam. Povdarjeno.
Ukvarjanje s tem podroãjem v zadnjih
mesecih pa je namenjeno predvsem spodbujanju prevzemanja odgovornosti in
odloãanja na vseh nivojih.
Perutnina Ptuj je postala tako velika in
razvejana organizacija s tako velikim intelektualnim potencialom svojih sodelavcev,
da je za njeno prihodnost odloãilno kako
bomo s kljuãnimi sodelavci znali uporabiti
znanje in ambicije, ki jih gojimo do naše
skupne prihodnosti. Ja, organizacija je pri
tem odloãilna, vendar pa ob tem poudarjam, da smo organizacija ljudje. Od managementa pa je odvisno kako lahko vse naše
potenciale vpletemo v prihodnost.«
Predsednik uprave in generalni direktor Dr. Roman Glaser
I
2
gra preteklosti in zgodovine pa v Perutnini Ptuj nikoli ni bila samo besedna.
Vsakokrat je osmišljena s tradicijo, z
nadgradnjo tistega, kar so ustvarjali naši
predniki, z razvojem znanosti in ekonomije,
s spremembami, ki so jih prinašale posamezne družbene ureditve. Perutnina Ptuj
je spremljala in sodelovala pri vseh smereh
razvoja. Tudi ãe se je ukvarjala z mesnopredelovalno dejavnostjo, je bila soustvarjalec
ekonomskih tokov, steber gospodarstva v
širši regiji in vsakokratni državi.
Danes pa, ko ima svoje dejavnosti dodobra razširjene na nekatera kompatibilna
podroãja in v nekatere države, je moãnejša
kot je bila kadarkoli v svoji 105 letni zgodovini. Perutnina Ptuj je mednarodni koncern,
s predelovalnimi in vzrejnimi kapacitetami v
štirih državah. Prodajna mreža je še mnogo
širša, prodajni kanali pa še bolj množiãno
razprostranjeni predvsem po Evropi.
Perutnina Ptuj je tudi med najbolj
dinamiãnimi koncerni, tako v svoji branži,
kot tudi širše. Tako je tradicionalna samo
njena prehranska dejavnost, medtem ko
njena organizacijska struktura in obsegi
prihodkov, kažejo na izjemno dinamiko v
mednarodnem prostoru. Prav to jo uvršãa
v vrh vseh mednarodnih primerjav. V
branži je ustvarjalec razvojnih trendov, v
prehranski politiki pripravljalec zdrave in
varne hrane. Taka osnova za prihodnost,
sicer pušãa zgodovino ob strani; pa vendarle 105 let razvoja predstavlja obdobje,
ki se mu je vredno pokloniti.
Kakšno je, dr. Roman Gaser, Vaše
sporoãilo ob jubileju?
Dr. Roman Glaser: »Zelo preprosto: zgodovina je naša uãiteljica in brez nje ni prihodnosti.
Sicer pa je o dejavnosti Perutnine Ptuj
v svoji 105 letni zgodbi, napisanih že
nekaj knjig. V njih najdemo mnoga
sporoãila modrosti, poguma, razvojnih
smernic in seveda potenc, ki jih s seboj
prinaša tako lep in tako zahteven posel
kot je prehranski.
Danes se z našimi živili vsaki dan
sreãujejo milijoni potrošnikov. Naša
odgovornost do spodbujanja njihovih
okusov je neprecenljiva. Prehrana danes
predstavlja bolj kot kadarkoli v zgodovini, središãno toãko pozornosti vsakega
potrošnika. Bolj kot razmišljamo o tem,
veãja sta pomen in vloga Perutnine Ptuj
na preseku zgodovine v prehrani slehernega posameznika. Seveda priznavam
tudi dejstvo, da nam je prehranski posel pomagal marsikdaj prebroditi krizna
obdobja. Tudi sedanje je takšno. Vendar
pa dodajam, da brez izjemne angažiranosti, znanja in skrbi ter sposobnosti za
upravljanje tekoãih poslovnih funkcij,
preprosto ne bi mogli slediti izzivom
vsakega novega dne. Zato ob vsem spoštovanju do zgodovine Perutnine Ptuj,
ob kateri nam sicer upraviãeno zastane
korak, je naš pogled obrnjen v prihodnost. To je namreã osnova, da bomo
priãa še mnogim okroglim obletnicam
razvoja Perutnine Ptuj.«
Prav sedaj ste dodobra obrnjeni navznoter. Zakljuãujete namreã enega od
procesov reorganizacije. Je bil spodbujen z izrednimi razmerami, ki vladajo v nacionalnih ekonomijah držav
v katerih ima Perutnina Ptuj svoje
najveãje hãerinske družbe, ali iz drugih vzgibov?
Dr. Roman Glaser: »Reorganizacija je
pravzaprav stalni proces s katerim prila-
Pri tem se poslužujete tudi novih orodij, kakršno je SAP naprimer?
Dr. Roman Glaser: »Tudi. Ta zahteven
sistem radikalno spreminja naše obnašanje v poslovnem okolju Perutnine
Ptuj. Ne samo v odnosu do dela, ampak
tudi v odnosu do vsesplošne odgovornosti v koncernu, sledljivosti na vseh
podroãjih. Hkrati daje nove priložnosti
za uveljavljanje posameznikov v sistemu; spodbuja k vsakdanjemu vrednotenju vsega kar smo naredili in ima še
serijo drugih dobrih uãinkov. Pa saj z
njim v Perutnini Ptuj ne izumljamo nobene posebnosti. Glede na izhodišãe
tega pogovora paã lahko reãem, da
smo v 105 letih našega razvoja primerno dozoreli za implementacijo sistema
kakršen je SAP, s katerim spremljajo
svoje procese mnoga mednarodno uveljavljena podjetja. âe hoãemo ostati v
njihovi družbi, to pa seveda hoãemo,
da ne reãem moramo, moramo urediti
svoje notranje procese z orodji, ki so se
pri tem pokazala za najbolj uãinkovita.
SAP je samo eno od njih.«
Želite reãi, da je tudi z njim mogoãe
spodbujati sodelavce k vlogam, ki so
pomembne za nadaljnji razvoj Skupine?
Dr. Roman Glaser: »Tudi. In to na vseh
nivojih. Sam pa predsvem priãakujem,
da bi sporoãila, ki smo jih dobili iz sedanjega obvladovanja ekonomske recesije
in tudi tista, ki smo jih dobili v zadnjih
letih med upravljanjem poslovnih procesov in odnosov s kljuãnimi deležniki
in potrošniki, znali vnesti v naše vsakdanje delo. Med pomembnejšimi na tem
podroãju vidim priložnosti, ki jih ima
Perutnina Ptuj v mednarodnem prostoru na naãin, da v upravljanje svojih
procesov v posameznih državah ãim
bolj vkljuãuje tamkajšnji, lokalni management; tako na strokovnih ravneh, kot
njihovega vkljuãevanja v vse poslovne
funkcije. Preverjen vzorec, ki ga razvijajo vse multinacionalke, je lahko uspešen
tudi za Perutnino Ptuj. Naša moãna prepoznavnost in upravljanje z blagovnimi
znamkami, nam dajejo moã in priložnost, da pridobimo najboljše kadre.«
Ti sledijo samo priložnostim s katerimi
izgrajujejo tudi svojo prihodnost.
Dr. Roman Glaser: » Seveda. In prav je
tako, kajti samo zadovoljen posameznik
je v vsakem sistemu najboljši garant za
doseganje skupnih ciljev. Pri tem igra
pomembno vlogo tudi ugled sredine v
kateri dela. Ta pa je za Perutnino Ptuj
in vse naše blagovne znamke sedaj
najveãji v vsej 105 letni zgodovini. Z
vso odgovornostjo ga moramo nadgrajevati, saj predstavlja naših 105 let razvoja in rasti. Vkljuãno s popularizacijo
perutninskega mesa in izdelkov, naših
blagovnih znamk in pripadnosti sodelavcev na vseh ravneh.«
Pregovorna investicijska dinamika Perutnine Ptuj se nadaljuje tudi v tem,
jubilejnem letu?
Dr. Roman Glaser: »Tudi. Pravkar
smo otvorili logistiãni center v Srbcu;
zakljuãujemo veã drugih projektov, pripravljamo se na izgradnjo bioplinarne.
Investicijska aktivnost je temelj razvoja,
predvsem v tako hitro spreminjajoãi se
dejavnosti, kot je mesna industrija, ki je
naša prevladujoãa dejavnost.
Pogledi v prihodnost nas tudi motivirajo,
da za potrebne naložbe najdemo sredstva tudi v tako zahtevnem ãasu, kot je
sedanji. To sicer spet zahteva veã energije in znanja. Sistem kakršen je Perutnina
Ptuj pa ima oboje. Zato je razvojna in
tudi investicijska komponenta vgrajena
tudi v naše vsakdanje odloãanje.«
In vaša napoved za prihodnost?
Dr. Roman Glaser: »Napovedi so sicer nehvaležna stvar, ãeprav se zavedam, da so vedno drugi pol vsakega
jubileja. Rajši se ukvarjam z realnim
naãrtovanjem. To pa mi daje osnovo, da
ponovim: Perutnina Ptuj bo svojo poslovno in prehransko vlogo utrevala kot
najpomembnejši živlilsko predleovalni
koncern v tem delu Evrope.
Vsem svojim sodelavcem, kooperantom,
upokojencem ter drugim zaslužnežem za
razvoj Perutnine Ptuj, pa ob 105 letnici delovanja, iskreno ãestitam.«
PERUTNINA PTUJ PREMAGUJE RECESIJSKE RAZMERE TUDI Z INTERNACIONALIZACIJO
Razvojno zaključeno
minulo poslovno leto
Kljub zaostrenim in nenaklonjenim ekonomskim razmeram je Perutnina Ptuj leto 2009 zaključila z dobičkom.
e-mail: [email protected]
D
elniãarji Perutnine Ptuj, ki so se
16. avgusta v slavnostni dvorani
Ptujskega gradu zbrali na 15. skupšãini
družbe, so z veliko veãino sprejeli vse
predlagane sklepe. Od 5.912.500 delnic
nosilk delniških upraviãenj se jih je na
današnji skupšãini zbralo skoraj 92 odstotkov. Tako so o predlaganih sklepih
odloãali z visoko prepriãljivostjo.
»Poslovanje v letu 2009 je bilo zaradi vseh dejavnikov izrazito zahtevno.
V zrcaljenju teh razmer na Perutnino
Ptuj smo svoje delo opravili optimalno.
Poslovno, razvojno in družbeno odgovorno smo letni poslovni cikel zakljuãili
približno na nivoju obdobja izpred izbruha svetovne gospodarske krize. Pri
tem je najbolj važno, da smo realizirali
strateške naložbe in nadaljevali intenzivno naložbeno politiko, s katero
smo krizo tudi izkoristili kot odskoãno
desko v utrjevanju tržne pozicije,« je
delniãarjem vodilnega pridelovalca živil
iz perutninskega mesa v regiji rezultate minulega poslovnega leta predstavil
dr. Roman Glaser, predsednik uprave
in generalni direktor Perutnine Ptuj. »Z
implementacijo razliãnih upravljavskih
orodij za obvladovanje krize in prilagajanjem naložbene politike smo uspeli
realizirati poslovni izid, ki zagotavlja
tako nadaljevanje intenzivne rasti na
vseh pomembnih trgih kot tudi nemoteno delovanje družbe v korist vseh deležnikov,« je še dodal dr. Roman Glaser.
Tako poslovanje Perutnine Ptuj kot tudi
Skupine Perutnina Ptuj je bilo v preteklem poslovnem letu pod velikim pritiskom finanãne krize in manj uspešno
od priãakovanj in zastavljenih ciljev. Z
nenehnimi prizadevanji za inovativno in dinamiãno zniževanje stroškov
poslovanja, ki so bili prisotni na vseh
ravneh delovanja, so ptujski perutninarji uspeli stabilizirati gospodarjenje
in preusmeriti trende v smer nadaljnje rasti, kar se odraža tudi v sprejetih naãrtih za leto 2010. Veãina od 18
družb v Skupini je v letu 2009 ãutila
negativne vplive, kar je moãno vplivalo na dosežene poslovne rezultate v
letu 2009, najveãji delež dobiãka (pred
obdavãitvijo) v Skupini Perutnina Ptuj
pa je ustvarila matiãna družba Perutnina Ptuj d.d. Med bilanãno uspešnejše
ãlanice sodijo še Perutnina Ptuj - Pipo
Čakovec, Klaonica PP Srbac in Perutnina Ptuj B (Mesto okusov).
V preteklem poslovnem letu je Perutnina Ptuj realizirala 146,6 milijona
evrov prihodkov in na nivoju Skupine
Perutnina Ptuj 231,1 milijona evrov
konsolidiranih prihodkov, kar je približno enako prihodkom iz leta poprej. V
osnovni dejavnosti – perutninarstvu –
so prihodke poveãali za sedem odstotkov, prihodki te dejavnosti pa danes
praktiãno predstavljajo že 98 odstotkov
vseh prihodkov Skupine. Prihodki v
drugih dejavnostih (vinarstvo in storitve) so se zmanjšali na nekaj veã kot
dva odstotka vseh prihodkov. S prodajo perutninskega mesa in izdelkov
so realizirali veã kot 195 milijonov
evrov konsolidiranih prihodkov, kar
je za pet odstotkov veã kot leto poprej oziroma za 9,3 milijonov evrov
veã. Perutnina Ptuj je tako v minulem
poslovnem letu na veã kot 22 trgih v
širši regiji prodala veã kot 71 milijonov kilogramov perutninskega mesa
in izdelkov. To pomeni, da je po živilih
ptujskih perutninarjev vsak dan posegalo tudi do dva milijona potrošnikov.
Tudi zato bodo na Ptuju veliko energije in sredstev posvetili ravno programu razvoja in utrjevanja lojalnosti ter
hkrati še intenzivnejšim vlaganjem v
blagovne znamke POLI in PP.
»Realiziran poslovni obseg je omogoãal
izvedbo vseh kljuãnih in naãrtovanih
naložb za delovanje Skupine, ki skupaj z znanjem in profesionalnostjo
postavljajo trdne temelje za nadaljnje
utrjevanje in gradnjo pozicije pridelovalca številka ena v regiji,« je rezultate
razložil dr. Roman Glaser. Za bilanãni
dobiãek v višini 3,7 milijona evrov so se
delniãarji z veliko veãino, 73,3 odstotka,
odloãili, da ostane nerazporejen. Upravi
in nadzornemu svetu so prepriãljivo, v
enakem odstotku, brez zadržkov pode-
lili razrešnico za poslovanje v preteklem
poslovnem letu, saj je kljub zaostrenim
in skrajno nenaklonjenim ekonomskim
razmeram Perutnina Ptuj leto zakljuãila
uspešno in realizirala veã pomembnih
naložbenih korakov, tako v Sloveniji kot
tudi na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini
ter v Srbiji.
V Skupini Perutnina Ptuj so pri oblikovanju naložbene politike in prilagajanju tekoãih investicij upoštevali vse
znane ekonomske dejavnike, analize
potencialnega poslovnega razvoja in
ekonomike na globalnem, regijskem in
nacionalnih nivojih ter predvidevanja o
finanãnih gibanjih v srednjeroãnem in
dolgoroãnem obdobju. Naložbeno politiko so prilagodili razmeram in v Perutnini Ptuj d.d. izvedli za veã kot deset
milijonov evrov naložb v proizvodnih in
profitnih centrih ter strokovnih službah
in na nivoju Skupine Perutnina Ptuj investirali veã kot 48 milijonov evrov.
V letu 2009 je uprava krovne družbe
nadzorovala izvajanje enotnih pravil
poslovanja, po katerih se morajo ravnati vsa povezana podjetja v Skupini
Perutnina Ptuj in se nanašajo med drugim tudi na enotno vodenje finanãne,
raãunovodske, investicijske politike in
politike celovite informatike Skupine
Perutnina Ptuj.
Med pomembnejšimi naložbami v posodobitev integrirane pridelave zdrave,
varne in kakovostne hrane v sistemu
KVS (kakovost, varnost, sledljivost) je
tako minulo poslovno leto zaznamovala izgradnja in odprtje Tovarne proteinskih koncentratov, ki predstavlja
velik prispevek k okoljski odgovornosti
in novost pri upravljanju s sekundarnimi sestavinami v tehnološkem procesu
in je najveãja naložba Perutnine Ptuj in
sploh slovenske prehrambne industrije
v letu 2009. Na hrvaškem je Perutnina
– PIPO âakovec, ãlanica Skupine, posodobila kontinuirano hladilno verigo v
integriranem procesu od njive do vilice
in odprla nov, sodoben distribucijskologistiãni center v Zagrebu. Perutni-
na Ptuj je nadaljevala tudi intenzivno
naložbeno politiko v Srbiji (Topiko),
zabeležila prvo leto uspešnega poslovanja Mesta okusov (Perutnina Ptuj B)
v Bosni in Hercegovini ter do uspešnega odprtja pripeljala tehnološko posodobljeno Ptujsko klet. Med pomembnejšimi naložbami v preteklem letu je
bila tudi informacijska posodobitev v
Perutnini Ptuj z informacijskim sistemom SAP, ki je eno pomembnejših orodij uãinkovitega managementa, s ãimer
je ustvarjeno referenãno izhodišãe za
uvajanje enotnega informacijskega
izhodišãa za vse družbe v Skupini Perutnina Ptuj.
Skupšãina delniãarjev je v nadaljevanju
upravi z 88,5 odstotka glasov za podelila pooblastilo za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic. Zvonka Erbusa bo
kot ãlana nadzornega sveta s sklepom
današnje skupšãine zamenjal Simon
Toplak. V nadaljevanju so delniãarji potrdili tudi imenovanje družbe KPMG za
revidiranje poslovanja delniške družbe
v letu 2010.
V zadnjem desetletju intenzivne rasti in
premišljene naložbene politike je tako
Skupina Perutnina Ptuj postala eden
izmed vodilnih prehranskih sistemov
v segmentu perutninskega mesa, ki je
v svojih pridelovalnih zmogljivostih že
implementiral vse evropske certifikate
kakovosti. Ne le v obratih v EU, temveã
povsod, kjer je prisotna z integriranimi procesi pridelave zdrave, varne in
kakovostne hrane - v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter v
Srbiji. »To danes vsakodnevno prepoznavata dva milijona potrošnikov, ki
so prepoznali in sprejeli kakovost ter
vrednote ustvarjanja okusnih, zdravih
varnih in kakovostnih živil. Zatorej je
bilo tudi leto 2009 za Perutnino Ptuj
kompleksno. Vendar le v tolikšni meri
kot vsa leta do zdaj. Posledica vsega je,
da smo iz krize povlekli najboljše, ne le
na nominalni ravni in da prihodnost
ãakamo z željnim priãakovanjem,« je na
skupšãini delniãarjev še napovedal dr.
Roman Glaser.
3
SKUPŠČINA AVEC
Perutninsko meso - izzivi za prihodnost
Gospodarsko interesno združenje Mesne industrije Slovenije, je bilo v času od 24. - 27. septembra 2010,
organizator in gostitelj 53. generalne skupščine evropskega združenja proizvajalcev perutninskega mesa
- a.v.e.c., katera je potekala v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu.
e-mail: [email protected]
E
U asociacija a.v.e.c. združuje predstavnike
nacionalnih
združenj
- evropskih proizvajalcev in trgovcev
perutninskega mesa. GIZ Mesne industrije Slovenije je že nekaj let ãlan tega
evropskega združenja, zato smo bili vabila za organizacijo generalne skupšãine
v Sloveniji posebno veseli. Obenem smo
se zavedali odgovornosti, ki jo priprava
mednarodnega dogodka zahteva, zato
smo ga z najveãjo skrbnostjo pripravljali
veã mesecev. Priprave in izvedbo mednarodnega kongresa je vodil direktor GIZ-a,
g. Boris Jež - v sodelovanju z go. Nado
Krajnc, predstavnico Perutnine Ptuj, ki
je tudi ãlanica Upravnega odbora a.v.e.c.
Slovenski predstavnik v Upravnem odboruje je tudi g. Janez Rebec iz družbe Pivka
Perutninarstvo d.d.
Letošnja generalna skupšãina a.v.e.c.
2010 je potekala pod naslovom Perutninsko meso - izzivi za prihodnost. Pred
zaãetkom skupšãine je goste pozdravil
predsednik združenja a.v.e.c. - g. Aldo
Muraro (IT). Sledil je pozdravni nagovor
predstavnikov države gostiteljice, ki sta
ga pripravila dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj in državna
sekretarka MKGP - ga. Tanja Strniša.
O izzivih in priložnostih v sektorju perutninskega mesa, kot tudi o trendih v branži ter regulativah in skupnem EU trgu, so
spregovorili priznani strokovnjaki:
• ga. Nada Krajnc, Perutnina Ptuj d.d.
• g. Michael Scannell,
Food and Veterinary Office, Irska
• g. Zoltan Somogiy,
DG Trade, Food Related Sectors
• g. Andrew Cookson, GIRA
• g. Roel Mulder, WPSA
Dogodka so se udeležili predstavniki
sekretariata a.v.e.c., predstavniki 15ih nacionalnih združenj, predstavniki
in lastniki gospodarskih družb ter visoki gostje strokovne in politiãne javnosti. Generalne skupšãine a.v.e.c. 2010
v Portorožu se je udeležilo preko 120
predstavnikov iz 15-ih evropskih držav,
skupaj s spremljajoãimi osebami smo
gostili preko 180 udeležencev. Dogodek
so spremljali tudi tuji novinarji.
Tridnevno poslovno - družabno sreãanje
je bila odliãna
ãna priložnost za osebno
Ga. Nada Krajnc, ãlanica Upravnega odbora združenja AVEC
in ãlanica uprave Perutnine Ptuj, je na skupšãini evropskih
perutninarjev, predstavila aktualne znaãilnosti slovenskih perutninarjev.
4
Povzemamo bistvene poudarke:
• Uvodoma je podala glavne podatke o naši državi.
• Zgodovinski pregled perutninarstva v Sloveniji je zajela od obdobja intenzivne
brojlerske proizvodnje do razvoja zadnjih šest let.
• Sledil je prikaz aktualnega ãasa in znaãilnosti v tej panogi pri nas: imamo tri
velika podjetja, vertikalno organizirane proizvodne procese, 40-odstotni izvoz,
standarde KVS in pridobljene ustrezne mednarodne certifikate, uveljavljene
moãne blagovne znamke na domaãem in trgih JVE ter zahodnega Balkana,
moãan razvoj pišãanãjih klobasnih izdelkov, usmerjenost v regionalizacijo in
internacionalizacijo.
Faximile
sreãanje tako predstavnikov evropskih
interesnih organizacij kot tudi proizvajalcev perutninskega mesa.
Predstavniki organizacijskega odbora
smo si v ãasu 3-dnevnega druženja prizadevali biti tudi ambasadorji Slovenije
v pravem pomenu besede.
Pripravili smo program, v okviru katerega smo naše cenjene goste povabili
v Lipico, kjer so predstavniki Kobilarne
posebej zanje pripravili kratek program
klasiãne jahalne šole, peljali smo jih v
Postojnsko jamo, jim pokazali delãek
Istre in Ljubljano. Gostje so bili nad
našo deželo navdušeni in vsi po vrsti so
obljubljali, da bodo v Slovenijo zagotovo še prišli.
35(66
5
%UXVVH (/($6(
OV
$QQXD 2FWREHU
O*HQH
UDO$V VHPEO\
´3RX
RIWKH
OWU\PH
(XURS
DW&K
HDQSR
DOOHQJ
XOWU\L
H
DYHF
QGXVWU
VLQWK
DVVRFLD
H1H[
\6ORY
$VVRFLD
W'HFD
WLRQGH
HQLD6
ODYLFX
WLRQRI
GHµ
HSW
OWXUHG
IURP6
3RXOWU\
HSWHPE
HOLQGX
3URFH
VVRUVD
HUW
VW
UL
H
H
W
QG3RX
R6HSWH
GXFRP
OW
P
,Q
U\7UDG
PHUFHG
EHU
DYHF
H
L
LQ
HY
Q3RUWR
GHDOV
press relese
SRXOWU\
URæ6OR WKH(8FRXQ RODLOOHGDQV
ZLW
P
OH
YHQLD
WULHVK
SURGXF HDWVHFWRU. KPDQ\LVVXH
HOGLWV* VSD\VGHO8(
LQJHFR
V
H
U
\
²
F
HQHUDO
H
S
K
UHVHQWL
DOOHQJH
QRPLF
ZKLOHU
$VVHP Q
V
JD
HVS
VX
IR
EO\
GHDOLQJ HFWLQJWKHZ VWDLQDEOHLQQ U(XURSHDQS QGSURPRWLQ
JWKHLQ
RYDWLYH
RXOWU\S
DWWKHV
RUOG
VV
E
WHUH
WU
DPHWLP
UR
HZLWKW LFWHVWGHPDQG LRGLYHUVLW\IUL FHVVRUVLQWK VWRIWKH(X
0RUH WK
URSHDQ
HQH[W
VLQ WHUP
HQGO\ S
KH KLJK
G
D
G
perutninskega
tninskega mesa v Slo
Sloveniji
eniji je v zadnjih
adnjih letih stabilna
stabilna, iizvažamo
ažamo
• Proizvodnjaa per
60-odstotkov v EU in 40-odstotkov na trge EX-YU, uvažamo le 20-odstotkov.
• Pri nas je potrošnja perutninskega mesa in izdelkov 27 kg/per capita.
• V slovenski perutninski proizvodnji predstavljajo pišãanãje klobase 50-odstotni
delež in so najpomembnejši segment, izvažamo jih v glavnem na trge EX-YU,
vendar je v zadnjih letih v porastu tudi izvoz na trge EU.
• Naš prihodnji razvoj povezujemo z nadaljnjim prodorom na zunanje trge (domaãi
• Posebej je navedla konzumacijo perutninskega mesa pri nas z ozirom na druge
vrste mesa ter sodobne trende pri potrošnikih.
je namreã premajhen), 40.000 ton perutninskega mesa že proizvedemo zunaj
Slovenije in ta trend je v porastu.
Ga. Nada Krajnc je ob koncu zaželela vsem evropskim perutninarjem, ki so
združeni v AVEC, da si prizadevamo po najboljših možnih naãinih, zagotoviti
koristi svojim potrošnikom in to ob upoštevanju dolgoroãnega vzdržnega razvoja.
Nada Krajnc med prezentacijo na skupšãini AVEC
Udeleženci skupšãine AVEC na zasedanju.
VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE
Spremembe v organizaciji skupine Perutnina Ptuj
V prejšnji številki Perutninarja smo že pisali o tem, da se je Perutnina zaradi prilagajanja svetovnim trendom in vedno večjim
obsegom poslovanja odločila za reorganizacijo Skupine, pri čemer ji je pomagala zunanja svetovalna hiša Roland Berger.
Proces reorganizacije, ki zadeva tako matično družbo kot njene hčerinske družbe, bo predvidoma zaključen
do konca letošnjega koledarskega leta.
e-mail: [email protected]
N
ova organiziranost je rezultat analize potencialov Skupine v kombinaciji z
iskanjem optimalne organiziranosti, ki
lahko zagotavlja rast in širjenje. Ker je Skupina Perutnina Ptuj živ organizem, kjer se vsak
dan oziramo za novimi posli in novimi trgi, je
potrebno obstojeão organizacijo sistema vedno
znova nadgrajevati in prilagajati izzivom zunanjega okolja. Z divizijsko organiziranostjo se zaokrožajo posamezni segmenti ter se specializira
na ožja podroãja delovanja.
Nova organizacija Skupine temelji
na naslednjih divizijah:
• prvi steber: primarna proizvodnja,
• drugi steber: nabava, prodaja
in marketing,
• tretji steber: dopolnilne dejavnosti,
• ãetrti steber: kmetijstvo in vinarstvo.
Na ta naãin bo Perutnina dobila drugaãno vertikalno in horizontalno strukturo, kjer se bodo
- na novih osnovah - lahko bolje prenašale informacije, Skupina bo lahko hitreje in bolje odreagirala na dogodke izven nje. Reãemo lahko,
da bo Skupina Perutnina Ptuj z novim ogrodjem
bolje delovala kot celota - kot ENA Perutnina.
Nova organizacija nov informacijski sistem
Dandanes nobena organizacija ne more biti
uspešna brez ustrezne informacijske podpore.
Reorganizacija zato poteka vzporedno s prenovo
informacijskega sistema - uvedbo sistema SAP,
ki je v matiãni družbi in hãerinskih družbah v
Sloveniji zaãel delovati v februarju 2010. Nov
organizacijski ustroj in informacijski sistem se
med seboj nerazdružljivo prepletata in hkrati
omogoãata, da se posamezne funkcije ne pod-
vajajo, da se nekateri procesi avtomatizirajo in
da je sistem na splošno fleksibilnejši.
Kako daleã smo?
Prvi koraki k novi organizaciji so bili že storjeni. Izoblikovana je bila ožja projektna skupina
pod vodstvom ãlana uprave, g. Milana âuša.
Sestavljajo jo: projektna asistenta Nataša Šegula in Andrej Glaser, Branko Horvat (bodoãi
vodja Službe za organizacijo), Vlasta Jeza in
Natalija Veršiã ter drugi sodelavci v kadrovski
in pravni službi. Navedena projektna skupina
skrbi za to, da se nova organizacijska struktura ustrezno implementira, da bo osnutek
na papirju »zaživel v živo«. Projektna skupina
je na osnovi organizacijske strukture, kot jo
je predlagala svetovalna hiša Roland Berger,
pripravila novo sistemizacijo - notranjo organizacijo dela, o kateri je bilo dne 15.10.2010,
skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev
pri upravljanju, opravljeno skupno posvetovanje s svetom delavcev. Svet delavcev se
je na seji pozitivno opredelil do predlaganih
sprememb sistemizacije. Gre namreã za temelj za naslednje razvojno obdobje Skupine
Perutnina Ptuj.
Nova sistemizacija bo dobila veljavo z dnem
1.11.2010, v polnosti pa bo nova organizacija
zaživela z dnem 1.1.2011.
Vsaka reorganizacija (lat.: re-organizare - preurediti) pomeni neko preurejanje, vnašanje
sprememb. âas vpeljevanja sprememb pa je
odvisen od tega, kako hitro smo pripravljeni
sprejeti nova pravila. Za uspešen zakljuãek
projekta je zato potrebno sodelovanje VSEH
zaposlenih.
Svetovalci S&T o uvedbi PP SAP
Skupaj z našimi sodelavci so aktivno vključeni v novi informacijski sistem PP SAP, tudi svetovalci družbe S&T.
Povabili smo jih, da nam povedo svoje vtise in izkušnje.
e-mail: [email protected]
Janko Moser
IZZIVI
Pa smo naredili. Uspešen prehod
v živo z informacijskim sistemom
SAP. Brez velikega slavja in praznovanja, zavedajoã se, da je to velik
korak, vendar šele prvi. Pot do njega ni bila lahka, niti
enostavna. Predvsem zaradi raznolikosti in širine procesov v Perutnini. In naredili smo ga skupaj.
V prvih dneh naših sreãevanj, takrat, ko smo gradili poslovni sistem, smo nekoliko v šali dejali: pri našem delu
nimamo problemov, sreãevali se bomo z izzivi. V tem
smislu so potekale naše delavnice za proizvodnjo in kontrolo kakovosti. Skupaj s kljuãnimi uporabniki smo iskali
rešitve. Združili smo znanje in izkušnje. Izzivov je bilo
precej. Morda najveãji v delu proizvodnje, ko smo se pri
implementaciji myMeat sreãali z novim pristopom, ki se
precej razlikuje od standard SAP in tudi od uveljavljenega v Perutnini. Potrebno je bilo osvajati nova znanja in to
nam je postal naãin dela. Skupaj sedaj lahko samostojno
vzdržujemo in dopolnjujemo osnovno rešitev. In to ni
malenkost. Ekip, ki bi to delo lahko opravljale, ni veliko.
âe vemo, da se myMeat uveljavlja kot standardna rešitev za mesno predelovalno industrijo, potem je potencial
tega znaja ogromen. Perutnina je eno redkih podjetij,
ki ima lastno vzrejo živali za zakol. Živa proizvodnja je
poseben izziv. Na ostalih podroãjih proizvodnje se uporablja standard SAP. Tu smo pri uvedbi lahko uporabili
izkušnje iz prejšnjih projektov S&T iz prehrambene industrije, kjer se poleg ostalega zahteva dosledna sledljivost.
Veliko je bilo narejenega na podroãju upravljanja kakovosti, ki je bilo pred uvedbo SAP vodeno veãinoma roãno.
Sedaj je tudi tu podroãje podprto in integrirano v enoten
informacijski sistem.
Torej izzivi! Ob vsakodnevnem delu se pojavljajo novi.
Pa ne zato, ker bi bil oni prvi korak tako slabo narejen,
ampak zato, ker so uporabniki sistem sprejeli, ga razumejo in vidijo možnosti dodatnih izboljšav. Sistem
SAP to omogoãa. Tudi širitev na druga podjetja. Tako
uporabniki kot svetovalci imamo sedaj še veã poleta za
implementacijo sistema v ostala podjetja v Skupini Perutnina Ptuj.
Ivan Blatnik
DODANA VREDNOST PRI
OBVLADOVANJU UâINKOVITOSTI
Kontroling ima pri vpeljevanju tako
kompleksnega informacijskega sistema, kot je SAP zelo velik pomen.
Vkljuãuje se v vse ostale procese
zato je potrebno za njegovo obladovanje vse te procese
tudi poznati. Zato ne preseneãa, da se je glede kontrolinga ves ãas projekta PPSAP precej kadilo: na sestankih
projektnega sveta, sestankih uprave in delavnicah. In
bolj je šel projekt v sklepno fazo, bolj se je kadilo. Jaz sem
to jemal kot dober znak, saj ima dim v slovenskih pregovorih pozitiven pomen. Tudi v projektni ekipi kontrolinga
se je precej dogajalo. Lahko bi rekli, da je bila ves ãas
na prepihu. âeprav je bilo tudi drugih pozitivnih stvari v
ekipi precej pa najbolj radostno priãakujemo rojstvo novega ãlana. Kakšne cilje smo zasledovali med projektom?
Najboj zgovorna je naslednja slika:
Podroãje planiranja: Na kratki rok se bo kakovost planiranja izboljšala že s tem, da se doloãi odgovornost za planske
podatke, odmike pri realizaciji pa stimulira. V naslednji sliki
je prikazana možnost ugotavljanja odmikov na razliãnih
toãkah procesa in odgovornost za nastanek odmikov.
Na daljši pa se bo z uporabo ustreznih orodij proces planiranja racionaliziral in kakovost planskih podatkov še bistveno
izboljšala. Kazalniki: Izvedli smo revizijo kataloga kljuãnih
kazalnikov v podjetju - posebno v primeru, ko je bilo potrebno zaradi vpeljave SAP iskati naãin za pripravo poroãil,
ki jih je zagotavljal obstojeãi informacijski sistem. Cilj je bil,
da je kazalnikov toliko, kot je res potrebno (manj...), a da so
ti res kvalitetni (...je veã). Dodana vrednost informacije mora
biti veãja, kot je strošek zagotavljanja te informacije. Osebje: Zaradi uãinkovitosti dela v kontrolingu je potrebna
specializacija osebja. Osnova za to je katalog veãjih sklopov opravil (zakljuãevanje obdobja, kalkulacije, proces
planiranja, analiza donosnosti...).
Za vsak sklop se doloãi specialist in njegova »senca« t.j. oseba, ki lahko specialista v vsakem trenutku nadomesti. Vloge se lahko prekrivajo (oseba A je specialist za
podroãje1 in »senca« za podroãje2).
Obvladovanje procesov: Specialist za sklop opravil izdela kratka in jasna navodila za svoje podroãje – ta navodila pa potrdita kljuãni uporabnik in svetovalec. Delo se planira vkljuãno z
resursi in predvidenimi rezultati. Nadzor se izvaja po principu
obveznega kratkega dnevnega poroãanja nadrejeni osebi.
Zgodnji zakljuãek obdobja: Konãni cilj je, da so rezultati za
preteklo obdobje znani do 8. v mesecu. Ta cilj se lahko doseže v dveh ali treh etapah. Precej bo k doseganju tega cilja
pripomogla že realizacija gornjih toãk. Iz vsega tega je jasno,
da je na podroãju kontrolinga in obladovanja uãinkovitosti v
Perutnini še veliko priložnosti. Prav gotovo pa je s projektom
PPSAP zagotovljena trdna in jasna osnova za nadaljevanje.
Matija Založnik
âAS BEŽI
âas beži…. Dve leti je oãitno lahko
zelo kratka doba, saj se mi zdi, da
zadnjih dveh let skoraj ni bilo, tako
hitro sta minili, kljub temu, da so
se posamezni dnevi zdeli dolgi kot
neskonãnost. Verjamem, da se enako zdi tudi vam, ki ste
skupaj z menoj preživeli veliko »slabega«, še veã pa dobrega
v teh dveh letih. Priznam, v tem ãasu sem se nauãil veliko.
Predvsem o medãloveških odnosih in sodelovanju med ljudmi. âe hoãete temu reãi tako, potem lahko govorimo tudi
o povezanosti, ki se sedaj izraža v vsakem kotiãku znotraj
Perutnine Ptuj in v povezavi z vsemi deležniki, ki sestavljajo
okolje v katerem živi in deluje. V tem ãasu smo se povezali
v ekipo, ki je sposobna narediti tudi ãudeže, ãe je to potrebno. Ta ekipa je naredila ãudež v zadnjih dveh letih, saj je
iz velikih izkušenj in teoretiãnega znanja uspešno vpeljala
v življenje enega najbolj kompleksnih sistemov za podporo
poslovanju podjetja. Pri tem smo uspešno prebrodili razne
prepreke, kot so razumeti, poslušati in spoštovati mnenje
drug drugega. Na obeh straneh smo na koncu koncev le
ljudje, ki se moramo prilagajati, da bi lahko delovali v skupini. Uspeli smo se prilagoditi, tako da smo uspešno zakljuãili
veãino nalog. Nekaj teh je ostalo odprtih. Prepriãan sem, da
bomo v ãasu, ki prihaja, uspešno zakljuãili tudi te, saj smo
ekipa, ki zna in zmore zmagovati. Veselim se nadaljevanja
sodelovanja, saj lahko eden drugemu še vedno veliko damo.
Vãasih niti ne vemo kaj, dokler ne pogledamo nazaj. Takrat
se tudi zavemo, kako ãas beži.
5
NTERNACIONALIZACIJA
Perutnina Austria GmbH
Skupina Perutnina Ptuj je na zemljevid svojih članic, z ustanovitvijo podjetja v Avstriji,
dodala še drugo podjetje v EU.
e-mail: [email protected]
S
eptembra 2008 je bilo ustanovljeno trgovsko podjetje Perutnina Austria GmbH
(d.o.o.) s sedežem in poslovnimi prostori v Innsbrucku.
Trg Avstrije je bil že pred leti spoznan za enega od kljuãnih tržišã v EU,
ki je v zadnjih letih prerasel v najveãje izvozno tržišãe Perutnine Ptuj d.d.
v Evropski uniji. Avstrija je sicer zanimiva tudi zaradi geografske bližine (boljše
logistiãne možnosti) in prehranskih navad. Dodatni razvoj in širitev Perutnine Ptuj pri
naših severnih sosedih je omogoãila ustanovitev lastnega trgovskega podjetja ter z
zaposlitvijo ljudi iz lokalnega okolja, še možnost intenzivnejšega
in agresivnejšega pristopa na trgu.
Glavna usmeritev novoustanovljenega podjetja je prodaja svežega pišãanãjega mesa
in izdelkov iz perutninskega mesa, ter krepitev »branda« Perutnina Ptuj v Avstriji.
Krog kupcev Perutnine Austria GmbH predstavljajo predvsem kupci iz segmenta
»cash&carry« in veletrgovci, med katere sodijo METRO C&C, WEDL C&C, Karnerta,…
V naãrtih je širitev kroga kupcev tudi na preostale segmente, predvsem na segment
maloprodaje. Čeprav je avstrijski »retail« usmerjen zgolj
k domaãim proizvajalcem, so že bile izvedene tudi prve testne izdobave za enega
manjših kupcev.
Fotografija / od leve proti desni: mmag. Thomas Renz - administracije, Herbert Saurwein - vodja prodaje,
Mitja Kores - direktor Perutnine Austria GmbH
Perutnina Austria GmbH je majhen kolektiv z zgolj dvema zaposlenima,
(obãasno najem dodatnih sodelavcev za administrativno pomoã),
ki ob sodelovanju z odgovornimi za avstrijsko tržišãe v matiãni družbi,
dnevno zagotavljajo sveže blago kupcem širom po Avstriji.
PERUTNINA PTUJ POS TAJA VEDNO BOLJ ENERGETSKO NEODVISNA DRUŽBA
6
Z bioplinarno do zelene in okolju
prijazne električne energije in toplote
Cilj Perutnine Ptuj je čim hitrejši začetek gradnje.
e-mail: [email protected]
P
erutnina Ptuj je v zadnji fazi gradnje
bioplinarne, ki je še en korak k veãji
energetski samozadostnosti in naprednem
upravljanju s sekundarnimi surovinami v
družbi. Projekt investicije je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, celotna
naložba pa je ocenjena na šest milijonov
evrov, ki se bodo predvidoma povrnili v desetih letih. »Vsi okoljski certifikati in certifikati kakovosti, ki smo jih že implementirali
v naše družbe, so le osnova odgovornosti
do naših potrošnikov. In do njih ter našega
okolja, skupaj z generacijami, ki prihajajo za
nami, nosimo najveãjo odgovornost,« je na
predstavitvi investicije povedal dr. Roman
Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj.
Za strateško realizacijo naprednih okoljskih
politik je ptujska družba v svoji filozofiji
razvoja sprejela koncept »zero waste« podjetja, ki stremi k temu, da v svojih pridelovalnih procesih maksimira racionalno rabo
vseh surovin in energije. To pomeni, da proizvodne procese oblikujejo, implementirajo
in izvajajo v skladu z najsodobnejšo tehnologijo in vrhunskimi znanji, odpadni material pa tako postane sekundarna surovina, ki
jo lahko koristno izkoristijo. Sekundarne surovine v Skupini že uporabljajo v novih proizvodnih procesih, kot je na primer Tovarna
proteinskih koncentratov in kot bo Bioplinarna Draženci. Dr. Roman Glaser je dodal,
da imajo okoljski projekti poleg neposrednih pozitivnih vplivov na okolje še dve pomembni posledici. »Imajo ugodne vplive na
socialnem in ekonomskem podroãju, hkrati
pa omogoãijo še oblikovanje in dopolnjeva-
nje dolgoroãnih strategij okoljske odgovornosti.« Tudi zato je bila ustanovitev družbe
PP energija pomembna tako za sedanje
delovanje na podroãju upravljanja energetskih potencialov Skupine Perutnina Ptuj
kot tudi za strateški pristop h konstantnem
spremljanju tehnologije, stroke in drugih
znanj, ki jih bodo implementirali v poslovne,
pridelovalne in proizvodne procese.
»Do izgradnje Bioplinarne Draženci smo pristopali skrajno odgovorno in izrazito zazrto
v prihodnost. To pomeni, da smo poleg vse
zakonsko potrebne dokumentacije in zahtev,
te nadgradili in zahtevali tehnološki, okoljski in ekonomski presežek. V fazi pridobivanja IPPC dovoljenj smo morali med drugim
dokazati, da uporabljamo najboljše razpoložljive tehnike, ki so doloãene v referenãnih
dokumentih, ki jih izda evropski urad za celovito prepreãevanje in nadzor onesnaževanja pri evropski komisiji. V fazi pridobivanja
potrebnih osnov in podlag za dovoljenje,
smo dosledno spoštovali vse zakonske in
strokovne standarde, vkljuãno z vsemi relacijami, za katera je kompetentna lokalna
skupnost; v primeru lokacije Draženci Obãina
Videm pri Ptuju. Tudi zaradi profesionalnega in odgovornega pristopa so zato poteze
nekaterih prebivalcev Suhe veje, ki želijo
postati stranka v postopku in tako ovirati
implementacijo projekta bioplinarne, skrajno
nerazumljive. Ker želimo zagotoviti ãim veãjo
transparentnost tudi v realizaciji te investicije, smo zainteresiranim v lokalni skupnosti
že omogoãili ogled delovanja, ki so se lahko
tako sami prepriãali o okoljski sprejemljivosti
tehnologije,« je povedal dr. Glaser.
Bioplinarna Draženci bo imela instalirano
elektriãno moã 999 kW in bo proizvajala dobrih 8.000 MWh elektriãne energije
ter nekaj veã toplotne. Elektriãna energija
in toplota se bosta proizvajala v kogeneracijski napravi iz bioplina, ki nastaja
z anaerobno fermentacijo biološkega
substrata. »Elektriãno energijo bomo oddajali v elektriãno omrežje, del toplote
(30 odstotkov) bomo uporabili v samem
procesu, presežno toploto pa bomo distribuirali do bližnje tovarne krmil,« je razložil dr. Bojan Pahor, direktor družbe PP
energija in svetovalec predsednika uprave
Perutnine Ptuj.
Druge tehnologije temeljijo na bistveno
veãji rabi koruze kot osnovnega ko-substrata (tudi do 70 ali celo 100 odstotkov
vsega substrata), kar pa je za Perutnino
Ptuj nesprejemljivo iz dveh razlogov.
Koruza predstavlja strateško surovino in
je eden najpomembnejših ãlenov v prehranski verigi, saj je temeljna sestavina
krmnih mešanic. Za Perutnino Ptuj je
tudi etiãno nesprejemljivo, da bi hrano
(ali površine namenjene pridelavi hrane)
namenili proizvodnji energije. Kot drugi
dejavnik pa nastopa izredno nestabilna
cena koruze, ki onemogoãa dolgoroãno
ekonomiko projekta.
V Sloveniji je po neuradnih podatkih danes že 13 tovrstnih naprav, dve novi pa
sta v izgradnji. Podobne instalacije so
zelo razvite v Nemãiji, kjer jih je v tem
trenutku že veã kot 4.700, na leto pa jih
zgradijo nekaj 100. Zanimivo je tudi, da
praktiãno vse delujejo po istih bio-kemijskih principih in da za pretvorbo energije
uporabljajo enake tehnološke rešitve, ki
se razlikujejo se le pri izbiri proizvajalcev
opreme. »Glede na zahteve, preverjanja
veã razliãnih tehnoloških rešitev v štirih
letih snovanja tega projekta, smo izbrali
rešitev nemškega podjetja Rückert NatUrgas iz Nemãije,« je povedal dr. Bojan
Pahor. To podjetje ima namreã dolgoletne izkušnje z naãrtovanjem in gradnjo
bioplinskih naprav, ki za svoje delovanje
uporabljajo prav perutninski gnoj. Tehnologija omogoãa, da je v biomasi celo do
70 odstotkov pišãanãjega gnoja, približno
25 do 30 odstotkov je koruze.
Tehnološka rešitev pa vkljuãuje še dve
pomembni novosti. Celotna naprava je
naãrtovana kot popolnoma zaprt objekt,
opremljen s sistemom za zajem in ãišãenje
onesnaženega zraka ter z biofiltrom, ki
zrak iz celotne naprave pred izpustom v
okolje maksimalno oãisti.
Tudi voda, ki jo proces potrebuje za delovanje, v sistemu kroži. Z implementacijo
Bioplinarne Draženci v proizvodni proces Skupine Perutnina Ptuj se vertikalna
organiziranost od njive do vilice logiãno
zakljuãuje v proizvodni krog: njiva - izdelki
- sekundarni produkti - njiva, s tem pa se
maksimirajo sinergijski uãinki, ki jih takšen
pristop omogoãa. Bioplinarna Draženci bo
imela torej na ožje in širše okolje izrazito
pozitiven vpliv, saj bo neposredno zmanjševala obremenitve v okolju, ob tem pa
proizvajala dragoceno energijo in nazaj v
naravo vraãala organsko gnojilo.
ENERGETIKA
Energetski menedžment v Perutnini Ptuj
Naš namen uvedbe energetskega menedžmenta, ki pomeni gospodarno upravljanje z energijo,
je ciljno spremljanje stroškov in povečevanja napredka v naši skupini.
Ostale informacije
Definicije in
specifikacije
e-mail: [email protected]
Orodja / Informacije
Zakonodajni
okvir
Kako zaþeti?
Z
a dosego gospodarnega upravljanja
z energijo je potreben angažma vseh
zaposlenih z jasno opredeljenimi odgovornostmi in podporo najvišjega vodstva.
Uprava je za Skupino Perutnina Ptuj na
svoji seji dne 02. 11. 2009 sprejela sklep o
organiziranosti EM na osnovi predhodnega strokovnega predloga. Koncept dela
temelji na strokovnosti in ob energetskem
menedžerju so v vsaki družbi imenovani
energetski poverjeniki. Sodelovanje zavezuje ekipo o poroãanju Upravi družbe o
izvrševanju nalog ter sodelovanju s svetovalcem uprave za mejna podroãja. Za
delniško družbo PP pa je imenovana ob
energetskem poverjeniku še širša strokovna skupina.
Energetski poverjeniki so izbrani strokovnjaki, ki delajo na podroãju energetike :
Branko Roškar (PP d.d.), Janez Juvan (PP
MI Zalog), Tomo Juhart (PP Agro),
Ljubo Šaško (PP Pipo âK), Borivoje Novakoviç (KPP Srbac), Muris Veliç
(PP Breza), Djuro Degenek ( PP Topiko)
Strokovno skupino pa sestavljajo ob energetskih poverjenikih še:
Andrej Kac - nosilec in ãlani Alojz Auer,
Martin Berden, Sreãko âuš, Damjan
Kelenc, Janez Kukovec, Drago Plajnšek, Miran Podgoršek, Vlado Požgan in
Milan Šegula.
Osnova za uspešno delo so strokovna znanja in dodatno usposabljanje, ki temelji
na znanjih gospodarnega upravljanja z
energijo. V tem smislu je pripravljen ciklus
usposabljanja energetskih poverjenikov v
treh sklopih, ki izhaja iz Evropskega programa EUREM. Ta program je predstavljen
v skrajšani obliki tudi v nadaljevanju teksta. Je pa v letošnjem letu potrjen še energetski standard EN 16001, ki se dopolnjuje
tudi z okoljskim standardom ISO 14001.
Koncept dela in organiziranosti EM temelji k stalnim izboljšavam po metodi:
naãrtovanja, izvajanja, preverjanja in ukrepanja. Povzetek tega koncepta je prikazan
na spodnji sliki in je osnova za naše strokovno delo energetskega menedžmenta.
V Skupini Perutnina Ptuj smo do zdaj izvedli za poverjenike dva ciklusa usposabljanj,
kjer je podano celotno gradivo EUREM-a.
Zadnji tretji cikel pa bo dejansko lastni
primer videnja uãinkovite rabe energije
iz lastnega okolja. Planiran rok zakljuãka
usposabljanja je konec letošnjega leta.
Kaj so naši konkretni kratkoroãni
in dolgoroãni cilji.
Prvi cilj je enotna podatkovna baza, ali
energetsko knjigovodstvo. Glede na sedanjo stopnjo, zbiramo podatke v veãini primerov roãno, cilj pa je višja stopnja avtomatizacije procesov z inštalacijo primernih
merilnih naprav. Z uvedbo energetskega
raãunovodstva so dani temelji za spremljanje ciljnih kazalcev rabe energije (ta
se v veliki meri že tudi spremlja) po enotni
metodologiji. Naš cilj je ob primerni strukturi vkljuãenih sodelavcev, z jasno defi-
niranimi vlogami, pripraviti monitoring
procesnih podatkov, orodja in analize za
kljuãne kazalnike ter izdelavo uãinkovitega
poroãilnega sistema. Pogoji za dosego navedenega je dobro poznavanje procesov,
kvalitetni energetski pregledi (narejeni so
že bili za mesno industrijo in tovarno krmil
Zagrebška) in striktno izvajanje ukrepov
uãinkovite rabe energije. Kako doseãi te
cilje je zapisano v strategiji EM.
Naj poudarimo, da je naš strateški cilj izboljšati energetsko uãinkovitost skupine
za 9% do leta 2016. Potrebno se je zavedati, da energija ni samo fiksni strošek
poslovanja, temveã tudi priložnost da
z uãinkovito rabo energije poveãamo
konkurenãnost. Za obdobje prve polovice letošnjega leta predstavlja energija skoraj 5% vseh stroškov. Primerjava
stroškov za energijo za leto 2010 napram 2009 znaša veã kot 40 % (najveã
za elektriãno energijo).
V akcijski naãrt ukrepov URE vkljuãujemo
takojšnje ukrepe operativnega znaãaja brez
veãjih vlaganj ter strateški ukrepi z ekonomsko upraviãenimi vložki.
Nekateri operativni ukrepi, ki se že izvajajo so
redna vzdrževalna dela z zamenjavo energetsko varãnejšimi svetili, tehnološka prilagoditev hladilniških tunelov za ãas zamrzovanja,
optimizacija tarifnih sistemov, prenastavitve
hladilnega sistema v TPJ, avtomatsko zapiranje hladilniških vrat, naãrtujemo še obnovo nekaterih kompenzacijskih naprav. Naši
Pregled in
korektivni
ukrepi
Najboljša
Energetski
praksa in
pregled
vzorþni
Lista
Ukrepaj Naþrtuj ukrepov primeri
Kaj je
energetski
Energetska
Kontrolna
management
skupina
vprašanja o
Izvedi Energetska
stanju EM Preveri
politika
Ciljno spremljanje
Dobro
energije
gospodarjenje Podporni
Primerjava
programi
energetskih Model
kazalcev energetskega
managementa
dolgoroãnejši - strateški cilji upoštevajo možnosti sinergije, tako da bomo manj odvisni
od zunanjih dobaviteljev energije. Naj omenimo samo nekatere izmed njih: projektna
dokumentacija za bioplinarno je že izdelana,
uvedba fotovoltaiãnih sistemov predvsem
na objekte farm in objekte s primerno površino streh, geotermalna energija in absorbcijsko hlajenje, rekonstrukcija hladilniških
sistemov z izrabo odpadne toplote, enako
za kompresorske postaje, ukrepi v smislu
pravilnika o uãinkoviti rabi energije v stavbah, zamenjava svetlobnih virov z led svetili
v farmah, sodelovanje pri izbiro tehnološko
uãinkovitih postrojenj in sodelovanje tako s
tehnologi kot podroãji ekologije. Posebno je
potrebno omeniti uspešno zakljuãen projekt
izrabe odpadne pare v tovarni proteinskih
koncentratov za ogrevanje tehnološke vode.
Ob zakljuãku naj še enkrat omenim, da
le merljivi rezultati bodo dokazali našo
uãinkovitost z angažmajem vseh nas.
MALOPRODAJA
Širitev mreže lastnih prodajaln
24. septembra 2010 smo odprli 24 maloprodajno enoto Perutnine Ptuj, na lokaciji Novi trg 6, v Postojni.
e-mail: [email protected]
M
Odzivi potrošnikov v prvih dneh poslovanja so pozitivni. V naših maloprodajnih
enotah vodimo redne tedenske akcije. S to aktivnostjo želimo potrošnikom ponuditi
ãim veã razliãnih izdelkov, po zelo ugodnih cenah.
V prodajnem asortimanu tržimo sveže meso in mesne izdelke prodajnega asortimana
Perutnine Ptuj. Sistem prodaje je postrežen. V naãrtu imamo še dopolnitev asortimana s
pripravljenimi izdelki ter z asortimanom vina iz Ptujske kleti. V letu 2011 je naš naãrt,
da iz maloprodajne enote oskrbujemo institucionalne kupce v Postojni in njeni okolici.
Na dveh lokacijah maloprodajnih enot na Ptuju (na Zagrebški cesti in na Novem trgu), smo ob
sobotah, zraven tedenskih akcij, priãeli izvajati še degustacije in promocije novih in obstojeãih
izdelkov. S tem želimo potrošnikom približati asortiman Perutnine Ptuj. K degustacijam smo
pritegnili tudi Ptujsko klet, saj k dobri hrani sodi izvrstna kapljica vina Pullus.
aloprodajna enota je v poslovno trgovskem centru Primorka, v centru mesta,
njena velikost je 65 kvadratnih metrov. V njej sta zaposleni dve novi sodelavki,
poslovodkinja Radoslava Predanoviç in prodajalka Valentina Drobne.
Radoslava Predanoviç - poslovodkinja
Valentina Drobne - prodajalka
7
Zdravo je lahko tudi okusno!
e-mail: [email protected]
Za kvaliteto in ãas
Zavedamo se, da sodobnemu potrošniku najbolj od vsega primanjkuje ãasa. V naglici velikokrat segamo po enostavnih prehranskih rešitvah, ki pa niso nujno dobre za naše zdravje
in poãutje. To, da je zdravo prehranjevanje
pomembno za prepreãevanje raznih bolezni
in vzdrževanje zdrave telesne teže, vemo vsi.
Ampak na splošno se še tega ne zavedamo,
kajti lažje in ceneje je tako. Zakaj bi svoje telo
z brezskrbnostjo pripeljali tako daleã, da bi
nekega dne potrebovali zdravljenje in stroge
diete? Bodite osvešãeni in inovativni. Izboljšajte svoj naãin prehranjevanja:
• s pripravo hrane v Tefalovem
cvrtniku Actifry,
• z izbiro lahkih perutninskih izdelkov iz
Perutnine Ptuj.
•
•
•
•
vi mešalo, ki zagotavlja ravno pravo
koliãino olja po celotnem cvrtniku.
Toplotni impulz in optimizirano kroženje vroãega zraka vam omogoãata
pripravo hrustljavega in popolnoma
peãenega obroka.
Pokrov, posodo za cvrtje in mešalo
lahko odstranite in operete v pomivalnem stroju.
Vsebuje ãasovnik z zvoãnim signalom.
Cvrtniku je priložena knjižica z 20
razliãnimi okusnimi in zdravimi
recepti.
cvrtje v Actifry-ju priporoãamo vse zamrznjene pripravljene izdelke iz Perutnine
Ptuj. Pri tem upoštevajte samo to, da manjše izdelke, kot so perutniãke, medaljoni,
fingersi, samo vsujete v Acifry, ga vklopite
in delo bo opravljeno. Pri veãjih izdelkih,
kot so celi zrezki, pa svetujemo, da jih pred
cvrtjem prerežete vsaj na polovico, saj se
manjši kosi lepše ocvrejo.
Nagradna igra »Zdravo
je lahko tudi okusno«
V ãasu od 2. 9. do 30. 9. 2010 je v vseh živilskih
prodajalnah Mercator in na www.perutnina.
com potekala nagradna igra »Zdravo je lahko
tudi okusno«. Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali v nagradni igri in nam poslali številne
kupone. Izmed vseh prispelih pa smo izžrebali
26 sreãnih nagrajencev. Iskrene ãestitke.
Pripravljeni in zamrznjeni izdelki
iz Perutnine Ptuj
Perutnina je že od nekdaj izredno pogosto živilo na naših jedilnikih. Perutninsko
NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE »ZDRAVO JE LAHKO TUDI OKUSNO«
8
Cvrtnik brez olja »Tefal Actifry«
Cvrtnik Tefal Actifry se ponaša z izjemno inovativno tehnologijo. Je »pameten« gospodinjski aparat, ki ohranja celovitost hranljivih sestavin ter omogoãa, da se njihov okus razvije
do popolnosti.
S cvrtnikom Actifry in samo eno žliãko olja
lahko pripravite veliko razliãnih zdravih in
okusnih jedi iz svežega mesa in zelenjave. Pri
pripravi zamrznjenih izdelkov iz Perutnine
Ptuj pa mašãob sploh ni potrebno dodajati.
Actifry - izjemna tehnologija:
• Za pripravo 1 kg okusne jedi potrebujete samo 1 žlico olja.
• Mešanje jedi ni potrebno, saj mešanje
jedi med pripravo namesto vas opra-
meso ni samo okusno in preprosto za
pripravo, ampak je tudi pomemben naravni vir vitaminov, mineralov, beljakovin
in zdravih mašãob. Zelo je cenjeno za varovalno prehrano. S pripravljenimi izdelki
iz pišãanãjega mesa, ki jih je potrebno le
pogreti, želimo v Perutnini Ptuj zagotoviti
našim kupcem dvoje: ãas in kvaliteto. Pripravljeni izdelki so že predhodno dokonãno
toplotno obdelani in jih je v glavnem treba
le še pogreti oz. do konca popeãi. To pomeni kratek ãas priprave izdelkov.
Enostavno pripravo nam omogoãa tudi
inovativen cvrtnik, Tefal Actifry, v katerem
zamrznjene pripravljene izdelke Perutnine
Ptuj pripravljamo brez dodatka mašãob.
Na ta naãin pripravimo okusne obroke, na
bistveno bolj zdrav naãin kot ponavadi. Za
&XN
_F[FWT[FS$
?IWF[OFSJUWJUZ£žFOSFPQOZžOZXPQJSNUFPJY
;_FOJRSF2QFINCUc`\QâQ
›HVNOHQH¡SDNHW9]DMHPQD0ODGLSUHMPH¡
&XNYN$
“S^_^[]X[]^iSaPebceT]^iPePa^eP]YTEiPYT\]P
ISaPeYT
“SPaX[]XQ^]iP#\TbTá]T_aT\XYT^QbZ[T]XceX
iSaPebceT]TVPiPePa^eP]YPEiPYT\]PCdYX]P
<D;C8CA8?,
“c^aQXR^EiPYT\]PX]
“dV^S]^bcXiPiPePa^eP]RTEiPYT\]T
?PZTcEiPYT\]P<[PSX[PWZ^bZ[T]TçS^" !! ETá^SPaX[XWX]
iPePa^eP]YdeebTW_^b[^eP[]XRPWEiPYT\]T]PfffeiPYT\]PbXP[X]P
QaTi_[Pá]XcT[TU^]bZXçcTeX[ZX'!%
1. NAGRADA: CVRTNIK TEFAL ACTIFRY (1x)
Ime in priimek
SUZANA ŠINKOVEC
Pošta
1000 LJUBLJANA
2. NAGRADA: PONEV TEFAL (5x)
Ime in priimek
ŽAN MIKOLIâ
TANJA KOBAL
MAJDA ŠULIGOJ
SLAVICA IVANOVIâ
PAVEL ŽVAN
Pošta
8000 NOVO MESTO
6000 KOPER
5216 MOST NA SOâI
1260 LJUBLJANA - POLJE
9240 LJUTOMER
3. NAGRADA: MAJICA NARAVNO FIT IN REVIJA »PIŠâANEC
IN JEDI S PERUTNINO« (20x)
Ime in priimek
NEVIJA UDOVIâ
MAJDA BLAGŠIâ
GENA ULAGA
LEA PUSTOVRH
JOŽICA BREZIC
BOJAN BRATOŽ
MARJETA CEHTL
IDA MAROLT
TOMAŽ SATLER
BORIS KRUMPAK
EDIT HORVAT
LUSIEN FIJAVŽ
BRANKA SVETEK
MARJETA ZIDAR
ZORA STAKNE
NEVENKA PERIâ
MILKA BOGATAJ
MILENKA PETEK
LJUDMILA URŠIâ
VIDA KLEMENâIâ
Pošta
6280 ANKARAN
2000 MARIBOR
1352 PRESERJE
1215 MEDVODE
1292 IG
1000 LJUBLJANA
2331 PRAGERSKO
4274 ŽIROVNICA
2351 KAMNICA
2341 LIMBUŠ
9220 LENDAVA
3206 STRANICE
1261 DOBRUNJE
2000 MARIBOR
1420 TRBOVLJE
1231 LJUBLJANA
1370 LOGATEC
2250 PTUJ
5282 CERKNO
4226 ŽIRI
Strateški Marketing
NAJBOLJŠI INOVATORJI SLOVENIJE 2009
Poli paté in poli snack prejemnika
srebrnih priznanj GZS za inovacije 2009
e-mail: [email protected]
G
ospodarska zbornica Slovenije je 15. septembra podelila priznanja
najbolj inovativnim med inovacijami nastalimi v letu 2009.
Inovatorji v podjetjih in posamezniki so prejeli 17 zlatih, 24 srebrnih
in 12 bronastih priznanj. Na regionalni ravni je sodelovalo preko 290
inovacij in preko 700 inovatorjev.
Priznanje za najboljše inovacije na nacionalni ravni pomeni najvišje
priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo
inovativnosti v Sloveniji.
Med najboljšimi inovacijami v Sloveniji sta izdelka Poli paté
in Poli snack, ki sta prejela srebrni priznanji. Iskrene ãestitke!
Mag. Vera Šmigoc, Dr. Tina Vukasoviã in direktor GZS Samo Hribar Miliã
9
CELIAKIJA
Prehrana brez glutena
e-mail: [email protected]
Celiakija je avtoimuno obolenje tankega ãrevesja (poškodba ãrevesja zaradi
glutena) in je v zadnjem ãasu ena pogostejših bolezni prebavnega trakta, tako pri
otrocih kot pri odraslih. Celiakijo po svetu poznajo povsod tam kjer ljudje uživajo
krušna žita - pšenico, rž, jeãmen in oves. Zdravimo jo z ustrezno prehrano, iz
katere popolnoma izkljuãimo gluten. Vnetje sluznice tankega ãrevesja se umiri in
sluznica se normalizira. Naãin prehranjevanja brez glutena je za bolnike s celiakijo
doživljenjski. Pri bolnikih, ki se diete ne držijo, in vseh tistih, ki imajo zaradi prikrite
kliniãne slike neodkrito celiakijo, lahko nastanejo tekom let t.i. pozni zapleti (npr.
osteoporoza ali rak na prebavilih).
primeru je na izdelku jasno oznaãeno, da je brez glutena, izdelek ima tudi znak
preãrtanega pšeniãnega klasja. To pomeni, da je izdelek izdelan v pogojih, kjer je
izkljuãena kontaminacija z glutenom in je vsaka serija kontrolirana na prisotnost/
odsotnost glutena.
Perutnina Ptuj je podjetje, ki se je povezalo s Slovenskim društvom za celiakijo in
zasnovalo linijo izdelkov »brez glutena« ter pridobilo certifikat »brez glutena« za kar
osem izdelkov: Pišãanãji mini fingersi brez glutena, Panirani pišãanãji zrezek brez
glutena, Ptujska posebna, Pišãanãje prsi v ovitku, Pišãanãje prsi v narezku, Puranji
šink, Puranji šink v narezku, Pišãanãja hrenovka brez ovoja.
Kliniãna slika: celiakija se lahko izraža s celo paleto kliniãnih znakov, od
napetega trebuha, pogostega odvajanja smrdeãega, neformiranega in penastega
blata, slabokrvnosti, izgubljanja telesne teže, do menjanja razpoloženja in slabše
koncentracije. Velika veãina bolnikov ima žal neznaãilne ali slabo izražene kliniãne
znake in lahko preživijo celo življenje nevedoã, da imajo celiakijo. Prisotnost
antigliadinskih protiteles ugotavljamo s hitrim testom za celiakijo (rezultat je znan
že v nekaj minutah).
Gluten je beljakovinska snov (prolamin), ki jo najdemo v endospermu krušnih žit, kot
so pšenica, jeãmen (ješprenj), rž, oves, pira (prvobitna vrsta pšenice), kamut (križanec
med pšenico in ržjo) in tritikala. Znaãilnost in osnovna funkcija glutena je formiranje
lepka, ta veže vodo in skrbi za povezanost in elastiãnost testa.
Zdravljenje: še vedno je edino dokazano uspešno zdravljenje celiakije stroga
prehrana brez glutena, ki je doživljenjska. Bolnik s celiakijo mora iz prehrane izkljuãiti
vsa živila, ki vsebujejo gluten (pšenica, pira, rž, kamut, jeãmen (oves)) in vse izdelke, ki
v svoji sestavi vsebujejo našteta žita.
Sliši se enostavno, vendar je prehranjevanje za bolnika s celiakijo lahko prava
noãna mora. Najlažje je kupiti izdelek, ki je deklarirano brez glutena. V tem
Certifikat izdelkov je objavljen na www.perutnina.com
UNIVERZALNOS T I INOVATIVNOS T NA POHODU
Hrvatska uživa u mirisima ukusnih jela od piletine
Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec zajedno s najboljim kuharima Hrvatskog kuharskog saveza
organizira konferencije za medije s okusom.
e-mail: [email protected]
ravamo infrastrukturu i izvrsne sastojke
za kuhanje uživo pred novinarima. Neposredni kontakt s pripremom, mirisom,
izgledom i na kraju s degustacijom je
tako postao komunikacijski alat kojim su
prisutni oduševljeni.
mr.sc.oec. Predrag Šegoviç, direktor Perutnine Ptuj
– Pipo âakovec, predstavio je sistem KSS (kvaliteta,
sigurnost, sljedivost) te integriranu domicilnu
proizvodnju. Tomica ukiç, šef kuhinje Hotela
Osijek u kojem je konferencija bila održana.
Z
10
a afirmaciju hrvatske nacionalne
kuhinje i prednosti domicilne proizvodnje izuzetno je važna i potvrda struke kako u nutricionistiãkom, tako
i u smislu gastronomije kao socijalnog
aspekta. U Perutnini Ptuj – Pipo âakovec
zbog toga smo dogovorili dugoroãnu suradnju s Hrvatskim kuharskim savezom.
Suradnja s HKS-om predstavlja sadržajno
uravnoteženu relaciju kroz koju s javnošçu komuniciramo kljuãne stvari: MADE
IN CROATIA, hrvatski okus, zdrava i uravnotežena prehrana i inovativnost.
Perutnina Ptuj – Pipo âakovec je u zadnjem razdoblju investicijski jako aktivna.
Nakon važnih investicija u valionici, liniju
inovativnog pakiranja, novi distributivni
centar i novu flotu vozila, sada provodimo intenzivne komunikacijske aktivnosti
kojima želimo naglasiti našu domicilnu
proizvodnju. S HKS-om smo uspostavili
uspješan partnerski odnos. Sami osigu-
Bezgraniãna kulinarska mašta
»Predstavljamo pravu eksploziju tipiãnih
lokalnih okusa i svu širinu kulinarske mašte«, rekao je nakon potpisa Ugovora o
suradnji mr.sc.oec. Predrag Šegoviç, dr.
vet. med., direktor Perutnine Ptuj – Pipo
âakovec, i dodao da je suradnja s HKS-om
važna na više nivoa, a ne samo u traženju
i pripremi ukusnih jela. »Znamo da današnji naãin življenja zahtjeva suvremeno
prilago˜enu prehranu. Pileçe meso je
zbog toga jedna od najomiljenijih namirnica potrošaãa koju çemo sada oplemeniti tipiãnim nacionalnim okusima.«
Lokalno s univerzalnim okusom
Damir Crleni, predsjednik Hrvatskog kulinarskog saveza, bio je jako zadovoljan nakon potpisa Ugovora o suradnji kojim çe
Perutnina Ptuj- Pipo poduprijeti razliãite
aktivnosti Udruge. »Zajedno çemo diljem
Hrvatske pokazati što se sve može spremiti od kvalitetne domaçe hrane. Sinergija proizvo˜aãa pileçeg mesa te kulinarske
struke pokazat çe to u hrvatskim urbanim
regionalnim središtima gdje çemo zajedno pripremati jela obogaçena lokalnim
okusom«, naglasio je predsjednik HKS-a
Damir Crleni.
Impresivno je veç zamirisalo u Zagrebu,
Rijeci Osijeku i Splitu, a u pripremi je konferencija u Zadru i Dubrovniku.
Dragan Viskoviç, šef kuhinje restorana Domino u Dramlju, je u distributivnom
centru Perutnine Ptuj – Pipo âakovec u Rijeci pripremio »štrudlu« od piletine.
Konferencije s dodatkom
U svakom regionalnom središtu, gdje
organiziramo (ili smo veç pripremili)
proširenu konferenciju za medije, naglasak je na implementiranom sistemu
KSS (kvaliteta, sigurnost, sljedivost) te
domicilnoj proizvodnji od polja do vilice,
kuhari HKS-a uživo pripremaju izvrsna i
atraktivna jela koja pokazuju bogatstvo
najkvalitetnijeg, domaçeg pileçeg mesa,
odnosno »piceka« kako ga zovu u središtu
hrvatske proizvodnje – âakovcu. Jelovnik
je pripremio Berislav Lackoviç, inovativni
kuhar hrvatske kuharske reprezentacije,
a njegove kolege dodaju mu nešto svoje.
Sve zajedno pak povezuje domaçi okus.
Ukusni epilog
Naravno, bez degustiranja svih jela koje pripremaju vrhunski kuharski majstori ne ide.
To je najbolji dokaz da je moguçe i od jednostavnih sastojaka pripremiti kulinarska
majstorstva i za najzahtjevnijeg potrošaãa.
Potrebno je samo odabrati pravu osnovu …
A to je pileçe meso Perutnine Ptuj-Pipo.
Jelovnik konferencije
za medije s okusom
1. Pohana piletina u slanutkovom brašnu
s pireom od batata
2. Pileça rolada na ražnjiçu s tikvicama i
crnim maslinama na palenti s tapenadom od zelenih maslina
3. Pileçi bataci s ãilijem i medom na
popeãcima od krumpira
4. Pileçi ragu s motarom i chery rajãicom i
tagatelima od rogaãa
5. Prženi ravioli s pileçim soteom od patlidžana i maslina s peperonatom
6. Štrudla od piletine i tikvica na umaku
od mladog kozjeg sira
7. Piletina u crnom vinu i tartufima sa
šufnudlama
8. Pileçi bombon s gljivama
9. Hrskavi rošãiçi s piletinom u ružmarinu
10. Pileça rolada s glaziranim kestenima
Poli u osječkim tramvajima
e-mail: [email protected]
U
petak 15.10.2010. putnici u osjeãkom Poli tramvaju bili su ugodno iznena˜eni.
U Poli tramvaju doãekala ih je nasmiješena hostesa i direktor Perutnine Ptuj –
Pipo âakovec mr.sc.oec. Predrag Šegoviç, dr.vet.med. s prigodnim Poli poklonima i
kuponima za besplatnu Poli pate. Poli pate mogli se i degustirati u samom tramvaju.
Tijekom akcije, u Poli autobusima su hostese dijelile kupone za besplatnu Poli pate
koju najsretniji mogu preuzeti u jednoj od maloprodaja Perutnine Ptuj – Pipo âakovec
u Osijeku. Bio je to atraktivan i inovativan naãin oglašavanja kroz prijevozna sredstva
Gradskog prijevoza putnika kojim su iznena˜eni putnici bili oduševljeni.
KLAONICA PP S
Otvoren logistički centar
za Bosnu i Hercegovinu
Uz prisustvo predsednika Vlade Republike Srpske g-dina Milorada Dodika, predsednika Uprave Grupacije Perutnina
g-dina dr. Romana Glasera, Njegove Exlencije Ambasadora Slovenije g-dina Andreja Grassellija, naãelnika Opštine Srbac
g-dina Mirka Kojića i domaćina direktora Klaonice PP S g-dina Svarun Udoviča svečano je otvoren i predat u upotrebu
Logistički centar u sastavu Članica Grupe Perutnina Ptuj za Bosnu i Hercegovinu.
e-mail: [email protected]
O
vom sveãanom otvaranju prisustvavale su mnogobrojne zvanice
iz politiãkog života direktor Investiciono
Razvojne banke g-din Milenko Pavloviç,
direktor Fonda za razvoj i zapošljavanje u Republici Srpskoj g-din Radivoje
Krãmar, direktor Fonda za zdravstveno
osiguranje u Republici Srpskoj g-din Goran Kljajãin, zamenik naãelnika Opštine
Srbac g-din Dragan Toviloviç, predsednik
Skupštine Opštine Srbac g-din Goran Gavranoviç, poslanik u Skupštini Republike
Srpske g-din Mišo Miholjãiç kao i mnogobrojne zvanice predstavnika banaka,
izvo˜aãa radova i kooperanata.Otvaranju
Logistiãkog centra prisustvovali su ãlan
uprave g-din Milan âuš, direktor Pipo
âakovec g-din Predrag Šegoviç, direktor
prodaje za BiH g-din Mladen Andriç,
ãlanovi menadžmenta Klaonice PP S kao i
predstavnici radija i televizije.
Logistiãki centar otvorio je Predsednik
Vlade RS g-din Milorad Dodik, Predsednik
Uprave Perutnina Ptuj g-din dr.Roman
Glaser , Direktor Klaonice PP S g-din Svarun Udoviã i Naãelnik Opštine Srbac g-din
Mirko Kojiç.
Sveãanom otvaranju predhodio je govor
Predsednika Uprave g-dina dr. Romana Glasera koji je u kratkom obraçanju
prisutnima istakao, da je ponosan a i
zadovoljan da u ovako teškim uslovima
privre˜ivanja ima snage da se vlastitim
sredstvima u iznosu od cca 2.000.000 KM
izgradi i pusti u rad Logistiãki centar. Ovaj
Logistiãki centar ima veoma veliki znaãaj
ne samo za Republiku Srpsku tj. Bosnu i
Hercegovinu veç veç i za ãitavu Grupaciju Perutnine. Moramo istaçi da smo pre
ãetir godine krenuli sa 60 radnika a danas zapošljavamo preko 220 radnika, što
je veoma veliki napredak.
Sveãani skup je pozdravio Predsednik Vlade Republike Srpske g-din Milorad Dodik,
koji je istakao da je zadovoljan ovakvim
uspehom. Zahvaljuje se Republici Sloveniji
za ulaganje u privredi na ovom prostorima. Ovo je samo poãetak saradnje a Vlada
çe svaku narednu aktivnost podržati, kako
bi se stvorio što povoljniji ambijent za
nova ulaganja privrednika iz Slovenije. Još
jednom Predsednik Vlade je zaželeo uspešan rad svim zaposlenim radnicima i menadžmentu na ovako uspešnom vo˜enju
kolektiva.
Naãelnik Opštine g-din Mirko Kojiç je sa
zadovoljstvom konstatovao da je Opština
omoguçila sve kako bi se na ovom prostorima koja ima tradiciju još više razvila
peradarska delatnost. Tako˜e je istakao
Foto: Mladen Trtiç
da je zadovoljam što ovaj kolektiv iz dana
u dan beleži sve bolje poslovne rezultate. Jedan od uspeha je i izgradnja ovog
Logistiãkog centra. Za naredni period opština çe povesti aktivnost kako bi se do
Klaonice izgradio novi dalekovod, koji bi
doprineo još kvalitetnijem snabdevanju
elektriãnom energijom.
Finansiranje izgradnje dalekovoda bi išlo
zajedniãkim ulaganjem Opštine Srbac,
Elektrodistribucije Srbac, Klaonice PP S i
ENSA-Energetika Sava iz Prijebljega.
Svi prisutni gosti su obišli novo
izgra˜en pogon pakovanja i sa zadovoljstvom konstatovali da su uslovi
rada na Evropskom nivou te da su stvoreni preduslovi za još veçi rast, razvoj i
napredak u proizvodnji.
Ovu sveãanost uz mnogobrojne goste
i zvanice uveliãalo je uãešçe Kulturno
umetniãkog društva ’’Mladost’’ iz Razboja koji su prigodnim spletom narodnih igara doprineli lepom raspoloženju
i zajedniãkom druženju.
VLAS TITA MREŽA SPECIALIZIRANIH TRGOVINA
Otvorili 101. maloprodaju
e-mail: [email protected]
Perutnina Ptuj - Pipo d.o.o âakovec, kao jedan od najveçih proizvo˜aãa pileçeg
mesa i pileçih prera˜evina u RH i partner gotovo svih domaçih i stranih trgovaãkih
lanaca, u svojoj strategiji veç desetak godina ima i razvija vlastitu mrežu
maloprodajnih specijaliziranih trgovina.
One su uglavnom smještene na gradskim tržnicama tzv. svojevrsnih trbuha
gradova, mjestima koncentriranog snabdijevanja potrošaãa.
Gotovo da danas nema gradske tržnice gdje Perutnina nije prisutna i prepoznatljiva
kako po ure˜enju tako i po dnevno svježem pileçem mesu i prera˜evinama, puretini,
svježim patkama i kuniçima, paniranom programu i ostaloj trgovaãkoj robi sukladnoj
takvoj vrsti specijaliziranih trgovina po povoljnim i pristupaãnim cijenama.
Ovih dana otvorili smo 101. maloprodaju, a do kraja godine planiramo još desetak
koje su u završnoj fazi ure˜enja…
Nesumnjiva je ãinjenica da danas, ãak više nego inaãe, u vrijeme krize i recesije,
vlastiti lanac maloprodaje pruža svakodnevni, kontinuirani priljev novca,
omoguçava plasman cjelokupnog proizvodnog asortimana kako iz âakovca tako
i proizvoda iz cijele Grupe. Postaje važna spona izme˜u proizvodnje i veleprodaje
te veliki besplatni medij za marketinške aktivnosti… stvarajuçi time moguçnost
daljnjeg investiranja, nadgradnje i ulaganja u nove proizvode i projekte…
Osobno smatram da su vlastite maloprodajne jedinice postale nezaobilazan
i važan kanal, ne samo za plasman naših roba, nego i važan medij za komunikaciju
i osluškivanje potreba i navika naših potrošaãa…
Dosadašnja praksa i reakcije potrošaãa i gra˜ana, u mnogim gradovima,
govore nam da smo na pravom putu jer smo postali mjesto svakodnevnog
snabdijevanja potrošaãa, mjesto ugodne kupnje, stvarajuçi pritom
i nove gastronomske navike…
11
Mikrobno kvarjenje živil spremljajo spremembe vonja, okusa, barve, konsistence in kemijske
sestave živil. Za vodenje tehnoloških procesov
je nujno poznavanje mikrobnega statusa vhodnih surovin, omejitev z internimi standardi ter
seznanjanje dobaviteljev z internimi kakovostnimi parametri. V letu 2005 sta priãela veljati
v uradnem mikrobiološkem nadzoru živil dva
temeljna dokumenta:
Štetje v tekoãem gojišãu pa se izraža s t.i.
metodo najverjetnejšega števila (most
probable number – MPN), kjer roãno izvedemo razredãine v veã epruvetah, cepimo
specifiãna tekoãa gojišãa in po inkubaciji
odãitavamo spremembe v tekoãem gojišãu
(optiãno gostoto, motnost, spremembo
barve gojišãa…) ter kvantificiramo rezultat
kot najverjetnejše število kombinacije veã
epruvet, kjer se je pojavila rast.
1. Uredba komisije ES št. 2073/2005 in
1441/2007 o mikrobioloških merilih za
živila in
2. Smernice za mikrobiološko varnost živil,
ki so namenjene konãnemu potrošniku
(IVZ RS 2005 in 2009) – niso obvezujoãe,
toda priporoãajo kriterije.
Zanimivosti
iz sveta
e-mail: [email protected]
TEMPO®- avtomatizirana rešitev mikrobiološke
kontrole kakovosti
âe so obrati veliki proizvajalci z usposobljenim internim mikrobiološkim laboratorijem, je interni nadzor surovin ter konãnih
izdelkov po doloãenih vzorãevalnih shemah
(monitoringih) nujen.
Uvod
Š
12
tevilni proizvajalci diagnostiãnih
pripomoãkov za mikrobiološko testiranje živil se pridružujejo osnovni
ideji in zahtevi zdravega življenjskega sloga
potrošnikov in si prav tako prizadevajo pri
razvoju pametnih rešitev za mikrobiološki
nadzor znotraj kmetijsko-živilske industrije.
Kakovostna rešitev naj bi ponujala verižni
potek »dobre kontrolne prakse«, od priprave
vzorca za preiskavo, do konãnega prepoznavanja mikroorganizmov v surovinah za
živila in pripravljenih živilih.
Francoski proizvajalec medicinske in
diagnostiãne opreme in pripomoãkov bio
Merieux je v letu 2009 ponudil na tržišãu
avtomatizirano celovito rešitev za testiranje mikrobiološke kakovosti živil, imenovano TEMPO. TEMPO je rešitev za cel spekter
kriterijev vzorcev živil in surovin, ugotavljanje procesnih rezultatov, testiranje konãnih
proizvodov in ugotavljanje obstojnosti
izdelkov. Vsebina laboratorijskega dela in
zahteve testiranja so povezane z zahtevami
standardizacije in mednarodnih normativov na podroãju testiranja živil, kar je bio
Merieux pri razvoju in iskanju analiznih rešitev upošteval.
Kaj so mikrobni indikatorji
kvarjenja in higienski indikatorji
Indikatorji mikrobiološke kakovosti odsevajo
mikrobiološko kakovost živil v odnosu do:
1. obstojnosti živila (kvarljivci) ali v odnosu do:
2. higiene (mikroorganizmi fekalnega izvora).
V splošnem pa imenujemo indikatorje mikroorganizme, ki oznaãujejo higienski status predelovalnega obrata ali živila.
Mikroorganizmi (MO) s svojo metabolno aktivnostjo KVARIJO živila. Bakterijski metabolni
produkti se skladišãijo v notranjosti bakterijske
celice ali pa se sprošãajo v okolje (substrat- živilo). Kvarjenja ne povzroãa celotna mikrobna
populacija, temveã njen majhen del. Kateri
mikrobni indikatorji bodo povzroãili kvarjenje
je odvisno predvsem od vrste živila, od sestave
mikrobne populacije in od ekoloških parametrov rasti, ki delujejo na mikrobno populacijo.
V splošnem velja, da živila predstavljajo dober medij za razvoj veãine MO. Vrsta in obseg
kvarjenja je odvisna od hranilne sestave živila.
Živilo, sestavljeno iz hranilnih snovi iz preprostih molekul se hitreje kvari kot živilo, ki vsebuje
sestavljene molekule beljakovin in ogljikovih
hidratov, ki jih morajo MO razgraditi z lastnimi
encimi v preprostejše molekule.
Kriteriji za doloãanje mikroorganizmov HIGIENE v živilu morajo zagotoviti preprosto,
hitro diagnostiko (odkrivanje) tega mikroorganizma iz živila in so obiãajno patogeni
mikroorganizmi. V preteklosti so jih povezovali z direktnim ali indirektnim ãrevesnim
izvorom živali in ljudi. Prvi indikator fekalne kontaminacije je bila Escherichia coli. V
sodobni klasifikaciji varnosti živil (po Mossel-u in Butieux-u) so prejšnjim kriterijem
dodani še naslednji:
• bakterija mora imeti ãrevesni izvor,
• ker dosegajo visoko število v fecesu (blatu), jih je treba ugotavljati z razredãitvami,
• izkazujejo visoko rezistenco (odpornost)
v okolju preiskovanega živila,
• morajo zagotoviti relativno preprosto in
zanesljivo odkrivanje tudi ko so prisotni v
zelo majhnem številu (Jay, 2005).
Koliformni mikroorganizmi predstavljajo
indeks fekalnega onesnaženja voda in živil.
Med njih prištevamo štiri rodove družine Enterobacteriaceae (Citrobacter, Enterobacter,
Escherichia in Klebsiella) in se v sodobni mikrobiološki analitiki opušãajo kot parameter
higiene. Vse pogosteje jih zamenjuje družina
enerobakterij kot parameter doloãanja higiene v celoti (énterobaktêrije bakterije družine Enterobacteriáceae, v katero so uvršãeni
naslednji rodovi: Escheríchia, Shigélla, Salmonélla, Citrobácter, Klebsiélla, Erwínia, Serrátia, Háfnia, Edwardsiélla, Próteus, Providéncia, Morganélla, Yersínia).
V rutinski mikrobiologiji živil uporabljamo
metodo štetja mikrobne flore, ki nas opozarja
na mikrobiološko kakovost celotnega proizvodnega procesa, od surovine do konãnega proizvoda. Tradicionalne metode v mikrobiologiji
živil predvidevajo za štetje mikroorganizmov
trdna gojišãa (agarje), ki zahtevajo roãno izvedbo razredãin, cepljenje specifiãnih gojišã v
plošãah, štetje bakterijskih kolonij in izražanje
rezultatov v obliki števila kolonij (CFU- colony
forming units) na gram.
1ml
9ml
1ml
9ml
1ml
9ml
0,1ml
1ml
9ml
1ml
9ml
1ml
9ml
0,1ml
Standardiziran postopek
avtomatskega odãitavanja
D͘W͘E
1 ml
10-2
1 ml
1 ml
10-3
10-4
Incubacija
Slika 5: Ultravijoliãna svetloba omogoãa prepoznavanje
fluorescirajoãih bakterijskih agregatov, programska
rešitev pa ovrednoti rezultate.
10-1
3/2/2
3+
Štetje
2+
2+
ã M
Skupno število bakterij (SŠB), kot metoda
štetja mezofilnih aerobnih bakterij na agarski plošãi se uporablja kot metoda ugotavljanja splošne mikrobiološke kakovosti
izdelka. Parameter SŠB ima velik pomen
kot pokazatelj mikrobnega statusa in kot
parameter predvidevanja obstojnosti živila.
TEMPO enota za odãitavanje je WIFI povezana s ãitalcem kod in komunicira z enoto
za pripravo, tudi ãe enoti nista v istem prostoru.
LN
L
N ÿ
MLäÿ
Slika 2: Štetje mikroorganizmov v tekoãem gojišãu
Pri vrednotenju rezultatov uporabljamo
statistiãne tablice.
Avtomatizirana rešitev
za štetje kvarljivcev
in higienskih indikatorjev
S tesnim sodelovanjem mednarodnih strokovnjakov na podroãju mikrobiologije živil, z njihovim znanjem in izkušnjami na
podroãju preuãevanja in uporabe gojišã,
kot rastnih substratov mikroorganizmov in
uporabe instrumentalnih tehnik, je podjetje
bioMérieux razvilo TEMPO®, prvo avtomatizirano rešitev za direktno štetje indikatorjev
mikrobiološke kakovosti in higienskih indikatorjev, ki bi poenostavilo štetje in diagnostiko mikrobnih indikatorjev v živilih.
Delovna celota instrumenta TEMPO lahko izvede veã kot 500 testov na dan in je
sestavljena iz dveh ergonomskih delovnih
postaj: enote za pripravo vzorca in enote za
odãitavanje rezultatov.
dDWKƌĞƓŝƚĞǀ
TEMPO
Filler
Enostavnost - TEMPO omogoãa preprosto rokovanje z intuitivnimi ikonami in
prijateljskim softverom, usposabljanje
za rutinsko uporabo pa traja le dva dni.
Standardizacija instrumenta je dosežena z avtomatizacijo, ki omogoãa konsistenco rezultatov od laboratorija do laboratorija, dan za dnem, na nacionalnem
in mednarodnem nivoju. Sistem torej
popolnoma odstrani variabilnost vpliva
operaterja, ki uporablja instrument, saj
je rešitev popolnoma avtomatizirana.
Sledljivost vsakega vzorca je dosežena
z uporabo ãrtne kode, ki zagotavlja unikatno celovito sledljivost skozi celotno
analitiãno proceduro (od identifikacije
vzorca do konãnega rezultata). Vsi podatki se arhivirajo v sistemu in so uporabni v sistemu zagotavljanja kakovosti.
Prihranek ãasa - s TEMPO-m doseženi rezultati so hitrejši, kot rezultati doseženi
s konvencionalno metodo (npr. 24do 48
h), saj zagotavlja veãjo orientacijo in selekcijo pri izbiri surovin in nam omogoãa
korektivne ukrepe v primeru neskladnih
rezultatov, hitrejše sprošãanje proizvodov, pospešeno rotacijo zalog …., kar je
osnovni prispevek vsakega proizvajalca
živil.
TEMPO
Prep
Priprava
vzorca
WIFI
TEMPO
Reader
Odþitavanje
rezultatov
Prednosti rešitve TEMPO®
TEMPO
Read
Slika 3: Celovit instrumentalno-programski
koncept rešitve TEMPO
Enota za pripravo vzorcev združuje pripravo ampule z razredãenim vzorcem, pomešanim z ustreznim gojišãem, polnjenje
kapilarnega sistema kartic, ki ponazarjajo
MPN epruvete ter ireverzibilno zapiranje
sistema.
Zmanjšanje stroškov - kartica TEMPO je
namenjena veã razredãinam, torej potrebujemo le en TEMPO test namesto veã
analiznih plošã, da dosežemo najbolj
relevanten rezultat za doloãen kriterij.
Tempo prav tako nadomesti zamudno
pripravo gojišã, razredãin in konãno diagnostiko bakterijske rasti na umetnih
substratih – gojišãih.
Viri:
http://www.biomerieux-industry.com/servlet/srt/
bio/industry-microbiology/dynPage?doc=NDY_
FDA_PRD_G_PRD_NDY_1
Marãiã, N. V. Živilska mikrobiologija in biotehnologija. 1. del: Živilska mikrobiologija. 2. izd. Maribor: IC
Piramida Maribor, Višja strokovna šola, 2010.
F:/Biomerieux/TEMPO customer Training.ppt
1ml
9ml
9ml
0,1ml
10g / 90ml BPW
>10 - <300
Interpretacija (cfu/g):
N =
ΣC
V × ( n1 + 0.1n 2 ) × d
Slika 1: Štetje mikroorganizmov na trdnem gojišãu
Slika 4: Polnjenje TEMPO kartice - mehanska rešitev biološke reakcije v kapilarnem sistemu
razredãenega vzorca v gojišãu, kjer poteka rast mikroorganizmov.
DAN PERUTNINE
Prijetno družabno srečanje
Letošnji Dan PP je drugič zapored potekal kot nadaljevanje dopoldanskega
rekreativnega Poli maratona.
e-mail: [email protected]
Prijazni gostitelji ãlani Aerokluba Ptuj, so tudi letos, s skoki padalcev in simboliãno predajo zastave,
naznanili zaãetek Dneva PP. Po uvodni »rundi« glasbene skupine Dejavu, je navzoãe pozdravil predsednik uprave
dr. Roman Glaser. Najprej je pohvalil vse prizadevne organizatorje, za resniãno odliãno izpeljan 8.Poli maraton,
prisotnim sodelavcem, upokojencem in zadružnikom pa zaželel prijetno druženje in dobro razpoloženje na tej
naši tradicionalni hišni zabavi. In res je bilo prijetno. Gostinci PP so nas pogostili s priãakovano kakovostjo,
glasbeniki pa razigrali s pravo »štimungo«..
13
Jubilanti Perutnine Ptuj
Delovni jubilej za 10, 20 in 30 let neprekinjenega dela v Perutnini Ptuj, štejemo za neprecenljivo zvestobo podjetju.
e-mail: [email protected]
PC KRMILA
2189
HVALEC ANICA
30 LET
PC PRODAJA
STROKOVNE SLUŽBE
6203
VAUPOTIâ ANTON
20 LET
2416
ŠVETAK ANA
30 LET
110081
ZELENKO GIANFRANCO
20 LET
7471
UDOVIâ SVARUN
10 LET
53
STRELEC VLADIMIR
10 LET
2242
LAJNŠâEK MAJDA
30 LET
7344
ORNIK FRANC
20 LET
6743
MLAKAR JERICA
10 LET
6235
ŠTRUCL ZLATKO
20 LET
7297
âEH MIRAN
20 LET
6246
VERŠIâ NATALIJA
20 LET
1474
LIČINA MILOŠ
20 LET
7358
BLAŽEK RENATA
20 LET
9169
IVANUŠ GRETA
20 LET
6676
ZAKELŠEK MARIJA
20 LET
PC MESNA INDUSTRIJA PTUJ
7366
BOROVâAK MATILDA
20 LET
96
PEŠEC ROMAN
20 LET
245
DIEMAT FRANC
30 LET
2337
PERNEK JOŽEF
30 LET
7484
GRILJ ANTON
20 LET
4592
FEGUŠ ALEKSANDER
20 LET
6260
POLANEC ANDREJ
20 LET
110395
TURKUŠ ANA
10 LET
20 LET
20 LET
30 LET
SOLINA MARIJA
ŠKRABL MARJANCA
MACUN ANTON
110297
9171
222
2362
RENKO ANA
30 LET
6306
KUHAR SREČKO
20 LET
9235
KOROTAJ LIDIJA
30 LET
9172
KENDA TATJANA
20 LET
4606
TOPLAK DRAGICA
10 LET
221
PINTARIâ JOŽEF
30 LET
30 LET
20 LET
30 LET
ŠIROVNIK DANICA
VRBNJAK ALBINA
GRABROVEC STANISLAV
110278
9178
2120
6317
GALIâ STANKO
20 LET
30 LET
20 LET
10 LET
ROGELJ IVAN
JAMNIK MOJCA
TUMPEJ LIDIJA
5133
6352
106
6927
ZEMLJAK NATALIJA
20 LET
30 LET
30 LET
30 LET
VOGRINEC VLADIMIR
JAVERNIK IRENA
BEZJAK ZDENKA
2543
27
6925
7368
ŠIREC SLAVICA
20 LET
2480
SIMONIâ DRAGICA
30 LET
7156
GODEC ZDENKA
30 LET
9036
ANDERLIâ CECILIJA
30 LET
2751
FAJFAR JOŽEFA
30 LET
2632
HAZENMALI MIROSLAV
30 LET
1074
KRAMBERGER MARICA
30 LET
6924
KRUŠIâ MARIJA
30 LET
2126
HOJNIK VLADIMIR
30 LET
9048
KRAJNC NADA
30 LET
7224
OMULEC BOŽA
30 LET
9077
PETEK KRISTINA
30 LET
7205
KMETEC DRAGICA
30 LET
2290
MLAKAR VINKO
30 LET
9080
PISLAK DRAGICA
30 LET
9112
KUREŽ ANA
30 LET
9109
VINDIŠ MILENA
30 LET
PC ŽIVA PROIZVODNJA
1492
HAMERŠAK MARJANCA
20 LET
1544
RAJH MARTA
20 LET
110280
ŠMIGOC MARIJA
20 LET
PC VZDRŽEVANJE
6335
KOSI STANISLAV
20 LET
5298
MALINGER JANEZ
20 LET
2218
KOROŠEC MARTIN
30 LET
236
ŠUŠTAR VLADIMIR
20 LET
1103
ZAJŠEK ANA
30 LET
2393
STRAMIâ ALOJZ
30 LET
PC LOGISTIKA
2081
EMERŠIâ MILAN
30 LET
2353
PODGORŠEK MIRAN
30 LET
5318
FRAS MILAN
20 LET
STRATEŠKI MARKETING
1024
âUâEK MARIJA
30 LET
110321
HABJANIâ ANGELA
30 LET
5014
BEZJAK FRANC
30 LET
9170
BRGLEZ IRENA
20 LET
ZAPOSLOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE
Kljub krizi aktivni pristop
e-mail: [email protected]
K
o nastopijo težji ekonomski ãasi, podjetja že tradicionalno najprej pomislijo na
odpušãanje ali zamrznitev zaposlovanja.
To se tudi dejansko zgodi pri tistih podjetjih,
ki svoje zaposlene obravnavajo predvsem kot
strošek. Na sreão imamo v PP razumevanje,
da so ljudje tisti, ki delajo razliko. Naše podjetje konstantno zaposlujejo tudi v ãasu nastopa krize. V letu 2009 smo v Perutnini Ptuj
d.d., skupno na novo zaposlili 57 oseb. Trend
zaposlovanja je bil najveãji v prvem kvartalu
leta . Med novozaposlenimi so bili najveã vozniki, skladišãni delavci, vzdrževalci, živilski delavci,
prodajalci., ….
Zaposlovanje v letu 2009
jan feb mar april maj junij julij avgust sept oktnov dec SKUPAJ
7 8 12 13 2 3 1
1 6 4 0 0
57
V letu 2010 smo od januarja do konca septembra zaposlili skupno 83 novozaposlenih.
Zaposlovali smo v prodaji; prodajalce živil,
poslovodje, na podroãju vzdrževanja, vzdrževalce elektro naprav in vzdrževalce strojnih
naprav, v skladišãih, skladišãnike in skladišãne
delavce, v proizvodnji, predvsem živilske delavce, strojniki kotla, voznike, ..
Zaposlovanje v letu 2010
jan
24
14
feb
1
mar april
7
6
maj junij
4
22
julij
6
avg
8
sept SKUPAJ
5
57
V letu 2009 smo imeli 10,5 % fluktuacijo, kar
pomeni, da nas je zapustilo iz razliãnih razlogov tudi kar precej sodelavcev. Aktivni smo bili
tudi na podroãju usposabljanja in izobraževanja, kjer je resda veãji poudarek na zniževanju
stroškov in na notranji izvedbi usposabljanja
in izobraževanja.
Izobraževanje zaposlenih pomeni naãrtno
in sistematiãno pridobivanje novega znanja z razliãnimi oblikami izobraževanja
(dokvalifikacija, prekvalifikacija, nadaljevanje šolanja ali študija, obisk krajših ali daljših seminarjev, delavnic, samoizobraževanje
s pomoãjo knjig in revij, nenehno sledenje
novostim v stroki). Le zaposleni, ki se nenehno izobražujejo, so lahko kos nenehnim novim zahtevam tržišãa in delovnega procesa.
V obdobju od januarja do decembra 2009 je
glavna aktivnost na podroãju izobraževanja
v PP ŠOLI potekala na podroãju strokovnega
usposabljanja, s podroãja varnega dela z živili in zagotavljanja HACCP sistema. Stalen
in reden profesionalni razvoj po konceptu
uãeãega se podjetja, zagotavljamo preko delovanja PP Šole.
V letu 2009 je zaradi sprejetih ukrepov družbe bilo nekoliko izobraževanj prenesenih na
leto 2010, kljub vsemu smo uspeli predvsem
z notranjimi moãmi in notranjimi predavatelji
, kot tudi z notranjimi oblikami usposabljanja,
zajeti 1.390 sodelavcev. Tako je sprotno izobraževanje postalo stalnica delovnih mest, kot so
stalnica tudi spremembe na delovnih mestih,
naj gre za na videz še tako statiãno delovno
mesto. Teh je namreã v dinamiãni organizaciji, vse manj. Glavna podroãja izobraževanja v
Perutnini Ptuj so podroãja strokovnega usposabljanja s podroãja dela, vodenje in osebnostni
razvoj, podroãje prodaje in trženja, varovanje in
zdravje pri delu, vpliv zaposlenih na kakovost
živil in dobra higienska praksa ter podroãje kakovosti. Veãino delavnic smo izvedli z lastnimi
kadri saj se nanašajo na konkretna dela zaposlenih in pripomorejo k bolšjemu poznavanju
zahtev delovnega procesa, kakor tudi za boljše
obvladovanje sprememb, ki nastajajo z novimi
zahtevami tehnologije. V letu 2009 je mnogo
izobraževalnih ur bilo namenjenih tudi za SAP
in SAP Gui izobraževanja, kar pa ni zajeto v spodnjih tabelah.
sklenjeno pogodbo o študiju ob delu,
teh je trenutno 12.
Število oseb na izobraževanju 2010
jan
269
feb mar april maj junij
5 165
57
72 158
julij avg sept SKUPAJ
93
/ 301
1146
V PP ŠOLI poteka konstantno izobraževanje vseh zaposlenih, ki delajo v stiku
z živili pod naslovom VPLIV ZAPOSLENIH NA KAKOVOST ŽIVIL. Ne glede na
to, kdaj smo priãeli delati in koliko let
delovne dobe imamo, je nujno, da se
vseskozi dodatno izobražujemo. Znanje, ki smo ga osvojili pred dvema leŠtevilo oseb na izobraževanju 2009
jan feb mar april maj junij julij avgust sept okt nov dec SKUPAJ
36 6 238 150 337 148 0
1 71 150 230 23
1390
Teãaj: VPLIV ZAPOSLENIH NA KAKOVOST ŽIVIL
v prostorih PC Mesna industrija Ptuj
Pregled števila oseb na usposabljanju
in izobraževanju v PP ŠOLI
Tudi v letošnjem letu smo veãino delavnic izvedli z lastnimi kadri saj se
nanašajo na konkretna dela zaposlenih
in pripomorejo k bolšjemu poznavanju
zahtev delovnega procesa, kakor tudi
za boljše obvladovanje sprememb, ki
nastajajo z novimi zahtevami tehnologije in seminarji o varnem in zdravem
delu. Do oktobra 2010 je bilo vkljuãenih
v izobraževalni proces že 1.146 zaposlenih. Zajeti niso zaposleni, ki imajo
toma ali še prej, postaja zastarelo. Še
posebej je izobraževanje pomembno za nove sodelavce, ki smo jih šele
uvedli v delo in za dijake in študente, ki šele priãenjajo svojo delovno
pot. Tako je bilo na obvezni praksi v
letošnjem letu že 19 dijakov in študentov. Zaposleni, ki so zainteresirani za vkljuãevanje v izobraževanja, se
zavedajo, da je s tem tesno povezana
njihova nadaljnja delovna kariera in
napredovanje. Napredovanje je lahko
konkretno merljivo ali pa subjektiven
obãutek, samouresniãevanja in osebnega razvoja v doloãenem ãasu.
DRUŠT VO UPOKOJENCEV PP
Aktivni tudi v drugem polletju
Lojze Cajnko
Ob Babiãevem mlinu
Razpoloženje na pikniku
V
društvu smo veseli, da nam Perutninar
omogoãa sprotno obvešãati tisoãe bralcev, perutninarje in tudi druge, o aktivnostih našega društva. Veseli nas tudi, da vodstvo
podjetja spremlja našo dejavnost, tako prek sodelovanja vodstva društva, kot tudi prek ãasopisa.
Naj vas seznanimo z aktivnostmi
v drugem polletju tega leta.
Starejšim kopanje v toplicah vedno prav pride,
denarja pa ni prav veliko, zato smo se v juliju podali na kopanje v Terme Lendava, ki veljajo za ene cenejših kopališã pri nas. Za tiste,
ki se ne želijo ali ne smejo kopati, je bil organiziran obisk bližnje okolice. Vsi pa smo si po
kosilu ogledali Babiãev mlin pri Veržeju (edini
še delujoãi mlin na Muri). Pot smo nadaljevali v Banovce k ãebelarju Šalamunu, ki nam je
povedal veliko o gojenju ãebel, kako skrbno je
potrebno ravnati s tem simbolom pridnosti in
organizacije v družini, oziroma panju. Pripravili
so nam tudi sladko predstavitev in pokušino
odliãnih pridelkov ãebel in ãebelarskih dobrot
družine Šalamun.
Na Kumu, za spomin
Sredi avgusta smo obiskali Pokljuko, eno izmed
zanimivih izhodišã na Triglav. Seveda je bilo za nas
do Triglava predaleã, zato pa so nam po krajših ali
daljših sprehodih po tem lepem planinskem svetu, v Šport hotelu z besedo in filmom predstavili
Triglavski narodni park. Bili so tudi sicer prijetni
gostitelji. Ob vrnitvi smo se ustavili še v vedno
lepem Bohinju. Kar prehitro je minil ãas, ko smo
se morali vrniti. Takih sreãanj si samo še želimo.
September smo zaãeli s sodelovanjem na POLI
maratonu. Po zbranih podatkih je, sicer v krajevnih ekipah, sodelovalo prek 30 kolesarjev ãlanov
našega društva. Kljub ne najbolj prijaznemu vremenu pa je osrednjo prireditev Dan Perutnine
obiskalo precej veã ãlanov društva, ki pa smo se v
tisoãeri množici sodelavcev Perutnine tako rekoã
izgubili, a se vendar sreãali z mnogimi prejšnjimi
sodelavci, spoznali pa tudi nekatere nove sodelavce Perutnine.
Že naslednji dan smo nekateri ãlani društva sodelovali na sreãanju upokojencev Spodnjega Podravja, ki je s sodelovanjem Perutnine bilo tudi
v šotoru na letališãu v Moškanjcih, ob odliãni
postrežbi gostinstva Perutnine. Po pozdravnem
govoru Franca Kodermana, predsednika Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje smo z velikim
navdušenjem prisluhnili nagovoru predsednice
Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateje
Kožuh-Novak, ki se resno zavzema za pravice in
primerne življenjske pogoje upokojencev. Prijetno je bilo spremljati še bogat kulturni program
upokojenskih skupin Spodnjega Podravja. Sredi
septembra je bil organiziran še društveni piknik.
Tokrat po daljšem premoru ponovno v dolini Vinetu blizu Stoperc. Udeležba je bila številna, organizacija ponudba in postrežba pa odliãna, tako da
niti neprijazno vreme ni moglo pokvariti prijetnega vzdušja in dobrega razpoloženja.
V oktobru smo obiskali Kum - Zasavski Triglav kot se domaãini pohvalijo. Že nekaj let smo razmišljali o tem izletu, vendar je vedno prevladal
kak drugi predlog. Še pred obiskom Kuma smo se
ustavili v Trbovljah, kjer smo si ogledali Zasavski
muzej. Najprej so nam odliãni vodniki pokazali
bivališãa družin rudarjev in nas seznanili z njihovim težkim življenjem. Ponudili so nam ogled ru-
V Bohinju
V Zasavskem muzeju
darskega bivališãa in življenja po 1. svetovni vojni
in primerjavo po 2. svetovni vojni ter v ãasu socializma. Sledil je ogled zbirke »ârni revirji«, kjer smo
izvedeli veliko o razvoju premogovništva, o delu in
življenju »knapov«, spoznali smo takratno opremo,
vpliv premogovništva na gospodarske in politiãne
dogodke v Zasavskih revirjih. Seznanili so nas z
bogato kulturno in športno dejavnostjo v Revirjih skozi ãas rudarjenja in nam pokazali razstavo
bogate športne dejavnosti v Trbovljah. Še veliko
bi nam bili voljni povedati in pokazati, vendar nas
je ãas podil na Kum. Kum, res lepa razgledna izletniška toãka, vendar se je tokrat vreme malce poigralo z nami, zato smo videli veã meglic kot bližje
in daljne okolice. Tudi gostiteljev ne bi kazalo pohvaliti. Vseeno pa smo imeli še en lep izlet. Seveda
pa naše aktivnosti niso samo izleti. V tem ãasu
smo obiskali nekatere naše ãlane, kateri se fiziãnih
aktivnosti v društvu ne morejo veã udeleževati zaradi zdravstvenih ali drugih težav. Sodelovali smo
s Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje
Podravje, z ZDUS, bili prisotni na Festivalu za 3.
življenjsko obdobje in še kje. Mnogi naši ãlani pa
so aktivni tudi v lokalnih društvih.
REKREACIJA
8. Poli maraton
8.
Dober mesec je tega, odkar je v sproščenem vzdušju
u že osmič potekal največji
n
in gotovo najokusnejši
rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji.
e-mail: [email protected]
N
a Ptujskem se je zbrala 5200 glava
množica, na kolesu je bilo torej toliko ljudi, kot bi kolesarila kar tretjina
Mestne obãine Ptuj! Dobro razpoloženih
športnikov ni zmotilo niti deževje pred
štartom; skupaj so kolesarili, se zabavali
ob plesnih vložkih, upali, da bodo zaslišalaiznano ime ob žrebu nagrad, predvsem
pa so se družili in uživali ob dobrotah iz
Perutnine Ptuj. Prišli so od blizu in daleã,
zanje je MLM izdelala kar tono medalj, in,
kdo ve, morda je bil za ta dogodek tudi v
Perutnini zaposlen še en slon.
Že tradicionalno se je prvo soboto v septembru zavrtelo kolesje in se zgodilo vse,
za kar so potekale priprave že od zaãetka
leta dalje. Ob 11. uri je bilo vse nared za
štart; voditelja sta že pozdravila dobro
razpoloženo množico, Ptujski pihalni orkester je že odigral nekaj skladb, predstavili
so se starodobniki s svojimi kolesi, mestni
veljaki so 8. Poli maraton pospremili na
pot z lepimi željami in napetost je dosegla
vrelišãe. Po znaku dr. Glaserja so se zaãeli
kilometri užitkov.
Po štartu mini in maxi Poli maratona so
na prireditvenem prostoru glavno besedo
prevzeli najmlajši. Letos jim je bila namenjena prav posebna pozornost. Zanje je
bila na Perutnini pripravljena knjižica, ki
jih je vodila po interaktivnih delavnicah.
Najprej so skupaj z Juhijem in slonãkom
Poli ogreli svoje mišice, nato pa so se skupaj podali na Poli snack traso. Na to, kako
se varno obnašati v prometu se gotovo
najbolj spoznajo policisti, zato so kar slednji najmlajšim pomagali z navodili, kako
varno priti na cilj. Po prenekateri norãiji so
se malãki lahko spoãili ob barvanju pobarvanke, ker so bili gotovo že pošteno laãni,
pa je za prazne želodãke poskrbel slonãek
Poli, ki je prinesel polne pladnje kruhkov s
Poli patéjem in kup Poli snackov.
Po rekreativnem kolesarjenju prek Slovenskih goric in Spodnjega Podravja se je
konãal športni del prireditve, prijetno druženje in razvajanje pa se je šele priãelo. Gostinstvo Perutnine Ptuj je poskrbelo, da ni
zmanjkalo hrustljavo zapeãenih pišãancev,
jedi z žara, testenin in solat. Razpoloženje
je bilo še bolj veselo tudi zaradi plesnih
nastopov, predvsem pa zaradi številnih
nagrad, ki so bile z žrebom razdeljene med
kolesarje. Ko se je prireditev prevešala h
koncu, je bil na vrsti še bolj sveãani del:
podeljevanje priznanj in pokalov. Enega si
je prav gotovo prislužila Perutnina Ptuj.
Tako je mineval že 8. Poli maraton. Tudi tokrat se je za vsakogar našlo nekaj zanimivega. Prav zato smo lahko ponosni, da se
je na njem družilo že 40.000 kolesarjev in z
veseljem priãakujemo prvi septembrski vikend prihodnjega leta, ko se vesela drušãina
ponovno zbere v Moškanjcih pri Ptuju.
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Odlični dosežki na mednarodnih dirkah
e-mail: [email protected]
Mugerliju dirka od Zagreba do Ljubljane
Na 187 kilometrov dolgi dirki so nastopili kolesarji 20. ekip med katerimi je bilo tudi vseh
pet slovenskih. Dirka s startom v Zagrebu se je
priãela silovito. Neprestano so si sledili številni
poskusi pobega tako, da je povpreãna hitrost
po prvi uri dirkanja znašala preko 50 kilometrov na uro.
V Ljubljano je skupaj prikolesarila skupina
šestdesetih kolesarjev in priãakovano je o
zmagovalcu odloãal ciljni vzpon na ljubljanski
grad. Z dobrim kilometrom dolgim vzponom
je najbolje opravil Mugerli, ki je s sprintom
priãel že 300 metrov do cilja. Nihãe veã ga ni
uspel prehiteti in devetindvajsetletni Mugerli
je uspel slaviti lepo zmago. Drugo mesto je
pripadlo vodilnemu kolesarju v avstrijski kolesarski ligi Josefu Benetsederju. Tretje mesto je
osvojil Marko Kump.
Vreãer najboljši v Italiji
Niã novega, bi lahko zapisali za dirke, kjer
nastopajo letos kolesarji Perutnine Ptuj. Kolesarji iz obdravskega mesta so se udeležili
že 41. izvedbe Dirke Trofeo Gianfranco Bianchin v Italiji in po zaslugi izjemnega Roberta
Veãerja spet slavili. Sama trasa proge Vreãerju
veã kot oãitno ustreza, saj je na omenjeni dirki slavil že leta 2008. Kako pa je samo tekmo
videl Celjan v ptujski vrsti: »Sama dirka je bila
zelo težka, kar pa mi ustreza. Na sporedu so
bili kar štirje gorski cilji, v cilj pa je prikolesarilo le okrog 40 kolesarjev. Ponovno je veliko
dela naredila ekipa, ki je pokrila vse pobege.
Tako sem lahko prišel brez težav v ospredje,
poleg tega pa sem tudi izkoristil neodloãnost
tekmecev. Na prvem gorskem cilju sem imel
sicer nekaj tehniãnih težav saj se mi je snela
veriga. Napadel sem na 2. gorskem cilju na
Monte Tombo, kamor sem prispel prvi, nato
pa sem na spustu poãakal mladega italijanskega kolesarja. Dogovorila sva se da skupaj
skušava odpeljati ãim dalje, ãe bo šlo tudi do
cilja. Videl sem da je bil v zadnjem 12-kilometrskem krogu že pošteno »uniãen« zato sem
kake 3 kilometre do cilja napadel, Italijan pa
tempu ni mogel slediti«.
Kolesarji Perutnine Ptuj slavili
tudi na Slovaškem
Kljub temu, da kolesarske sezone še ni konec, lahko že sedaj zapišemo, da je letošnje
leto za kolesarje Perutnine Ptuj izjemno.
Skoraj ni dirke v kateri ne bi zablesteli in
zasedli mest na zmagovalnem odru. Tako je
bilo tudi na Slovaškem, ko se je zakljuãila
že 54. izvedba Dirke po deželi, s katero nas
v tujini zelo radi zamenjujejo. Na dirki je
nastopilo 16 ekip, med njimi pa so bili kot
edini Slovenci kolesarji Perutnine Ptuj. Ti so
šli na Slovaško z željo po ãim boljšem rezultatu, s skupno zmago izjemnega Roberta
Vreãerja pa so priãakovanja pred dirko celo
presegli. Konkurenca je bila namreã izjemno
moãna. Ptujãani so kar dvakrat slavili etapno zmago (obakrat Robert Vreãer), skupno
pa so se ob skupni zmagi Vreãerja, kar štirje
uvrstili med najboljšo petdeseterico. To je
šele druga zmaga kakega Slovenca na tej
dirki, leta 1998 je to uspelo Andreju Hauptmanu, zato ima ta dosežek toliko veãjo težo.
Robert Vreãer, zmagovalec 54. Dirke po Slovaški: »Sem zelo zadovoljen z doseženim na
Slovaškem. Vsa ekipa je bila izjemna ves teden. Dosegli smo zares fantastiãen rezultat, ki
pa je plod odliãnega odnosa med nami. Fantje
smo res prava ekipa, vse pa temelji na prijateljstvu. Vse je podrejeno ekipi in med seboj
si vsi pomagamo. Enkrat gre enemu, drugiã
steãe drugemu«.
Ptujski kolesarji osvojili še Novi Sad
V Novem Sadu sta potekali dve kolesarski dirki.
Tam so nastopali tudi letos tako uspešni kolesarji Perutnine Ptuj. Poleg njih so v Vojvodini
Slovenijo zastopali še kolesarji Radenske, sicer
pa je najveã kolesarjev prišlo iz Srbije in sosednjih držav. Na startu je bilo vsak dan cca. 70
kolesarjev. Prvi dan je bila trasa proge dolga
150, drugi dan pa 140 kilometrov. Oba dneva so imeli ptujski kolesarji dirko povsem pod
nadzorom. Ves ãas so vozili na ãelu in tako,
glede na to da so bili favoriti svojim nasprotnikom niso dali niti kanãka možnosti, da bi
jih lahko resneje ogrozili. Petkovo dirko je tako
dobil Luka Rakuša, sobotno pa Matej Marin.
Sicer pa sta bili obe dirki precej hitri, k ãemur
so najveã prispevali ravno ptujski kolesarji,
poleg tega pa je na vojvodinski ravnici pihal
še ugoden veter. Kako so bili prepriãani v nov
uspeh in kako so imeli Ptujãani vse vajeti dirke
v svojih rokah, priãa tudi podatek, da so med
samo dirko lahko preizkušali tudi doloãene
taktiãne zamisli za prihodnjo sezono. Poleg
tega pa so izkušenejši ãlani pomagali mlajšim
in jih skušali »uvesti« v sistem dirkanja, kakršnega ima Perutnina Ptuj.
Sezona tekmovanj je z novosadsko epizodo
za Ptujãane konãana. Kolesarji Perutnine
Ptuj so startali na okrog 40-ih dirkah od
tega pa slavili kar 19-krat, ãesar si pred sezono prav gotovo niso upali napovedati niti
najveãji optimisti. Sama ekipa se je izkazala
za zelo homogeno, fantje pa so med seboj
pravi prijatelji, kar je tudi eden od dejavnikov za izjemno sezono. Kljub temu da se je
moštvo dopolnjevalo med samim tekmovalnim letom (Vreãer je v klub prišel februarja,
Mugerli aprila, Rakuša pa šele v avgustu), se
to ni poznalo na izidih. Nasprotno. Letošnja
sezone je za kolesarje Kolesarskega kluba Perutnine Ptuj resniãno izjemna.
15
PRIČENJA SE AKTIVNA PROMOCIJA VIN PULLUS V BIH
Ptujska klet je pridobila sredstva
EU za sofinanciranje promocije
slovenskih vin v BiH in ZDA
Ptujska klet je gostila specializirane novinarje iz BiH.
e-mail: [email protected]
Novinarji BiH na ogledu Ptujske kleti.
P
16
tujska klet je z obiskom delegacije specializiranih novinarjev iz Bosne
in Hercegovine priãela aktivno promocijo slovenskega vina na trgu
te države. Projekt, ki ga sofinancira Evropska unija, je eden od dveh projektov
Ptujske kleti, ki sta uspešno pridobila sredstva Evropske unije za promocijo
na trgih tretjih držav. Z drugim projektom Ptujska klet s svojo promocijo vstopa
na najveãji vinski trg na svetu, v Združene države Amerike.
Vinski trg Bosne in Hercegovine je strateško pomemben in zanimiv za slovenska
vina, tako zaradi bližine, kot tudi zaradi poznavanja Slovenije in slovenskih vin.
Na trgu so že prisotna nekatera slovenska vina, vendar v manjšem obsegu prodaje,
kot to omogoãa potencial trga, ki glede na povpreãno porabo vina
per capita v zadnjih letih narašãa.
Promocija Pullusa v BiH.
V prihodnjem letu bomo aktivneje izvajali tudi promocijo vin Pullus
na najveãjem vinskem trgu, v Združenih državah Amerike. Ameriška potrošnja vina na
prebivalca je 11,20 litrov letno, kar jih ne uvršãa prav na vrh svetovne potrošnje vina,
a prodaja vina, ki presega 280 milijonov zabojev (9 litrov/zaboj), daje ameriškemu trgu
primat najveãjega svetovnega vinskega trga. Za mnoge je to tudi najpomembnejši
vinski trg, saj prav preko njega poteka velik del svetovne prodaje vina, na njem se
ustvarjajo vinske zvezde in vinski trendi, kjer vidimo veliko priložnosti za naša vina Pullus.
Okus, kakovost in celostna podoba naših blagovnih znamk Pullus, Haložan
in PinkyChick ustrezjo ameriškim trendom okusov, oblikovanja blagovnih znamk
in njihove celostne podobe od logotipov do steklenic. Ameriãani si poleg visoko
kvalitetnega vina želijo tudi celostne zgodbe, slik in besed. To pa Ptujska klet
nedvomno lahko ponudi.
Projekcije trga za prihodnja leta kažejo pozitiven trend rasti trga in
potrošnje, ãemur pa domaãa proizvodnja vina ne bo uspela slediti, zato se bo uvoz
še poveãeval. Tu je velika priložnost za vina Pullus, da s svojo ugodno ceno
in visoko kakovostjo osvojijo trg Bosne in Hercegovine.
Novinarji iz Bosne in Hercegovine so si v ãasu bivanja v Sloveniji ogledali
vinorodna okoliša Haloz in Slovenskih goric, kjer so iz prve roke spoznali
ãas trgatve. V okviru obiska so spoznali življenjski krog vina, zemljo in okolje,
ki definira trto in grozdje, ljudi, ki ga negujejo, in tehnologij, s katerimi grozdje
spreminjamo v vino. Sreãali so se z ljudmi, ki vinarsko panogo spreminjajo
v umetnosti. Novinarji so se sreãali z vodstvom in zaposlenimi v Ptujski kleti,
sprejeli so jih mag. Alojz Erlaã, Vinko Mandl in Tanja Vinkler. Glavni strokovni
informator obiska je bil enolog
Ptujske kleti Bojan Kobal, ki sodi v vrh svetovne enologije in je glavni
kreator svežih okusov vin Pullus, ki so prejela številne medalje in priznanja
na svetovnih ocenjevanjih vin.
Novinarji so se na sedežu uprave sreãali tudi s predsednikom uprave
in generalnim direktorjem Peruntnine Ptuj dr. Romanom Glaserjem.
Poleg obiska specializiranih novinarjev v Sloveniji bo Ptujska klet s svojo
vinsko ponudbo sodelovala še na veãjih sejemskih prireditvah v Bosni
in Hercegovini, pripravili smo tudi liãno publikacijo in promocijski film,
ki Pullus uvršãa v evropske in svetovne okvire, organiziramo pa tudi strokovni
seminar za gastronome in vinske trgovce ter nekaj oglaševalskih akcij.
âASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ. Glavni in odgovorni
urednik: JOCO TARBUK. Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA
SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, IRENA BRGLEZ, ALEKSANDER FARAZIN,
VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIâ CIZERL, Dr. TINA VUKASOVIâ, Mag. VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT
MAJCEN, BOJAN VILâNIK, SONJA ŽIBRAT. Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com,
PERUTNINAR, Potrãeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: [email protected]. Oblikovanje in tehniãno
urejanje: BOJAN VILâNIK, Perutnina Ptuj d.d., Marketing. Zasnova in integralno komuniciranje: Di@log co.,
Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana, www.dialog-si.net, e-mail: [email protected], Fotoliti in
prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ. Foto: L. MAJNINGER. Tisk: Ptujska tiskarna d.o.o., Zagrebška 46/a, 2250
Ptuj. Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. ãlena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št.
89/98, je ãasopis PERUTNINAR uvršãen med proizvode od katerih se obraãunava in plaãuje ustrezni davek.
PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.