Glasilo št. 07-2011 - Mestna občina Maribor

Comments

Transcription

Glasilo št. 07-2011 - Mestna občina Maribor
MESTNA ČETRT
1
Glasilo Mestne četrti Tabor
TABOR
Glasilo Mestne četrti Tabor
december 2011
SRE c
ˇ NO 2012
številka 7
2
Glasilo Mestne četrti Tabor
VSEBINA:
Izdajatelj:
Mestna četrt Tabor
Metelkova ulica 63
2000 Maribor
telefon: 02 300 17 90
fax: 02 300 17 91
e-mail: [email protected]
www.mc-tabor.si
POZDRAVLJENI SOMEŠČANI MESTNE ČETRTI TABOR!...................................3
PODPIS LISTINE O SODELOVANJU.........................................................................3
NAŠE ULICE....................................................................................................................4
DOBITNIK TRETJEGA PRIZNANJA MESTNE ČETRTI TABOR..........................5
IZ OSNOVNE ŠOLE ANGELA BESEDNJAKA .........................................................6
PROJEKTNO DELO »DAJMO SI MOŽNOST«...........................................................7
TRADICIONALNI KOSTANJEV PIKNIK....................................................................8
KOSTANJEV PIKNIK V VRTCU JADVIGE GOLEŽ..................................................9
MOTO NA ZLOŽENKI DRUŽINI PRIJAZNEGA PODJETJA
VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA POLŽ MARIBOR:
»ČE JE MO JA DOLŽNOST DELATI, JE MOJA PRAVICA ŽIVETI«...................10
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MARIBOR TABOR......................................................11
MLADI GLASBENIKI MED NAMI.............................................................................11
PRVIH PETDESET LET JE ZA NAMI, ZAKORAČILI SMO
V NOVIH PETDESET PLANINSKIH LET................................................................12
ROČNODELSKI KROŽEK »VIJOLICE«....................................................................13
SKUPINA »SONČNICE« MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA DRAVA..............13
DNEVOM, KI SO PREOSTALI, DODAJAMO ŽIVLJENJE....................................14
V MESTNI ČETRTI IGRAMO BRIDGE......................................................................14
VANDALIZEM – »GRAFITI« V MESTU.....................................................................15
FILM IN VIDEO KLUB MARIBOR - OD SEKCIJE DO KLUBA............................16
LEPO JE ŽIVETI Z NARAVO......................................................................................17
RAZSTAVA ZELIŠČ......................................................................................................18
Uredniški odbor
Matjan Cojhter, mag.
Stanislav Rožman
Jezikovni pregled:
Cvetana Golob
OBISKALI SMO.............................................................................................................18
BILI SMO NA IZLETU.................................................................................................18
LIKOVNE RAZSTAVE V MESTNI ČETRTI .............................................................19
25 LET ŠAHOVSKE SEKCIJE.....................................................................................20
ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE...................................................................20
Fotografija na naslovnici:
Podčetrtek
Fotografija: Stanislav Rožman
DOŽIVLJAJSKO IGRIŠČE V MALEM BETNAVSKEM GOZDU..........................21
SREČANJE KRVODAJALCEV ...................................................................................21
Prelom in oblikovanje:
Dravska tiskarna Maribor
ZELIŠČNI VRT..............................................................................................................22
Naklada:
6000 izvodov
HOLESTEROL – TIHA IN ZAHRBTNA NEVARNOST...........................................23
FRANC KEBRIČ Z DELAVSKE ULICE 8.................................................................22
LISTINA O SODELOVANJU.......................................................................................24
3
Glasilo Mestne četrti Tabor
POZDRAVLJENI SOMEŠČANI
MESTNE ČETRTI TABOR!
Prvo
leto
je
naokoli in prav lepo
so se pokazali naši
prvi skupni uspehi.
Prepričan sem, da
ste v preteklem letu
uspeli vsak na svojem
želenem področju in
da imate še več moči
kot leto poprej.
V Mestni četrti
Tabor smo se skupaj z
ekipo aktivno trudili,
da bi nam uspelo
speljati
čim
več
dolgoročnih in nujno
potrebnih projektov,
po kateri je mestna četrt kar klicala. Zaključeno je
dolgo pričakovano asfaltiranje pločnika v Metelkovi
ulici, položen je plinovod v delu Ulice Koseskega
in Delavske ulice. V Parku mladih se sedaj že redno
vzdržuje zelenica, ki je bila prejšnja leta pozabljena in
zanemarjena.
Ponosen sem, da redno tečejo aktivnost za naše
najmlajše v doživljajskem igrišču v malem Betnavskem
gozdu, ki obeležujejo že prvo obletnico.
Ponovno smo podpisali Listino o sodelovanju s
Krajevno skupnostjo Podčetrtek, s katero je bila mestna
četrt nekoč močno povezana.
V prostorih Mestne četrti Tabor smo obnovili
streho, s ponosom pa vam sporočam, da je sedaj
urejena klančina za invalide, tako smo dostopnejši še
širši populaciji. Tajništvo mestne četrti je posodobljeno
z nakupom nove opreme, ob tej priložnosti vas vabim,
da si ogledate in soustvarjate tudi našo spletno stran
www.mc-tabor.si.
Veliko je še zastavljenih idej, projektov in ciljev.
Stremimo za tem, da bi jih izpeljali čim več, da bi bilo
bivanje v naši mestni četrti prijetnejše in kvalitetnejše.
Hvala vam za zaupanje in zahvala vsem tistim, ki na
kakršen koli način pripomorete, da nam je skupaj lepo.
Vsak od nas je del mozaika, ki predstavlja skupno
dobro.
Želim vam obilo zdravja, novih moči in sreče.
Matjan COJHTER, mag.
PODPIS LISTINE O SODELOVANJU
V začetku leta je prišla iz Krajevne skupnosti
Podčetrtek pobuda o ponovnem sodelovanju. Pod
pobudo se je podpisal Boštjan MISJA, predsednik
Krajevne skupnosti Podčetrtek.
Tako smo se s Krajevno skupnostjo Podčetrtek
dogovorili, da obudimo sodelovanje in podpišemo
listine o sodelovanju. V ta namen smo organizirali
delovno srečanje v Podčetrtku, da se pogovorimo o
podrobnostih ter o konkretnem načinu sodelovanja.
Sestanka so se udeležili:
• Matjan Cojhter, predsednik MČ Tabor,
• dr. Jožef Koprivnikar, podpredsednik MČ Tabor,
• Milan Jurjovič, predsednik nadzornega odbora
MČ Tabor in
• Stanislav Rožman, tajnik MČ Tabor.
V listino o ponovnem sodelovanju smo zapisali
naslednje:
»Vzajemnost in solidarnost delovnih ljudi in
občanov Mestne četrti Tabor z delovnimi ljudmi
in občani Krajevne skupnosti Podčetrtek, je bila
porojena in izoblikovana v težkih trenutkih pri
odpravi potresa na Kozjanskem.
Takrat je sodelovanje doseglo raven, ki je
zagotavljala pogoje za trajno sodelovanje. Obe
vodstvi sta sklenili, da se podpiše listina pobratenja.
Listina, ki je bila podpisana leta 1975, je stkala vezi
med takratno Krajevno skupnostjo Jožice Flander ter
Krajevno skupnostjo Podčetrtek.
Ker so bile vezi daljši čas prekinjene, prijateljstvo
pozabljeno, sta obe vodstvi sklenili, da se po 36-ih letih
med Mestno četrtjo Tabor ter Krajevno skupnostjo
Podčetrtek ponovno sklene Listina pobratenja.
Ta listina sledi vsem načelom, ki so bila napisana
na listini iz leta 1975. Hkrati je listina moralna zaveza,
da se tudi v prihodnje stori vse za nadaljnji razvoj
ter utrjevanje vezi. Prijateljstvo naj ne bo nikoli
pozabljeno, vezi nikoli prekinjene.«
Podpis Listine o sodelovanju je bil v soboto,
28. maja, v Podčetrtku, na praznovanju krajevnega
praznika Krajevne skupnosti Podčetrtek.
4
Glasilo Mestne četrti Tabor
Boštjan Misja, dipl. org. turizma, pove: »Današnji
dan je pomemben zaradi dveh stvari. Kot prvo, da smo
se po daljšem času ponovno odločili, da organiziramo
krajevni praznik Krajevne skupnosti Podčetrtek. Do
sedaj je Krajevna skupnost Podčetrtek bila edina
krajevna skupnost v občini, ki ni imela svojega praznika.
Druga zadeva, zaradi katere smo veseli, je to, da smo
ponovno obudili vezi z Mestno četrtjo Tabor in s tem
obnovili naše prijateljstvo, ki je bilo pozabljeno.«
Predsednik Mestne četrti Tabor, Matjan Cojhter,
mag., se pridruži in pove: »Z veseljem sem prejel klic in
pobudo, da obudimo to listino o pobratenju. Ugotovil
sem, da je naš in vaš kraj vezala globoka vez, ki ne sme
zaspati. Minilo je kar nekaj časa. Takrat sva se odločila,
da obudimo to sodelovanje. To sodelovanje ne sme
ostati na tem, da se enkrat letno srečamo, enkrat pri
vas, drugič pri nas, ampak vas že sedaj vljudno vabim
v naše kraje. Pri nas se bo dogajalo v bližnji in daljni
prihodnosti ogromno prireditev, ogromno zadev. Med
njimi bo Evropska prestolnica kulture, Univerzijada in
še polno polno vsega. V imenu Mestne občine Maribor
in v imenu Mestne četrti Tabor ter v svojem imenu vas
vabim v Maribor. V čast tega dogodka vam predajam
tudi županovo vino, za katerega upam, da bo lepo teklo
po grlu. Čestitam vam k današnjemu prazniku.«
Prisotne je pozdravil in čestital k podpisu Listine
o sodelovanju med drugimi tudi župan Občine
Podčetrtek, Peter Misja.
Podpisnika listine sta bila Boštjan Misja, dipl. org.
turizma, predsednik Krajevne skupnosti Podčetrtek in
Matjan Cojhter, mag., predsednik Mestne četrti Tabor.
Stanislav ROŽMAN,
tajnik Mestne četrti Tabor
NAŠE ULICE
FOCHEVA ULICA
leto preimenovali v Loser Strasse (Loserjeva ulica), po
mestnem računovodji Frideriku Loserju, ki je padel
na nemških demonstracijah 27. januarja leta 1919 v
Mariboru. Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Fochova
ulica. Leta 1998 ime popravijo v Focheva ulica.
Ferdinand Foch (1851–1929) je bil francoski maršal, ki
se je izkazal v bitki na Marni leta 1914, ko je zaustavil
nemški prodor proti Parizu. Od leta 1918 je bil vrhovni
poveljnik zavezniških enot na zahodni fronti. Avgusta
1918 je pričel ofenzivo, posledica je bila kapitulacija
nemške vojske.
Na fotografiji: Focheva ulica 51.
Fotografija: Stanislav Rožman
Pred 1. svetovno vojno so novo ulico med kadetnico
in Tržaško cesto v Magdalenskem predmestju
poimenovali Wilhelm Strasse (Vilijemova ulica), po
nemškem cesarju in pruskemu kralju Wilhelmu II.
(1859–1941). Leta 1919 so jo preimenovali v Fochovo
ulico. Po nemški okupaciji aprila 1941 so ji najprej
vrnili staro ime Wilhelm Strasse, nato pa so jo še isto
FRAMSKA ULICA
Leta 1964 so novo ulico na Taboru, južno od Ceste
pariške komune, poimenovali Framska ulica. Fram je
naselje v dolini Framskega potoka ob vznožju Pohorja.
Nad vasjo pri Zlatem studencu se je začenjal rimski
vodovod za Poetovio. Nastanek naselja je povezan z
5
Glasilo Mestne četrti Tabor
gradom
Fraunheim,
ki se omenja že leta
1335, od katerega so
ostale le še razvaline
na hribu nad krajem. V
18. stoletju so zgradili
grajsko pristavo, ki
je pozneje služila kot
šola. Župna cerkev
sv. Ane stoji na mestu
nekdanje
grajske
kapele iz leta 1311.
Leta 1511 so jo obdali
z obzidjem in zgradili
nov prezbiterij. Ko
so cerkev leta 1875
podrli, so na njenem
mestu postavili novo
neoromansko stavbo,
v katere stenah so vzidani renesančni in baročni
nagrobniki. Od stare oprave je ostala le prižnica, delo J.
Holzingerja iz 2. polovice 18. stoletja. Na pokopališču
stoji kapela sv. Mihaela iz 19. stoletja. Znameniti
Vedrilni križ iz 16. stoletja, ki je stal ob glavni cesti na
framskem cestnem križišču, so odstranili leta 1951.
Kapela sv. Neže na Črešnjevcu je bila zgrajena leta
1843. Ob cesti na Ranče stoji dvor iz leta 1796 z grbom
grofov Brandisov.
Na fotografiji: Framska ulica 4.
Fotografija: Stanislav Rožman
FRANKOLOVSKA ULICA
Leta 1958 so novo ulico na Taboru, južno od Ceste
pariške komune, poimenovali Frankolovska ulica.
Frankolovo je naselje v dolini potoka Tesnica, na
obeh straneh glavne ceste Celje–Slovenske Konjice. V
zaselku Stražica je župnijska cerkev sv. Jožefa s konca
18. stoletja, nekoliko severneje pa leži grad s parkom.
V Grabnu ob cesti med Frankolovim in Stranicami je
grobišče 99 talcev, ki so jih nemški okupatorji februarja
1945 obesili po obcestnih jablanah.
Na fotografiji: Frankolovska 1-21.
Fotografija: Stanislav Rožman
Sašo RADOVANOVIČ
DOBITNIK TRETJEGA PRIZNANJA
MESTNE ČETRTI TABOR
Borut Cerkvenič je bil rojen 10. marca 1949 v
Mariboru. Zaposlen je bil v TVT Boris Kidrič v Mariboru.
Pred upokojitvijo v letu 2009 je delal kot inštruktor
praktičnih vsebin v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti
v dveh domovih, in sicer v domu Planinka na Pohorju v
poletnem času in v zimskem času v domu Štrk v Spuhlji
pri Ptuju. Otroke je učil živeti in preživeti v naravi.
V letu 1956 se je vključil v taborniško organizacijo,
kot medvedek v taborniškem rodu Severnica. V letu 1965
se je včlanil v Planinsko društvo Železničar, Maribor.
Tam je opravljal kar nekaj funkcij: od člana upravnega
odbora, mentorja mladinskega odseka do načelnika
gorske straže. V letu 2000 je prestopil v Planinsko društvo
Drava, kjer je načelnik Gorske straže, član upravnega
odbora, mentor planinske skupine, vodnik A-kategorije
in varuh gorske narave.
6
Glasilo Mestne četrti Tabor
Napisal je knjigo Užitne rastline, ki jo je izdala
Zveza tabornikov Slovenije kot priročnik za tabornike.
Bil je soavtor še nekaterih priročnikov pri tabornikih.
Je specialist za preživetje v naravi. Recepture za
preživetje piše za revijo Tabor, ki je glasilo Zveze
tabornikov Slovenije. Nekaj let je vodil specialistične
tečaje preživetja z rastlinami za prehrano in zdravje. V
Mariboru deluje v Društvu zeliščarjev, kjer je strokovni
vodja in član upravnega odbora. Leta 2007 je napisal še
drugo knjigo Rastline za prehrano in zdravje, ki jo je
izdala spletna tiskarna Ruslica (Večer).
V Mestni četrti Tabor je vodja aktiva krvodajalcev.
Borut Cerkvenič je prejemnik številnih priznanj,
odlikovanj in plaket.
Ima plakete krvodajalstva za: 25-, 50-, 60-, 70-,
80-, 90-, 100-kratno, 105-kratno darovanje krvi in zlato
plaketo ZTS 2008.
Za zasluge je Borutu Cerkveniču Mestna četrt
Tabor podelila priznanje Mestne četrti Tabor za
njegov prispevek s ciljem povezovanja občanov, za
njihovo zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb ter
dobrih medsebojnih odnosov, še posebej za področje
krvodajalstva in mentorstva za zdravo življenje.
Stanislav ROŽMAN,
tajnik Mestne četrti Tabor
IZ OSNOVNE ŠOLE
ANGELA BESEDNJAKA
ZAKAJ IMA TRAVNIK ZELENO
OBLEKO?
Nekoč, ko so potoki še tekli navzgor in ko so bili
travniki še beli, je nad vsakim travnikom visel vrč zelene
barve. Le en travnik si je želel spremeniti svojo barvo.
Za nasvet je vprašal ježa: »Jež, a ti veš, kje bi dobil novo
barvo?« »Ne,« je odgovoril jež, »zagotovo pa ve moj
prijatelj čuk.« »Hitro pojdi ponj,« je travnik rekel ježu
in 1,2,3 je bil čuk pri njem. Travnik mu je takoj razkril
svojo težavo. Čuk ga je razumel in se domislil rešitve.
»Jaz bom poletel in obrnil vrč zelene barve.« »Ja, ja,
ja!« je vzkliknil travnik. Čuk je poletel do vrča in ga
prevrnil. Ko so ostali travniki zagledali, kako lepa je
zelena barva, so se še sami polili z zeleno barvo in od
takrat imajo vsi travniki zeleno obleko.
Nuša Mršak Ciglarič, 4.a
Travniki so bili najprej modre barve, potem rumene
in zdaj so zelene barve. Saj če zmešaš modro in rumeno
barvo, dobiš zeleno barvo.
Nekega dne je prišla do travnika hudobna čarovnica
in je travnik začarala v črno barvo. V tej deželi je živela
tudi prijazna babica Zima. V stekleni krogli je videla,
kaj je storila hudobna čarovnica. Ker je želela osrečiti
travnik, je pričela s šivanjem zelene obleke. Ko je prišla
v deželo gospodična Pomlad, je babica Zima končala s
svojim delom. Prišla je do travnika in mu nadela novo
obleko. Travnik je bil zelo vesel. Babica Zima je skrbela,
da je uničevala uroke hudobne čarovnice.
Hana Glavač, 4.a
Nekoč so travniki bili modre barve. Sonce je sijalo
na travnike. Barvi sta se pomešali in tako imajo travniki
zeleno obleko.
Luka Vnuk, 4.a
Nekoč je bila trava. Ta trava ni bila navadna trava.
Bila je nekaj posebnega. Vedno se je smejala, saj je bila
bele barve.
Naslednjega dne je mimo te trave prišel vojak.
Zelo se je začudil, kako je lahko trava bela. Polil jo je
z zeleno barvo. Takrat se je trava začela jokati. Jokala
je vse do zime, dokler spet ni bila bela. Takrat je bila
ponovno zelo srečna in se je ves čas smejala.
Nekega dne je bil na belem travniku deček, ki mu je
bilo ime Jan. Nabiral je rožice, pel, plesal in se spraševal,
zakaj je travnik bel. Ko se je nekega dne zbudil, je vzel
rumeno in modro barvo. S čopičem je zmešal obe barvi
in nastala je zelena barva. Dal jo je v lonček in odšel
na travnik. Spotaknil se je ob vejo in zelena barva se je
razlila. Še danes nosijo travniki to barvo.
Marko Kosojević, 4.a
Manca Puhek, 4.a
7
Glasilo Mestne četrti Tabor
PROJEKTNO DELO
»DAJMO SI MOŽNOST«
V vrtcu Jožice Flander že od 1996. leta poteka
projekt z naslovom »DAJMO SI MOŽNOST«, v
okviru katerega so vključeni otroci predšolskih
oddelkov večinskega vrtca z oddelki s prilagojenim
programom. Do te ideje je prišlo pred leti, ko smo
naše igralne prostore odstopili oddelkom predšolskih
otrok s prilagojenim programom iz Osnovne šole
Gustav Šilih. Sprva smo se videvali samo na igrišču,
nato pa se je porodila ideja, da bi se lahko otroci
družili in skupaj igrali. Kar hitro smo spoznali, da med
otroci ni ovir in da zna biti igra prav toliko zanimiva
in poučna. Sedaj je postala praksa, da se otroci
starejših skupin redno, in sicer enkrat tedensko,
družimo z našimi vrstniki iz oddelkov s prilagojenim
programom.
Ključne besede: vključevanje otrok, otroci s
prilagojenim program, igra, sodelovanje.
Uvod: Beseda integracija izhaja iz latinskega
pridevnika »integer« (nedotaknjen, cel). (Schmidt,
2001).
Z belo knjigo o vzgoji in izobraževanju so
bili postavljeni temelji za nov koncept vzgoje
in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.
Država naj bi zagotavljala vsem enake možnosti, z
upoštevanjem različnosti in drugačnosti ter pravico
do izbire.
Integracija omogoča, da se vključujejo v
vzgojno-izobraževalne ustanove vsi otroci s svojimi
individualnimi značilnostmi in potrebami, interesi,
hkrati s tem pa oblikuje in omogoča vrtec različnih
vedenj in ponuja pomembne in individualne
prilagoditve izobraževanja vsakemu otroku v
skupnosti oddelka. (Kogovšek, Ozbič, Košir, 2009).
Opara (2005) navaja, da integracija pomeni
vključevanje otrok s posebnimi potrebami v okolje,
zagotavljanje ustreznih pogojev in načinov dela z njimi
ter odnose medsebojnega sprejetja in spoštovanja.
Vsak otrok je edinstven, enkraten in neponovljiv,
svet zase, skozi katerega se razodeva življenje. Tako
je vsak otrok s posebnimi potrebami enkratno in
neprecenljivo bitje, ki ima pravico, da ga vrstniki
sprejmejo medse. Uči se od vrstnikov in oni od njega.
Skupaj se učijo spoznavati življenje.
Prav predšolsko obdobje je obdobje ključnega
pomena za celosten nadaljnji razvoj, kar se še posebej
zavedam kot vzgojiteljica, saj se vse pogosteje
srečujem z otroki s posebnimi potrebami. Naše
druženje je postala redna praksa. Skupne dejavnosti
izvajamo enkrat tedensko v dopoldanskem času. Ob
tem upoštevamo zmožnosti, posebnosti in močna
področja otrok s posebnimi potrebami. Vzgojiteljice,
defektologinje in pomočnika vzgojiteljic skupaj
načrtujemo izvedbo dejavnosti. Okvir za načrtovanje
dejavnosti predstavlja Kurikulum za vrtce, ob tem
pa upoštevamo sposobnosti in posebnosti vseh
vključenih otrok. Dejavnosti večinoma potekajo
v manjših skupinah otrok, saj se tako otroci bolje
medsebojno spoznavajo in laže vstopajo v spontano
komunikacijo z drugimi. Skupaj pojemo, slikamo,
poslušamo pravljice, se igramo in praznujemo rojstne
dneve. Če imamo priložnost, povabimo tudi posebne
goste, da se predstavijo. Tako na primer spoznavanje
poklica frizer, glasbenika, ki igra na violino, obisk
kurentov, ter skupni izleti v Betnavski gozd. Otroke
najbolj pritegnejo drugačne igrače, poskušajo sedeti
na vozičku in na terapevtskem stolu.
Druženje naših otrok, iz skupine »Žabice« in
večinskega vrtca z otroki iz skupine »Sončki« iz
predšolskih oddelkov s prilagojenim programom,
poteka danes veselo in spontano. Z leti druženja smo
se spreminjali, pričeli smo ceniti drug drugega in se
začeli sprejemati. Vsi uživamo ob druženju in igri,
za otroka tako pomembni dejavnosti. In prav vsi se
trudimo, da so odnosi med nami in otroki kakovostni,
saj se zavedamo, da je prav od tega odvisno ali bo
igra otroku dala vse in tako prispevala k njegovemu
razvoju.
Jožica LIBMAN,
vzgojiteljica
8
Glasilo Mestne četrti Tabor
TRADICIONALNI KOSTANJEV PIKNIK
V vrtcu Jožice Flander sledimo ciljem in načelom
Kurikula za vrtce. Med načeli je zajeto tudi načelo
sodelovanja s starši, ki je pomemben vidik predšolske
vzgoje, saj le-to veliko prispeva k ustreznemu
dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje.
Dobro sodelovanje med vrtcem in starši vpliva na
vsestranski razvoj otroka in njegovo počutje v vrtcu.
Ob formalnih oblikah sodelovanja, to so predvsem
oblike sodelovanja, ki so predpisane in jih oblikuje
zakonodaja (svet staršev, roditeljski sestanki,
pogovorne ure, individualni razgovori ob prihodu in
odhodu otroka, pisna sporočila staršem in obvestila na
oglasnih deskah), v vrtcu Jožice Flander uresničujemo
tudi neformalne oblike srečanja s starši. Te oblike
sodelovanja so namenjene predvsem vzpostavljanju
sproščenih odnosov in konkretnemu spoznavanju
staršev z življenjem njihovih otrok v vrtcu.
V mesecu oktobru smo vzgojiteljice enote Žvrgolišče
povabile starše in otroke na tradicionalni kostanjev
piknik. Pri pripravi so nam pomagali tudi starši, saj so
prinesli kostanje.
Na pikniku je prisotne pozdravila tetka Jesen, ki je
otrokom prinesla polno košaro jesenskih plodov. Skupaj
z njimi je pogledala, kaj vse se skriva v njeni pisani
košari. Otroci so v njej našli jabolka, hruške, grozdje,
buče, krompir, solato, korenje, koruzo in seveda
kostanje. Otroci iz skupine »Raki« so zapeli jesenske
pesmi in vse skupaj, starše in otroke, povabili, da z
njimi zaplešemo na severno ameriško ljudsko pesem
S kom bi plesala deklica? Po plesu pa je tetka Jesen
vse povabila na pečene kostanje, jabolka in hruške.
Otroci in starši so se lahko udeležili tudi delavnic, kjer
so izdelovali ježke iz slanega testa ali lutke iz ličja.
Na igrišču vrtca je bilo še bolj zabavno kot v
dopoldanskem času, saj so se otrokom, starih od ena
do šest let, pridružili še njihovi starejši ali mlajši bratje
in sestre, mamice in očetje ter babice in dedki. Bilo
je pravo medgeneracijsko druženje. Preden nas je
pregnala tema, smo vsi skupaj še zaplesali in zapeli ter
se poslovili v upanju, da se čim prej srečamo. Kmalu. Z
babicami in dedki na čajanki.
Nataša ČAVNIČAR,
vzgojiteljica
9
Glasilo Mestne četrti Tabor
KOSTANJEV PIKNIK
V VRTCU JADVIGE GOLEŽ
V okviru tedna otroka smo v Vrtcu Jadvige Golež
Maribor, enota Cesta zmage, vzgojiteljice skupaj z
otroki pripravile kostanjev piknik, na katerega smo
povabili tudi starše, stare starše in prijatelje. Družili
smo se 5. oktobra, po 16. uri, na igrišču našega vrtca.
S tem srečanjem smo želeli zadostiti potrebi po
sodelovanju med vrtcem in družino, vzpodbujali smo
pozitivna čustva, sproščeno navezovali stike in se
prijetno družili v okolju, kjer otrok preživi kar lep
del dneva.
Oblikovanje iz buč in »Strahec Bučko«
Izdelovanje »pajkov« iz divjega kostanja
Že na prvem roditeljskem sestanku smo staršem
predlagale za prvo družabno srečanje kostanjev
piknik. Starše smo prosile za sodelovanje pri
prinašanju kostanjev in drv. Ker tudi peka kostanjev
ni kar tako, smo prosile očete, ali bi se lotili tega
opravila. Kandidatov je bilo kar nekaj.
Vzgojiteljice smo že zgodaj septembra začele
zbirati buče in drug naravni material. Na dan srečanja
smo skupaj z otroki v dopoldanskem času pripravile
ves potrebni material za izvedbo delavnic. To so bile:
• Delavnica oblikovanja iz buč; v njej so otroci s
pomočjo staršev izdelali strahca Bučka.
• Oblikovanje in igra z glino; izdelali so nočno bučko.
• Izdelovanje in igra z divjimi kostanji; izdelovali so
pajke.
• Igra in oblikovanje iz solnega testa; nastala so
jabolka in hruške.
Seveda pa ni manjkalo sproščene igre in krepčanja
s sadovi jeseni – s slastnimi pečenimi kostanji in z
domačim jabolčnim sokom.
V prijetnem, sproščenem vzdušju smo preživeli lep
popoldan, ki se je prevesil v večer, ko smo se poslovili.
Vsi smo imeli možnost aktivnega vključevanja v
proces, doživljanja vzdušja in sodelovanja v skupini,
možnost sproščenega komuniciranja med vzgojitelji,
starši in otroki, možnost izražanja svojih idej,
medsebojnega spoznavanja in povezovanja.
Vzgojiteljice smo bile zadovoljne ob opazovanju
veselih otroških obrazov, saj ni lepšega kot preživeti
popoldan s svojimi prijatelji, mamico, očkom, babico
in dedkom. Otroci so dobili sporočilo, da je prijetna
in naklonjena komunikacija potrebna za dobro
počutje, sobivanje, delovanju in samouresničevanju
vsakega posameznika.
Brigita SMREKAR,
vzgojiteljica
Kostanji že dišijo
10
Glasilo Mestne četrti Tabor
MOTO NA ZLOŽENKI DRUŽINI PRIJAZNEGA
PODJETJA VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA
POLŽ MARIBOR:
»ČE JE MO JA DOLŽNOST DELATI,
JE MOJA PRAVICA ŽIVETI«
(Srečko Kosovel)
Zadovoljstvo zaposlenih in kakovostni medčloveški
odnosi so zelo pomemben del uspešne vizije in razvoja,
zaradi tega se je VDC POLŽ Maribor vključil v
postopek pridobitve certifikata »Družini prijazno
podjetje« (DPP). Certifikat podeljuje Ministrstvo
za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z
Zavodom Ekvilib.
Revizorski svet Ekvilib je VDC Polž Maribor podelil
osnovni certifikat Družini prijazno podjetje, in sicer
dne 24. oktobra 2008. VDC POLŽ Maribor se je že
od nekdaj zavzemal, da bi ustvarjal čim boljše delovno
okolje za zaposlene. Zaradi tega so bile že prej v delovni
proces vpeljane določene strategije. V VDC Polž
Maribor se zavedamo pomena usklajevanja poklicnega
in družinskega življenja, obenem pa krepimo in širimo
družbeno odgovornost, tako do zaposlenih kakor tudi
do širše skupnosti.
Z omenjenim postopkom certificiranja smo dodatno
oplemenitili naše dosedanje uspešno delo. Sprejeli
smo devetnajst ukrepov, ki jih vpeljujemo v triletnem
obdobju. Pri izboru ukrepov smo izhajali iz potreb in
želja zaposlenih ter upoštevali tudi ostale dejavnike;
raznolikost posameznih dislociranih enot ter možnosti
organizacije delovnega procesa. Potrebno je poudariti,
da izbrani ukrepi DPP ne vsebujejo ukrepov in
aktivnosti, ki se že lahko izvajajo na osnovi kolektivnih
pogodb.
Večina ukrepov je že zaživela tudi v praksi. Le-te
sproti spremljamo, po potrebi tudi dopolnjujemo.
Nekateri ukrepi Varstveno delovnega centra POLŽ
Maribor:
• časovni konto,
• skrajšan delovni čas zaradi družinskih obveznosti,
• otroški časovni bonus,
• izredni neplačan dopust / dodatni plačan dopust,
posredovanje informacij odsotnim delavcem /
ohranjanje stikov,
• srečanja na zborih zaposlenih (na temo DPP),
• oblikovanje kakovostnega kroga (kjer so zastopane
vse organizacijske enote),
• določitev pooblaščenca za vprašanja usklajevanja
poklica in družine,
• otroci v podjetju – kratkotrajno pripeljati otroke na
delo,
• organizirati dan odprtih vrat, vodstvo kot vzor /
razvoj socialnih veščin,
• raziskava in mnenja zaposlenih / ocena vodstva
/ tekoče spremljanje in identificiranje potreb
zaposlenih, glede na družinske obveznosti,
• uporaba in dejanska izvedba načela »zaposlujemo
po načelu nediskriminacije in enakih možnosti«,
• oblikovanje sobe za otroke / večnamenskega
prostora,
• vzpostaviti informacijske platforme
• ter številni drugi ukrepi.
Ukrepi DPP zmanjšujejo konflikte med delom in
družinskim življenjem, zato se kakovost delovnega in
družinskega življenja izboljšuje, večja je motiviranost
zaposlenih in posledično tudi produktivnost.
Pozitivni učinki družini prijazne politike se v zavodu
kažejo tudi v počutju zaposlenih in njihovih družin ter
krepitvi družinskih vrednot. Zaradi manjšega števila
stresnih situacij, lahko delavci lažje usklajujemo
poklicno in družinsko življenje. Poleg tega se je izboljšala
pripadnost podjetju in solidarnost na delovnem mestu.
Ukrepi pripomorejo, da dobro usposobljene kadre
ohranimo v kolektivu, s tem pa ohranjamo kvaliteto
našega delovanja.
V zavodu smo oblikovali etični kodeks, kjer je
zapisan skupek naših vrednot in načel: profesionalnost,
poštenost, lojalnost, pripadnost, timsko delo,
zasebnost zaposlenih, informiranost, izobraževanje
zaposlenih, etika do sebe in do drugih. Etični kodeks
izkazuje okvir našega skupnega dela, delovanja
ter predanosti zaposlenim, našim družinam, našim
uporabnikom, kakor tudi širšemu okolju. Kodeks je
objavljen na naši spletni strani VDC POLŽ Maribor
([email protected]).
V zavodu se zavedamo, da morajo biti ukrepi
aktiven in živ del delovnega procesa, ki jih zaposleni
soustvarjamo in razvijamo. Vsak zaposleni je pomemben
člen v razvoju zavoda, zato je zelo pomembno, na kakšen
način usklajuje delovno in zasebno življenje, kakšne
so njegove potrebe in sposobnosti samozaupanja ter
oblikovanja življenjskih ciljev.
Nataša HITER,
DPP koordinatorka v VDC POLŽ Maribor
11
Glasilo Mestne četrti Tabor
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MARIBOR TABOR
Društvo upokojencev Maribor Tabor, s sedežem na
Gorkega ulici 48, je v aprilu 2011 dobilo novo vodstvo.
Po dolgoletnem predsedovanju pokojnega gospoda
Branka Stajnka je bil na rednem letnem občnem zboru
za novega predsednika društva, z najštevilčnejšim
članstvom v državi, izvoljen gospod Franc Slavinec.
ima tudi za številne naše sekcije, ki delujejo v sklopu
društva ter jih moralno in finančno, v kolikor to sredstva
dopuščajo, podpira.
Društvo je letos pristopilo h programu Starejši za
boljšo kakovost življenja doma, katerega cilj je pomagati
starejšim, da bi se bolje počutili v svojem okolju. V zvezi
s tem programom pa iščemo prostovoljce, ki bi želeli
sodelovati. Zainteresirani se lahko prijavite v tajništvu
društva. Vabimo pa tudi upokojence, ki še niso nikjer
včlanjeni, da se nam pridružijo.
Uradne ure so od ponedeljka do četrtka,
od 8. do 11. ure
Naše telefonske številke so: 02/33 12 235,
33 25 575 – predsednik, 040/793-091 in fax: 33 25 576.
E-mail: [email protected]
Na spletni strani pa nas najdete na: du-tabor webs.com
Na fotografiji predsednik društva: Franc Slavinec.
S sodelavci se trudi, da bi ugled društva ostal še
naprej na taki ravni, kot je bil doslej. Veliko razumevanje
Erika Štraus,
tajnica društva
MLADI GLASBENIKI MED NAMI
V obnovljeno stavbo bivšega vrtca na Metelkovi ulici 58
se je leta 2003 vselila glasbena šola, takrat še Organizacijska
enota Tabor Srednje glasbene in baletne šole Maribor, danes
Podružnična šola Tabor Konservatorija za glasbo in balet
Maribor.
Približno deset let je trajalo reševanje prostorskega
problema, saj prostori v stavbi KUD-a Angel Besednjak na
Ulici Miloša Zidanška niso več zadoščali potrebam glasbene
šole.
Za ureditev nove stavbe, kjer delujemo v neprimerno
boljših pogojih, se zahvaljujemo Mestni občini Maribor, ki je
priskočila na pomoč.
Kot javni zavod izobražujemo otroke v naslednjih
programih:
• predšolska glasbena vzgoja (starost 5 let)
• glasbena pripravnica (starost 6 let)
• glasba (od 7 let naprej)
• plesna pripravnica (starost 6, 7 in 8 let)
V programu glasba lahko učenci izberejo instrumente:
klavir, harmoniko, violino, kljunasto flavto, flavto, klarinet,
saksofon, kitaro ali trobento. Ob učenju instrumenta
pridobivajo splošno glasbeno znanje pri predmetu nauk
o glasbi. Učenci višjih razredov spoznavajo tudi oblike
skupnega muziciranja, kot sta komorna igra in orkester.
Podružnično šolo Tabor v šolskem letu 2011/12 obiskuje
223 učencev glasbe. Polno zasedena je tudi naša baletna
dvorana, saj baletna šola Konservatorija Maribor, zaradi
prostorske stiske del pouka izvaja na naši šoli (157 otrok). V
obliki komorne igre deluje tudi Orffova skupina, ki s svojim
program popestri naše nastope.
Ob tej priložnosti bi se mladi glasbeniki s svojimi profesorji
radi zahvalili vsem krajanom Mestne četrti Tabor, ki nas na
tak ali drugačen način podpirate in razumete naš način dela.
Prisrčno vas vabimo na naše javne nastope, ki so objavljeni
na spletni strani Konservatorija za glasbo in balet Maribor,
Podružnična šola Tabor.
»Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse
bolečine srca.« (William Shakespeare)
Simona Fišer, prof.,
pomočnica ravnateljice Konservatorija
za glasbo in balet Maribor
12
Glasilo Mestne četrti Tabor
PRVIH PETDESET LET JE ZA NAMI,
ZAKORAČILI SMO V NOVIH
PETDESET PLANINSKIH LET
Lepo,
prisrčno,
pa
tudi
slavnostno smo proslavili zlati
jubilej
s
himno
slovenskih
planincev, pozdravi prijateljskih
društev, predstavnico Planinske
zveze Slovenije, podelitvijo priznanj
društvu in posameznikom in seveda
z zelo številno udeležbo planincev,
med nami so bili tudi ustanovitelji
društva pred PETDESETIMI leti.
Po uradnem delu smo v veselem
in prešernem razpoloženju, ob
prijetni glasbi, dobri kapljici dolgo
v noč modrovali o planinah, izletih,
planinskih dogodivščinah in že
delali načrte za nove planinske
podvige.
Hoditi v gore je res lepo in zdravo.
Ko prideš na vrh gore, se ti odpre
razgled levo, desno, na vse strani,
to je najlepša nagrada. Vse življenje
lahko hodiš po slovenskih gorah,
pa boš vedno znova presenečen,
kako lepa je naša Slovenija.
Slovenci smo s planinami močno
povezani. To tudi ni naključje,
saj je naš domovina reliefno zelo
razgibana dežela – nižinski svet
hitro prehaja od položnih gričev,
preko razgibanih hribovij do
visokih skalnatih vršacev. Živimo v
naročju prečudovitih Julijskih Alp,
Karavank in Kamniško-Savinjskih
Alp ter med gozdnatimi hribovji in
vinorodnimi gričevji.
Planine nas Slovence vabijo
vse življenje, v vseh življenjskih
obdobjih. Da je temu res tako,
dokazujejo naši izleti, pravi
planinski, pohodniški, kolesarski.
Slovenijo smo prečesali po dolgem
in počez, povzpeli smo se na bližnje
MOJ PLANINSKI ČAJ
Glej, v tem posušenem cvetju spi spomin
na moje proste urice in na poletni čas,
na zatišne kraje dehtečih, sončnih jas,
ob vznožju mogočnih teh gora, planin!
Vonljivost, ki po tratah se je medila,
vso to zdravilno floro je prepojila,
da dehti še zdaj medeno od vonjav,
pričara še pozimi vonj cvetočih trav!
tuje vrhove, obudilo se je srečanje
s planinskimi društvi nekdanje
države, gostili so nas planinski
prijatelji iz Srbije, Fruška gora nas
je prijazno sprejela.
Planine so del nas, stari rek
pravi: »Je gora visoka gor do neba;
če nanjo povzpneš se, zdravilo ti
da.« Planinci nismo zaprta kasta,
vsak ljubitelj narave in planin, dobre
druščine je dobrodošel, da bomo
skupaj vandrali po naši lepi deželici,
eni z višjimi cilji, drugi z nižjimi, vsi
pa z željo, da nam bo v planinah lepo
in da se bomo vračali domov polni
novih in prijetnih vtisov, mogoče z
mislijo, da je pot pomembnejša kot
cilj in vsaka pot je svoja zgodba.
Mija PILKO,
predsednica društva
Ko srečna k rožam sklanjala sem obraz,
z dušo, upijanjeno od njihove miline,
sem blagrovala sonce, ljubljeni poletni čas,
ter bala, da vzbuh poletja prehitro mine.
Ko pozimi v sneg vkovane bodo tihe jase
in pod gorami nedostopne sončne senožeti,
mi bo ta moj planinski čaj, nabran poleti,
pričaral spomin na čarobne poletne čase.
Marinka URŠIČ, LIKUS
13
Glasilo Mestne četrti Tabor
ROČNODELSKI KROŽEK »VIJOLICE«
V Mestni četrti Tabor, kjer se
dobivamo vsako sredo, med 9. in
11. uro, članice ročnodelskega
krožka »VIJOLICE« snujemo
svoje načrte za prihodnost. Rade
prihajamo na »učne ure«, saj
vsakič izvemo kaj novega, tako da
se naša košarica znanja kar pridno
polni. Šivamo, pletemo, kvačkamo,
klekljamo, izdelujemo vizitke in
nakit. Seveda pa ne izostanejo tudi
dnevni dogodki, katere je treba
nujno pokomentirati. Za teme,
kot so kuhanje, vrtnarjenje, pa že
skoraj zmanjka časa.
Na naši razstavi je obisk velik.
Vsako leto v začetku meseca
marca organiziramo razstavo ročnih
del. Tokrat bomo zabeležile jubilejno,
25. obletnico delovanja. Skrbno se
pripravljamo nanjo, že sedaj pa se
veselimo vaše pozornosti in obiska.
Če ste začutili, da bi tudi vi
sodelovali v našem aktivu, vas
vabimo, da se nam pridružite.
Vesele vas bomo.
Nežka Strlič
Članice – stojijo od leve proti desni: Nevenka Beranič, Hermina Seifreid, Mirjana
Matič, Ana Mahajc, Marija Žirovnik, Lojzka Miklavžič, Jožica Žvikart, Elizabeta
Boršič, Marija Koren, Jožefa Dobrajc, Dragica Bizovičar, Grozdana Radeljić in Nežka
Strlič. Spredaj od leve proti desni: Marjana Veit, Lojzka Perko, Lucija Verdinek, Doda
Levanič in Slava Klobučar.
Fotografiji: Stanislav Rožman
SKUPINA »SONČNICE«
MEDGENERACIJSKEGA DRUŠTVA DRAVA
Medgeneracijsko društvo za
samopomoč Drava je prostovoljno,
neprofitno, nevladno humanitarno
društvo, ki deluje v javnem interesu
na področju socialnega varstva in
izvaja program Skupine starih ljudi
za samopomoč na lokalnem nivoju
na področju UE Maribor, Pesnica
in Ruše, v občinah: Mestna občina
Maribor, Pesnica, Kungota, Hoče–
Slivnica, Miklavž na Dravskem
polju, Ruše, Selnica ob Dravi. V
društvu imamo še dve zaposleni
osebi, v okviru programa Javnih del
ter evropskega sklada, MDDSZ in
Zavoda za zaposlovanje. V društvu
sta dve zaposleni osebi v okviru
programa Javnih del Zavoda za
zaposlovanje. V lokalno mrežo
se trenutno povezuje 61 skupin,
od tega 28 v domačem okolju in
33 skupin v naslednjih socialnih
zavodih: Dom Danice Vogrinec
– enoti Pobrežje in Tabor, Sončni
dom Maribor, Dom starejših Tezno,
Dom starejših Idila, Jarenina.
Skupine vodi 98 usposobljenih
prostovoljk, voditeljic skupin. V
61 skupinah se redno, tedensko
in v izbranih prostorih sestaja
459 uporabnikov – članov skupin.
Skozi pogovor in izmenjavo mnenj
bogatijo svoje družabne odnose z
okoljem. Skupina starih ljudi za
samopomoč »Sončnice« deluje tudi
v naši Mestni četrti Tabor, ki je letos
praznovala 25 let od ustanovitve.
Redna srečanja so vsak ponedeljek,
med 15. in 16. uro.
za »Sončnice«
Stanislav ROŽMAN
14
Glasilo Mestne četrti Tabor
DNEVOM, KI SO PREOSTALI,
DODAJAMO ŽIVLJENJE
Slovensko društvo hospic je
nevladna neprofitna humanitarna
organizacija.
Društvo
nudi
pomoč umirajočim bolnikom in
njihovim svojcem. Prizadeva si
za detabuizacijo smrti in za bolj
človeški odnos do umiranja in
žalovanja v današnji družbi.
Društvo je bilo ustanovljeno
junija 1995 v Ljubljani.
Leta 1996 smo ustanovili
Območni
odbor
društva
v
Mariboru. Na področju Maribora
in okolice izvajamo oskrbo in
spremljanje umirajočih bolnikov
na njihovih domovih, pa tudi v
ustanovah – domovih za ostarele.
Spremljanje in pomoč je za
bolnike brezplačna, kar sodi v
osnovno filozofijo hospica.
Ves čas našega delovanja si
prizadevamo udejanjiti naš moto
in resnično biti ljudem blizu v
težkem času. Bolezen, umiranje in
smrt so nepreklicno del življenja
in nikogar ne obidejo. V tem času
pa smo ljudje še posebej potrebni
podpore, pomoči, razumevanja
in človeške bližine. V letih
delovanja, smo glede na odzive
ljudi, mnoge s svojim delovanjem
prepričali, da je naše poslanstvo
resnično v službi človeka in zanj.
Strokovni delavci in prostovoljci
Slovenskega društva hospic s
sočutno prisotnostjo osveščamo
ljudi, da z zavedanjem o minljivosti
postane vsak trenutek življenja, ki
ga še imamo, bolj dragocen in da
tudi zato lahko živimo bolj polno
in ljubeče do sebe, bližnjih in
sveta.
V letih delovanja smo bili
spoštljivi spremljevalci umirajočim
ob koncu njihovega življenja in
zvesti sopotniki žalujočim, ki so
se soočali z izgubo bližnje osebe.
Še posebej obzirno stopamo do
žalujočih otrok in mladostnikov,
da v družinskem žalovanju ne bi
ostali prezrti in da izgube ne bi
kot grenko breme nosili skozi
življenje, ampak bi z zaceljenimi
dušami živeli naprej.
V
program
Slovenskega
društva hospic je vključena oskrba
umirajočih bolnikov in njihovih
svojcev
na
domu,
podpora
žalujočim odraslim, otrokom in
mladostnikom po izgubi bližnje
osebe (za uporabnike v celoti
brezplačno).
Morda tudi vi razmišljate in ste
pripravljeni darovati svoj čas in
prinašati svetle trenutke v življenja
ljudi. Vabljeni med prostovoljce
našega društva.
Hospic Maribor
Vesna Žigon
V MESTNI ČETRTI IGRAMO BRIDGE
Bridge je v svetu najbolj
razširjena igra s kartami z največ
možnimi kombinacijami. Lahko ga
igramo družabno, v prijateljskem
in družinskem krogu, ali pa
tekmovalno preko kluba in Bridge
zveze Slovenije, tako v domačem
klubu kot tudi na turnirjih državnega
nivoja, in na mednarodnih turnirjih
po svetu. Bridge je miselni šport,
v katerem igra par proti drugemu
paru v parskem in moštvenem
načinu tekmovanja.
Je miselni šport, ki krepi logično
razmišljanje,
kombinatoriko,
komunikativnost,
partnerski,
moštveni ali športni duh. Zato so ga
nekatere Evropske države uvedle
kot izbirni predmet v osnovnih
in srednjih šolah. V Sloveniji
sodelujemo v domačih klubih, ki so
povezani v Bridge zvezo Slovenije.
Igramo ga lahko preko interneta z
ljudmi po celem svetu. V ta namen
je na voljo internetna stran BBO
(bridge basse on line). Igranje po
internetu je brezplačno.
Mariborski bridge klub obstaja
že od leta 1958 in je v bivši Jugoslaviji
eden izmed prvih ustanovljenih
klubov pri nas. Pred tremi leti
smo praznovali 50. obletnico, kar
dokazuje, da se bridge v Sloveniji
igra že zelo dolgo. Predseduje mu
Silvija Pehnec. Klub ima 42 članov.
Glede prostorov smo brezdomci,
zato igramo turnirje, ki jih
organiziramo ob petkih na različnih
lokacijah. Tekmujemo tudi na
državnem nivoju in na prijateljskih
turnirjih po Sloveniji in Evropi.
25. maja 2011 smo imeli s
15
Glasilo Mestne četrti Tabor
Na fotografiji z leve navzgor: Anton Šprajcer, Milica Marin,
Mojca Unger, Milan Zavrnik, Nevenka Beranič, Majda Fujs,
Frida Vipavec, Silva Mori in Drago Cehtelj.
pomočjo Mestne četrti Tabor
predstavitev igre bridge, ki smo
jo uspešno izvedli. Ob tem smo
pridobili nekaj novih članov,
katerih smo veseli.
Poučevanje igre bridge, ki ga
pridno obiskuje 8 do 12 začetnikov,
Na fotografiji z leve navzgor: Slavko Božič, Ivo Šuštar, Helena
Vogrinec, Milan Jurjovič, Zvonko Raušl, Bojana Hrvatin in
Milica Marin.
poteka ob sredah in četrtkih,
med 17. in 20. uro, v prostoru
gostinskega lokala Majde Grašič
»Stadion«, Engelsova ulica 6
(atletski stadion Poljane). Vabljeni
vsi, ki imate željo, da bi spoznali
igro bridge.
BRIDGE KLUB
MARIBOR
♣♦♥♠
Milica MARIN,
mentorica in vodja
Fotografija: Stanislav Rožman
VANDALIZEM – »GRAFITI« V MESTU
Uničevanje igral na otroških
igriščih, klopi, razbijanje luči
javne razsvetljave, prevračanje
zabojnikov za smeti, uničevanje
prometnih znakov in osebnih
avtomobilov, grafiti in podobna
dejanja so postali vsakdanjik našega
življenja, vendar ne del življenja, s
katerim bi se lahko sprijaznili, saj
»vandalizem« poleg neposrednih
posledic v okolju, škodljivo vpliva
na vsakdanje življenje, medsebojne
odnose, ruši občutek varnosti in
dobro počutje v okolju. Kazenski
zakonik
Republike
Slovenije
kaznivega dejanja "vandalizem"
ne definira kot posebno kaznivo
dejanje, ampak se ga kot
nesprejemljivo obliko ravnanja
v družbi lahko obravnava kot
prekršek ali kaznivo dejanje glede
na namen izvršitve dejanja ter
posledico oziroma posledice tega
dejanja. V zadnjem času je zelo
povečana prisotnost vandalizma
v obliki »grafitarstva«, pri čemer
grafitarji kot predmet napada ne
izbirajo le mostove in podhode,
temveč vedno večkrat napadajo
naše domove ter vzgojne ustanove.
Omenjeno obliko vandalizma
je zelo težko raziskovati, saj je
policija o njej največkrat obveščena
šele nekaj časa po storitvi, zato se
obračamo na Vas s prošnjo, da če
opazite, da se nekdo vandalsko
obnaša, ga skušajte opozoriti,
naj tega ne počne, v kolikor pa
presodite, da vašega poziva ne
bodo upoštevali, TAKOJ pokličite
»operativno komunikacijski center
– POLICIJA 113 ali anonimni
telefon 080 12-00«.
Na vsak klic se bo policija
odzvala ter ukrepala v skladu z
zakonskimi pooblastili, prav tako pa
se bo policija poskušala pojavljati
»na pravem kraju ob pravem času«.
Bodite vzor vašim otrokom,
sosedom in drugim sodržavljanom.
Zavedajte se posledic vandalskih
dejanj in nam pomagajte pri
preprečevanju ter pri odkrivanju
storilcev. Čisto in lepo urejeno
okolje, prijazni in gostoljubni
ljudje so za turistično ponudbo
nepogrešljivi in tega se je potrebno
zavedati.
Gregor JAUNIK,
vodja policijskega okoliša
[email protected]
16
Glasilo Mestne četrti Tabor
FILM IN VIDEO KLUB MARIBOR −
OD SEKCIJE DO KLUBA
Težko je v kratkem tekstu
predstaviti delovanje kluba, ki je
že 41 let na sceni nekomercialnega
filma,
včasih
imenovanega
amaterski film. Pa vendar bom
poskusil. Delovanje kluba, ki se
danes imenuje FILM IN VIDEO
KLUB
MARIBOR,
lahko
razdelimo na dve obdobji. Prvo
obdobje je obdobje od leta 1970 do
leta 1988, drugo obdobje pa od leta
1988 do danes.
V prvem obdobju – gre za
ustanovitev Kino kluba Maribor,
takrat se je skupina članov
takratnega Foto kino kluba
Maribor, ki jim je bila bližja
premikajoča slika od statične,
odločila, da bo iz takratne filmske
sekcije ustanovila Kino klub
Maribor. Bili so to ustanovni člani:
Edi Malekovič, Rudi Jakl, Elza
Ban, Andrej Humek, Ervin Kralj in
Teri Malekovič. In začelo se je delo.
Klub se je s svojim delom začel
uveljavljati najprej v Mariboru,
sledi Slovenija, Jugoslavija in
nazadnje Evropa in svet. Že prvo
leto je bil organiziran VEČER
AMATERSKEGA
FILMA.
Posledica zagnanosti takratnih
članov je bil Republiški festival
amaterskega filma Slovenije leta
1971, ki jim je bil zaupan s strani
FKZS. Z letom 1972 je klub pričel
z organizacijo v takratni državi
priznanega festivala amaterskega
dokumentarnega filma Jugoslavije
(FADF MB-YU). Organiziranih
in izvedenih je bilo 16 festivalov.
Deseti pa je bil tudi mednaroden.
Zaradi znanih dogodkov (razpad
države) pa je leta 1988 usahnil
tudi festival sam. Seveda pa nismo
bili samo organizatorji, ampak
tudi aktivni udeleženci s svojimi
filmi. Strokovnost članov pa je bila
opažena tudi izven meja Slovenije
in Jugoslavije, saj so bili naši člani
vabljeni v žirije, tako po festivalih
v Jugoslaviji, kakor izven meja
Jugoslavije. Kvaliteto svojega
dela so takratni člani dokazali z
osvojitvijo naziva Kino amater I.
razreda. Nekateri pa so ta naziv
nadgradili tudi z naslovom mojster
amaterskega filma. Še po nečem
smo bili posebni. Imeli smo predelan
projektor super 8 s Xsenon žarnico,
kar je poboljšalo kvaliteto slike.
Predelava je bila delo našega člana
Rudija Jakla. Člani smo aktivno
delovali v organih tedanjih zvez. V
SOAFJ je bil predstavnik Slovenije
Edi Malekovič, v FKZS pa so bili
Dragomir Lorber, kot član odbora
za film, Edi Malekovič in Gorazd
Lozar pa kot predsednika odbora
za film.
Leta 1982 je bil Kino klub
Maribor organizator Otroškega
filmskega festivala, na katerem so
sodelovale selekcije vseh republik
in obeh pokrajin. Festival je bil
organiziran v sodelovanju z Zvezo
prijateljev mladine.
Delo kluba je med letoma
1988 in 1998 nekoliko stagniralo.
Zahvaljujoč zagnanosti Franca
Kopiča in Božidarja Kunstlja pa ni
popolnoma usahnilo.
In tu začne drugo obdobje
delovanja kluba. S prehodom
tehnike iz filma na video smo
temu sledili tudi v klubu. Logična
posledica je bila poleg snemanja
na video tudi sprememba imena
kluba. Preimenovali smo se v
Film in video klub Maribor in
nadaljevali z delom. V klubu, ki
se je ponašal z organizacijskimi
sposobnostmi, smo seveda začeli
z organizacijo mednarodnih video
festivalov. Tako je bil leta 2000
organiziran
prvi
Mednarodni
video festival v Mariboru. Na ta
festival, že imenovan TOTI, je bilo
prijavljenih in poslanih 48 filmov iz
devetih držav. Vodeni z izkušnjami
v organizaciji iz prejšnjih festivalov
je bila naša organizacija toliko
izpopolnjena, da so našo kvaliteto
opazili tudi na Mednarodni zvezi
nekomercialnih filmarjev UNICA.
Z letom 2007 pa so to potrdili tudi
s prevzemom patronata nad našim
festivalom. Da gre za priznanje
festivalu, in s tem seveda tudi klubu,
pove podatek, da je na svetu samo
12 festivalov pod tem patronatom.
Če sem prej omenil prvi TOTI
festival z 48-imi filmi iz devetih
držav, pa lahko sedaj s ponosom
napišem, da je na 11. TOTI
mednarodni video festival prispelo
191 filmov iz dvaintrideset držav
Evrope in sveta.
In tu so še nagrade in uspehi
naših članov na festivalih po svetu
in Sloveniji. Seveda je sodelovanje
na
festivalih
cilj
vsakega
ustvarjalca, saj s tem pokaže
17
Glasilo Mestne četrti Tabor
ljubiteljem
nekomercialnega
filma, kaj je ustvaril in kako
razmišlja. Vsekakor bom na
začetku izpostavil našega člana
Franca Kopiča, člana Evropske
filmske zveze Evro filmar, katere
član je že 25 let in je med drugimi
nagradami in priznanji dobil lani
na festivalu Evro filmarjev zlato
medaljo. Seveda pa to ni njegova
prva in tudi ne zadnja nagrada.
V svojem 35-letnem delovanju je
dobil 581 domačih in tujih nagrad
in priznanj. Ostali člani pa se
ponašamo skupno s približno 240
nagradami in priznanji. Seveda pa
je Francijev uspeh zabeležen tudi v
Guinessovi knjigi rekordov iz leta
1989.
V zgoraj napisanem ste opazili,
da smo v klubu aktivni. Če tudi
vi želite ustvarjati in sodelovati v
našem klubu, vas vabimo, da se
nam pridružite na Goriški ulici 2,
v zakloniščnem prostoru. Urnik
sestankov je objavljen na vratih
kluba.
Gorazd LOZAR,
predsednik kluba
LEPO JE ŽIVETI Z NARAVO
Mestna četrt Tabor in Magdalena
sta na nek način v prednosti, saj
tukaj živeči ljudje imajo neposreden
pristop do potrebnih informacij za
nabiranje zdravilnih zelišč in gob.
Društvo zeliščarjev Maribor in
Gobarsko društvo Lisička imata
namreč v tem delu Maribora svoja
sedeža, kjer so razstave in srečanja
številnih članov vseh ljubiteljev
narave.
Huda bremena današnjega
časa vse bolj pritiskajo na ljudi,
kar negativno vpliva na počutje in
zdravje. Zato je sprostitev v naravi
pomemben varnostni ventil, ki
regulira vsa nabrana neskladja v
človeku in zagotavlja bolj zdravo ter
srečnejše življenje. Vsak prebivalec
našega mesta in širše okolice ima
možnost, da kot član društva že
v enem letu sodelovanja spozna
vse bistvene podrobnosti za varno
nabiranje gob in rastlin. Nepoučen
nabiralec dobrot iz narave lahko z
uporabo 'divje' hrane nehote hudo
ogrozi sebe, kakor tudi zdravje
svoje družine. Za varno in zdravo
uporabo prosto rastočih rastlin si
moramo brez izjeme zagotoviti vsaj
osnovno znanje.
Tako gobarji kot zeliščarji imamo
celoletna srečanja za člane po
programu, ki se običajno odvija ob
dela prostih dnevih ali ob določenih
sobotah in nedeljah. V društvih
pripravljamo tudi bolj zahtevne
programe za izobraževanje članov,
Utrinek z razstave zelišč v domu mestne četrti in črni goban.
ki bi želeli postati zeliščarji ali
determinatorji gob. Gobarska
društva iz različnih mest se
združujejo v Zvezo mikoloških
društev Slovenije, ki skrbi za
strokovno
in
naravovarstveno
delovanje posameznih društev.
Z odločitvijo, da postanete član
katerega koli društva, ki vas poučuje
in vabi v neokrnjeno naravo, si boste
polepšali življenje. Tudi če odmislite
vse dobrote, ki jih ponujata travnik
in gozd, je največ vredno zdravje, ki
si ga boste za gotovo utrdili.
Anton POLER,
predsednik Društva zeliščarjev
Maribor in determinator Zveze
mikoloških društev Slovenije
Fotografija: Anton Poler
18
Glasilo Mestne četrti Tabor
RAZSTAVA ZELIŠČ
Tudi letos je bila razstava zdravilnih
rastlin in dišavnic. Tokrat na temo:
»Rastline za prehrano in zdravje.«
Društvo zeliščarjev Maribor,
sekcija zeliščarjev v Mestni četrti
Tabor je pripravilo na ogled rastline
za prehrano in zdravje. Tudi tokratno
razstavo si je ogledalo veliko število
naših krajanov in drugih.
Na vprašanja obiskovalcev razstave
so odgovarjali člani društva zeliščarjev,
le-ti so bili prisotni ves čas razstave.
Željni uka o zdravilnih rastlinah so se
lahko vključili v Društvo zeliščarjev
in bodo lahko na rednih srečanjih
izpopolnjevali svoje znanje.
Moto letošnje razstave je bil: »Z
glavo v naravo po zdravje in hrano!«
Če bi radi postali naš član/članica
pokličite Mestno četrt Tabor in poslali
vam bomo prijavnico.
Borut CERKVENIČ,
Društvo zeliščarjev Maribor
OBISKALI SMO
Rodila se je 31. marca 1921 v
Šentjurju pri Celju. Doma je bilo
sedem otrok, sedaj je samo še
ona ostala. Mož je bil iz Babincev
pri Ljutomeru. Oče je delal na
Marija Kovačič z Ljubljanske ulice 86/a
davčni upravi, zato se je pri njih
po domače reklo »pri dacarjih«. V
Maribor se je preselila 1936. leta na
Koroško cesto 41. Pred dvanajstimi
leti pa se je preselila na Ljubljansko
ulico. Delala je šest let pri družini
Hajnc, ki je imela knjigarno v
Gosposki ulici. Nato se je preselila
v Ljutomer in čez čas spet prišla
nazaj v Maribor. Redno se ni nikoli
zaposlila, bila je gospodinja. Delala
je po potrebi honorarno na čolnarni
Elektrokovine v Limbušu, kjer je
skrbela za hrano. Njej mož je bil
lovec in je skrbel za lovski dom v
Polskavi. Zato je hodila ob koncih
tedna tja kuhat hrano. Največkrat
je skuhala srnjakov golaž ali pa
govedino na lovski način, ker so to
imeli obiskovalci najrajši. Po moževi
smrti pa ni več hodila kuhat. Njeno
največje veselje, ko je bila mlajša, je
bilo obiskovanje kina. Ima hčerko,
ki sedaj živi v Ljubljani. Tudi dve
vnukinji sta ji v veselje. Veselo je,
ko jo pridejo obiskat. K njim pa ne
hodi, ker je predaleč. Naše Glasilo
in Napovednik tudi rada prebere,
ker izve zmeraj kaj novega. Ob
slovesu smo ji obljubili, da čez leto
dni ponovno pridemo na obisk.
Besedilo in fotografija:
Stanislav Rožman
BILI SMO NA IZLETU
Mestna četrt Tabor v sodelovanju
z Društvom upokojencev Maribor
Tabor je organizirala že tretje srečanje
krajanov ob Evropskem dnevu
sosedov, s piknikom v naravi pri
Lovskem domu Vitomarci.
Udeleženci niso razmišljali preveč
s prijavo, saj so se že veselili druženja
s sosedi, saj prevečkrat gremo mino
eden drugega le s pozdravom in si ne
vzamemo časa za druženje.
S temi izleti dokazujemo, da
prijateljstvo in človeška toplina ter
solidarnost niso le prazne besede.
Na srečanju je bilo podeljeno
tudi krajevno priznanje za leto 2011,
le-tega je dobil Borut Cerkvenič z
Dalmatinske ulice 38.
Po kosilu in pozdravni pijači je
sledila glasba za dobro voljo. Smeha,
dobro volje je bilo obilo in kar prehitro
je prišel čas za vrnitev domov, z
mislimi že na prihodnjo srečanje.
Fotografiji: Stanislav Rožman
19
Glasilo Mestne četrti Tabor
LIKOVNE RAZSTAVE V MESTNI ČETRTI
GREGOR PRATNEKER
Gregor Pratneker (1973) živi in
ustvarja v Mariboru. S slikarstvom
se je začel ukvarjati pred
petnajstimi leti, sprva kot samouk.
Skozi celotno slikarsko pot je zvest
likovni tehniki olje na platno (sprva
olje na lesonit). V samem začetku
likovnega ustvarjanja se je posvečal
le
figuralnim
kompozicijam,
aktom. Leta 2006 diplomira na
Oddelku za likovno umetnost na
Pedagoški fakulteti v Mariboru
z diplomsko nalogo »Slikarske
vedute Maribora«. Po diplomi se
intenzivno posveti le slikarstvu,
včlani se v ZDSLU in ustvarja serije
izbranih motivov, kot so vedute
mesta Maribor, cerkve Maribora
in okolice, krajine, pogled v gozd,
svetopisemske
zgodbe,
stari
avtomobili … Leta 2007 se vpiše
tudi na podiplomski študij slikarstva
na Akademijo za likovno umetnost
v Ljubljani. Danes samostojno
razstavlja in sodeluje na številnih
skupinskih likovnih razstavah ter
likovnih kolonijah doma in v tujini.
VESNA ALJANČIČ
loteva različnih ročnih in miselnih
spretnosti. Tekmuje z boleznijo, ki
pridobiva na moči, pa se ne da in se
trudi realizirati svoje cilje. Nabira
in preša cvetje, iz katerega izdeluje
stenske dekoracije, ki so v glavnem
namenjene starejšim ljudem v
domovih in otrokom v vrtcih in
šolah ter bolnikom v bolnišnicah.
Tako lahko občudujejo številno
cvetje v času zime, ko je narava
osiromašena. Izdelke v večji meri
poklanja. Tako tudi naše prostore
krasi njeno cvetje. Za zaključek pa
pravi: »Nimam posluha, toda če bi
lahko z rokami, bi tudi pela.«
RUDI BRAČIČ
je članica Dnevnega centra
aktivnosti za starejše (MZU) in
članica Borze znanja v Mestni
knjižnici Otona Župančiča v
Ljubljani. Rojena je bila leta 1945
in kot se rada sama pošali, pravi,
da je je vojni produkt. V centru v
glavnem ustvarja skulpture iz gline,
lutkice iz blaga, poslikava stekleničk
in svile, izdeluje mozaike, preša
cvetje in izdeluje reliefne stenske
dekoracije. Svoj prosti čas preživlja
s svojimi prijatelji v dnevnem
centru, kjer se ima zelo lepo. Pred
šestnajstimi leti se je nenadoma
vselil v njeno telo podnajemnik,
ki je postal s časom zvesti prijatelj
in se imenuje ekstrapiramidni
sindrom Parkinsona. Ko se vsako
jutro zbudi, se zave, da je kvaliteta
njenega dneva odvisna samo od
nje. Kruto je spoznanje, da si sam
odgovoren za kvaliteto življenja,
od otroštva, ko se zaveš, pa vse do
smrti. Poleg dnevnega vzdrževanja
fizične kondicije se disciplinirano
Njegov Maribor ponovno krasi
našo dvorano. Tudi ta dela so v
akrilni tehniki. Tokrat razstavlja
tudi utrinke z dopusta. Tako toplino
v prostor prinašajo njegove oljke in
delo na polju.
Kljub upokojitvi še danes najde
dovolj časa za slikanje. Njegova
dela krasijo številne domove.
Razstavlja še vedno samostojno po
Sloveniji, tudi v tujini. Z veseljem se
odzove na številne likovne kolonije
in slikarska srečanja.
20
Glasilo Mestne četrti Tabor
25 LET ŠAHOVSKE SEKCIJE
Kar hitro je minilo teh 25 let.
Od prvega turnirja do danes je bilo
odigranih mnogo šahovskih partij.
Menjavali so se igralci te miselne
igre, vendar je sekcija vse do danes
pridobila na imenu. Včasih smo
se udeleževali tudi turnirjev med
sekcijami po krajevnih skupnostih,
danes pa teh turnirjev ni več.
Ostala so nam le priznanja, ki smo
jih dobili za osvojena mesta. Igrali
smo na turnirjih, ki so se pričenjali
vsak petek, in sicer ob 17.30. Igrali
smo po Bergerjevem sistemu, vsak
z vsakim na 5 minut na posamezno
igro. V teh letih je pri nas igralo
skoraj 200 različnih šahistov. V
letnem obdobju pa igramo dva
turnirja. Jesenski in spomladanski
turnir sestavljata vsak po dvajset
turnirjev, od tega velja v vsakem
po petnajst najboljših rezultatov.
Tako ima vsak igralec lahko
pet popravkov pri rezultatu. Po
odigranih kolih smo tako dobili
nova prvaka v naši mestni četrti.
Jesenski prvak je postal Mirko
Slana, Cesta zmage 8, sledita mu
Jože Topič, Ulica Eve Lovše 4
in Tone Janžekovič, Ljubljanska
ulica 88/b. Naslov spomladanskega
prvaka pa je osvojil Jože Topič,
sledita mu Smailhaki Isufi in
Tone Janžekovič. Za konec lahko
zapišemo, da smo ponosni na
prehojeno pot.
Na fotografiji: del igralcev iz
naše četrti.
Stanislav ROŽMAN
ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE
Združenje borcev je samostojna,
domoljubna,
nepridobitna
organizacija, v katero se z namenom
uresničevanja skupnih interesov
prostovoljno združujejo borci, drugi
udeleženci narodnoosvobodilnega
in protifašističnega boja ter druge
osebe, ki imajo pozitiven odnos
do vrednot narodnoosvobodilnega
boja 1941–1945. Združenje je
pravna oseba zasebnega prava.
Združenje je član Zveze združenj
borcev za vrednote NOB Slovenije,
ki ima status društva v javnem
interesu.
Združenje borcev za vrednote
NOB Maribor je organizirano
kot območno združenje, ki
vključuje sedemindvajset krajevnih
organizacij, ki so oblika delovanja
na terenu. Štejemo nekaj več kot
1800 članov, povprečna starost je
okrog 75 let. Naše delovanje obsega
območje Maribora in okoliških
občin Miklavž na Dravskem polju,
Starše, Slivnica-Hoče, Rače-Fram,
Lovrenc na Pohorju in Selnica ob
Dravi.
Člani smo pri svojem delu
povezani in vključeni tudi v
aktivnosti mestnih četrti in raznih
društev, še posebej z društvi, ki
delujejo na področju socialnega
varstva in pomoči starejšim. Ker
je precej naših članov vključenih v
Skupine starih ljudi za samopomoč,
želimo mrežo teh skupin v
sodelovanju z MDS Drava razširiti
tudi v našem društvu, saj program
omogoča aktivnosti in druženje za
vse naše člane, ki so osamljeni ali
živijo sami. V prijetnem druženju
v skupini prijateljev na ta način z
razgovorom ohranjamo številne
osebne spomine na zelo težko
obdobje NOB kot opomin novim
generacijam, da se strahote vojne ne
bi več nikoli ponovile. Najstarejšim
članom, neposrednim udeležencem
narodnoosvobodilnega
boja,
pomenijo ti razgovori veliko
zadovoljstvo
in
priznanje
za njihovo trpljenje v času
narodnoosvobodilnega boja, prav
tako pa tudi njihovim svojcem in
mlajšim članom.
Med aktivnosti sodijo tudi izleti
po naši domovini. Le-teh se naši
člani radi udeležujejo, saj se po
vsakem izletu vrnejo s številnimi
novimi spoznanji. Tudi druženja
nam veliko pomenijo, saj je vedno
prisotno veselje, solidarnost in
tovarištvo. Fotografije: utrinki z
izleta
ZZB KO JOŽICA FLANDER
Marjan HOLC, predsednik
21
Glasilo Mestne četrti Tabor
DOŽIVLJAJSKO IGRIŠČE
V MALEM BETNAVSKEM GOZDU
V okviru društva Center za
pomoč mladim Maribor smo
ustanovili prvo doživljajsko igrišče
v Sloveniji, ki je namenjeno
otrokom, mladim in drugim
prebivalcem Maribora. Zemljišče
doživljajskega igrišča leži v južnem
delu Malega Betnavskega gozda, ki
se nahaja v Mestni četrti Tabor med
Pasteurjevo ulico, Ertlovo ulico
in Betnavsko cesto v Mariboru.
Trenutno smo v doživljajskem
igrišču postavili ograjo, lesene lope
za orodja in material, … Z dnem, ko
bo zemljišče ograjeno, bomo začeli
izvajati program doživljajskega
igrišča dvakrat tedensko. V okviru
društva izvajamo tudi igralno
ustvarjalne dejavnosti. O terminih
teh dejavnosti vas bomo sproti
obveščali. V bližnji prihodnosti
vas vabimo, da se nam pridružite
v Malem Betnavskem gozdu na
IGRALNIH
POPOLDNEVIH.
Na igralnih popoldnevih se bodo
otroci in mladi igrali s pisanimi
igralnimi padali, gradili bodo iz
lesa, družili preko skupinskih iger,
izdelovali lastne broške, pobarvali
obraze, učili žonglirati, se pomerili
v igri vikinški šah ... Udeležba
je brezplačna. V primeru dežja
igralno popoldne odpade. Hkrati
vas vabimo v Mali Betnavski gozd,
kjer se nam lahko pridružite pri
projektu PARTY-CIPIRAJ.
Doživljajsko igrišče je neprofitni
in dolgoročno pedagoško, ekološko,
okoljsko,
prostočasno,
(med)
kulturno, preventivno, kurativno,
skupnostno usmerjen program,
namenjen dvigu kakovosti življenja
otrok, mladih, staršev in drugih
prebivalcev Maribora.
Društvo Center za pomoč
mladim v Mariboru predvideva
naslednje aktivnosti:
• izvajanje tematskih igralnih dni;
• predstavitev in vadbo socialnih,
praktičnih in življenjskih veščin
na igrišču;
• organizacijo
družabnih
dogodkov in aktivnosti za
starejšo generacijo;
• brezplačno informiranje in
svetovanje za otroke, mlade in
starše oziroma za vse, ki se zaradi
spleta različnih življenjskih
okoliščin in lastnih ravnanj
znajdejo pred vprašanji in v
težavah, za katera ocenjujejo, da
jim sami niso kos;
• projekte prostovoljnega dela,
pri katerem sodelujejo lokalni
prebivalci in drugi zainteresirani;
• predstavitve in predavanja,
delavnice, izobraževanja in
treninge ter iskanje možnosti
uporabe teh dveh konceptov
dela v drugih organizacijah
in mestih po Sloveniji in v
jugovzhodni Evropi;
• vzpostaviti nova in ohranjati
obstoječa strokovna sodelovanja
z družboslovnimi in drugimi
fakultetami v Sloveniji.
Za dodatne informacije smo
vam na voljo: pokličete telefonsko
številko: 02 331 83 06 (vsak delovni
dan med 9. in 14. uro) ali mobitel:
040 585 945, tudi elektronski
naslov: [email protected] in
spletni strani www.cpm-drustvo.si.
SREČANJE KRVODAJALCEV
Krvodajalska sekcija v Mestni četrti
Tabor je pripravila srečanje krvodajalcev
iz mestne četrti. Na srečanje je
prišlo petinpetdeset krvodajalcev.
Uvodno besedo je podal predsednik
krvodajalcev
Borut
Cerkvenič.
Pozdravno besedo sta prispevala
Matjan Cojhter, mag., predsednik
sveta Mestne četrti Tabor in sekretar
Rdečega križa Maribor Alojz Kovačič.
Na seznamu krvodajalcev, ki so darovali
kri več kot 10-krat v letu 2009, je 113
krvodajalcev. Naši vitezi krvodajalci
so bili: Drago Cimerman z Rapočeve
ulice 18 – kri je daroval 106-krat;
Bogdan Lovrič z Endlicherjeve ulice 3
– daroval kri 105-krat; Borut Cerkvenič
z Dalmatinske ulice 38 – daroval kri
108-krat; Zlatko Lipič z Dalmatinske
ulice 18 – daroval kri 100-krat; Franc
Bratuša z Goriške ulice 23/c – daroval
kri 106-krat; Zlatko Bezjak s Celjske
ulice 12 – daroval kri 121-krat. Tokratni
prisotni »rekorder« je Emil Krajnc (na
fotografiji) s Ferkove ulice, ki se ponaša
s 136-kratnim odvzemom krvi.
Fotografija in besedilo:
Stanislav Rožman
22
Glasilo Mestne četrti Tabor
ZELIŠČNI VRT
Ob stavbi Mestne četrti Tabor
na Metelkovi ulici 63 nastaja
zeliščni vrt. Tako bodo lahko
krajani zelišča in začimbe videli
v naravni obliki. Zelišča, zelnate
rastline oziroma kratko zeli so v
botaničnem smislu enoletnice,
dvoletnice, večletnice in zelnate
trajnice, za katere je značilno, da
ne proizvajajo lesa za oporo. V
uporabnem smislu so zelišča lahko
sinonim za zdravilne rastline in
dišavnice. Ta raba izraza zelišča ni
ustrezna, saj so mnoge zdravilne
rastline in dišavnice botanično tudi
polgrmi (sivka, timijan, borovnica),
grmi (rožmarin, krhlika, lovor)
in drevesa (glog, sena). Nekatera
zelišča pa se tudi uporabljajo v
kulinariki, farmaciji in zdravilstvu.
Zeliščarstvo je bilo na Slovenskem
v preteklosti eno najbolj razširjenih
oblik zdravilstva.
Eden najbolj znanih slovenskih
zeliščarjev je bil pater Simon Ašič.
Pri zelnatih steblih pozimi
nadzemni deli odmrejo. Spomladi
pa iz semena zrastejo nove rastline.
Kje dobimo zdravilna zelišča?
Najboljše je, če sami naberemo
zelišča,
ki
jih
potrebujemo
(in poznamo!), na čistem in
neonesnaženem
območju.
Naberemo vedno samo toliko
kot potrebujemo, ne delajmo si
nepotrebnih zalog, saj v glavnem
vsaka sestavina za čaj izgubi moč po
približno dveh letih. Ne pulimo zeli
vsevprek (razen če ne potrebujemo
korenin); če ne poznamo dobro
zdravilnih rastlin ali če nismo vešči
v nabiranju, je bolje, da prepustimo
ta posel strokovnjakom.
Da bi vedeli ali ste nabrali pravo
zel ali dišavnico, vam bo pomagal
razkriti naš zeliščni vrt. Da bi
imeli v našem zeliščnem vrtu čim
več rastlin, vas vabimo, da nam
podarite katero, ki je niste videli v
našem vrtičku. Hvaležni vam bomo
za to dejanje.
Na fotografiji: Melita Zupančič
je posadila prve sadike.
Stanislav ROŽMAN
FRANC KEBRIČ Z DELAVSKE ULICE 8
Kdo ne pozna »našega«
Kebriča?, krajana naše mestne
četrti. Pohodniki na Pohorje vemo,
da je gonilna sila vsakoletne akcije
»Pohorje moj hrib«. Skupno z
Mirom Petričem skrbita, da se
odpravimo peš na Pohorje. Letos
tako že 20 let zaporedoma. Tako
skrbi za nas meščane, da hodimo
na sveži zrak in da s tem skrbimo za
svoje zdravje. Skrbi, da so seznami
vzponov na Pohorje točni in ažurni.
Da to ni kar tako, če vemo, da letno
opravi čez 12.000 pohodov. Nam
pohodnikom ne pomaga samo, da
smo na svežem zraku, tudi druženja
nam enakim veliko pomenijo.
Med seboj se spoznavamo, med
srečanjem na poti izmenjamo
še kakšno novico, pa naj bo ta
politična ali planinska, pa o
vremenu, tudi kakšna hudomušna
pade. Kako je prijetno na poti, ko
se med seboj prijazno pozdravimo,
zaželimo dobro hojo in podobno.
Takih prijaznih besed se ne sliši v
kraju bivanja, kjer vsi samo hitijo,
da nimajo niti časa pozdraviti ali
celo ozdraviti tistemu, ki to stori z
dobrim namenom.
Naš Franci poskrbi tudi za
vsakoletna zaključna srečanja, kjer
nam podeli priznanja »Pohorje moj
hrib«, poskrbi za jedačo in pijačo ter
glasbo. Tisti najboljši pa dobijo tudi
posebne majice z napisom akcije
»Pohorje moj hrib.« Da ne bi ostali
samo na pohodih na vrh Pohorja,
organizira s planinskim društvom
še izlete v visokogorje. Tako
smo obiskali že Vršič, Prisojnik,
Martuljkove slapove, Porezen,
Olševo in še kar naprej bi lahko
našteval. Da bi tudi vam zdravje
služilo, vam predlagam, da se nam
priključite. Ni važno, v kakšnem
času prideš na vrh, važno je, da greš
od doma, da narediš nekaj zase – za
svoje zdravje. Našemu Franciju pa
želimo, da bi bil zdrav in čil kot je
sedaj, še mnogo let skrbel za nas.
Če te kaj zanima, pridi ali pokliči v
mestno četrt, dobil boš odgovore iz
prve roke in zagotavljamo, da boš
postal pohodnik.
Fotografija: Igor Napast.
Stanislav ROŽMAN
23
Glasilo Mestne četrti Tabor
HOLESTEROL – TIHA IN ZAHRBTNA NEVARNOST
Holesterol (žolčna tolšča) je snov,
ki je človeku koristna, pa tudi škodljiva.
Najdemo ga v ovojnicah vseh celic in v
mnogih organih. Če ga ne bi bilo dovolj v
koži, bi človeku grozila izsušitev. Škodljiv
pa je zato, ker pomembno sodeluje pri
nastanku ateroskleroze. Ustvarjajo ga
jetra, vnašamo pa ga tudi s hrano.
Sodobne biokemične raziskave so
odkrile več holesterolov, vezanih na
beljakovine (proteine) različnih gostot.
Povezavo holesterola z beljakovino
imenujemo lipoprotein.
Danes govorimo o holesterolu HDL,
ki je vezan na proteine visoke gostote.
Ta holesterol je človeku prijazen, celo
koristen. Naslednji je holesterol LDL,
ki je vezan na proteine nizke gostote.
Ta ogroža človekove odvodnice, zato se
ga je prijelo ime »škodljivi« holesterol.
Tretji je holesterol VLDL, kar pomeni
holesterol zelo nizke gostote. Tudi ta je
človeku škodljiv. Povzetek povedanega
je: holesterol, vezan na proteine visoke
gostote (HDL) je človeku koristen, vezan
na proteine nizke gostote (LDL) pa
škodljiv.
Holesterol, ki ga vnesemo s hrano
(zunanji), in tisti, ki nastaja v jetrih
(notranji), se vsrka v kri, tako pride
v žile odvodnice (arterije). Usoda
holesterola v odvodnicah je različna.
Ena razumljivejših teorij razlaga pot
holesterola iz krvi v odvodnico takole:
Oksidirani holesterol LDL in VLDL
prehajata med celice notranje plasti
odvodnice. Encimi (kvasine), ki so tam
prisotni, odcepijo beljakovine (proteine).
Tako ostaneta v notranji plasti odvodnice
samo netopni holesterol LDL in VLDL,
ki se tam nalagata. Sprožita rahlo vnetno
reakcijo in okvarita odvodnično steno.
To je zametek za razvoj ateroskleroze.
Holesterol HDL, ki ne reagira z encimi,
pa se vrne v krvni obtok in v jetra, kjer
se razgradi. Iz tega opisa smo zvedeli
naslednje: samo oksidirani holesterol
LDL (spojen s kisikom) se nalaga
v odvodnično steno. Oksidirajo ga
»oksidanti«, to so stranski presnovki, ki so
telesu škodljivi. Uvrščamo jih med proste
radikale. Takoj se vprašamo, ali oksidacije
ni mogoče preprečiti. Delno zmorejo to
antioksidanti, o katerih bomo povedali
nekaj več v poglavju o zdravljenju.
Holesterol HDL se ne kopiči v žilni steni,
zato ga imenujemo »dobri holesterol«,
ker ne povzroča ateroskleroze.
V uvodu smo povedali, da človek nekaj
holesterola nujno potrebuje. Spoznali
pa smo tudi, da ga je lahko preveč in
sproži hudo bolezen aterosklerozo, ki ji
v pogovornem jeziku pravijo skleroza. To
je zelo zahrbtna, potuhnjena bolezen, ki
vse bolj in bolj oži svetlino žile odvodnice.
Nekaj let bolnik sploh ne občuti nobenih
težav. Ko pa je pretok krvi hudo oviran, se
pojavijo: angina pektoris ali srčni infarkt
ali možganska kap ali šepanje pri hoji z
bolečino in krčem v spodnjem udu, zlasti
v mečih, pa tudi okvara ledvic. Zavedati
se moramo, da je prav ateroskleroza
bolezen, ki povzroča pri nas največ
smrtnih žrtev. Res še ne poznamo zdravil,
ki bi preprečila razvoj ateroskleroze.
Poznamo pa celo vrsto dejavnikov
tveganja, ki se jim lahko izognemo in tako
zavremo razvoj hude bolezni.
Ker je holesterola zelo nizke
gostote (VLDL) zelo malo, ga veliko
laboratorijev niti ne določa. Zaradi
povišanega holesterola bolniki nimajo
bolezenskih težav. Redko se pojavijo
spremembe na koži z rumenimi pegami
ali ploščatimi vzbrstmi, ki so neboleče.
Pri starejših ljudeh pa vidimo na
spodnjem delu očesne roženice sivkast
polmesec.
Zdravljenje: najprej je treba
uravnati telesno težo ali, kot pravimo
sedaj, znižati telesno maso na normalo.
Kolikšna naj bo normalna telesna teža
pri posameznikih, je napisano v različnih
priročnih koledarčkih. Bolje pa je, da
si izračunamo telesno maso. Preprosto
priporočilo za hujšanje je: zmanjšati
obroke hrane na polovico, znižati njihovo
kalorično vrednost in izrazito povečati
telesno dejavnost. Seveda mora biti hrana
čim manj zabeljena, in to samo z oljem.
Pod zvečano telesno dejavnost razumemo
vsaj eno uro vsakodnevne hitre hoje ali
lahkotnega teka.
Pomembno je spremeniti način
prehranjevanja. Predvsem je treba
vpeljati redne obroke hrane 3- do 5-krat
na dan, z razmeroma malo mesa in
veliko zelenjave ter sadja. Povsem se
je treba odpovedati zabeli z mastjo in
uporabljati le kakovostna olja. Seveda
nobena jed ne sme biti preveč zabeljena.
Priporočljiva je torej mediteranska
hrana. Ta vsebuje redko kakšno jajce,
najbolje brez rumenjaka, 2- do 3-krat
na teden ribe ali piščančje meso brez
kože, vsak dan pa: posneto mleko,
manj masten sir, pripravke iz soje, ki
nadomeščajo živalske beljakovine, veliko
zelenjave in sadja ter polnozrnati kruh.
Priporočljivo je povečati vnos balastnih
snovi, kar dosežemo z žlico otrobov, ki
jih namočimo v posnetem mleku.
Do sedaj smo govorili samo o
holesterolu, vendar moramo pri nastanku
ateroskleroze upoštevati tudi trigliceride
(prave maščobe). Trigliceridi so shranjeni
kot kapljive energijske rezerve v
maščobnem tkivu, krožijo pa tudi s krvjo
v lipoproteinih. Organizem jih dobi z
mastno hrano, nekaj pa se jih stvori tudi v
jetrih. Kadar jih je preveč, se bolezen rada
kombinira s sladkorno boleznijo, zvišanim
krvnim tlakom, putiko in debelostjo. V
takem sklopu izrazito pripomore k razvoju
ateroskleroze. V prehrani moramo nujno
opustiti nasičene maščobe (svinjsko mast,
slanino, loj, surovo maslo, kakavovo
maslo in kokosovo mast). Dovoljene so le
nenasičene maščobe (rastlinska olja), ki
so zdravju koristne, vendar še te v manjših
količinah. Pri zvišanih trigliceridih je
treba zmanjšati tudi uživanje sladkorja
in sladic. Prepovedane so vse alkoholne
pijače. Seveda je treba telesno težo znižati
na normalo! V zadnjih letih se priporoča
uživati maščobne kisline omega 3, ki
znižujejo trigliceride in zvišujejo koristni
holesterol HDL. Te so našli v mesu
globokomorskih rib Atlantskega oceana.
Pozneje so jih odkrili v sardelah, skušah
in tunah. Na splošno velja, naj opravijo
moški prvi pregled krvi na vsebnost krvnih
maščob okoli 30. leta starosti, ženske pa
okoli 40. leta. Če pa ima v družini več
članov hiperlipidemijo (zvišano vsebnost
krvnih maščob), je koristno opraviti
pregled še prej.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
LISTINA O SODELOVANJU