Preglednica D - Občina Slovenske Konjice

Comments

Transcription

Preglednica D - Občina Slovenske Konjice
Okoljsko poročilo za OPN občine Slovenske Konjice
Maj 2014
Preglednica D: Ocena vplivov na naravo
STRATEŠKI DEL
Na strateškem nivoju je iz vidika ohranjanja narave ključen način načrtovanja poselitvenih območij,
območij za turizem in rekreacijo, gospodarske, komunalne in prometne infrastrukture. V nadaljevanju se
podaja nekaj usmeritev za dejavnosti predvidene na strateškem nivoju za ohranjanje narave.
Z razvojem poselitve se zagotavlja umeščanje dejavnosti, stanovanj in infrastrukture v omrežju naselij.
Notranji razvoj naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja. Naselja se bodo širila le v primeru,
da v naselju ni več primernih zemljišč za širitev. Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma
umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Predvidena je sanacija razpršene gradnje.
Predvidene so nove kolesarske povezave v občini. V obvodnem prostoru Dravinje in njenih pritokov se
upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima, ohranjajo retencijske površine ter kakovost
vodotokov. Predvidena je izgradnja čistilnih naprav v naseljih.
Kot potencialna območja razvoja turizma so prepoznana tudi območja naravnih vrednot in ekološko
pomembna območja ravninskega dela Dravinjske doline s primestnimi gozdovi in gozdovi s posebnim
namenom, močvirnimi travniki, mrtvicami, trstičevjem; območje Licence in Petelinjeka z ribniki ter
območje Konjiške gore kot dela širšega ekološko pomembnega območja, ki se razteza od Ponikve,
Hude luknje, Paškega Kozjaka do Konjiške gore.
Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo
naravnih vrednot ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v
gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in
vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje
in ohranjanje habitatnih tipov ter habitatov ogroženih vrst.
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih
ohranjanja narave. Posegi ali dejavnosti, ki bi lahko pomenili trajno spremembo lastnosti zavarovanih
območij, območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij
(območje Natura 2000) naj se ne načrtuje in ne izvaja.
Pogoji, varstvene usmeritve in priporočila za ohranjanje zavarovanih območij, območij naravnih vrednot,
ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij (območje Natura 2000) so naslednji:
a) Zavarovana območja: Žice - rastišče Žickega grobeljnika. Na zavarovanem območju
botaničnega naravnega spomenika rastišče Žickega grobeljnika se z namenom
zagotavljanja varstva in trajne ohranitve njegovih lastnosti upošteva prepovedi, usmeritve in
priporočila v Odloku o razglasitvi rastišče Žickega grobeljnika za naravni spomenik (Uradni
list RS, št.4/2001).
b) Ekološko pomembna območja: Velenjsko – Konjiško hribovje, Slovenske Konjice,
Dravinjska dolina, Licenca in Zbelovska gora. Posegi in dejavnosti na navedenih območjih
se načrtujejo tako, da se v cim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter
habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov
populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom
prekinjena.
c) Posebna varstvena območja (Natura 2000): Posege in dejavnosti na obravnavanih
območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost
habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst; da se ohranja ustrezne lastnosti
abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese
ali ustrezno rabo; ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih
1
Okoljsko poročilo za OPN občine Slovenske Konjice
Maj 2014
vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so
zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in
prehranjevanje živali; da se ohranja povezanost habitatov populacijskih rastlinskih in
živalskih vrst in omogoča ponovni povezanost, če je le-ta prekinjena.
d) Območja naravnih vrednot: Licenca – dolina (poplavni travniki z ribniki ob meandrirajočem
potoku Licenca, levem pritoku Dravinje), Dravinja, gozdni rezervat (večnamenski gozdovi z
različno poudarjenimi funkcijami gozdov) na Konjiški gori, Spodnje Laže – jelševje
(mokrotno območje na desnem bregu Dravinje, zaraščeno z jelševjem, jugovzhodno od
Zbelovega), vaška lipa v Žicah, Valandov drevored (kostanjev drevored v Ločah), lipi pri
cerkvi v Ločah, Klokočovnik (potok, ki se napaja iz več izvirov na pobočjih Topolovca, desni
pritok Dravinje), gozdni rezervat Prežigal vzhodno od Slovenskih Konjic, rastišče Žickega
grobeljnika na Golem rebru vzhodno od Škednja, lipa pri domačiji Stopar zahodno od
Strtenika, jama v Železnikovi dolini zahodno od Loč, Bezenščica s pritoki (levi pritok
Dravinje s pritoki in z ohranjeno obvodno vegetacijo), ostanki dobovih gozdov vzhodno in
južno od Slovenskih Konjic, Votla peč – nahajališče fosilov (nahajališče miocenskih fosilov
na Homcu severno od Žic), Koprivnica s pritoki (desni pritok Dravinje s pritoki z razvito
obvodno drevnino), Votla peč (jama – občasni izvir) in Suha Votla peč (vodoravna jama).
Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti
naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
e) Pričakovane naravne vrednote: območje karbonatnih kamenin - južni del območja občine je
zgrajen iz karbonatnih kamnin, kjer lahko pričakujemo odkritja novih podzemnih
geomorfoloških tvorb (jame, brezna). Na teh območjih pristojne ustanove spremljajo posege
v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih, predvsem
geomorfoloških naravnih vrednot.
f) Habitatni tipi značilni elementi krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki, posamezna
drevesa in manjše skupine dreves v odprti krajini, živice, omejki, obrežna vegetacija ob
potokih in rekah. Habitatni tipi značilni elementi krajine so pomembni za ohranjanje biotske
raznovrstnosti, zato se ohranjajo in vzpostavljajo. Do izvedbe kartiranja habitatnih tipov na
območju občine Slovenske Konjice je potrebno za spremembo rabe prostora oziroma pred
umestitvijo dejavnosti v prostor ugotoviti prisotnost habitatnih tipov v obravnavanem
prostoru in njihovo stanje ohranjenosti. Za ohranjanje habitatnih tipov v ugodnem stanju se
posegi in dejavnosti načrtujejo in izvajajo na način, da je njihov neugodni vpliv na habitatni
tip cim manjši.
IZVEDBENI DEL
Ocena vpliva na območja Natura 2000
V občini je glede na zadnje spremembe pet območij Natura 2000. Večji del sprememb znotraj teh
območij je namenjeno predvsem za stanovanjske površine oziroma površine razpršene gradnje.
Na območju Slovenske Konjice (SI3000061) se namenska raba iz območja zelenih površin spreminja v
območja kmetijskih površin EUP UN1. Manjšemu delu območja neposredno ob varstvenem območju se
raba namenja za centralne dejavnosti EUP UN1/135. Predvidene spremembe ne bodo vplivale na
kvalifikacijske vrste določene na tem območju.
Na območju Žičnica s pritoki (SI3000315) ni predvidenih sprememb rabe. Večji del območja predstavlja
potok Žicnica s pritoki. Neposredno ob varstvenem območju (enota urejanja AP4/007) je predvidena
sprememba rabe iz kmetijskih površin v površine namenjene za šport in rekreacijo. Konkretne vsebine,
2
Okoljsko poročilo za OPN občine Slovenske Konjice
Maj 2014
ki se umeščajo v to območje niso poznane. Za zagotavljanje ugodnega stanja navadnega koščaka, so
podani omilitveni ukrepi. Širitve naselij na teh območjih niso predvidene.
Znotraj Natura območja Dravinjska Dolina (SI5000024) je predvidenih več sprememb . Večina teh
namenja kmetijske površine za površine stanovanj oziroma za poselitev znotraj ali ob obstoječih
naseljih. Večja sprememba je predvidena na območju letališča Senožet (EUP OP12/056). Predvidena je
ureditev obstoječega letališča (asfaltiranje vzletno pristajalne steze in ureditev objektov). Območje
posega na tradicionalno kulturno krajino z gojenimi travniki, ki nudi življenjski prostor redkim in
zavarovanim vrstam. Izdelano je bilo strokovno mnenje (Lutra, junij 2010), ki predvideva omilitvene
ukrepe, med drugim tudi nadomestne habitate. Ob Dravinji je tudi predvidena izgradnja čistilne naprave
(EUP OP12/055), delu območja znotraj Nature 2000 pa se ohranja prostor za športne površine – igrišče
za golf (EUP UN2/030). Na območju je predvidena izdelava OPPN. Pri naselju Preložani (EUP
OP13/003) je predvidena izgradnja križišča in obvozne ceste.
Znotraj območja Dravinja s pritoki (SI3000306) ni predvidenih sprememb rabe. Večji del območja, ki se
nahaja znotraj občine Slovenske Konjice predstavljajo kmetijske površine in površine reke Dravinje.
Prav tako ob območju ni predvidenih širitev naselij.
Znotraj Natura območja Ličenca pri Poljčanah (SI3000214) so predvidene posamezne spremembe
plana, ki so namenjene površinam razpršene poselitve, namenjene za stanovanjsko gradnjo ali
uskladitvijo v prostoru. Namensko rabo na območju v večji meri predstavljajo gozdne in kmetijske
površine, manjši del pa površine razpršene poselitve.
Ocena vplivov na zavarovana območja
Na območju občine je ena zavarovano območje - Rastišče Žičkega grobeljnika v kamnolomu pri Žičah.
S planom se na tem območju ne načrtuje nobenih sprememb rabe, prav tako ni predvidenih sprememb
v okolici.
Ocena vplivov na EPO
Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti
možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov
ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča
ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi
možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove
habitate čim manjši.
Večji del sprememb predstavljajo območja za stanovanjsko gradnjo. Širitve naselij oziroma nova
območja za gradnjo so predvidena ob obstoječih naseljih oziroma gre za uskladitve stanja v prostoru.
Večje spremembe so predvidene na območju letališča Senožet (predviden območja za letališče) in
južnemu delu Slovenskih Konjic (raba se iz zelenih površin spreminja v kmetijske površine). Predvidene
spremembe in namenska raba ne vpliva na kvaliteto ali povezanost habitatov na tem območju in v
največji meri ohranja habitate. Za območje letališča je predviden nadomestni habitat.
Ocena vpliva na naravne vrednote
Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih
možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne
spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se
3
Okoljsko poročilo za OPN občine Slovenske Konjice
Maj 2014
praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja
naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po
predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo
ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno. Vrednote, razvrščene po pomenu na vrednote
državnega in lokalnega pomena, lahko nato država ali lokalna skupnost dodatno varuje z ukrepi varstva,
ki jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (pogodbeno varstvo, skrbništvo, začasno in trajno
zavarovanje ter obnova).
Posamezna območje, kjer so predvidene spremembe oziroma, sicer posegajo na območja naravnih
vrednot. Bistvenega vpliva na stanje naravnih vrednot ni pričakovat predvidene spremembe se
namenjajo predvsem za območja stanovanj, nekaj pa za cestno infrastrukturo. Celotni delež sprememb
je manj kot 2.000 m2. Večji del namenske rabe predstavljajo gozdne in kmetijske površine, območja
voda in območja obstoječih stavbnih zemljišč.
Ocena vpliva na biotsko raznovrstnost in stanje habitatov
V dveh cerkvah (cerkev Sv. Ane, cerkve Sv. Jurija) so evidentirana zatočišča netopirjev. V kolikor se na
teh objektih načrtujejo obnovitvena dela je potrebno upoštevati predlagani omilitveni ukrep, z vidika
varstva habitata netopirjev.
Na območjih predvidenih sprememb namenske rabe, kjer se načrtuje ureditev javne razsvetljave, lahko
ta predstavlja škodljive vplive na netopirje, metulje in hrošče. Zaradi dobro razvitega vida pri večini
žuželk, je svetloba eden najvažnejših zunanjih dejavnikov. Za žuželke je svetloba pomembna zaradi
njihove kompasne orientacije in biološke ure. Žuželke namreč najbolj privlači svetloba luči, ki izžareva
veliko ultra vijoličnih (UV) žarkov. Umetna svetloba tako spreminja njihove vzorce obnašanja in jih
usmerja proti mestom z močnejšo javno razsvetljavo. To v končni fazi lahko močno vpliva na njihove
razmnoževalne navade in v skrajnem primeru pripelje do izginotja določene vrste z nekega območja.
Vpliv javne razsvetljave na netopirje je povezan z vplivom javne razsvetljave na žuželke. Določene vrste
so se celo specializirale za prehranjevanje z žuželkami, ki letijo okoli luči. Svetloba ne vpliva na
uspešnost pri lovu, ker tudi ob lučeh netopirji za lov uporabljajo ultrazvok. Javna razsvetljava je moteča
za netopirje v primeru, da osvetljuje njihova dnevna zatočišča oziroma izhode iz dnevnih zatočišč.
Povečana količina svetlobe lahko netopirje zavede in zamakne njihov čas izletavanja, tako lahko
zamudijo idealne vrhunce v rojenju žuželk. Posledica je zmanjšan vnos hrane, ki v določenih primerih
pomeni manjšo reprodukcijsko sposobnost.
V nočnem času so med žuželkami v veliki večini dejavni nočni metulji, ki se časovno in orientacijsko
vežejo na Luno in druga nebesna telesa, ki jim omogočajo, da zaznavajo prostor in se gibljejo skozenj.
Metulje motijo visokotlačne živosrebrne žarnice in neprimerno oblikovana ohišja svetil. Svetlobno
onesnaženja vpliva tudi na ptice. V času od marca do maja in od septembra do novembra se ptice
selivke selijo in ker se orientirajo na podlagi zaznane svetlobe je svetloba, ki je prelita nad vodoravnico,
moteča za zaznavanje pravih razsežnosti prostora. Za preprečevanje svetlobnega onesnaženja je ena
od bistvenih stvari tudi oblikovanost svetlobnih teles. Povečana osvetlitev bo imela na veliko in malo
divjad kratkotrajen vpliv, ker vsak takšen poseg v prostor za živali pomeni motnjo, na katero se sčasoma
popolnoma prilagodijo. Dolgotrajnih vplivov na divjad zaradi osvetlitve zato ne pričakujemo.
Pomemben habitat za številne živalske vrste (ptice, netopirji, ribe …) predstavljajo tudi vodotoki in njihov
obvodni prostor z vegetacijo. Na račun predvidenih sprememb namenske rabe v OPN ima ključno vlogo
za preprečitev škodljivih vplivov na vodotoke in biotsko raznovrstnost v in ob njih, ureditev kanalizacije
oziroma čistilnih naprav.
Ob vseh gradnjah je potrebno posebno pozornost nameniti tujerodnim invazivnim vrstam, kot sta npr.
japonski dresnik (Reynoutria japonica) in kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), vrsti, ki se zlasti
na odprtih površinah po navadi prizadetih z gradnjo izjemno uspešno širita in izpodrivata avtohtono
4
Okoljsko poročilo za OPN občine Slovenske Konjice
Maj 2014
vegetacijo. Predlagamo, da Občina, v okviru službe za urejanje javnih zelenih površin, poskrbi, da se
tujerodne vrste ne pojavljajo na območjih za katere je odgovorna Občina.
Na cesti Zbelovo – Loče – Žiče, Žiče – Špitalič – Žička kartuzija, Jernej - Zgornje laže, Slovenske
Konjice – Spodnje Preloge ter Slovenske Konjice – Škalce, so evidentirani odseki preko katerih potekajo
selitve dvoživk v času razmnoževanja. V primeru poseganja na te odseke je potrebno upoštevati
omilitvene ukrepe.
Dravinja s svojim režimom (poplave) pogojuje obstoj izredno pestrih habitatnih tipov, ki so bivališče
redkih, ogroženih in zavarovanih živalskih vrst. Za potrebe izdelave OPN so bile izdelane Karte
razredov popravne nevarnosti v občini Slovenske Konjice (DHD d.o.o., Maribor 2012). V sklopu
zagotavljanja poplavne varnosti so predvideni tudi določeni ukrepi. Predvideni ukrepi ne smejo
spreminjati vodnih razmer, ki zagotavljajo ugodne življenjske razmere za ogrožene in redke vrste
(predvsem na varstvenem območju Dravinjska doline (SI5000024). Protipoplavni ukrepi se morajo
zagotavljati izven teh območij, da se bistveno ne vpliva na vodni režim. V sklopu strokovnega mnenje
(Lutra, junij 2010), so bili predlagani omilitveni ukrepi, ki jih je potrebno vnesti v OPN.
5

Similar documents