Klikni tu in preberi govor. - Združenje protifašistov, borcev za

Comments

Transcription

Klikni tu in preberi govor. - Združenje protifašistov, borcev za
V spomin Angeli Barut,
Gabrovica 5.8.2014, Guido Bertok
Zavetje, dom si partizanu dala
in štabu istrskem,
tiskarna »Žena« tu je delovala,
zelo prikrita vsem.
Ni s puško mogel ti fašist naduti
srce izkrvavet,
ne z ognjem mogel ni nacist ta kruti
ti duše zoglenet (Janko Sever – Gabrovica)
(Angela Barut ob stotem rojstnem dnevu)
V življenju se večkrat poslavljamo. A če je slovo le začasno, živimo v upanju, da se ponovno
snidemo. Samo enkrat pa pride dan in slovo, ki je zadnje. In potem je vse upanje zaman.
Tisto zadnje, ki konča nekaj zelo velikega, del nas, nekaj, kar smo nad vse ljubili, spoštovali,
čutili in cenili. Žalostno je to, da tako je vedno bilo in ostaja naše življenje. Zakon narave je ta,
da čas, ki ga želimo upočasniti, neizprosno teče. Neprestano nastane nekaj novega, drugo pa
za vedno mine. Tako se moramo danes za vedno posloviti od Angele, najstarejše občanke
naše občine, mame, babice, prababice in praprababice. Ko stojimo tu ob njenem zadnjem
domu, se z nekaj mislimi sprehodimo skozi čas njenega življenja in se poklonimo njenemu
spominu.
Angela je bila rojena leta 1912 v Gabrovici kot ena izmed petih otrok Andreja in Marije
Ivančič. Imela je še štiri brate: Marija, Andreja, Franca in najmlajšega Ivana, s katerimi je
odraščala ter po letu 1918 doživljala poitalijančevanje slovenskega naroda v domačem
kraju. Poitalijančevanju in fašističnemu režimu so se njeni bratje kot aktivisti že zgodaj uprli
in Angelo kot mladinko vpeli v mrežo revolucionarnih aktivnosti ter antifašistične
propagande. Kot večina žensk je v mladih letih hodila služit v Trst, kjer je pri premožnejših
družinah delala kot perica in prodajalka kmečkih pridelkov. Za moža si je izbrala domačega
fanta Valerija in se preselila k družini Barut. Rodila sta se jima dva otroka, in sicer sin Virgilij
ter hčerka Neva. Angelini bratje so se kot gabrovški aktivisti povezali še z njenim možem
Valeriom in skupaj so delovali proti tedanjemu režimu ter zatiranju slovenskega naroda. Vsi
so bili člani organizacije Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je po številu članov v teh
krajih hitro naraščala in je bila v tistem času ena izmed prvih ustanovljenih. V vasi je bila
glavna kurirska postaja za zvezo Slovenske Istre z drugimi okrožji in Angela Barut - Nataša
je v tem času delovala kot kurirka za povezavo med Trstom in njenim zaledjem tako, da je
raznašala razmnoženi material in različna skrivna sporočila. Kurirska dejavnost je bila zelo
tvegana in nevarna, saj je bil med Trstom in podeželjem uveden izjemno strog nadzor s
strani fašistov in italijanske policije. Ker je bila Gabrovica takrat osrednje oporišče za vse
veje delovanja narodnoosvobodilne organizacije, je tu nastal prvi terenski odbor Slovenske
protifašistične ženske zveze. Angela Barut - Nataša je bila članica tega odbora.
V organizaciji Osvobodilne fronte je bil zelo aktiven tudi njen brat Franc – Luka, ki je dal
njenemu možu Valeriju - Medvedu pobudo, da bi v hiši Barutovih delno predelali notranjost
in skrivoma naredili bunker za prvo ilegalno partizansko tehniko oz. tiskarno za območje
južne Primorske, kasneje specializirano tehniko za tiskanje letakov, propagandnih lističev,
časopisa »Žena« in drugega gradiva, ki je nagovarjalo k vstaji in uporu zatiranega naroda
proti okupatorju. Za tiskanje sta bunker pripravila Angelin brat Franc in mož Valerijo skupaj
z drugim bratom Andrejem - Viktorjem. Nameščeno ciklostilno tehniko »Žena« je vodila
Anica Pervanje – Marjanca ob pomoči Ivanke Škapin – Mamce. Takrat je Angela poleg
opravljanja kurirske dejavnosti, skrbela še za ustrezno zaščito in hrano ter pijačo v bunkerju
skritih tehnikov. Gabrovica je bila po ugotovitvah okupatorja partizanski center v Istri.
Partizansko razgibana dejavnost je v vasi izjemno dobro delovala vse do požiga vasi 28.
maja leta 1944, ko so vas nepričakovano obkolili nemški vojaki, fašistična policija in
domobranci. Tistega dne je bil v bunkerju partizanske tehnike »Žena« skupaj z Anico
Pervanje in Ivanko Škapin skrit še tedanji partijski sekretar Stanko Pervanje – Gruden. Na
straži nad vasjo je bilo dekle s trobento, ki je zgodaj zjutraj oznanila prihod sovražnika v vas
in zatrobila kot naznanilo prihajajoče nevarnosti. Nekateri so začeli bežati, starejši in otroci
so ostali doma. Angela je ob naznanilu zvoka trobente k sebi takoj poklicala hčerko Nevo, da
sta skupaj z lesenim pokrovom zaprle vhod v bunker ter le-tega prekrile z lesenimi vinskimi
sodi. Policija je namreč imela v avtomobilu sredi vasi vohuna in izdajalca pokritega s
ponjavo, ki ni mogel dajati podrobnejših podatkov o lokacijah bunkerjev. Zato so policisti
skupaj z vojaki in fašisti na slepo vdirali v hiše in jih iskali. Tako je bilo tudi v primeru
bunkerja pri Valeriju in Angeli. Kljub neumornemu iskanju, požigu hiše in mučenju hčerke
Neve, so vsi trije v bunkerju skriti partizani ostali nedotaknjeni in rešeni. Angela je tistega
dne ob požigu vasi utrpela še izgubo svoje mame, ki so jo Nemci in fašisti bolno ustrelili kar
na postelji. Poleg njene matere sta za našo svobodo padla še njen najmlajši brat Ivan – Nane
kot partizan 1. Slovenske istrske brigade 11. novembra leta 1943 na Tatrah v Brkinih in
Franc – Luka, 16. decembra leta 1944 pri Šmihelu blizu Hruševice.
Končno je prišla tudi svoboda. Začelo se je novo življenje. Pričeli so z izgradnjo nove Gabrovice,
ustanovili so kmečko obdelovalno zadrugo in v Gabrovico so pripeljali prvi kamion, ki jim ga je
menda podaril tovariš Tito. Bil je velik praznik. Vsi so bili srečni in zadovoljni, ker so dobili svojo
streho, hišo.
Angeli je bilo usojeno, da se bo preselila na Škofije, kjer je bila dolga leta aktivna v družbeno
političnih organizacijah. Bolezen jo je prisilila, da se je vse bolj zadrževala v okolici postelje in
nazadnje obležala in vseskozi negovana od svoje vnukinje Tanje. Pred dvema letoma, ko je
praznovala okroglih 100 let, smo ji na njenem prazniku voščili in ji zaželeli, da bi ostala še dolgo
let med nami. Še dve leti je bila v oskrbi svoje drage vnukinje in danes se za vedno poslavljamo
od čvrste istrske korenine, ki ni nikoli omagala, tudi takrat ne, ko so ji fašisti na postelji ustrelili
bolno mater.
Angele ne bo nikoli več med nami. Za vedno pa nam bo ostala v spominu kot vzor za vse rodove,
ki prihajajo za nami.
Vsem njenim najdražjim: vnukinji Tanji, sinu Virgiliju, pravnukinji Tjaši, prapravnukinji Kaji in
vsem ostalim sorodnikom izrekam iskrene sožalje v imenu Združenja protifašistov, borcev za
vrednote NOB in veteranov Koper in v svojem imenu.
Počivaj v miru, draga Angela. Tu v tvoji Gabrovici, ki si jo vedno imela v mislih in kjer si aktivno
delovala za uničenje najhujšega zla v naših krajih in povsod po svetu – fašizma in nacizma.

Similar documents