VAŠA VPRAŠANJA - On-line vestnik: DDV V POSLOVNI PRAKSI

Transcription

VAŠA VPRAŠANJA - On-line vestnik: DDV V POSLOVNI PRAKSI
1/2011
26/2010
4.1.2011
21.
21. 12.
12.
2010
2010
Ljubljana
Ljubljana
Strokovni vestnik
vestnik zz nasveti,
komentarji
Strokovni
z nasveti,
nasveti, komentarji
in rešitvami
praktičnih primerov
primerov
in
in rešitvami
rešitvami praktičnih
DDV in
in carin
za davčne
zavezance
ss področja
s področja
področja DDV
in carin
carin za
za davčne
davčne zavezance
VAŠA VPRAŠANJA
NOVICE
IZ ZAKONODAJE
Dragi
Dragi
Dragibralci,
bralci,
bralci,
lepo je začeti novo poslovno
ker
kerželimo,
želimo,da
daste
steoonovostih
novostihves
ves
leto z vami, pri tem pa si želičas
čas sproti
sproti
obveščeni,
smo
vv tej
tej
mo,
da bi obveščeni,
bilo za vassmo
karseda
številki
številki
za
za
vas
vas
pripravili
pripravili
prispevek
prispevek
uspešno.
oo novih
novih GSP
GSP pravilih
pravilih oo poreklu
poreklu
blaga,
blaga,sekikiposledicam
so
sobila
bilakonec
konecslabih
novembra
novembra
Ker
razobjavljena
objavljena
vvUradnem
Uradnem
listu
EU.
EU.
mer
na trgu
na žalostlistu
ne moremo
popolnoma
izogniti, smo tokrat za vas pripravili pojasnikako
ravnati
v primeru,
ko do poplačila
Vlo,
Vzvezi
zvezi
zzDDV
DDV
pa
paboste
boste
tokrat
tokratizvedeli,
izvedeli,
kaj
kajstoriti,
storiti,
kupnine
zaradi
nezmožnosti
plačila
nečeprav
pride.
če
čevam
vamtujec
tujecobračuna
obračunaDDV
DDVsvoje
svoje
države,
države,
čeprav
prične
veljati
novo
pravilo
jeS 1.
jekraj
krajjanuarjem
obdavčitve
obdavčitve
Slovenija,
Slovenija,
kako
kako
ravnati
ravnati
pri
priglepopode
določanja
ustrezne
stopnja
DDV
na
podronovnem
novnemuvozu
uvozuže
žeizvoženega
izvoženegablaga
blagaininna
nakaj
kajmomočju
stanovanj,
zato
si
v odgovoru
strokovnjaka
rate
ratepaziti
pazitivvčasu
časuakcijske
akcijskeprodaje
prodajesvojih
svojihartiklov.
artiklov.
lahko
kakšna
pravilnavključili
uporaba
Ker
Kerpa
papreberete,
jeječas
časzaobljub,
zaobljub,
smo
smoje
vvvsebino
vsebino
vključili
še
še
stopnje
DDV
pri
predplačilu,
ki
je
bilo
prejeto
DDV
DDVpravila
pravilaglede
gledeorganizacije
organizacijeporoke.
poroke.
že v letu 2010.
Dovolite
Dovolite
pa
pa mi,
mi, da
da se
sesovam
vam
ob
ob tej
tej priložnosti
priložnosti
še
še
Poleg
navedenega
v nadaljevanju
opisana
iskreno
iskreno zahvalim
zahvalim
za vaše
vašeobvezne
zvesto
zvesto branje
branje
našega
našega
nekatera
pravila za
glede
identifikacije
vestnika,
vestnika,
obenem
obenem
pa
vam
vamvvsvojem
svojem
ininvvimenu
imenu
zazaza
namene
DDV,pa
odgovori
vam bodo
v pomoč
ložbe
ložbe
zaželim
zaželim
srečo
srečo
na
na
zasebnem
zasebnem
in
in
poslovnem
poslovnem
tudi pri določanju kraja obdavčitve pri določepodročju.
področju.
nih
storitvah.
Želim vam uspešen začetek poslovnega leta.
Slavica
SlavicaVukota
VukotaSimić
Simić
za
zaredakcijo
redakcijozaložbe
založbeVerlag
VerlagDashöfer
Dashöfer
Slavica Vukota Simić
za redakcijo založbe Verlag Dashöfer
ISSN
ISSN 1854-4126
1854-4126
KAZALO
NOVICE
NOVICE IZ
IZ ZAKONODAJE
ZAKONODAJE
KAZALO
Nova
NovaGSP
GSPpravila
pravilaooporeklu
poreklublaga
blaga
VAŠA VPRAŠANJA
VAŠA
VAŠA
VPRAŠANJA
VPRAŠANJA
Opravljena
prevozna storitev
Obračunan
Obračunan
madžarski
DDV
DDVobdobju
Stopnja DDVmadžarski
v prehodnem
Organizacija
poroke
poroke Organizacija
Storitve
telemarketinga
Izvozindavčna
inuvoz
uvoz zavezanka
Izvoz
Mala
DDVvvčasu
času
akcijskeprodaje
prodaje
DDV
Vračilo
DDVakcijske
Strokovna založba
založba
Strokovna
ekonomske, pravne
pravne in
in tehnične
literature
ekonomske,
intehnične
tehničneliterature
11
1
434
545
545
66
Opravljena
prevozna
storitevblaga
Nova
Nova GSP
GSP pravila
pravila
oo poreklu
poreklu
blaga
Kot prevozno podjetje nas zanima,
Trgovinske
Trgovinske ugodnosti
ugodnosti
kako pravilno poročati transakcije
v DDV-O obrazec
in rekapitulaciSplošni
Splošni sistem
sistem preferencialov
preferencialov
Evropske
Evropske unije
unije znan
znan
jo
poročilo
v primeru,
ko
slovenski
tudi
tudipod
podimenom
imenomGSP
GSP(angl.
(angl.kratica
kraticaza
za»Generalised
»Generalised
davčni
zavezanec
opravi
prevozno
storitev
za
System
System of
of
Preferences«
Preferences«
)) je
je sistem
sistem
tarifnih
tarifnih
preferenpreferenavstrijskega
davčnega
zavezanca
naslednjih
cialov,
cialov, kiki jih
jih EU
EU
enostransko
enostransko
odobri
odobri za
zana
blago
blago
ss poreporerelacijah:
klom
klom iziz držav
držav vv razvoju.
razvoju. Carina
Carina je
je znižana
znižana ali
ali je
je celo
celo
odpravljena.
odpravljena. Najbolj
Najbolj nerazvite
nerazvite države
države uživajo
uživajo carine
carine
Slovenija – Avstrija ali Avstrija-Slovenija,
prost
prost dostop
dostop za
za skoraj
skoraj ves
ves svoj
svoj izvoz.
izvoz. Sistem
Sistem je
je držadrža Nemčija – Avstrija in
vam
vam upravičenkam
upravičenkam dodeljen,
dodeljen, ni
ni pa
pa zz njimi
njimi izpogajan.
izpogajan.
Nemčija – Češka.
Ugodnejše
Ugodnejšeoziroma
oziromapreferencialno
preferencialnoobravnavanje
obravnavanjetudi
tudi
ni
ni vzajemno,
vzajemno,
kar
kar pomeni,
pomeni,
da
da lahko
lahko preferencialno
preferencialno
Kako
pa je z vpisom
v omenjena
obrazca v priobravnavo
obravnavo
koristijo
koristijo
samo
samo
izdelki
izdelki
po
po
poreklu
poreklu
iziz držav
držav
meru, ko je naročnik davčni zavezanec
s seupravičenk
upravičenk
SSP
SSP ob
ob
uvozu
uvozu vnam
v EU,
EU, ne
ne pa
pa tudi
tudi nemško
vv obratni
obratni
dežem
v Švici,
vendar
predloži
smeri.
smeri.
GSP
GSP
EU
EU
je
je
v
v
primerjavi
primerjavi
z
z
drugimi
drugimi
splošnimi
splošnimi
ID številko za namene
DDV, prevozna storitev
11
sistemi
sistemi
preferencialov
preferencialov
najobsežnejši
najobsežnejši
vključujeskoskopa se opravi na relaciji Nemčija –
––vključuje
Slovenija
in
raj
raj
vse
vse
izdelke,
izdelke,
za
za
katere
katere
se
se
v
v
skladu
skladu
s
s
skupno
skupno
carincarinobratno?
sko
sko tarifo
tarifo plačuje
plačuje carina
carina in
in velja
velja za
za 176
176 držav,
držav, kiki so
so
upravičene
upravičeneje
do
dotreba
ugodnosti
ugodnosti
tega
tegada
sistema.
sistema.
Uvodoma
poudariti,
mnenje v nadaljevanju temelji na predpostavki, da gre v zadevnem
Trgovinske
Trgovinske ugodnosti,
ugodnosti, kiki so
so jih
jih deležne
deležne države
države upraupraprimeru za prevoz blaga.
vičenke
vičenke zadevnega
zadevnega sistema
sistema so
so predpisane
predpisane vv Uredbi
Uredbi
Sveta
Sveta št.
št. 732/2008
732/2008 zz dne
dne 22.
22. julija
julija 2008
2008 oo uporabi
uporabi
Kraj
pripreferencialov
prevozu blaga
sheme
shemeobdavčitve
splošnih
splošnihtarifnih
tarifnih
preferencialov
vvobdobju
obdobjuod
od
1.
1. januarja
januarja 2009
2009 do
do 31.
31. decembra
decembra 2011
2011 in
in spresprePri
določanju
krajašt.
se opravi
membah
membah
uredb
uredb(ES)
(ES)
št.prevoza
552/97,
552/97,blaga,
(ES)
(ES)št.
št.ki1933/2006
1933/2006
davčnemu
zavezancu,
je treba
upoštevati splošno
in
in uredb
uredb Komisije
Komisije
(ES)
(ES)
št.
št. 1100/2006
1100/2006
in
in (ES)
(ES)
pravilo
določanja
kraja
obdavčitve.
Skladno
22
št.
št.964/2007
964/2007 ,,kikise
seje
jepričela
pričelauporabljati
uporabljatizz1.1.2009
1.1.2009
s prvim
odstavkom
25. člena
ZDDV-1 je
tako
kraj
33
in
in bo
bo ostala
ostala
vv veljavi
veljavi do
do 31.
31. decembra
decembra
2011.
2011.
opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec,
kotSkupnost
tak, kraj,
kjer državam
ima
tavvdavčni
zavezanec
1ki
1 deluje
Od
Odleta
leta1971
1971
Skupnost
dodeljuje
dodeljuje
državam
razvoju
razvojutrgovinske
trgovinske
prefepreferenciale
rencialevvokviru
okvirusvoje
svojesheme
shemesplošnih
splošnihtarifnih
tarifnihpreferencialov.
preferencialov.Med
Medrazrazsedež
svoje
dejavnosti.
Če
so
te
storitve
opravitimi
vitimidržavami
državamijejebila
bilaEU
EUprva,
prva,kikijejeuvedla
uvedlaSSP,
SSP,sledili
sledilista
stajijiJaponska
Japonskainin
ZDA.
ZDA.stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki
vljene
22 Glej
GlejUradni
Uradnilist
listEU,
EU,serija
serijaL,L,št.
št.211
211zzdne
dne6.8.2008.
6.8.2008.
ni v kraju,
kjerpreferencialov
ima sedež
svoje
dejavnosti,
je
kraj
33 Splošni
Splošnisistem
sistempreferencialov
tvorijo
tvorijotrije
trijerežimi,
režimi,kikidoločajo
določajo(različno)
(različno)
raven
ravenugodnosti,
ugodnosti,
jojolahko
lahkokoristijo
koristijo
izdelki
izdelkiima
vvokviru
okviru
SSP.TiTirežimi
režimi
so
so
opravljanja
tehkikistoritev
kraj, kjer
ta SSP.
davčni
zavesplošni
splošnirežim,
režim,posebni
posebnispodbujevalni
spodbujevalnirežim
režimza
zatrajnostni
trajnostnirazvoj
razvojinindobro
dobro
zanec
stalno
poslovno
enoto.
Čedržave.
takega sedeža
upravljanje
upravljanje
ter
terposebni
posebni
režim
režimza
zanajmanj
najmanj
razvite
razvite
države.
EEW!w!qptmpwoj!qsbltj
EEW!w!qptmpwoj!qsbltj
11
26/2010
ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opra21. 12. 2010
vljanja storitev
kraj, kjer ima davčni zavezanec,
Ljubljana
ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno
prebivališče.
Pri tem velja izpostaviti, da je bilo s spremembo PZDDV z dne 2.4.2010 »pravilo uporabe in
uživanja«
Strokovna
založba za prevoz blaga odpravljeno.
pravne in tehnične literature
NODAJE
Na podlagi navedenega so DDV implikacije v primerih, ki jih opisujete v vprašanju
sledeče:
la o poreklu
blagaje davčni zavezanec
Naročnik
s sedežem v Švici
nosti
Kadar davčni zavezanec s sedežem v Sloveencialov Evropske
unijeprevoz
znan blaga za naročnika s seniji opravi
P (angl. kratica
za »Generalised
dežem
izven Unije, predložitev DDV številke
es«) je sistems strani
tarifnih naročnika
preferen- ni smiselna, saj je pri doransko odobri
za blago
s poreločanju
kraja
obdavčitve pomemben kraj
u. Carina je sedeža
znižana alioziroma
je celo stalne poslovne enote
nerazvite države
uživajo
carine
naročnika.
Predložitev nemške DDV štej ves svoj izvoz.
Sistem
je
državilke s strani vašega naročnika s sedežem
deljen, ni pav Švici
z njimi bi
izpogajan.
bila potrebna v primeru, da ima ta
eferencialnonaročnik
obravnavanje
v tejtudi
državi stalno poslovno enoto
meni, da lahko
preferencialno
in je za potrebe te poslovne enote storitev
mo izdelki po
poreklu
iz držav
tudi
naročil.
vozu v EU, ne pa tudi v obratni
a) naročnik
nima stalne poslovne enote znoprimerjavi z drugimi
splošnimi
1
Unije skonajobsežnejši traj
– vključuje
ere se v skladu s skupno carin 176
V kolikor
ugotovite,
da vaš naročnik stona in velja za
držav, ki
so
ritev prevoza blaga ni naročil za potreosti tega sistema.
be svoje stalne poslovne enote znotraj
, ki so jih deležne
države
Unije,
se uprapri določanju kraja obdavčitve
stema so predpisane
v Uredbi
upošteva
zgoraj omenjeno splošno pradne 22. julija 2008
o uporabi kraja obdavčitve. Kraj
vilo določanja
h preferencialov
v obdobju od
opravljenih
storitev prevoza blaga je tako
31. decembrav tem
2011primeru
in spre-v skladu s prvim odstavkom
t. 552/97, (ES) 25. člena
št. 1933/2006
ZDDV-1 izven Unije (po sedežu
ES) št. 1100/2006
in
(ES)
naročnika).
e pričela uporabljati z 1.1.2009
do 31. decembra
2011.3 računa:
Izdajatelj
deljuje državam v razvoju trgovinske
prefe- navede ustrezno klavzulo,
na računu
me splošnih tarifnih preferencialov. Med razje dobava
storitve predmet obrnjeva, ki je uvedla SSP, sledili stada
ji Japonska
in
ne davčne obveznosti (na primer prvi
št. 211 z dne 6.8.2008.
odstavek
lov tvorijo trije režimi, ki določajo
(različno)25. člena ZDDV-1 ali 44. člen
o koristijo izdelki v okviru SSP.
Ti
režimi soo DDV),
Direktive
dbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro
zneska ne vpiše niti v DDV-O obrazec
m za najmanj razvite države.
2 EEW!w!qptmpwoj!qsbltj 1
niti v RP, ker gre v tem delu za transakcijo, ki ni obdavčljiva v Uniji.
b) naročnik ima stalno poslovno enoto znotraj
Unije
V kolikor ugotovite, da je vaš naročnik storitev prevoza blaga naročil za potrebe svoje
stalne poslovne enote v Nemčiji, je predložitev ID številke te države članice s strani
naročnika obvezna in tudi pogoj, da se
izdajatelj (prevoznik) na izdanem računu sklicuje na obrnjeno davčno obveznost1. V tem primeru gre za storitev, ki je
obdavčljiva v drugi državi članici, in sicer
v Nemčiji, kjer ima naročnik svojo stalno
poslovno enoto.
Izdajatelj računa:
na računu slovenskega DDV ne
obračuna,
na računu navede ustrezno klavzulo,
da je dobava storitve predmet obrnjene davčne obveznosti (na primer prvi
odstavek 25. člena ZDDV-1 ali 44. člen
Direktive o DDV),
znesek vpiše v polje 12 DDV-O obrazca ter polje 27 RP-O obrazca.
Naročnik je davčni zavezanec
s sedežem dejavnosti v Avstriji
V primeru, ko slovenski davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji opravi prevoz blaga:
iz Slovenije v Avstrijo,
iz Avstrije v Slovenijo,
iz Nemčije v Avstrijo ali
iz Nemčije na Češko,
za naročnika, davčnega zavezanca s sedežem
dejavnosti v Avstriji, se kraj obdavčitve določa na podlagi zgoraj omenjenega splošnega
pravila. To posledično pomeni, da je kraj obdavčitve Avstrija, pri tem pa prevožena razdalja ni pomembna.
Izdajatelj računa:
1
V zvezi s slednjim glej navodilo za izpolnitev rekapitulacijskega
poročila (Priloga XII k ZDDV-1)
na računu slovenskega DDV ne obračuna,
na računu navede ustrezno klavzulo, da je
dobava storitve predmet obrnjene davčne obveznosti (na primer prvi odstavek
25. člena ZDDV-1 ali 44. člen Direktive
o DDV),
Strokovni
vestnik
z nasveti,
vrednost
prevozne
storitvekomentarji
vpiše v polje 12
in rešitvami
praktičnih
primerov
DDV-O obrazca ter polje 27 RP-O obrazca.
s področja DDV in carin za davčne zavezance
Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka
Pakta svetovanje d.o.o.
Dragi bralci,
Stopnja DDV v prehodnem
obdobju ker želimo, da ste o novostih ves
čas sproti obveščeni, smo v tej
Investitor ještevilki
v letu
pričel
za 2010
vas pripravili
prispevek
z gradnjo večstanovanjske
hiše,
o novih GSP pravilih o poreklu
ki bo dokončana
blaga, kiv letu
so bila 2011.
konec novembra
V letu
2010
je
za
stanovanja
objavljena v Uradnem listu EU.
še vedno 8,5% DDV, medtem ko bo v letu
2011 za stanovanja nad 120 m2 20% DDV.
V zvezi z DDV pa boste tokrat izvedeli, kaj storiti,
Če kupec v letu 2010 plača 100% avans
če vam tujec obračuna DDV svoje države, čeprav
investitorju za stanovanje, veliko 150 m2,
je kraj obdavčitve Slovenija, kako ravnati pri poinvestitor izstavi kupcu avansni račun
novnem uvozu že izvoženega blaga in na kaj moz 8,5% DDV in ga plača v proračun. Starate paziti v času akcijske prodaje svojih artiklov.
novanje v velikosti 150 m 2 pa bo končaKer pa je čas zaobljub, smo v vsebino vključili še
no v letu 2011, ko bo za taka stanovanja
DDV pravila glede organizacije poroke.
veljala 20% DDV stopnja. Ali bo investitor
ob dokončanju stanovanja v letu 2011 kupDovolite
pa mi, daDDV
se vam
ob tejdodatno
priložnostizaračuše
cu
poračunal
in mu
iskreno
zahvalim
vaše zvesto
branje
našegaDDV?
nal
razliko
medza20%
in 8,5%
stopnjo
vestnika,2011
obenem
vam v svojem indokončano
v imenu za- in
V letu
bopastanovanje
ložbe
zaželim
srečo
na
zasebnem
in
poslovnem
primopredaja le-tega.
področju.
Res je, da se bo od 1.1.2011 naprej povečala
davčna stopnja (iz 8,5% na 20%) pri prometu
stanovanj, ki niso del socialne politike.
Slavica Vukota
Simić
Prvi odstavek 32. člena
ZDDV-1 definira
termin obdavčljivega
Obdavčljivi
za redakcijodogodka.
založbe Verlag
Dashöferdogodek pomeni dogodek, s katerim so izpolnjeni
pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti
obračuna DDV.
NOVICE IZ ZAKONODAJE
V Nova
skladu
pr vim
odstavkom
40. 1člena
GSP s pravila
o poreklu
blaga
ZDDV-1 se DDV obračunava po stopnji, ki velja
VAŠA VPRAŠANJA
v trenutku
nastanka obdavčljivega dogodka.
Obračunan madžarski DDV
4
Obdavčljivi
dogodek
in
s tem
obveznost
Organizacija poroke
5 obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali
Izvoz in uvoz
5
so storitve opravljene.
DDV v času akcijske prodaje
6
ISSN 1854-4126
KAZALO
26/2010
Ne glede na citirani prvi odstavek 40. čle12. 2010
na ZDDV-1 se DDV obračunava po 21.
stopnji,
Ljubljana
ki velja ob nastanku obveznosti obračuna
DDV v primerih iz tretjega odstavka 33. člena
ZDDV-1, ki določa naslednje: če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali preden
so storitve opravljene, nastane obveznost obStrokovna
založbain od preračuna DDV na dan prejema
plačila
ekonomske, pravne in tehnične literature
jetega zneska plačila.
Davčna obveznost (obveznost obračuna) v vaNOVICE
IZ ZAKONODAJE
šem primeru
bo nastala že leta 2010 (ob prejemu nakazila za predplačilo) in zato menim,
Nova
pravilaobveznost
o poreklu
blagaz upoda GSP
boste davčno
obračunali
rabo 8,5% davčne stopnje, ki velja v letu 2010.
Po mojemugodnosti
mnenju je lahko trenutek nastanka
Trgovinske
obveznosti za obračun DDV vedno le eden in
Splošni
sistem
Evropske
unijestanoznan
se ne
morepreferencialov
ponoviti ob kasnejši
dobavi
tudi pod
imenom
za »Generalised
vanja.
Prav GSP
tako (angl.
se nekratica
more ob
kasnejši doSystem
of
Preferences«
)
je
sistem
tarifnih
preferenbavi stanovanja v letu 2011 davčna obveznost
cialov,povečati
ki jih EU(zaradi
enostransko
odobri
za blagov skladu
s porepovečanja
obdavčitve
klom z zakonom).
iz držav v razvoju. Carina je znižana ali je celo
odpravljena. Najbolj nerazvite države uživajo carine
dobavi
stanovanja
v vašem
primeru
torej
prostOb
dostop
za skoraj
ves svoj
izvoz. Sistem
je držadavčna
obveznost
ne
nastane,
saj
je
nastala
vam upravičenkam dodeljen, ni pa z njimi izpogajan.
že predhodno.
Napisali ste namreč,
da botudi
kuUgodnejše
oziroma preferencialno
obravnavanje
pec plačal
avans.
V kolikor
bi bilo predni vzajemno,
kar100%
pomeni,
da lahko
preferencialno
plačilo
v letu
2010
nižje
od
celotne
kupnine
za
obravnavo koristijo samo izdelki po poreklu
iz držav
stanovanje
avansvne
bine
bilpa
100%),
v letu
upravičenk
SSP (če
ob uvozu
EU,
tudi vbi
obratni
2011
višjo stopnjo
DDV splošnimi
– in sicer
smeri.
GSPobračunali
EU je v primerjavi
z drugimi
1
odpreferencialov
vrednosti dobave,
ki še ne –bovključuje
plačanaskodo
sistemi
najobsežnejši
31.12.2010.
raj vse izdelke, za katere se v skladu s skupno carinsko tarifo plačuje carina in velja za 176 držav, ki so
V vprašanju
nistetega
navedli,
kdo je kupec
upravičene
do ugodnosti
sistema.
stanovanja (davčni zavezanec ali fizična
Trgovinske
ugodnosti,
ki sos 4.
jih deležne
države
oseba).
V skladu
točko pr
vegaupraodvičenke
zadevnega
sistema
so predpisane
v Uredbi
stavka
81. člena
ZDDV-1 mora
vsak
davčSvetaništ.zavezanec
732/2008 zagotoviti,
z dne 22. julija
2008
o
uporabi
da je izdan račun
sheme
tarifnih preferencialov
v obdobjupreod
zasplošnih
vsako predplačilo,
ki ga prejme,
1. januarja
do 31. dobava
decembra
2011drugemu
in spreden je2009
opravljena
blaga
membah
uredb
(ES)
št.
552/97,
(ES)
št.
1933/2006
davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki
in uredb
Komisije
(ES) št.Račun
1100/2006
in (ES)
ni davčni
zavezanec.
za predplačilo
2
št. 964/2007
, ki seizdati
je pričela
je potrebno
tudi uporabljati
v primerihz 1.1.2009
prometa
3
in boizostala
v
veljavi
do
31.
decembra
2011.
druge in tretje točke prvega odstavka
81. člena ZDDV-1. V primeru, ko predpla1 Od leta 1971 Skupnost dodeljuje državam v razvoju trgovinske prefečilov plača
fizična
oseba,
torej
ni zakonske
renciale
okviru svoje
sheme splošnih
tarifnih
preferencialov.
Med razvitimi
državami
je
bila
EU
prva,
ki
je
uvedla
SSP,
sledili
sta
ji Japonskaza
in
obveze
(po
ZDDV-1)
po
izdaji
računa
ZDA.
predplačilo.
2 Glej
Uradni list EU, serija L, št. 211 z dne 6.8.2008.
3
Splošni sistem preferencialov tvorijo trije režimi, ki določajo (različno)
raven ugodnosti, ki jo lahko koristijo izdelki v okviru SSP. Ti režimi so
mag. Dejanrežim
Petkovič,
davčni
svetovalec
splošni režim, posebni spodbujevalni
za trajnostni
razvoj
in dobro
ABECEDA
d.o.o.
upravljanje ter posebni režim za najmanj
razviteSVETOVANJE
države.
EEW!w!qptmpwoj!qsbltj
31
26/2010
Storitve21.telemarketinga
12. 2010
Ljubljana
Samostojni podjetnik ni zavezanec za DDV, sedež ima v Sloveniji in opravlja telefonske
storitve (išče naročnike). Iz Slovenije kliče v Italijo in išče telefonske naStrokovna
založba za italijansko podjetje, hkrati izvaja
ročnike
pravne in tehnične literature
tudi anketo. Storitev opravlja izključno za
italijansko podjetje. Ali mora postati zavezanec za DDV?
NODAJE
Kraj obdavčitve storitev, ki so obdavčene po
la o poreklu
blaga
novem
splošnem pravilu, določa 25. člen
ZDDV-1. Slednji člen v prvem odstavku donosti
loča, da je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj,
encialov Evropske
znan zavezanec sedež svoje dekjer imaunije
ta davčni
P (angl. kratica
za »Generalised
javnosti,
stalno poslovno enoto, če so te stories«) je sistemtve
tarifnih
preferenopravljene
stalni poslovni enoti davčnega
ransko odobri
za
blago
s
porezavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje
u. Carina je dejavnosti,
znižana ali je
alicelo
kraj, kjer ima davčni zavezanec,
nerazvite države
uživajo
ki prejme tecarine
storitve, stalno oziroma običajno
j ves svoj izvoz.
Sistem je držaprebivališče.
deljen, ni pa z njimi izpogajan.
eferencialnoPo
obravnavanje
tudi gre v primeru zadevnih stomojem mnenju
meni, da lahko
preferencialno
ritev
za storitve, ki se obdavčujejo po omemo izdelki po
poreklu
iz držav pravilu, kar pomeni, da je
njenem
splošnem
vozu v EU, ne
pa tudiitalijanski
v obratnidavčni zavezanec, kateremu
dolžan
primerjavi z drugimi
splošnimistoritev s strani slovenskega
je bila opravljena
1
najobsežnejši
– vključuje
sko- DDV po sistemu samoobizvajalca,
obračunati
ere se v skladu
s skupno
carin- z zakonodajo svoje države,
davčitve
v skladu
na in velja za
držav,
so
saj176
se za
kraj ki
opravljanja
storitev šteje kraj, kjer
osti tega sistema.
ima prejemnik sedež svoje dejavnosti. S tem
se davčno breme prenese z izvajalca storitev
, ki so jih deležne države uprana prejemnika.
stema so predpisane v Uredbi
dne 22. julija
o uporabi
Ne2008
glede
na to, da je v primeru dobav storih preferencialov
v
obdobju
tev davčnemuod
zavezancu iz Evropske Uni31. decembra
2011
in
spreje kraj obdavčitve teh storitev izven Slovenije
t. 552/97, (ES)
ter št.
se1933/2006
obveznost DDV prevali na naročnika,
ES) št. 1100/2006
in skladno
(ES)
pa se mora
s 4. odstavkom 78. člee pričela uporabljati
z
1.1.2009
na ZDDV-1 vsak davčni zavezanec, ki ima sedo 31. decembra
2011.3
dež v Sloveniji
in opravlja storitve na ozemlju
druge države članice, za katere je plačnik
Direktive Sveta
2006/112/ES izključno prejemnik storitev,
identificirati za namene DDV v Sloveniji ter
št. 211 z dne 6.8.2008.
lov tvorijo trije režimi,
ki določajopristojnemu
(različno)
predložiti
davčnemu organu zaho koristijo izdelki v okviru SSP. Ti režimi so
dbujevalni režim zatevek
trajnostni
razvoj
in
dobro
za izdajo identifikacijske številke za DDV.
deljuje državam v razvoju trgovinske prefeDDV
v skladu
me splošnih tarifnih
preferencialov.
Meds 196. členom
razva, ki je uvedla SSP, sledili sta ji Japonska in
m za najmanj razvite države.
4 EEW!w!qptmpwoj!qsbltj 1
Davčni zavezanec mora na podlagi 9. odstavka 130. člena PZDDV-1 pridobiti identifikacijsko številko za DDV že za mesec, v katerem je
verjetno, da bo opravil take storitve.
Iz navedenih zakonskih določb tako po mojem mnenju izhaja, da bi se moral v konkretnem primeru slovenski izvajalec, ki je
sicer mali davčni zavezanec, identificirati
za namene DDV. Identifikacijsko številko
za DDV bi moral pridobiti že za mesec,
v katerem je opravil prvo storitev davčnemu zavezancu iz Italije.
Kot je razvidno iz vprašanja, mali davčni zavezanec že opravlja storitve tujemu davčnemu
zavezancu, kar pomeni, da bo dejansko identifikacijsko številko za DDV pridobil po zakonsko
določenem roku. Iz tega razloga predlagam,
da kontaktirate svojega davčnega kontrolorja
in se skušajte z njim dogovoriti, kako ravnati
v nastali situaciji oziroma kako to popraviti za
nazaj (če je sploh možno). Problem se namreč
ne pojavi zaradi obračuna DDV, temveč zaradi
obveznosti poročanja opravljenih dobav storitev, kar pa ni bilo mogoče storiti, ker še niste
imeli identifikacijske številke za DDV.
Spremembe DDV zakonodaje s 1.1.2011 ne
vplivajo na konkretni primer.
Nina Klobučarič, davčna svetovalka
Taxgroup svetovanje d.o.o.
Mala davčna zavezanka
Samostojna podjetnica iz Slovenije, ki ni davčna zavezanka,
opravi v Avstriji glasbene storitve za avstrijskega naročnika.
Kako je z obračunom DDV Ali izda račun
brez DDV in napiše, da ni davčna zavezanka ali kako?
Zavezanka, ki je samostojna podjetnica, opravlja dejavnost neodvisno in v vsakdanjem jeziku, če nima DDV številke, sicer velja za
»nezavezanko (za DDV)«, dejansko pa je mala
davčna zavezanka, če oz. ker njen obdavčljivi
promet v obdobju 12 mesecev poslovanja ne
presega 25.000 EUR.
26/2010
Mali davčni zavezanci so davčni zavezanci,
v Avstriji. Če prejemnik storitev ni davčni za21. 12. 2010
vendar se v okviru DDV (lahko) obravnavajo
vezanec, bo morala DDV skoraj zagotovo
obLjubljana
po posebni ureditvi, kar pomeni, da davčnemu
računati slovenska zavezanka, kar pomeni
organu prijavijo začetek opravljanja dejavnosti,
obveznost identifikacije v Avstriji. Če je prepraviloma pa nimajo DDV številke, ne obračujemnik davčni zavezanec, potem obstaja monavajo DDV in nimajo pravice do odbitka vstožnost, da bo breme obračuna in plačila DDV
Strokovni
vestnik z nasveti, komentarji
pnega davka.
preneseno nanj, ker storitve opravi zavezanka,
in rešitvami praktičnih primerov
založba
ki v Avstriji nima sedežaStrokovna
dejavnosti.
ekonomske, pravne in tehnične literature
s področja
DDV in ureditve
carin zazadavčne
zavezance
Uvedba posebne
male davčne
zavezance je v pristojnosti posamezne države
V 2011 bo veljalo, da bo DDV obračunal prečlanice EU in praviloma velja samo za tranjemnik – davčni zavezanec, v državi, kjer ima
Dragi
bralci,
sakcije na njenem ozemlju, kar pomeni, da bo
sedež.
presoja, ali mali zavezanec iz določene države
kerugodnosti
želimo, da ste
o novostih
ves odvi- Nova
ČeGSP
storitve
niso povezane
s prireditvijo
pravila
o poreklu
blaga in je
uživa posebne
v drugi
državi,
časdržave,
sproti obveščeni,
smo v tej šteprejemnik davčni zavezanec s sedežem v Avsna od ureditve
kjer se transakcije
striji, bo kraj
obdavčitve Avstrija. Prejemnik se
številki
za
vas
pripravili
prispevek
jejo za opravljene. Praviloma velja ureditev za Trgovinske
ugodnosti
bo samoobdavčil. V skladu s slovensko zakoo novih
GSP
o poreklu
male zavezance
samo
zapravilih
domače
zavezance,
nodajo
bo preferencialov
morala zavezanka,
gledeunije
na 4. odki so bila
sistem
Evropske
znan
za tuje pa ne,blaga,
kar izhaja
tudikonec
iz a) novembra
točke 6. odst. Splošni
stavek
78. člena
ZDDV-1 davčnemu
organu,
objavljena vZDDV-1,
Uradnem listu
EU. da so iz posebne tudi pod
imenom
GSP (angl.
kratica za »Generalised
94. člena
ki pravi,
) je sistem
tarifnih
preferenkjerofjePreferences«
vpisana v davčni
register,
predložiti
zahureditve izvzete »dobave blaga in storitev, ki jih System
ki jih(obrazec
EU enostransko
za blago
s poreDDV-P2)odobri
za izdajo
identifikacijv Sloveniji
opravi
davčni
ki v Slove- cialov,tevek
V zvezi z DDV
pa boste
tokratzavezanec,
izvedeli, kaj storiti,
klom ske
iz držav
v razvoju.
Carina je znižana ali je celo
številke
za DDV.
niji
nima
sedeža«.
če vam
tujec
obračuna DDV svoje države, čeprav
odpravljena.
Najbolj
nerazvite
države uživajo carine
je kraj obdavčitve Slovenija, kako ravnati pri poZavezanka
mora
pridobiti
identifikacijsko
šteKar
zadeva
»glasbene
storitve«,
je
opis
preprost dostop za skoraj ves svoj izvoz.
Sistem je držanovnem uvozu že izvoženega blaga in na kaj movilko za DDV dodeljen,
že za mesec,
je verskromen,
da bi mogli iz njega zanesljivo do- vam upravičenkam
ni pa v katerem
z njimi izpogajan.
rate paziti v času akcijske prodaje svojih artiklov.
ločiti,
za katere storitve gre in katero pravilo Ugodnejše
jetno, oziroma
da bo opravila
storitve,obravnavanje
od katerih DDV
preferencialno
tudi
Ker pa je čas zaobljub, smo v vsebino vključili še
za določanje kraja obdavčitve velja, vendar sta ni vzajemno,
obračunakar
prejemnik.
pomeni, da lahko preferencialno
DDV pravila glede organizacije poroke.
možnosti po mojem mnenju zgolj dve: če se obravnavo koristijo samo izdelki po poreklu iz držav
Na računu
storitve
zastoritve opravijo v okviru kulturne prireditve, ki upravičenk
SSPza
obopravljene
uvozu v EU,
ne pa bo
tudidavčna
v obratni
Dovolite pa mi, da se vam ob tej priložnosti še
vezanka
navedla
vse potrebne
podatke,
kot jih
je v Avstriji, bodo storitve opravljene in obdav- smeri.
GSP EU
je v primerjavi
z drugimi
splošnimi
iskreno zahvalim za vaše zvesto branje našega
zahteva
zakon v 82. členu.
Slovenskega
1
čene po kraju prireditve (29. čl. ZDDV-1), če sistemi
preferencialov
najobsežnejši
– vključujeDDV
skovestnika, obenem pa vam v svojem in v imenu zane
bo
obračunala,
zato
bo
na
računu
navedla
ne gre za storitve v okviru prireditev (ampak, na raj vse izdelke, za katere se v skladu s skupno
carinložbe zaželim srečo na zasebnem in poslovnem
klavzulo,
da bo
»DDV
prejemnik
primer,
za poučevanje glasbe), pa je kraj ob- sko tarifo
plačuje
carina
inobračunal
velja za 176
držav, kistoso
področju. Avstrija le v primeru, če je prejemnik
ritev
v skladu
s 196. členom
DDV
Direktive
ozidavčitve
upravičene do ugodnosti tega sistema.
roma prvega odstavka 25. člena ZDDV-1«.
storitev davčni zavezanec, ki ima sedež in DDV
Trgovinske
ugodnosti, ki so jih deležne države upraštevilko v Avstriji (prvi odst. 25. čl. ZDDV-1).
Na
podlagi
identifikacije
oziroma opravljanja
vičenke zadevnega
sistema so predpisane
v Uredbi
za tujega
naročnika,
sam oobračuna
št. 732/2008
z dne
22. julijaki2008
uporabi
Z uveljavitvijo sprememb ZDDV-1 s 1. januar- Svetastoritev
Slavica Vukota Simić
DDV,
za zavezanko
nastane obveznost
porosplošnih
tarifnih preferencialov
v obdobju
od
jem 2011 bo veljalo, da se bodo tudi storitve, sheme
za redakcijo založbe Verlag Dashöfer
čanja
opravljenih
storitev
v rekapitulacijskem
opravljene v okviru kulturne prireditve, če se 1. januarja 2009 do 31. decembra 2011 in spreporočilu
obveznost
oddajanja
mesečnih
uredbin(ES)
št. 552/97,
(ES) št. 1933/2006
bodo opravile za davčnega zavezanca, obdav- membah
DDV Komisije
obračunov,
in sicer
do 20. dneinmese(ES)
št. 1100/2006
(ES)
čile po kraju, ki se določi na podlagi splošne- in uredb
2
ca, ki sledi
v katerem
so bile
storitve
, kimesecu,
se je pričela
uporabljati
z 1.1.2009
ga pravila, to pa je po sedežu oziroma poslovni št. 964/2007
NOVICE IZ ZAKONODAJE
3
opravljene.
in
bo
ostala
v
veljavi
do
31.
decembra
2011.
enoti prejemnika. Če prejemnik ne bo davčni
Nova GSP pravila o poreklu blaga
1
zavezanec, ostaja v veljavi obdavčitev po kraju
1 OdNe
leta iz
1971
Skupnostindodeljuje
v razvoju
Zakona
tudi izdržavam
Pravilnika
netrgovinske
izhaja prefepovprireditve.
VAŠA VPRAŠANJA
renciale v okviru svoje sheme splošnih tarifnih preferencialov. Med razsem
nedvoumno,
z identifikacivitimi
državami
je bila EU prva, ali
ki je zavezanka
uvedla SSP, sledili
sta ji Japonska in
Obračunan madžarski DDV
4
ZDA.
jo
preide
v splošni
sistem
obračuna
DDV ali
V prvem primeru, torej če se storitve opravijo
2 Glej Uradni list EU, serija L, št. 211 z dne 6.8.2008.
Organizacija poroke
5
je identifikacija
namenjena
zgolj
poročanju
in
v okviru kulturne prireditve pred začetkom leta 3 Splošni
sistem preferencialov
tvorijo trije režimi,
ki določajo
(različno)
Izvoz in uvoz
5
raven
ugodnosti,
ki
jo
lahko
koristijo
izdelki
v
okviru
SSP.
Ti
režimi
so
nadzoru nad obračunom DDV od transakcij, ki
2011, je potrebno obračunati avstrijski DDV.
splošni režim, posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro
DDV
v
času
akcijske
prodaje
6
Kdo ga bo obračunal, je odvisno od ureditve
se obdavčijo
naročnika.
upravljanje
ter posebniv državi
režim za najmanj
razvite države.
NOVICE IZ ZAKONODAJE
ISSN 1854-4126
KAZALO
EEW!w!qptmpwoj!qsbltj
51
26/2010
Sama sem mnenja, da identifikacija na podlagi
21. 12. 2010
4. odstavka
78. člena ZDDV-1 ne pomeni izLjubljana
gube statusa malega davčnega zavezanca, iz
česar bi sledilo, da se ostale transakcije, za
katere se ne uporabi obdavčitev po prvem odstavku 25. člena, obravnavajo enako kot doslej
– torej kot oproščene. V zvezi s storitvami, ki
so založba
obdavčene v tujini, se nam zastavi tudi vpraStrokovna
pravne in tehnične literature
šanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
NODAJE
Če prejemnik storitev ni davčni zavezanec, ne
pride do prenosa kraja obdavčitve v Avstrijo.
Storitve štejejo za opravljene v Sloveniji (drugi
odstavek
25. člena). Ker jih opravi zavezanka
la o poreklu
blaga
s statusom malega zavezanca, se DDV na podlagi prvega odstavka 94. člena ZDDV-1 DDV
nosti
ne obračuna.
encialov Evropske unije znan
P (angl. kratica za »Generalised mag. Tamara Prezelj, univ. dipl. iur.
Hermiona d.o.o.
es«) je sistem tarifnih preferenransko odobri za blago s poreu. Carina je Vračilo
znižana aliDDV
je celo
nerazvite države uživajo carine
Naša stranka, samostojni podjej ves svoj izvoz. Sistem je držatnik, je z oktobrom zaprla s.p.
deljen, ni pa z njimi izpogajan.
Zanima nas, kakšen je postoeferencialno obravnavanje tudi
pek, da lahko uveljavimo vračilo
meni, da lahko preferencialno
DDV za neuspelo izvršbo? Obstajajo za to
mo izdelki po poreklu iz držav
kakšni posebni obrazci?
vozu v EU, ne pa tudi v obratni
primerjavi z drugimi
splošnimi
Po razmisleku
o opisanem dejanskem stanju
1
najobsežnejši
–
vključuje
skobi za pravilen odgovor potreboval še pojasnila
ere se v skladu
s skupno carino sledečem.
na in velja za 176 držav, ki so
osti tega sistema.
Po kakšnem postopku je stranka zaprla s.p.
(predvidevam, da gre za enostavno oziroma
, ki so jih deležne države upraprostovoljno prenehanje s.p. in deregistracistema so predpisane v Uredbi
jo iz davčnih registrov ne pa za stečaj) in kaj
dne 22. julija 2008 o uporabi
točno pomeni, da izvršba ni uspela in zakaj je
h preferencialov v obdobju od
bilo temu tako (ali to pomeni, da je bil vložen
31. decembra 2011 in sprepredlog za izvršbo, pa je bil s strani sodišča
t. 552/97, (ES) št. 1933/2006
zavrnjen ali pa je bil dolžnik insolventen in zaES) št. 1100/2006 in (ES)
radi tega podjetnik ni bil poplačan in izvršba
e pričela uporabljati z 1.1.2009
ni uspela)?
do 31. decembra 2011.3
Dodatni odgovor naročnika:
deljuje državam v razvoju trgovinske prefeme splošnih tarifnih preferencialov. Med razva, ki je uvedla SSP,
sledili
ji Japonska in
Gre
zastaprostovoljno
prenehanje in obenem za
upokojitev nosilca.
št. 211 z dne 6.8.2008.
lov tvorijo trije režimi, ki določajo (različno)
o koristijo izdelki Sodišče
v okviru SSP. je
Ti režimi
so
obvestilo,
da izvršba ni uspela,
dbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro
ker
dolžnik nima denarnih sredstev in tudi
m za najmanj razvite
države.
6 EEW!w!qptmpwoj!qsbltj 1
informacija o premoženjskem stanju je nična. Nosilec na svoje ime nima nobenega
premoženja.
Vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, ima na podlagi določb Zakona
o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju
ZDDV-1) pravico do odbitka vstopnega DDV
pri opravljanju obdavčenih in tistih oproščenih
dejavnosti, ki zavezancu omogočajo pravico
do odbitka vstopnega DDV.
Eno izmed bistvenih načel sistema DDV je njegova nevtralnost, saj naj bi DDV obremenjeval
le končno potrošnjo, medtem ko v proizvodnoprodajni verigi davek načeloma ne bi smel
obremenjevati davčnih zavezancev, ki so pridobili veljavno DDV številko in posledično ne bi
smel vplivati na njihove ekonomske odločitve.
Omenjeno načelo se v Sloveniji in večini držav,
ki so implementirale sistem DDV, zagotavlja na
podlagi načela kreditne metode, kar pomeni,
da se znesek DDV, ki ga zavezanec prejme od
kupcev ob prodaji blaga ali po opravljenih storitvah (izhodni davek), odbije od zneska DDV,
ki ga zavezanec plača svojim dobaviteljem blaga ali storitev (vhodni davek), ki jih je ali bo
uporabil za namene obdavčljive dejavnosti, pri
katerih ima pravico do odbitka.
V primerih, ko znesek vhodnega presega znesek izhodnega davka, ima davčni zavezanec preko obračuna DDV v davčnem obdobju pravico
zahtevati vračilo ali prenos presežka vhodnega
davka nad izhodnim. V kolikor zavezanec zahteva vračilo, mora davčni organ dolgovan znesek
davka v skladu s 73. členom ZDDV-1 nakazati
na zavezančev transakcijski račun v roku 21 dni
po predložitvi DDV obračuna.
Poleg odbitka vhodnega DDV lahko davčni
zavezanci v določenih primerih tudi popravijo (znižajo) znesek izhodnega DDV iz naslova
»slabih terjatev«2 v skladu s tretjim odstavkom
2
Določba o popravku (zmanjšanju) izstopnega DDV v zvezi s slabimi terjatvami je v slovenski zakonodaji implementirana na podlagi
90. člena Direktive Sveta 2006/112/ES (t.i. DDV direktiva), ki sicer omogoča davčnim zavezancem, da pri preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem oziroma delnem neplačilu ali znižanju cene po
dobavi zmanjšajo svoj izstopni DDV, vendar pa mora vsaka država
članica EU vzpostaviti svoj mehanizem in pogoje za uveljavljanje
omenjene pravice zavezancev.
39. člena ZDDV-1; in sicer, če na podlagi
pravnomočnega sklepa sodišča ozaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenempostopku prisilne poravnave niso bili
(v celoti) poplačani. Poleg omenjenega lahko
davčni zavezanec popravi obračunan DDV iz
Strokovni
vestnik
z nasveti,
komentarji
naslova slabih
terjatev
tudi v primeru,
ko pridoin rešitvami
praktičnih
primerov
bi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvrs področja
DDV in ali
carin
zalistino,
davčne
zavezance
šilnega postopka
drugo
ki dokazuje,
da v zaključenem izvršilnem postopku davčni
zavezanec
ni bil poplačan (v celoti).
Dragi bralci,
26/2010
delovnega dne naslednjega meseca po pote21. 12. 2010
ku meseca, v katerem je prenehala identifikaciLjubljana
ja za namene DDV, kot to določa peti odstavek
88. člena ZDDV-1.
Vendar pa se v praksi lahko zelo hitro pripeti,
da se sodni postopek v zvezi s slabimi terjatvami zavezanca zaključi
šele po
roku, do kaStrokovna
založba
in tehnične literature
terega ekonomske,
mora bitipravne
s strani
zavezanca – upnika
predložen zadnji obračun DDV. V takšnih primerih ZDDV-1 ne predpisuje mehanizma, na
podlagi katerega bi ob predložitvi posebnega
obrazca, lahko zavezanec, ki je že prenehal
Nova
GSP pravila
o poreklu
obstajati,
vložil zahtevek
za vračiloblaga
DDV iz naslova (delno) poplačanih slabih terjatev, kot to
Trgovinske
ugodnosti
obstaja npr.
v Veliki Britaniji6.
NOVICE IZ ZAKONODAJE
Omenjena zakonska določba je na prvi pokerinželimo,
da ste za
o novostih
vesv pragled razumljiva
enostavna
izvajanje
časjesproti
obveščeni,
smo v tejda vsi
ksi, vendar pa
potrebno
upoštevati,
številki
za
vas
pripravili
prispevek
zavezanci, ki čakajo na razplet sodnih postopo novih
GSP
pravilih kondiciji«.
o poreklu Nekov niso vedno
v dobri
»finančni
blaga, ki so
bilatakšnih,
konec novembra
nazadnje je nemalo
tudi
ki se zaradi
objavljenainv neporavnanih
Uradnem listu EU.
zapadlih
terjatev svojih poslovnih partnerjev sami znajdejo pred stečajem ali
V zvezi
z DDVodločijo
pa boste tokrat
izvedeli, kaj storiti,
pa
se raje
za prenehanje
opravljanja
dejavnosti
kakorDDV
da bi
šedržave,
naprejčeprav
poslovali
če vam
tujec obračuna
svoje
z izgubo.
je kraj obdavčitve Slovenija, kako ravnati pri ponovnem uvozu že izvoženega blaga in na kaj mo-
In
kako
od prodaje
državesvojih
zahtevati
vračilo
rate
pazitijev mogoče
času akcijske
artiklov.
davka,
upoštevaje
zakonske
določbe,
če
Ker pa je čas zaobljub, smo v vsebino vključili šese zavezanec,
ki glede
dalj časa
čaka na
zaključek sodnih
DDV pravila
organizacije
poroke.
postopkov v zvezi s slabimi terjatvami, znajde
na robu?
Dovolite pa mi, da se vam ob tej priložnosti še
iskreno
zahvalim
za vaše zvesto
branje našega
Na
podlagi
sedmega
odstavka
88. člena
vestnika,
obenem
pa
vam
v
svojem
in
v
imenu
zaZDDV-1 mora davčni zavezanec, nad katerim
ložbe
zaželim
srečo
na
zasebnem
in
poslovnem
je začet postopek stečaja ali likvidacije, prepodročju.
dložiti
obračun DDV davčnemu organu v roku
203 oziroma 60 dni po poteku davčnega obdobja4. Ob koncu stečajnega postopka ali likvidacije je davčni zavezanec dolžan predložiti
obračun DDV tudi
naVukota
dan poteka
Slavica
Simić davčnega
5
obdobja .za redakcijo založbe Verlag Dashöfer
Splošni
preferencialov
Evropskepaunije
znan
Ne sistem
glede na
pravkar omenjeno,
lahko
na
tudi pod
imenom
GSP (angl.
kratica
za »Generalised
podlagi
54. člena
Zakona
o davčnem
postopSystem
Preferences«)ZDavP-2)
je sistem davčni
tarifnih zavezanci
preferenku of
(v nadaljevanju
cialov,predložijo
ki jih EU enostransko
odobri za če
blago
s porepopravek obračuna,
naknadno
klom ugotovijo,
iz držav v razvoju.
Carina je znižana
ali je celo
da je v predloženem
davčnem
obodpravljena.
Najbolj
nerazvite
države
uživajo
carine
računu davčno obveznost zavezanec izkazal
prostprevisoko
dostop zaglede
skorajna
vesobveznost
svoj izvoz.7,Sistem
ki bi jojebildržadolvam upravičenkam
dodeljen,
ni
pa
z
njimi
izpogajan.
žan izkazati na podlagi relevantnega zakona
Ugodnejše
oziroma preferencialno
obravnavanje
tudi
o obdavčenju.
Popravek obračuna
je mogoče
ni vzajemno, kar pomeni, da lahko preferencialno
opraviti v roku 12 mesecev od poteka roka, do
obravnavo koristijo samo izdelki po poreklu iz držav
katerega bi moral biti davčni obračun vložen,
upravičenk SSP ob uvozu v EU, ne pa tudi v obratni
čemur mora zavezanec priložiti tudi pisno obsmeri. GSP EU je v primerjavi z drugimi splošnimi
razložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno
sistemi preferencialov1 najobsežnejši – vključuje skoobveznost v že predloženem davčnem obračuraj vse izdelke, za katere se v skladu s skupno carinnu izkazal previsoko.
sko tarifo plačuje carina in velja za 176 držav, ki so
upravičene
do ugodnosti
tega sistema.
Na podlagi
popravljenega
davčnega obračuna
in pojasnil
lahko ki
davčni
popravljen
obTrgovinske
ugodnosti,
so jihorgan
deležne
države upraračun
sprejmesistema
ali zavrne,
v kolikor meni,
da ni
vičenke
zadevnega
so predpisane
v Uredbi
V kolikor
vztraja
pri poSvetautemeljen.
št. 732/2008
z dne zavezanec
22. julija 2008
o uporabi
pravljenem
obračunu
kljub
zavrnitvi
davčnega
sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od
organa,2009
lahkodo
slednji
preveri utemeljenost
po1. januarja
31. decembra
2011 in sprepravka
v davčnem
inšpekcijskem
Prav tako je v primeru prostovoljnega preneha- membah
uredb
(ES) št. 552/97,
(ES) št.nadzoru.
1933/2006
nja opravljanja dejavnosti vsak zavezanec dol- in uredb Komisije (ES) št. 1100/2006 in (ES)
V kolikor
2 je popravek obračuna utemeljen
žan vložiti zadnji davčni obračun do zadnjega št. 964/2007
, ki se je pričela uporabljati z 1.1.2009
NOVICE IZ ZAKONODAJE
in
sprejet
s strani
davčnega
organa,
in bo ostala v veljavi
do 31.
decembra
2011.3je le-ta
Nova
20-dnevni
rok
je
predpisan
za
primer
likvidacije,
60-dnevni
pa
za
GSP pravila o poreklu blaga
1
KAZALO
3
primer stečaja.
V skladu s 5. odstavkom 89. člena ZDDV-1 se ob začetku postop- 1
VAŠA
VPRAŠANJA
ka likvidacije
ali stečajnega postopka davčno obdobje konča na
dan pred začetkom
omenjenih
Obračunan
madžarski
DDVpostopkov.
4
5
Ob končanju postopka likvidacije se davčno obdobje konča na
Organizacija
poroke
5
dan pred sprejetjem
sklepa o razdelitvi premoženja oziroma
na 2
dan pred sprejetjem sklepa o končanju postopka prisilne likvida- 3
Izvoz
5 ko se
cije kotintouvoz
določa 6. odstavek 89. člena ZDDV-1, medtem
davčno
obdobje
ob
končanju
stečajnega
postopka
konča
DDV
v času akcijske prodaje
6 na dan
pred sprejetjem sklepa o končanju stečajnega postopka.
4
ISSN 1854-4126
6
Več o tem lahko najdete na: http://www.hmrc.gov.uk/vat/manaOd letaging/change/cancel-reclaim.htm
1971 Skupnost dodeljuje državam v razvoju trgovinske preferenciale
v okviru
splošnihZDavP-2
tarifnih preferencialov.
Med raz7
Ne
glede svoje
na to, sheme
da se določbe
nanašajo le na popravljavitimi državami
je bila obračuna,
EU prva, kivjekaterem
uvedla je
SSP,
sledili
sta ji Japonska
in
nje davčnega
davčna
obveznost
bila izkaZDA. zana previsoko menim, da se ta določba lahko vsebinsko uporabi
Glej Uradni
EU, serija
L, je
št.davčna
211 z dne
6.8.2008.
tudi vlist
primeru,
kadar
izguba
v primeru DDPO ali »davčterjatev«
v primeru DDV
izkazana
prenizko,
saj so (različno)
v primeru
Splošnina
sistem
preferencialov
tvorijo
trije režimi,
ki določajo
prenosa prvotno
(prenizko)
ugotovljene
izgube
ali terjatev
iz so
naraven ugodnosti,
ki jo lahko
koristijo
izdelki v okviru
SSP.
Ti režimi
morebitne
bodoče režim
davčne
lahko in
izkazane
splošnislova
režim,DDV
posebni
spodbujevalni
zaobveznosti
trajnostni razvoj
dobro
previsoko.
upravljanje
ter posebni režim za najmanj razvite države.
EEW!w!qptmpwoj!qsbltj
17
26/2010
dolžan skladno s 97. členom ZDavP-2 v roku
12. 2010
30 dni po21.prejemu
popravljenega obračuna
Ljubljana
razliko med davčno obveznostjo, obračunano
in plačano po prvotnem obračunu in višino obračunane obveznosti po popravku obračuna
vrniti zavezancu, pri čemer zamudne obresti
zavezancu ne pripadajo. Kadar zakon o obStrokovna
založba določa tudi druge primere, ko je zadavčenju
pravne in tehnične literature
vezanec ali druga oseba upravičen do vračila
davka, se v zvezi s popravkom na podlagi določb 98. člena ZDavP-2 smiselno uporabljajo
določbe prej omenjenega 97. člena ZDavP-2.
NODAJE
Iz vsega
navedenega lahko zaključimo, da tako
la o poreklu
blaga
ZDDV-1 kakor tudi ZDavP-2 govorita le o davčnih zavezancih, torej osebah, ki še niso prenosti
nehali obstajati in niso izbrisani iz davčnih ter
drugih registrov
encialov Evropske
unije znanin zato na prvi pogled v konkretnem
primeru ne bi obstajal mehanizem
P (angl. kratica
za »Generalised
po neuspešno zaključenem soes«) je sistemvračila
tarifnihdavka
preferendnem
postopku
nad dolžniki upnika, ki več ne
ransko odobri
za blago
s poreu. Carina je opravlja
znižana ali
je celo
dejavnosti.
nerazvite države uživajo carine
Vendar
pa je
menim,
j ves svoj izvoz.
Sistem
drža- da bi na podlagi zagotavljanja
sistema
nevtralnosti
DDV morale imeti vse
deljen, ni pa z njimi izpogajan.
ne glede
eferencialnoosebe,
obravnavanje
tudi na to, da so prenehale obstajati
kot davčni zavezanci, pravico do vračila
meni, da lahko
preferencialno
DDV
v primeru,
ko bi se sodni postopki v zvezi
mo izdelki po
poreklu
iz držav
s slabimi
terjatvami
vozu v EU, ne pa tudi v obratni zaključili, v kolikor je seveda bilsplošnimi
DDV s strani teh oseb, ko so še bili
primerjavi z drugimi
1
davčni
zavezanci,
najobsežnejši
– vključuje
sko- pravilno in pravočasno obračunan
in
plačan
ere se v skladu s skupno carin-v državni proračun.
na in velja za 176 držav, ki so
Zaključek
osti tega sistema.
izbrisa teh zavezancev iz sodnih in davčnih
registrov.
Prav tako tudi iz določb ZDavP-2 neposredno
ni mogoče jasno opredeliti postopka, na podlagi katerega bi vračilo DDV v omenjenem primeru bilo mogoče.
Vendar pa sem mnenja, da bi se osebe v konkretnih primerih vsebinsko lahko na podlagi
39. člena ZDDV-1 posluževale 54. in v povezavi s tem tudi 97. in 98. člena ZDavP-2 na način, da bi v primeru stečajnega postopka nad
dolžniki, ki bi se zaključil v roku 12 mesecev
po dnevu, ko bi moral s strani davčnega zavezanca-upnika biti vložen zadnji obračun DDV8,
na pristojni davčni urad naslovila:
zadnji predložen obračun DDV,
popravljen obračun DDV na podlagi zaključenega sodnega postopka in
dopis z zahtevkom po vračilu preveč plačanega DDV s pojasnilom vseh okoliščin.
S tem bi bilo zagotovljeno enakopravno
obravnavanje zavezancev ter vzpostavljen
ustrezen mehanizem vračila DDV v skladu
z določbo 90. člena DDV Direktive. Edino, na
kar morajo upniki biti pazljivi je 12-mesečni
zastaralni rok, kar bi veljalo v bodoče urediti
v ZDDV-1 ali Pravilniku o izvajanju ZDDV-1 na
način, da bi upniki lahko zahtevali vračilo davka na podlagi določenega obrazca vsaj še toliko časa, kot ga ima davčni organ za odmero
in izterjavo davka.
, ki so jih deležne
države upra-v ZDDV-1 ni implementiral
Zakonodajalec
Sašo Lukač, davčni svetovalec
stema so predpisane
v Uredbi
mehanizma,
ki bi omogočal, kot je to primer
KPMG poslovno svetovanje d.o.o.
dne 22. julija
2008Britaniji,
o uporabi
v Veliki
da bi zavezanci lahko zahteva V primeru »prostovoljnega« prenehanja zavezanca zaradi preneh preferencialov
v obdobju
od vračilo DDV tudi v primeli (celotno
ali delno)
hanja opravljanja dejavnosti mora zadnji DDV obračun biti vložen do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku
31. decembra
in sprerih, 2011
ko bi se
stečajni ali drug sodni postopek
meseca, v katerem je prenehala identifikacija za namene DDV
t. 552/97, (ES)
1933/2006
zavezanca.
nadšt.njihovimi
dolžniki zaključil šele po datumu
ES) št. 1100/2006 in (ES)
DDV v poslovni praksi – strokovni vestnik z nasveti, komentarji in rešitvami praktičnih primerov
e pričela uporabljati
z 1.1.2009
s področja
DDV in carin za davčne zavezance.
3
do 31. decembra
2011.
Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel. št.: 01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94,
8
email: [email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2007-2011 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba, d.o.o./
urednica:
Slavica Vukota Simić, univ. dipl. org./ Stavek: Sketch, s.r.o., Bratislava/ Tisk: Tiskarna PREMIERE d.o.o./ Izhaja: vsakih
deljuje državam vOdgovorna
razvoju trgovinske
prefe14preferencialov.
dni/ Cena: 116 euro
me splošnih tarifnih
Med raz-predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datumasledili
vašega
Naročilo
za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino
va, ki je uvedla SSP,
stanaročila.
ji Japonska
in
na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakci-
je./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe –
št. 211 z dne 6.8.2008.
z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika
lov tvorijo trije režimi,
ki določajo
in njegovih
delov(različno)
v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje
o koristijo izdelki z uporabo
v okviru SSP.
Ti režimi so
elektronskih
off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja
dbujevalni režim zanaročnikov./
trajnostni razvoj
in
dobro
Odgovore
na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika.
m za najmanj razvite države.
8 EEW!w!qptmpwoj!qsbltj 1