zloženka Ljubezen je večna - Podjetniški center Slovenj Gradec

Comments

Transcription

zloženka Ljubezen je večna - Podjetniški center Slovenj Gradec
Spomini na ohcet
Zapisala Ana Kašnik iz Pameč po svojih in njene sorodnice spominih.
Z mladeniči smo se bežno srečevali v vasi, pred cerkvijo ali pri
kakšnem opravilu. Pri večkratnih srečanjih nam je postalo lepo,
pričelo se je vasovanje. Včasih je trajalo prav dolgo, da je fant zbral
pogum, prišel v hišo dekleta in prosil za nevesto. Takrat so bile poroke
običajno pred pustom.
Ženin in nevesta sta imela veliko dela z vabili, oklici, koliko bo
svatov, kje bo poroka in s šivanjem obleke. V tistih časih ni bilo
denarja ne trgovin z že narejenimi oblekami.
Pričelo se je s čiščenjem hiše in okolice, od sosedov smo si sposodili
posodo in pribor.
Nevestin šopek, venček, ki ga je nosila na glavi in pušeljni za
ženina in svate, vse je bilo narejeno iz povoščenega papirja.
Ko je prišel ženin s svati k hiši po nevesto, so jo skrili, da se je
ženinova priča pogajala zanjo. Včasih je trajalo prav dolgo. Svate so
postregli s pripravljenimi dobrotami.
Mladoporočenca sta prosila starše za blagoslov, se zahvalila za lepo
mladost in svatje so se skupaj z ženinom in nevesto peš odpravili do
farne cerkve, kjer sta si mladoporočenca obljubila zvestobo.
Za srečo so v cerkvi pili žegnano vino in se dobre volje peš odpravili
domov. Če ni bilo vmes kakšne gostilne, so prišli domov do poznega
kosila.
Kuharice so imele polne roke dela in na mizi je svate čakala vroča
goveja juha.
Muzikantje so poskrbeli za dobro voljo in šale in ko so svatje
zaplesali »polštertanc«, so godci dodatno zaslužili.
Po kisli juhi se je vesela družba pričela poslavljati. Mlada, sedaj ne
več nevesta, je svatom razdelila poročne dobrote za njihove domače.
Kadar je mlada žena odšla na ženinovo domačijo, se je poslovila od
domačih, večkrat je tudi zajokala. Toda solze so se hitro posušile, če je
bil mož ljubeč in njegove besede iskrene.
Študijski krožek Podjetniškega centra Slovenj Gradec in
oblikovalna skupina Društva upokojencev Slovenj Gradec
razstava
»LJUBEZEN JE VEČNA«
ohcetno kosilo, okrog leta 1950, v Slovenj Gradcu in okolici
15. september 2014-5. oktober 2014
v izložbah lokalov mestnega jedra Slovenj Gradec
Po pripovedovanju gospe Cvetke Brezovnik iz Šmartna pri Slovenj
Gradcu o tipičnih jedeh ohcetnega kosila okrog leta 1950 so članice
študijskega krožka in oblikovalne skupine pripravile tematsko razstavo
v izložbah lokalov mestnega jedra Slovenj Gradec.
Vabimo vas, da si jo ogledate!
Slovenj Gradec, september 2014
Za pomoč se zahvaljujemo:
• Cvetki Brezovnik iz Šmartna pri Slovenj Gradcu.
• Dijakom Srednje šole Slovenj Gradec in Muta.
• Bernardi Klančnik in Dragomiri Šavc, Srednja šola Slovenj Gradec
in Muta
• Brigiti Rajšter, Koroški pokrajinski muzej.
• Primožu Ermencu, fotografu.
• Javnemu zavodu Spotur Slovenj Gradec.
• Lastnikom lokalov v mestnem jedru, ki so nam omogočili prostor
za razstavo.
• Društvu upokojencev Slovenj Gradec.
Koroški šarkelj (količine za 10 oseb)
Sestavine za testo: 75 dag moke, 15 dag masla, 4 rumenjaki, 4 dl
mleka, 4 dag kvasa, 15 dag sladkorja, sol. Sestavine za nadev: 15 dag
rozin, 15 dag sladkorja, cimet po okusu.
Priprava: dobro zmešamo maslo, rumenjake in sladkor, dodamo moko,
kvas, sol in mleko ter zgnetemo gladko testo. Vzhaja naj približno 45
minut. Nato ga razvaljamo za prst debelo in ga potresemo z rozinami,
cimetom in sladkorjem. Šarkelj zvijemo in damo v model. Ponovno naj
vzhaja. Preden ga damo v pečico, ga premažemo z beljaki. Pečemo 1
uro pri 180-2000C.
Večino sredstev za izvedbo študijskega krožka sta prispevala: Mestna
občina Slovenj Gradec in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in
šport.
Dostikrat je bilo na mizi tudi SVATOVSKO JAGNJE, katerega sta
mladoporočenca okušala skupaj s svati.
Fotografije: Primož Ermenc. Recepti: Bernarda Klančnik. Priprava jedi – svatovsko
jagnje, koroški šarkelj, mežerli: Silva Ocepek, Ana Rutnik. Priprava jedi – ostalo:
dijaki Srednje šole Slovenj Gradec in Muta, gostinska smer ter profesorici Bernarda
Klančnik in Dragomira Šavc. Tekst: Silva Ocepek, Ana Kašnik, Katarina Žagar.
Podjetniški center Slovenj Gradec, september 2014.
V študijskem krožku so sodelovale:
Silva Ocepek, Marjetka Gologranc, Marjana Krenker, Jožica Kušter, Jožica Logar,
Marija Žuželj, Radica Kramer, Ana Kašnik, Pavla Pirker, Dragica Vižintin, Jožica
Šmon, Anka Juvan, Jožica Presečnik. Mentorica ŠK: Katarina Žagar.
Študijski krožki potekajo pod okriljem Andragoškega centra RS in jih sofinancira
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Tako pripravljeno jed damo v namaščen pekač. Pečemo približno 45
minut. Nato prelijemo s prelivom iz kisle smetane in jajc ter
gratiniramo.
Ko okusimo sveže pečen KOROŠKI ŠARKELJ, si rečemo:
»Tega bi še angelci jedli«.
V okviru Društva upokojencev Slovenj Gradec že vrsto let deluje
oblikovalna skupina, ki vsako leto pripravi projekt na določeno
tematiko, povezano z rokodelstvom, s katerim članice in člani društva
predstavijo svojo ustvarjalnost.
Članice smo se (tudi) letos vključile tudi v študijski krožek, ki je
potekal pod okriljem Podjetniškega centra Slovenj Gradec.
Skupno smo se odločile, da se poleg rokodelstva posvetimo še
kulinariki, ki, še posebej če vključuje lokalne in regionalne posebnosti,
čedalje bolj pridobiva na pomenu. Želele smo predstaviti stare jedi in
recepte, za tematiko ohcetnega menija pa nas je navdušila gospa
Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja, ki nam je pri
uresničevanju naših zamisli strokovno pomagala. Čas, v katerega smo
postavile ohcetni meni, je čas porok naših mam in očetov, torej okoli
1950. leta, v Slovenj Gradcu in okolici.
Gospa Cvetka Brezovnik iz Šmartna, ki je v gostilni Brezovnik
pripravila mnogo ohcetnih jedi, je bila odličen vir informacij in
običajev, povezanih z ohcetnim kosilom.
Pri pripravi jedi smo se povezale smo se s Srednjo šolo Slovenj Gradec
in Muta, gospo Bernardo Klančnik in dijaki gostinske smeri, ki so
nam skuhali večino jedi, predstavljenih na fotografijah, ki jih je posnel
Primož Ermenc.
Za dekoracijo pogrinjkov smo pobrskale po omarah, izdelavo
papirnatega cvetja, ki je bilo v tistih časih še precej v uporabi, pa nas
je naučila naša članica Anica Kašnik iz Pameč.
Doseženo predstavljamo na razstavi v izložbah lokalov mestnega jedra
v Slovenj Gradcu, v času od 15. septembra do 5. oktobra 2014.
V pričujoči zloženki predstavljamo fotografije jedi ohcetnega menija z
recepti ter spomine Ane Kašnik in njene sorodnice na poroke v tistih
časih.
Želimo si, da bi si čim več občank in občanov, pa tudi obiskovalcev
Slovenj Gradca, ogledalo razstavo, da bi obudili prijetne spomine na
ohcet in da bi mladi spoznali naše tipične jedi, povezane s praznovanji,
način njihove priprave ter jih morda kdaj pripravili tudi sami.
OHCETNI MENI okrog leta 1950, v Slovenj Gradcu in okolici
Ohranilo se je kar nekaj jedi »starih časov«, ki nam še danes zelo
teknejo.
Naše goste in domače bomo vedno razvajali z dobro GOVEJO JUHO
Z DOMAČIMI REZANCI.
Pri POLNJENI TELEČJI PEČENKI bomo prosili mesarja za pravi
kos mesa in da nam naredi »žepek«, v katerega bomo dali nadev.
Skoraj pozabljen je KOMPOT IZ SUHIH SLIV, ki je bil na
ohcetnem meniju velikokrat kot priloga ali poobedek.
Topla hrenova omaka (količine za 5 oseb)
Sestavine: 0,5l mesne juhe, 2 žemlji, 2 dag masla, korenina hrena, sol,
poper.
Priprava: Na maslu svetlo prepražimo naribani žemlji, zalijemo z juho,
razkuhamo, dodamo nariban hren. Solimo in popramo. Omako
izboljšamo z dodatkom kisle smetane.
MEŽERLI je znana koroška jed, ki ni smela manjkati na ohceti.
Priprava res vzame nekaj časa, zato jo dandanes doma največkrat
pripravijo babice.
Mežerli (količine za 10 oseb)
Sestavine: 60 dag svinjske glave, 75 dag svinjskih pljuč, 50 dag
svinjskega srca, 15 dag ocvirkov, 5 jajc, 45 dag en dan starega belega
kruha, mleko (da namočimo kruh), strok česna, 1 velika čebula, ščep
majarona, timijana, pimenta, po okusu sol, poper, sesekljan peteršilj,
kisla smetana. Preliv: 2,5 dl kisle smetane, 5 jajc.
Priprava: glavo, pljuča in srce skuhamo, odluščimo meso od kosti in
zmeljemo, zmleti masi dodamo na drobne kocke narezan in v mleku
namočen kruh in narahlo premešamo. Čebulo drobno sesekljamo in
zlato rumeno prepražimo ter ohlajeno dodamo k masi. Nato dodamo
strt česen, ocvirke, začimbe, jajca in kislo smetano. Vse skupaj
narahlo, a dobro premešamo.

Similar documents