IGOR STRAVINSKI

Transcription

IGOR STRAVINSKI
IGOR STRAVINSKI
IGOR STRAVINSKI
»Skladam, ker sem za to rojen in ne znam ničesar drugega.«
Dopolni manjkajoče podatke. Pomagaj si s spletom ali drugo
ustrezno literaturo.
V času življenja skladatelja Igorja Stravinskega beležimo veliko znimivih
in pomembnih zgodovinskih trenutkov. Leta 1891 je Thomas Alva
Edison izumil filmsko kamero; leta 1903 sta brata Wright prvič dosegla
uspešen polet z letalom; leta 1953 sta prva človeka dosegla vrh Mount
Everesta, najvišje gore na našem planetu; leta 1962 je glasbena
skupina The Beatles izdala svojo prvo pesem »Love Me Do« in leta
1969 so na Luno prvič poslali astronavte, med katerimi je bil tudi Neil
Armstrong, prvi človek, ki je stopil na njeno površje.
PREVERI
Prisluhni odlomkom neoklasicističnih skladb in jih poveži z
ustreznim skladateljem.
Pripomba [M1]: Sergej Prokofjev: Prva
simfonija v D-duru, »Klasična«, Larghetto,
2. stavek/Državni orkester
O.R.T.F/odlomek/dirigent: Jean
Martinon/Mladinska knjiga/1994/Marshall
Cavendish Ltd./1992
Na zgornji sliki, ki je nastala leta 1920, je skladatelj Igor Stravinski.
Narisal ga je umetnik Pablo Picasso, ki je s skladateljem odlično
sodeloval. Slika je nastala istega leta, kot skladateljevo baletno delo, za
katero je Picasso ob krstni izvedbi ustvaril sceno.
Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v Esduru, op. 70, Allegro/ 1.
stavek/Cincinnatski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Walter
Susskind/Mladinska knjiga/1994/Marshall
Cavendish Ltd./1992
S pomočjo spleta ali druge ustrezne literature poišči naslov
omenjenega baleta in vpiši njegov naslov.
Odgovor: PULCINELLA.
PREVERI
VIRI
Slavko Osterc: Suita za orkester, Religioso,
4. stavek/Simfonični orkester RTV
Ljubljana/odlomek/dirigent: Samo
Hubad/Založba Obzorja, d. d.,
Maribor/Glasbeno založništvo Helidon,
Ljubljana/2000
IGOR STRAVINSKI
IGOR STRAVINSKI (1882-1971)
Igor Stravinski, sin operne pevke in opernega pevca,
se je rodil v Rusiji in se pri devetih letih začel učiti
igranja na klavir, harmonijo in kontrapunkt v Sankt
Peterburgu. Kmalu je prišel v stik z Nikolajem
Rimskim-Korsakovom, ki ga je prepričal v zasebno šolo
glasbe namesto šolanja na konservatoriju. Z učiteljem
je stkal trdno vez, ki je trajala vse do njegove smrti.
Na svoji poti je Stravinski spoznal koreografa
in baletnika Sergeja Djagileva, s katerim sta
sodelovala polnih 20 let. Z njim je odšel v
Pariz, kjer je bival med prvo svetovno vojno.
Pred izbruhom druge svetovne vojne se je
preselil v ZDA, kjer je tudi umrl. Stravinski
velja za osrednjega neoklasicističnega
skladatelja med obema vojnama. Je prvi, ki
je v orkester vključil klavir in temeljito
prevetril ustaljeno obliko baleta.
STRAVINSKI IN BALET
Prvič se je mladi skladatelj na odru resno predstavil z baletom Ognjena
ptica, ki je bil zasnovan na podlagi ruske ljudske legende z mešanico
orientalskega duha in skladno orkestracijo. Delo je bilo narejeno po
naročilu Djagileva, premiera pa izredno uspešna.
2.1
VIR
Uspeh je spodbudil Stravinskega, da je spisal še drugi balet Petruška in
kasneje revolucionarni balet Pomladno obredje.
POMLADNO OBREDJE
Prisluhni odlomku iz baleta Pomladno obredje.
2.2
VIR
Pripomba [M4]: Balet Pomladno
obredje je s svojimi disonancami in
neobičajno ritmiko tako pretresel
občinstvo, da so začeli sami ustvarjati tak
hrup v dvorani, da se niti orkestra ni več
slišalo. Prav tako je koreografija preveč
nazorno prikazovala zgodbo, ki opisuje
starodavni obred rodovitnosti, kjer mlado
devico izberejo za predmet žrtvovanja.
Nasilna glasba, ki je podpirala odrsko
dogajanje, je močno pretresla vsakega
poslušalca v dvorani.
»Če sem tiho, se ne morem zmotiti in izpasti neumen, toda to me
odvrne tudi od možnosti, da imam prav.«
Ali se strinjaš s trditvijo skladatelja? Pogovori se s sošolci in pogovor
naveži na moralnost uprizarjanja nasilnih scenskih prizorov v
gledališčih. Kaj meniš o umetniški svobodi?
Pripomba [M5]: Igor Stravinski:
Pomladno obredje/Obred
ugrabitve/Londonski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Gennady
Rozhdestvensky/International Masters
Publishers AB MMXIII/2013
Ko se je Stravinski preselil v Francijo, se je posvetil
pisanju celovečernih baletov v obliki parodij ali
predelanih del drugih skladateljev. V baletu Pulcinella je
predelal delo Pergolesija, kasneje tudi Čajkovskega v
Vilinem poljubu. Balet Pulcinella so prvič izvedli v pariški
operi. Opisane skladbe označujemo kot neoklasicistične.
Pripomba [M2]: Stravinski baleta ni
prenovil samo v glasbenem, temveč tudi v
plesnem smislu. Sodeloval je namreč z že
omenjenim ruskim koreografom in
baletnikom Sergejem Djagilevom, ki mu je
pomagal v balet vnesti folklorne elemente
in elemente sodobnega plesa ter
spremeniti scensko dekoracijo, masko in
kostume.
Četudi skladatelja mnogi opisujejo kot razdražljivega, v mnogih delih
zasledimo njegov smisel za humor. Tega zasledimo tudi v delu iz leta
1942, ko je po naročilu napisal skladbo za slona v priznanem cirkusu.
2.3
VIR
Pripomba [M3]: Igor Stravinski:
Ognjena ptica (verzija iz leta 1910)/Ples
caričen/Londonski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Gennady
Rozhdestvensky/International Masters
Publishers AB MMXIII/2013
Pripomba [M6]: Igor Stravinski:
Cirkuška polka za mladega slona/Klavir:
Martin Jones /odlomek/International
Masters Publishers AB MMXIII/2013
IGOR STRAVINSKI
S svojo izvirnostjo v ekspresiji je skladatelj Igor Stravinski močno vplival
na razvoj evropske glasbene umetnosti. Njegovo ustvarjalno dobo
lahko razdelimo na tri obdobja:
Stravinski je moral vzdrževati veliko družino, zato se je odločil še za
kariero dirigenta.
PRVO USTVARJALNO OBDOBJE
Nikolaj Rimski-Korsakov je bil:
a) član ruske peterice skladateljev.
b) ruski koreograf in baletnik.
c) učitelj Sergeja Prokofjeva in Igorja Stravinskega.
Prisluhni odlomku skladbe, ki jo je napisal Nikolaj Rimski-Korsakov.
3.1
VIR
Naslov glasbenega dela ki si mu prisluhnil je: ČMRLJEV let.
PREVERI
Stravinski je sprva koncertno skladbo za klavir in
orkester preoblikoval v balet Petruška. Vsebinska
podlaga je groteskna zgodba o strasti in umoru v
trgovini ruskega lutkarja. Ko so predstavo v Parizu
premierno izvedli, je ljudstvo občudovalo prepletanje
eksotičnih plesov in podobe ruskega kmečkega življenja.
3.2
VIR/SLIKA
Drugo ustvarjalno obdobje Stravinskega ustreza 20-im in 30-im letom
20. stoletja, ki ga muzikologi imenujejo klasično obdobje. Skladatelj se
je ustalil v kompozicijskem slogu in želel združiti klasične prvine z
novostmi. Nastali so baleta Pepelka in Apollo, opera Mavra, operaoratorij Kralj Edip in Simfonija psalmov. Stravinski je vnovič stopil v stik
z Djagilevim, ki mu je prinesel neizdana dela italijanskega mojstra
Giovannija B. Pegolesija. Skladatelj naj bi jih preoblikoval, kar mu je
tudi mojstrsko uspelo. Takšno delo je tudi balet Pulcinella.
Prisluhni koncertu za klavir in pihala, ki sodi v skladateljevo
neoklasicistično obdobje.
3.3
VIR/ TRETJE USTVARJALNO OBDOBJE
V starosti 70-let se je začel zanimati celo za dodekafonijo, ki jo je
vpletel v svoje zadnje kompozicije, posvečal pa se je tudi cerkvenim
delom. Umrl je v New Yorku, pokopali pa so ga v Benetkah.
Pripomba [M7]: Rusko obdobje – je
relativno kratko in obsega zgolj 9 let (19091918). Na začetku je skladatelj pisal pod
močnim vplivom svojega učitelja, Nikolaja
Rimskega-Korsakovega in ruske narodne
šole. V tem obdobju je napisal svoje
veličastno delo s katerim je prodrl na
glasbeno sceno. Pri kompoiranju Ognjene
ptice se je od zunanjih vplivov namreč
močno oddaljil. Po naročilu baletnika
Djagileva je ustvaril Ognjemet, kasneje pa
Petruško ter Pomladno obredje. Za tem se
je preselil v Švico in z Zgodbo o vojaku
zaključi svoje prvo ustvarjalno obdobje.
Pripomba [M8]: Nikolaj RimskiKorsakov: Flight of the Bumble Bee,
odlomek/New Philharmonia
Orchestra/dirigent: Leonid Malyshev/Prism
Leisure/2001.
Pripomba [M11]: Igor Stravinski:
Koncert za klavir in pihala/2.
stavek/Largo/Dunajski orkester Pro
musica/odlomek/dirigent: Heinrich
Hollreiser/solist: Walter Klein/ Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992
Pripomba [M12]: Zadnje, trejte
ustvarjalno obdobje sega do avtorjeve
smrti. Ko se je bližal izbruh druge svetovne
vojne, je Stravinskemu umrla mati, žena in
najstarejša hči. Osebno pretresen se je
preselil v ZDA, kjer se je vnovič poročil.
Skladatelj je iskal nove načine skladanja, še
najmanj revolucionarna od vseh se zdi ...
Pripomba [M9]: Igor Stravinski:
Petruška/Pustni sejem/odlomek/Londonski
simfonični orkester/odlomek/dirigent:
Gennady Rozhdestvensky/International
Masters Publishers AB MMXIII/2013
Pripomba [M10]: Fotografija Vaslava
Nijinsky-jeva, ki je igral vlogo Petruške.
BÉLA BARTÓK
BÉLA BARTÓK (1881 – 1945)
Kaj pomeni pojem crescendo? Izberi pravilni odgovor.
»Morda res zveni nenavadno, vendar lahko z zagotovostjo trdim, da
kolikor preprostejša je melodija, toliko bolj zapleteni in čudni sta lahko
harmonizacija ter spremljava, ki ji najbolj ustrezata.« (Béla Bartók)
a) Postopno naraščanje glasnosti (naraščajoče).
b) Postopno zmanjševanje glasnosti (pojemajoče).
Béla Bartók je najpomembnejši
madžarski skladatelj 20. stoletja. Že v
času študija ga je pritegnila madžarska
ljudska glasba in kasneje je v ta namen
prepotoval domovino, kjer je zbral na
tisoče ljudskih pesmi. Obdelano ljudsko
glasbo je uporabil v svojih kompozicijah
in tako ustvaril svoj skladateljski slog.
Skladatelja so v času njegovega življenja
pogosto zavračali, saj njegove glasbe
niso razumeli. Le nekaj let po smrti pa so
ga že sprejeli kot enega najbolj
priljubljenih sodobnih skladateljev.
Kaj pomeni pojem accelerando? Izberi pravilni odgovor.
a) Postopno počasnejši tempo.
b) Postopno hitrejši tempo.
Mikrokozmos je zbirka 153 po zahtevnosti stopnjujočih
se skladb za klavir skladatelja Bartóka. Vsaka ima s
klavirskega stališča določeno tehnično in poučno
sporočilo in se zato še danes uporabljajo v
izobraževalne namene, predvsem pri mlajših pianistih.
Zbirka je razdeljena na šest delov, skladatelj pa je prvi
in drugi del posvetil svojemu sinu Petru.
Poglej video posnetek in prisluhni skladbi Otroški kotiček. Spomni se,
kdo je njen avtor in komu je skladba posvečena. Odgovor
4.1
Skladba Koncert za orkester je njegovo najbolj priljubljeno delo in se
lahko kosa s Pomladnim obredjem Igorja Stravinskega ali Klasično
simfonijo Sergeja Prokofjeva.
Pripomba [M13]: Skladatelj je o tej
skladbi povedal, da jo je poimenoval
koncert, ker instrumentalne skupine
obravnava na solističen način.
Prisluhni odlomku zadnjega stavka Koncerta za orkester, ki se začne z
rogovi in fanfarami. Sledi téma perpetuum mobile (večno nihalo) v
godalih, ki se stopnjuje s crescendom in accelerandom.
4.1
VIR
Pripomba [M15]: Otroški kotiček je
šeststavčna skladba za klavir, ki jo je
skladatelj Claude Debussy posvetil svoji
hčerki Claude-Emmi, ljubkovalno
imenovani tudi Chou-Chou. Skladba opisuje
njen otroški duh in njene igrače, kar je
razvidno že iz naslovov posameznih stavkov
(npr.Punčkina serenada, Plešoči sneg,
Majhen pastir ...).
Primerjaj skladbo Mikrokozmos (najdeš jo na spletu) s skladbo Otroški
kotiček. V zvezek zapiši podobnosti in razlike.
Pripomba [M14]: Béla Bartók: Koncert
za orkester/1.
stavek/Moderato/Minnesotski
orkester/odlomek/dirigent: Stanislaw
Skrowaczewski/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992
POVZETEK
POVZETEK
IGOR STRAVINSKI (1882-1971)
Igor Stravinski, sin operne pevke in opernega pevca,
se je rodil v Rusiji in se pri devetih letih začel učiti
igranja na klavir, harmonijo in kontrapunkt v Sankt
Peterburgu. Kmalu je prišel v stik z Nikolajem
Rimskim-Korsakovom, ki ga je prepričal v zasebno
šolo glasbe namesto šolanja na konservatoriju. Z
učiteljem je stkal trdno vez, ki je trajala vse do
njegove smrti.
Na svoji poti je Stravinski spoznal koreografa in
baletnika Sergeja Djagileva, s katerim sta
sodelovala polnih 20 let. Pred izbruhom druge
svetovne vojne se je skladatelj preselil v ZDA, kjer
je tudi umrl. Velja za osrednjega
neoklasicističnega skladatelja med obema
vojnama. Je prvi skladatelj, ki je v orkester vključil
klavir in temeljito prevetril ustaljeno obliko baleta.
Prvič se je mladi skladatelj na odru resno predstavil z
baletom Ognjena ptica, ki je bil zasnovan na podlagi
ruske ljudske legende z mešanico orientalskega duha in
skladno orkestracijo. Uspeh ga je spodbudil k temu, da je
spisal še drugi balet, Petruška, in kasneje revolucionarni
balet Pomladno obredje.
POMLADNO OBREDJE /PETRUŠKA
Drugo ustvarjalno obdobje Stravinskega ustreza 20-im in 30-im letom
20. stoletja, ki ga muzikologi imenujejo klasično obdobje. Skladatelj se
je ustalil v kompozicijskem slogu in želel združiti klasične prvine z
novostmi. Nastali so balet Pepelka in Apollo, opera Mavra, operaoratorij Kralj Edip in Simfonija psalmov. Stravinski je vnovič stopil v
stik z Djagilevim, ki mu je prinesel neizdana dela italijanskega mojstra
Giovannija B. Pegolesija. Skladatelj naj bi jih preoblikoval, kar mu je
mojstrsko uspelo. Takšno delo je tudi balet Pulcinella.
V starosti 70-let se je začel zanimati celo za dodekafonijo, ki jo je
vpletel v svoje zadnje kompozicije, posvečal pa se je tudi cerkvenim
delom. Umrl je v New Yorku, pokopali pa so ga v Benetkah.
BÉLA BARTÓK (1881 – 1945)
Béla Bartók je najpomembnejši madžarski skladatelj 20.
stoletja. Že v času študija ga je pritegnila madžarska
ljudska glasba in kasneje je v ta namen prepotoval
domovino, kjer je zbral na tisoče ljudskih pesmi.
Obdelano ljudsko glasbo je uporabil v svojih kompozicijah
in tako ustvaril svoj skladateljski slog. Skladatleja so v
času njegovega življenja pogosto zavračali, saj njegove glasbe niso
razumeli. Le nekaj let po njegovi smrti pa so ga že sprejeli kot enega
najbolj priljubljenih sodobnih skladateljev.
Skladba Koncert za orkester je njegovo najbolj priljubljeno delo in se
lahko kosa s Pomladnim obredjem Igorja Stravinskega ali Klasično
simfonijo Sergeja Prokofjeva.
KONCERT ZA ORKESTER
Pripomba [M18]: Skladatelj je o tej
skladbi povedal, da jo je poimenoval
koncert, ker instrumentalne skupine
obravnava na solističen način.
Pripomba [M16]: Balet Pomladno
obredje je s svojimi disonancami in
neobičajno ritmiko tako pretresel
občinstvo, da so začeli sami ustvarjati tak
hrup v dvorani, da se niti orkestra ni več
slišalo. Prav tako je tudi koreografija preveč
nazorno prikazovala zgodbo, ki opisuje
starodavni obred rodovitnosti, kjer mlado
devico izberejo za predmet žrtvovanja.
Nasilna glasba, ki je podpirala odrsko
dogajanje, je močno pretresla vsakega
poslušalca v dvorani.
Pripomba [M17]: Stravinski je sprva
koncertno skladbo za klavir in orkester
preoblikoval v balet Petruška. Vsebinska
podlaga je groteskna zgodba o strasti in
umoru v trgovini ruskega lutkarja. Ko so
predstavo v Parizu premierno izvedli, je
ljudstvo občudovalo prepletanje eksotičnih
plesov in podobe ruskega kmečkega
življenja.
NALOGE
NALOGE
Dopolni manjkajoče besede.
Poveži skladatelja in njuna glasbena dela s pravilnim zvočnim
primerom.
Igor Stravinski:
Ognjena ptica
6.2
Igor Stravinski:
Pomladno obredje
6.3
Igor Stravinski:
Cirkuška polka za mladega slona
6.4
Skladatelj Igor Stravinski velja za osrednjega neoklasicističnega
skladatelja v času med obema vojnama. Je prvi, ki je v orkester vključil
klavir in temeljito prevetril ustaljeno obliko baleta. Na svoji življenjski
poti je spoznal koreografa in baletnika Sergeja Djagileva, s katerim sta
sodelovala polnih 20 let.
PREVERI
Igor Stravinski: Pomladno obredje/Obred
ugrabitve/Londonski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Gennady
Rozhdestvensky/International Masters
Publishers AB MMXIII/2013
Igor Stravinski:
Petruška
6.5
Igor Stravinski:
Koncert za klavir in pihala
6.6
Igor Stravinski: Cirkuška polka za mladega
slona/Klavir: Martin Jones
/odlomek/International Masters Publishers
AB MMXIII/2013
Béla Bartók:
Koncert za orkester
6.7
Igor Stravinski: Petruška/Pustni
sejem/odlomek/Londonski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Gennady
Rozhdestvensky/International Masters
Publishers AB MMXIII/2013
PREVERI
VIR
Naloga, ki jo je naredil Žiga Stanič, enota Glasba v kulturi,
izobraževanju, znanosti in medijih, str. 4D – Sem ga tudi vprašal in se z
njim dogovoril, da to lahko uporabim.
Pripomba [M19]: Igor Stravinski:
Ognjena ptica (verzija iz leta 1910)/Ples
caričen/Londonski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Gennady
Rozhdestvensky/International Masters
Publishers AB MMXIII/2013
Na spletu poišči skladbo Allegro barbaro, ki jo je napisal skladatelj Béla
Bartók. Svoje vtise ob poslušanju izrazi z zapisanimi pridevniki.
Igor Stravinski: Koncert za klavir in
pihala/2. stavek/Largo/Dunajski orkester
Pro musica/odlomek/dirigent: Heinrich
Hollreiser/solist: Walter Klein/ Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992
Béla Bartók: Koncert za orkester/1.
stavek/Moderato/Minnesotski
orkester/odlomek/dirigent: Stanislaw
Skrowaczewski/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992
NALOGE
Francoski skladatelj in pianist Erik Satie je leta 1923 o
Igorju Stravinskem napisal pomemben članek, ki je bil
objavljen v reviji Vanity Fair. Stravinski je bil v tem
času na vrhuncu ustvarjanja neoklasicistične vsebine.
Takšno vsebino pa prepoznamo tudi v posameznih
skladbah Erika Satieja.
S pomočjo notnega zapisa in zvočnega primera sestavi besedilo na
nekoliko prilagojeno vodilno melodijo iz skladbe Erika Satieja –
Gymnopédies. Pesem nato zapoj ob spremljavi zvočnega primera.
NAMIG
Poglej si video in prisluhni skladbi Erika Satieja. Prepoznaj
neoklasicistične prvine in ugotovitve zapiši v zvezek. S pomočjo spleta
ugotovi ali si si že ogledal kakšen film, kjer je bil uporabljen ta zvočni
primer.
7.1
7.1
Oglej si portrete in jih poveži s pravilnimi imeni.
V skladbi Gymnopédies skladatelja Erika Satieja obstajajo elementi, ki
spominjajo na glasbo prejšnjih obdobij: uporaba modalnih lestvic,
preprosta melodija in preprosta spremljava. Šele oblika pa nam docela
razkrije, da gre brez dvoma za neoklasicistično skladbo.
Igor Stravinski 3
Sergej Djagilev 2
Béla Bartók 1
Erik Satie 4
PREVERI
Pripomba [M20]: Pesem lahko zapoješ
tudi na nevtralni zlog (na, na; da-ba-da; dubi-du).
Lahko zapišeš samo eno kitico in jo zapoješ
dvakrat zaporedoma. Bodi pozoren, saj
melodija ni dvakrat povsem enaka.
VIRI
VIRI
Slikovno gradivo:
1.1. Igor Stravinsky: Igor Stravinsky's signature, 1946 [Pridobljeno
26.11.2014; 19.06]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Igor_Stravinsky; 1946; (javna last)
1.2. Pablo Picasso: Stravinsky and Pablo Picasso collaborated on Pulcinella in
1920. Picasso took the opportunity to make several sketches of the
composer [Pridobljeno 26.11.2014; 19.08]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Igor_Stravinsky#mediaviewer/File:Stravinsky_pi
casso.png; 1920; (javna last)
2.1. George Grantham Bain Collection: Photoportrait of Igor Stravinsky,
Russian composer [Pridobljeno 26.11.2014; 19.10]; Dostopno na spletnem
naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Igor_Stravinsky; Not dated. From age
and fashion, c. 1920s - 1930s; (javna last)
2.2. Valentin Aleksandrovič Serov: Djagilev ritratto nel 1909 da Valentin
Aleksandrovič Serov [Pridobljeno 26.11.2014; 19.12]; Dostopno na spletnem
naslovu: http://it.wikipedia.org/wiki/Sergej_Pavlovi%C4%8D_Djagilev; 1909;
(javna last)
2.3. Lambtron: Modern pointe shoes. The edge of the toe pad, which is
inserted between the foot and toe box for cushioning, can be seen on the
right foot [Pridobljeno 26.11.2014; 19.06]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Pointe_shoe; 2008; (javna last)
3.1. The Dover Street Studio: Vaslav Nijinsky as Petrushka in 1910–11
[Pridobljeno 26.11.2014; 20.06]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Igor_Stravinsky; 1910-11; (javna last)
3.2. F_Man / Ф. Ман – book: O compositor em 1929; [Pridobljeno
26.11.2014; 20.10]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://pt.wikipedia.org/wiki/%C3%8Dgor_Stravinski; 1929; (javna last)
3.3. Jacques-Émile Blanche: Portrait of Igor Stravinsky [Pridobljeno
26.11.2014; 20.20]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Igor_Stravinski_6_slika_1915_%C5
%BEak_emil_blan%C5%A1.jpg; 1915; (javna last)
4.1. Neznan avtor: Béla Bartók; [Pridobljeno 28.11.2014; 11.10]; Dostopno na
spletnem naslovu:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:B%C3%A9la_Bart%C3%B3k_WDL11
594.png?uselang=sl; 1922; (javna last)
4.2. Neznan avtor: The Bartóks in 1932 (Public domain); [Pridobljeno
28.11.2014; 11.12]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://www.verbunkos.org/2014/03/bartok-in-new-york-ii-intimacyand.html; 1932; (javna last)
5.1. Jacques-Émile Blanche: Portrait of Igor Stravinsky [Pridobljeno
28.11.2014; 11.23]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Igor_Stravinski_6_slika_1915_%C5
%BEak_emil_blan%C5%A1.jpg; 1915; (javna last)
5.2. Valentin Aleksandrovič Serov: Djagilev ritratto nel 1909 da Valentin
Aleksandrovič Serov [Pridobljeno 28.11.2014; 11.45]; Dostopno na spletnem
naslovu: http://it.wikipedia.org/wiki/Sergej_Pavlovi%C4%8D_Djagilev; 1909;
(javna last)
5.3. Léon Bakst: Firebird, Ballerina, 1910 [Pridobljeno 28.11.2014; 11.24];
Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/The_Firebird#mediaviewer/File:L%C3%A9on_Ba
kst_001.jpg; 1910; (javna last)
VIRI
5.4. Neznan avtor: Béla Bartók; [Pridobljeno 28.11.2014; 11.10]; Dostopno na
spletnem naslovu:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:B%C3%A9la_Bart%C3%B3k_WDL11
594.png?uselang=sl; 1922; (javna last)
7.1. Neznan avtor: Erik Satie (1866-1925) cropped [Pridobljeno 28.11.2014;
16.10]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Erik_Satie; 1900-1975; (javna last)
7.2. Marko Bračič: Melodija iz skladbe Gymnopédies, 2014
7.3. Neznan avtor: Béla Bartók; [Pridobljeno 28.11.2014; 11.10]; Dostopno na
spletnem naslovu:
http://commons.wikimedia.org/wiki/File:B%C3%A9la_Bart%C3%B3k_WDL11
594.png?uselang=sl; 1922; (javna last)
7.4. Valentin Aleksandrovič Serov: Djagilev ritratto nel 1909 da Valentin
Aleksandrovič Serov [Pridobljeno 26.11.2014; 19.12]; Dostopno na spletnem
naslovu: http://it.wikipedia.org/wiki/Sergej_Pavlovi%C4%8D_Djagilev; 1909;
(javna last)
7.5. George Grantham Bain Collection: Photoportrait of Igor Stravinsky,
Russian composer [Pridobljeno 26.11.2014; 19.10]; Dostopno na spletnem
naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/Igor_Stravinsky; Not dated. From age
and fashion, c. 1920s - 1930s; (javna last)
7.6. Neznan avtor: Erik Satie (1866-1925) cropped [Pridobljeno 28.11.2014;
16.10]; Dostopno na spletnem naslovu:
http://en.wikipedia.org/wiki/Erik_Satie; 1900-1975; (javna last)
Zvočno gradivo:
1.1. Sergej Prokofjev: Prva simfonija v D-duru, »Klasična«, Larghetto, 2.
stavek/Državni orkester O.R.T.F/odlomek/dirigent: Jean Martinon/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 26. 11. 2014)
1.2. Dmitrij Šostakovič: Deveta simfonija v Es-duru, op. 70, Allegro/ 1.
stavek/Cincinnatski simfonični orkester/odlomek/dirigent: Walter
Susskind/Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 26.
11. 2014)
1.3. Slavko Osterc: Suita za orkester, Religioso, 4. stavek/Simfonični orkester
RTV Ljubljana/odlomek/dirigent: Samo Hubad/Založba Obzorja, d. d.,
Maribor/Glasbeno založništvo Helidon, Ljubljana/2000 (citirano, 26. 11.
2014)
2.1. Igor Stravinski: Ognjena ptica (verzija iz leta 1910)/Ples
caričen/Londonski simfonični orkester/odlomek/dirigent: Gennady
Rozhdestvensky/International Masters Publishers AB MMXIII/2013 (citirano,
26. 11. 2014)
2.2. Igor Stravinski: Pomladno obredje/Obred ugrabitve/Londonski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Gennady Rozhdestvensky/International Masters
Publishers AB MMXIII/2013 (citirano, 26. 11. 2014)
2.3. Igor Stravinski: Cirkuška polka za mladega slona/Klavir: Martin Jones
/odlomek/International Masters Publishers AB MMXIII/2013 (citirano, 26. 11.
2014)
3.1. Nikolaj Rimski-Korsakov: Flight of the Bumble Bee, odlomek/New
Philharmonia Orchestra/dirigent: Leonid Malyshev/Prism Leisure/2001
(citirano, 28. 11. 2014)
3.2. Igor Stravinski: Petruška/Pustni sejem/odlomek/Londonski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Gennady Rozhdestvensky/International Masters
Publishers AB MMXIII/2013 (citirano, 28. 11. 2014)
3.3. Igor Stravinski: Koncert za klavir in pihala/2. stavek/Largo/Dunajski
orkester Pro musica/odlomek/dirigent: Heinrich Hollreiser/solist: Walter
Klein/ Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 28. 11.
2014)
VIRI
4.1. Béla Bartók: Koncert za orkester/1. stavek/Moderato/Minnesotski
orkester/odlomek/dirigent: Stanislaw Skrowaczewski/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 28. 11. 2014)
6.1. Žiga Stanič, zvoki igre spomin, objavljeno z dovoljenjem, 2014
6.2. Igor Stravinski: Ognjena ptica (verzija iz leta 1910)/Ples
caričen/Londonski simfonični orkester/odlomek/dirigent: Gennady
Rozhdestvensky/International Masters Publishers AB MMXIII/2013 (citirano,
26. 11. 2014)
6.3. Igor Stravinski: Pomladno obredje/Obred ugrabitve/Londonski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Gennady Rozhdestvensky/International Masters
Publishers AB MMXIII/2013 (citirano, 26. 11. 2014)
6.4. Cirkuška polka za mladega slona/Klavir: Martin Jones
/odlomek/International Masters Publishers AB MMXIII/2013 (citirano, 26. 11.
2014)
6.5. Igor Stravinski: Petruška/Pustni sejem/odlomek/Londonski simfonični
orkester/odlomek/dirigent: Gennady Rozhdestvensky/International Masters
Publishers AB MMXIII/2013 (citirano, 28. 11. 2014)
6.6. Igor Stravinski: Koncert za klavir in pihala/2. stavek/Largo/Dunajski
orkester Pro musica/odlomek/dirigent: Heinrich Hollreiser/solist: Walter
Klein/ Mladinska knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 28. 11.
2014)
6.7. Béla Bartók: Koncert za orkester/1. stavek/Moderato/Minnesotski
orkester/odlomek/dirigent: Stanislaw Skrowaczewski/Mladinska
knjiga/1994/Marshall Cavendish Ltd./1992 (citirano, 28. 11. 2014)
7.1. Erik Satie: Gymnopédies; klavir solo Stephen Malinowski, zvok obdelal:
Marko Bračič, objavljeno z dovoljenjem, 2014
Video posnetki:
4.1. Claude Debussy: Doctor Gradus ad Parnassum iz Otroški kotiček; klavir
solo Stephen Malinowski, dostopno na spletnem naslovu:
https://www.youtube.com/watch?v=RQwYz3-tN5A; obdelal: Marko Bračič;
objavljeno z dovoljenjem, 2014.
7.1. Erik Satie: Gymnopédies; klavir solo Stephen Malinowski, dostopno na
spletnem naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=NkSRL6PU1ZA;
obdelal: Marko Bračič, objavljeno z dovoljenjem 2014.
Literatura:
1. Michels Ulrich: Glasbeni atlas; prevedla Primož Kuret, Edo Škulj, 1. izdaja.,
1. natis., DZS, Ljubljana, 2002.
2. Wade-Matthews Max in Wade Thompson: Glasba, Ilustrirana enciklopedija
glasbil in velikih skladateljev; prevajalka Barbara Simoniti, 1. izdaja.,
Modrijan, Ljubljana, 2006.
3. Reader's Digest: Zakladi klasične glasbe, Od renesanse do danes; prevedla
Ana Pavec, 1. izdaja., Mladinska knjiga, Ljubljana, 2011.
4. Jasna Čerič, Urška Šramel Vučina: Zgodovina glasbe II, učbenik za
poučevanje zgodovine glasbe v srednjih glasbenih šolah, DZS, Ljubljana 2008.
5. Dorling Kindersley: Children's Book of Music; prevedla Kaja Šivic, 1. izdaja.,
Mladinska knjiga, Ljubljana 2011.
6. Ivan Klemenčič: Musica noster amor, Glasbena umetnost Slovenije od
začetkov do danes, Maribor: Založba Obzorja in glasbeno založništvo Helidon;
Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU: Slovenska akademija znanosti
in umetnosti, 2000.