VITraž december_web

Transcription

VITraž december_web
Interni informator SŽ – VIT I SŽ – Vleka in tehnika
Letnik 3 I številka 8 I november-december
AKTUALNO
V novi številki preberite:
Stran 2
Novoletni voščili direktorja in delavskega
direktorja SŽ – VIT
Presoja ECM v skladu z uredbo EU 445/2011
znova uspešno opravljena
Stran 3
Gasilska vaja PIGD Železniška delavnica
Dobova
Stran 4
Postavitev muzejskega vagona h „Katici“ na
Pragerskem
CEDEjČEK meseca
Stran 5
Kajenje na delovnem mestu
Stran 6
Slabša forma spodnesla trenerja Lokosov
Stran 7
Nova razstava v galeriji na stopnišču v Ljubljani
Delaven ali deloven
Stran 8
Grod vagona
Novoletni voščili direktorja in delavskega direktorja
SŽ – VIT
Spoštovani sodelavci in sodelavke!
Spoštovani sodelavci!
Ob koncu leta bi se vam rad zahvalil za vaš prispevek k
dobremu poslovnemu rezultatu podjetja SŽ – VIT in vam
zaželel lepe božično-novoletne praznike ter srečno novo leto
2015.
Ob božiču, prazniku miru, upanja in
ljubezni, želim vam in vašim domačim
vse najboljše in najlepše.
Med letom smo se vsak na svojem področju trudili izpolniti
cilje iztekajočega se poslovnega leta in večinoma nam je
uspelo. Poslovni rezultat leta bo po prvih ocenah dober in
tega si želimo tudi v prihajajočem letu. Naši cilji ostajajo
visoki oziroma še višji in sledili jim bomo po najboljših
močeh. Upam in verjamem, da nam bo skupaj uspelo.
Trenutki, ujeti v letu 2015, pa naj vam
prineso obilo osebne sreče, trdnega
zdravja ter novih spoznanj, srečanj in
doživetij.
delavski direktor Zdravko Skrbiš
Želim vam, da bi kar se da lepo preživeli praznike v krogu
svojih domačih in si nabrali novih moči in energije za nove
izzive. Želim vam veliko zdravja, osebne sreče in uspehov
na delu, da bi bili zadovoljni in optimistični.
Srečno!
direktor Dušan Žičkar
Presoja ECM v skladu z uredbo EU 445/2011 znova
uspešno opravljena
Besedilo: Peter Župevc, interni presojevalec ECM
Fotografija: Jože Jurman
Družba SŽ – VIT je uspešno opravila presojo ECM (subjekt,
zadolžen za vzdrževanje) na segmentu vzdrževanja v skladu z evropsko uredbo 445/2011 v Centru Dobova in na
delovišču v Kopru. Tudi letos je certificiranje izvedla certifikacijska hiša Sconrail (Railway Conformity Across Europe)
iz Švice.
Na presoji v Centru Dobova (z leve): Primož Godec, Peter Župevc,
Cristophe Bellon, Janez Vidovič
S strani certifikacijske hiše je bil glavni
presojevalec Christophe Bellon. S sicer
malce drugačnim pristopom se je posvetil
bolj specifičnim vprašanjem kot njegov
predhodnik in se tudi odločil za vnovično
presojo v Centru Dobova kot tudi za novo
lokacijo – delovišče v Kopru. Na dvodnevni presoji je presojevalec naprej na kratko
obiskal sedež SŽ – VIT v Ljubljani, kjer se
je srečal z Janezom Vidovičem, vodjem
Službe za vzdrževanje, ki ga je seznanil z
delom naše družbe in aktivnostmi, povezanimi z ECM-om v naši družbi. Presoja
2
se je zatem še isti dan v širši sestavi nadaljevala v Kopru in naslednji dan zaključila v Dobovi.
V začetku decembra smo prejeli podaljšan certifikat ECM, ki bo veljal do naslednjega leta, ko se bo presoja po zadnjih informacijah izvajala v dveh delavnicah VITa, kjer se še ni izvedla. Odločitev Sconraila o natančnih lokacijah nam bo posredovana prihodnje leto.
Evropska uredba 445/2011 od njene uve-
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
dbe predstavlja velik korak k povečanju
varnosti v prometu znotraj Evrope, saj
mora vsak lastnik vagonov, ki hoče voziti
vagone po evropskih progah, prevzeti odgovornost ECM-a za kakovostno vzdrževanje tovornih vagonov ali jo zaupati nekomu drugemu. To pomeni pošiljati vagone v revizijo in popravila v delavnice, ki so
sposobne zagotoviti vzdrževanje na najvišjem nivoju. Podaljšan certifikat ECM na
nivoju VIT-a pomeni konkurenčno prednost na evropskem trgu, saj eventuelnemu lastniku vagonov pove, da so delavni-
november-december 2014
ce same certificirane v skladu z uredbo
EU 445/2011, tako da ni dvoma o njihovi
kakovosti kot vzdrževalcu tovornih vagonov.
Zahvale za uspešno presojo gredo poleg
Janeza Vidoviča seveda tudi koordinatorjema centrov Dobova Jožetu Jurmanu in
Divače Dragu Seizoviču ter Primožu God-
cu za izdelavo prvega primera netehnične
ocene tveganja kot tudi vsem ostalim
udeležencem pri sami presoji, ki so k
uspešnemu zaključku pripomogli vsak po
svojih najboljših močeh.
ZGODILO SE JE
Gasilska vaja PIGD Železniška delavnica Dobova
Besedilo: Peter Böhm, predsednik PIGD
Fotografije: Franc Šavrič
Gasilska vaja je bila načrtovana in izvedena kot redna letna
vaja v mesecu požarne varnosti. Vaja je bila koordinirana z
občinsko gasilsko zvezo, ki je tudi poslala svojega opazovalca. S takšnimi vajami se poleg izurjenosti gasilcev kontrolira tudi tehnično stanje opreme, ki je bilo tokrat brezhibno, kar pomeni, da jo dobro vzdržujemo tudi brez financiranja s strani OGZ in GZ Slovenije.
Dobovski gasilci v akciji
november-december 2014
V letošnjem letu
smo posredovali v
dveh
intervencijah
črpanja podtalnice iz
brežiške tehtnice za
tehtanje železniških
vagonov in tovora.
Intervenciji sta bili
vodeni preko številke 112 in vnešeni v
program VULKAN.
Varnostni inženir pa
je v začetku oktobra
organiziral predstavitev uporabe gasilnikov na prah za vse zaposlene v Centru
Dobova.
Do konca tega leta bomo izvedli še zadnji
pregled vseh hidrantov in gasilnikov. Za
prihajajoče leto 2015 pa smo že natisnili
nove koledarje z motivom z zadnje vaje
našega društva.
Z gasilskim pozdravom:
Na pomoč!
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
3
Postavitev muzejskega vagona h »Katici« na Pragerskem
Besedilo: Matej Arnuš
Fotografija: Matjaž Lukner
Pragersko je zgodovinsko povezano z razvojem
železnice na Slovenskem, saj je pričelo nastajati
šele po letu 1846, ko je tod prvič zapeljal vlak
proti Celju. Pred tem je naselje tvorilo le nekaj
hišic, ki so bile povezane z dvorcem v neposredni bližini kraja, ki je naselju dal ime.
Prav zaradi navedenega v kraju čutimo do železnice nek poseben odnos, pa tudi velika večina
predvsem starejših krajanov je delovno povezanih z železnico. Tudi zaradi tega med njimi
najdemo razumevanje za urejanje stvari, ki
predstavljajo zgodovino železnic.
Turistično društvo Breza Pragersko-Gaj je
prevzelo skrb za vodni stolp, ga primerno
uredilo in v njem pripravilo stalno zbirko
železniških eksponatov, zbranih na območju nekdanje sekcije Pragersko, ki je
segala do Hodoša in Središča ob Dravi. S
tem so stolp obvarovali pred propadom in
ga ohranili za naslednje generacije. V kraju je postavljena tudi muzejska lokomotiva
»Katica«, ki je zanimiva tako za krajane
kot obiskovalce, ki jih je v kraju zaradi
znanega Strelskega centra Gaj vedno
več.
Sedaj pa se nam je ponudila priložnost,
da smo ob lokomotivi postavili tudi muzejski vagon, ki je bil do sedaj v hrambi v t. i.
»ciankomori« – razkuževalnici na Pragerskem. Gre za vagon iz leta 1900 z oznako
Cs 207001 (polna oznaka 60 79 0
207001-2) z lesenimi sedeži v enem prostoru.
Tako smo septembra s pomočjo službe za
vzdrževanje prog realizirali podaljšanje
tira za lokomotivo ter 22. 9. 2014 izvedli
prestavitev in postavitev muzejskega vagona k lokomotivi »Katici« na Pragerskem. Zaslužnim, da se je omenjena prestavitev sploh izvedla, se ob tej priložnosti
tudi še enkrat javno zahvaljujemo: vodji
Službe za vodenje prometa Branku Čepku
z ekipo, Službi za elektro energetiko ter
signalno-varnostne naprave – Janezu Er-
kerju z ekipo, vodstvu družbe SŽ – VIT,
koordinatorju Centra Maribor Iztoku Lončariču ter strojevodjem in preglednikom
vagonov za strokoven nadzor pri dvigu
vagona, podjetju Ključavničarstvo Valand,
Stojanu Valandu, Matjažu Luknerju za
posnete čudovite fotografije, kabelskemu
sistemu Pragersko, ki je ovekovečil zgodovinski dogodek in vsem posameznikom,
ki so kakorkoli pripomogli, da nam je zgodovinska prestavitev in postavitev muzejskega vagona tja, kamor spada, uspela.
Zahvala gre tudi turističnemu društvu Breza Pragersko-Gaj, katero je z veseljem in
navdušenjem prevzelo upravljanje nad
muzejsko lokomotivo in vagonom.
CEDEjČEK MESECA
Naprava za vpetje kotne brusilke
Besedilo: Dušan Rožac
Fotografija: Sandi Rojc
Področje: servis tovornih vagonov, Center Divača
Avtor: Rado Hrenovec
?
Problem: Pri popravilu vagonov je pogosta napaka na tekalu, in sicer
navaljanje materiala na tekalni površini kolesnega venca na kolesni
dvojici. Navaljanje materiala nastane med obratovanjem vagona. Pri
tem nastane rob na tekalni površini kolesnega venca, ki je izven dovoljenih mer. Ta rob je potrebno obrusiti na predpisano mejno mero. Do
sedaj se je brusilo z uporabo kotne brusilke tako, da jo je delavec
držal v rokah in z njo brusil nastali rob, kar je zahtevalo velik fizični napor.
Rešitev: Zato, da si olajša delo, je delavec Hrenovec Rado izdelal pripravo za vpetje kotne brusilke. Brusilko pritrdi v napravo in jo potiska
ob kolesni venec, na drugi strani pa drugi delavec ročno vrti kolesno
dvojico in tako se z brušenjem posname rob tekalne površine kolesnega venca. S takšnim načinom dela se zmanjša fizični napor in hitreje se opravi delo. Takšen način razmišljanja nam dokazuje, da se s
pravilnim pristopom do dela marsikaj lahko poenostavi in izboljša.
4
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
november-december 2014
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
!
Kajenje na delovnem mestu
Besedilo: Aleš Kastelic
Vpliv kajenja na telo
Zaradi posledic kajenja v Sloveniji vsako leto umre približno tri tisoč
ljudi (kar je šestina vseh umrlih). Pljučnega raka je pri kadilcih kar desetkrat več kot pri nekadilcih, kronične obstruktivne pljučne bolezni
kar petindvajsetkrat več, bolezni srca so trikrat pogostejše, možganska kap dvakrat pogostejša pri kadilcih kot pri nekadilcih. Škodljiv
učinek nikotina je posledica dolgotrajnega kajenja in zato se te droge
bojimo manj, ker smo le redkokdaj priča trenutnemu predoziranju, ki
pa ni smrtno, kot se to dogaja pri drugih drogah.
www.ivz.si
Tobačni dim je mešanica strupenih plinov,
tekočin in majhnih trdih delcev, ki škodujejo zdravju. Tobačni dim iz okolja ostaja v
prostoru še dolgo po tem, ko je bila cigareta, cigara ali pipa pokajena, in je še vedno strupen. Samo en način je, kako se
ga znebiti – da se odstrani vir. Osemurno
pasivno vdihavanje ogljikovega monoksida v prostoru, kjer se kadi, je za nekadilce enako petim pokajenim cigaretam v
tem času. Posledici izpostavljenosti nikotinu in ogljikovemu monoksidu sta zmanjšanje zmožnosti fizične vadbe bolnikov
z angino pektoris in povečano tveganje
akutne srčne kapi ter celo smrti bolnikov z
boleznimi srca. Kajenje cigaret in poklicna
izpostavljenost lahko vzajemno delujejo
pri nastanku bolezni na več načinov, saj
se tobačni izdelki lahko na delovnem mestu okužijo s toksičnimi snovmi, npr. s
svincem, pesticidi in drugimi kemikalijami.
Kontrola kajenja na delovnem mestu lahko vsekakor pripomore k boljšemu
zdravstvenemu stanju zaposlenih.
vpliva na zdravje ljudi, ki so poklicno izpostavljeni škodljivim snovem, kot so: azbest, radon, trdi delci izpušnih plinov ipd.
Če je delavec izpostavljen tobačnemu
dimu in škodljivim snovem hkrati, obstaja
zelo velika nevarnost za nastanek obolenja, kar je razvidno iz sledečih podatkov za
azbest, za druge omenjene snovi pa so
podatki podobni.
Tabela: Tveganje smrti zaradi pljučnega
raka pri izpostavljenosti tobačnemu dimu
in azbestu
Skupno število smrti: 1946
Število smrti zaradi pljučnega raka 450
zaradi:
a) kajenja cigaret: 94
b) izpostavitve azbestu: 44
c) kajenja in azbesta: 303
d) nepovezane s kajenjem in azbestom: 9
(Selikoff I. J.: Two comments on smoking and the
workplace. Am J. Public Health,1981; 71: 92)
V naših delavnicah obstaja velika verjetnost istočasnega delovanja škodljivih
snovi in kajenja. Kajenje najbolj škodljivo
november-december 2014
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
Ukrep za zmanjšanje tveganja
Nehoteno vdihavanje cigaretnega dima je
gotovo velik problem. Marsikdo se mu sicer lahko izogne, še več pa je takih, ki
tega ne morejo in so na silo izpostavljeni
tobačnemu dimu iz okolja. Posebej so tukaj v nevarnosti otroci, ki se povečini
temu ne morejo izogniti ali pa uveljaviti
svoje volje enostavno zato, ker so še
premajhni. Vendar pa se tudi veliko zaposlenih nekadilcev ne uspe izogniti pasivnemu kajenju. Veliko zaposlenih nima
možnosti, da bi spremenili svoje delovno
okolje ali zapustili svoje službe in s tem
zaščitili svoje zdravje.
Svoboda kajenja ni temeljna človekova
pravica. V neposredni povezavi s kajenjem je temeljna človekova pravica pravica
slehernega posameznika, da ne kadi, da
ni izpostavljen kajenju in da je zaščiten
pred kajenjem. Ta pravica je neposredno
povezana s temeljno pravico do zdravja in
zdravega življenjskega okolja. Ker je prav
ta slednja temeljna, ima država z ustavnopravnega vidika dolžnost storiti prav
vse, kar je v njeni moči, da jo učinkovito
zaščiti. Brez posega v svobodo kajenja
5
kadilcev pa gotovo ni mogoče učinkovito
varovati pravice nekadilcev. Splošna svoboda ravnanja pa na drugi strani pomeni,
da je v državi dovoljeno vse, kar ni izrecno
prepovedano – tudi kajenje.
Najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje
nevarnosti obolevanja zaradi raka, povezanega s tobakom, je sploh ne kaditi oz.
opustiti kajenje. Dokazano je, da se tveganje preteklim kadilcem zmanjšuje in po
10 do 15 letih po opustitvi kajenja skoraj
doseže raven nekadilcev.
Koristi opustitve kajenja:
● po dvajsetih minutah se krvni tlak in
srčni utrip znižata, telesna temperatura
okončin se normalizira,
● po osmih urah se normalizira vrednost
ogljikovega monoksida v krvi,
● po dvajsetih minutah začne upadati nevarnost srčnega infarkta,
● po dveh dneh se začneta izboljševati
voh in okus,
po treh dneh se relaksirajo stene bronhijev, kar olajša dihanje in poveča pljučno
zmogljivost,
● po treh tednih se zmanjša nastajanje
sluzi v pljučih, izboljša se krvni obtok,
● po dveh mesecih se izboljša prekrvitev
okončin,
● po treh mesecih se zmanjša kašelj,
● po enem letu se skoraj za polovico zmanjša ogroženost s srčnim infarktom,
● po petih letih se za polovico zmanjša
ogroženost s pljučnim rakom,
● po desetih letih je ogroženost s srčnim
infarktom ali možgansko kapjo skoraj
enaka kot pri nekadilcu, nevarnost raka
pomembno upade.
●
Kajenje kot ekonomska kategorija
Kajenje predstavlja poleg tveganja za
okvaro zdravja tudi velik strošek tako za
kadilca kot za družbo, ki plačuje zdravstveno oskrbo obolelih. Če se osredotočimo
zgolj na osebne finance kadilca oziroma
na družinski proračun kadilca, lahko iz-
računamo izredno velike izdatke za tobačne izdelke. Ob predpostavki, da kadilec pokadi škatlico cigaret dnevno, to pomeni 3 EUR izdatkov dnevno. Na letni
ravni to znese preko 1.000 EUR izdatkov
– navadno pa k tobačnim izdelkom sodi
še kava ali alkoholne pijače, kar izdatke
še poveča. V času gospodarske krize in
ob stalnem zmanjševanju plač in drugih
dodatkov imajo kadilci torej veliko
možnost prihrankov, poleg tega pa lahko
storijo velik korak k ohranjanju zdravja.
Običajno je novo leto priložnost za razne
zaobljube in prelomnice v življenju. Upam,
da se bo čim več naših kadilcev ob novem
letu odločilo za spremembo načina življenja in opustilo kajenje.
Vsem zaposlenim želim varno in zdravo
leto 2015.
ŠPORTNE NOVICE
Slabša forma spodnesla trenerja Lokosov
Besedilo: Borut Planinšič
Za kegljači mariborske Lokomotive, ki so se spomladi kot zmagovalci območne lige v kvalifikacijah potegovali za povratek v tretjo
državno ligo, je to pot manj uspešna polsezona v prvi ligi OTS Maribor 2014/15. S po štirimi zmagami in porazi ter osmimi osvojenimi
točkami so na šele petem mestu, za vodilnim Invalidom zaostajajo za pet točk (tekmovanje se bo nadaljevalo 11. januarja).
Še slabšo jesen so preživljali kegljači drugega železničarskega kluba KK Krilato
kolo. Ti bodo nadaljevanje prvenstva z
vsega štirimi točkami pričakali na devetem, zadnjem mestu. Rezultati pod pričakovanji so spodnesli trenerja Igorja
Skazo, na čelu Lokosov je sedaj znova
6
prekaljeni Franc Ilešič. Za moštvo s(m)o
nastopali: Erik Haložan, Dalibor Katavić,
Izet Lemezović, Borut Planinšič, Avgust
Volšek, Igor Skaza, Jože Špenga in priložnostno Milan Mali, Peter Rakovič in
Leon Polše. Bolje se je po številu osvojenih točk (10) v A-skupini druge lige odre-
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
zala druga ekipa Lokomotive, ta je s petimi zmagami na prvem mestu (ženska ekipa Krilatega kolesa je s šestimi točkami
četrta), medtem ko je tretja ekipa v B-skupini iste lige s štirimi točkami na šestem,
predzadnjem mestu (druga ekipa KK Krilato kolo je z osmimi točkami tretja).
november-december 2014
OBVESTILA IN NAPOVEDI
Nova razstava v galeriji na stopnišču v Ljubljani
Igor Debevec
Obrazi Kube
O avtorju:
Kuba je otok neštetih obrazov. Neustavljivo privlačna narava, bogata zgodovina in
še bogatejša kultura. Kuba je izjemna, kaotična, sproščena, čudna, zabavna, nelogična, revna, bogata, posebna. In takšni so tudi njeni ljudje. Mozaik različnih
etničnih skupin od potomcev španskih osvajalcev, pomešanih s potomci pradavnih prvotnih prebivalcev Taino ter Afričanov, ki so jih osvajalci pripeljali na otok
kot delovno silo na plantažah sladkornega trsta, tobaka, kave in drugih dobrin.
Moji fotografski začetki segajo v leto 1980, v čas
analogne fotografije, pretihotapljenih kemikalij in
foto papirja iz Italije, majhne temnice, polne
razvitih fotografskih filmov, v čas ruskih in vzhodnonemških fotoaparatov, ko smo s prijatelji iskali motive in svoj kreativni jaz po naši ljubi domovini.
V njihovem vsakdanjiku, kjer znaša povprečna mesečna plača borih 15 evrov, ne
manjka glasbe, plesa, ruma, vročine, pa tudi melanholije in spontanosti, obrazi pa
govorijo prav te zgodbe.
V zadnjem času se ukvarjam z “ulično“ fotografijo, ki prikazuje posameznike ali skupine v njihovem spontanem vedenju na javnih mestih. Fotografije prikazujejo življenje ulice in delujejo kot
ogledalo družbe. Zavedam se, da z izbiro prave
kompozicije in določenega trenutka lahko prikažem ljudi na ironičen način, po drugi strani pa
posegam tudi globoko v njihovo osebnost. Poleg
te zvrsti dokumentarne fotografije uživam še v
krajinski in popotniški fotografiji.
Vprašam se, zakaj so vsi ti ljudje videti tako srečni? So res srečni?
Star kubanski pregovor pravi: »Ko sonce vzide, vzide za vse ljudi«. Oziroma biti
srečen s tistim, kar imaš, kar imamo vsi, tisto, kar nam je vsem enako.
Sodeloval sem na 100 mednarodnih razstavah
po vseh državah bivše Juge, v Italiji, Belgiji,
Danski, Irski, Grčiji, Češki, Slovaški, Madžarski,
Romuniji, Bolgariji, Turčiji, Egiptu, Iranu, Indiji,
Argentini, Združenih državah Amerike, Kanadi in
na Kitajskem. Za svoja dela sem do sedaj prejel
14 nagrad in priznanj. Od leta 2014 sem član
Ameriške fotografske zveze PSA.
tografija mi pomeni strast in veselje, z njo lahko
ustavim čas in hkrati ustvarjam spomine. Ponuja mi svoj pogled na svet.
Veliko je malih stvari okoli nas, ki jih v tej potrošniški naglici prezremo. Skozi objektiv vidim
ta svet drugače, daje mi pozitivno energijo. Fo-
Moje fotografije so namenjene vsem, ki imajo
moč in oko, da lahko ta pogled vidijo. I. D.
JEZIK, ZRCALO PODJETJA
Delaven ali deloven
Besedilo: Andreja Rozina
V zvezi z omenjenima pridevnikoma se v praksi pojavlja veliko napak. Če ste pomislili, da pretiravam z natančnostjo, da je vendar
razlika »samo« v eni črki, vam v premislek ponujam naslednje: ena sama črka spremeni pomen besede (zavora, zapora). Pomen besede lahko spremeni tudi »samo« preglas (v nemškem jeziku: schon – že, schön – lep). Ali pa »samo« naglas (zadovóljen, zadovoljén) – previdnost ne bo odveč, če morate besedi prevesti v drug jezik – ne bo dovolj, da ju samo različno naglasite.
Ste torej delavni ali delovni? Imate delavne ali delovne navade? Imate gibljiv
delavni ali delovni čas? Lahko si pomagate s preprostim pravilom:
november-december 2014
●
delaven: lastnost osebe
Primeri: delaven človek
Delaven je torej tisti, kdor rad dela, je
aktiven, dejaven, priden, marljiv.
●
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
deloven: lastnost predmeta, pojma
Primeri: delovne navade, delovni čas,
delovni načrt, delovno mesto, delovna
knjižica, delovni pogoji; delovni posto-
7
pek, delovni pult, delovno razmerje, delovna obleka, delovni čevlji, delovni nalog.
Kaj pa kolektiv ali skupina? Sta delavna
ali delovna?
Ker gre v obeh primerih za skupnost ali
organizacijo ljudi, ki jih povezuje skupno
delo ali skupni interes, najprej pomislimo
na prvo možnost – delavni. Vendar sta v
skladu z zgoraj navedenim pravilom kolektiv in skupina pojma in ne osebi. Delavni
so torej člani delovnega kolektiva ali
delovne skupine.
Grod vagona Wagenkasten Wagon body
Zgradba groda vagona je odvisna od njegove namembnosti, zato se grodi vagonov med seboj razlikujejo po vrsti, obliki in velikosti. V
železniški terminologiji se za grod vagona uporabljata tudi izraza omara ali nadgradnja vagona (po nemškem zgledu Wagenkasten oz.
Wagenaufbau).
Vrsta (serija) E / Gattung E / type E
čelna stena
Stirnwand
end wall
dvokrilna vrata
doppelflügelige Tür
double-wing door
stranska stena
Seitenwand
side wall
tečaji
Scharniere
hinges
napis
Anschrift
inscription
zapah
Verriegelung
lock
obročki, ušesa
Ringe, Seilösen
loops, rope eyes
SMEH JE POL ZDRAVJA
vlečno sidro
Seilhaken
tow hook
UREDNIŠTVO
Vaše prispevke in predloge za interni infor-mator VITraž
sprejemamo po elektronski pošti do 21. 1. 2015. Na
elektronski naslov nas obveščajte tudi o dogodkih v SŽ –
VIT, da se jih bomo lahko udeležili in utrinke objavili v
informatorju.
Uredništvo si pridržuje pravico do lektoriranja besedil in do
tiskarskih napak.
Kontaktni podatki:
E-naslov: [email protected]
Telefon: 01 291 23 59
Če želite VITraž prejemati po elektronski pošti, pošljite
sporočilo na
[email protected]
VITraž si lahko preberete tudi na naši spletni
strani: www.sz-vit.si.
www.jokideo.com
8
VITraž – interni informator SŽ – Vleke in tehnike
november-december 2014