Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice
čez eno in drugo lice.
A če ne prideš ne prvič ne drugič
do krova in pravega kova,
Poskusi
vnovič
in zopet
in znova.
Tone Pavček
IME IN PRIIMEK
__________________________________________________________
NASLOV
___________________________________________________________
TELEFON
__________________________________
1
VSEBINA
1. Uvodne misli …….………………………………………………………………………… 3
2. Podatki o Domu ……………………………………………………………………………4
Osnovni podatki ………………………………………………………………………. … 4
Organi upravljanja ………………………………………………………………………... 4
Kje nas najdete in nekaj informacij ………………………………………………………..4
Nekaj o zgodovini Doma .…. ………………………………………………………………5
3. Namen in cilji…….…………………………………………………………………………6
Namembnost ………………….……………………………………………………………6
Kriteriji in postopek sprejema …………………………………………………………….. 6
Populacija …………………………………………………………………………………. 6
Prostorski in kadrovski pogoji ……….……………………………………………………..6
Kapaciteta .………………………………………………………………………………… 7
Cilji ……………………………………………………………………………………….. .7
Izobraţevalne moţnosti, šola.…….…………………………………………………………8
Vzgojna skupina.……………………………………………………………………………9
Domska skupnost….….…………………………………………………………………….9
Dejavnosti v prostem času .…… ………………..…………………………………………9
4. Vzgojni dejavniki…………………………………………………………………………11
Strokovni delavci Doma.… ……….……………………………………………….……. 11
Delo svetovalne sluţbe v vzgojnem domu…………..……………………………………12
Delo medicinskega tehnika .……...……………………………………………………….12
Sodelovanje, povezovanje z druţbenim okoljem…………………………………………13
Sodelovanje, povezovanje z druţino..…………………………………………………….14
5. Domski hišni red…………………………………………………………………………16
Splošni del……………………………………………......................................................16
Dnevni red………..………………………………………………………………………16
Posebni del…………………………………………………………………….…………16
Kršitve in sankcije……………………………………………………………….……….18
Pravice in dolţnosti otrok v vzgojni ustanovi……………………………………………19
6. Prednostni cilji vzgojnih skupin ……………………………………………………….20
1. vzgojna skupina……………………………………………………………………….20
2. vzgojna skupina……………………………………………………………………….21
3. vzgojna skupina……………………………………………………………………….21
4. vzgojna skupina……………………………………………………………………….22
5. vzgojna skupina……………………………………………………………………….22
6. vzgojna skupina……………………………………………………………………….23
7. Prednosti, posebnosti institucije, močna področja, razno………………………… 23
8. Odpust in nadaljnje moţnosti šolanja ...…………………………………………… 24
9. Enkratne aktivnosti, projekti Doma ………………………………….……………..25
10. Še o Eurometu in mediaciji ………… ……………………………………………. 26
11. Mladostniku na pot …………………………………………… ………………….. 28
2
1.
UVODNE MISLI
Spoštovani starši, skrbniki,
spoštovani učenke in učenci!
Pričenjamo šolsko leto 2013/2014. Za nekatere od vas bo prav posebno. Vsi, ki ste prvič
prišli v vrtec, vsi, ki ste pričeli v prvem razredu, in tudi vsi tisti, ki ste prvič prišli v naš
Dom ste polni vprašanj, pričakovanj, tudi dvomov in skrbi.
Vsi skupaj vstopate v pomembno obdobje odraščanja. V tem obdobju se bodo ustvarili
temelji za večino vaših vrednot, za katere boste živeli vse svoje nadaljnje življenje. Vsi
zaposleni se še kako dobro zavedamo tega dejstva in posledično tudi, da smo
sooblikovalci vašega odraščanja. Želimo si predvsem, da postanemo in ostanemo dobri
svetovalci, zaupni pomočniki in osebe, h katerim se lahko vsak trenutek zatečete po
nasvet, pomoč ali zgolj razgovor. Tako starši kot otroci. "Tu nismo zato, da bi (samo
nekoliko bolje) delali, kar delajo drugi. Tu smo zato, da storimo tisto, česar drugi ne
morejo, ker nimajo zamisli, da se to da. Tu smo zato, da odpremo pot v prihodnost
otrokom, ki pripadajo prihodnosti! Vse drugo ni vredno težav!"
Da bomo te vodilne misli lahko tudi uresničevali, je potrebno sodelovanje, zaupanje,
strpnost in razumevanje vseh, ki se v vrtcu, šoli in vzgojnem domu srečujemo. To so
norme današnjega zahtevnega življenja in bivanja, ki je mnogo bolj razpršeno v svetovno
razsežnost, kot pa je bilo še pred nekaj leti. Pet let vrtca in devet let osnovne šole se sliši
veliko, vendar nekako vsem hitro mine. Zato bi vse tiste, ki letos zaključujete eno izmed
pomembnih obdobij – zapustili boste vrtec in odšli v šolo, zaključili boste osnovno šolo in
odšli svetu odraslih naproti, zapustili boste za marsikoga preveč omejujoče življenje v
Domu in se nato soočili s samostojnejšim življenjem, rad spodbudil, da vložite v to zadnje
leto vse svoje moči.
A ne samo za čim boljši šolski uspeh, za odlične rezultate in napredek, temveč tudi za
utrditev vseh tistih osebnostnih vrednot, ki vam bodo pomagale prebroditi številne težave
in uspešno rešiti probleme, s katerimi se boste vsakodnevno srečevali vse življenje. Upam,
da smo vam v vseh naših skupnih letih uspeli v tem smislu pomagati tudi za prihodnost.
Ravnatelj, Borut Casar
3
2.
PODATKI O DOMU
OSNOVNI PODATKI
Uradno ime: Osnovna šola Verţej, Enota DOM
Naslov: Puščenjakova 7, 9241 Verţej
Telefon: 02 587 l6 54 (tajništvo), 02 587 l6 66 ali, 051 655 039 (Dom)
Faks: 02 587 16 54
Elektronski naslov: [email protected]
Domača stran: http://www.vzgojni-zavod-verzej.si/
Matična številka: 505l2l5000
Davčna številka: 325l2864
Številka poslovnega računa: 01100-6030719535
Ravnatelj: Borut Casar, prof.
Vodja Doma: Kamila Kramarič, prof.
Ustanovitelj: Ustanovitelj vzgojnega doma v Verţeju je Vlada Republike Slovenije.
ORGANI UPRAVLJANJA
Dom upravljata ravnatelj in Svet zavoda OŠ Verţej.
Svet zavoda OŠ Verţej:
Predstavniki ustanovitelja, predstavniki staršev, predstavniki delavcev.
Strokovni organi Doma:
Ravnatelj, vzgojiteljski zbor, strokovni kolegij, vzgojitelji skupin, zbor strokovnih delavcev zavoda.
KJE NAS NAJDETE IN NEKAJ DRUGIH INFORMACIJ
Vzgojni zavod se nahaja v Prlekiji, na desnem bregu reke Mure, kjer si Mursko polje podaja roko s
Slovenskimi goricami, preko Mure pa se spogleduje s širnimi prekmurskimi ravnicami in griči
Goričkega v daljavi.
Verţej je znan po Babičevem mlinu na reki Muri, v
bliţini pa je termalno kopališče v Banovcih. Leţi ob
regionalni cesti Ljutomer – Murska Sobota. Ta lega
mu omogoča dobre cestne povezave, avtobusne in
ţelezniške zveze. Otroci lahko potujejo domov z
našim prevozom, z javnimi prevoznimi sredstvi ali s
starši. Starši se lahko dogovorijo o skupnih prevozih.
Po dogovoru se tem staršem povrnejo stroški, ki jih
imajo s prevozi otrok domov.
Stroške bivanja otrok v zavodu pokriva Ministrstvo
za izobraţevanje, znanost in šport, ki plača tudi
šolske potrebščine, stroške..ekskurzij..in..podobno.
4
NEKAJ O ZGODOVINI DOMA
15. 1. 1949 je bil ustanovljen mladinski dom v Verţeju - Vzgajališče Verţej in je sprejemal otroke,
ki so zaradi različnih razlogov potrebovali zatočišče, streho nad glavo, toplino doma in usmeritev na
vzgojnem in izobraţevalnem področju. Leta 1967 se je preimenoval v Vzgojno-izobraţevalni zavod
Verţej. Danes je to Osnovna šola Verţej s svojimi tremi enotami – osnovno šolo, enoto Dom in
vrtcem.
Vzgajališče v nekdanjem salezijanskem samostanu v Verţeju je imelo svojo interno šolo. To interno
šolo je pričelo obiskovati tudi nekaj verţejskih otrok, ki se niso ţeleli vpisati v niţjo gimnazijo v
Kriţevcih. Leta 1967 sta se Osnovna šola Verţej in šola pri vzgajališču zdruţili v eno učno vzgojno
ustanovo. Novo šolsko poslopje je bilo predano svojemu namenu v začetku šolskega leta 1969, leta
1979 pa je bila otvoritev novega vrtca.
Zgradba zavoda je bila obnovljena in preurejena v letu 1973. Takrat je bilo v zavodu osem vzgojnih
skupin. Leta 1989 je bila zgrajena nova stavba vzgojnega doma, k šoli pa dograjene tudi štiri
učilnice in telovadnica. Iz osem vzgojnih skupin se je kapaciteta zmanjšala na šest.
Ţe več kot 20 let bivajo naši otroci v novejši zgradbi vzgojnega doma. Tudi na tej so ţe vidni
sledovi časa, v notranjosti pa so zapisane premnoge ţivljenjske zgodbe - zgodbe, ki so jih skupaj
pisali otroci in njihovi vzgojitelji. Mnoge srečne, nekatere pa… Taka je naša realnost. Tukaj smo,
da rešujemo teţave in stiske, ki jih je na pot prineslo ţivljenje. Da skušamo najti pot, ki bo ponujala
srečne trenutke.
5
3.
NAMEN IN CILJI
NAMEMBNOST
Vzgojni dom deluje v okviru javnega vzgojno-izobraţevalnega zavoda Osnovna šola Verţej. V
sklopu te ustanove potekajo predšolska dejavnost, osnovnošolsko izobraţevanje in domska vzgoja.
Sam Dom je namenjen vzgoji in prevzgoji šoloobveznih otrok s čustvenimi in vedenjskimi
teţavami in motnjami iz vse Slovenije in je hkrati »šola ţivljenja in dela«, z namenom, da se
prekine otrokova razvojna stagnacija in se zagotovijo pogoji za njegov razvoj. Je organizacija
posebnega druţbenega pomena, saj skrbi za obvezno šolanje in vzgojo otrok s posebnimi
potrebami.
KRITERIJI IN POSTOPEK SPREJEMA
Otroka napoti k nam CSD, ko gre za potrebne ukrepe za zagotavljanje vzgoje in varstva otroka in je
ogroţen zdrav osebnostni razvoj v skladu z Zakonom o socialnem varstvu in Zakonom o zakonski
zvezi in druţinskih razmerjih ali ga namesti sodišče z izrekom vzgojnega ukrepa. Preden otroka
sprejmemo k nam, ţelimo, da si skupaj s starši in predstavniki Centra za socialno delo Dom ogleda,
obenem pa ţelimo, da vsak otrok sprejme dejstvo, da bo prišel k nam. Uradno namestitev uredi
pristojni svetovalec Centra za socialno delo tiste občine, kjer otrok biva.
POPULACIJA
Sprejemamo fante in dekleta, ki so še šoloobvezni, torej tiste, ki obiskujejo osnovno šolo od 1. do 9.
razreda. Pri nas najdejo drugi dom otroci, ki so usmerjeni kot otroci s posebnimi potrebami in so
otroci s čustvenimi in vedenjskimi teţavami in motnjami.
Pomagamo takrat, ko se otrok zaradi najrazličnejših vzrokov (neopravičeno izostajanje od pouka,
potepanje, beganje, neprilagojeno vedenje, čustvene teţave, konflikti s starši, z učitelji, vrstniki,
zaradi učnih, psihosomatskih teţav, kraj, kaznivih dejanj, prvih izkušenj s prepovedanimi
psihoaktivnimi snovmi, suicidalnih teţenj, spolnih zlorab …) znajde v stiski, ko so starši ali rejniki
vzgojno nemočni in ko ustaljene oblike svetovalnega dela niso več učinkovite, oziroma ko otrok
potrebuje intenzivnejšo in učinkovitejšo pomoč.
PROSTORSKI IN KADROVSKI POGOJI
Otroci stanujejo v šestih stanovanjih, ki so grajena kot enoten kompleks. V vsaki skupini je največ
do deset otrok. Ena skupina je dekliška, ena mešana po spolu, ostale pa so fantovske. Poleg
skupnega prostora s kuhinjo, jedilnico in dnevnim prostorom so v zgornjih dveh etaţah spalnice z
eno, dvema in tremi posteljami, sanitarije in kopalnica. Vsako stanovanje ima teraso, štiri od teh
imajo svojo vrtno utico, okrog pa je veliko zelene površine in sadnega drevja. Stanovanja, v katerih
bivajo tudi dekleta, imajo pralni in sušilni stroj. Za fantovsko garderobo in del dekliške garderobe
poskrbi v skupni pralnici šivilja. V vsaki skupini so televizor, videorekorder, DVD ter računalniki.
Za prehrano skrbijo kuharice in jo pripravijo v skupni kuhinji, otroci pa se prehranjujejo v svojih
skupinah, kjer lahko tudi kaj spečejo, skuhajo in operejo posodo. Prav tako sami skrbijo za red in
čistočo skupinskih prostorov, temeljito pa jim vse počistijo čistilke.
6
KAPACITETA DOMA
Maksimalno lahko sprejmemo 60 otrok, ki bivajo v šestih skupinah.
CILJI
Ker je naš Dom del šolskega sistema, so vzgojno-izobraţevalni cilji enaki, kot veljajo za celoten
šolski sistem, s poudarkom na socialno-pedagoškem delu. Zaradi čustvenih in vedenjskih teţav v
razvoju so nujni socialno-varstveni, kompenzacijski in korektivni cilji. Tako so, poleg spleta
tisočerih vsakdanjih drobnih skrbi in aktivnosti, glavne socialno pedagoške naloge:
- zagotavljanje ustreznih pogojev za ţivljenje in delo otrok;
- nudenje otrokom socialne varnosti, zaščita njihovega zdravja, socialne in osebnostne
integritete, skrb za delovanje posameznika, skupine in skupnosti v skladu z veljavnimi
internimi in splošnimi druţbenimi normami; pri tem tudi skrb za zaščito ustanove, njene
integritete in kontinuitete delovanja;
- nudenje pomoči in opore otrokom pri prilagoditvenih teţavah, v konfliktnih situacijah,
teţavah pri učenju, v osebnih stiskah in teţavah;
- dviganje otrokove samopodobe;
- skrb za učni uspeh in organiziranje učne pomoči;
- organiziranje vseh dejavnosti iz rednega programa Doma in navajanje na ţivljenje in delo v
Domu po načelih soupravljanja oz. soodgovornosti;
- koordiniranje zunanjih in notranjih dejavnikov;
- pedagoško poseganje v otrokovo odraščanje v skladu z vzgojnimi cilji;
- organiziranje dejavnosti prostega časa.
Osnovni namen domske vzgoje sta prekinitev otrokove razvojne stagnacije ali nazadovanja in
zagotovitev pogojev za njegov ugodnejši in srečnejši razvoj, torej uspešna vključitev v primarno
socialno okolje.
Prednostne naloge pri socialno-pedagoškem delu :
1. Humanizacija odnosov na vseh nivojih komuniciranja - ob načelu pozitivne usmerjenosti, ki
zahteva krepitev pozitivnih lastnosti otrok, uporabo pozitivnih vzgojnih sredstev in uveljavljanja
demokratičnih medsebojnih odnosov. Pozitivna usmerjenost ne izključuje zahtevnosti, temveč
vključuje načelnost, doslednost in vztrajnost v prizadevanjih za odpravo otrokovih teţav.
2. Intenzivno delo s posamezniki in skupino s ciljem razgrajevanja in odpravljanja agresije in
avtoagresije.
3. Oblikovanje skupine, v kateri se bo vsak posameznik počutil varnega, sprejetega in uspešnega v
prevzgojnem procesu.
4. Spodbujanje samostojnosti in ustvarjalnosti posameznih otrok in skupin (v smislu ustvarjalne in
delovne terapije, komunikacijskih treningov, doţivljajske pedagogike, ţivljenja v skladu z
naravo...).
7
Pri delu izhajamo iz koncepta Doma:
1. Dom naj bo “šola ţivljenja in dela”, povezana z izobraţevalnimi in vzgojnimi cilji.
2. Osnovna vizija strokovnega socialno-pedagoškega dela temelji na motivacijski psihodinamični
naravnanosti strokovnega dela.
3. Otrokom je treba poleg izobraţevanja omogočiti čim več vsebin in dejavnosti, ki se bodo
izvajale izven Doma - zmanjšati koncentracijo otrok v Domu.
4. Iskanje novih oblik dela, vezanih na inkluzijo in spremenjene potrebe populacije.
5. Delo je lahko uspešno in rezultati prevzgoje so vidni, če k sodelovanju čim bolj pritegnemo
predvsem starše pa tudi druge, za otroke pomembne sorodnike.
6. Osnovno poslovno sodelovanje s Centri za socialno delo in različnimi drugimi strokovnimi
sluţbami mora biti stalnica.
IZOBRAŢEVALNE MOŢNOSTI, ŠOLA
Otroci so v dopoldanskem času v šoli, kjer sledijo programu po učnem načrtu. Tam za strokovno
delo skrbijo učitelji, ki imajo dodatno specialno izobrazbo. V Osnovno šolo Verţej zahajajo tudi
učenci šolskega okoliša občine Verţej. Otroci, ki bivajo v našem Domu, obiskujejo isto šolo, vendar
so oddelčno samostojni, saj za njih velja prilagojeno izvajanje – v razredu jih je največ osem,
prilagajajo se organizacijske oblike, podajanje snovi, preverjanje in ocenjevanje … Ţivljenje in delo
osnovne šole se tako kaţe kot enotno in skupno delovanje vseh, vsi cilji in naloge iz letnega
delovnega načrta šole so enoviti.
Zaradi vrzeli v znanju, ki so se nabrale v času pred prihodom k nam, otroci nujno potrebujejo
individualno pomoč. Šola je izredno občutljiv vzgojni dejavnik predvsem zaradi:
- prejšnjega izrazitega odklanjanja šole in vrzeli v znanju otrok;
- delne in programsko načrtovane integracije z zunanjimi učenci;
- velikega napora, ki ga programsko-ciljna šola zahteva od učenca.
Šolanje skupaj z eksternimi učenci, kot to preciziramo v individualiziranem programu, za vsakega
posameznika in ţivljenje v kraju, pomeni integracijo otrok in krajanov ter socializacijo otrok v
določeni ţivljenjski sredini. Vse skupaj je pomemben del normalizacije.
8
VZGOJNA SKUPINA
V skupini otroci zadovoljujejo potrebe podobno kot v druţini, zato jim zagotavljamo pogoje za
pridobivanje pozitivnih izkušenj in oblikovanje pozitivne samopodobe. Skupina je temeljna enota
realizacije skupinskega delovnega programa (tedenskega, mesečnega in letnega) ter
individualiziranega socialno-pedagoškega načrta. Načrtovanje in izvajanje skupnih aktivnosti,
zadolţitve posameznikov, obravnava pozitivnih in negativnih pojavov, planiranje izhodov,
vrednotenje posameznikovega vedenja ipd. so vsebine, ki polnijo vsakdan otrok v vzgojni skupini.
Ţivljenje in delo v njej tečeta po ustaljenem ritmu z nujnimi – obveznimi vsebinami in dejavnostmi
(osebna urejenost, higiena, pripravljanje in pospravljanje prostorov, urejanje okolice, obiskovanje
pouka, učne obveznosti po pouku, učenje socialnih veščin …) in precejšnjim številom dejavnosti, s
katerimi delujemo vzgojno preventivno, kompenzacijsko, korektivno, integracijsko in tudi
zdravstveno.
DOMSKA SKUPNOST
Domska skupnost deluje kot soupravna organizacija, saj lahko otroci in mladostniki v njej izraţajo
in uresničujejo svoje interese in potrebe ter sodelujejo pri oblikovanju ţivljenjskega prostora in
pogojev ţivljenja. Domsko skupnost sestavljajo otroci in mladostniki ter vsi zaposleni v Domu.
Naloga sestankov otrok-predstavnikov posameznih skupin z vodjo Doma je, da navaja posameznike
in skupino na:
- soodločanje in sprejemanje soodgovornosti,
- višji nivo moralnega in etičnega vedenja, samoiniciativnost, odgovornost,
- obravnavo in reševanje vprašanj ter problemov s področja souprave otrok/mladostnikov v
okviru statuta,
- opravljanje nalog, ki so pomembne za Dom in šolo,
- skrb za urejenost Doma in okolice,
- sestavljanje predlogov za pohvale, nagrade, graje oz. sankcije,
- sodelovanje pri organizaciji izletov, letovanj in ekskurzij,
- sprejemanje sklepov in nalog ter njihovo posredovanje skupinskim skupnostim,
- usklajevanje dela in ţivljenja delovnih skupin.
DEJAVNOSTI V PROSTEM ČASU
Prizadevamo si, da je ţivljenje za otroka pri nas čim bolj prijetno in koristno. Skupno načrtujemo
dneve tako, da je zanimivo, pestro, sproščeno in hkrati vzgojno. Otrokom skušamo razvijati nove
vzorce vedenja, ponujamo moţnosti razvijanja njihovih sposobnosti, nove perspektive in vedno
pripravljeno roko v pomoč.
Po dopoldanskem pouku v šoli sledijo popoldanske prostočasne aktivnosti na nivoju Doma,
skupine, šole… Delujejo razni kroţki in oblikovalno-ustvarjalne dejavnosti, veliko je projektov iz
naslova "doţivljajske pedagogike" (vikend projekti, počitniški projekti…) in mladinskih delavnic.
Prav vsak otrok lahko najde področje, kjer najbolj zadovolji svoje potrebe. Če to ni moţno v Domu,
iščemo moţnosti za vključitev v dejavnost zunaj njega.
9
INTERESNA DEJAVNOST
MENTOR
Nogomet
Kroţek za punce
Kroţek sadjarstva, ribištva
Čebelarji
Zabave, programi za otroke
Primoţ Kralj-Ritonja
Natalija Majcen
Mitja Fras
Martin Duh
Mitja Fras, Tanja Golinar, Andreja
Gjerek Kreslin
Andreja Gjerek Kreslin, Klavdija
Paldauf, Lidija Balaţic, Zora Perdigal
Vučko
Andreja Gjerek Kreslin, Klavdija
Paldauf, Lidija Balaţic
Boris Kovšca
Klavdija Paldauf
Mateja Marovič, Primoţ Kralj-Ritonja
Lidija Balaţic
Darinka Gerič, Zora Perdigal Vučko,
Mitja Fras, Katja Peteršič
Marjan Rus
Andrej Škrjanec
Tanja Golinar
Klavdija Paldauf
Mateja Marovič
Marija Balaţic, Karmen Ferš-Kukolj
Stela Kovačič, Vida Šijanec
Maja Seliškar, Monika Košec
Kamila Kramarič
Marija Zorko
Joţica Rejak, Branka Šemen
Aleš Krajnčan
Kamila Kramarič, Monika Košec,
Lidija Balaţic in Darinka Gerič
Domsko glasilo, literarno ustvarjanje
Stenčas
Akvarijski, foto kroţek
Domske spletne strani
Pohodništvo
Interaktivne igre/mladinske delavnice za dekleta
Dramsko-recitacijski kroţek
Popravilo koles, šahovski kroţek
Kolesarjenje, računalniški kroţek
Ustvarjajmo skupaj
Kuharski kroţek
Ustvarjalne dejavnosti in dekoracija občinske avle
Ustvarjalne delavnice
Prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje
Mladinske interaktivne delavnice
Domska skupnost
Ustvarjalne delavnice
Male sive celice
Avtomehaniki, tek
Mediacija
10
4.
VZGOJNI DEJAVNIKI
STROKOVNI DELAVCI DOMA
Strokovno delo je interdisciplinarno in povezuje znanja pedagogike, psihologije in socialnega dela.
Za to v Domu skrbijo vzgojitelji - socialni pedagogi. V vzgojni proces so vključeni svetovalni
(socialna delavka in psihologinja) in vodstveni delavci (ravnatelj in vodja Doma), medicinski tehnik
ter tehnično osebje - toliko, kolikor pridejo na posameznih področjih dela v stik z otroki. Občasno
se vključujejo še zunanji sodelavci: zdravnik, pedopsihiater, zobozdravnik, pediater in drugi.
Ravnatelj:
Vodja Doma:
Socialna delavka:
Psihologinja:
Medicinski tehnik:
Borut Casar
Kamila Kramarič
Vida Šijanec
Maja Seliškar
Matej Roţman
SOCIALNI PEDAGOGI
Vzgojitelji so ključni izvajalci dela v Domu, ki predlagajo in izvajajo vzgojni program. V vsaki
skupini sestavljajo oţji strokovni tim štirje vzgojitelji – socialni pedagogi ali pedagogi drugega
profila z opravljenim dodatnim strokovnim usposabljanjem. Vzgojno delo se opravlja 24 ur na dan
in vse dni v letu.
Vzgojna skupina
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
Vzgojitelji
Zora Perdigal Vučko
Lidija Balaţic
Boris Kovšca
Aleš Krajnčan
Andrej Škrjanec
Karmen Ferš Kukolj
Klavdija Paldauf
Marija Balaţic
Marjan Rus
Andreja Gjerek Kreslin
Tanja Golinar
Natalija Majcen
Martin Duh
Lidija Košar*
Branka Šemen
Mateja Marovič
Darinka Gerič
Monika Košec
Joţica Rejak
Mitja Fras
Stela Kovačič
Primoţ Kralj-Ritonja
Marija Zorko
Katja Peteršič
*Nadomeščanje: Tanja Hakl Ivančič
11
DELO SVETOVALNE SLUŢBE V VZGOJNEM DOMU
Temeljna naloga svetovalne sluţbe je, da se na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja
vključuje v reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgojno-izobraţevalnega dela v
zavodu in osnovni šoli s tem, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleţenci v Domu in šoli, po potrebi
pa tudi z zunanjimi institucijami in strokovnjaki.
Svetovalna sluţba bo skrbela za:
- organizacijo informativnih obiskov bodočih varovancev in njihovih staršev;
- organizacijo in izvedbo sprejemov, odpustov in premestitev otrok;
- pomoč otrokom pri prilagoditvenih teţavah, v stiskah; izvajanje svetovalnih delavnic za otroke
in mladostnike;
- dopolnitev psihološke diagnostike;
- sklicevanje in vodenje internih strokovnih sestankov za pripravo pomoči otroku - ţrtvi nasilja;
- individualno svetovanje otrokom in staršem pri reševanju učno-vzgojne in druge problematike,
informiranje o aktualnih zadevah (roditeljski sestanki, obiski na domu, predavanja za starše);
- vodenje dokumentacije v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
- timsko delo v zavodu, sodelovanje in koordiniranje dela s starši;
- izvedbo individualiziranih programov vzgoje in izobraţevanja ter evalvacije le-teh;
- sodelovanje z drugimi ustanovami (zdravstvo, sodišče, šole, policijske postaje, centri za
socialno delo, krizni centri, dispanzerji, zavodi za zaposlovanje…);
- poklicno usmerjanje; vodenje vpisnega postopka učencev za vpis v srednje šole, načrtovanje in
izvedbo informativnih dejavnosti v zvezi z vpisom.
Pomoč otroku je zasnovana na ta način, da v skladu z etičnimi in moralnimi principi, vsi strokovni
delavci delujejo v otrokovo korist. Svetovalno delo v vzgojnem domu tako zajema svetovanje in
pomoč druţini in otroku pri reševanju teţav ter iskanju novih rešitev v odnosu, s katerim se lahko
mobilizira moč, ki jo imata sama druţina in mladostnik.
DELO MEDICINSKEGA TEHNIKA
Pomembno pri delu z otroki oz. mladostniki je, da se najprej s sprotnim informiranjem preprečuje
nastanek zdravstvenih teţav in skrbi za dobro psiho-fizičnega zdravstveno stanje. Sicer pa so
prioritetne naloge medicinskega tehnika naslednje:
-
-
podpora otrokom oz. mladostnikom v kriznih trenutkih/situacijah;
vsakodnevni pregledi v zavodski ambulanti (zaradi prehladnih obolenj, prebavnih teţav,
poškodb in različnih bolečin), omogočanje ustrezne zdravstvene oskrbe, v primeru, če tukajšnja
zdravstvena oskrba ne zadostuje oz. kadar je otrok obravnavan pri dodeljenem pediatru;
vsakodnevni pogovori in motiviranje otrok za zdravo ţivljenje (skrb za primerno osebno
higieno, oblačenje, prehranjevanje, opustitev škodljivih navad …);
dobra komunikacija zdravstvene sluţbe na relaciji otrok/mladostnik in strokovni delavci vseh
enot (vzgojitelji, učitelji, svetovalne sluţbe) ter vsakodnevni prenos podatkov o zdravstvenem
stanju otrok do vzgojiteljev, učiteljev in strokovnih sluţb;
12
-
-
oskrba otrok pri ţe diagnosticiranih boleznih in poškodbah (viroze, razni zlomi, zvini …);
izvedba delavnic po potrebah/interesih otrok (tudi v pogovorih z njimi izbrane aktualne teme,
npr. zgradba telesa, spolnost, prehrana, virusna in bakterijska obolenja …);
vsa obvezna sistematika (sistematični pregledi) za 1., 3., 6., in 8. razred;
vsi otroci bodo obiskali izbranega stomatologa, opravili celoten pregled zobovja, po potrebi
sanirali bolezni zobovja in opravili dodatne preglede po napotitvi in naročilu zobozdravnika;
po potrebi sodelovanje s starši/skrbniki in obveščanje/svetovanje le-tem ob nekaterih
zdravstvenih teţavah, prenos informacij z zdravniške oz. specialistične obravnave.
SODELOVANJE, POVEZOVANJE Z DRUŢBENIM OKOLJEM
-
-
-
Sodelovanje z OŠ
Načrtovanje vzgojno-izobraţevalnega in vzgojnega programa je skupno. Strokovni
delavci Doma in šole redno sodelujemo (strokovni sestanki, redne in priloţnostne govorilne
ure za posamezne otroke, skupni roditeljski sestanki, vsakodnevno medsebojno seznanjanje s
posebnostmi v pozitivni ali negativni smeri, sodelovanje na oddelčnih skupnostih ...) in si
prizadevamo za enotno vzgojno delovanje na otroka/učenca.
Sodelovanje s krajem je načrtovano v posameznih akcijah in dejavnostih, včasih je tudi
priloţnostno ob določenih potrebah kraja (delovne akcije, kulturne in športne prireditve,
razstave …). Permanentno sodelujemo s turistično-informativnim centrom v kraju, z Občino
Verţej, zavodom Marianum ter s posamezniki in drugimi organizacijami.
Sodelovanje s centri za socialno delo
V skladu s principom celovitega reševanja otrokove problematike je nujno najtesnejše
sodelovanje s centri za socialno delo; to delo poteka v različnih oblikah:
o ţelimo in si prizadevamo, da novinca pripelje v Dom socialni delavec in da v razgovoru z
njim vzpostavimo sodelovanje ( po potrebi vzpostavljamo kontakt tudi kasneje);
o na timske konference odpustnikov vključujemo socialne delavce CSD, prav tako na
problemsko obravnavo;
o centrom za socialno delo pošiljamo letna učno-vzgojna poročila in poročila timskih
obravnav;
o delavce CSD vabimo na dneve odprtih vrat in na v naprej planirane aktivnosti/delavnice s
starši in otroki;
o delavci naših strokovnih sluţb se udeleţujejo oblik dela s starši, ki jih organizirajo centri.
13
o
-
-
-
Sodelovanje s kadrovskimi šolami planiramo kot delovno prakso študentov in
izobraţevanje naših delavcev. S srednješolskimi zavodi se povezujemo ob vključevanju
naših učencev v nadaljnje izobraţevanje. Pri tem sodelujemo tudi z zavodi za zaposlovanje.
Sodelujemo s pedopsihiatričnimi dispanzerji v Mariboru, Ptuju, Ljubljani in drugod
(posvet o otrocih in pomoč pri reševanju posameznih primerov), s svetovalnimi in kriznimi
centri, s klinično psihologinjo v Ljutomeru ...
Sodelovanje z mediji ( Murski val, Radio Maxi, Pomurski vestnik, Fünkešnica, TV …)
Sodelovanje z okoliškimi športnimi klubi, kadar je to mogoče z zavetiščem za ţivali in
drugimi organizacijami, društvi …
SODELOVANJE, POVEZOVANJE Z DRUŢINO
Zaradi ohranitve emocionalnih vezi s starši in postopne priprave domačega okolja na vrnitev otroka
ali mladostnika poskušamo, kljub objektivnim teţavam, razvijati različne oblike dela s starši:
-
-
-
pričakujemo, da so starši ali skrbniki prisotni pri sprejemu otroka v Dom, da spoznajo njegov
novi ţivljenjski prostor in da z njimi navezujemo stike; če skrbstveni organi naletijo na velik
odpor staršev in otroka do Doma, predlagamo, da starši skupaj z otrokom Dom predhodno
obiščejo;
med obiski staršev v Domu potekajo informativni in svetovalni razgovori, v katerih
sodelujejo vzgojitelji, učitelji, socialni delavec, psiholog, po potrebi pa tudi vodja Doma,
ravnatelj in medicinski tehnik;
otroke vzpodbujamo k stikom s starši - po potrebi starši komunicirajo z vzgojitelji in
socialno sluţbo, vsakodnevno je na razpolago tudi telefon (12.00–16.00 in 18.30–20.30);
v kolikor se pojavi poseben problem na relaciji otrok-starši ali Dom-starši, povabimo starše
na razgovor;
starši sodelujejo pri izdelavi individualiziranih vzgojno-izobraţevalnih programov in na
sestankih strokovnih komisij;
po potrebi organiziramo obiske na domu, za starše pa pripravimo tudi najmanj
dve predavanji;
jeseni in spomladi starši pri nas preţivijo dan skupaj s svojimi otroki oz. s skupino
in vzgojitelji v vnaprej planiranih aktivnostih/delavnicah.
Glavni cilji našega prizadevanja za aktivno vključevanje staršev so predvsem, da starši/skrbniki:
- začutijo pomen bivanja otrok v našem zavodu,
- spoznajo pozitivne učinke/rezultate ţivljenja in aktivnosti otrok pri nas in
- skupaj z vzgojitelji in otroki ugotovijo, koliko in na katerih področjih lahko tudi sami
pripomorejo k napredovanju otrok in k boljšim odnosom znotraj svojih druţin.
14
Otroci obiskujejo starše ob koncu tedna, med prazniki, v času jesenskih, novoletnih, zimskih in
poletnih počitnic. Za pogostnost in dolţino izhodov bodo odločilni doseţena stopnja zrelosti,
druţinska situacija in mnenje CSD.
Organizirali bomo štiri roditeljske sestanke:
1. skupni roditeljski sestanek (petek, 25. oktober 2013):
- strokovno/svetovalno predavanje oziroma delavnica (psihologinja Maja Seliškar)
- individualni razgovori z vzgojitelji, učitelji in drugimi strokovnimi delavci
2. skupni roditeljski sestanek (petek, 21. februar 2014):
- strokovno/svetovalno predavanje oziroma delavnica (psihologinja Maja Seliškar)
- individualni razgovori z vzgojitelji, učitelji in drugimi strokovnimi delavci o uspešnosti
otrok v šoli, Domu in doma
3. roditeljski sestanek za starše devetošolcev (petek, 13 junij 2014):
- vzgojno-izobraţevalni uspeh in poklicna usmeritev mladostnikov
- odpustnikom in njihovim staršem na pot (kulturni program v slovo od zavoda)
4. roditeljski sestanek in zaključna veselica (ponedeljek, 23. junij 2014):
- individualni razgovori z vzgojitelji, učitelji in drugimi strokovnimi delavci
- navodila/nasveti za ravnanje otrok in staršev med počitnicami
- Otroška veselica
- priznanja in nagrade otrokom
Delavnica (dan odprtih vrat skupin) za starše in socialne delavce otrok:
1. petek, 13. december 2013, ob 10. uri
2. petek, 7. marec 2014, ob 10. uri
Telefonske številke skupin:
1. skupina: 051 365 149
2. skupina: 051 365 097
3. skupina: 051 365 618
4. skupina: 051 365 587
5. skupina: 051 365 581
6. skupina: 051 365 498
15
5.
DOMSKI HIŠNI RED
,
Hišni red sluţi urejenosti in večji kvaliteti ţivljenja v Domu, predvsem pa varnosti vseh, ki v njem
bivajo. Upoštevati ga je dolţan vsak, ne glede na to, iz katere skupine prihaja, in pri uresničevanju
njegovih ciljev vsak nosi tudi svojo odgovornost.
SPLOŠNI DEL
 vsi skrbimo za red in čistočo znotraj in v okolici Doma;
 prav posebej je za urejanje zadolţena deţurna skupina in tista, ki je določena za čistilne in
podobne delovne akcije;
 v vseh prostorih Doma je obvezna uporaba hišnih copat;
 vsi smo dolţni čuvati inventar znotraj in zunaj Doma, namerno škodo je storilec dolţan
poravnati;
 na dvorišču/parkirišču ni dovoljena igra, voţnja s kolesi, rolerji, rolkami in podobno,
prepovedana je uporaba ţog in drugih športnih ali rekreacijskih rekvizitov;
 vrata glavnega vhoda so zaklenjena od 21.00 do 6.00, v zimskem času pa ţe od ure, ko se
povsem stemni (v tem času morajo biti priţgane zunanje luči, za zaklepanje oz. odklepanje
vhodnih vrat sta odgovorna nočni oz. deţurni vzgojitelj in tisti, ki se je s skupino vrnil od
zunaj);
 med 8.00 in 11.30 so vhodna vrata v posamezne skupine zaklenjena in jih sme učencem po
presoji odkleniti le strokovni delavec;
 ob pouka prostih dnevih in v počitnicah se zapisano v prejšnjih alineah prilagaja potrebam
takratne organizacije dela;
 izjeme tega hišnega reda morajo biti predhodno dogovorjene in zapisane.
DNEVNI RED
 Otroci praviloma vstajajo ob 6.30, ob pouka prostih dnevih pa do 9.30, po dogovoru z
matičnim vzgojiteljem lahko zaradi učenja, izletov, ekskurzij, tekmovanj, delovne pomoči
ipd. vstanejo tudi prej oz. pozneje.
 Otroci se morajo zjutraj urediti in obleči primerno vremenu. Oblačila, pričeske, nakit in
ličila, ki so namenjena zabavnim priloţnostim, ne sodijo v Dom/šolo, iz varnostnih
(mnoţica otrok, šport…) in zdravstvenih razlogov enako velja za ti. pirsinge. Oblačil si ni
dovoljeno izposojati, zanje odgovarja vsak sam.
 Zajtrk je ob delavnikih med 6.30 in 7.00, ob ostalih dnevih med 9.00 in 9.30. Zaradi
opravljanja deţurnega dela v pomivalnici mora biti ob šolskih dnevih pomivanje posode
zaključeno do pol osme ure (na dan razrednih ur do 7.15), po tej uri vsaka skupina za sabo
počisti korito in tla.
 V šolo gredo otroci ob 7.55, razen ko je z urnikom drugače določeno.
 Iz šole se učenci vračajo naravnost v skupino in šele z dovoljenjem vzgojitelja sme otrok
drugam.
 Dokler v šoli traja pouk ter se v njeni okolici in na športnem igrišču odvijajo razne
dejavnosti, tja ni dovoljeno hoditi, še posebej ne brez vzgojitelja.
 Kosilo je ob delavnikih med 13.15 in 13.30, v drugih dnevih pa ob 12.30.
16
 Popoldanske aktivnosti in delo potekajo po načrtu posameznih skupin in programu
prostočasnih dejavnosti:
- interesne dejavnosti na nivoju skupine, Doma,
- različne druţabne aktivnosti,
- zaposlitve in opravila v Domu in v njegovi okolici, delovne akcije,
- po potrebi individualno učenje, individualno svetovanje,
- druge načrtovane in priloţnostne aktivnosti.
 Popoldanska malica je ob 15.30.
 Učna ura traja od 16.00 do 18.30.
 V času učne ure praviloma niso dovoljeni izhodi iz matičnih skupin niti zadrţevanje pred
skupinami ali na njihovih vrtovih in v hiškah; ta čas tudi ni namenjen telefonskim klicem
staršev (vse to moti učno uro).
 Ob pouka prostih dnevih, predvsem vikendih, je učna ura praviloma od 16.00 do 18.00,
lahko pa zaradi dejavnosti, projektov, izletov tudi ob drugem času; vzgojitelj lahko učne ure
po potrebi razdeli na dopoldanski in popoldanski del.
 V počitnicah vzgojitelji učne ure organizirajo po potrebi.
 Otroci se praviloma zadrţujejo v svoji skupini; v drugo skupino ali kam drugam (tudi na vrt)
smejo samo z dovoljenjem matičnega vzgojitelja ter tistega vzgojitelja, v čigar skupino so
namenjeni. Brez vednosti in dovoljenja slednjega se v skupini ni dovoljeno zadrţevati.
Vsako nedovoljeno zapuščanje dvorišča ustanove se obravnava kot beg.
 Večerja je med 18.30 in 18.45, čez vikend in med prazniki ob 18. uri.
 Večerne aktivnosti potekajo po načrtih skupine, kroţkov, domske skupnosti in urnika
uporabe telovadnice.
 Ko se stemni, otroci zunaj niso neorganizirano ali sami.
 Ob 20. uri se praviloma nehajo vse aktivnosti, da se lahko otroci do 20.30 uredijo in
pripravijo na nočni počitek. Ob 20.30 mora biti v skupinah mir, po tej uri praviloma tudi
telefonskih klicev ne sprejemamo več.
 Televizija se med tednom po 20.30 ne gleda, izjemoma pa enkrat na teden, če se tako
dogovorijo vzgojitelji in presodijo o primernosti oddaje oz. filma.
 Ob večerih, ko naslednji dan ni pouka, je dovoljen ogled televizijskih programov, ki se
končajo do 23. ure, odvisno od posameznih otrok, njihove starosti in zrelosti.
 V času nočnega počitka, od 21.00 do 6.30, morata biti v vseh sobah mir in tišina.
POSEBNI DEL
 Otroke lahko praviloma po telefonu kličejo le starši, rejniki in bliţnji sorodniki, s katerimi
kontaktirajo najprej matični vzgojitelji, in sicer med delavniki med 12.00 in 16.00 ter od
19.00 do 20.30, ostale dni od 8.00 do 20.00.
 Če starši sami ne pokličejo otrok, praviloma lahko oni kličejo domov ob četrtkih, po
dogovoru z vzgojitelji lahko kličejo tudi takrat, kadar ostanejo za vikend v Domu.
 Otroci imajo lahko v Domu mobilne telefone, če to zahtevajo nekatere okoliščine (npr.
kontaktiranje s starši na potovanju domov). Vsi imajo telefone spravljene v kabinetu
matične skupine in jih dobijo tik pred odhodom domov. Z uporabo telefona v nedovoljene
namene to pravico izgubijo. Kadar je zaradi zlorab telefonov ogroţena varnost otrok
(zadrţevanje telefona pri sebi za uporabo v nedovoljene namene, nagovarjanje h konfliktom,
agresiji itd.), lahko velja prepoved nošenja telefonov na ravni celotnega Doma - takšen
ukrep
17
ukinitve izreče vzgojiteljski zbor.
 Najstroţje je prepovedano fizično obravnavanje (pretepanje, spolne in nasploh vsakršne
fizične zlorabe), pa tudi verbalna in psihična agresivnost (ţaljivo vedenje, zmerjanje,
groţnje, ustrahovanje, izsiljevanje …) tako do otrok kot do vseh ostalih udeleţencev
domskega ţivljenja.
 Najstroţje je prepovedano tudi vnašanje in uţivanje alkohola, tobačnih izdelkov in ostalih
prepovedanih drog.
KRŠITVE IN SANKCIJE
 Kot kršitev se šteje neupoštevanje zgoraj navedenih hišnih pravil (npr. zapuščanje skupine
in vstopanje v druge brez dovoljenja vzgojitelja, nedovoljeno zadrţevanje zunaj po pouku,
odhod na igrišče brez dovoljenja, kajenje v Domu in njegovi okolici, pitje alkohola …,
motenje učnih ur, vnašanje in uţivanje nedovoljenih substanc, skrivanje mobilnih telefonov,
namerno uničevanje inventarja, kraje, nočni nemir, neprimerno vedenje na potovanju
domov, beg, vse vrste nasilja nad drugimi itd.). Kot beg obravnavamo vsak primer, ko otrok
brez dovoljenja zapusti Dom in domsko dvorišče in se na opozorila vzgojitelja ne vrne.
 Sankcije določijo matični vzgojitelji (kazen ali/in popravilo škode, slediti mora primerna
razrešitev konflikta), pri teţjih kršitvah se o sankcijah dogovorimo na ravni zavoda, v
razširjenem strokovnem timu.
Nekaj vnaprej določenih sankcij
o Hujše oblike psihičnega in fizičnega nasilja nad sočlovekom se sankcionira s prepovedjo
najmanj enega celotnega vikenda doma, otrok je brez posebnih ugodnosti in obenem
dodatno obravnavan s strani vseh matičnih vzgojiteljev, vodstva Doma ter svetovalnih
delavk. V primeru povzročenih telesnih poškodb se opravi prijava policiji in zdravniku.
Sankcija mora vsebovati otrokove napore, da po mirni poti razreši nastali konflikt.
o Namerno poškodovanje inventarja – otrok povrne stroške nastale škode finančno in s
koristnim delom ( vsakih 30 evrov do dogovorjenega deleţa = 3 ure zaposlitve s koristnim
delom).
o Kršitve na potovanju domov
Med voţnjo z vozilom ustanove neprimerno vedenje ogroţa varnost vseh prisotnih v vozilu.
Če se otrok ne odzove na opozorila voznika, se lahko ta odloči, da ga pripelje nazaj v Dom,
enako velja za prevoze z javnimi vozili (vlaki, avtobusi). Neprimerno vedenje ter ogroţanje
sebe in drugih pomeni, da otrok ni sposoben samostojnega potovanja domov, kar se
sankcionira z ostajanjem v Domu naslednji vikend in drugimi vzgojnimi dejavnostmi v
skupini oz. z ukinitvijo samostojnega potovanja tako dolgo, dokler otrok ni sposoben sam
primerno potovati.
o Vnašanje nedovoljenih stvari se sankcionira najmanj s skrajšanim vikendom, odvisno od
ostalih okoliščin, ki jih otrok s tem povzroči (uţivanje v zavodu, neprimerno vedenje,
podkupovanje, izsiljevanje drugih, nasilje …).
18
o Zadrţevanje za vogali/kajenje po pouku
Prvič je ob tem prekršku otrok le opozorjen in ponovno seznanjen s hišnim redom; če ga krši
še naprej, se matični vzgojitelji odločijo za odvzem ugodnosti v neorganiziranem prostem
času (popoldanska dela v skupini), lahko tudi za odpoved vikenda doma. Še stroţje se
sankcionira kajenje znotraj zavoda.
Vse kršitve Pravil bomo sankcionirali v skladu z Zakonom o osnovni šoli, Pravili šolskega reda ter
v skladu z Domskim hišnim redom.
PRAVICE IN DOLŢNOSTI OTROK V VZGOJNI USTANOVI
1) Otrok ima pravico obiskovati pouk in izpolnjevati obveznosti in naloge, ki mu jih določi
učitelj. Drugih otrok in strokovnih delavcev ne ovira in ne moti pri delu.
2) Otrok je iz zdravstvenih razlogov lahko oproščen sodelovanja pri vzgojno-izobraţevalnem
delu. Po okrevanju mora snov prepisati in nadoknaditi zamujeno.
3) Otrok ima pravico izostati od vzgojne dejavnosti iz zdravstvenih razlogov. Starši so dolţni
sporočiti vzrok izostanka.
4) Otrok, ki v devetih letih ni končal osnovnošolskega izobraţevanja, sme pogojno nadaljevati
šolanje še dve leti.
5) Otrok ima pravico do brezplačnega prevoza. Na potovanju mora upoštevati prometno
signalizacijo in skrbeti za svojo in tujo varnost.
6) Otrok ima pravico do brezplačne hrane. Pri mizi se mora obnašati kulturno in spoštljivo
ravnati s hrano.
7) Otrok ima pravico do ustreznih pogojev, ki mu omogočajo optimalen razvoj, hkrati pa je
dolţan spoštovali vse udeleţence (otroci, strokovni delavci) v vzgoji in izobraţevanju.
8) Otrok ima pravico do individualne pomoči. Pomoč lahko dobi, vendar je v tem procesu
dolţan sodelovati.
9) Otrok ima pravico, da starši odgovorno sodelujejo pri njegovi vzgoji in izobraţevanju. Otrok
spoštuje in upošteva starše in njihove nasvete.
10) Otrok ima pravico do varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja. Sam tudi skrbi za
lastno zdravje in varnost in ne ogroţa zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete
drugih.
11) Otrok ima pravico do zdravega, varnega in spodbudnega delovnega okolja. Dolţan je skrbeti
za čisto okolje.
12) Otrok ima pravico uporabljati didaktične pripomočke pri vzgoji in izobraţevanju, sam pa
varuje premoţenje vzgojne ustanove, lastnino drugih otrok in strokovnih delavcev in
z vsem tem odgovorno ravna.
13) Otrok ima pravico do enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso, etnično
pripadnost, veroizpoved, socialni status druţine in druge okoliščine. Hkrati pa je dolţan
spoštovati splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur.
14) Otrok ima pravico, da je upoštevan in spoštovan, in dolţnost, da upošteva in spoštuje druge.
Obenem ima pravico, da se pogovarja, izraţa svoje mnenje, čustva, prepričanja na primeren
način in brez strahu.
19
6.
PREDNOSTNI CILJI VZGOJNIH SKUPIN
Vzgojitelji vseh šestih vzgojnih skupin pripravijo letne delovne načrte na osnovi temeljnih ciljev,
načel in načinov vzgojnega delovanja našega strokovnega področja. Skozi delo vzgojnih skupin
vodi neka rdeča nit, prepoznavne so po posameznih karakteristikah, prednostnih nalogah in
dejavnostih, ki jih vzgojitelji soustvarjajo tako znotraj matičnih skupin kot tudi navzven, za otroke
drugih skupin.
I. VZGOJNA SKUPINA
Letos bo prva skupina dekliška. V skupini bomo dekleta navajali na samostojno, dosledno in
natančno opravljanje higienskih, učnih in delovnih navad. Strukturirano, urejeno okolje je osnova,
da se lahko posameznica umesti v prostor in čas ter začne aktivno razmišljati o sebi. Izvajali bomo
naloge iz letnega programa skupine in LDN Doma, izhodišče za načrtovanje dela in ţivljenja pa bo
skupina s svojimi specifičnostmi.
Med drugim bomo pri delu namenjali poudarek:
○ čustvenemu umirjanju, osebnemu in socialnemu razvoju (sodelovanje, strpnost, sprejemanje
drugačnih, učenje temeljnih komunikacijskih veščin, ustvarjanje spoštljivih medsebojnih odnosov
tako znotraj skupine kot navzven, sprotno razgrajevanje neustreznih oblik vedenja s poudarkom na
hišnih pravilih in dolţnostih kot pogoju za pravice, odgovorno ravnanje in ustrezno vedenje v
različnih okoljih in situacijah, razvijanje veščin reševanja problemov);
○ področjem vzgojnega delovanja (raznovrstne dejavnosti in oblike dela znotraj skupine), v katerih
se bodo dekleta lahko udejstvovala, se pozitivno dokazovala in razvijala svoje spretnosti in
sposobnosti (ustvarjanje moţnosti za pridobivanje pozitivnih izkušenj in iskanje občutka lastne
vrednosti, pridobivanje znanja in izkušenj, ki bodo pripomogle do boljše samopodobe in večjega
zaupanja vase);
○ samostojnosti pri učnem delu in usmerjanju v nadaljnje poklicno izobraţevanje (motiviranje za
učno delo, razvijanje učnih tehnik in navad, učna pomoč, spodbujanje k različnim aktivnostim,
posredno in neposredno povezanim z učenjem, razumevanjem učne snovi);
○ zdravemu načinu ţivljenja v soţitju z naravo (sprehodi, tek, izleti, kolesarjenje, pohodi po
gozdnih učnih poteh, športno-rekreativne aktivnosti, doţivljajsko-pedagoški projekti, osveščanje o
pomembnosti ustreznega odnosa do narave in voda, do gibanja na sveţem zraku, pravilno
prehranjevanje, osveščanje o škodljivih posledicah uţivanja psihoaktivnih snovi);
○ vključevanju v okolje in v realne ţivljenjske situacije (obiski in ogledi aktualnih prireditev v kraju
in okolici, ogledi kulturnih, etnoloških, etnografskih znamenitosti in razstav, knjiţnice, sodelovanje
v raznih natečajih …);
○ odnosu do ţivali (iskanje vsebin, oblik in moţnosti za pridobivanje pozitivnih izkušenj na
kmetijah, v ţivalskih vrtovih …, skrb za domski akvarij);
○ bralnim večerom;
○ skrbi za urejen ţivljenjski prostor (v skupini in zunaj nje, urejanje cvetlične grede in skrb za
sobne rastline);
20
○ učenju osnov peke peciva in priprave hrane (spoznavanje kuharskih veščin);
○ osveščanju o odnosih med spoloma in spolni vzgoji;
○ aktivnemu sodelovanju s starši (razgovori, svetovanja, spodbujanje in skupno aktivno načrtovanje
preţivljanja prostih vikendov).
II. VZGOJNA SKUPINA
V skupini, ki je glede na spol mešana, se bomo posvetili učenju za sodelovanje, strpnost,
sprejemanje drugačnih, učenju temeljnih komunikacijskih veščin, graditev spoštljivih medsebojnih
odnosov.
Otroci bodo v vsakodnevnih situacijah in interakcijah pridobivali znanja na različnih področjih
udejstvovanja in bivanja v okviru ustanove kot tudi v oţji in širši okolici. Razvijali bodo svoje
spretnosti in sposobnosti ter tako povečali moţnosti za pridobivanje pozitivnih izkušenj v iskanju
občutka osebne vrednosti. Nekatera izmed teh področij bodo:
1) sodelovanje z ustanovami v okolici (VDC, DD,SS… - sodelovanje v delavnicah, druţenje z
drugačnimi, sprejemanje drugačnosti, odgovorno in ustrezno ravnanje v drugih okoljih in situacijah
za krepitev medsebojnega razumevanja in razumevanja drugačnosti);
2) športno-rekreativne aktivnosti in sprostitvene dejavnosti v soţitju z naravo, doţivljajski projekti,
osnove vkuhavanja sadja, učenje kuharskih veščin/priprave hrane;
3) stik z ţivalmi - spoznavanje, druţenje, oskrba in skrb za ţivali z namenom sproščanja, umirjanja,
razumevanja (konji, koze, domače ţivali …);
4) urejanje bivanjskega okolja (skupinski prostori, terasa, gredice) ustvarjanje z različnimi materiali,
dekoriranje s poudarkom na razvijanju otroške ustvarjalnosti in kreativnosti;
5) sodelovali bomo pri različnih zavodskih dejavnostih (glasilo, internetna stran, natečaji, kulturne
prireditve …).
III. VZGOJNA SKUPINA
V 3. vzgojni skupini si bomo prizadevali nadgraditi dosedanje doseţke. Skrbeli bomo za dobre
medosebne odnose in to vedno znova postavljali v ospredje. Pri razreševanju konfliktov se bomo
tudi v prihodnje posluţevali mediacije. Znotraj skupine bomo organizirali različne aktivnosti, s
katerimi bomo krepili močna področja vsakega posameznika (ustvarjalne delavnice, popravilo
koles, razne prireditve, kolesarjenje). Na nivoju zavoda se bodo otroci vključevali v različne
interesne dejavnosti tako, da bomo čimbolj koristno izrabili prosti čas. Nadaljevali bomo tudi z
urejanjem skupine, redno in vestno bomo skrbeli za gredico, okolico skupine in hiško, urejenost
hola in stenčasa. Na učnem področju bomo poskušali vnesti čim več samostojnosti pri učnem delu
in si prizadevali za pozitiven učni uspeh ob koncu šolskega leta. Tudi v tem šolskem letu bo za nas
pomembno dobro sodelovanje s starši, centri za socialno delo ter z ostalimi strokovnimi sluţbami.
21
IV. VZGOJNA SKUPINA
Skozi celotno šolsko leto bomo tudi vzgojitelji četrte vzgojne skupine organizirali interesne
dejavnosti na različnih področjih.
Vzgojitelj Martin bo vodil čebelarski kroţek, ob katerem bodo otroci in mladostniki spoznavali delo
s čebelami, njihovo vlogo v naravi in pomen njihovih izdelkov za naše zdravje. Enkrat letno se
bodo udeleţili čebelarskega tekmovanja, na katerem bodo lahko preizkusili svoje znanje.
Pri kroţku, ki ga bosta vodili vzgojiteljici Branka in Mateja, bodo otroci in mladostniki spoznavali
različne ročno-spretnostne tehnike. Izdelovali in oblikovali bodo različne aranţmaje in druge
izdelke iz naravnih materialov, blaga ter papirja, s katerimi bodo olepševali tako skupinske prostore
in hodnike (hol) kot tudi avlo občinske stavbe. Vzgojiteljici Mateja in Branka se bosta skupaj z
mladostniki udeleţili Krpanove poti v Logatcu. V letošnjem letu bo tudi vzgojiteljica Mateja
sodelovala pri pohodniškem kroţku, ki ga bo vodil vzgojitelj Primoţ Kralj Ritonja.
Vzgojiteljica Branka bo v okviru kroţka Male sive celice pri mladostnikih razvijala socialne
spretnosti, splošno razgledanost in sposobnosti komunikacije.
V. VZGOJNA SKUPINA
V začetku šolskega leta in ob sprejemu otrok se bomo posvetili ţivljenju v naslednjem šolskem letu.
Skupaj bomo obnovili ustaljeni način ţivljenja in dela ter si zastavili nove cilje. Osnova zanje bodo
naslednje vrednote:
SPOŠTOVANJE
STRPNOST
RAZUMEVANJE
ODGOVORNOST
DOSLEDNOST
SAMOSTOJNOST
K temu bomo dodali obnovo in prenovo bivalnih prostorov, kar pripomore k pozitivni klimi in
dobremu počutju vseh. Izpeljali bomo obiske na domu, v vzgojni program bomo vključevali tudi
starše otrok. Aktivni bomo tudi na ustvarjalnem področju, in sicer v skladu z letnim časom in
prazniki. Izvedli bomo dan odprtih vrat. Ohranjamo bralni večer, ki je zelo koristen za umirjanje in
bralno opismenjevanje.
22
7.
PREDNOSTI, POSEBNOSTI INSTITUCIJE
VI. VZGOJNA SKUPINA
V šolskem letu 2013/14 si bomo v skupini prizadevali za dobro počutje, posebej še za dobre
medsebojne odnose. Tedensko, dodatno pa tudi ob kritičnih situacijah, bomo imeli skupinske
sestanke, kjer se bomo pogovarjali o tekočih zadevah in počutju v skupini ter načrtovali skupne
aktivnosti.
Skrbeli bomo za kvalitetno preţivljanje prostega časa in otroke vključevali v interesne dejavnosti,
saj je to priloţnost, da razvijajo svoja močna področja. Poudarek bo na športnih (nogomet,
pohodništvo) in ustvarjalnih dejavnostih (ustvarjanje z glino in drugimi materiali). Prav tako bomo
otroke spodbujali k povezovanju z okolico na kulturnem in humanitarnem področju. Vključevali jih
bomo v projekt pomoči starejšim in pomoči potrebnim ter poskrbeli, da se bodo predstavili na
različnih prireditvah v Domu in okolici.
Otroke bomo spodbujali k samostojnemu učenju in opravljanju domačih nalog ter jim po potrebi
priskočili na pomoč z razlago snovi. Prizadevali si bomo za čim boljši učni uspeh ter učence osmih
in devetih razredov seznanili z različnimi moţnostmi nadaljnjega izobraţevanja.
Otroci bodo redno skrbeli za prostore v skupini in za okolico Doma ter tako razvijali svoje delovne
navade. Vključevali se bomo v načrtovane delovne akcije za urejanje okolja Doma in znotraj
skupine obnovili pohištvo in stene. Izpeljali bomo tudi skupinske projekte za pridobivanje dodatnih
finančnih sredstev, namenjenih boljšemu počutju v skupini.
Vzgojitelji bomo ves čas sodelovali tudi s starši. Na začetku šolskega leta oz. ob vključitvi otroka v
našo skupino bomo opravili obiske na domovih otrok, kjer bomo jasno predstavili svojo ţeljo po
sodelovanju z domačimi in pozvali tudi njih k dobremu sodelovanju in sprotnemu prenosu
informacij. S starši se bomo tudi dogovarjali o aktivnostih med preţivljanjem vikendov in počitnic
doma.
PREDNOSTI, POSEBNOSTI INSTITUCIJE, MOČNA PODROČJA, RAZNO
DOM v Verţeju je prepoznaven zlasti po naslednjem:
odmaknjenost od večjih središč (manjša moţnost motečih okoljskih faktorjev kot so droge,
alkohol, neprimerna druţba …);
izredno sodelovanje in podpora oţjega okolja - kraja;
tradicija dejavnosti - zavoda v kraju;
veliko prostora in neokrnjene narave;
posebna oblika organizacije pouka v šoli, ki omogoča različne moţnosti pridobivanja znanj
(oddelčno ločeni, prilagojeno izvajanje pouka – v razredu je največ osem otrok, prilagajajo se
organizacijske oblike, podajanje snovi, preverjanje in ocenjevanje), a hkrati obiskovanje pouka z
učenci občine Verţej;
poudarek na interesnih, prostočasnih in ustvarjalnih dejavnostih;
sodelovanje na mednarodnih projektih in organiziranje raznih doţivljajsko-pedagoških projektov;
dobra prometna povezava omogoča pogosto odhajanje otrok domov (vikendi, počitnice).
23
8. ODPUST IN
NADALJNJE ŠOLANJE
TRAJANJE TRETMANA
Trajanje tretmana je zelo različno, od nekaj mesecev do treh let. Na sestanku strokovne komisije se
oceni celotni vzgojni napredek, poda se prognostična ocena pozavodske prilagoditve, pa tudi
mnenje in predlog glede prihodnjega bivanja, poklicne odločitve, vključitve v izobraţevanje,
nadaljnjega vodenja in drugih potrebnih intervencij. Otrok se lahko vrne v domače okolje ali
nadaljuje šolanje v osnovni ali srednji šoli, gre v internat, k sorodnikom, rejnikom, se vključi v
katero od stanovanjskih skupin. Če se v času bivanja pri nas njegova učno-vzgojna teţavnost
stopnjuje, se, v kolikor je to zanj ugodnejše, tretman nadaljuje oz. se vključi v enega od
srednješolskih zavodov, če je osnovnošolsko obveznost ţe zaključil.
POKLICNO USMERJANJE
V program poklicnega usmerjanja so vključeni odpustniki. Omenjeni program se tesno prepleta s
programom, ki ga izvaja Zavod RS za zaposlovanje.
V prvem polletju je v okviru poklicnega usmerjanja poudarek na skupinskem delu z učenci, ki
zaključujejo osnovnošolsko izobraţevanje, z namenom, da preko različnih oblik dela in z lastno
angaţiranostjo spoznajo čim več različnih poklicev, zahteve različnih poklicev in moţnosti
izobraţevanja na nivoju srednje šole. Poudarek je tudi na pomenu, ki ga ima pravilna izbira poklica
v ţivljenju posameznika. Potrebno je nuditi informacije o poklicih, šolah in izobraţevalnih
inštitucijah, moţnostih bivanja v domovih, finančni pomoči, trgu dela ipd. Ob koncu prvega polletja
učenci tudi izpolnijo Vprašalnik o poklicni poti.
V januarju in februarju je poudarek na individualnih svetovalnih razgovorih z učenci zaključnih
razredov s ciljem, da se poklicna opredelitev posameznika še utrdi oz. se mu svetujejo druge
alternativne moţnosti, ki so zanj bolj ustrezne. V skladu s tem se organizirajo sestanki strokovne
skupine, pri kateri sodelujejo učenec in njegovi starši, razrednik učenca, matični vzgojitelj ter
svetovalna sluţba, in kjer se učencu in njegovim staršem svetuje o poklicni poti na osnovi
rezultatov testiranja učenca s testi sposobnosti MFBT. V tem obdobju poteka tudi testiranje
poklicnih interesov pri tistih učencih, ki se še niso opredelili.
V marcu in aprilu poteka informiranje učencev in staršev ter aktivnosti v zvezi z vpisom na srednje
šole, s prepisi, z eksternim preverjanjem znanja, zdravniškimi pregledi. Socialna delavka vodi
vpisni postopek učencev v srednje šole in sodeluje s psihologinjo in šolsko svetovalno delavko pri
načrtovanju in izvedbi informativnih dejavnosti v zvezi z vpisom (obveščanje o posameznih
srednješolskih programih).
V aprilu in maju pa se izvaja testiranje učencev, ki v naslednjem šolskem letu zaključujejo osnovno
šolo, s testi sposobnosti MFBT, ki so namenjeni poklicnemu svetovanju.
24
9. ENKRATNE
AKTIVNOSTI / PROJEKTI DOMA
ŠOLSKO LETO 2013/2014
september
oktober
november
december
januar
februar
marec
april
maj
maj ali junij
junij
novo šolsko leto… spoznavanje…
evropski teden mobilnosti: 16. – 22. 9.; »Vaš korak za čistejši zrak«
Krpanova pot ( 4. skupina)
pohod na Jeruzalem – orientacijski pohod in Brenholzova učna pot (Casar)
jesenski piknik (3. in 4. vzgojna skupina)
teden otroka skozi besedo in sliko (L. Balaţic, Gjerek Kreslin, Paldauf)
spoznavni izleti skupin po bliţnji okolici
evakuacijska vaja (Rus)
v spomin pokojnim (po skupinah, obiski grobov)
delavnica za starše in predstavnike CSD; pohod Smlednik-Vrba
praznovanje novega leta (Fras, Golinar, Gjerek Kreslin in vsi ostali)
boţično-novoletni turnir v malem nogometu (Kralj-Ritonja)
odprto prvenstvo doma v smučarskih tekih in v alpskem smučanju (Rus, Duh)
literarni natečaj (L. Balaţic, Gjerek Kreslin, Vučko)
kulturni program in kviz ob slovenskem kulturnem prazniku (L. Balaţic, Fras,
Gerič, Gjerek Kreslin, Vučko)
obisk muzeja, galerije ali razstave (vzgojitelji skupin)
pustovanje ali tematska zabava
delavnica za starše in predstavnike CSD
dan zemlje – čistilna akcija (sodelovanje s šolo in Občino)
materinski dan ( L. Balaţic, Gjerek Kreslin, Paldauf)
svetovni dan zdravja (Gjerek Kreslin, Paldauf)
likovna kolonija v Višnji Gori
po Jurčičevi poti -Višnja Gora (Škrjanec, Kovačič)
maraton treh src (vikend/vzgojitelji)
majski turnir v malem nogometu (Kralj-Ritonja)
zaključni izleti skupin v bliţnjo okolico
zaključna zabava oz. podelitev priznanj
25
10.
ŠE O EUROMETU IN MEDIACIJI
EUROMET
Mednarodni projekt je neprecenljive vrednosti tako za otroke kot za vzgojitelje. Zato sodelovanje in
soustvarjanje v njem ohranjamo še naprej. Kaj konkretno projekt prinaša vsem nam?
POMEN ZA OTROKE:
-
-
spoznavanje drugih deţel in kulture, jezikov, navad in običajev;
vzpostavljanje odnosov z drugimi mladostniki in odraslimi zunaj zavodskega okolja;
razvijanje tolerance, strpnosti, humanosti, prilagajanje a tudi izraţanje lastne individualnosti;
pridobivanje in razvijanje sposobnosti in spretnosti na različnih področjih (odnosi, izraţanje
in komunikacija, kultura in etika, šport, glasba, umetnost …), tudi ustvarjanje na teh
različnih področjih;
spoznavanje in učenje drugih jezikov;
izraţanje in razvijanje individualne in skupinske identitete;
vzpodbuda za nadaljnje sodelovanje v soc.-ped./vzgojnem in izobraţevalnem procesu;
vzpostavljanje bolj sproščenih in spontanih odnosov med vzgojitelji in otroki, vzajemnega
spoštovanja ( medsebojno spoznavanje kot kapital za prihodnost);
doţivljanje uspehov - dvig lastne samopodobe;
odklop iz lastne ozke prostorske omejenosti in omogočanje spoznanja širnosti socialnega
prostora, ki ga ponuja Evropa;
sprejemanje drugačnosti – ne samo zunanjega izgleda, ampak tudi drugačnosti navad,
običajev in druţbenih vrednot.
POMEN ZA STROKOVNE DELAVCE
1) Jamboree omogoča pridobivanje znanj in izkušenj pri delu z mladostniki, sodelovanje in
izmenjava znanj med strokovnjaki (tudi o načinih reševanja teţke problematike pri nekaterih
otrocih), dvig kvalitete odnosov med delavci in otroki; zelo koristne so tudi vsebine, ki so
navedene pri otrocih:
o izkušnje pri delu z otroki v popolnoma drugačnih situacijah in pogojih,
o neposredno opazovanje reševanja nestandardnih situacij pri drugih skupinah,
o moţnost debate in analiziranja, vrednotenja lastnih pedagoških posredovanj (z otroki in
z drugimi strokovnimi delavci),
o neformalna komunikacija z vsemi drugimi udeleţenci – prenos uspešnih izkušenj
drugih,
o pridobivanje novih kontaktov, naslovov.
2) Simpozij širi naša strokovna znanja in izkušnje, omogoča izmenjavo le-teh z drugimi
strokovnimi delavci, spoznavanje novih programov, učenje na pozitivnih in negativnih
izkušnjah, primerjanje različnih rezultatov pri vzgojnem delovanju, navezovanje stikov za
prihodnje sodelovanje …
26
POMEN EUROMETA ZA INSTITUCIJO/VZGOJNI ZAVOD:
-
-
-
prenos znanj in izkušenj še na preostale strokovnjake zavoda in posledično izboljšanje
njihovega poznavanja drugih institucij in strokovnega dela samega;
zgled in medsebojna izmenjava informacij med zavodi o vsebinah, organizaciji dela,
financiranju itd.;
uporaba programov oz. dejavnosti, ki so drugod prinesli dobre rezultate in so uporabni tudi
za naše okolje (pa tudi izogibanje takšnim, za katere se ugotovi, da bi njihova uporaba
ne bi bila koristna);
predstavitev lastne institucije in dobrih rezultatov širše v evropskem prostoru;
medsebojno vzpodbujanje za izboljševanje vzgojnega dela in pogojev dela;
prizadevanje za širitev strokovnih obzorij, tudi skozi strokovno literaturo;
moţnost sodelovanja posameznih institucij z:
a) izmenjavo strokovnih člankov, debat in drugačnih prispevkov v najrazličnejših
medijih v drugih drţavah,
b) neposredno izmenjavo zaposlenih za krajši ali daljši čas,
c) morebitnimi skupnimi projekti dveh ali več institucij;
vzbujanje zanimanja za naše strokovno delo pri slovenskih medijih (članki, prispevki).
POMEN EUROMETA ZA SKUPNO DELO TER PRIZADEVANJA NAŠE STROKOVNE
INSTITUCIJE IN MINISTRSTVA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT:
-
višji nivo strokovnega dela in sodelovanja;
spremljanje obstoječega stanja pri nas in primerjava s socialno-vzgojnimi sistemi drugih
drţav po Evropi;
boljše razumevanje stroke s strani ministrstva;
ugotavljanje pomanjkljivosti in spoznavanje programov, ki bi jih potrebovali v našem
vzgojnem sistemu;
izboljšanje našega vzgojnega sistema preko sistemskega omogočanja izmenjave zaposlenih
za krajši ali daljši čas in uvajanja inovativnih programov, ki drugod ţe uspešno delujejo.
27
MEDIACIJA
Mladost je burno obdobje in čas številnih sprememb na čustvenem in telesnem področju, pa tudi
obdobje iskanja lastne identitete. Posameznik se učinkoviteje sooča z nesoglasji in konflikti, če
obvlada učinkovite veščine komuniciranja in konstruktivnega obvladovanja konfliktov. Poleg tega
da se posameznik nauči učinkoviteje izraţati, nosi vso odgovornost, da se z nastalim konfliktom
sooči in poišče zanj rešitev. Bistvo mediacije je, da se sprta otroka pogovorita, predstavita drug
drugemu vsak svoj zorni kot konflikta, svoja čustva, iščeta moţne rešitve problema in na koncu
doseţeta skupen dogovor, s katerim sta oba zadovoljna. To opravita s pomočjo tretje, nevtralne
osebe - mediatorja. Konflikti so sestavni del našega ţivljenja in zato si bomo prizadevali, da bodo
postali priloţnost za učenje.
Šolska mediacija pri nas obstaja kot ena izmed moţnosti reševanja konfliktov predvsem med otroki,
pa tudi med otroki in delavci zavoda ali med otroki in starši. Ena izmed mediatork v Domu bo tudi
letos nadaljevala s programom delavnic usposabljanja otrok za učinkovitejšo medsebojno
komunikacijo in reševanje konfliktov. Usposabljanje vrstniških mediatorjev je zaradi vrste
populacije in vključevanja in odhajanja otrok iz Doma oteţeno, zato se bo izvajalo takrat, ko bodo
za to ustvarjeni pogoji.
Cilji našega programa letos:
- izvajanje mediacije na relacijah otroci – starši - strokovni delavci,
- tematske delavnice za zavodske otroke,
- na podlagi zgoraj naštetega predvsem izboljšanje kvalitete odnosov v zavodu, povečanje
sposobnosti za komunikacijo in učinkovito reševanje konfliktov vseh udeleţencev procesa,
njihova osebnostna rast (večja aktivnost in odgovornost otrok, manj sankcioniranja).
Vzgojiteljice/mediatorke izvajajo mediacijo po dogovoru v popoldanskem času (glede na vzgojno
delo vzgojiteljic v skupini) oziroma fleksibilno po potrebi.
Vodja Doma je za vodenje mediacije na voljo ob sredah popoldan, oz. po dogovoru.
28
11.
MLADOSTNIKU NA POT
Okoli vseh dreves se lahko loviš.
Za vsemi drevesi se lahko skrivaš.
NA NOBENO SE NE NASLANJAJ!
Ne veš, katero je trhlo,
nagnito,
spodkopano,
spodžagano.
Lahko padeš. Hudo.
A to ni najhujše.
Huje je, ker potem sumiš,
da so vsa drevesa trhla,
nagnita,
spodkopana,
spodžagana.
In nenadoma si tako žalosten
in sam.
Neža Maurer
29
Izdal: OŠ Verţej, enota Dom
30