SOLčAVSKI GORSKI LES

Comments

Transcription

SOLčAVSKI GORSKI LES
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa invesvtira v podeželje
Projekt delno financira EU
O lesu izpod gora
solčavski gorski les
Kdo je čez les?
Mi že nismo čez les, pač pa smo za les. Radi bi vam pokazali, kakšen je »ta
pravi les«.
Pri tem mislimo na les iz naših gozdov nad Solčavo. Govorimo o gorskem
lesu, saj raste v gozdovih gorskega sveta, kjer so naravne razmere bistveno
drugačne kakor v nižinah. Razširjeno je prepričanje, da je gorski les slab,
nekakovosten, da se krivi in nima veliko dobrih lastnosti, zaradi katerih bi
ga ljudje želeli uporabljati. Mi pa verjamemo ravno nasprotno. S projektom
Solčavski gorski les želimo ob sodelovanju lastnikov gozdov, mizarjev, tesarjev, arhitektov in gozdarjev pokazati, da je gorski les kakovosten in da se
odlikuje po svoji trajnosti, če je le posekan in vgrajen ob pravem času in na
pravi način. Že stoletja ga v Solčavi uporabljamo pri gradnji hiš in gospodarskih poslopij, primeren pa je tudi za inovativno rabo za današnje potrebe ...
Spoznajte ga.
3
Kakor se v gozd kliče,
tako odmeva.
Z gozdovi, ki pokrivajo skoraj 80 % Solčavskega, gospodarimo na sonaraven
način. Prebivalcem Solčavskega predstavlja gozd pomemben vir dohodka.
Njegova vloga v prostoru pa je veliko večja kot zgolj gospodarska vrednost
lesa. Gozd je življenjski prostor številnih živali in rastlin, ščiti talno podlago
pred erozijo in nas varuje pred plazovi ter pred vetrovi, zadržuje vodo in čisti
zrak. Obiskovalcem pa med opazovanjem, sprehodom ali rekreacijo ponuja
še številne druge koristi.
V Sloveniji imamo pravico prostega dostopa do gozda in prav je, da to pravico vračamo z odgovornim in kulturnim ravnanjem. Žal je še vedno vse preveč novic o prekomernem nabiranju gozdnih sadežev, pretiranem hrupu
obiskovalcev, nedovoljenih vožnjah z motornimi vozili, odloženih odpadkih
… Spremenimo to na boljše. Naj bo naš odnos do gozda takšen, kakršen je
otip lesa – prijeten in naraven.
5
V senci velikega drevesa
ne raste drugo veliko drevo.
V solčavskih gozdovih prevladujejo iglavci (71 %), od tega je največ smreke,
v višjih legah se ji pridruži macesen, v bolj vlažnih jelka, na suhih pobočjih pa
rdeči bor. Med listavci prevladuje bukev, ki raste od nižin do zgornje gozdne
meje, na vlažnih rastiščih dobro uspevata gorski javor in veliki jesen. Tu in tam
pa so prisotne tudi mnoge druge drevesne in grmovne vrste, ki bogatijo pestrost naših gozdov.
Naše najbolj poznano drevo je solčavska tisa, ki raste na hribu nad vasjo in
spada med najstarejša živa bitja v Sloveniji. Ugibanja o njeni starosti se najpogosteje gibljejo med 700 in 1200 leti. V pisnih virih se prvič omenja leta 1836.
Vanjo je že večkrat udarila strela, a se vedno znova obraste in rodi drobne
rdeče plodove, saj je solčavska tisa žensko drevo.
Druga pogosto občudovana in obiskovana posebna drevesa so še: Logarjeva
in Gradiška lipa, Plesnikov brest, Strevčeva smreka in seveda macesen pod
Krofičko. Slednji velja z obsegom v prsni višini preko 470 cm za enega najdebelejših macesnov na Slovenskem. Najdemo ga nad Klemenčo jamo, ob
planinski poti na Strelovec in Krofičko. Tudi pri tem drevesu starost ni jasno
določena, pripisujejo pa mu starost okoli 800 let.
6
7
Starega drevesa ni mogoče presaditi.
Drevo ni samo sestavljanka iz korenin, debla in krošnje, temveč je živ organizem, ki se nenehno spreminja. Drevo se stalno odziva na spremembe v svoji
okolici, jim kljubuje ali se prilagaja. Sproti jih z rastjo zapisuje v lesne branike.
V stoletjih se v les zapiše mnogo dogodkov iz okolja, ugodnih in neugodnih,
z raziskovalnimi metodami jih prebira dendrokronologija – veda, ki se ukvarja
z določanjem starosti dreves in odzivom na spreminjanje okolja in klime. Po
ugotovitvah strokovnjakov so najstarejša ravno tista drevesa, ki rastejo v najostrejših naravnih pogojih, torej v gorskem svetu ali v izrazito vročih in suhih legah subtropskega pasu. Na odmaknjenih, težje dostopnih mestih Solčavskega
rastejo zelo stara drevesa, ki hranijo številne pomembne, a očem prikrite informacije iz preteklosti. Častitljivo stari macesni s svojimi 500 in več leti vzbujajo
spoštovanje in so hkrati živ dokaz, kako zelo trdoživa bitja so drevesa.
Tudi v vgrajenem lesu se skrivajo presenetljive informacije. Z dendrokronološko analizo tramov v cerkvi Marije Snežne v Solčavi so raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije ugotovili, da so bili le-ti obdelani kmalu po letu 1285.
Ostrešje cerkve iz smrekovega in macesnovega lesa je staro torej že 700 let in
je kljub visoki starosti v odličnem stanju.
9
Samo tisto je čvrsto drevo,
ki ga često vetrovi tepo.
Solčavski les raste v razmerah gorskega podnebja jugovzhodnih Alp. Zime
so daljše in hladnejše, poletja kratka in topla, glavnina padavin pade v jesenskem času. Podnebnim razmeram se prilagaja tudi rast dreves. Drevo je na
gorskih rastiščih izpostavljeno ostrejšim naravnim razmeram kakor v dolinah.
Tu so nižje temperature tal in zraka, krajša je rastna doba, večja je verjetnost
pojava pozeb ali mehanskih poškodb v rastni dobi, vetrovi so močnejši. Drevesa pa so deležna tudi več sončnih dni, sončno sevanje je namreč močnejše,
v gorskem okolju je višja talna in zračna vlaga, kar pozitivno vpliva na rast
dreves.
Drevesa rastejo počasneje, a enakomerno, zato imajo večinoma gosto in enakomerno rast. Les jedrovine takšnega drevesa je kakovosten, trpežen. Tudi če
so izdelki postavljeni na prostem, dosega les dolgo trajnost, še posebej velja
to za macesen. Na strmih pobočjih so drevesa podvržena polzenju tal, mehanskim poškodbam zaradi močnega vetra, padajočih skal, snežnih plazov
ipd., zato imajo takšna drevesa ukrivljena »ekscentrična« debla, njihov »reakcijski les« je slabše kakovosti, zelo žilav in zahteven za obdelavo. A tudi tak les
je primeren za rabo, le poznati in upoštevati je potrebno njegove lastnosti.
10
11
Ne more se iz vsakega lesa podoba iztesati.
Les smreke in macesna je že od nekdaj v domači uporabi. Smrekovina ni
zahtevna za obdelavo in ima razmeroma visoko trdnost. Ker je je veliko in ker
je tudi cenovno dostopnejša, se množično uporablja v različne namene: za
pohištvo, okna, tramove za ostrešja hiš in gospodarskih poslopij, vrtne ute,
ograje in še za mnoge druge lesene elemente našega bivalnega okolja. Izredno
je cenjen les visokogorske smreke, imenovan »resonančni les«. Uporabljajo ga
za izdelavo kakovostnih godal in klavirjev. Nastane v smrekah, ki rastejo počasi
in enakomerno, v skromnih pogojih gorskih območij, na rastiščih, starih 200 in
več let.
Solčavani pa imajo najbolj v čislih macesnovino, ki velja za trden in trajen les.
Jedrovina lesa je po obdelavi lepe rdečkastorjave barve, ki pa sčasoma potemni,
še posebej v izdelkih na prostem. Glavna prednost macesna je njegova visoka
naravna odpornost. V jedrovini se namreč tekom rasti drevesa razvijejo toksične
snovi, ki odbijajo insekte; še tudi potem, ko iz drevesa nastane lesen izdelek. Ker
je macesna količinsko manj kot smreke, je bolj trden in trajen ter zato tudi dražji,
se večinoma uporablja tam, kjer se od izdelka pričakuje daljša trajnost. Takšen
primer so lesene strehe z macesnovimi skodlami ali deskami, lesene fasadne
obloge za hiše ali posebni izdelki kot npr. zunanja otroška igrala. Iz reakcijskega
lesa ukrivljenih dreves s strmih gorskih območij domačini izdelujejo klopi,
mize, korita in številne druge izdelke zanimivih oblik.
13
Drevo se po sadu spozna.
Les je del identitete domačega stavbarstva (čebelnjak na Govčovem).
Kako uporabiti gorski les in narediti hkrati uporaben in zanimiv izdelek? Predstavljamo vam nekaj primerov s Solčavskega.
15
Plot za pašo drobnice, narejen po vzoru starih pašnih plotov.
Lesena fasada iz macesnovine krasi novo stavbo Rinka in solčavsko šolo.
Prireditveni prostor v Solčavi je iz macesnovih oblog.
Skupina zunanjih otroških igral, izdelanih v sodelovanju z arhitektom Matjažem Devom.
V sodelovanju z arhitektom Matjažem Devom smo izdelali
Korito za rože in koš za smeti sta iz macesnovih krajcev. enostavne in pogosto uporabljene mize in klopi.
Oblič mizarju, kopito čevljarju.
Bi lahko po vsem prebranem dejali, da je gorski les res tako slab in nekakovosten? Verjetno ne. Če pa ste še vedno v dvomih, je morda najbolje, da se
prepričate kar sami. Poskusite uporabiti gorski les pri izdelavi naslednjega lesenega elementa, ki ga potrebujete. Zaupajte izdelavo obrtnikom, ki poznajo
lastnosti gorskega lesa in vedo, na kakšen način ga obdelati. Potreben je pravi
les, posekan ob pravem času, in dober oblič izkušenega mizarja …
21
Brošura je bila izdana v okviru projekta Solčavski
gorski les. Za vsebino je odgovorno Društvo
lastnikov gozdov Tisa. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za
obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano.
Izdajatelj: Društvo lastnikov gozdov Tisa
Besedilo: Martina Pečnik Herlah,
Marko Slapnik
Foto: Milan Cerar, Žiga Prepadnik,
Tomo Jeseničnik, Marko Slapnik,
Janez Medvešček
Lektoriranje: Jožica Andrejc
Produkcija: Argos
Oblikovanje: Nataša Krhen
Naklada: 2000 izvodov
Tisk: Unigrafika Štore
Solčava, 2010
22
Tiskano na recikliranem papirju,
brez klora.
w w w. s o l c av s k o . i n f o
w w w.g o r sk i - l es . si